URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE S' OVENIJE Številka 43 Ljubljana, 18. oktobra 1972 Cena 4 dinarje Leto XXIX 344. Na podlagi 6. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrolen cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št.'32/72) in odloka zveznega izvršnega sveta o dopolnitvi odloka o maksimiranju cen za vse proizvode in storitve (Uradni list SFRJ, št. 54/72) izdaja izvršni svet skupščine SR Slovenije ODLOK o natančnejših merilih, kriterijih in pogojih za oblikovanje cen kruha in drugih pekarskih izdelkov I Da se preprečijo večje motnje v odnosih na trgu in gibanju cen, se s tem odlokom določajo merila, kriteriji in pogoji za oblikovanje drobnoprodajnih cen kruha in drugih pekarskih izdelkov v SR Sloveniji. II Občinske skupščine predpisujejo ukrepe neposredne družbene kontrole cen za osnovne vrste kruha (črnega iz moke tipa 1000, polčrnega iz moke tipa 800, Polbelega iz moke tipa 600, belega iz moke tipa 400 in mešanega pšeničnega z dodatkom 30°/o ržene moke) v Prodaji na drobno; pri tem pa morajo upoštevati: — nabavno ceno moke z odvisnimi stroški ter stroške proizvodnje in prodaje kruha; — priznano kompenzacijo proizvajalcem osnovnih vrst kruha pri prodaji kruha; — kot naj višje cene, cene določene v sporazumu o uskladitvi maloprodajnih cen kruha, sklenjenem v Sospodarski zbornici SRS dne 16. 9. 1971. Cena polčr-hega kruha iz moke tipa 800, ki v sporazumu ni zajet, Pa sme vnašati največ 2,40 din/kg. III Za druge vrste kruha, ki niso omenjene v II. točki tega odloka in za druge pekarske izdelke iz pšenične moke, predpišejo občinske skupščine obvezno evidentiranje cenikov. Dokler občinske skupščine ne predpišejo obveznega evidentiranja cenikov, lahko proizvajalne organi-Zacije združenega dela in ostali proizvajalci povečajo cene drugih vrst kruha in pekarskih izdelkov iz pše-hične moke sorazmerno s povečanjem prodajnih cen moke (odlok o prodajnih cenah žita in izdelkov iz žita, Uradni list SFRJ, št. 54/72) glede na odstotni delež moke v proizvodnji teh izdelkov. IV Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 11. oktobra 1972. leta. St. 38-21/6.5 Ljubljana, dne 10. oktobra 1972. Izvršni svet skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Stane Kavčič 1. r. 345. Na podlagi 83. člena in drugega odstavka 87. člena zakona o zdravstvu (Uradni list SRS, št. 26-146/70) izdaja republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo PRAVILNIK o pripravništvu in o strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta pravilnik natančnejše ureja načrte in programe pripravništva zdravstvenih delavcev, pogoje, ki jih morajo izpolnjevati zdravstvene delovne organizacije, v katerih se opravlja pripravništvo, preizkušanje pripravnikovega znanja z izpiti, programe strokovnih izpitov ter tehnična vprašanja, ki so s tem v zvezi. 2. člen Zdravstveni delavci iz 79. člena zakona o zdravstvu (Uradni list SRS, št. 26-146/70 — v nadaljnjem besedilu: zakon), in sicer: zdravniki, zobozdravniki, diplomirani farmacevti, višje medicinske sestre (višji medicinski tehniki), višji zdravstveni tehniki, medicinske sestre (medicinski tehniki), zdravstveni tehniki in babice — medicinske sestre, opravljajo po končanem šolanju pripravništvo, ki traja eno leto (83. člen zakona). Določbe tega pravilnika veljajo tudi za zdravstvene sodelavce v zdravstvenih delovnih organizacijah (81. člen zakona) ter za zdravstvene delavce, ki opravljajo naloge zdravstvenega varstva v drugih z zakonom pooblaščenih delovnih organizacijah (35. člen zakona). 3. člen Pripravnik mora med pripravništvom delati poln delovni čas. Bolniški ali porodniški dopusti ter druge odsotnosti se ne štejejo v pripravništvo; v takih pri-naerih se pripravništvo ustrezno podaljša. Zdravstvena delovna organizacija, v kateri je pripravnik zaposlen, predpiše v svojih splošnih aktih ustrezne ukrepe, če njen pripravnik po svoji krivdi ne dela poln delovni čas med pripravništvom ali če poteka načrt in program pripravništva nepravilno ali če pripravnik ne gre opravljat strokovnega izpita najpozneje v enem letu po redno opravljenem pripravništvu. Pripravniki se ne morejo sprejemati na sistemizirana delovna mesta, na katerih se zahteva usposobljenost za samostojno delo. 4. člen Zdravstveni delavci pridobijo pravico do samostojnosti pri delu potem, ko po redno opravljenem pripravništvu opravijo še predpisani strokovni izpit (82. člen zakona). Zdravstvenemu delavcu se med pripravništvom ter po redno opravljenem pripravništvu še pred opravljenim strokovnim izpitom lahko zaupajo posamezna zdravstvena opravila, za katera se ta usposablja, vendar ga mora pri tem neposredno strokovno nadzirati za to pooblaščeni zdravstveni delavec (22. člen zakona). 5. člen Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo nadzira, kako zdravstvene delovne organizacije skrbijo za pravilno izvajanje pripravništva po tem pravilniku, zlasti določbe o mentorstvu, o načrtu in programu pripravništva, o izpitnih programih in o izpitih pripravnikov . in o izpolnjevanju izkaza o pripravništvu, ter kako opravljajo druge, s tem zvezane naloge. II. OPRAVLJANJE PRIPRAVNIŠTVA IN MENTORSTVO 6. člen Namen pripravništva je, da se pripravnik po predpisanem načrtu in programu seznani z vsemi opravili za delo, za katero se glede na svojo strokovno izobrazbo pripravlja, ter da se praktično pripravi za izpite iz posameznih medicinskih in drugih strokovnih predmetov (drugi odstavek 84. člena zakona) in za poznejšo samostojnost pri delu. 7. člen Za dosego namena iz prejšnjega člena se pripravništvo opravlja pod neposrednim vodstvom in nadzorstvom izkušenih mentorjev (prvi odstavek 84. člena zakona). Mentorje imenuje direktor oziroma za strokovno delo pooblaščeni delavec v organizaciji, kjer se opravlja pripravništvo, potem ko je dobil poprej mnenje strokovnega kolegija. Mentor mora imeti najmanj takšno strokovno izobrazbo, kot jo ima pripravnik, in praviloma vsaj pet let strokovnih izkušenj. 8. člen Mentor pripravnika ima zlasti tele naloge: — skrbi, da se dosledno izvaja pripravništvo po predpisanem načrtu in programu; — uvaja sam in po drugih strokovnih delavcih pripravnika v delo ter mu z navodili, nasveti in s praktičnim delom pomaga pri usposabljanju za samostojno delo; — skrbi, da pripravnik sodeluje na strokovnih posvetih ; — dodeljuje delo oziroma posamezna opravila pripravniku, ki jih mora pripravnik praktično obvladati po končanem pripravništvu v mentorjevi strokovni enoti; — nadzira sam in po drugih strokovnih delavcih, ali se je pripravnik v strokovni enoti zadosti usposobil za samostojno delo; — obravnava individualno ali skupinsko s pripravniki posamezna praktična vprašanja; — skrbi, da se pripravnik ne usmerja v ozko oziroma v specialistično dejavnost, ampak da je o tem samo informiran, ter da se predvsem usposablja za praktično delo v svoji, stroki; — seznanja sam ali po drugih, od njega pooblaščenih strokovnih delavcih, pripravnika o delu v dežurni službi; — skrbi, da se pripravnik seznani tudi z delom drugih zdravstvenih delavcev v skupini, v kateri se usposablja; — skrbi sam ali po drugih, od njega pooblaščenih strokovnih delavcih, da se pripravnik nauči pravilno uporabljati delovna sredstva; — skrbi, da se pripravnik' usposobi za pravilno in popolno izpolnjevanje strokovne dokumentacije in evidence storitev; — opozarja pripravnika pri konkretnem delu na kodeks etike; • — je lahko navzoč pri izpitu pripravnika pred predstojnikom ustrezne službe; — seznanja pripravnika z ekonomičnostjo raznih strokovnih postopkov. 9. člen Zdravstvene delovne organizacije določijo v svojih splošnih'aktih, kako se nagrajujejo mentorji; to velja zlasti, če mentorske dolžnosti presegajo redne mentorjeve naloge v zdravstveni delovni organizaciji. 10. člen Pripravnik vodi v času pripravništva dnevnik dela, v katerega sproti vpisuje vsa pomembnejša praktična dela, opravljena po programu pripravništva, ter udeležbo na seminarjih. Na podlagi pripravnikovega dnevnika in svojih zapažanj mentor potrdi, da je pri' pravnik uspešno opravil v dnevniku dela navedena strokovna opravila v določeni strokovni enoti oziroma da je uspešno sodeloval na seminarju. Mentorjeva dolžnost je, da zahteva od pripravnika, da ponovi strokovna opravila, ki jih ni uspešno opravil. 11. člen Obrazec »Izkaz o pripravništvu« je objavljen skupaj s tem pravilnikom in je njegov sestavni del. Izpolnjen obrazec »Izkaz o pripravništvu« mora pripravnik priložiti prijavi za strokovni izpit. III. ZDRAVSTVENE DELOVNE ORGANIZACIJE, V KATERIH SE LAHKO OPRAVLJA PRIPRAVNIŠTVO 12 člen Pripravništvo zdravstvenih delavcev se opravlja praviloma v zdravstveni delovni organizaciji, v kateri je bil pripravnik sprejet na delo oziroma v kateri volontira kot pripravnik. Ce se v tej organizaciji pripravnik ne more seznaniti z vsemi opravili po načrtu in programu pripravništva mora opravljati priprdv-hištvo v celoti ali deloma v drugi zdravstveni delovni organizaciji, ki ima ustrezno strokovno opremo in zadosti kadrov za usposobitev pripravnika za samostojno delo po načrtu in programu pripravništva, določenem v tem pravilniku. V primeru iz drugega stavka prejšnjega odstavka mora zdravstvena delovna organizacija, v kateri je bil Pripravnik sprejet na delo, omogočiti pripravniku, da opravi v celoti oziroma deloma pripravništvo v drugi • zdravstveni delovni organizaciji, oziroma napotiti pripravnika, ki ni v delovnem razmerju (volonterja), v drugo zdravstveno delovno organizacijo. Zdravstvenim delavcem, ki niso v delovnem razmerju (85. člen zakona), morajo zdravstvene delovne organizacije v okviru svojih zmogljivosti omogočiti opravljanje pripravništva. 13. člen Da ima zdravstvena delovna organizacija oziroma Pjena strokovna enota ustrezno strokovno opremo in zadosti kadrov za opravljanje pripravništva po prejš-Pjem členu, se šteje: — čer delajo v strokovni enoti strokovni delavci, ki imajo najmanj enako ali višjo strokovna izobrazbo, kot jo ima pripravnik; — če ima strokovna enota taka delovna sredstva, da lahko pripravnik na njih opravlja vsa opravila, določena v programu pripravništva, ter po sodobnih metodah in po sodobni medicinski doktrini; — če ima strokovna enota tolikšno število strokovnih primerov (kazuistike), da je pripravnik lahko Zaposlen poln delovni čas. Ce zdravstvena delovna organizacija dvomi, ali je Usposobljena, da se v njej opravlja pripravništvo, odloči o tem na njeno zahtevo ali na zahtevo pripravnika rePubliški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo. IV. NACRT PRIPRAVNIŠTVA ZA POSAMEZNE VRSTE ZDRAVSTVENIH DELAVCEV t 14. člen Pripravništvo traja: 1. za zdravnike: . a) na področju ene izmed internističnih strok — stiri mesece in pol. To področje obsega: interno medicino, pediatrijo, mektologijo. pneumoftiziologijo, nevropsihiatrijo, der-matovenerologijo ali drugo internistično stroko po iz-U'fi pripravnika. b) na področju ene izmed operativnih medicinskih strok — štiri mesece in pol. To področje obsega: splošno kirurgijo, traumatologijo, ginekologijo, otorinolaringologijo, okulistiko, ortopedijo ali drugo operativno stroko po izbiri pripravnika. ■ V primerih pod a) in b) te točke mora biti pripravniku dana možnost, da dela v bolnišničnem oddelku, v specialistični ambulanti oziroma dispanzerju, v laboratorijih in v dežurstvu ter da se seznani z osnovami transfuziologije. c) na področju splošne medicine in osnovnega zdravstvenega Varstva — en mesec in pol. To področje obsega delo v strokovnih enotah, ki spadajo v osnovno zdravstveno varstvo (splošne ambulante, dispanzerji, obratne ambulante itd.). č) na področju preventivne medicine — en mesec. To področje obsega higieno, epidemiologijo nalezljivih bolezni, mikrobiologijo s parazitologijo ter socialno medicino, d) na področju sodne medicine in deontologije — pol meseca. Mentorja pripravnikov na področjih pod a) in b) te točke morata na željo pripravnika le-temu omogočiti. da se šeznani tudi s posameznimi opravili v drugih specialističnih ambulantah, četudi niso v sestavu področja, v katerem opravlja pripravnik pripravništvo (npr. pripravniku, ki si je izbral dermatovenerološko internistično področje, v specialističnih ambulantah drugih internističnih strok). Mentor se v takem primeru dogovori neposredno z vodjo ustrezne ambulante. 2. za zobozdravnike: a) na področju bolezni zob in ust (splošna stomatologija) — dva meseca in pol; b) na področju otroške in preventivne stomatologije ter čeljustne ortopedije — tri mesece in pol; c) na področju socialne medicine — en mesec; č) na področju interne medicine — en mesec; d) na področju splošne kirurgije — en mesec; e) na področju ustne in čeljustne kirurgije — dva meseca; f) na področju stomatološke protetike — en mesec. 3. za diplomirane farmacevte: — za delo v lekarni: a) na področju javne ali bolnišnične lekarniške službe — devet mesecev; b) na področju laboratorijske službe — dva meseca; c) na področju socialne medicine — en mesec, od tega na tečaju največ pol meseca. — za delo v laboratoriju: a) na področju laboratorijske službe — devet mesecev; ^ b) na področju javne ali bolnišnične lekarniške službe — dva meseca; c) na področju socialne medicine — en mesec, od tega na tečaju največ pol meseca. 4. za zdravstvene sodelavce z visoko strokovno izobrazbo: Zdravstveni sodelavci' z visoko strokovno izobrazbo opravljajo pripravništvo glede na svojo strokovno usmerjenost (psihologi, biologi, dipl. inž. kemije, veterinarji, fiziki itd.) v zdravstveni delovni organizaciji, kjer so zaposleni, če izpolnjuje za to predpisane pogoje, in v ustrezni strokovno višje organizirani zdravstveni ali drugi organizaciji (v klinični ustanovi, v zavodih za zdravstveno varstvo, v večjih bolnišnicah itd.). Trajanje pripravništva zdravstvenih sodelavcev v pripravnikovi zdravstveni delovni organizaciji se določi s splošnim aktom delovne organizacije glede na njeno strokovno razvitost na področju pripravnikove usmerjenosti. • ; ,15, člen Zdravstveni delavci z višjo in srednjo strokovno izbobrazbo opravljajo pripravništvo po svoji strokovni izobrazbi v zdravstveni delovni organizaciji, kjer so zaposleni. . Zdravstveni delavci iz prejšnjega odstavka izje-moma opravljajo pripravništvo v drugih zdravstvenih delovnih organizacijah, če njihova zdravstvena delovna organizacije ne izpolnjuje pogojev, da se v njej opravlja pripravništvo (13. člen tega pravilnika), ali če ne more organizirati mentorstva za pripravnike (7. in 8. člen tega pravilnika). 16. člen Pripravništvo iz sodbe medicine in deontologije za zdravnike organizira inštitut za sodno medicino medicinske fakultete v obliki seminarja (pol meseca) in izpita. Pripravništvo iz socialne medicine za zdravnike, za zobozdravnike in za diplomirane farmacevte se organizira v obliki seminarjev in izpitov, ki jih organizira zavod SR Slovenije za zdravstveno varstvo. - '17. člen Načrt pripravništva za posamezne vrste zdravstvenih delavcev se praviloma na vsaki dve leti dopolni oziroma revidira glede na spremenjene potrebe, razmere ter učne programe in načrte medicinskih strokovnih šol. Predloge za spremembo načrta pripravništva lahko dajejo zdravstvene delovne organizacije, medicinske strokovne šole, skupnost zdravstvenih zavodov, skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zainteresirane zdravstvene iri druge organizacije oziroma institucije. Predloge iz prejšnjega odstavka zbira republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo, oceni pa jih republiški medicinski svet. V. PROGRAMI PRIPRAVNIŠTVA ZA POSAMEZNE VRSTE ZDRAVSTVENIH DELAVCEV 18. člen S programom pripravništva po tem pravilniku so mišljena minimalna medicinska in druga strokovna opravila, ki jih morajo zdravstveni delavci — pripravniki spoznati in obvladati med pripravništvom. 19. člen Zdravniki morajo obvladati: 1. na področju interne medicine: klinične in laboratorijske metode dela za ugotavljanje diagnoze v tisti internistični stroki, v kateri je pripravnik opravljal pripravništvo; ambulantno zdravljenje ter ukrepe pri akutnih in urgentnih stanjih v ustrezni internistični stroki; dispanzerske in epidemiološke metode ter prevencijo obolenj v tej stroki; osnove rentgenske diagnostike; epidemiologijo množičnih kroničnih internističnih obolenj; 2. na področju operativne medicine: klinične in laboratorijske metode dela za ugotavljanje diagnoze v tisti operativni stroki, v kateri je pripravnik opravljal pripravništvo; ambulantno kirurgijo, zlasti primarno obdelavo ran in opeklin ter osnove travmatologije; ukrepe pri akutnih in urgentnih stanjih; reanimacijo; 3. na področju splošne medicine in osnovnega zdravstvenega varstva: — diagnostiko in terapijo najpogostejših obolenj; zdravljenje bolnikov na domu; oceno delovne sposobnosti; delo v splošnih ambulantah in dispanzerjih (za žene, za otroke, za šolsko mladino, za delavce itd.); spremljanje zdravstvenega stanja prebivalstva in metode sodelovanja z drugimi strokovnimi službami, z organizacijami združenega dela in z ustreznimi skupnostmi; — pregled nosečnice; vodstvo normalnega poroda; obravnavo novorojenčka in otročnice; diagnozo, terapijo in triažo pogostejših ginekoloških obolenj; preprečevanje obolenj; obvezna cepljenja; zdravstveno varstvo otrok v vzgojnovarstvenih zavodih; 4. na področju preventivne medicine: osnovne higienske ukrepe v življenjskem in delovnem okolju; ukrepe za preprečevanje in zatiranje nalezljivih bolezni; epidemiološko anketo; organizacijo službe za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo; osnove varstva pred ionizirajočimi sevanji; jemanje in pošiljanje materiala na mikrobiološke in serološke pregledi; preučevanje zdravstvenega stanja prebivalstva; organizacijo zdravstvene dejavnosti in programiranje zdravstvenega varstva; naloge zdravstva v izrednih razmerah; zdravstveno evidenco, stistiko, dokumentacijo ter administracijo in ekonomiko zdravstva; 5. na področju sodne medicine in deontologije: etiko zdravstvenih delavcev; organizacijo mrliško- pregledne službe; zdravnikove dolžnosti pri smrtnih primerih; poklicna sodno-medicinska vprašanja; varnost v prometu in pri delu; dolžnosti zdravstvenih delavcev ob prometnih nesrečah; probleme prve pomoči. Pri opravljanju pripravništva zdravnikov na področjih pod 1. in 3. točko tega člena je treba dati zdravnikom pripravnikom možnost, da sodelujejo pri strokovnih zdravniških posvetih in vizitah ali pri drugih individualnih ali kolegijskih obravnavah bolnikov, da se seznanjajo z diagnostičnimi in terapevtskimi posegi pri bolnikih ter da bolj usposobljeni pripravniki prevzamejo manjše število bolnikov v samostojno obravnavo pod nadzorstvom mentorja ali od le-tega pooblaščenih strokovnih delavcev. 20. člen Zobozdravniki morajo obvladati: 1. diagnozo in terapijo kariesa; poznavanje in iz* biro materiala za zapiranje kavitet; diagnozo in določanje splošne in lokalne terapije obolelih oralnih tkiv; 2. sistematični pregled zob pri predšolskih in šolskih otrocih; terapijo kariesa, obolenja pulpe in peria- peksa mlečnih zob ter obolenj ustne sluznice pri otrocih; protetična nadomestila pri prezgodnji ekstrakciji mlečnih in stalnih zob; kirurške posege pri otrocih in prtodontske aparate; 3. osnove koncepcije o socialni medicini; organizacijo zdravstvene službe in delo v rednih in izrednih razmerah; spremljanje zobozdravstvenega varstva prebivalstva; vodenje dokumentacije, evidence in statistike glede varstva zob in ustnih bolezni; načrtovanje zobozdravstvenega varstva; 4. indikacije za sprejemanje bolnikov na oddelek in v specialistično ambulanto s posebnim poudarkom na urgentne, internistične in nujne primere ter njihovo diferencialno diagnozo (komatozna in šokovna stanja, intoksikacije itd.) in terapijo; sodelovanje pri izvedbi osnovnih diagnostičnih in terapevtskih posegov (vene-Punkcije, injekcije, aplikacija zdravil itd.) ter osnovnih laboratorijskih preiskav; 5. delo specialistične ambulante, oddelka za splošno kirurgijo in nezgodnega oddelka, zlasti pa diagnostiko kraniocerebralnih poškodb (kome) in akutnih kirurških obolenj glave, poškodb prsnega koša in trebuha, prelome kosti, poškodbe sklepov in vrste ran; obravnava-hje ran in komplikacije ran (krvavitev, šok itd.); 6. diagnozo in indikacije za oralne kirurške inter-t’encije; izvajanje anestezije; izdiranje /ob in komplikacije; hemostazo in terapijo infekcij dentalnega izvo-ra; diagnozo in zdravljenje zlomljenih čeljusti in zob; sodelovanje med zobozdravniki v zdravstvenih delov-hih organizacijah; 7. metode in materiale pri izdelavi protez, kron in mostov ter uporabo porcelana v stomatološki protetiki. 21. člen Diplomirani farmacevti morajo obvladati: L poznavanje zdravil in gotovih zdravil, in sicer ludi tistih, ki niso v naši državi v prometu, so pa te-raPevtsko pomembna; Poznavanje zdravil obsega: nomenklaturo, kemijo, pisanje strukturne formule po racionalnem kemičnem jmenu, soznačnice, fizikalne in kemične lastnosti, inkompatibilnosti, shranjevanje, način delovanja, stran-ske učinke, toksičnost, uporabo in posologijo (dezeolo-Sijo). 2. dajanje preverjenih in svežih podatkov o zdravih drugim zdravstvenim delavcem; 3. oblikovanje zdravil, ročno in mehanizirano; izdajanje toksikomanogenih zdravil; pridobivanje bakte-tiološko ustrezne prečiščene vode in vode za injekcije; °blikovanje zdravil v aseptičnih pogojih; sterilizacijo zdravil; 4. vrednotenje oblikovanih zdravil; stabilizacijo 2dravil in osnove biofarmacije; , 5. identitetne reakcije zdravilnih substanc in nji-' n°v mehanizem; nečistote v zdravilnih substancah; sPecifične kemijske in biološke analize v laboratorijih ?a analizo zdravil, za medicinsko biokemijo, za analizo Vll in za toksikologijo, in sicer v ustreznem izboru 8 ede na to, v katerem laboratoriju se je opravljalo Pripravništvo; 6. osnove socialne medicine; etiko zdravstvenih slavcev, zlasti farmacevtov; organizacijo dela v le-arni; organizacijo lekarniške službe in njeno admini- stracijo in ekonomiko ter predpise s področja zdravstvenega zavarovanja. Diplomirani farmacevti — pripravniki, ki se odločijo za delo v laboratoriju, morajo obvladati vsa opravila, ki so navedena v prejšnjem odstavku, če se opravljajo v laboratorijih, zlasti pa: a) preiskovanje zdravil in zdravilnih substanc, biokemično analiziranje, analiziranje vode in živil, analiziranje toksikološke kemije ter način jemanja in pošiljanja vzorcev na laboratorijske preiskave; b) opravila s področja farmacevtske tehnologije in drugih farmacevtskih strok, ki se opravljajo v lekarni, v kateri pripravnik spoznava pripravljanje, izdajanje in preiskovanje zdravil. 22. člen Zdravstveni sodelavci z visoko strokovno izobrazbo morajo obvladati glede na svojo strokovno usmerjenost vsa tista najpomembnejša strokovna opravila, ki jih bodo po strokovnem izpitu morali samostojno opravljati v zdravstveni delovhi organizaciji. 23. člen Zdravstveni delavci z višjo in sreanjo strokovno izobrazbo morajo glede na stopnjo svoje strokovne izobrazbe obvladati vsa strokovna opravila, za katera so se pripravljali v zdravstveni delovni organizaciji, kjer so zaposleni oziroma v katero jih je le-ta napotila na opravljanje pripravništva (15 člen tega pravilnika). Poleg tega morajo obvladati tudi strokovna opravila, ki so bila predmet praktičnega usposabljanja v ustrezni medicinski strokovni šoli ali ki so predmet programa pripravništva (25. in 26. člen tega pravilnika). Medicinske sestre morajo obvladati glede na bolni* kove psihične, emocionalne in fizične potrebe predvsem splošno in specialno nego bolnika; patronažno dejavnost; zdravstveno-vzgojno delo; metode pedagoškega dela na svojem področju; prehrano nosečnic, porodnic, otrok in bolnikov; dispanzersko metodo dela; dajanje injekcij pod zdravnikovim nadzorstvom; pripravo bolnikov in sodelovanje z zdravnikom pri medicinskih intervencijah; uporabo delovnih sredstev; nabavo in shranjevanje zdravil; zdravstveno evidenco in dokumentacijo. Sanitarni tehniki morajo obvladati predvsem higieno in tehnologijo živil; graditev vodnih objektov, sanitarnih naprav ter stanovanjskih in javnih zgradb; priprave za kloriranje pitne vode; pošiljanje biološkega materiala za bakteriološki, serološki in parazitološki pregled; tehniko mikroskopiranja; pripravo materiala za sterilizacijo; organizacijo službe za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo. Laboratorijski tehniki morajo obvladati predvsem tehniko najvažnejših bakterioloških, seroloških, para-zitoloških, klinično-diagnostičnih in kemijskih laboratorijskih pregledov; laboratorijske materiale; čiščeiij'e in vzdrževanje delovnih sredstev; pripravo materialov za sterilizacijo; uporabo laboratorijskih aparatov; jemanje in pošiljanje kužnega materiala. Fizioterapevtski tehniki morajo obvladati predvsem naloge in metode v preventivni medicini, v vseh panogah kurativne medicine in v rehabilitaciji; vse vrste fizioterapevtske tehnike ter njeno pravilno doziranje in prilagajanje ob spremembah bolnikovega zdravstve- nega stanja; izpolnjevanje zdravstvene evidence in dokumentacije. — Delovno terapevtski tehniki morajo obvladati predvsem vsebino in naloge funkcionalne in okupacijske terapije; aplikacijo delovne terapije pri somatskih obolenjih in poškodbah ter pri duševno bolnih in mentalno prizadetih v vseh starostnih dobah; . sodelovanje pri ocenjevanju bolnikovih sposobnosti za ^ poklic in prekvalifikacijo. Rentgenski tehniki morajo obvladati predvsem tehniko dela z rentgenskimi aparati; radiografijo; pripravo bolnika za slikanje s kontrastnimi sredstvi; tomografijo; tehniko rentgenske in radijske terapije; varstvo pred ionizirajočimi sevanji, zlasti bolnika in osebja pri delu z aparaturami; razvijanje filmov in vodenje filmoteke. Farmacevtski tehniki morajo obvladati predvsem poznavanje zdravil, zlasti tistih, ki se lahko izdajajo v ročni prodaji; predpise, strokovna načela za delo ter organizacijo v ročni prodaji; pripravljanje galenskih preparatov po oficialnih predpisih in zdravil po dodeljeni recepturi;' shranjevanje zdravil in sanitetnega materiala; izdajanje zdravil in evidenco o zdravilih; administracijo lekarne. Zobni tehniki morajo obvladati predvsem opremo in aparaturo v zobotehničnem laboratoriju, zobotehnič-ni material in manipulacijo z zlatom; izdelavo protez, kron in mostov ter ortodontskih aparatov. Zobne asistentke morajo obvladati predvsem asistenco zobnim terapevtom; naloge zobne,preventive na področju predšolskega in šolskega zobozdravstva; materiale in pripravo sredstev'za zobnega terapevta; čiščenje, sterilizacijo in shranjevanje zobozdravstvenih delovnih pripomočkov; administracijo v zobnih ambulantah. 24. člen Vsi zdravstveni delavci — pripravniki se morajo •med pripravništvom seznaniti s statutom in z drugimi splošnimi akti zdravstvene delovne organizacije, v kateri so zaposleni oziroma, če niso v delovnem razmerju, v kateri nazadnje opravljajo pripravništvo, če ti splošni akti urejajo organizacijo strokovnega dela. 25. člen Podrobne programe pripravništva ’ za posamezne vrste zdravstvenih delavcev pripravijo v skladu z 18. do 23. členom tega pravilnika zdravstvene delovne organizacije oziroma njihove strokovne enote, v katerih se opravlja pripravništvo po načrtu iz 14. in 15. člena tega pravilnika. Programe pripravništva pripravijo mentorji v sodelovanju z vodji ustreznih strokovnih služb, potrdi pa jih strokovni kolegij zdravstvene delovne organizacije oziroma ožji strokovni kolegij. O vsebini programov pripravništva morajo biti pripravniki seznanjeni ob nastopu pripravništva. 26. člen « 'i V, programih pripravništva iz prejšnjega člena je treba zlasti upoštevati, ali ima zdravstveni delavec — pripravnik višjo ali srednjo strokovno izobrazbo (npr. višji sanitarni tehnik ali sanitarni tehnik, višja medicinska sestra ali medicinska sestra). VI. PREIZKUŠANJE PRIPRAVNIKOVEGA ZNANJA Z IZPITI IZ MEDICINSKIH IN DRUGIH STROKOVNIH PREDMETOV 27. ’ člen Pripravnikovo znanje in sposobnost za samostojno delo se med pripravništvom sproti preizkuša z izpitom iz posameznih medicinskih in drugih strokovnih predmetov pred predstojniki strokovnih služb, v katerih je pripravništvo potekalo (drugi odstavek 84. člena zakona), oziroma pred njihovimi namestniki. Izpraševalec iz predmeta »osnovna in specialna nega bolnika« je lahko le višja medicinska sestra. ' Z medicinskim in drugim strokovnim predmetom po prejšnjem odstavku je mišljena strokovna snov, ki jo mora pripravnik obvladati po predpisanem programu pripravništva. 28. člen Izpitne programe za posamezne vrste pripravnikov predpiše zdravstvena delovna organizacija, v kateri se opravlja pripravništvo, s splošnim aktom na predlog strokovnega kolegija. Pri pripravi teh programov morajo sodelovati vodje strokovnih služb in mentorji pripravnikov. Izpitni programi morajo biti v skladu z načrtom in s programi pripravništva (IV. in V. poglavje tega pravilnika). Z vsebino izpitnih programov morajo biti pripravniki pravočasno seznanjeni. 29. člen Pripravnik mora biti pismeno obveščen o času in kraju izpita najmanj deset dni pred izpitom. Izpit je usten in v določenih primerih tudi praktičen. Pripravnikov mentor lahko prisostvuje izpitu in postavlja pripravniku dodatna • vprašanja. Uspeh izpita se razglasi pripravniku takoj po končanem izpraševanju. Uspeh izpita vpiše vodja strokovne službe v izkaz o pripravništvu. 30. člen Glede trajanja izpraševanja iz posameznega medicinskega ali drugega strokovnega predmeta oziroma snovi, ocenjevanja uspeha in izostanka oziroma odstopa od začetega izpita se smiselno uporabljajo določbe o strokovnem izpitu. Popravnih izpitov pri izpitu iz medicinskih in drugih strokovnih predmetov ni. V zapisnik o tem izpitu sc vpišejo pripravniku postavljena vprašanja. x 31. člen Če pripravnik pri izpitu ni pokazal zadovoljivega znanja iz posameznega medicinskega ali drugega strokovnega predmeta oziroma snovi, mora pri strokovnem izpitu (87. člen zakona) opravljati izpit tudi iz takega predmeta. oziroma snovi (tretji odstavek 84. člena zakona). VII. STROKOVNI IZPIT 32. člen Program strokovnega izpita za zdravnike, zobozdravnike, diplomirane farmacevte, zdravstvene sodelavce z visoko strokovno izobrazbo, višje medicinske sestre (višje medicinske tehnike) in višje zdravstven® tehnike obsega: 1. družbenopolitično ureditev; 2. delovna razmerja, zdravstveno zavarovanje i11 osnove socialnega zavarovanja; , 3. organizacijo zdravstva; 4. osnove zdravstvene statistike, višje medicinske sestre in višji zdravstveni tehniki pa tudi osnove socialne medicine. Program strokovnega izpita za medicinske- sestre (medicinske tehnike), za vse vrste zdravstvenih tehnikov s srednjo strokovno izobrazbo in za babice — medicinske sestre obsega: 1. družbenopolitično ureditev; 2. delovna razmerja, zdravstveno zavarovanje in osnove socialnega zavarovanja; 3. organizacijo zdravstva; 4. osnove socialne medicine in zdravstvene statistike. Zdravstveni tehniki s srednjo strokovno izobrazbo ne opravljajo strokovnega izpita iz predmeta pod 4. točko prejšnjega odstavka. Raven izpraševanja in ocenjevanja zdravstvenih delavcev mora biti prilagojena stopnji strokovne izobrazbe kandidatov. Obseg gradiva za posamezne predmete strokovnega izpita določi republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo. 33. člen Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno Varstvo določi izpitne roke za posamezne vrste zdravstvenih delavcev in o tem obvesti zdravstvene -delovne organizacije. . 34. člen Prijavo za strokovni izpit je treba poslati republiškemu sekretariatu za zdravstvo in socialno varstvo Prek zdravstvene delovne organizacije, kjer je kandidat zaposlen, neposredno pa, če kandidat ni v delovnem razmerju. Prijavi za strokovni izpit je treba priložiti »izkaz 0 Pripravništvu«. V primerih iz 31. člena tega pravilnika je treba prijavi za strokovni izpit priložiti tudi izpitni program iz 28. člena tega pravilnika. Če organ iz prvega odstavka tega člena ob prijavi kandidata za strokovni izpit ugotovi nepravilnosti glede poteka pripravništva ali polaganja izpitov iz medi-cinskih in drugih strokovnih predmetov, odredi, da se hepravilnosti v določenem roku odpravijo. 35. člen Kandidat mora biti obveščen o času in kraju strokovnega izpita najmanj deset dni pred dnevom izpita. Če se kandidat brez opravičenega razloga ne zglasi določenega dne k strokovnemu izpitu oziroma k 'popravnemu izpitu ali če odstopi od že začetega polaganja izpita, se šteje, da izpita ni opravil. 36. člen Strokovni izpit se opravlja pred izpitnimi komisi-lami, ki jih imenuje republiški sekretar za zdravstvo kt socialno varstvo za posamezne vrste zdravstvenih delavcev. Izpitna komisija ima predsednika in dva člana ter Prav toliko namestnikov in tajnika komisije. V primerih iz 31. člena tega pravilnika se izpitna komisija poveča za enega člana. 37. člen Predsednik, člani komisije, njihovi namestniki in ^Praševalci se imenujejo izmed priznanih strokovnjakov. Za člana izpitne komisije ne more biti imenovan, kdor ima nižjo izobrazbo, kot. j e izobrazba kandidata, ki dela izpit. 38. člen Strokovni izpit je usten, lahko pa je tudi pismen v obliki testiranja kandidatov. Vsak član izpitne komisije ima pravico postavljati kandidatu vprašanja. V primerih iz 31. člena tega pravilnika se izpraševanje pripravnika iz posameznega medicinskega ali drugega strokovnega predmeta oziroma snovi omeji na izpitni program iz 28. člena tega pravilnika. Kandidata je treba izpraševati vse dotlej, dokler se komisija ne prepriča o njegovem znanju. Predsednik izpitne komisije lahko posreduje, če meni, da se izpraševanje brez potrebe zavlačuje. 39. člen Komisija oceni celotni uspeh kandidata. Ocena uspeha kandidata je: »je opravil izpit« oziroma »ni opravil izpita«. O oceni sklepa komisija z večino glasov. Če so glasovi deljeni, je odločilen glas predsednika. Predsednik izpitne komisije sporoči kandidatu uspeh izpita v navzočnosti članov komisije takoj po končanem strokovnem izpitu. 40. člen Kandidat, ki je opravil strokovni izpit, dobi potrdilo o uspehu izpita. Potrdilo podpišeta predsednik izpitne komisije in republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo. Potrdilo izda v dveh izvodih; en izvod povrnila se pošlje zdravstveni delovni organizaciji oziroma drugi organizaciji, v kateri je kandidat zaposlen. Obrazec potrdila o uspehu strokovnega izpita je objavljen skupaj s tem pravilnikom in je njegov sestavni del. 41. člen Kandidat, ki strokovnega izpita ni opravil, lahko izpit ponavlja dvakrat. Čas med enim in drugim izpitom ne more biti krajši kot šest mesecev. Kandidat, ki ne opravi izpita iz enega, ali dveh predmetov, lahko dela popravni izpit iz teh predmetov v roku, ki ga določi izpitna komisija; ta rok ne sme biti krajši kot en mesec. Rok popravnega izpita se sporoči kandidatu, ki to potrdi s svojim podpisom v zapisniku izpitne komisije. Kandidat, ki ni opravil strbkovifSga izpita ali ki ni opravil popravnega izpita, samostojno ne more opravljati strokovnega dela. 42. člen O poteku strokovnega izpita se piše zapisnik, ki ga vodi tajnik izpitne komisije. Obrazec zapisnika je objavljen skupaj s tem pravilnikom in je njegov sestavni del. 43. člen Administrativno delo v zvezi s strokovnimi izpiti opravlja republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo. Zapisnik in drugo gradivo v zvezi s strokovnimi izpiti trajno hrani republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo. Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo, vodi evidenco o opravljenih strokovnih izpitih za posamezne vrste zdravstvenih delavcev. 44. člen Stroške za organizacijo in delo v zvezi s strokovnimi izpiti nosi zdravstvena delovna organizacija oziroma druga organizacija, v kateri je kandidat zaposlen. Če kandidat ni zaposlen, se mu lahko naloži samo del dejanskih stroškov, ki ga določi republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo. 45. člen Stroški, ki nastanejo zdravstvenim delovnim organizacijam oziroma drugim organizacijam v zvezi z izvajanjem pripravništva, z mentorstvom in z opravljanjem izpitov iz medicinskih in drugih strokovnih predmetov, spadajo med materialne stroške. VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 46. člen Zdravstveni delavec, ki je že opravil strokovni izpit, pa je pozneje pridobil visoko strokovno izobrazbo ali je prestopil v drugo medicinsko panogo, mora opraviti pripravništvo tudi po pridobljeni visoki strokovni izobrazbi oziroma v panogi, v katero je prestopil. Pripravništva pa ni treba opraviti, če je zdravstveni delavec pridobil v svoji panogi višjo stopnjo strokovne izobrazbe (npr. medicinska sestra za višjo medicinsko sestro, zdravstveni tehnik za višjega zdravstvenega tehnika). Republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo lahko v primerih iz prvega stavka prejšnjega odstavka oprosti kandidata na njegovo prošnjo ponovnega opravljanja strokovnega izpita iz vseh predmetov ali iz posameznega predmeta. (zdravstvena delovna organizacija) 47. čler. Zdravstvenemu delavcu, ki je opravljal pripravništvo v tujini, določi republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo, iz katerih medicinskih oziroma drugih strokovnih predmetov mora opraviti izpit pri opravljanju strokovnega izpita. 48. člen Zdravstveni delavci, ki so začeli opravljati' pripravništvo, preden je začel veljati ta pravilnik, opravljajo strokovni izpit po doslej veljavnih predpisih. 49. člen V skladu s 4. točko 4. člena zakona o pristojnosti republiških upravnih organov za izvrševanje pooblastil zveznih upravnih organov, ki prenehajo veljati z uveljavitvijo amandmajev od XX do XLII k ustavi SFRJ. o pristojnosti ustavnega sodišča SR Slovenije in podaljšanju veljavnosti nekaterih zveznih predpisov (Uradni list SRS, št. 24-159/71) se z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, v SR Sloveniji preneha uporabljati pravilnik o minimalnem načrtu in programu pripravniške dobe za zdravnike, zobozdravnike in diplomirane farmacevte (Uradni list SFRJ, št. 21-259/70). , 50. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 132-1/72 Ljubljana,-dne 5. oktobra 1972. Član izvršnega sveta . in republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo Zora Tomič 1. r. (1. strah) IZKAZ O PRIPRAVNIŠTVU Ime iri priimek ...... Pripravnik za naziv . Delovno mesto ..._..... Diplomiral-a na ...... Pripravništvo pričel-a M. P. ... dne .. ___ dne .. Direktor: Pripravništvo končal-a ... dne .. Direktor: M. P. (2. stran) Zdravstvena delovna organizacija strokovna enota-služba Trajanje od — do Vrsta opravil (izvleček iz dnevnika) Podpis mentorja Uspehi izpita je — ni opravil podpis vodje strok, službe (3. stran) Ime in priimek ..........:----------------------— Pripravnik za naziv .......................’.... ni med pripravništvom uspešno opravil-a izpita iz: ..........................:................................................................1................. in ga mora zato opraviti pred izpitno komisijo republiškega sekretariata za zdravstvo in socialno varstvo Datum: Direktor: M. P. SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA Takse prosto po 28. točki 19. člena REPUBLIŠKI SEKRETARIAT zakona o upravnih taksah (Uradni ZA ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO list SRS, št. 7-77/72) Štev.: .........’........................ Datum: ..................x........... Na podlagi 40. člena pravilnika o pripravništvu in o strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev (Uradni list SRS, št. 43/72) se izdaja naslednje POTRDILO O STROKOVNEM IZPITU rojen-a .................................................................................................. zaposlen-a v........—....—.......—_______________________________________________________________________ pripravnik za naziv .....1-......-.....-..................................................................— je dne _____________________________________________ 197... opravil-a strokovni izpit za naziv ---------- pred izpitno komisijo republiškega sekretariata za z dravstvo in socialno varstvo. * V Po 82. členu zakona o zdravstvu (Uradni list SRS, št. 26-146/70) je pridobil-a pravico samostojno opravljati naloge zdravstvenega varstva v nazivu .....—..................................—-----------------— Potrdilo je evidentirano v matični knjigi strokov nih izpitov za naziv ....—..............—---------- Pod št...................................... 19..... Predsednik izpitne komisije Republiški sekretar M. P. SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA (1. stran) REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO Štev.; —................................— Datum: .................................... , ZAPISNIK izpitne komisije o strokovnem izpitu za naziv ________________________________________________ pred komisijo, ki je bila imenovana z odločbo št______________________________________________— *• Strokovni izpit opravlja _+________i----------- roj. ____________ v .......j.................. zaposlen-a v ..................................kot ........................*__________________ Kandidata je pripustil k strokovnemu izpitu republi ški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo z aktom Št__________________ z dne _____________________________________________________________ Strokovni izpit je kandidat opravljal dne .................................................... Na izpitiT je dobil naslednja vprašanja: (2. stran) Po končanem izpraševanju je komisija odločila in razglasila kandidatu naslednje: Kandidat je opravil strokovni izpit: Kandidat mOra opravljati popravni izpit iz ---------------------------------------;___________________________ / . ......................................................... v roku ......................................>._____ Kandidat ni opravil strokovnega izpita. . Tajnik Predsednik komisije Člani komisije Kandidat je prejel na znanje odločitev o popravnem izpitu iz ..................................... Podpis Popravni izpit iz ______________________________________ je kandidat opravljal dne .............. Dobil je naslednja vprašanja: Po končanem izpraševanju je komisija odločila in kandidatu razglasila naslednje: Kandidat je opravil strokovni izpit. Kandidat ni opravil strokovnega izpita. Tajnik Člani komisije Predsednik komisije SPLOŠNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ . 346. Na podlagi 25. člena zakona b skupnostih otroškega varstva, ih o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 43-3'35/67) je republiška skupnost otroškega varstva na 8. redni seji dne 22. marca 1972 sprejela SKLEP o zaključnem računu sklada republiške skupnosti otroškega varstva za leto 1971 I Sprejme se zaključni račun republiške skupnosti otroškega varstva za leto 1971, ki izkazuje din dohodke . 253,614.366 izdatke ’ 239,675.615 presežek dohodkov ntad izdatki 13,938.750 Presežek dohodkov nad izdatki iz leta 1971 se prenese kot dohodek sklada republiške skupnosti otroškega varstva za leto 1972. li Ta sklep velja od dneva, ko je bil sprejet. Sklep se Objavi v Uradnem listu SRS. Št. 133/1-1972 Ljubljana, dne 22. marca 1972. Republiška skupnost otroškega varstva Predsednik Elica Dolenc 1. r. 347. Na podlagi 25. člena zakona o skupnostih otroškega varstVa in o' financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 43-335/ 67) je republiška skupnost otroškega varstva na 8. redni seji dne.22. marca 1972 sprejela SKLEP o finančnem načrtu sklada republiške skupnosti otroškega varstva za leto 1972 Sprejme se finančni načrt sklada republiške skupnosti otroškega varstva za leto 1972, ki izkazuje: 1. dohodkov ' 391.678.000 dinarjev 2. izdatkov 391.678.000 dinarjev Ta sklep velja od dneva, ko je, bil sprejet. Sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Št. 140/1-1972 Ljubljana, dne 22. marca 1972. Republiška skupnost otroškega varstva Predsednik Elica Dolenc 1. r. PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE 890. Na podlagi tretjega odstavka 13. člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 12/67) in 20., 105. in 16'3. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina bresta Ljubljane na 32. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 9. marca 1972 sprejela ODREDBO o spremembi odredbe o najvišji maloprodajni ceni kruha 1. člen 1. člen odredbe o najvišji maloprodajni ceni kruha (Uradni list SRS, št. 19/70) se spremeni tako, da s« glasi: »S to odredbo se določa najvišja drobnoprodajna cena za 1 kg kruha iz moke Tipa 1000 na 2,20 din.« 2. člen Ta odredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 010-117-72 Ljubljana, dne 9. marca 1972. - Predsednik skupščine mesta Ljubljano Slika Košak, dipl. inž. 1. r. 891. *Na podlagi 13. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18-138/67, 20-113/70 in 31-270/72), 1. člena odloka o določitvi pristojnosti svetov in upravnih organov skupščine mesta Ljubljane za opravljanje zadev, ki so določene po zveznih in republiških predpisih kot pristojnosti občinske skupščine in jih opravlja skupščina mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 16-455/ 71) je svet za vzgojo in izobraževanje skupščine mesta Ljubljane na seji dne 29. avgusta 1972 sprejel SKLEP o potrditvi statuta Šole za medicinske sestre Ljubljana, Trg revolucije 18 1 Svet za vzgojo in izobraževanje potrjuje statut šole za medicinske sestre v Ljubljani, ki ga je sprejela delovna skupnost na seji dne 1?. maja 1972. 2 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010/116-72 Ljubljana, dhe 29. avgusta 1972. Predsednik sveta za vzgojo in izobraževanje skupščine mesta Ljubljane • prof. dr. Janez Batis 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LOGATEC 892. Na podlagi 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/72), ter 96. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 21/71 in 14/72) je skupščina občine Logatec na. seji občin-.skega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 10. oktobra 1972 sprejela ODLOK o davku na promet nepremičnin 1. člen V občini Logatec se plačuje davek na promet nepremičnin po zakonu o davku na promet nepremičnin in po davčnih stopnjah, ki so predpisane s tem odlokom. 2. člen Davek na promet nepremičnin se plačuje po davčnih stopnjah glede na prometno vrednost kvadratnega metra zemljišča, oziroma uporabne površine gradbenega, objekta in so različne za kmetijska zemljišča, stavbna zemljišča za gradbene objekte, ki so naslednje: Če znaša prometna vrednost kvadratnega metra dinarjev > a) za kmetijska Zemljišča: znaša davek nad do din “/« 1 5 1 2 0,05 + 7 od presežka nad 1 2 3 0,12 + 9 od presežka nad 2 3 4 ' 0,21 + 12 od presežka nad 3 4 6 0,33 -1- 15 od presežka nad 4 6 8 0,63 + 18 od presežka nad 6 8 0,99 + 22 od presežka nad 8 b) za stavbna zemljišča: znaša davek nad do din »/o 10 10 10 15 1 + 15 od presežka nad 10 15 20 1,75 + 20 od presežka nad 15 20 25 2,75 + 25 od presežka nad 20 25 , 30 4,00 30 od presežka nad 25 30 40 5,50 + 40 od presežka nad 30 40 50 9,50 -f 50 od presežka nad 40 50 60 14,50 + 60 od presežka nad 50 60 20,50 + 70 od presežka nad 60 c) za gradbene objekte: znaša nad do davek din "/« 1000 14 1000 1500 140 + IB od presežka nad 1000 1500 2000 220 + 18 od presežka nad 1500 2000 2500 310 + 20 od presežka nad 2000 2500 3000 410 + 22 od presežka nad 2500 3000 3500 520 + 24 od presežka nad 3000 ^500 4000 640 + 26 od presežka nad 3500 4000 4500 770 + 28 od presežka nad 4000 4500 910 + 30 od presežka nad 4500 3. člen Poleg oprostitve po 4. členu zakona o davku na promet nepremičnin se davek na promet nepremičnin ne plačuje, če proda družbena organizacija, občan ali zasebna pravna oseba kmetijsko zemljišče občanu, ki se z osebnim delom ukvarja s kmetijsko dejavnostjo in je zdravstveno zavarovan kot zavarovanec — kmet. Davek na promet nepremičnin se tudi ne plačuje, če občani, ki se z osebnim delom, ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in so zdravstveno zavarovani kot zavarovanci — kmetje, menjajo kmetijska ali gozdna zemljišča z namenom združevanja kmetijskih zemljišč Če bo tako zemljišče prej kot v 5 letih prodano za nekmetijske namene, plača prodajalec tudi davek, ki je bil oproščen po prejšnjih odstavkih tega člena. 4. člep Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prometnem davku nepremičnin in pravic v občini Logatec (Glasnik, št. 39/65). 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1972 dalje. Št. 010-21/72 Logatec, dne 10. oktobra 1972. Predsednik skupščine občine Logatec Vinko Haložan 1. r. 893. Na podlagi 1. člena zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 7/72) in 96.' člena’ statuta občine Logatec je skupščina občine Logatec na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 10. oktobra 1972 sprejela ODLOK o spremembi odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča 1. člen V odloku o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (objavljen v Uradnem listu SRS, št. 30/72) se črta 4. člen. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 010-12/67 Logatec, dne 10. oktobra 1972. Predsednik skupščine občine Logatec Vinko Haložan 1. r. 894. Na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 96. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 21/71) je skupščina občine Logatec na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 10. oktobra 1972 sprejela ODLOK o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč, graditve in spremembe kulture zemljišč, ki so predvidena za gradnjo na območju občine Logatec 1. člen Da se zagotovi možnost smotrne in urejene izgradnje stanovanjskih in drugih objektov, nemotena izdelava zazidalnih načrtov ali uvedba razlastitve zemljišč, se razglasi splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč, prepoved graditve in sprememba kulture zemljišča (v'nadaljnjem besedilu: splošna prepoved) na območjih, ki so namenjena za graditev stanovanjskih, komunalnih in drugih objektov. Splošna prepoved velja dokler ne postane odločba 0 razlastitvi pravnomočna, vendar najdalje tri leta od uveljavitve tega odloka. 2. člen Splošna prepoved velja za zemljišča v območjih, ki so predvidena za gradnjo v zazidalnih otokih urbanističnega načrta Logatca S 1, S 2, S 7, S 9, del, ki ni obdelan z zazidalnim načrtom, R 3, S li, C 2, S 44, N 2, O 2, O 3, O 4, N 1, S 4 ter zazidalnih otokih v naseljih Gor. Logatec, Hotedršica in Rovte. Meja posameznega območja, za katero velja splošna prepoved je razvidna iz kopije katastrskega načrta, v merilu 1 : 2880 (grafični prikaz) in popisa parcelnih in prirodnih omejitev posameznih zazidalnih okolišev, ki sta sestavni del tega odloka. 3. člen Izjemoma se sme na območjih, za katere velja splošna prepoved zvajati: 1. parcelacija, promet ter sprememba kultur — pri razdelitvi skupnosti premoženja — dedovanju — prenosu s pravnim poslom po 3. točki 18. člena zakona o razpolaganju z nezazidanim Stavbnim zem- 1 j iščem 2. graditev — komunalnih naprav — komunalnih napra\l za potrebe obstoječih objektov, ki niso predvideni za rušenje — pomožnih objektov — prezidavanje in obnavljanje obstoječih gradbenih objektov, ki niso predviđeni za rušenja; ob pogoju, da je graditev v skladu z urbanističnim ali zazidalnim načrtom posameznega območja. 4. člen > Grafični prikaz posameznega območja, za katere Velja splošna prepoved je stalno na vpogled pri uprav-hern organu za urbanizem SO Logatec. 5. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistični in gradbeni inšpektor SO Logatec. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-13/72 Logatec, dne 10. oktobra 1972. Predsednik skupščine občine Logatec Vinko Haložan 1. r. 895. Na podlagi 25., 53. in 101. člena zakona o narodni obrambi (Uradni list SFRJ, št. S'TO), 32. člena zakona o splošnem ljudskem odporu (Uradni list SRS. št. 28/71) in 5. točke 55. člena statuta občine Logatec je skupščin* občine Logatec na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 10. oktobra i972 sprejela ODLOK o določitvi krajevnih skupnosti, delovnih in drugih organizacij, ki morajo organizirati enote civilne zaščite 1. člen Enote civilne zaščite organizirajo naslednje krajevne skupnosti ter delovne in druge organizacije: I. krajevne skupnosti 1. krajevna skupnost Dol. Logatec 2. krajevna skupnost Gor. Logatec 3. krajevna skupnost Rovte 4. krajevna' skupnost Hotedršica 5. krajevna skupnost Laze . 6. krajevna skupnost Trate II. delovne in druge organizacije 1. Kombinat lesne industrije Logatec 2. Kartonažna tovarna Ljubljana, Valkarton Logatec 3. Konfekcija Logatec 4. Kmetijska zadruga Logatec 5. Gostinsko podjetje SAP — Ljubljana, obrat »Krpan«, Logatec 6. Trgovsko podjetje »Mercator«, Ljubljana — enota Logatec 7. Komunalno stanovanjsko podjetje Logatec 8. Slovenija ^avto, obrat Logatec 9. Osnovna šola »Osmih talcev«, Dol. Logatec in vzgojno-varstveni zavod Dol. Logatec 10. Osnovna šola Gor. Logatec 11. Vzgojni zavod Gor. Logatec » 12. Uprava skupščine občine Logatec 2. člen Specializirane enote civilne zaščite ustanovijo naslednje delovne in druge organizacije: 1. Komunalno stanovanjsko podjetje Logatec 2. Gozdno gospodarstvo Ljubljana — obrat Logatec 3. Cestno podjetje Logatec — delovodstvo Logatec 4. Občinska skupščina Logatec •, t . 3. člen Svet za narodno obrambo skupščine občine določi 'vrsto in število enot civilne zaščite pri posamezni krajevni skupnosti, delovni in drugi organizaciji ter kakšne specializrane enote ustanovijo organizacije iz 2. člena odloka. Krajevne skupnosti, delovne in druge organizacije iz 1. člena tega odloka ustanovijo štabe civilne zaščite. 4. člen Naloga krajevnih skupnosti, delovnih in drugih organizacij ter njihovih štabov civilne zaščite je zlasti skrb za izvajanje pouka in mobilna pripravljenost enot civilne zaščite za izvajanje preventivnih ukrepov ter organiziranje in izvajanje zaščite in reševanfla prebivalstva in materialnih dobrin v vojni in ob naravnih in drugih hudih nesrečah, ki se zgodijo na njihovem območju. Štabi civilne zaščite, pri krajevnih skupnostih, delovnih in drugih organizacijah neposredno vodijo akcijo pomoči in reševanja ob zračnih napadih in ob naravnih in drugih hudih nesrečah na svojem območju. 5. člen Občinski štab civilne zaščite skupščine občine odreja in vodi reševalne akcije ob zračnih napadih in ob hudih naravnih in drugih nesrečah na območju občine. Po potrebi odreja enotam civilne zaščite krajevnih skupnosti in delovnih organizacij naloge in ukrepe za odstranjevanje posledic na katerem koli' območju občine. 6. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ustanovitvi in organizaciji enot civilne zaščite na območju občine Logatec, ki ga je sprejela skupščina občine Logatec na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 6. 4. 1970. SKUPŠČINA OBČINE SEVNICA 896. Na podlagi 1. in 10. člena zakona na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/72) in 100. člena statuta občine Sevnica (Uradni vestnik Celje, št. 35/ 64) je skupščina občine Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. septembra 1972 sprejela ODLOK o davku na promet nepremičnin 1. člen V občini Sevnica se plačuje davek na promet nepremičnin po zakonu o davkih na promet nepremičnin in po davčnih stopnjah, ki so predpisane s tem odlokom. 2. člen Davek na promet nepremičnin se plačuje po davčnih stopnjah glede na prometno vrednost kvadratnega metra zemljišča, oziroma uporabne površine gradbenega objekta in so različne za kmetijska zemljišča, stavbna zemljišča in za gradbene objekte, ki so naslednje: I. Za kmetijsko zemljišče, če znaša prometna vrednost kvadratnega metra din: nad do znaša davek din % — 1,00 6 1,00 2,00 0,06 + 8 od presežka nad 1,00 2,00 3,00 0,14 + 10 od presežka nad 2,00 3,00 4,00 0,24 + 12 od presežka nad 3,00 4,00 5,00 0,36 J- 14 od presežka nad 4,00 5,00 6,00 0,50 + 17 od presežka nad 5,00 6,00 8,00 0,67 + 22 od presežka nad 6,00 8,00 10,00 1,11 + 28 od presežka nad 8,00 10,00 12,00 1,67 + 35 od presežka nad 10,00 12,00 15,00 2,37 + 42 od presežka nad 12,00 nad 15,00 3,63 + 50 od presežka nad 15,00 II. Za stavbna zemljišča, če znaša prometna vred' nost kvadratnega metra din: 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 010-22/72 Logatec, dne 10. oktobra 1972. Predsednik skupščine občine Logatec Vinko Haložan 1. r. nad do din % znaša davek — 5,00 8 5,00 8,00 0,40 + 10 od presežka nad 5,00 8,00 10,00 0,70 + 14 od presežka nad 8,00 10,00 12,00 0,98 + 18 od presežka nad 10,00 12,00 14,00 1,34 + 22 od presežka nad 12,00 14,00 16,00 1,78 + 26 od presežka nad 14,00 16,00 18,00 2,30 + 30 od presežka nad 16,00 18,00 20,00 2,90 + 35 od presežka nad 18,00 20,00 25,00 3,60 + 40 od presežka nad 20,00 25,00 30,00 5,60 + 48 od presežka nad 25,00 30,00 40,00 8,00 + 55 od presežka nad 30,00 nad 40,00 13,50 + 60 od presežka nam 40,00 III. Za gradbene objekte, če znaša prometna vrednost kvadratnega metra uporabne površine gradbenega objekta din: nad do din % znaša davek 1.000 10 1.000 1.500 100 + 12 od presežka nad 1.000 1.500 2.000 160 + 15 od presežka nad 1.500 2.000 2.500 235 + 18 od presežka nad 2.000 2.500 3.000 325 + 21 od presežka nad 2.500 3.000 3.500 430 + 25 od presežka nad 3.000 3.500 4.000 555 + 30 od presežka nad 3.500 4.000 705 + 35 od presežka nad 4.000 3. člen Ugotovitev prometne vrednosti m2 stavbne površine v vsakem primeru ugotovi posebna komisija, ki jo imenuje davčna uprava skupščine občine. Če gre za prenos gradbenega objekta, se za pripadajoče funkcionalno zemljišče uporabi stopnja predpisana za stavbno zemljišče. 4. člen Kmetijska zemljišča, ki s prodajo postanejo-stavbna zemljišča se obdavčijo po stopnjah, ki so določene za stavbna zemljišča. Če davčni službi, ki davek odmerja po davčni napovedi to ni znano, se davek odmeri naknadno, vendar največ v času do 5 let od dneva nastanka davčne obveznosti. 5. člen Poleg oprostitev določenih v 4. členu zakona o davku na promet nepremičnin se davek na promet nepremičnin ne plačuje, če proda družbena organizacija, občan ali zasebna pravna oseba kmetijsko zemljišče občanu, ki se z osebnim delom ukvarja s kmetijsko dejavnostjo in mu je kmetijstvo edini vir za preživljanje. Davek od nepremičnin se ne plačuje, če občani, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, menjajo kmetijska zemljišča z namenom združevanja kmetijskih zemljišč in jim je kmetijstvo edini vir za preživljanje. 6. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1972 dalje. Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o občinskem prometnem davku od nepremičnin in pravic (Uradni list SRS, št. 5-140/71). St. 421-10/72-4 Sevnica, dne 28. septembra 1972. Predsednik skupščine občine Sevnica Marjan Gabrič 1. r. 897. j Na podlagi 3. odstavka 30. člena zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 51-288/71) in na podlagi 100. člena statuta občine Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje, št. 35-283/64) je občinska skupščina Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. septembra 1972 sprejela ODLOK o načinu plačevanja cestnih pristojbin za kmetijska in ( specialna komunalna vozila 1. člen Vozila, ki jih ima v upravljanju Komunalno stanovanjsko podjetje Sevnica in so namenjena za odvažanje smeta, za pranje ali pometanje cest se oprostijo plačila pristojbine za cestna motorna vozila, določene v 1., oziroma 3. grupi 1. točke odloka o višini pristojbin, ki se plačujejo za cestna motorna vozila (Uradni list SRS, št. 2-6/72). N 2. člen Cestna motoma vozila, prilagojena za gasilske namene, se oprostijo plačila pristojbine za Cestna motoma vozila, določena v 6. grupi 1. točke v 1. členu citiranega odloka. 3. člen Za kmetijske traktorje do 50 KS in pripadajoče priklopnike do nosilnosti 3 tone se pristojbina za cestna motorna vozila ne plača; za kmetijske traktorje nad 50 KS in pripadajoče priklopnike nosilnosti nad 3 tone se plača 50 n/n • pristojbine, določene za ta vozila v 5. grupi 1. točke oziroma 4. grupi 1. točke v 1. členu citiranega odloka, oboje pa pod pogojem, da jim je kmetijstvo glavni poklic in da imajo kmetijski traktor le za lastno uporabo. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 423-9/72-4 Sevnica, dne 28. septembra 1972. Predsednik skupščine občine Sevnica Marjan Gabrič 1. r. 898. Na podlagi 100. in 212. člena statuta občine Sevnica je skupščina občine Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. septembra 1972 sprejela ODLOK o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa gradnje osnovnih šol in otroških vrtcev na območju občine Sevnica 1. člen Za območje občine Sevnica se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje programa gradnje osnovnih šol in otroških vrtcev in sicer: Vrsta objekta din 1. I. etapa osnovne šole na Blanci 2,500.000 2. I. etapa osnovne šole v Boštanju 3,200.000 3. I. etapa osnovne šole v Krmelju 2,500.000 4. I. etapa osnovne šole v Sevnici 7,200.000 5. I. etapa osnovne šole v Tržišču 2,500.000 6. Adaptacija osnovne šole v Zabukovju 500.000 7. Dograditev II. etape otroškega vrtca v Sevnici 1,300.000 8. Adaptacija posebne osnovne šole v Sevnici . 600.000 2. člen Referendum bo v nedeljo 19. novembra 1972. 3. člen Krajevni samoprispevek bi bil predpisan za dobo 5 let, in sicer od 1. 1. 1973 do 31. 12. 1977, in bi ga plačevali po stopnji 1,5 %> naslednji zavezanci: — občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila, ki presegajo 1.000 dinarjev mesečno od neto osebnih dohodkov, — občani, ki so zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, od opravljanja obrti in drugih gospodarskih dejavnosti, od opravljanja intelektualnih storitev ter od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, od osnov za prispevek, — občani, ki imajo pokojnine, ki presegajo 1.000 dinarjev mesečno od pokojnin. 4. člen Krajevnega samoprispevka bi bili oproščeni: — občani od socialnih podpor, invalidnin ter od otroškega dodatka, dijaki in študentje od štipendij in učenci v gospodarstvu od svojih nagrad, — občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja ali pokojnine, ki ne presegajo 1.000 dinarjev mesečno, — občani, ki imajo osebni dohodek pd kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 1.000 dinarjev na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir dohodka. 5. člen Na referendumu glasujejo glasovalci neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo SKUPŠČINA OBČINE SEVNICA GLASOVNICA referendum dne 19. novembra 1972 O uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje programa gradnje osnovnih šol in otroških vrtcev v občini Sevnica po stopnji 1,5 °/o za dobo 5 let od 1. 1. 1973 do 31. 12. 1977. GLASUJEM ZA PROTI Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži »ZA«, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, besedo »PROTI« pa obkroži, če se z uvedbo-krajevnega samoprispevka ne strinja. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 014-2/72 Sevnica, dne 28. septembra 1972. Predsednik skupščine občine Sevnica Marjan Gabrič 1. r. 899. Na podlagi 6., 10. in 13. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72) in 100. člena statuta občine Sevnica (Uradni vestnik Celje, št. 3'5/64) je skupščina občine Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. septembra 1972 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o davkih občanov 1. člen Na koncu 6. člena odloka o davkih občanov (Urad-, ni list SRS, št. 12/72) se doda nov odstavek, ki se gla-si: Kmetijske delovne organizacije, ki se pretežno ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, šo v letu 1972 oproščene plačila davka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja po prvem odstavku tega člena. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972. St. 42-1/72-4 Sevnica, dne 28. septembra 1972. Predsednik skupščine občine Sevnica Marjan Gabrič 1. r. 900. Na podlagi 1. člena zakona o prispevku za. uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 7-80/72), 1. člen temeljnega zakona o prekrških (Uradni list SFRJ, št. 26/6-5) in 100. člena statuta občine Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje, št. 35/64) je občinska skupščina občine Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. septembra 1972 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na območju naselij Loka in Račiča V 1.. členu odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na območju naselij Loka in Račiča (Uradni list SRS, št. 32-740/72) se doda drugi odstavek, ki se glasi: Za mestno zemljišče po tem zakonu se šteje zazidano ali nezazidano zemljišče, ki leži v mejah območja, zajetega z zazidalnim načrtom obeh naselij in ki je komunalno opremljeno. 2. člen V prvem odstavku 2. člena se pika črta in doda: »ter od nezazidanega zemljišča 0,02 din za 1 m1 2.« 3. člen V 3. členu odloka se črtata drugi in tretji odstavek. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-125/72-3 Sevnica, dne 28. septembra 1972. Predsednik skupščine občine >Sevnica Marjan Gabrič 1. r. 901. Na podlagi 1. točke 100. člena statuta občine Sevnica je skupščina občine Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. septembra 1972 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi statuta občine Sevnica 1. člen Členi 212 do 215 statuta občine Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje, št. 35-283/64) se spremenijo in dopolnijo tako, da se glasijo: »212. člen Občinski referendum razpiše skupščina občine Sevnica z odlokom, ki ga izdata občinski zbor in zbor delovnih skupnosti. V odloku o razpisu referenduma se določi predmet referenduma, dan izvedbe referenduma, vsebina glasovnice, oprostitve in območje, za katero se razpisuje referendum. 213. člen Občinski referendum se mora razpisati v naslednjih primerih: 1. zaradi uvedbe prispevka občanov za financiranje skupnih družbenih potreb; 2. če to zahteva posamezen zbor občinske skupščine, najmanj polovica krajevnih skupnosti, najmanj ^etjina zborov volivcev ali najmanj petina odbornikov občinske skupščine v zadevah svojega delovnega področja. Občinski referendum se lahko razpiše tudi za druga vprašanja, ki so v skupnem interesu občine, več krajevnih skupnosti ali njihovih delov. Občinska skupščina mora razpisati referendum najpozneje V 90 dneh od sprejema zahteve za razpis referenduma iz prejšnjega odstavka. 214. člen Razpis občinskega referenduma lahko predlagajo družbenopolitične organizacije v občini, samoupravne interesne skupnosti v občini ali najmanj desetina volivcev, vpisanih v volilni imenik v občini. O predlogu za razpis referenduma iz prejšnjega odstavka mora občinska skupščina odločiti v roku 60 dni in skleniti, ali se referendum razpiše ali zavrniti predlog za razpis referenduma. ( ' : 215. člen Od dneva razpisa do dneva izvedbe referenduma ne sme preteči manj kot 15 dni in ne več kot 60 dni.« 2. člen Za 215. členom se dodajo novi, ki se glasijo: »215a člen Občinski referendum vodi občinska volilna komisija, določena po zakonu o volitvah odbornikov občinskih skupščin (Uradni list SRS, št. 5-21/69). 215b člen Občinska komisija ima -pri izvedbi občinskega referenduma tele naloge: — skrbi za zakonito izvedbo referenduma, — izvršuje tehnične priprave za izvedbo referenduma, — določi glasovalna mesta, imenuje odbore za izvedbo referenduma in nadzoruje njihovo delo, — ugotavlja in objavlja izid referenduma. 215c člen Odbori za izvedbo občinskega referenduma vodijo glasovanje na glasovalnih mestih in skrbe za pravilnost in tajnost glasovanja. 215č člen Glede dela občinske komisije in odborov za izvedbo občinskega referenduma ter glede načina glasovanja na glasovalnih mestih, ugotavljanja in objave izida glasovanja veljajo predpisi o volitvah odbornikov občinskih skupščin, kolikor s tem odlokom in za-' konom o referendumu (Uradni list SRS, št. 29-263/72) ni drugače določeno. 215d člen Stroški za razpis in izvedbo občinskega referenduma obremenjuje občinski proračun.« 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 011-2/72-1 Sevnica, dne 28. septembra 1972. Predsednik skupščine občine Sevnica Marjan Gabrič 1. r. SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA 902. Na podlagi tretjega odstavka 43. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe iUmd-ni list SRS, št, 27/72) in 94. člena statuta občine Vrhnika je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. septembra 1972 sprejela ODLOK o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč za leto 1972 1. člen S tem odlokom se določi povprečna gradbena cena in povprečni stroški komunalnega urejanja zemljišča na območju občine Vrhnika v smisu tretjega odstavka 43. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) za leto 1972. 2. člen Povprečna gradbena cena in povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč sta osnovna elementa za izračun odškodnine za uporabo stavbnega zemljišča. a) Povprečna gradbena cena za m2 stanovanjske površine znaša 2.800 din, b) povprečni stroški komunalnega urejanja zemljišča znašajo 15 °/o od vrednosti zgradbe. Kot osnova za izračun vrednosti zgradbe se 'jemlje enoletna stanarina za stanovanjsko hišo v višini 4V0 od vrednosti zgradbe, če veljavni predpisi ne določajo drugače. 3. člen Če vplivajo na odškodnino okoliščine, da je nepremičnina v naselju ali na turističnem območju, ali pa v bližini naselja oziroma območja prometnih zvez in drugih objektov, ali da je pred razlastitvijo, se odškodnina zmanjša sorazmerno za vpliv teh okoliščin. 4. člen ) Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Vrhnika' (Uradni list SRS, št. 43/71). 5. člen 1 - Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 3/1-010-016/72 Vrhnika, dne 28. septembra 1972. Predsednik skupščine občine Vrhnika Marjan Krmavner, inž. 1. r. 903. Na podlagi 5. člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/66 in 20/71) in 94. člena statuta občine Vrhnika je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. septembra 1972 sprejela ODLOK o dopolnitvah odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Vrhnika 1. člen / V odloku o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 14/66 in 32/68) se v 19. členu za točko d) doda še točka e), ki se glasi: »e) za gradnjo individualnih'stanovanjskih hiš za-trg in za skupinsko gradnjo delovnih organizacij za potrebe njihovih delavcev.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-nerb listu SRS. St. 3/1-010-015/72 Vrhnika, dne 28. septembra 1972. Predsednik skupščine občine Vrhnika Marjan Krmavner, inž. 1. r. 904. Na podlagi 16. člena zakona o spremembah in dd-' polnitvah zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 27/72) in 94. člena statuta občine Vrhnika je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. septembra 1972 sprejela ODLOK o začasni splošni prepovedi graditve in parcelacije zemljišč na območju Dragomera, Drenovega griča in Lesnega brda 1. člen Da se zagotovi nemoten potek razlastitve zemljišč za potrebe stanovanjske in komunalne graditve ter ne- motena geodetska izmera in druga pripravljalna dela na območjih, ki jih zajemajo zazidalni načrti naselij Dragomer ter Drenov grič in Lesno brdo, sprejeti z odlokom o potrditvi zazidalnih načrtov (Uradni list SRS, št. 24/72), se na tem območju razglasi začasna splošna prepoved graditve in parcelacije zemljišč za vse vrste gradenj. 2. člen Gradbeni objekti in naprave na zemljiščih iz 1. člena se smejo prezidavati in obnavljati z dovoljenjem f za urbanizem pristojnega občinskega upravnega organa. 3. člen Ta odlok velja za čas, dokler ne bo postala odločba p razlastitvi pravnomočna, vendar ne dalj kot tri leta. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 3/1-010-017/72 Vrhnika, dne 28. septembra 1972. Predsednik skupščine občine Vrhnika Marjan Krmavner, inž. 1. r. 905. ' Na podlagi 27., 31. in 34. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) ter 94. člena statuta občine Vrhnika je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora/delovnih 'skupnosti dne 28. septembra 1972 sprejela ODLOK o razlastitvi zemljišč, ki jih zajemajo potrjeni zazidalni načrti za območja: Log, Lukovica in Dragomer 1. člen Z namenom, da se pospeši stanovanjska izgradnja in povečajo stanovanjske površine, ki so potrebne za stanovanjsko graditev ter komunalno opremljanje gradbenega zemljišča, se uvede postopek razlastitve za Potrebe stanovanjske izgradnje v zazidalnih okoliših: — v zazidalnem načrtu Loga naslednja zemljišča: Pare. št. 1308, pare. št. 1310, 1313/5, 1313/4, 1313/6, 1313/ /l, 1313/3, 1313/2, 1359, 1358/2, 1357, 1335/1, 1335/3, 1335/ /2. 1356, 1355/1, 1355/2, 1363/1-del, 1358/7, 1358/1, 1358/ /9> 1358/10, 1361/5, 1361/2, 1361/6, 1361/7, 1361/1, 1361/4 — del, 1354/3 — del, 1354/4 — del, 1354/2 — del. 1354/1, 1363/2 — del, 1365/1, 1365/7, 1365/6, 1365/3, 1358/3, 1358/ /5. 1358/6, 1358/11, 1358/8, 1358/4, 1361/3, 1362/1 in st. P- 188, 182, 113, 278, 251, 252, 189, 192, 173, 145 — v zazidalnem načrtu za območje Lukovica na-slednja zemljišča: pare. št. 15, 13, 18/1, 17/1, 89/2, 88, l68/3, 83/1, 83/2, 158/2, 159, 173/1, 171, 170/1, 173/2, 180/1 ia.O/S, 181/1, 181/2, 170/2, 178, 170/3, 170/5, 185, 182/1, 182/3, 182/2 in st. p. 1, 7, 8, 248, 231, 257, 10 — v zazidalnem načrtu za območje Dragomera naslednja zemljišča: pare. št. 707, 710/1, 710/2, 710/3, 710/4, 711/9, 711/8, 711/7, 711/6, 711/5, 711/1, 711/2. 711/3, 711/4, 714/1, 714 2, 714/3, 714/4, 717, 704, 694/2, 69=/2, 694/1 692, 690/1, 691/1, 691/3, 691/4, 689 — del, 686, 685, 695/1, 691/2, 6’90/2, 695/3, 702, 696, 682, 679, 678, 700/1, 700/2, 670/1, 670/2, 669, 673 — del, 666, 665, 633 — del, 634/1 636 — del, 647, 644 — del, 645 — del, 648, 6'50, 651/4, 651/3, 651/2, 651/1, 652, 654/2, 654/1 del, 658, 660, 656 — del, 657, 659/1,659/2, 203, 204, 213/2, 627/2 —del,.642 — del, 627/9, 627/8; 627/6, 627/3, 627/7, 627/11, 627/10, 627/5, 627/4, 627/12 in st. p. 24, 112, 23/1, 136, 170, 21/4, 242, 18, 17, • 20/2, 20/1, 19, 149. 2. člen Odškodnina za razlaščene nepremičnine po 1. členu tega odloka se izplača v roku petih let, računano od dneva pravnomočnosti razlastitvene odločbe, kolikor se razlaščenec in razlastitveni upravičenec nista drugače dogovorila. Ne glede na določilo prvega odstavka tega člena se plača odškodnina prejšnjemu lastniku v 60 dneh od dneva oddaje razlaščene nepremičnine novemu koristniku. Odškodnina po tem odstavku se izplača v primeru, če že izplačana odškodnina prejšnjemu lastniku ni dosegla višine sredstev, ki so jih novi koristniki plačali kot odškodnino za pridobljena zemljišča. f i ' 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 3/1-010-018/72 Vrhnika, dne 28. septembra 1972. Predsednik skupščine občine Vrhnika Marjan Krmavner, inž. 1. r. SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC 906. Skupščina občine Žalec je na podlagi 26., 27. in 28. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8-52/69) ter 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17-210/68 in 24-320/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. septembra 1972 sprejela ODLOK o spremembi odloka o financiranju vzgoje in izobraževanja v občini Žalec v letu 1972 1. člen V odloku o financiranju vzgoje in izobraževanja v občini Žalec v letu 1972, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 13-303/72, se 1. člen spremeni tako, da glasi: »Stopnja občinskega prispevka za izobraževanje od osebnega dohodka iz delovnega razmerja v letu 1972 znaša 2,9 °/o.-« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972. Št. 402-3/72-7 Žalec, dne 28. septembra 1972. Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. 907. Skupščina občine Žalec izdaja na podlagi 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17/68 in 24/69) ter po sklepu seje odbornikov obeh zborov z dne 28. septembra 1972 I ODLOČBO it 1. Razreši se dolžnosti namestnika predsednika mandatno imunitetne komisije občinskega zbora Ferlinc Franc, ker mu je prenehal mandat občinskega odbornika. 2. Za namestnika predsednika mandatno imunitetne komisije OS se imenuje Rožič Niko, odbornik občinskega zbora. 3. Za člana navedene komisije pa se imenuje L a z -n i k Albin, odbornik občinskega zbora. Št. 020-9/69-1/3 Žalec, dne 29. septembra 1972. Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA SKUPŠČINA SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV IN KMETOV KOPER 908. Na podlagi 122. in 180. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper (Uradni list SRS, št. 43-449/70) ter v zvezi z določili zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29-263/72) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper na seji dne 10. oktobra 1972 sprejela SKLEP o spremembi in dopolnitvi 135. in 136. člena statuta skupnosti 1 V 135. členu statuta skupnosti se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »Od dneva razpisa do dneva izvedbe referenduma ne sme preteči manj kot 15 dni in ne več kot 60 dni.* 2 V 136. členu statuta skupnosti se črta drugi odstavek, četrti odstavek pa se spremeni tako, da se glasi: »Odločitev sprejeta na referendumu je obvezna in organi skupnosti ne morejo izdati nobenega akta v nasprotju z izidom referenduma niti ponoviti referenduma o istem vprašanju v šestih mesecih po izvedbi referenduma.* 3 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 010-1/1972-2 i Koper, dne 10. oktobra 1972. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper Predsednik Alojz Stegu 1. r. 909. Na podlagi 77. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Koper (Uradni list SRS, št. 43-452/70) ter v zvezi z določili zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29-263/72) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Koper na seji dne 12. oktobra 1972 sprejela SKLEP s o spremembi in dopolnitvi 92. in 93. člena statuta skupnosti - 1 V 92. členu statuta skupnosti se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »Od dneva razpisa do dneva izvedbe referenduma ne sme preteči manj kot 15 dni in ne več kot 60 dni-'" 2 V 93. členu statuta skupnosti se črta drugi odstavek, četrti odstavek pa se spremeni tako, da se glasi: »Odločitev sprejeta na referendumu je obvezna in organi skupnosti ne morejo izdati nobenega akta v nasprotju z izidom referenduma niti ponoviti referenduma o istem vprašanju v šestih mesecih po izvedbi referenduma.« 3 Ta sklep začne veljati osni dan po objavi y Uradnem listu SRS. St. 010-1/72-2 Koper, dne 12. oktobra 1972. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Koper Predsednik Boran Dolgan 1. r. 910. Na podlagi 112., 113. in 114. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/70 in št. 51-295/ /71), 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29-263/72), 135. in 136. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper (Uradni list SRS, št. 43-449/70), 92. in 93. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Koper (Uradni list SRS, št. 43-452/70) po tem, ko sta razpravljali o gradivu Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Koper z dne 2. 6. 1972 o izenačitvi pravic do zdravstvenega varstva kmetov in delavcev, sta skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper na seji dne 10. oktobra 1972 in skupščina' skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Koper na seji dne 12. oktobra 1972 sprejeli - SKLEP o razpisu referenduma za združitev skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper in skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Koper ter za izenačitev pravic do zdravstvenega varstva kmečkih in delavskih zavarovancev 1 Zaradi odločitve zavarovancev o predlogu za izenačitev pravic do zdravstvenega varstva kmečkih zavarovancev z delavskimi ter za združitev skupnosti Zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper in skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Koper v eno skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Koper, se razpiše referendum. 2 Na referendumu glasujejo zavarovanci iz 13., 16. *n 17. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarova- nja delavcev ter zavarovanci iz 19. do 21. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov. 3 Referendum se izvede v nedeljo dne 19. novembra 1972 od 7. do 19. ure in v ponedeljek dne 20. novembra 1972 od 6. do 18. ure. Dne 19. novembra 1972 glasujejo zavarovanci — kmetje in upokojenci, na območju občin Ilirska Bistrica, Postojna in Sežana pa tudi osebe, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost ter pri njih zaposleni delavci. Ostali zavarovanci iz točke 2 tega sklepa glasujejo 20. novembra 1972. 4 Finančna sredstva za kritje stroškov referenduma zagotovita skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev in skupnost zdravstvenega zavarovanja kmetov. 5 Na referendumu se glasuje neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: »O predlogu za združitev skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper in skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Koper v skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Koper ter za izenačitev pravic, do zdravstvenega varstva kmetov z delavci glasujem ZA PROTI.« 6 Referendum izvedejo: — komisija skupnosti za izvedbo referenduma, ki jo imenujeta skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper in skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Koper; — občinske komisije za izvedbo referenduma, ki jih imenuje komisija skupnosti. Skupščini s posebnim sklepom natančneje določita pristojnosti komisij. 7 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 014-1/72-2 Koper, dne 12. oktobra 1972. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper Predsednik Alojz Stegu 1. r. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Koper Predsednik Doran Dolgan 1. r. VSEBINA: Stran 344. Odlok o natančnejših merilih, kriterijih in pogojih za oblikovanje cen kruha in dn.gih pekarskih izdelkov 1103 $45. Pravilnik o pripravništvu in o strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev ..........................1103 SPLOSNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ: 340. Sklep o zaključnem računu sklada republiške skup- nosti otroškega varstva za leto 1971.................. 1113 347. Sklep o finančnem načrtu sklada republiške skupnosti otroškega varstva za leto 1972 .................. . 1113 PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN: 990. Odredba o spremembi odredbe o najvišji maloprodajni ceni kruha (Ljubljana).............................1113 991. Sklep o potrditvi statuta Sole za medicinske sestre Ljubljana, Trg revolucije 18 (Ljubljana) ...... 1113 892. Odlok o davku na promet nepremičnin (Logatec) . . 1114 893. Odlok o spremembi odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Logatec)...........................1114 894. Odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči, pre- povedi parcelacije zemljišč, graditve in spremembe kulture zemljišč, ki so predvidena za gradnjo na območju občine Logatec................................. 1115 Stran 899. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o davkih občanov (Sevnica) ...........................................ing 900. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na območju naselij Loka in Račiča (Sevnica) ..........................mg 901. Odlok o spremembi in dopolnitvi statuta občine Sevnica .................................................1119 902. Odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč za leto 1 972 (Vrhnika) ...................................... H20 903. Odlok o dopolnitvah odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Vrhnika . . 1120 904. Odlok o začasni splošni prepovedi graditve in par- celacije zemljišč na območju Dragomera, Drenovega griča in Lesnega brda (Vrhnika).................H20 905. Odlok o razlastitvi zemljišč, ki jih zajemajo potrjeni zazidalni načrti za območje: Log, Lukovica in Dragomer (Vrhnika)....................................................1121 906. Odlok o spremembi odloka o financiranju vzgoje in izobraževanja v občini Žalec v letu 1972 .............. 1121 s 907. Odločba o razrešitvi in imenovanju namestnika predsednika mandatno , imunitetne komisije občinskega zbora, ter o imenovanju člana te komisije (Žalec) . . 1122 SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA: 895. Odlok o določitvi krajevnih skupnosti, delovnih in drugih organizacij, ki morajo organizirati enote civilne zaščite (Logatec)........................................1115 908. Sklep o spremembi in dopolnitvi 135. in 136. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper ..................................................1122 896. Odlok o davku na promet nepremičnin (Sevnica) . . 1116 897. Odlok o načinu plačevanja cestnih pristojbin za kmetijska in specialna komunalna ^ozila (Sevnica) . 1117 898. Odlok o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa gradnje osnovnih šol in otroških vrtcev na območju občine Sevnica ...........................................1117 909. Sklep o spremembi in dopolnitvi 92. in 93. člena sta- tuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Koper . ........................................ 1122 910. Sklep o razpisu referenduma za združitev skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper in skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Koper, ter za izenačitev pravic do zdravstvenega varstva kmečkih in delavskih zavarovancev (Koper) .............H23 \ Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik: Milan Biber — Tiska tiskarna -Toneta Tomšiča-*, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1972 64 din — Reklamacije se upoštevaje le mesec dni po izidu vsake številke Uredništvo in uprava: Ljubljana. Veselova 11. poštni predal 379/VI1 — Telefon: direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo: 20 701, prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Čekovni račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo, št. 421-2/72