LETO IL, št. 25 PTUJ, 20. junija 1996 CEN A110 tolarjev Hura za počitnice, hura za poletje! fofo: Milena Zupanii PTUJ / GRADNJA PODVOZA PO PLANU Podhod ztt pešce /oceno od podvoza Kot smo izvedeli v družbi za državne ceste v Mariboru od Antona Brodnjalia, lu vodi projekt ptujskega podvoza za naročnika, teče gradnja podvoza v Ptuju po planu. V pri- hodnjem tednu bodo pričeli izvedbo pripravljalnih del za gradnjo kesona pod železniško progo. Še v tem mesecu pa bodo pričeli prestavljati plinsko in vodovodno omrežje v Čučkovi ulici, gradnjo zvezne ceste v nekdanjem parku pa so že pričeli. V tem trenutku nastaja doku- mentcija za podhod za pešce, ki naj bi bil po eni od prehodnih zamisli sestavni del projekta ptujskega podvoza. Sedaj ga bodo gradili ločeno na drugi lo- kaciji, a ta še ni določena. Kar zadeva financiranje, bodo sredstva zanj zagotovili tako v republiki kot v občini. MG TA TEDEN / TA TEDEN Za osvežitev spomina sem pogledal v Tednik izpred petih let. Na prvi strani lipovo cvetje, pa slika iz slovenskega parlamenta (proglasitev Slovenije kot samostojne države), pa slika iz Gruškovja s tablo Republika Slovenija, pa nova slovenska zasta- va ter nalepki Samostojna Slovenija in proglas vseh ptujskih strank (od levih do desnih) o razglasitvi Republike Slovenije kot samostojne države, čez četrt strani pa vabilo na Tednikov piknik, ki ga ne napovedano soboto in nikdar pozneje ni bilo. Tednik je izšel 27. junija 1991, takrat pa so že rohneli tanki po Sloveniji (tudi o tej možni varianti je v tistem Tedniku pisalo v Pismih od daleč izpod peresa Vladimira Voduška, kije iz Beogra- da pisal takrat tudi za nas, sicer pa je poročal za TV Slovenija). Tistikrat je bil čas velike enotnosti vseh struktur v Sloveniji in kaj malo podpore v svetu slovenski samostojnosti. Sledila je desetdnevna vojna, pa dogovor o trimesečnem morato- riju in končno dokončna, prava osamosvojitev ter začetek vojne na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini, ki se je razplamtela v vsej krutosti in ponižanju človeka in humanizma nasploh. Priznati je treba, da smo osamosvojitev dosegli sorazmerno poce- ni, nadaljnji razvoj pa je ob uspehih, kot so mednarodna priznan- ja, padec inflacije, premostitev izgube trgov, notranje stabilnosti, prinesel tudi probleme lastninjenja, brezposelnosti, gospodarskega kriminala, odnosov s sosedi ter strankarskih igric in političnih pri- vilegijev. Kakorkoli že, postajamo evropska država v pravem pomenu besede in prelomnica za nadaljnji razvoj so bili dogodki ob koncu junija pred petimi leti. Ne osebnostno obarvane nknjige izpod peres naših politikov, ki so se kaj hitro začele pojavljati, ne podtikanja posameznikov drug drugemu tega dejstva ne morejo spremeniti. Potrebno je prisluhniti vsem dobrim idejam, ne glede s katere strani se pojavijo, dobro je, da si stranke oponirajo, ni pa dobro, če se sile ne združijo, ko gre za rešitev pomembnih razvojnih proble- mov. Le-teh pa je pred nami še veliko. 2 Čemek, 20. junij 1996 - TEDNh PTUJ / IZTEKLA SE JE 4. RAZSTAVA OBRTNIH IZDELKOV IN STORITEV Odprtia četrte tradicionalne razstave obrtnih izdelicov in storitev so se v sre- do, 12. junija, udeležili številni gostje, med njimi Pavel Korbun, direktor ura- da za obrt pri ministrstvu za gospodarske dejavnosti Slovenije, Stanislav Kramberger, predsednik upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije, in župani novih občin na Ptujskem. Po uvodni pesmi noneta Območne obrtne zbornice Ptuj je v imenu gostitelja - Območne obrtne zbornice Ptuj - goste pozdravil Roman Tomanič, predsednik Območne obrtne zbornice Ptuj, in posebej opozo- ril na to, da stari in preživeli pogledi na obrtništvo v Sloveni- jo še živijo, zato se morajo obrtniki vedno znova dokazova- Četrto razstavo obrtnih izdelkov in storitev je odprl župan mestne občine Ptuj dr. Miroslav Luci ti in potrjevati. Povsod drugje v Evropi je obrt jedro socialnega miru in blagostanja. Država je obrtnikom le redko pripravljena odpustiti, pa še takrat jim vsilju- je vedno nove obveznosti. Sta- nislav Kramberger, predsednik upravnega odbora Obrtne zbor- nice Slovenije, je kategorično ugotovil, da država skrbi predvsem zase, sprejema nove zakone, da bi si zagotovila čim več denarja za svoje potrebe. Čas je, da se prebudi in prične zade- ve korenito spreminjati, da se bo obrt kot pomemben del malega gospodarstva lahko pričela hit- reje razvijati. Pavel Korbun, di- rektor urada za obrt v mi- nistrstvu za malo gospodarstvo, pa je dejal, da se država vse bolj zaveda pomena malega gospo- darstva, katerega sestavni del je obrt, za razvoj slovenskega gos- podarstva. Zupan mestne občine Ptuj dr. Miroslav Luci, ki je četrto obrtno razstavo odprl, je povedal, da je Ptuj znan po ino- vativnosti in ustvarjalnosti svo- jih ljudi, kar je razvidno tudi iz letošnje razstave. Ta naj bo za- metek bodočega ptujskega obrtnega sejma. S priznanji in plaketami so se organizatorji - Območna obrtna zbornica Ptuj in Obrma zborni- ca Slovenije - zahvalili za prispe- vek pri dosedanjem razvoju obr- ti nekaterim obrtnikom, ustano- vam oziroma institucijam in posameznikom. Zupan mestne občine Ptuj dr. Miroslav Luci je Območni obrtni zbornici Ptuj podelil plaketo mestne občine za izjemen prispevek zbornice k razvoju obrtne dejavnosti v občini Ptuj in širše, Stanislav Kramberger, predsednik up- ravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije, pa je Območni obrtni zbornici Ptuj v spomin na četrtstoletno delovanje podelil sliko. FINANČNI NERED, SIVA EKONOMIJA, DAVKI IN PRISPEVKI Na okrogli mizi o aktualnih problemih v slovenski obrti, ki jo je drugi dan razstave organizi- rala Območna obrtna zbornica Ptuj kot eno osrednjih spremlja- jočih prireditev, so izpostavili temeljne probleme, ki zavirajo razvoj obrti kot sestavnega dela malega gospodarstva. Ugotovili so, da je strategija razvoja male- ga gospodarstva nujno potrebna, da pa bo ostala neuresničena, če država ne bo sprejela ustreznih podzakonskih aktov. V trenut- nih razmerah je tako, da država pozna osnovne probleme obrtništva, kot so finančni nered in siva ekonomija, previsoki davki in prispevki ter zaposlo- vanje in samozaposlitve, jih pa ne rešuje. Skrbi jo le zase, z vedno novimi davki zmanjšuje že tako majhne možnosti za nova zaposlovanja. Da se tudi v ptujski obrti razmere vse bolj za- ostrujejo, kaže podatek, da ptujska izpostava za javne pri- hodke vodi evidenco o 1806 za- vezancih, kar jo uvršča na sedmo mesto, po odmernih podatkih pa šele na dvajseto mesto, kar priča o tem, da so možnosti za prido- bivanje dohodka na širšem območju Ptuja manjše kot drugje v Sloveniji. Glede rešitve v obrti danes najbolj izpostavljenega problema, finančnega nereda, obrtniki s tega območja zahtevajo, da se sprejme zakon o zavarovanju plačil ne glede na dejavnost, ki bo zlasti ščitil upnike. Prav tako država potrebuje poseben zakon o delu na črno, do sprejema zakona o zavarovanju upnika pa je potrebno zamrzniti tudi vse izvršilne kazni, ki so za obrmike pogubne, saj znašajo od sto tisoč do šest milijonov tolarjev. Pavle Korbun, direktor urada za obrt v mi- nistrstvu za gospodarske dejavnosti. Foto: Kosi Eno temeljnih vprašanj bodočega razvoja obrti pa je, kako spodbuditi večja vlaganja na tem področju. Denarja za raz- voj malega gospodarstva in obrti je veliko, vendar je za večino ne- dosegljiv. Eden od vzrokov so neugodni pogoji kreditiranja. Po nekaterih podatkih obstaja za te namene kar 23 virov, če bi vse združili in kredite dajali z enega mesta, bi vsekakor uspehi bili večji. Malo gospodarstvo z obrtjo vred ne dosega boljših razvojnih rezultatov tudi zato, ker država na splošno s svojim aparatom tej dejavnosti ni nak- lonjena. Tudi regijski posvet predsednikov in sekretarjev Območnih obrtnih zbornic Po- dravja in Pomurja, ki je bil prav tako 13. junija, je bolj ali manj opozoril na enake probleme. Izz- venel je kot priprava na posvet, ki bo 26. junija v Slovenski Bist- rici. V nedeljo se je 4. razstava obrtnih izdelkov in storitev iz- tekla. MG PTUJ / VEC KOT 40 DELAVK DELTE NA ČAKANJU Čakfunje na delo vee kot 40 delavk Delte je razpisano le do konca junija oziroma morda za kakšen teden več. Povzročil gaje trenuten in nepričakovan izpad izvoznega posla, ki se ga ne da čez noč nadoknaniti. Ukrep je ne glede na podrobna pojasnila povzročil veliko strahu in bojazni, da je čakanje le uvod v postopno odpuščanje delavk v tej ptujski tovarni, ki je skupiy z novoustanov^enim invalidskim podjetjem in z okrog 500 zaposlenimi sestavni dela podjetja Labod Novo mesto. Takšna odločitev bi bila tudi nerazumljiva, saj so bila v zadnjem času v sanacijo raz- mer v tem podjetju vložena znatna sredstva, odpravljeno pa je tudi izmensko delo. Če v preteklosti ni bilo takšnega ukrepa ob pomanjkanju poslov (delali so na zalogo), je zdajšnji upravičeno sprožil dvome. Kot nam je uspelo iz- vedeti, sta na čakanju predvsem brigadi 6100 in 6200, lahko pa se zgodi, da bo prišlo do čakanja še v kakšni drugi brigadi. Ker so posamez- ne organizacijsko zaključene skupine v proizvodnji Delte vezane na posamezne partner- je, ni mogoče čakanja razpisati za vse delavce enako. Tako na čakanje ne bo šel program srajc in tudi ne tiste skupine, ki imajo delo za posamezne tuje naročnike. Že omenjeni- ma brigadama se je na čakanju priključila tudi skupina i kro- jilnice in tudi del likalmcc;. J^g delavce, ki so na čakanju, so vezani tudi posamezni kadri a. priprave dela in vzdrževalci^ kar pomeni enakomerno pre- razporeditev bremena med proizvodnjo in v spremljajočih službah. Trenutne razmere v Delti, ki jih nekateri vidijo že koi bitje zvona, bodo, kot kaže, kmalu uspešno presežene. Direktori- ca Cvetka Gajzer intezivno išče delo za svoje delavce tudi mimo sltižb v Novem mestu, ki po njenem mnenju niso po- kazale dovolj prizadevnosti in vztrajnosti. Že avgusta in sep- tembra pa naj bi se povečala tudi domača naročila. MG ANKETA - ANKETA - ANKETA - ANKETA - ANKETA Erika Mihe- lač, Ptujske pekarne in slaščičarne: "Vlada je pripravila sveženj ukre- pov, ki naj bi po njenem mnenju raz- bremenili gospodarstvo. Mnenja sem, da ni dovolj dobro analizi- rala posledic izvajanja predlaga- nih ukrepov, mislim, da gre celo za nabiranje točk v predvolilni kuhinji. Za našo dejavnost ugo- tavljamo, da na račun predlaga- nih razbremenitev gospodarstva ne bo nobenih prihrankov. Na podlagi predlaganih stopenj davka smo naredili izračune za posamezne delavce, pri tem smo upoštevali samo plače po branžni kolektivni pogodbi, in seveda takoj ugotovili, da ne bo prihrankov. Pri nas se delo op- ravlja v glavnem ponoči, v dveh izmenah, na žalost tudi ob nedeljah in praznikih. Z upošte- vanjem vseh teh dodatkov po kolektivni pogodbi smo prišli do že povedanih zaključkov. Že dolgo želimo, da se spremeni pravilnik o delu v trgovinah in s tem tudi prispeva k razbreme- nitvi naše dejavnosti. Na žalost pa ni posluha pri ustreznih orga- nih. Iz tega izhaja, da vlada ne zmanjšuje obramenitev gospo- darstva, ampak jih samo pre- razporeja med dejanostmi. Pričakovali smo, da bodo ukrepi vlade takšni, da bodo dejansko razbremenili gospodarstvo." Stanislav Brodnjak, Mercator SVS: "Znižanje pris- pevnih stopenj in davkov z 42 na 38 odstot- kov ob uvedbi novih davkov ne pomeni pomembne razbre- menitve gospodarstva. Lahko, da bodo ob določitvi neobdavčenih najnižjih plač pri- dobile nekatere delovno inten- zivne branže. Vprašanje pa je, ali ne bo progresivni davek na plačilne liste nevtraliziral tudi teh učinkov. Davek na firmo bi lahko uvedli že prej in najbrž ne bi bilo desettisoče neaktivnih firm. Država bi lahko gospo- darstvo veliko bolj razbremenila z doslednejšim pobiranjem že predpisanih davkov. Problem obremenitve gospodarstva pa še nadalje ostaja, saj bi že letos lah- ko razbremenili gospodarstvo na skupno stopnjo 36 in naslednje leto na 34 odstotkov. To bi po- tem dejansko pomenilo izkaz volje države po sanaciji težkega gospodarskega stanja in omo- gočilo nekaj več konkurenčnosti naših firm. Smiselne so tudi olajšave pri obdavčitvah reinves- tiranega dobička." Slavko Erlač, Kme- tijski kombi- nat Ptuj: "V podjetju smo naredili izračun glede davka na plače, ki je pokazal delno razbre- menitev, in si- cer za 1,6 odstotka. Ocenjujem, da grdo ukrepi v pravo smer, vendar bo potrebno narediti še več kot samo to. Za nas je zlasti pomembno, da sprejmemo bolj dolgoročno kmetijsko politiko za obdobje do takrat, ko se bomo predvidoma vključili v Ev- ropsko unijo, da bomo vedeli, katere panoge in kulture bo država zaščitila v domači proiz- vodnji. V kmetijstvu se s tako nedorečeno politiko, kot je se- daj, ko imamo znova polne hleve živine, resnično ne da delati. V tej trenutni krizi ukrepi države ne zagotavljajo ohranitve ravni proizvodnje, ki smo jo imeli Stalež živine za zdaj še vzdržuje- mo, dolgo pa tega ekonomsko ne bomo vzdržali. Kmetje so hleve že izpraznili." Dr. Roman Glaser, Perut- nina: "Za Pe rutnino spreje- ti ukrepi za razbremenitev gospodarstva žal ne pri- našajo razbre- menitve. Ta paket je v glavnem namenjen delovno in- tenzivnim panogam, kjer bo prišlo v resnici do brazbremenit- ve. Logično in korektno bi bilo, da bi vlada izpad prihodkov za- radi navedenega znižanja pris- pevkov za socialno varnost na- domestila v novih davčnih virih, v sivi ekonomiji, varčno pa bi se morala pričeti obnašati tudi sama. S svežnjem za razbremeni- tev gospodarstva bi morala priti že veliko prej. Ker pa ta prihaja pol leta pred volitvami, tudi ni pričakovati kaj bolj oprijemlji- vega." Danilo Top- lek, Talum "Vsi vladni uk- repi so vedno končali v slabo podjet- ja, pa naj bodo ti na začetku še tako obetavni Vedno se bo- jim tistega, k' mi želi nekaj dobrega. Mord^ bodo s sprejetimi ukrepi za raz bremenitev gospodarstva neko- liko pridobile delovno inten- zivne panoge. Z vidika naše fif me razbremenitve ne bo." Pripravila: Foto: Kosi, M. Ozmec PTUJ / PERUTNINA KREPI POSLOVNE VEZI Z McDONALD'SOM Perutninin pišianiji zrezek naiboljši Perutnina Ptuj je začela pred dvema letoma tesneje sodelo- vati z mednarodno prehranje- valno verigo McDonald's. Na pomladanskem ocenjevanju posameznih vrst živil je McDo- nald'sov evropski laboratorij ugotovil, da so Perutninini piščančji zrezki najkvalitet- nejši. Tudi to ocenjevanje bo pripo- moglo, da se bo obseg poslo- vanja Perutnine in McDo- naldsa povečal, saj bo Perutni- na poleg restavracij v Sloveniji jeseni začela oskrbovati tudi McDonald'sove restavracije v drugih državah. Največje število točk so perut- ninini piščančji zrezki dosegli v konkurenci dobaviteljev iz Nemčije, Finske, Ukrajine, Švedske, Francije, Madžarske in Avstrije, kar daje uspehu še večjo vrednost. Perutnina je si- cer najmlajši dobavitelj živil v evropski prehranjevalni verigi McDonald's, vendar so zadnja ocenjevanja kupce prepričala, da gre za vrhunskega proizvajalca in dobavitelja živil. To je pred dnevi, ob obisku v Perutnini* poudaril tudi direktor nabave za verigo McDonald'sovih restav- racij v centralni in jugovzhodni Evropi Alan PerL JB TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO ■ TEDNIK, d.o.o., Ptuj UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovornega urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Viki Klemenčič, Martin Ozmec, Marija Slodnjak in Milena Zupanič (novinarji). Tehnični urednik: Slavko Ribarič Oblikovanje strani, računalniška grafika in stavek: Slavko Ribarič PROPAGANDA: Oliver Težak, rt 776-207 Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; v (062) 771-261, 779-371; 771-226; faks (062) 771-223. Celotna naročnina 5.720 tolarjev, za tujino 11.440 tolarjev. Ptuj: 52400-603-31023 Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/58-92 z dne 12.2. 1992 se šteje Tednik za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. E ■ pošta: ptednik@kdm-ptuj.si ^0pNIK ( 20. junij 19% 3 ITUJSKi MESTHi $Vn 27. JUNIM Na seji sveta mestne občine, ki je bila 13. junija, so sklenili, da bo 19. seja sveta 27. junija ob 13. uri. Svetniki in svetnice bodo |.g2pravljali o štirinajstih točkah dnevnega reda, med drugim tudi o informaciji o novem mostu za pešce čez Dravo v Ptuju, gradnji podhoda za pešce, o dogovoru, ki ga bo mestna občina Ptuj podpi- sala z ministrstvom za šolstvo o vlaganjih na področju šolstva v ^estni občini Ptuj do leta 2002, in o drugih aktualnih vprašanjih. ŠEST TISOČ OBISKOVAICEV ČETRTE OBRTNE RAZSTAVE Prvi podatki o v nedeljo zaprti četrti razstavi izdelkov in storitev obrtnikov s širšega območja Ptuja, ki jo je Območna obrtna zbornica Ptuj pripravila ob 25-letnici, je uspela. V štirih dneh si jo je ogledalo okrog šest tisoč ljudi. Razstavljale! so s svojimi izdelki vzbu- dili zanimanje številnih kupcev. Lastniki avtomobilskih salonov so med drugim povedali, da jim je razstava prinesla posel za najmanj (jva meseca. Podrobnejše podatke o četrti razstavi obrtnih izdelkov in storitev bo Območna obrtna zbornica Ptuj v kratkem predstavila na posebni problemski konferenci. KOMISIJA TURISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE V PTUJU rtuj je prejšnji četrtek obiskala komisija Turistične zveze Slovenije, ki v okviru akcije "Moja dežela - lepa, urejena in čista" ocenjuje kraje in manjša zdravilišča. Prvo ocenjevanje je za mesto, ki je že šti- rikrat zapored zmagalo med turističnimi kraji, spodbudno. Posebej so člani komisije pohvalili ptujska prizadevanja pri sanaciji odlaga- lišča smeti v Brstju, promet v mestu pa ostaja še naprej črna točka. Drugo ocenjevanje bo jeseni. PREDSTAVITEV KARTE PTUJA Včeraj so v Mestni hiši v Ptuju predstavili novo karto Ptuja z okoli- co. Izdana je bila v sodelovanju z Geodetskim zavodom Slovenije in je pomemben prispevek k turistični in siceršnji ponudbi Ptuja. SREČANJE PETUINIH KUPCEV IN POSLOVNIH PARTNERJEV Vpetek, 28. junija, ob ob prodajnem centru Petovia ob Dravi v Ptuju tretje tradicionalno srečanje Petljinih kupcev in poslovnih partnerjev. Pripravljajo bogat zabavni program in nagradno žreban- je. V SOBOTO PREDAVANJE ZA DIABETIKE To soboto, 22. junija, bo ob devetih v Narodnem domu v Ptuju zdravstveno predavanje za diabetike, člane Društva za boj proti sladkorni bolezni, in njihove svojce. Predavali bodo dr. Lidija Trop, dr. Josip Čakovi, medicinska sestra Metka RašI in medicinska sestra Ljubica Zavec. Srečanje ob svetovnem dnevu sladkornih bolnikov - 27. juniju - bodo organizirali jeseni, petega julija pa člane ponovno vabijo na enodnevni izlet. S programom in ceno izleta bodo člane podrobneje seznanili na predavanju. V SOBOTO NA PTUJSKI TELEVIZIJI Ua sporedu je redna glasbena oddaja. " Pripravila: MG POROČAMO, KOMCHTIgAMO PTUJ / JUTRI PRIČETEK 5. TEKA OB MEJAH SLOVENIJE WiHiSi iAnIi m Mcnft 1200Im Osrednjo proslavo ob dnevu državnosti v mestni občini Ptuj pripravljata mestna občina Ptuj in Telcašici klub Maraton, ki bodo odtekli svoj že peti tradicionalni tek ob mejah Slovenije. Idejo zanj je dal Franc Zupanič pred petimi leti, ko je takratni predsednik skupščine Republike Slovenije France Bučar razglasil samostojnost Republike Slovenije, njeno izvirnost in neponovljivost pa so ptujski maratonci v trenutku osvojili ter jo pričeli udejanjati. Odločili so se, da obtečejo mejo samostojne Slovenije, tek je trajal štiri dni in noči, ob slovenski meji pa so pretekli 1200 km. Letošnji tek je že peti, pričeli ga bodo jutri ob dvajsetih pred mestno hišo v Ptuju, končali pa čez štiri dni in noči, 25. junija ob 20. uri na istem mestu. Vrhunec prireditve ob dnevu državnosti v mestni občini Ptuj bo vrnitev tekačev s 1200 km dolge poti. Prireditev se bo začela že ob 19. uri z nastopi pi- halnega orkestra Ptuj, plesno- mažoretnega kluba Ptuj, otrok iz ptujskih vrtcev, plesnega centra Mambo, plesne šole Tango, plesne skupine OŠ Breg, otroške foklome skupine OŠ Markovci, baletne šole Ptuj in Art plesnega studia. Slavnostni govornik bo župan mestne občine Ptuj dr. Mi- roslav Luci. Ta bo ob koncu teka za pogumne tekače pripra- vil tudi slavnostni sprejem. Ptujski tekači, ki bodo letos tekli ob mejah samostojne Slo- venije, so: Drago Ačimovič, Sergej Kaučevič, Franc Zupa- nič, Milan Potočnik, Boris Zmazek, Rado Ačimovič, Niko Žuraj, Mirko Vindiš, Roman Pernat, Ivan Golob, Ivan Ro- gelj in Ivan Lipavšek. Na poti se jim bodo pridružili številni ljubitelji teka vseh starosti, športniki in rekreativci, paraple- giki. V nekaterih krajih pa jim pripravljajo priložnostne spreje- me. Že v prvi noči bo še posebej slovesno na Forminu, drugi dan bo večja prireditev v Radencih, v Apačah se jim bo pridružilo med 80 in 100 šolarjev ter z njimi odteklo del proge, v nedeljo bo večja prireditev v Kranjski Gori, Tekači tekaškega kluba Maraton, ki bodo letos pretekli 1200-kilometrsko pot. v ponedeljek v Portorožu, v to- rek pa ob 19. uri v Podlehniku, kjer ponovno pričakujejo, da se jim bo pridružilo več ljubi- teljskih tekačev in drugih. Že po tradiciji se jim bodo na tem od- seku pridružili paraplegiki, pričakujejo pa tudi znanega Mir- ka Lebarja, ki bo prav ta dan odtekel svoj maraton iz Ljublja- ne do Ptuja. Člani tekaškega kluba Maraton, vsi so ljubitelji teka, čeprav različnih poklicev in starosti, s te- kom dokazujejo, da so tudi ama- terji zmožni velikih podvigov, ki jih dvigujejo nad druge. Iz tega črpajo moč in pogum za nove podvige, čeprav bi si idejo teka radi vzeli mnogi. Vendar pa, kot Foto: Langerholc pravi predsednik tekaškega kluba Maraton Milan Potočnik, ideja in tek ostajata ptujska. MG PTUJ / VOLITVE V MESTNIH IN PRIMESTNIH ČETRTIH Za prve volitve članov svetov mestnih in primestnih četrti v mestni občini Ptuj, ki so bile 16. junija, je značilna slaba volilna udeležba, ki po podatkih občinske volilne komisije mestne občine znaša za celo mestno občino 37,52 odstotka, po posameznih četrtih pa se giblje od 24,8 odstotka v mestni četrti Center do 67 odstotka v primestni četrti Markovci, kjer so na glasovalnem mestu številka tri v Strelcih zabeležili celo 96,1-odstotno udeležbo. Prve ocene torej kažejo, da se stranke skupaj z volilci niso dovolj zavedle pomena teh volitev, za katere so velja- la popolnoma enaka pravila igre kot pri splošnih volitvah. Analize, ki jih, kot smo izve- deli, v nekaterih strankah že pripravljajo, pa bodo dale na- tančnejše podatke. Z največ kandidati je na vo- litvah uspela LDS - v svete mestnih in primesnih četrti je bilo izvoljenih 15 njenih kandidatov, SKD jih ima 14, SDS 13, SLS 5, Zeleni Ptuja 2, ZLSD 2 in DS enega člana. Med 73 izvoljenimi člani sve- tov četrti je 52 predstavnikov političnih strank, 21 pa kan- didatov skupin volilcev. Po zakonu o lokalnih volitvah se morajo sveti četrti konstitui- rati v dvajsetih dneh po volit- vah. Mestne četrti bodo imele od šest- do deset-članske sve- te: Center sedem članov, Ljudski vrt deset. Panorama šest, Jezero osem in Breg se- dem. Med primestnimi četrt- mi bo imela največji svet markovska z enajstimi člani, sledi Rogoznica z desetimi, Hajdina z osmimi in Grajena s šestimi člani. MG ^(WoRI SE ... - \so bile zadnje ptujske vomve dmžinske, prija- teljske in dobrososedske. "ttlede na udeležbo volilcev so lahko izvoljeni prepričani, da so jih volili le člani družine, prijatelji in morda kak sosed, če seveda niso z njim v političnem ali drugačnem špetiru. - DA so ptujske volitve tudi pokazale, kako se ob nedeljah mestjanom mudi izmed štirih sten in iz mes- ta. Še voliti so pozabili - DA je videmska nova šola resnično vzorčni šolski objekt za vse letne čase. Po- zimi zamaka in zebe, poleti pa kuha učence in učitelje v 33-stopinjski vročini. Včetici in učitelji so si sicer pomagali s krajšim poukom in ni nevarnosti, da bi se jim kaj skisalo. Vse več pa je dokazov, da se je že zdavnaj skisalo načrtoval- cem in izvajalcem ... DA se po izkušnjah s šolami bojimo za usodo no- vega ptujskega bazena. Če strehe puščajo, kako lahko verjamemo, da ne bo puščal bazen? A v tem primeru bo vsaj kaka korist: ptujska voda godi ljudem, zagotovo bi godila tudi okoliškim poljščinam. ... DA se Ptuju obeta na- jvečja diafragma vseh časov. Seveda pa nimata nobena ona in on takih kontracepcijskih potreb. Gre le za del podvoza pod železniško progo, ki bo očitno nudil stoodstotno va- ren odnos s cesto podvoza tudi v času godnega (beri višjega) vodostaja. 4 Četrtek, 20. junij 1996 - TED|||| KIDRIČEVO / POGOVOR Z MAGISTROM DANILOM TOPLEKOM, DIREKTORJEM TALUMA Po 4z letih ek^l^iko nabremenleni Kidričevski Talum še vedno buri duhove. Kljub visokemu davku zaradi grehov iz preteklosti in kljub najvišji ceni elekt- i rične energije med vsemi elektrolizami v Evropi ta sicer več kot prepolovljen kolektiv zre v prihodnost z vse večjim opti- mizmom. Trdno vztrajajo na začrtani poti kljub grožnjam ne- katerih očitnih nasprotnikov tega edinega aluminijskega gi-! ganta v Sloveniji. In med tistimi, ki so že pred pričetkom mod-j emizacije proizvodnje bili in ostali največji optimisti, je še' vedno neomajen magister Danilo Toplek, glavni direktor Ta-1 luma. Spomnimo se njegovih besed ob koncu govora ob odprtju novih elektroliz: "Ne pljuj v star vodnjak, dokler iz no-^ vega ne priteče voda." Gospod Toplek, dejstvo, da je Talum državno podjetje, saj je v lasti državnega sklada za razvoj, še zdaleč ne pomeni ko- nec vseh skrbi in težav, tudi na- jrazličnejših groženj zaradi iz- redno velike porabe električne energije v kidričevskih elektro- lizah? "Dejstvo je, da je Talum že od leta 1992 v lasti državnega skla- da za razvoj, torej je posredno lahko tudi v lasti države. Seveda je precejšnja razlika, zakaj je Ta- lum pristal v lasti sklada, če to primerjamo z nekaterimi drugi- mi podjetji. To je bila naša odločitev, kajti sledili smo vzor- cem organizacije in lastniške strukture v večini zahodno- evropskih držav, kjer se v državni lasti prepleta na eni stra- ni proizvodnja in distribucija električne energije, na drugi strani pa je država udeležena z dokaj veliki lastniškimi udelžbami pri proizvajalcih alu- minija. Enostavno gre za umno urejanje razmerij pri proizvodnji in porabi električne energije. Sledili smo temu vzorcu, žal pa temu vzorcu ne sledijo rezultati tega obdobja, odkar smo v lasti sklada. Praktično se zavede z električno energijo še vedno niso premaknile z mrtve točke, tako da še vedno ne moremo govoriti o nekih dolgoročno urejenih od- nosih na področju oskrbe z električno energijo." V Elektrogospodarstvu Slo- venije govorijo o nekaj milijo- nih mark vašega dolga... "Govoriti o dolgu je izredno lahko, če najprej postaviš pol- jubno visoko ceno, za katero vsak, ki se vsaj malo spozna na razmere v industriji, ve, da je ni možno plačati, pozneje pa govo- riš o velikem dolgu, o razliki, ki je nastala med ceno, ki jo je pora- bnik sposoben in pripravljen plačati, in med tisto, ki se zahte- va. Seveda tega dolga mi niti ne komentiramo, lahko vam povem le to, da je v lanskem letu Talum plačal najvišjo ceno električne energije od vseh elektroliz v Ev- ropi - tako v zahodni kot v vzhodni, pa je kljub temu ostal elektrogospodarstvu dolžan še kar zajeten del sredstev, kajti cena električne energije, ki jo je elektrogospodarstvo fakturiralo, je bila skoraj enkrat višja od tis- te, ki jo je Talum plačal." Leta 1991 ste osnovali podjetniški inkubator Alin. Ta- krat ste ustanovili prvo hčerinsko podjetje Taluma in v razvojnih programih predvide- li, da naj bi jih do leta 1995 us- tanovili do 15. Precej načrtov ste že uresničili. "To se deloma uresničuje. Us- tanovljenih je bilo kar nekaj podjetij, ki so nekatera v stoodstotni, nekatera le v delni lasti Taluma, sočasno pa smo po- magali pri ustanavljanju marsi- katerega zasebnega podjetja, po- magali smo "na noge" marsikate- remu samostojnemu podjetniku, ki je našel delo, vezano na Ta- liun. Treba se je zavedati, da vsak takšen sistem, kot je Talum, povzroča v okolju, v katerem de- luje, velike sinergijske učinke, torej nudi kruh marsikateremu izven tovarniške ograje. In zato je seveda izključno reduciranje vplivov nekega velikega podjetja, računanje teh vplivov izključno iz njegovih rezultatov - rekel bom - kratkovidno dejanje. Koliko smo uspeli z zastavlje- nimi cilji o ustanavljanju novih podjetij, je deloma odvisno od nas, deloma pa tudi od okolja, v katerem se nahajamo. Upadanje industrijske proizvodnje je pri- sotno iz leta v leto, tako da se možnosti za nove podjetnike prej krčijo, kot pa širijo." V Talumu pa kljub temu do- segate nekatere uspehe, predvsem se to kaže na področju modernizacije proiz- vodnje ... "Največji prispevek k modern- izaciji naše proizvodnje je bil projekt modernizacije proiz- vodnje primarnega aluminija, dokončan v letu 1990. Za nas pa seveda razvoj takrat ni bil končan, kajti vsako nesledenje razvojnim trendom v svetu po- meni zaostajanje podjetja in se- veda vodi k njegovemu propadu. Dokazov o tem imamo v svoji bližnji okolici na pretek. Tako nenehno vlagamo v nove proiz- vodne linije, moderniziramo obstoječe, iščemo nove proizvo- de, z njimi tudi nove trge, tako da razvojni investicijski ciklus v Talumu ni nikdar končan - in nikoli ne bo." Povprečna cena za proiz- vodnjo tone aluminija je v sve- tu med 1.600 in 1.700 ame- riškimi dolarji. Ali pri vas dose- gate to svetovno ceno? "Cena primarnega aluminija se oblikuje na londonski metalni borzi in od nje so seveda močno odvisne cene vseh drugih proiz- vodov, ki nastajajo na osnovi Mag. Danilo Topiek aluminija. Cena je seveda tudi rezultat borznih špekulacij, zato je razpon njenega gibanja dokaj velik - od 1.100 pa tudi do 2.200 dolarjev po toni. Bistveni ele- ment pri tem je, da slediš razvo- jnim trendom in da izredno po- zornost posvečaš nenehnemu zniževanju proizvodnih stroškov. S ceno, ki ste jo omeni- li, Talum uspeva pokrivati svoje proizvodne stroške, uspe pokri- vati tudi razvojne cilje, žal pa ne uspe pokrivati tiste cene elekt- rične energije, ki bi jo ELES želel fakturirati. In tudi ob najdražji energiji, kar jih je kate- rakoli od elektroliz plačala v Ev- ropi - to sem že prej omenil -, bi še vedno poslovali pozitivno." Pogled na dvorišče Taluma kaže, da zalog skorajda nimate, se pravi, da ves aluminij sproti V kidričevski tovarni proizvajajo aluminij ekološko razbremenjeni. Foto: Ol\| spravite na tržišče? "Tako je. Treba se je zavedati, da vso proizvodnjo financiramo izključno z lastnimi sredstvi - to- rej brez kakršnihkoli kreditov. To pa seveda po drugi strani sili v to, da pospešiš obrat sredstev, da zmanjšaš čas vezave v vseh oblikah in seveda maksimalno znižaš čas vezave gotovih izdel- kov na domačem dvorišču." Kakšno je razmerje med pro- dajo na domačem in tujem trgu? "Slovenija je majhna in glede na padanje industrijske ak- tivnosti in proizvodnje postaja iz dneva v dan manjša. Tako je potrebno iskati trge zunaj, treba je izvažati. Talum je bil v lanskem letu sedmi največji slo- venski izvoznik. Direktno in in- direktno izvozimo okoli 75 do 80 odstotkov proizvodnje." V svetovni gospodarski lite- raturi je zapisano, da so lani v ZDA opazili 10-odstotno, v Ev- ropi pa od 4- do 6-odstotno rast porabe aluminija. Torej je vse bolj res to, kar ste predvideli, da postaja aluminij kovina so- dobnega sveta. Ali prilagajate proizvodnjo vse večjim potre- bam v svetu? "Struktura Talumovih izdel- kov se je v zadnjih nekaj letih popolnoma spremenila, julija bomo končali investicijo v povečano proizvodnjo livarskih drogov. Tako se s svojim proiz- vodnim programom prilagajamo tržnim zahtevam, prizadevamo pa si tudi za vedno večjo dodano vrednost na enoto proizvoda." Med Talumove uspehe laho uvrstimo tudi mednarodno ob- likovalsko delavnico, ki ste jo uspešno izvedli v sodelovanju s Fakulteto za oblikovanje v Ljubljani. Ali se tudi letos lote- vate česa podobnega? "Lanska oblikovalska delavni- ca je bil naš poskus, na eni strani pokazati okolju, v katerem živi- mo, da je aluminij kovina, ki nas praktično spremlja že na vsakem koraku, in da je to kovina, ki jo je mogoče koristno uporabljati na najrazličnejših področjih. Zato je bil naslov delavnice ^Zw- minij v človekovem bivalnem okol- ju. Moram reči, da smo bili z re- zultati delavnice izredno zado- voljni, presenečeni smo bili tudi nad kvaliteto idej in izdelkov, Vendar kljub temu v letošnjem letu ne načrtujemo njene pono- vitve. Razlog za to je zelo preprost: nekatere od idej, ki so bile prikazane v delavnici, želi- mo uresničiti. Naš cilj je nekate- re od izdelkov dejansko pripelja- ti do faze proizvodnje in trženja." Z novo linsko kotlarno ste prenehali kuriti iz velikega dimnika, nekdaj rdeče halde so ozelenele. Torej ste tudi v eko- loško sanacijo vložili veliko truda in sredstev? "Zagotovo. Naša osnovna us- meritev je, da je potrebno vedno proizvajati v skladu z najno- vejšimi tehnološkimi dosežki. In ti vedno vključujejo tudi eko- loške vidike proizvodnje. Pri- merjava med Talumom leta 1995 in med takrat še TGA leta 1984 kaže, da je izstop trdnih odpadkov manjši za 71 odstot- kov, medtem ko so emisije žvep- lovega dioksida manjše kar za 93 odstotkov, fluora za 60 odstot- kov, katrana za 95 odstotkov, letečega pepela pa kar za 100 odstotkov. Glavni viri ones- naževanja so resnično izginili, vsi današnji proizvodni obrati pa so urejeni v skladu s pozi- tivno zakonodajo rebublike Slo- venije." Koliko vas je danes v Talumu in ali bo to število ostalo? "V Talumu nas je danes zapos- lenih natanko 1.085, poleg tega pa je še okoli 350 ljudi zaposle- nih v družbah, ki jih je ustanovil Talum in so v njegovi lasti. K temu je treba dodati še kakih 130 ljudi, ki so v Silkemu - torej ^ družbi, ki je popolnoma neodvisna od Taluma, vendar je nastala na osnovi nekdanje proizvodnje glinice. Če to pf'' merjamo s stanjem okoli 2.800 zaposlenih v obdobju največje zaposlenosti, potem vidimo, da se je število zaposlenih znižal" za 1.100 do 1.300 ljudi. Težko p3 je odgovoriti na vprašanje, ali 1^ ta številka resnično zadnja. P" produktivnosti smo primerljivi^ številnimi proizvajalci v svetu, vsekakor pa se zahteve spremil^' jajo in zagotovo bo zaposlovafl)^ še doživelo spremembe." Simbol nekdanje TGA - viso- ki dimnik - je v nevarnosti? * prostim očesom je vidno, da močno nagiba. Kaj bo z njim' "Sanirali ga bomo na ta nači''' da ga bomo porušili!" 5 ZANmiVOSTI. REPORTAŽE piSE: TANJA PETROVIČ / Z NAHRBTNIKOM PO AZIJI - 7 fla sveii gori Emel 2a naslednjih nekaj dni smo je usidrali v vasi Bauguo pod vznožjem svete gore Emei, ene izmed štirih budističnih svetih gora na Kitajskem in priljubl- jeni romarski točki. j(^er je bil prvi dan mešanica oblačnosti in občasnih pada- vin, smo ga raje kot za namera- vano dvodnevno turo na goro izkoristili za kratek skok do Leshana. Strpali smo se v niajhen avtobus, pri katerem je imel sprevodnik podobno za- dolžitev kot muezin. Poleg po- biranja denarja je imel tudi 0iarketinško funkcijo pri- vabljanja potnikov z glasnim vpitjem, tako kot tudi muezin vabi svoje vernike z vrha mina- reta. Ura odhoda avtobusa je fleksibilna - odvisna od za- dostnega števila potnikov, kar pomeni, da je zapolnjena še do- datna lesena klop, ki jo stisnejo v prehod med sedeži. Včasih se tako, čakajoč na Godota, spri- jazniš, da ta avtobus ne pelje in si moraš poiskati drugega. Dobra stran čakanja v avtobu- su pa je ta, da imaš zastonj pa- noramski ogled mesta, saj vozi- lo naredi kar nekaj krogov nao- koli, da s pomočjo zariplega sprevodnika razglasi željo po odhodu. V mestece Leshan se turisti stekajo zaradi velikega Bude, imenovanega Dafo. Največji Buda na Kitajskem se lahko pobaha z 71 metri višine in tudi s svojo starostjo (začetek projekta sega v leto 713 n. št.). Vklesan v veliko rdečo skalo dostojanstveno zre na razpen- jeno in blatno sotočje treh rek in po verovanju umirja divje rečne tokove, krive za smrt šte- vilnih ribičev. Turisti na njem delujejo kot mušice, ki pa mo- rajo za dostop do posameznega dela Budovega telesa seči v de- narnico. Nikjer drugje nismo imeli toliko nepoštenih napa- dov na naše yuane kot v deželi riževih polj in pand - Sichua- nu. Vsak nas je hotel napet- najstiti. Tako je bilo v trgovini 6+7 = 14 in vožnja z avtobus- om enkrat 5, drugič pa 50 yu- anov za isto razdaljo. Tudi učitelj angleščine v vasi Bauguo, ki je bil izmed vseh še najbolj zaupanja vreden, nam le prikril, da je prava cena kar- za vlak, ki nam jo je kupil na ^rno, nižja. Zagotovil je, da 'mamo v vagonu klima napra- vo, o kateri smo v lastnem potu kasneje lahko le sanjali. V njegovi restavraciji, ki smo jo lačni večkrat obiskali, smo postajali vedno manj pomem- bni gostje. To se nam ni zgodi- lo samo tukaj. Skoraj pravilo- ma so se v vsaki restavraciji prvič trudili prinesti hrano hitro in še vročo, ko pa posta- nete stalen gost, se prejšnja vnema opazno ohlaja. Sicer pa je bil angleški učitelj prav komunikativen in smo od njega dobili marsikatero ko- ristno informacijo. Pokazal nam je začetek poti na sveto goro, ki ni bila označena. Nje- govega nasveta, naj odrinemo Ena izmed "gorskih Icoč" na sveti gori Emei na pot pred 6. uro zjutraj, se nam ni uspelo držati, zato smo morali plačati vstopnino za vzpon na goro. Čeprav leži vasica samo na 500 metrih nadmorske višine. je odlično izhodišče za vzpon na 3099 metrov visoko goro, posejano z budističnimi templji, ki so jih začeli graditi že v 2. stoletju našega štetja. Od več kot 100 templjev, koli- kor so jih našteli v 15. stoletju, ko je budizem cvetel, jih je danes ostalo okrog 20. Tako se v bistvu vzpenjate od templja do templja in ne do gorskih koč kot pri nas po neštetih stopnicah. Prav ste prebrali! Cela gora je pozidana z betonskimi stopnicami, ki poskrbijo, da se mlečna kislina hitreje nabira v mišicah. Ljubša bi nam bila potka, viioča se med biiino vegetacijo, kot stopnice, ki so vzele prijet- nemu izletu v naravo večji del privlačnosti. Kljub temu je bila hoja navkreber vznemirlji- va tudi zaradi dveh zalenlh kač, ki sta nam švignili čez pot. O količini strupa v zobu nam nihče ni dal podatkov. Ljubitelji rastlinstva bodo našli tukaj tudi več kot 100 vrst, ki ne rastejo nikjer drugje. Emei se zpravičeno ponaša z nazivom botanično kraljestvo. Zaradi subtropske vlažnosti je rastje bujno. Pravzaprav se mi je zdelo vse enormno - tudi predstavniki živalskega sveta. Za naše pojme je bilo vse pre- dimenzionirano. Se kobilice so bile dvakrat večje od naših. Navaditi smo se morali tudi na desetcentimetrskega pajka na steni pri tuših v našem hotelu, ki pa je bil na srečo svetlo rjave barve (bolj ko sta pajek in škor- pijon temna, bolj sta nevarna ) in se ni vseh pet dni nikamor premaknil. Tudi na stranišču je bilo nekaj do 5 centimetrov velikih primerkov iz živalske- ga sveta, ki pa nam jih ni uspe- lo definirati. Tudi ti so bili ne- gibni, kot bi bili začarani. Dala sem jim ljubkovalna imena in se pred odhodom na vlak od Veliki Buda se predstavlja njih bolj za šalo kot zares poslovila. Manj prijazni so bili komarji in neke komaj vidne črne mušice, ki so me v četrt ure us- pele tako opikati, da sem imela na eni nogi kar 74 vbodov, na drugi pa jih niti nisem štela. Naslednje tri tedne sem bila zapečatena z neznosnim srben- jem. Največ krvosesov je bilo ob vznožju gore. Višje smo pri- lezli, nanj je bilo nevšečnosti predvsem zaradi nižjih tempe- ratur. Prvi dan naskoka na goro smo prespali za 10 yuanov (150 tolarjev) v nekem templju na sredini poti do vrha. V notranjosti templja nas je spre- jel majhen, suhcen in zelo star menih, ki je na naše brezmejno začudenje vedel, kje leži Slove- nija in da je v Bosni vojna. Po- nosno nam je pokazal majhen atlas sveta, ki pa ni bil edini iz- vor njegovega zemljepisnega znanja. Skrivnost informi- ranosti se je razjasnila, ko smo pogledali v sosednjo sobo - me- nihi so gledali TV in se kroho- tali ob komediji. V sobi poleg vsemogočnega Bude! Templjev smo se hitro nave- ličali. V vseh se je smejal enaki Buda. Zanimivo je, da ga Kita- jci večinoma upodabljajo v nasprotju s Tajci kot debelega, smejočega se možaka, ki uživa življenje. Kakšne askeze ni opaziti. Razlika je tudi v tem, da je na Kitajskem budizem prisoten v obliki mahajane (velikega voza), ki poudarja, da naj bi tudi bližnjemu in ne le sebi po- magali presekati samsaro (pre- seljevanje duš) in tako doseči nirvano. Budizem je prišel na Kitajsko v 1. stoletju po Svile- ni cesti. Posebno samostansko življenje je zbujalo odpor. Ko je vladala tuja dinastija, je bil priljubljen, osovražen pa, ko je bila na oblasti domača (npr. dinastija Ming se je bolj oprije- la konfucionizma, ki je filo- zofski nauk in manj religija). Opic na vrhu gore, ki planejo na turiste (priporočljivo je imeti zanje s seboj nekaj hrane in ne biti oblečen v preveč živahne barve), nismo videli. Razlog je bila vročina, ki je za- kuhala Ivono in nas prisilila odnehati. 6 Čemek, 20. junij 1996 - TEDlm ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE PTUJ / POGOVOR S SLIKARJEM BRANKOM GAJSTOM Slikarja Branka Gajšta iz Sestrž pri Ptujski Gori skoraj ni potrebno predstavljati, kajti o njem in njegovih slikah smo lah- ko v zadnjih letih veliko slišali. Njegova slikarska pot se je do- dobra razmahnila šele v zadnjih nekaj letih, ko se je v njem prebudila želja, slikati več. Tako je naneslo, da se je posvetil izključno slikarstvu, pripravil več samostojnih razstav in likov- nih kolonij, skupaj z njim pa je aktivneje zaživelo še delo v li- kovni sekciji DPD Svoboda Ptuj. "V spominu imam še zmeraj svojo prvo razstavo, ki smo jo pripravili na osnovni šoli. Na- jveč mi je pri tem pomagal li- kovni pedagog Anton Skok. Na- daljeval sem v srednji šoli, pos- kusil s slikanjem na platno, kljub temu da mi je bila takrat bliže risba. Še eno razstavo sem v tistih časih pripravil skupaj z akademskim slikarjem. Največ osnov za slikanje mi je pozneje dala šola za oblikovnje. Potem ko sem se zaposlil, je bilo s slikanjem slabše, v letu 1990 pa sem imel prvo zares samosto- jno razstavo v Talumu v Kidričevem. To je bil pregled mojega celega slikarskega obdo- bja do takrat in ne boste verjeli, nekaj svojih slik sem si moral za to razstavo tudi spododiti. Pozneje se je v meni zopet prebudila želja, da bi slikal in aktivneje ustvarjal. Nastajale so kolonije, ki jih še danes obisku- jem: na Pohorju, v Rogaški, na Štatenbergu, Destrniku, pri Tomažu pri Ormožu in še kje. Do danes sem razstavil mnogo svojih slik, kajti samo na stop- nišču Mercatorjeve Blagovnice razstavljam že šestič, pri vsem pa si najbolj želim, da bi likov- niki imeli svoje razstavišče še v majšperski občini, kjer sem doma," je povedal slikarj Bran- ko Gajšt. Slikati je Gajštova največja želja, na neki način mu pomeni tudi preživetje. Ponavadi je znal v umemo&ti dobio izraziti tudi Foto: Branko Gajšt tisto, česar do drugih ni zmogel. V pogovoru pove, da bi moral slikati drugače, dati v dela več ekspresije, veliko delati, potem pa bo vse drugo prišlo kar samo. Haloze, ki ga obdajajo, in kraj, kjer živi, so največkrat naslikani na njegovih delih, opazimo pa tudi pokrajino z arhitekturo in figurami ter tihožitja. "V mojih slikah se mešata eks- presionizem in impresionizem, tudi kdaj idealizem, včasih pa še realizem. Težko rečem, kaj ponavadi slikam, še največkrat je to prelepa idila Haloz, ki se ji težko odrečem. Rad slikam tis- to, kar gre pri ljudeh že skoraj v pozabo, pa saj to tudi sami lah- ko opazite. Skoraj vse slike so olje na platno, poskusi z akvare- lom se niso obnesli. Ne slikam pa samo v domačem kraju, kajti dobra slika lahko nastane še kje drugje, na primer na Pohorju ali v Piranu. Poleg tega so mi v po- sebno veselje občasna srečanja s slikarji, največkrat s ptujskimi, prav z njimi pa se je kakšno druženje v mojem ateljeju prele- vilo kar v slikanje," pravi Bran- ko Gajšt. POSEBEN ČAR - USTVARJATI NA ULICI "Dobiti prvo kritiko mimoi dočega," pravi Gajšt, "pomeni z; slikarja strah, če seveda ne nas lika tistega, kar drugi resnični vidijo v realnosti. Težko j včasih laikom razložiti svoje vi denje nečesa, kar je nastalo v sli ki, kajti nekaj je lahko vredm pohvale, spet drugo pa kritike to je del umetnost. Še danes s spomnim svojega prvega ustvai Janja na ptujski ulici v časi ptujske kolonije. Želel sen namreč slikati še kaj več na Ptii ju in danes že lahko rečem, da i zadržanosti med slikarji velik manj. Slikarju je verjetno čai pojaviti se na ulici in ustvarjati. Branko Gajšt je v druščin ptujskih likovnikov (ta šteje 3( slikarjev), ki veliko ustvarja ii razstavlja. Svojo zadnjo samos tojno razstavo v Mercatorjev Blagovnici je pripravil v ten mesecu. Tekst in posnetek: Tatlana Mohorkt Jože Foltin, prof. lik. peda. gogike, o slikarstvu Branka Gajšta: "Umetnik slika predvsem v oljni tehniki nb koncu srednjega veka, zato si je upravičeno nadelo ime prestolnica svile". Obiskovalcem in vsem, ki se :animajo za tekstilno umetnost, ;o želeli posredovati celoten )ogled na tovrstne umetnine, ^ato so pričeli zbirati tkanine azličnih krajevnih izvorov in ■tarosti. To sistematično zbiran- e se je pojavilo v času ustanav- janja muzejev uporabne umet- losti, ki so nastali po zaslugi )remožnejših ljubiteljskih zbi- alcev. Eden izmed takih je bil udi Edouard Aynard, pro- vetljen ljubitelj antikvitet. Pri- ;adeval si je ustvariti muzej, po- večen izključno tkaninam, še )osebej lyonski svili. Trgovinska zbornica v Lyonu e leta 1864 ustanovila muzej z menom Muzej umetnosti in in- lustrije (Musee d'Art et d'Indu- trie), ta pa se je leta 1891 prei- nenoval v Zgodovinski muzej kanin (Musee Historique des rissus) in tako se imenuje še da- les. Njegov namen je bil zbrati :elo dragocene primerke tekstila n ohraniti tudi vrsto modernih, la bi umetnikom in obhkoval- :em služili kakor navdih za nove itvaritve. Poleg razstavnih prostorov padata k muzeju delavnica za konserviranje starega tekstila, ustanovljena pred enajstimi leti z državno finančno podporo, in Manšeta rokavice (svileni saten, zvezen z večbarvno svileno prejo, z zlatimi nitmi In biseri), Francija, začetek 17. stoletja knjižnica, ustanovljena ob odprtju muzeja 1864. leta, v mu- zejski kompleks pa spada tudi Mednarodni center za raziskavo starih tkanin (Centre Internatio- nal d'Etude des Textiles Anci- ens - CIETA), ustanovljen leta 1954 po zaslugi strokovnjakov za zgodovino tekstila. V okviru učnih ur organizirajo vsako leto tečaj starih tehnik tkanja, na- menjen strokovnjakom iz celega sveta, ki se ukvarjajo z analizami tkanin. Aprila letos se je prvega dela tečaja udeležil tudi Pokrajinski muzej Ptuj z vodjem restavrator- skega ateljeja za tekstil. Za mu- zej pomeni tovrstno izo- braževanje pomembno nad- gradnjo v kvaliteti znanja, saj hrani veliko število dragocenih tkanin, ki so potrebne raziskav in konservatorskih postopkov. Kljub bogati tekstilni dediščini v Sloveniji nimamo usposoblje- ne tekstilne delavnice, ki bi lahko opravljala vsa konserva- torska in restavratorska dela. Zato se v Pokrajinskem muzeju Ptuj že dvanajst let trudimo, da bi ustanovili konservatorsko delavnico z laboratorijem za bar- vanje. Vsa prizadevanja smo na začetku (1984) usmerili v akcijo restavriranja starih flamskih ta- piserij iz začetka 17. stoletja. Po- trebe po reševanju tudi drugega tekstilnega gradiva pa so nas sčasoma prisilile h konservator- skim posegom na drugih tkani- nah, ki jih izvajamo glede na zmožnost delavnice (kjer ni niti vodovodne napeljave). V muzejskem depoju je spravl- jenega še mnogo tekstilnega gra- diva (svilene zastave, pregrinja- la, zavese, liturgična oblačila in predmeti, etnološki tekstil...), ki ga zaradi poškodovanosti in občutljivosti zaenkrat ni mogoče razstaviti. Ob otvoritvi delavni- ce na ptujskem gradu 1990. leta smo ob priložnostni razstavi opozorili na ogroženost tekstilne dediščine in izrazili tudi upanje za kadrovsko in prostorsko razširitev ateljeja, ki bi prevzel status konservatorske delavnice za tekstil. Vendar pa so naša še tako močna prizadevanja ob skromni podpori in razumevan- ju iz državne in občinske strani zaman. Evallec Konservatorska delavnica za tekstil v Tekstilnem muzeju \ Lyonu. PTUJ / STROKOVNJAKI POKRAJINSKEGA MUZEJA V SVETU Haritele pfu/sJire g/asftene zfrirfte firec/sfov/fene v ZD/ Pokrajinski muzej Ptuj predstavlja svoje zbirke in posamez- le eksponate tudi mednarodni strokovni javnosti. Sodelo- vanje na simpozijih je ena izmed priložnosti, da različnim itrokovnJakom nakažemo pot do naše dediščine. Tovrstni lontakti prinašajo k nam mednarodno primerljive razisko- valne rezultate, s čimer zapolnjujemo vrzeli v poznavanju in Tednotenju slovenske kulturne dediščine. Odkar smo se v muzeju oprijeli emeljitejšega raziskovalnega, estavratorskega ter promocij- kega programa v zbirki glasbil, e le-ta ljubiteljem in strokovnja- kom vse bližja. Glasbila, ki so v lašem muzeju sicer že celo sto- etje, se tako intenzivneje pred- tavljajo širši slovenski, pa tudi nednarodni javnosti. Ob tem laj povemo, da se zbirka na Slo- enskem že vrašča v zavest poz- lavalcev in ljubiteljev, kar se ;aže ne le v dobrem obisku, am- »ak tudi v vse živahnejšem pov- )raševanju po starih instrumen- ih in nekateri od njih najdejo )0t tudi v muzej. Vse bolj razvejano raziskoval- 10 polje zahteva nove in nove re- ultate, ki zapolnjujejo doslej ve- ike luknje o našem vedenju in loznavanju domačega glasbene- ;a življenja pretekhh dob. Da )ila glasbila, njihovi izdelovalci n poustvarjalci naSim očem čitn iližji, moramo odgovore na lešteta vprašanja in neznanke skati tudi izven naših meja. )bičajne oblike mednarodnega ©delovanja, ki raziskovalcem )rinašajo mnoge prednosti, so lobro pripravljena in obiskana rečanja strokovnjakov. Le-ta z eferati, razgovori in konceni »rinašajo različna spoznanja, pa udi nove dileme. Glasbeno zbir- ko ptujskega muzeja v zadnjih etih predstavljamo tudi na ovrstnih srečanjih, zato je med- larodni strokovni javnosti delo- na že poznana. Posledično smo ispeli razrešiti prenekatere dile- me v raziskovanju instrumen- tov, in sicer o njihovi starosti, iz- delovalcih in restavriranju, če naštejemo le najpomembnejše. Med 15. in 19. majem letos je ameriško združenje strokovnja- kov za raziskovanje starih glas- bil AMIS (The American Musi- cal Instrument Society) v muze- ju instrumentov na univerzi v Južni Dakoti organiziralo med- narodni simpozij. Organizator letošnjega srečanja, ki je bilo ju- bilejno - praznovali so 25-letnico združenja -, je bil muzej instru- mentov The Shrine to Music Museum University of South Dakota v Vermillionu. V okviru muzeja pa deluje tudi Center za študij starih glasbil (Center for Study of the History of Musical Instruments). Srečanja se je ude- ležilo okrog 150 strokovnjakov iz najpomembnejših ameriških centrov za študij starih glasbil, ki Večinoma delujejo v okviru univerz, kot so Hanvard, Yale, Provo in velikih muzejev (The Metropolitan Museum of Art, New York, Museum of Fine Arts, Boston, The Shrine to Mu- sic Museum, Vermillion ...). Po- vabilu so se odzvali tudi univer- zitetni profesorji, kustosi in res- tavratorji nacionalnih muzejev iz večine zahodnoevropskih držav (The Royal College Mu- seum, London, University of Edinbourgh, Kunsthistorisches Museum, Dunaj ...), izmed nek- danjih dežel tako imenovanega socialističnega bloka pa sera bila edina. Ob tej pisani druščini glasbenikov ne smemo pozabiti na tiste udeležence, ki svoje živl- jenje posvečajo strastnemu zbi- ranju instrumentov. Mnogi od njih imajo zelo bogate in po- membne zbirke. In ne glede na svojo profesionalno usmerjenost so odlični poznavalci starega in- strumentarija. Namen tovrstnih srečanj je zelo širok, zagotovo pa so po po- menu v ospredju številni refera- ti, s katerimi strokovnjaki z naj- različnejših zornih kotov pred- stavljajo najnovejša spoznanja v raziskovanju glasbil nekdanjih dob. Če omenimo le nekaj pre- davateljev, bo slika o razvejanos- ti stroke zelo pestra. Med najbolj poglobljenimi, odmevnimi ter polemičnimi temami so bile predstavitve Stewarda Pollensa, ki je eden vodilnih strokovnja- kov za Stradivarijeve instrumen- te, Michaela Latchama, prizna- nega restavratorja zgodnjih kla- virjev dunajskih izdelovalcev, in Cecila Adkinsa. Njegova teza, da je estetska podoba oboe 18. sto- letja le posledica klasicističnega stilnega razmišljanaja v arhitek- turi, slikarstvu in kiparstvu, je bila zelo nenavadna, a prepričlji- va. Med mnogimi dobrimi refe- rati naj izpostavim teme o niirn- berških izdelovalcih kovinskih strun, tako imenovanih strunarj- ih, glasbenih instrumentih veličastnih procesij Marije Tere- zije, dileme glasbene terminolo- gije, instrumentarij v simboliki renesančne dobe in še bi lahko naštevali. Ob mnogih referatih so bili ur- niki zapolnjeni tudi s številnimi predstavitvami zbirk, posamez- nih instrumentov ter s koncerti na originalnih glasbilih. Tovrst- ne predstavitve glasbenih raritet so ne le balzam za v stroki pod- kovanega poslušalca, s svojo av- tentiko prepričajo vsakogar. Le želimo si lahko, da bi tudi mi nekoč prisluhnili enemu izmed klavirjev iz ptujske zbirke, na kakršne so igrali Haydn, Mozart ali Beethoven. Američani pa kljub temu, da imajo v svojih muzejih zelo bo- gate zbirke evropskih instru- mentov, znajo poskrbeti tudi za svojo glasbeno dediščino. Morda je nekoliko začudujoče, toda v njihovih deželah je izdelovanje glasbil od 19. stoletja naprej zelo razširjeno, predvsem pa kvalitet- no. Sčasoma je v nekaterih pano- gah celo prevzelo vodilno mesto na svetu, zato Američani že zdavnaj načrtno zbirajo instru- mentarij, izdelan na ameriških tleh. V muzeju, katerega gostje smo bili, imajo šest tisoč instru- mentov, na stotine muzikalij in raznovrstnega orodja za izdelo- vanje glasbil. Na leto pridobe okrog 75-100 eksponatov, veliko večino z donacijami. Vsekakor pa na darovalce glasbil in drugih predmetov nikoli ne pozabijo: njihova imena so zabeležena na vidnih mestih. Imela sem priložnost, da javno predstavim nekaj glasbil iz naše zbirke, in izkazalo se je, da re- snične poznavalce zanima vsal predmet posebej. Njegove vred nosti nikoli ne pogojujejo s kra jem ali deželo hranjenja, pa četu di sta eden ali drugi še tako ano nimna. Zanje je vsaka informa cija o ohranjenih instrumentih ki jo je moč praktično preveriti izredno dragocena. In ponovne se je izkazalo, da smo na našo pc številu sicer skromno zbirke lahko kar ponosni. Imamo neka glasbil, ki so tudi v svetovn druščini starih instrumentoi prava redkost. Darfa Kelei SPOROČILO ZA JAVNOST Ste opazili SPREMEMBO? Dva mese- ca sta pretekla od viharnih dogodkov, ki so jih nekateri označili kot začetek konca. Toda namesto tega so bili ti dogodki znanilec - no- vega začetka. Na Kanalu A smo v tem času oblikovali zelo jasno vizijo: s svojimi odda- jami želimo zapolniti vrzeli v slovenskem te- levizijskem prostoru, hkrati pa pokrivati naj- različnejša področja, tako da bo vsak gleda- lec našel nekaj zase. In prvi dosežki so že tu. Ob ponedeljkih, sredah in petkih ^ečif imamo na sporedu tri nove oddaje razvedril- no-dokumentamega tipa: Novosti iz zaba- viščnega sveta, Oddaja o stilu in Popotni vodič. V prvi oddaji boste izvedeli še vroče informacije o tem, kaj se dogaja na hollywo- odskih odrih in za njimi, v drugi bodo pred- stavljeni modni trendi in najrazličnejši mod- ni izdelki, v tretji pa bomo vsak teden spoz- nali drugo eksotično deželo. Ob petkih in sobotah zvečer se bodo gledal- ci lahko zabavali ob edinstveni oddaji, ki jo je avtor Črt Kamni poimenoval S KAME- RO NA POTEPU. V prvem nizu oddaj bomo prikazali, predstavili in se pogovorili o znamenitostih Ljubljane. Da, tudi pogovori- li, kajti odločilno vlogo bodo igrali mimoi- doči, ki bodo s svojimi mnenji sooblikovali oddajo. Naša naloga pa bo ujeti v objektiv srčni utrip slovenskeliežele. Ali ste opazili, da do sedaj pri nas še ni bilo oddaje, ki bi predstavila najpopularnejše vrste športa v Sloveniji? No, sedaj jo imamo! Ob četrtkih popoldne boste lahko v oddaji SVET ŠPORTA izvedeli več tako o špor- tih, s katerimi se Slovmci &i maČimo, kot o manj razširjenih športih, ki pa postajajo vse bolj priljubljeni. Prepričani smo, da boste med njimi našli tudi kaj zase. Skratka, čeprav je Slovenija majhna, j^ možnosti ogromno, mi pa smo vedno odprti za nove izzive. Smo majhen in prekaljen team, zato verjemite, da ne odnehamo tako zlahka. Kot vseslovenska televizija pa se za- vedamo tudi odgovornosti, ki jo imamo do našega gledalca. In ta je samo ena - ustvarita program zanj. Služba za stike z javnostjo televizije Kanal A OD TOD IN TAM -15 fCDNIK - 20. JUNIJ 1996 jl.MAJ - SVETOVNI DAN NEKAJENJA Heškodliivega JSro/en/a tobaka ni! I^apisati nekaj novega o kajenju in njegovi škodljivosti jg skoraj nemogoče. Že toliko zaskrbljujočih podatkov je ^anih in toliko RESNIC O TOBAKU, da bi beseda o ne- prijaznosti tobaka človekovemu zdravju bila skorajda odveč, če... fobak je dovoljena (legalna) jroga, ki povzroča odvisnost in Ij^a psihosocialne, vedenjske in farmakološke značilnosti, po- jobne tistim pri odvisnosti npr. od heroina ali kokaina. Nikotin v tobaku sili k iskanju in upora- [,j tobaka, odsotnost nikotina pa sproži abstinenčni sindrom, ki ga v nekoliko težji sliki poznamo pri odvisnosti od drugih drog. po mednarodni klasifikaciji je odvisnost od tobaka uvrščena v skupino duševnih in vedenjskih motenj, povzročenih z uporabo psihoaktivnih snovi. potrošnja tobaka v mnogih razvitih državah pada, opažajo pa tudi zmanjševanje prevalence kadilcev, a to za Slovenijo ne velja. Iz anket o slovenskem jav- nem mnenju (SJM) naj bi se delež kadilcev v 15 letih pri nas povečal za 4% (s 30 na 34%). An- kete med osnovnošolci kažejo, da kajenje poskuša 38 % osnov- nošolcev, od tega jih približno 25 % redno kadi! V povprečju pričnejo kaditi okrog 12. leta, se pa ta meja nevarno znižuje. Opaža se tudi, da kadi vse več deklet. S pričetkom kajenja po- gosto sovpadajo začetki drugih zasvojenosti (alkohol, nedovol- jene droge). Večina mladih je pričela kaditi iz radovednosti ali zaradi družbe. Velik vpliv na to, ili mlad človek prižge prvo ciga- .eto in kdaj, ima to, ali oba oz. xlen od staršev kadi. Večji del nladostnikov, ki ne kadijo, iz- laja iz družin, kjer se ne kadi! Žal je veliko primerov, ko na ulici, v javnih ustanovah, lokalih in na drugih javnih mestih odrasli z eno roko držijo do- jenčka ali vodijo otroka, z drugo roko pa ponosno z izrazom sa- mopotrjevanja držijo prižgano cigareto. Tak zgled zelo slabo vpliva na celovito zdravje njiho- vih pa tudi drugih otrok in mla- dostnikov, ki njihovo početje opazijo! Tak življenski vzorec jim je celo všeč, pa čeprav jih nji- hovi starši svarijo pred škodlji- vostjo tobaka in jim je otrokovo zdravje in dobro počutje najpo- membnejši motiv. Tobačni dim vsebuje najmanj 3600 različnih sestavin. Z rakom so povezane le tiste iz katrana. Sam nikotin z rakom ni pove- zan, ima pa vpliv na nastanek in poslabšanje drugih bolezni. Ocenjujejo, da je 25 - 30 % vseh rakov v razvitih državah poveza- nih s tobakom. Raziskave kažejo, da gre 83 - 92% pljučnih rakov pri moških in 57 - 80% pri ženskah pripisati kajenju ciga- ret. Med 80 in 90 % rakov v požiralniku, grlu in ustni votlini je vzročno povezanih z učinki tobaka, bodisi samega ali skupaj z alkoholom. Raki sečnega me- hurja, ledvic in trebušne slinav- ke so prav tako povezani s kajen- jem. Domnevajo tudi, da kajenje prispeva še k nastanku želodčnega raka, levkemije, raka na materničnem vratu ter na de- belem črevesu in danki. Lahko je tudi vzrok inpotence in ne- plodnosti. Poleg tega je kajenje še v tesni povezavi z nastankom ali poslabšanjem srčno-žilnih bolezni, drugih bolezni dihal in motenj še nekaterih organskih sistemov. Danes velja, da je škodljivo tudi PASIVNO KAJENJE. Leta 1992 je bil tobačni dim v okolju dokazan kot kancerogen za člo- veka, že leta 1964 pa je bilo ka- jenje tobaka proglašeno za rakot- vorno za človekova pljuča. Žal je tam, kjer človeška vrlina odpo- ve, potreben zakon! V 72. členu ustave Republike Slovenije piše: "Vsakdo ima v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjske- ga okolja"; v 2. členu zakona o zdravstvenem vairstvu in zdravstvenem zavarovanju pa je rečeno: "Vsakdo ima pravico do najvišje možne stopnje zdravja in DOLŽNOST SKRBETI ZA SVOJE ZDRAVJE. mUČE NE SME OGROŽATI ZDRAVJA DRUGIH". Tudi v zakonu o varstvu pri delu, še iz leta 1986. je mogoče kar nekaj členov povezati s ka- jenjem. Ravno tako se nekaj določb v zaščito nek idilcev naj- de v zakonu o obhgacijskih raz- merjih. Navsezadnje bi bilo mogoče zdravje nekadilca vzeti v zaščito še po kazenskem zakoni- ku, če se dokaže, di je zdravje nekadilca (otroka ali odraslega) prizadeto zaradi bi>anja v za- dimljenem prostoru. Zakonske možnosti so torej že danes dane. Le mi, k: ne kadimo tobaka, moramo vsak v svojem krogu bolj uveljavljati pravico do zdravega življenji ikega okol- ja! Naj omenim še evropski ko- deks proti raku. Ta postavlja med desetimi navodili na prvo mesto naslednja priporočila: NE KADITE! Kajenje je naj- pomembnejši povzročitelj prez- godnje smni. KADILCI! ČIM PREJ PRENEHAJTE KADITI. Tudi če ste že v srednjih letih, se vam nevarnost smrti zaradi to- baka zmanjša. NE KADITE V NAVZOČNOSTI DRUGIH! Vaše kajenje lahko nepopravlji- vo poškoduje zdravje vaših naj- dražjih oz. drugih ljudi v okoli- ci. ČE NE KADITE, NE PO- SKUŠAJTE TOBAKA! Večina, ki poskusi kaditi, slej ko prej postane redni kadilec: težko je prenehati, ko postanete zasvoje- ni. Prijetna razvada postane huda zasvojenost. Veliko lažje je ne poskusiti in ne kaditi, kot pa se kajenja odvaditi. Želim, da razmislite o navede- nih dejstvih in SE ODLOČITE! Brez volje in trdne osebne odločenosti boste le tarnali, se počutili nemočne in obupali (v smislu prenehanja kajenja) nad samim seboj! Tudi naši poslanci v državnem zboru se težko odločajo! Tretje branje zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (sporno oglaševanje in reklami- ranje) - tako kaže - ne bo kmalu, če sploh bo v tem mandatu na dnevnem redu državnega zbora. Verjetno se večina njih ne bi rada zamerila volilcem kadil- cem, predvsem pa proizvajalcem tobaka, ki razpolagajo z veliko denarja in bogastvom kapitala. Upajmo, da bo zmagala razsod- nost! Verica Turic NOVO MEDNARODNO PRIZNANJE SLOVENSKEMU LOVSTVU Slovenski lovii na mednarodni sceni Na 43. zasedanju generalne skupščine Mednarodnega sveta za lovstvo in ohranitev divjadi (C.I.C.) je bil za pred- sednika te pomembne in vplivne organizacije ponovno iz- voljen dr. Nicolas Franco iz Španije, za člana Upravnega sveta C.LC. in predsednika komisije za razstave in trofeje pa je bil vnovič izvoljen slovenski predstavnik Veljko Varičak. 1 Izvolitev priznanega in ugledne- ga lovskega strokovnjaka Veljka Varičaka je hkrati novo priznanje slovenskemu lovstvu in slovenski lovski organizaciji. LZS uživa ve- lik mednarodni ugled in zato ni" bilo naključje, da je bila naša država takoj po osamosvojitvi leta 1991 sprejeta v polnopravno članstvo C.I.C. Na zadnji generalni skupščini na Dunaju je bila podeljena posebna nagrada "Edmond Blanc", ki jo po- deljujejo za nadpovprečne uspehe pri gospodarjenju z divjadjo in za napore pri ohranjanju naravnega okolja za divjad in prostoživeče divje živali nasploh. Za letošnje leto je to nagrado C.I.C. prejela Gojitvena skupnost za jelenjad v Karavankah. To je prva medna- rodna gojitvena skupnost, ki delu- je že od leta 1974 in združuje lov- ske organizacije z obeh strani slo- vensko-avstrijske državne meje. Skupnost, ki je zabeležila nekaj za- res nadpovprečnih rezultatov pri gospodarjenju z jelenjadjo, sestavl- jajo obmejne lovske organizacije, združene v Koroškem lovstvu iz Celovca, Zvezi lovskih družin Go- renjske in Kranja in Podjetje za gojitev divjadi Kozorog iz Kanoni- ka. Ob tem naj zapišemo še to, da je Slovenija poleg polnopravnega članstva v C.I.C. tudi članica združenja nevladnih lovskih orga- nizacij držav članic EU, to je FACE. Slovenska lovska organiza- cija je pozdravila njen manifest 2000, ki je dolgoročno naravnan na ohranjanje biološkega ravno- težja v naravi in ki opredeljuje tudi nekatera temeljna etična načela iz- vajanja lova. Prav spoštovanje lov- ske etike in negovanje lovske kul- mre in tradicije pa uvršča Lovsko zvezo Slovenije med vodilne lov- ske organizacije v srednji Evropi. Marian Toš Attivaže na 10 tisoiplačilnih mestih Konec prejšnjega tedna se je že desettisoče prodajno mesto na Šta- jerskem odločilo, da lahko kupci pri njih plačujejo tudi s kreditno kar- tico Activa. Tako prodajalci in kupci dokazujejo, da vse bolj cenijo in poznajo ugodnosti, ki jih prinaša plačevanje s tako imenovanim plas- tičnim denarjem. Obenem je v štajerskem delu Slovenije ze tisoč pro- dajnih mest opremljenih z elektronskim čitalcem zapisa na kartici. Do prvega junija letos so v Novi kreditni banki Maribor izdali že skoraj 24 tisoč kartic Activa in Activa Eiurocard / Mastercard, že v lanskem letu so lastniki kartic z njimi poravnali skoraj 1,8 milijona račimov. Lani se je osnovnima plačilnima karticama pridružila še poslovna Activa, ki bo postopoma v podjetjih zamenjala plačevanje z naročilnicami. JB i^0DNIK - 20. JUNU 1996 NASVETI -17 Kuharsid nasvert fHladi krompir j^a trgu je polno mladega krompirja, prav tako tudi na jgŠih vrtovih. Krompir je sirom po svetu osnovno živilo, ^jjj tu ne moremo našteti njegovih mnogoterih oblik, ne ^ bi katero izpustili. V vsaki deželi so se uveljavile določene sorte krompirja. Tudi pri nas je krompir eno iz- ^ed najpomembnejših živil in strokovnjaki so razvili celo vtsto sort z različnimi lastnostmi. jCrompir lahko pripravljamo različne načine. Mladi krom- je sedaj najokusnejši, če ga pečemo v celih gomoljih, peiemo ga lahko v pečici ali na jiedilniku, odvisno od količine, ki jo pripravljate. j(er mladi krompir nima jjočne lupine, ga samo ostrga- jo, temeljito operemo in že je primeren za peko. Pred peko ga lemeljito osušimo v kuhinjski krpi, nato ga narahlo naoljimo, solimo in damo peč v vročo pečico. Če pečete manjšo količino, jo lahko pečete na šte- dilniku, s tem da na začetku krompir močne zapečete, da dobi zlatorumeno skorjo, nato temperaturo zmanjšate, posodo pokrijete in pečete tako dolgo, da se popolnoma zmehča. Tik pred serviranjem potresemo s sesekljanim zeleiiim petršiljem ali drobnjakom. Če bi okus radi nekoliko spremenili, ga lahko pečete na surovem maslu, lahko pa ga pečete tudi na zaseki in čebuli. Čebulo narežemo nekoli- ko bolj grobo, da ne porjavi tako hitro, lahko pa jo dodate po de- setih minutah pečenja in bo do konca pečenja še prav tako dobi- la zlatorumeno barvo, krompir- ju pa doda še svojstven okus. Če se vam v pečici pri peki pri- jema, ga niste dovolj osušili. Med peko krompir čim manj mešamo, da ostane osnovne oblike. Takoj ko je pečen, ga po- nudimo. Lepo se ujema s pečeno perutnino, zato nekoliko večjega lahko pečemo skupaj s piščan- cem ali kokoško. Tudi s pura- nom se lepo ujema, vendar mo- ramo krompir dodati, ko je pu- ran že do polovice pečen. Pečenega lahko prelijemo tudi s kislo smetano ali bešemel oma- ko ter zapečemo. Tako pečenega bi lahko ponudili kot samostoj- no jed, omako pa lahko popestri- mo z na kocke narezano šunko, slanino, sirom ali pa dodamo še zelenjavo. Če dodajamo večje količine drugih dodatkov, krompir narežemo na tanke re- zine, rezine namočimo v omako in jih nato zlagamo v dobro pomaščen pekač. Po vrhu preli- jemo s preostalo omako in v pečici zapečemo. Če pa obožujete pire krompir, a bi si ga vendarle radi pripravili drugače, lahko pripravite tako imenovane krompirjeve krofke. Z dresirno vrečko nabrizgate na pomaščen pekač pripravljen pire krompir. Ta naj bo nekoHko bolj kompakten oziroma ga ne razredčite preveč s kislo smeta- no in mlekom. Nabrizgan pire narahlo premažite z raztepenim rumenjakom, nato pa potresite s sesekljanim zelenim peteršil- jem, še prej pa s parmezanom. Vse skupaj položite v pečico, ki je segreta na 220C, in pečete toli- ko časa, da robovi porjavijo in se razvije prijeten vonj po siru. Za vse jedi iz krompirja velja pravilo, da jih takoj, ko so pri- pravljene, tudi ponudimo. •> Nada Pignar, učilelfica kuharstva PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / H KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 72. NAD. hklime ie/|e in pokliino svetovanle Prve poklicne svetovalnice Sloveniji so nastale že za časa kraljevine Jugoslavije, leta 1938, in jih imamo še sedaj v okviru Zavoda za zaposlevanje oz. uradov za delo. Te- meljno delo poklicnega svetovalca je ugotavljanje telesnih in duševnih sposobnosti kandidata (zdravje, moč, spret- nost rok in prstov,razvitost čutil, stopnja inteligentnosti, spomin, ugotavljanje njegovih interesov in končno potez osebnosti). Na drugi strani poklicnosvetovalna služba ugotavlja potrebno znanje za uspešno opravljanje nekega poklica, značilnosti dela in potrebne telesno-duševne spo- sobnosti za tako delo. Cilj vsega tega je, svetovati kandida- tu tak poklic, kjer bo usldajenost med njegovimi sposob- nostmi, zahtevami dela in potrebami po določeni vrsti del- avcev največja. S tem pa naloge poklicnega svetovanja še dolgo niso izčrpa- ne. K prej naštetemu moramo dodati še praktične nasvete in informacije o naravi posamez- nih poklicev (večkrat je razko- rak med resničnostjo in tistim, si mlad človek predstavlja pod nekim poklicem), o prostih delovnih mestih, zahtevah izo- ''razevanja za ta poklic in o per- spektivah posameznega poklica. žalost ima poklicno sveto- ^'^nje tudi več slabosti. Tako je primer zelo težko predvide- ^^^i na osnovi ugotovljenih spo- dobnosti, ali bo nekdo v poklicu ^udi zares uspel. Nekatere razi- ^'^ave so prišle do absurdne ugo- ^°^|tve; poklicni uspeh in zado- J° istvo sta po njihovem še naj- °'i odvisna od tistih lastnosti, 'ih imajo mladi kandidati d^ari pogosto šele štirinajst let) J''^viloma najmanj razvite, in si- od realističnega planiranja |^°'^licnih uspehov ter resnosti ^ ,^dgovornosti pri sami izbiri Poklica. ^,1! zvezi z izborom polklica jjj^l^rat naletimo na vprašanje, f' biti gospodinja tudi poklic. 'e sicer zelo odgovorno in na- l^^.'^o delo, vendar po današnjih li^''i)ih ni poklic. Sicer pa rečemo v zvezi z gospo- p l^nii, da so poročene in za- s '^^e žene v poprečju bolj To velja seveda v prime- ' imajo urejeno otroško — varstvo in poklic, ki jih vsaj do neke mere zadovoljuje. Na drugi strani pa opažamo, da zaposlena žena in gospodinja druga drugi zavidata. Toda objektivne študi- je kažejo naslednjo podobo: občasne napade tesnobe ima 46% gospodinj in 28% -zaposle- nih žena, občutke osamljenosti 44% gospodinj in 26% zaposle- nih žena, občutke manjvrednos- ti pa 41% gospodinj in 24% za- poslenih žena. Zanimiva je tudi naslednja primerjava: medtem ko je 26% gospodinj izrazito ne- zadovoljnih s svojim položajem, je med delavkami takih le 14%. Kot vzrok svojega nezadovoljst- va navajajo gospodinje, da za svoje delo ne dobijo primernega finančnega in družbenega priz- nanja in da imajo ob njem pre- malo socialnih kontaktov. Končno misli 41% gospodinj in 22% zaposlenih žena, da je tisto, kar dela mož, v vsakem primeru bolj zanimivo. Da bi se dalo gospodinjam za njihovo delo "plačo", ni naj- boljša rešitev. Večje zagotovilo za občutek zadovoljstva žena, ki se odločajo za "poklic" gospodin- je, je pravičnejša porazdelitev opravil med družinskimi člani in širjenje servisnih dejavnosti; poleg tega naj ne bi bile zaprte med štiri stene, ampak naj ohra- nijo interes in željo ter tudi možnost povezati se s širšo oko- lico, se angažirati za reševanje raznih širših problemov ipd. Naslednjič pa bomo govorili o izbiri partnerja kot pomemb- nem dejavniku duševnega zdravja. mag. Bofan Šlnke PTUJ 90 fef Mnimnife v krogu domačih in predstavnikov Društva upoko- jencev Rogoznica je Antonija Grabar iz Podvincev 108 osmega junija dopolnila 90 let. Vse življenje je od ranega jutra do poznega večera marljivo obdelovala zemljo, skrbela za gospodinjstvo in domače živali. Tudi v teh častitljivih letih življenja ji je delo na polju in doma v največje veselje. Je trdnega zdritvja, rada čita in se poveseli v krogu domačih in so- sedov. V Podvincih je zelo spoštovana kot delavna, skrbna in dobra vaščanka. Želimo ji še mnogo zdravih in veselih let. K njenemu jubileju ji iskreno čestita tudi naše uredništvo. Feliks Bagar Antonija Grabar v krogu domačih in predstavnikov Društva upokojencev Rogoznica. ■ FotoLangerholc, PTUJ / DVA POMEMBNA DOGODKA ZA PRAŠIČEREJO letni pregled in razstaM Osnova za napredek v kvaliteti živinorejske proizvodnje je uporaba kvalitetnih plemenskih živali. Kontrolo proiz- vodnje in vodenje vzreje opravi pristojna selekcijska služba za posamezno živinorejsko panogo. Vsako leto pa se na ni- voju države in na nivoju upravnih enot opravi letni pregled plemenjakov, ki so v uporabi. Licenciranje plemenskih merjascev na selekcijskih farmah in osemenjevalnih cen- trih opravi republiška komisija, ki jo imenuje kmetijski mi- nister. Na območju upravne enote pa se enkrat letno opravi pregled plemenskih merjascev, ki ple- menijo na kmetijah. Za leto 1996 je na območju Upravne enote Ptuj imenovana petčlan- ska komisija, ki jo vodi dipl. inž. kmetijstva Peter Pribožič in ki bo opravila letni pregled plemenskih merjascev. Plemenski merjasec Pregled bo opravljen od 17. do 21. junija ter 2., 4., in 9. julija. Lastniki plemenskih merjascev so o letnem pregledu že obveščeni in morajo pripraviti potrebno dokumentacijo o ple- menskih merjascih. Komisija bo opravila pregled na območju devetih občin na Ptujskem. Poleg dokumentacije bo pregledala in ocenila videz (plemensko kondicijo in konsti- tucijo plemenjakov in splošni vi- dez). Rejci bodo tudi opozorjeni na napake pri oskrbi, vhlevitvi plemenjakov in zdravstveno stanje plemenjakov. Zapisniki o pregledu in ocenitvi plemenskih merjascev bodo posredovani Upravni enoti Ptuj, Oddelku za kmetijstvo, ki bo izdal odločbo o priznanju oziroma izločitvi ple- menjakov. Pregledali bodo plemenske merjasce in tudi plemenske bike v prirodnem pripustu. Ocenjeni bodo vsi plemenski merjasci, ki bodo imeli ustrezno dokumenta- cijo. Če kateri rejec, ki ima ple- menskega merjasca, ni dobil ob- vestila o pregledu, naj to sporoči na Upravno enoto Ptuj (tel.771- 131) referentki za kmetijstvo Nadi Kotar. RAZSTAVA PLEMEHSKIH PRAŠIČEV 28. JUNIJA Obdravski zavod za veteri- narstvo in živinorejo Ptuj orga- nizira skupaj z vzrejnimi centri iz Podravja razstavo plemenskih prašičev. Posamezna kmetija bo predstavila po tri plemenske mladice. Razstava bo 28. junija na sejmišču v Ptuju. Njen na- men je, prikazati dosedanje delo na vzrejnih centrih, ki smo jih začeli razvijati pred petimi leti. Poleg tega želijo organizatorji z razstavo promovirati prašičerej- sko proizvodnjo na našem območju. Predstavilo se bo 11 vzrejnih centrov in tudi osemenjevalni center Ptuj. V novi dvorani na Obdravskem zavodu za veteri- narstvo in živinorejo Ptuj pa bo strokovni posvet. Na razstavo so povabljeni tudi izdelovalci opreme in krmnih dodatkov. Razstava nudi možnost, da na Ptuju razvijemo specializiran prašičerejski sejem za celotno Slovenijo, ki bi bil vsako leto ali vsaj vsaki dve leti. Taki sejmi so običajni v močno razvitih prašičerejskih deželah. V ta namen bi potrebovali ure- jen razstavni prostor, ki bi nudil primerne razmere. Kmetije, ki bodo sodelovale na razstavi s plemenskimi mladica- mi, imajo status vzrejnega centra in so z območja sosednjih občin Ormož, Lenan, Starše, Pesnica, Rače, Gorišnica ter dve z območja mestne občine Ptuj. Peter Pribožič, dipl. kmet. ing. KRVODAJALCI 4. junija: Srečko Fekonja, Strejaci 1, Roman Fridauer, Kvedrova 5, Silvo Furman, Gorenjski Vrh 30, Stanko Peter, Pobrežje 6, Martin Štrafela, Šturmovci 27, Ivan Mo- dric, Poljska cesta 38, Marija Cafu- ta, K jezeru 18, Martin Vozlič, Zamušani 4, Branko Sitar, Kungota 158, Jože Skok, Velika Vamica 69, Milan Arnuš, Podvinci 92/a, Anica Budja, Gabmik 11/a, Maks Petro- vič, Zg. Pristava 25/a, Ivanka Faj- far. Turški Vrh 17, Rudi Bogdan, Lackova 5, Marjan Meglic, Spuhlja 65, Janez Kokol, Suha veja 8, Mir- ko Čuš, Bukovci 24/a, Andrej Ko- zel, Velika Vamica 6, Ivan Rojko, Vodova 3, Franc Beranič, Lovrenc na Dr. polju, Ivana Modric, Kicar 10/a, Janez Kocmut, Žabjak59, Ig- nac Kozel, Skorba 41/a, Milan Jaz- bec, Ul. B. Kraigherja 10, Janko Žnider, Kungota 118, Terezija Ze- bec, Hrastovec 26/a, Franc Lah, Spuhlja 46, Franc Karo, Janežovci 14, Slavko Amejčič, Gorenjski Vrh 8, Marija Burjan, Hajdoše 53/a, Alojz Jakomini, Vodova 4, Rudi Štelcer, Pobrežje 118, 5. junija: Miro Sedej, Zakriž 10, Ju- rij Pavlovič, Posavec 23, Danilo Pucko, Novinci 12, Sandi BiH, Reb- oljeva 12, Peter Šmid, Kurirska pot 21, Sašo Aleks Resnik, Cesta OF 34, Šefik Šumar, Kanižarica 17, Marko Vrabič, Rečica ob Savinji 28, Klemen Oblak, Sveti Duh 109, Andrej Mišja, Kidričeva 6, Uroš Na- glic, Škofjeloška c. 13, Klemen Ko- cuvan, Sovjak 3, Marko Petek, Moškanjci 116, Peter Pogačnik, Kamna Gorica 20, Boris Čož, Zgornja Draga 8, Dominik Roblek, Gorice 37, Antonio Zlatanov, Ljubljanska 88, Mile Bor, Peč 14, Klemen Avguštin, Suhadole 5/c, Gorazd Tomašič, Petrovičeva 23, Stanko Starašinič, Krasinec 42, Vojko Ilec, Gregorčičev drevored, Marko Furlan, Krožna cesta 10, Darko Medvešek, Log 34, Iztok Žavcer, Majeričeva 8, Gregor Gom- jak, Demšarjev ul. 10, Gorazd Škrbec, Šarhova 30, Simon Vučko, Gornja Bistrica 72, Danilo Lendero, Vurberg 111, Dušan Panker, Bra- tonci 61, Ljubiša Vukajlovič, C. Františka Fuita 6, Miha Homar, Ma- roltova 15, BS -3, Dejan David, Krplivnik 9, Simon KJement, Ba- novci 5/b, Garden Čeru, Robin Dvor 47, Boštjan Špacapan, Geršakova 2, Renato Petrovič, Hrastovec 61, Peter Žitko, Blasov Breg 33, Anton Marc, Dolenje Brdo 17, Davor Oven, Remškerjeva 13, Aleš Huzjak, Arbajterjeva 5, Tomaž Koprive, Planinska vas 21, Bogdan Mikuž, Partizanska 16, Marko Lei- ner, Tomšičeva 5, Simon Plaz, Stražišče 10, Aleksander Sochor, Prvomajska 25, Ken Tavčar, Krepi- le 34, Danilo Sedej, Zakriž 10, Damjan Krivačič, Štefana Kovača 13, Sebastjan Škrinjar, Selške Lajše 4. 6. junija: Bojan Fras, Potrčeva 22, Matija Kolarič, Žigrova 10, Pavel Rubin, Jastrebci 9, Rajko Košič, Keleminova 4, Milan Munda, Za- gorel 55/a, Danica Žižek, Volkmer- jeva 9, Ivan Obran, Moškanjci 65, Milan Marinič, Ul. 25. maja 8, Jožica Kukovec, Placar 7/a, Bran- ko Šenkiš, Žabjak 61, Alojz Bmnčič, Trnovski Vrh 11, Boštjan Forstnerič, Turniška 25, Branko Težak, Turški Vrh 5, Slavko Čeh, Redenski Vrh 1, Jože Pauman, Ra- dizel. Vinogradniška, Anton Ciglar, Rimska ploščad 21, Vekoslav Ha- ladeja, Markovci 42, Silvo Koren, C. Talcev 33. 18 - OD TOD IN TAM 20. JUNIJ 1996 - TEDNl^ STOPERCE / 50 LET LOVSKE DRUŽINE V pspredlu skrb za ohrmitev Ovalskih vrst 9. junija so praznovali člani lovske družine Stopcrce. /brali so se na svojem strelišču, saj so ena redkih lovsidh družin brez lovske koče. Svoje prostore imajo v domu krajanov, kjer so ob pra/nikuodprlilov.skora/stavo. O prehojeni poti lovske družine Stoperce, ki letos praz- nuje 50-letnico uspešnega delo- vanja, je govoril njen starešina Srečko Kolar. Gre za eno manjših lovskih družin, ki go- spodari z dva tisoč hektari lovne površine. Pred desetimi leti so imeli 24 članov, danes jih je 34. Več kot polovica je mladih in ta- kih, ki so potomci predvojnih lovcev, ki so položili temelje de- lovanju družine, ustanovljene leta 1946. Zelo uspešni so bili tudi pri usposabljanju, v svojih vrstah imajo osem lovskih čuva- jev in dva lovska tehnika. "V prvi vrsti si prizadevamo za ohranitev živalskih vrst in to nam dobro uspeva. Tako je bilo včasih srnjadi zelo malo, odstrel, ki je v nekem smislu odsev šte- vilčnosti, je bil leta 1959 31 živa- li, pred desetimi leti 51 in lani že 79. V drugih lovskih družinah se pritožujejo, da številčnost srnja- di upada, v naši lovski družini tega ne opažamo. Normalne re- zultate dosegamo tudi pri gojitvi divjih prašičev. Poseben ponos naše lovske družine pa so gamsi na Donački gori, o čemer pa jav- nost zelo malo ve. Ponosni smo tudi na naši strelišči: na glinaste golobe in bežečega merjasca, ki je eno redkih tovrstnih strelišč v Sloveniji, zato se tekem redno udeležujejo lovci iz cele Sloveni- je. V počastitev 50-letnice bomo letos organizirali veliko lovsko tekmo. Veliko pa v naši družini Feliks Taciga (desno) Je prejel red za lovske zasluge druge stopnje. Foto: F: Milošič damo tudi na družabno življen- je. Letos bomo med drugim sku- paj z ženami obiskali svetovno lovsko razstavo v Budimpešti." S priznanji so se na slovesnos- ti ob 50-letnici zahvalili za do- bro sodelovanje krajevni skup- nosti Stoperce, podružnični osnovni šoli Stoperce in Gozdnemu gospodarstvu Mari- bor - obratu Ptuj. Lovska zveza Slovenije je red za lovske zasluge druge stopnje podelila Feliksu Tacigi, znake za zasluge pa so prejeli Anton Draškovič, Jože Ilec, Anton Zupanič in Janez Jemejšek. Lovska družina Stoperce bo 50-letni jubilej praznovala celo leto. Jeseni bodo izdali tudi svoj bilten. Ob jubileju je lovsko družino Stoperce s priznanjem nagradila Zveza lovskih družin Ptuj-Ormož, ki ji predseduje mag. Milan Trafela. V svojem slavnostnem govoru je Trafela še posebej izpostavil pričakovanja lovcev od novega lovskega zako- na, ki naj bi uzakonil take oblike in metode dela, ki bodo omo- gočile učinkovito povezovanje z lovskimi družinami. MG VELIKA NEDEUA / PRAZNOVANJE OBLETNICE Veliko lovsko sfciv/e o jubileju lovske družine Ve- lika Nedelja smo že poročali. Naj le na kratko omenimo, da je bil ta konec tedna na vrsti družabni del, ki so se ga ude- ležili številni lovci in gostje. Iz višin so se najprej spustili padalci Aerokluba Ptuj, ki so predali zastavo in s tem se je pričel slavnostni del sporeda. Zbrane so nagovorili župan občine Ormož Vili Trofenik, predsednik Zveze lovskih družin Ptuj mag. Emilijan Tra- fela, prvič v 50 letih delovanja pa je velikonedeljske lovce obi- skal tudi predsednik Lovske zveze Slovenije Franc Av- beršek. Veliko simpatij je požel Na slovesnosti so številni tudi grof Vittorino Cicogna iz Italije s svojim nagovorom v slo- venskem jeziku. Župnik Drago Avsenak, ki je zjutraj namenil lovcem sveto mašo, je blagoslo- vil prapor in lovski dom. Za kul- turni program pa so poskrbeli rogisti, pevski zbor lovske družine iz Leskovca, učenci gostje prejeli priznanja. osnovne šole in vrtca Velika Ne- delja, za zaključek pa še folklor- na skupina iz Podgorcev. Ob ju- bileju so številni gostje, ustanove in društva prejeli plakete. Po uradnem delu pa je bila zabava, o kateri se bo v Veliki Nedelji še dolgo govorilo. vk ORMOŽ / ŠPORTNA ZNAČKA Veselo s starši Okrog 180 otrok malih šol ormoške občine je preteklo sredo v Mestni grabi pripravilo skupno zaključno prireditev, na katero so povabili svoje starše. Mini matu- ranti so pokazali, kako spremi so postali v okviru tekmovanja za špormo značko. Prav dobro že obvladajo vožnjo na kotalkah, viju- gajo na kolesu mimo ovir in brez posebnih težav zabijejo koš. Poseb- no pozornost so vzbudili planinci v svoji značilni opravi, pa tudi sicer so se malčki ob zaključku male šole kar malo považili z ličnimi oblek- cami. Ker se bliža tudi dan držav- nosti, so ob tej priložnosti domovi- ni zapeli pesmico ob njenem rojst- nem dnevu. (vk) Otroci so k sodelovanju povabili tudi starše, da so malce potelovadili skupaj. Foto Hozyan SV. TOMAŽ / LOVSKI PRAZNIK 50 let lovske drožine Tomai člani lovske družine Tomaž. Drugi z leve Je eden ustanovnih članov Maks Antoij^ ki kljubuje letom in ne zamudi nobenega lova. Ob njem je ptujski župan dr. Mj roslav Luci. Foto Ho2yar Pri Tomažu so se odločili, da 50-letnico delovanja lovske družine praznujejo skromno in v športnem duhu. Predsednik družine Vlado Kovačič je dejal, da čas ni primeren, da bi lov- ske slovesnosti obešali na veliki zvon, saj je razpoloženje jav- nosti do lovcev bolj neprijazno kot ne. Zato so ob zlatem jubi- leju priredili krajšo slovesnost, na kateri je ormoški župan Vili Trofenik poleg čestitk izpostavil predvsem dve funkciji lovcev - gojenje divjadi in varstvo narave. Predsednik Zveze lovskih družin Ptuj Emilijan Trafela pa je Ivanu Zemljaku, Alojzu Raz- lagu, Jožetu Čemjaviču in Jan- ku Vaupotiču predal znak za lovske zasluge. Kulturni pro- gram so pripravili učenci osnov- ne šole od Sv Tomaža. Po urad- nem delu je sledil družabni, na katerem so gostom postregli s srnjakovim golažem in odličnimi krapci, po katerih so tomaževske kuharice znane zele- ni bratovščini. Začetek druženja tomaževskih lovcev sega v čas pred pol stolet- ja, ko so se zbrali ljubitelji nara- ve, divjadi in lova ter ustanovili lovsko družino Tomaž. Takrat je lovce družila v veliki meri želja po odstrelu divjadi. Danes lovci gledajo na svoje delo drugače: skrbijo za gojitev divjadi in rav- notežje v prostoru, lov je na zadnjem mestu. Lovska družina šteje 43 članov in se nenehno pomlaja. Gospodarijo na površini 3600 hektarjev, lovišče pa se skoraj v celoti nahaja domači krajevni skupnosti. I lov primernih površin je 32C hektarjev. Trudijo se ohranja stalež divjadi, ki je ponekod cel višji, kot je bil nekoč. Dejali s da imajo srečo, ker je v njihova lovnem rajonu le malo vinogr dov. Zato tudi nimajo posebni težav s kmeti in škodo, ki jo dr jad neizogibno naredi. Vi škodo se trudijo poravnali v & delovanju s oškodovanci, k niti ni tako težko, saj so ljud dobrodušni in vidijo divjad k sestavni del življenja na deželi Tomaževski lovci domujejo starejši lovski koči, ki so jo pc tavili na idilični jasi sredi gozc Tukaj si odpočijejo ter neguje lovske običaje in tradicijo. viki klemem POLENSAK / ZGREŠENA LOKACIJA IGRIŠČA? Z ograjo bi odpravili le nekaj teiav Na Polenšaku so bili zelo veseli, ko se je v bivši krajevni skupnosti našlo nekaj sredstev iz samoprispevka za ureditev asfaltiranega igrišča v središču kraja. Nekaj sredstev zanj so primaknili tudi na se- kretariatu za družbene dejavnosti v bivši občini Ptuj, saj igrišče upo- rabljajo učenci tamkajšnje podružnične šole dr. Franja Žgeča. Pri izbiri lokacije igrišča so izvajalci upoštevali predvsem to, da bo v bližini šole, tamkajšnjega turis- tičnega in gasilskega doma, saj naj bi ga uporabljali tudi kot prireditveni prostor. Pozabili pa so na le nekaj me- trov odmaknjeni stanovanjski blok. Šest družin, ki stanuje v omenjenem bloku, se huduje: poleg nemira včasih tudi poz- no v noč imajo namreč po- lomljene šipe, tresljaje pa povzročajo tudi udarci žoge v steno, kar stanovalce upra- vičeno moti. Ko se pojavijo na igrišču nogometaši ali roko- metaši z nekoliko več nako- pičene energije, od njihovih močnih udarcev žoga lomi tudi šipe na sicer oddaljeni osnovnošolski zgradbi. Pred časom so se stanovalci s svojim problemom obrnili na dornavski občinski svet. Kot je povedal predsednik občinske- ga sveta Jože Hojnik, so svetni- ki sklenili, da igrišče ogradijo s primerno ograjo. Ta je končana in te dni naj bi jo postavili. Stanovalci stanovanjskega blo- ka, ki je zaenkrat še v lasti Sta- novanjske skupnosti, pozneje pa naj bi prešel v last občine Dornava, pa opozarjajo, da je okrog igrišča premalo prostora za štiri metre visoko mrežasto ograjo. Zraven tega da bi kazi- la okolje in bi slabo vplivalo na kvaliteto bivanja v njihovih stanovanjih, ostaja med igriščem in blokom le malo funkcionalnega zemljišča. Ker ima večinoma stanovalcev ogrevanje na klasično kurjavo, jih tudi skrbi, kako bodo spravljali kurjavo v kletne prostore; do zdaj so to namreč počeli skozi kletna okna, ki so na igriščni strani. V nedeljo dopoldan so se na Polenšaku sestali člani gradbe- nega odbora, dornavski župan mag. Tone Velikonja in stano- valci bloka z namenom, da naj- dejo primerno rešitev. Stano- valci predlagajo, da asfaltirana površina ostane za telovadbo osnovne šole in za prireditveni prostor, a da začnejo iskati pri- merno lokacijo za večje igrišče, kjer se bodo igralci lahko sproščeno predajali športnim užitkom, pri, tem pa ne bodo povzročali škode. Nekateri krajani se namreč spominjajo, da je takšen predlog na Po- lenšaku že bil, še preden so začeli urejati igrišče. Začasno bodo ograjo vseeno postavili, da preprečijo na- daljno škodo, so povedali na občini Dornava. Toda stano- valci bloka se bojijo, da se bo izbira lokacije za novo igrišče tako kot mnoge druge stvari zavlekla in bo mogoče to ostala kot trajna rešitev in njihov stalni problem. Obstaja nam- reč še rešitev, da z občinskim odlokom prepovejo igranje i" zadrževanje na igrišču. Toda vsi skupaj potihoma vedo, da to ni rešitev iz dveh razlogov: prvi je gotovo ta, da je navada železna srajca in vsi, ki so pr'' hajali na igrišče doslej, bod" tudi v prihodnje. In nekak" smo že navajani, da je vse pf'^' povedano tudi najslajše. nec koncev pa stanovalci blok^ na Polenšaku ne želijo biti ti, ki bi tudi svojim otroko^ prepovedali igro na bližnjei" igrišču, želijo le, da jim ne t" delali škode. ______y f CDNIK - 20. JUNU 1996 ŠPORT - 19 IIAJDOSE / V NEDELJO NA KARTODROMU Qirka mu dfiiavno prvenstvo y letošnjem državnem pervenstvu v kartingu bo v nedeljo j,g sporedu tretja dirka, ki jo v Hajdošah pripravljajo člani AMD Ptuj. ]s[a edinem pravem kartodro- i^u v Sloveniji bo živahno že prej, glavna dogajanja pa bodo v nedeljo, ko bodo med 7. in 11. jjro tehnični pregledi in uradni trening. Ob 11.15 bodo začeli pieriti čas za startne pozicije v predtinalu. Dirko bodo začeli po svečani otvoritvi ob 14. uri. Tek- movalke in temovalci se bodo najprcj pomerili v predfmalnih vožnja, nato pa v finalu, za kate- rega startne pozicije dobijo glede na uvrstitve v predfinalu. Za državno prvenstvo se točkuje le finalna vožnja. Po dveh dirkah v nacionalnem razredu do 60 kubilčnih centi- metrov vodi Ivan Stojšič iz Jože Šeruga (AMD Ptuj). Foto: Langerholc AMD Moste, v kategoriji A 100 ccm za mlade Domen Jerančič (Portorož), v kategoriji SLO kart Nina Jerančič iz Portoroža (Jurij Jecl iz AMD Ptuj je osmi), v formuli C pa je v vodstvu prav- tako tekmovalec iz Portoroža Boris Popovič (Zvonko Domin- ko je četrti, Jože Šeruga peti, Dragomir Rudolf pa enajsti). Ekipa AMD Ptuj bo štela se- dem tekmovalcev. V kategoriji N 60 bosta nastopila Nikola Se- nekovič in Matjaž Humar, v ka- tegoriji SLO kart (100 ccm) Jurij Jecl in Matej Bitenc, v formuli C pa Zvonko Dominko, Jože Šeru- ga in Dragomir Rudolf Za domačine bo najzanimi- vejša dirka v kategoriji do 125 ccm (formula C), saj je bil Zvono Dominko na prejšnji dirki tretji, prav tako pa tudi na mednarodni dirki v Ljubl[ani. Tu bo še izkušeni Jože Šeruga, zato teh nastopov ne kaže zamuditi. I.kotar Športne novke PLAVANJE # Rel