16. aprila 1914
stev. 73	_V Trstu, ¥ talrtafcf dna
---——1^^—	? \ iT
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška AsiŠkega Št. 20, L nadstr. — Vd dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcIJ Usta .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinost• vptMnezadrufeE omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega it 20. Telefon štev. 11-57.
Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24—
za pol leta...............* •
za tri mesece.......
Za nedeljsko Izdajo za celo leto........
za pol leta	-..........
■ili JBM^MK B^^ M
Glasilo nnlHIftini društva .JEiHmoiH" a Primorsko
V edinosti je moč!'
Letnik XXXIX
Pašam®zne številke .Edinosti« se prodajajo po 6 vinarjev
T	zastarele številke po 10 vinarjev.
OgV&J/se računajo na milimetre v širokosti ene kolone
CenS^T)gIasl trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin
Osmffnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za-
vodov...............mm P° 20 vlIL
Oglasi v tekstu lista do pet vrst............K 5-—
vsaka nadaljna vrsta .............
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo opravi lista. Plačuje se izključno le
upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št 20. — Poštnobranilničnl račun št 841.652.
M Berchtold in Di Son Mano v Opatiji
m San OiuSiano v Italiji izivligan.
p?Vl C j paiitlčnih riizšouorou. - MsJeuoUa o Italiji. - „Ewlw AbMzia Hulimo.- - „Corriere" o sprejema
DUNAJ 15- (Izv.) Danes dopoldne se ie vršila v Opatiji prva politična konferenca med avstrijskim ministrom zunanjin šivari. groiom Berchtoidom, in njegovim italiianskim tovarišem inarkezom Di ban Oiulianom. Oba ministra pa sta tudi popoldne opetovano konferirala
Popoldne so bili sprejeti nalašč v Opatijo prispeli zastopniki mednarodnega časopisja. Sprejem je bil zelo prijazen s strani obeh ministrov, toda podatkov o predmetih ministrskih razgovorov niso zastopniki časopisja dobili nobenih. Mar-kcze Di San Giuliano je sprejel tudi opa-tijskega župana, dr. Š t a n g e r j a, s katerim se je jako ljubeznivo pogovarjal o narodnostih in lokalnih razmerah opatijskih in splošno primorskih. Popoldne je posetil grofa Berchtolda državni in deželni poslanec istrski, prof. Vekoslav S p i n č i ć, ki je tudi član avstrijske delegacije. Razgovor posl. Spinčića z grofom Berchtoidom je trajal precej dolgo.
Izlet na Lošinj preložen?
Za jutri je projektiran izlet na Lošinj in ie v to svrho že priplula avstrijska vojna ladia »Tatra« pred Opatijo. Ker pa se je tekom dneva vreme poslabšalo, se izlet najbrž preloži.
Italijanska nejevolja proti grofu Berchtolda.
i ralijanski krcgi kažejo z ozirom na včerajšnji hrvatski značaj sprejema v Opatiji veliko nejevoljo. Kakor se poroča iz Rima, obdolžujejo italijanski listi grofa Berchtolda velike netaktnosti, da je dopustil hrvatski pozdrav. Opozicijonalni italijanski listi se naravnost norčujejo iz Di San Giuliana, češ da je sodeloval pri demonstra-L.ji za slovansko Primorje.
Varanje javnosti.
Dunajski listi priobčujejo glasove italijanskega časopisja o ministrskem sestanku v Opatiii. Ti glasovi zvene jako simpatično, toda vidi se na prvi pogled, da citirajo dunajski listi le italijansko časo-l isje popolnoma podrejene vrste, v prvi vrsti »Popolo Romano«, ki je, kakor ie splošno znano, v službi avstrijskega veleposlaništva v Rimu. Nadalje citirajo tudi oficijozno »Tribuno«, toda še to zelo previdno, in pa klerikalni list »Corriere d' 1'alin^. Popolnoma ob strani pa puščajo vse velike liste, kakor »Corriere della Sera , «Messaggero«, »Štampa«, ker bi citiranje teh listov pokvarilo sliko o av-strijsko-italijanskih ednošajih, ki jo je ustvarilo v svrho zavarovanja javnosti dunajsko časopisje. Veliko italijansko časo-I isje ni spremljalo s posebno simpatijo Di San Giuliana na njegovi poti in deloma zatrjuje, da je ta njegova
pot v Avstrijo politična hiba prve vrste!
Italijansko časopisje vlači ob tej priliki iKi dan najzastarelejše rekriminacije na dnevni red, in njegovo pisanje se še poostri: je od dne do dne. Včerajšnji hrvatski incident pa zna stvar tudi le še poostriti.
Iredentistična demonstracija proti Di San Giulianu.
Kakor se je izvedelo sedaj, tudi ni bila pot Di San Oiuliana v Avstrijo tako gladka. Prišlo je namreč v severni Italiji in to zlasti na Benečanskem do pravih ireden-
tističnih demonstracij proti njemu. Posebno velike skupine dijakov — menda zaradi italijanske univerze v Trstu in Re-voltellskih dogodkov — in iredentističnih politikov so se zbrale na kolodvoru v Me-stre, hoteč prirediti Di San Giulianu pošteno mačnico. Ker pa niso zadeli pravega vlaka, se je potem večja množica demonstrantov zbrala na kolodvoru Carpe-nedo na progi med Benetkami in Červi-njanom. Vlak, s katerim se je vozil Di San Giuliano, je imel v postaji samo eno minuto postanka. Ko se je ustavil vlak, je množica začela kričati kakor divja, žvižgati in vzklikati
»Evviva Abbazia italiana!«
Policijski agenti so brezuspešno skušali razkropiti množico, da je končno minister ves razburjen zaukazal, naj vlak odpelje dalje, kar se je tudi nemudoma
zgodilo.
Italijanski krogi pričakujejo, da se ire-dentistične demonstracije ponove še v večji meri ob Di San Giulianovem povratku. Zato tudi ni izključeno, da se Di San Giuliano sploh ne vrne iz Opatije po kopnem v Italijo, temveč po morju do Jakina, odtam pa z avtomobilom v Rim. Kakor je znano, se že ves teden nahaja v jakinski luki italijanska križarka »San Marco«, ki je že od začetka pripravljena za vse slučaje. Križarka pride potem pred Opatijo, da vzame Di San Giuliana na krov.
Zunanji ambijent ministrskega sestanka v Opatiji je potemtakem jako malo prijeten, kar je nov dokaz, da so vse tirade dunajskega časopisja in avstrijske diplomacije o avstrijsko-italijanskem prisrčnem prijateljstvu le
prazne fraze
in da obe državi negujete zavezno prijateljstvo le tako dolgo, dokler jima veleva to hladno računajoči politični razum.
»Corriere della Sera« o sprejemu Di San Giuliana v Opatiji.
MILAN 15. (Izv.) »Corriere della Sera«, ki je poslal posebnega poročevalca v O-patijo, poroča o prihodu Di San Giuliana v Opatijo sledeče: »Vreme je sijajno. Mesto je v zastavah. Ne vem, zakaj prevladujejo hrvatske zastave. Ena edina italijanska zastava se vije na strehi hotela »Stephanie«, kjer se nastanita markez Di San Giuliano in grof Berchtold s svojim spremstvom. Volosko je hrvatska občina in tako tudi sosednja Opatija, in ta okolnost tudi pojasnjuje vse to obilje hrvatskih zastav. Vzlic temu pa se hoče prebivalstvo pokazati zelo vljudno napram italijanskemu gostu, pozdravljajoč ga naj-spoštljiveje. Na kolodvoru je bilo čuti tudi »živio«-klicev v čast on. Di San Giulianu, dočim je majhna skupina Rečanov in Tržačanov, prišiih nalašč v Opatijo, pozdravila italijanskega ministra ob vhodu v hotel s ponovnimi »evviva«. — »Corriere della Sera« poroča tudi o hrvatskem nagovoru župana dr. Stangerja in to brez najmanjše pripombe.
Sprejemu
OPATIJA 15. (Kor.) Grof Berchtold in Di San Giuliano sta vsprejela popoldne v salonu Di San Giuliana zastopnike laških in avstro-ogrskih listov, dalje župana opatijskega dr. Andrijo Stangerja in drž. poslanca Vekoslava Spinčića. Di San
Giuliano je govoril z avstrijskimi časnikarji v nemškem jeziku, katerega popolnoma obvladuje. — Znan je njegov nrevod Goetheja —. Obž^ oval je, ker jim ne more dati nobenih natančnejših podatkov, ker je to proti njegovi navadi. Laškim žur-nalistom je izjavil, da je napravilo bivanje v Opatiji nanj zelo dober vtisk in ni mogel prehvaliti lepega kraja, katerega do sedaj še ni bližje poznal. Med pogovorom z županom dr. Andrijo Stangerjem, ki se je vršil v laškem jeziku, se je informiral Di San Giuliano o narodnostnih razmerah v Opatiji in v okolici, in je zirazil županu laskave čestitke o napredku in krasnemu razvoju okraja, ki je svetovno znan. Izrekel mu ie tudi zahvalo za ljubezniv in prijazen sprejem. Grof Berchtold se je informiral o krajevnih razmerah v kopališču.
Sekcijski šef zunanjega ministrstva v Opatiji.
OPATIJA 15. (Kor.) Danes dopoldne je prišel sem prvi sekcijski šef avstrijsko-ogrskega zunanjega ministrstva baron Macchio, da se udeleži političnih pogovorov obeh ministrov. Baron Macchio se vrne jutri zvečer na Dunaj.
Prva konferenca.
OPATIJA 15. (Kor.) Danes dopoldne je šel grof Berchtold -k markezu Di San Giuliano, kjer se je vršila prva ministrska konferenca. Konferenca je trajala dve uri Nadaljuje se popoldne in v prihodnjih dneh. O političnih razgovorih obeh ministrov bo izdan poseben komunike.
Francoski politiki o ministrskem sestanku v Opatiji.
PARIZ 15. (Kor.) »Petit Journal«, katerega vodi v zadM^m času bivši francoski zunanji minister* i'fchon, razmotrivL povodom sestanka grofa Berchtolda in Di San Giuliana v Opatiji razmerje med Francijo in Italijo in piše med drugim sledeče: »Mogoče je, da se določitve trozve-ze povodom njene obnovitve leta 1912. niso izpremenile. Dvomljivo pa je, če se je dodal pri obnovitvi nov sporazum glede Jadranskega in Sredozemskega morja in glede Severne Afrike. Glede teh vprašanj potrebujemo nujno pojasnila, ker ga ne najdemo v nobeni uradni ^iavi laškega ministra.	M
Odlikovanje.
DUNAJ 15. (Kor.) Cesar je podelil mini-sterialnemu svetniku v predsedništvu ministrskega sveta dr. Ivanu Ž o 1 g e r j u naslov in značaj sekcijskega šefa.	Dr.
Ivan Žolg^r je štajerski Slovenec in je sedaj najmlajši sekcijski načelnik. Priznavajo ga kot najboljega poznavatelja državnega prava in zlasti kot avtoriteto za vprašanje avstrijske nagodbe. Dr. Žolgar je tudi privatni docent dunajskega vseučilišča in kot odličen uradnik splošno priljubljen tudi v parlamentu.
Sklicanje delegacij v Budimpešto.
DUNAJ 15. (Ker.) „Wiener Zeitung" pri-občuje cesarjevo lastnoročno pismo zuna njemu ministru grofu Ber htoldu in obema ministrsk ma predsednikoma, s katerim se sklicujejo delegacije na dan 28. t. m. v Budimpešto.
DUNAJ, 15. (Izv.) Avstrijska delegacija se snide 28. t m. ob 4 popoldne ▼ Budim-peši. Za predsednika bo izvoljen čan go-
P O D LISTEK.
Rdeči mlin.
Roman. - Spisal Xavier de Moattpin.
V treh letih, kar ga nismo videli, se je močno izpremenila njegova vnanjost. Star je bil šele dvaintrideset let, a vendar je njegovo lepo in praviino lice že popolnoma izgubilo svojo mladostno sve-žost. Lica so bila vdrta in bleda; z rdečimi trepalnicami obrobljene sive oči, so imeie sedaj mrzlo barvo jekla in so bliskali iz njih pogledi, ki so izražali zvijačnost. nezaupnost, grožnjo in nemir. Obleka iz najfinejšega blaga je bHa moderna in brezhibnega kroja. Toda kakor ie bila elegantna njegova vnanjost, jej je vendar nedostajala prava plemiška dostojnost, ona fina neprisiljenost v vedenju, ki ga je tako prikupno karakterizirala prejšnje čase. Nekaka sirova razuzdanost je nadomeščala prejšnje njegove sijajne vnanje lastnosti. Ni sicer še popolnoma izginil v njem plemič, dvornik, toda nekaj, kar se sicer ni dalo natančeje opredeliti, ga je izdajalo takoj za prostaškega razuzdanca.
Tudi Pavlina Talbotova, sedanja baronica Lascarsova, se je močno izpremenila.
Sedaj, kot mlada gospa, je bila stara šele devetnajst let in jej je še veliko ostalo od one ljubke sijajne in brezprimerne lepote, ki jo je krasila kot mlado deklico. Toda odkod je neki prihajala ona poteza na njenem licu, ki je izdajala globoko telesno in duševno bol, grizočo, močno žalost? Bilo je, kakor bi jej življenje počasi uhajalo iz telesa in kakor bi se po njenih žilah pretakala mrzla, brezbarvna kri. Tako zelo je bila podobna motna belina njenega nepremičnega obraza barvi mramorja. Ker je slonela na divanu z nazaj nagnjeno glvo in doli visečimi rokami, bi jo bil človek preje smatral za kip iz mramorja, ki ga je ustvarila roka mojstrskega kiparja, nego pa za živ stvor. Le komaj in komaj je bilo še opaziti lahno rdečico na njenih ustnicah. Bujno vzrastii, dolgi plavi lasje, ki so se jej razpustili, ko je sedla na divan, so jej pokrivali vrat, prsi in rame, kakor bi bila sramežljivo ogrnjena s pajčolanom.
Pavlina je, kakor smo že rekli, glavo nagnila nazaj in njen zamišljeni pogled je bil obrnjen v tramove in slike na stropu.
Povedati je pač mogoče in spisati, kako je Pavlina slonela na divanu. da bi pa podali natančno sliko njene boli, ki se je za-črtavala v njenem licu. je pa nemogoče. Mlade krščanske mučenice v starih časih so pač tedaj, ko so že žrtvovale svoje
življenje bogu in že izčrpale potrpežljivost svojih rabljev, kazale tako mirnost v svojem trpljenju in so tako popolnoma pozabljale same sebe, ko so stopale v smrt.
Tišino, ki je vladala v sobi, so le motili sedaj hitrejši, sedaj počasnejši Lascarsovi koraki. Naenkrat je Lascars obstal pred Pavlino in jo začel motriti s pretečim pogledom. Celo se mu ie nagubančilo, žile na sencih so se mu napele in ustnice so se odprle, da so se pokazali njegovi beli volčji zobje. Jezno Je udaril z nogo ob tla in se zadri:
—	Madame! Vi Jokate! Mordieu, ali mi hočete kljubovati? Saj veste, da me vaše solze dražijo in razvnemajo. Povedal sem vam to že stoinstokrat Kolikokrat naj vam še ponovim to?
V resnici ste se lesketali dve blesteči solzi v očeh mlade gospe.
II.
Mož 2n žena.
Ne da bi se zgenila, kakor kip, je poslušala Pavlina te besede in ni nič odgovorila nanje.
—	Kako! — je Lascars nadaljeval jezno, — ali ne slišite, da govorim z vami? Nič me ne draži bolj ko trdovraten molk. — Taka samoglavost bi mogla svetniku pregnati potroeiliivost in svetnik nisem.
sposke zbornice grof Sylva Tarouca, podpredsednika pa dr. Leo. Izvolijo se fudi odseki, med njimi po izrecni želji Jugoslovanov tudi bosenski odsek, kar odgovarja tudi mnenju skupnega finančnega ministra Bi'inskega. V sredo dopoldne prečita cesar v kraljevem gradu prestolni govor, popoldne pa poda grof Berchtold v avstrijskem odseku za zunanje stvari svoj ekspoze. Nato se bo vršilo zborovanje odsekov. Prihodnja plenarna seja bo okoli 7. majnika.
Italijanski denar za istrske volitve.
PARIZ 15. (Izv.) Pariški listi se v zadnjem času zelo živahno bavijo z jugoslovanskim vprašanjem v avstrijskem Primorju in to zlasti z bojem Slovencev proti Italijanom. »Eco de Pariš« priobčuje članek pod naslovom »Med zavezniki«, v katerem govori o italijanski subskripciji 200.000 frankov za protislovansko kampanjo v Avstriji zlasti v letošnjih istrskih deželnozborskih volitvah. List piše, da so Italijani v kraljestvu pričeli posebno živahno agitacijo za pomoč istrskim Italijanom z ozirom na dejstvo, da istrskim Italijanom niso več na razpolago bogate blagajne pulske občine, ki so prej podpirale italijanske volilne fonde s svojimi stotisočaki. Od leta 1911. se je slovanski element v Primorju tako ojačil, da ogroža zlasti bodočnost Italijanov v Puli in drugih istrskih mestih. Končno konstatira list, da se zlasti industrijski in finančni krogi italijanski zelo zanimajo za to podporno akcijo v prilog »neodrešenim« bratom v Avstriji. (Članek uglednega pariškega lista se popolnoma strinja z izvajanji, ki jih je priobčila »Edinost« pred kratkim. — Op ured.)	_
Komenskega šola pred upravnim sodiščem. — Pritožba dunajskega magistrata zavrnjena.
DUNAJ, 15. (Kor.) Upravno sodišče je zavrnilo po dveinpolurnem posvetovanju pritožbo, kstero je vložila dunajska občina proti ministrstvu za notranje zadeve glede zatvoritve Komenskega šole na Landstrasse, kot nedopustno. Kakor znano, sta sistirala stavbna deputacija in namestništvo odredbo magistrata glede te šole. Kljub temu je dal dunajski župan nalog, da se šola ne odpre. Proti magistratu je odločilo na tozadevno pritožbo tudi notranje ministrstvo, proti kateri odločbi je naperila mestna občina pritožbo na upravno sodišče, kjer pa je mestna občina zopet pogorela. Vkijub temu pa izjavljajo v dunajskih magistratnih krogih, da se šola ne odpre.
Odhod prestolonaslednika iz Monako-vega.
MONAKOVO, 15. (Kor.) Nocoj ob 9 30 se je odpeljal prestolonaslndnik, nadvojvoda Franc Ferdinand po prisrčnem slovesu od monakovskega dvora, posebno od kralja Ludovika, iz Monakovega v Benešov.
Grof Goluchowski umrl.
LVOV 15. (Izv.) Danes je umrl tu ga-liški deželni maršal grof Goluchowski.
Češki narodni socijalci k položaju.
PRAGA 15. (Izv.) Pod presedstvom poslanca Choca se je vršila včeraj seja naroano-socijalnih državnih poslancev. Sprejela se je resolucija, ki protestira proti Sturgkhovemu sistemu, ki sedaj krši celo državne temeljne zakone, da zatira veljavo češkega jezika. Protestirajo nadalje proti preganjanju Malorusov na Ogrskem in Galiciji ter obsojajo protisrbsko politiko monarhije. Z zadovoljstvom pozdravljajo namen ogrske opozicije, da stopi v ožje stike z ruskimi politiki in tako začne boj proti trozvezni državni politiki. Končno izjavljajo, da bo češka obstrukcija v parlamentu trajala tako dolgo, dokler se ne vzpostavi deželna ustava na Češkem. Slavnostna otvoritev dalmatinske železnice.
LJUBLJANA 15. (Izv.) Dne 16. maja se slavnostno otvori in izroči prometu železniška proga Novomesto-Karlovec. Slavnosti se udeleži najbrž tudi kak član cesarske rodbine.
Nadomestna volitev za dr. Sviho.
PRAG »5. (Kor.) Ker je odložil dr. Š/iha državnozborski mandat se vrši nadomestna volitev za njegov mandat 28. majnika eventualna ožja volitev pa 4. junija.
Todesdrini - Jerseveranza".
MILAN 15. (Izv.) Danes predpoldne se je v tretjem oddelku tukajšnjega kazenskega sodišča razprava v aferi Todeschini proti listu „La 1'erseveranza". Ta proces vzbuja ogromno zanimanje. Prič je vseh skupaj 49, is sicer 23 predlaganih po tožitelju in 26 po obtožencu. — Potem, ko je bfla preči-tana Todeschimfeva kazenska ovadba, je bil najprej zaslišan odv. dr. Fontana, odgovorni urednik lista „La Perseveranca*. — Predvideva se, da bo razprava trajala najmanje 5 dni.	^
Romani se branilo cesaria vnema.
BUkAREŠT, 15. (Izv.) Iz nemške strani se razširjajo vesti, da cesar Viljem namerava posetiti romunskega kralja v Buka reštu, da bi tako z osebnim posredovanjem skušal vzpostaviti staro razmerje med Ro-
munsko in trozvezo. Bukareškim politiškim krogom pa se zdi ta vest zelo malo verjetna in trde, da niso informirani o takem namenu nemškega cesarja. — V Bukarešt je prispel tudi član avstrijske gosposke zbornice Baernreiter, da se informira o politiš-kih tn gospodarskih razmerah.
Skrajšanje vojaške službe v Srifiii na eno leto.
BELGRAD 14. (Izv.) Vojni minister je predložil državnemu svetu načrt reorganizacije srbske armade, po katerem se zniža dveletna vojaška služba v stalnih kadrih na eno leto.
Velikonočno pričeščenje na Kosovem.
BELGRAD 15. (Izv.) Da se ohrani starodavni običaj velikonočnega pričeščenja na Kosovem polju, odide prestolonaslednik Aleksander na Kosovo, kjer bo prisostvoval v starodavni cerkvi Gračanici velikonočni slavnosti in sprejme po dolgih stoletjih tu zopet srbski prestolonaslednik vpričo zbranega naroda velikonočno obhajilo.
Homatiie v Albanili.
Knez Wied se pripravlja na pohod v južno Albanijo.
DRAČ 15. (Kor.) Iz Epira ni prišlo nobenih posebnih novih poročil. V celi deželi se vrše velike priprave za vojaški pohod v južno Albanijo. Te priprave bodo dovršene šele tekom 2 ali 3 tednov. Vojski bo nače-loval Wied sam, ki hoče zasesti z oboroženo silo pokrajine, katere so mu izročile velesile na londonski poslaniški konferenci v oskrbo in varstvo.
Orožje za Albanijo.
DRAČ 15. (Izv.) Danes je prispel semkaj parnik »Bari«, lastnik italijanske družbe » Puglia«, ki je pripeljal 10.000 pušek z municijo za oborožitev albanske milice.
Knez Viljem se proglasi za kralja.
DRAC 15. (Izv.) Knez Viljem pripravlja sporazumno z ministrstvom na arnavtskf narod proglas, v katerem izjavi, da si na-devlje naslov kralja Albanije. Proglas se baje razglasi še tekom tega tedna.
Nemčija za turško - bolgarsko - grško zvezo.
DUNAJ 15. (Izv.) V tukajšnjih politiških krogih se zatrjuje, da nemški državniki na otoku Krfu po inicijativi cesarja Viljema vplivajo na grške državnike, da bi Grčija pristopila k novi balkanski zvezi, ki bi jo tvorile Turčija, Bolgarska in Grška.
Hehlko In Zedinjene države - Položaj silno kritičen.
Tri ameriške eskadre na poti proti Mehiki.
LONDON 15. (Kor.) Konflikt med Mehiko in Zedinjenimi državami se je vsled trme Huerte tako poostril, da stoji Mehika pred durmi pogubonosne vojne z Zedinjenimi državami. Na ameriški ultimatum Huerta ni odgovoril, v zadoščenje ni pustil pozdraviti ameriške zastave. Vlada Zedinjenih držav pa mu je pokazala, da se ne da z njo šaliti in da se ne briga zato če smatra Huerta njeno postopanje tudi za casus belli. — \Vashingtonska vlada se nt- boji vojne, dasi prevladuje tudi v Washingtonu zahteva po miru. President Wiison je sicer proti vojni akciji, toda če Huerta tako omalovažuje zahteve ameriške vlade, ki so bile opravičene, in kakršne bi stavila v takem slučaju gotovo tudi vsaka državica, potem mora vlada pokazati, da si ne upa samo staviti zahtev, da zna doseči tudi njihovo izpolnitev. Vsako odlašanje še bolj pa eventualna popustljivost ameriške vlade bi bila v tem slučaju za ameriško vlado neumesina. To je uvidela tudi vlada in je odredila že vse, da prisili. Huerto, da da zadoščenje. Iz New-Jorka poročajo, da je odplula proti Tampico atlantska es-kadra, ki šteje 21 bojnih ladij in 40 tor-pednih čolnov. — Obenem z eskadro je odplulo tudi več transportnih ladij. Tako] ko pride eskadra pred Tampico, razglasi blokado. Dalje je odplula proti Tampico admiral Badger je va e s k a d r ki obstoja iz 7 bojnih ladij in več torpedovk, kateri se pridruži pri Veracražu 3. eskadra, ki obstoja iz 5 bojnih ladij in iz več kri-žark. Nekateri krogi smatrajo to še za demonstracijo, toda iz te demonstracije se bo izcimilo vse kaj resnejšega, če se Huerta v zadnjem trenutku ne uda. Zedinjene države nastopajo po natančnem načrtu in delajo odločno, sigurno in hitro. Prijatelji Huerte v Washingtonu so poslali Huerti brzojavko, v kateri ga resno opominjajo, da naj se uda.
WASHlNGTON 15. (Izv.) Kakor se j& Ija
prispe ameriško vojno brodovje, broječe _ ladij, že jutri pred Tampico in Veracruz in ne bo čakalo niti trenutka, temveč izkrca takojl5.000 mož, ki zasedejo mesti, ako ne da mehikanski predsednik brezpogojnega zadoščenja Zedlnjenim državam.
Bitka pri San Pedro.
JUAREZ 15. (Kor.) General Villa je premagal po devetdnevni bitki vladne čete pri San Pedro severno od Torreona. Bitka je bila silno ljuta, izgube cenijo na obeh straneh na 300 mož
»Fr?\TOST« št. 73.
V Trstu, dne 16. aprila 1914.
S. c,:;! med iicrZM in fiJlUnDsKIm!
uEiillU.
PARIZ 15. (Izv.) Iz Loricnta v Bretagni poročajo o hudih s po nadih med domačimi francoskimi in kruli jim izpodjedajočimi laškimi delavci. Okrog štristo domačih francoskih delavcev je bilo zaposlenih pri delih na vojaškem vežbališču pri Coetqui-danu. Podjetniki pa so hoteli nadomestiti domačine z laškimi delavci, vsled česar je nastalo med domačini veliko razburjenje. Skoraj vsi domači delavci so se zbrali in udarili proti neki baraki, kamor so se zatekli pred njimi Italijani. Barako je stražilo nekaj topničarjev. Treba pa je bilo poslati po pomoč, in prišlo je še 35 mož, ki jim je poveljeval narednik. Domači delavci so sprejeli vojake s klici: »Živela armada!« Vojaki pa niso mogli zabraniti delavcem, da ne bi napadli barake s kamenjem. Ker ra podjetniki tudi po par urah Še niso hoteli odgovoriti na zahteve domačih delavcev, Italijani pa tudi sami niso hoteli oditi, so domačini predrli vojaški kordon, razbili vrata in okna ter vdrli v barako. Neki stotnik, ki je v tem prišel na lice mesta, ter narednik in orožniški stražmojster so se vrgli med točo kamenja v barako in so preprečili, da demonstrante niso začeli pobijati Italijanov. Tako so preprečili, da se ni tujcem zgodilo kaj hujšega. Laški delavci so nato odšli na kolodvor in se odpeljali. (Kak vihar bi nastal, ko bi se kaj takega zgodilo renji-kolom pri nas v Avstriji, ali celo v Trstu?! — Prip. ured.)
Volitve na Švedskem.
STOKHOLM 14. (Kor.) V 11. volilnem okraju je bilo izvoljenih do sedaj 37 članov desnice, 20 liberalcev in 32 socialnih demokratov. Desnica je pridobila 9 in izgubila 1 mandat, liberalci so izgubili 10, socialni demokrati so dobili 4 in izgubili 2 mandata.
Konferenca učiteljev za gluhoneme.
DUNAJ 14. (Kor.) Danes se je pričela tu konferenca učiteljev za gluhoneme. Konference, ki je določena na dva dni so se udeležili vsi avstrijski učitelji in zastopniki iz Nemčije in Ogrske.
Vstaja v Indiji.
LONDON 14. (Izv.) Iz Vzhodne Indije prihajajo zelo vznemirjajoče vesti o vsta-škem gibanju med domačim indijskim prebivalstvom. Pred par dnevi so uporniki umorili več angleških častnikov in podčastnikov. To je bil že tretji slučaj v kratkih dneh.
Železničarska generalna stavka v Italiji?
RIM 15. (Izv.) Pogajanja med vlado in železniearskim sindikatom se še nadaljujejo. Uspeh pogajanj je popolnoma negotov. Jutri se stvar odloči. Ce se pogajanja razbijejo, izbruhne jutri opolnoči splošna železničarska stavka. Mada je pripravljena na vse. Vojaštvo je povsod konsignira? no in večje proge so vse zav arovane. Pred Neapeljem je zasidrana eskadra, pripravljena, da izkrca moštvo. Ladijski strojniki in kurjači prevzamejo vodstvo lokomotiv, da se vzdrži najnujnejši promet.
Protisemške demonstracije v Osjeku.
OSJEK 15. (Izv.) V gledališču, kjer nastopa nemška družba ravnatelja Pappa, je prišlo do velikanskih protinemških demonstracij. Dijaki so metali na oder gnila jajca, jabolka in krompir. Nastal je silen hrup. Mir je napravila šele policija, ki je aretirala 16 oseb.
Anstru Nova,
L
Na Dunaju so ustanovili pod imenom »Austria Nova« društvo za pospeševanje narodnega miru v Avstriji. Že naslov sam je programatičen. Nu, društvoje razglasilo po raznih listih tudi obsežno programatič-no izjavo, ki so jej temeljne točke naslednje: spoštovanje, strpljivost in enakopravnost vseh narodov; medsebojna zaščita manjšinskih pravic; obsojati je vsako oviranje narodnega in kulturnega razvoja, kateregakoli naroda: ob razmerah, kakor jih je ustvaril nrodnostni boj, je prvi pogoj za dosego miru organizirano delo v ta namen ; tega dela se hoče lotiti Avstrija Nova: ker pa je gojenje in čuvanje narodne kulture odvisno od gospodarskega jačenja, ki pa je zopet možno le ob solidarnem in narodno ne razcepljenem sodelovanju vseh delujočih in ustvarjajočih, treba gojiti solidarna stremljenja vseh narodov, da bo vsak teh narodov uveljavljal svoj naci-jonalizem v pozitivnem socijalnem, gospodarskem in kulturnemdelu; oni, ki svoje nacijonalno bistvo izraža le negativno in pasivno, ki sosednjemu ali manjšinskemu narodu odreka pravico do narodnega razvoja. ali ki širi predsodke, nezaupanje in sovraštvo proti drugim narodom, je proti-nacijona'en v na višjem smislu te besede; najhujši nasprotnik ozdravljenju in preporodu avstrijstva je avstrijski pesimizem; zato je glavna naloga novega društva: vzpodbujanje k zavednemu hotenju in zdravemu dejanju; prodira spoznanje, da boljšanje in konsolidiranje mora izhajati iz nas samih in konec treba napraviti sedanjemu boju vseh proti vsem, da stopi na njega mesto tekmovanje vseh, da se ustvari Avstriji med evropskimi narodi tisto mesto, ki jej gre po njenih naravnih silah; drugi naj le zavidajo druge narodnosti za njih narodno enotnost, mi pa vemo, da je ravno v naši raznolikosti najgloblji vir naše moči; treba le, da pridejo raznovrstne sile v bojni sklad in da se spoje in izpopolne z večjo ekonomijo. V tem |e avstrijska misel, ki jej pripada bodočnost in ki mora zmagati.
To bi bil v kardinainih točkah program Nove Avstrije. Lep program. Beseda je to.
ki je doslej nismo bili vajeni čuti s cesarskega Dunaja doli. Najsimptomatičneje pa je. da je inicijativa za ustanovitev društva s takim programom prišla, kakor se govori, iz visokih vojaških krogov. In ker so med temi baje tudi visoki mornariški častniki — ali aktivni, ali upokojeni, ne vemo, kar pa ne odjemlje temu pojavu nič od njegove pomembnosti — bi bil to znak, da se je pričel pri nas uresničevati tisti znani pregovor, ki pravi, da se pomorščaki šele na visokem razburkanem morju, v času največje sile in bede, uče boga moliti. Ali bolj po domače in vulgarno povedano: pri nas v Avstriji, kjer, kakor znano prihajamo vsaj za pol stoletja prepozno z vsako — pametno idejo; kjer smo tako težko sprejemljivi za vsako novo zdravo misel; kjer smo okorno-konservativni v najslabšem pomenu te besede, morata priti hrbet in palica že prav blizu skupai. predno sc začenjamo zavedati, da smo biii toliko časa na krivih poteh, da nam preti nevarnost, ki jo gledajo drugi že davno — ali obž^Iovaje ali pa z veseljem, pričakovaje, da se čim najbolje okoristijo na naši neo-kretnosti v razmišljanju in umevanju svoje koristi in svojega položaja.
Tako se bojimo tudi, da so prišli tudi visoki gospodje s svojo Avstrija Nova nekoliko pozno, posebno če se spominjamo, da je pri nas v Avstriji itak že od pametne besede do pametnega dejanja dolga, težavna in strma pot, in da oni. ki jo nastopajo, o-pravljajo navadno Sisifovo delo. Vale kamen navzgor, a čim so ga privalili do gotove višine, jim rad zdrkne zonet v dolino. V tem je tudi razlaga za tisti avstrijski pe simizem, ki ga snovatelji »Nove Avstrije< cznačajo kakor avstrijsko nesrečo.
Pa bodi, kakor hoče: ustanovitev društva, ki naj pospešuje narodni mir kot edino rešitev iz avstrijskega kaosa, in objavljeni program sta pojava velesimpto-matične pomembnosti, ker vsebujeta pri-poznanje, da je bila vsa dosedanja avstrijska, špecijelno pa narodnostna politika krivična za narode in poeubna za državo.
Objavljenje programa Nove Avstrije pi je izzvalo še neki drug za nas velezanimi-vi in za naše Italijane vcleznačilni pojav* komentar v »Piccolu«! Čitatelji se bodo čudili tolikemu hinavstvu in politični perverznosti.
SrbsRe-grfka posođfta glede Soluna.
V petek so bila pogajanja srbskih in grških delegatov glede dovolitve posebni!: koncesij za srbski izvoz in uvoz preko Soluna zaključena in za Srbijo ugodno rešeno eno njenih najvitalnejših vprašanj. Ni sicer še znano, v čem obstoje te koncesije, vsekakor pa je Grška čisto gotovo privolila v glavne srbske zahteve. Glasom informacij lista »Echo d'Athenes«, je Srbija zahtevala sledeče koncesije:
1.)	Da se ji v slobodni zoni v Solunu odstopi zemljišče za zgradbo srbskih skladišč, kjer bi se nalagalo srbsko transitno blago.
2.)	Da se oprosti srbski transit vseh davkov' in tudi kakor taks transitnega prava, pristaniškega prava itd.
3.)	Da se za srbsko blago znižajo tarifi na grških progah in da se zgrade še nekatere železniške zveze s srbskimi progami.
4.)	Da se sklene med obema državama veterinarska pogodba, glasom katere bi bila srbska živina, ki se prevaža preko Soluna za Italijo in Afriko, prosta vseh raznih običajnih formalnosti.
Svoje zahteve je podprla Srbija s sledečimi razlogi:
1.)	Kar se tiče odstopa zemljišča v slobodni zoni:
a)	v tem pogledu ne zahteva Srbija ničesar novega, ker so Srbi že tako lastniki gotovega dela ozemlja v Solunu, kjer se nahajajo njih hlevi za srbsko živino.
b)	To je edini način, da se srbska tran-sitna trgovina reši špekulacij raznih malo-vestnih špekulantov, ki so že pričeli kupovati zemljišče v slobodni zoni.
2.)	Za oprostitev srbske tranzitne trgovine od davka in pristojbin se navaja razlog, da glavne pristojbine, to je en procent od vrednosti tranzita, Grška že sedaj ni pobirala, na drugi strani pa pristaniška pristojbina ne pripada Grški, ampak pristaniškemu društvu v Solunu.
3.)	Za znižanje tarifov govore sledeči razlogi:
a)	Da je družba orijentalskih železnic, četudi je avstrijska, že privolila velike olajšave, da izvede srbsko trgovino na Solun.
b)	Da se znižanje tarifa nanaša samo na blago, pripravljeno za eksport.
c)	Da vsa grška proga, ki prihaja tu v poštev, ne znaša več, kakor 60 km.
4.)	Zahtevo po veterinarski pogodbi u-pravičuje Srbija sledeče:
a)	Veterinarske olajšave so za eksport srbske živine nujno potrebne.
b)	Grška radi tega ne more utrpeti ni-kake škode, ker prihaja srbska živina v zaprtih vozovih, se nahaja v Solunu v za-grajenih stajah, se hrani z mrvo iz Srbije, jo pregledava srbski živinozdravnik in se prevaža potem na parnikih, ki jih vzame v to svrho v najem srbska vlada.
Dnevne vesti.
Demonstracije proti nemškemu gledališču v Osjeku. »Pokret« poroča iz Osje-ka: V Osjeku, kjer se že par let ni vršila nobena nemška gledališka predstava, bi se imelo pričeti sedaj zopet z nemškimi predstavami. Prvo predstavo je napovedala nemška gledališka družba pod vodstvom ravnatelja Poppa za Veliko noč. Hrvatska nacionalistična mladina je smatrala prihod nemške družbe v Osijek kot provokacijo in pangermansko propagando
iu je zato sklenila, da prepreči nemške predstave. Došla je v velikem številu na prvo predstavo, zasedla vso galerijo in mnogo mest v pritličju. Ko se je dvignil zastor in se je zaslišala prva nemška beseda, se je pričelo nepopisno žvižganje in vpitje, na oder pa so frčala gnila jajca, smrdljive pomaranče, krompir i. t. d. Mladina je intonirala narodno himno »Lijepa naša domovina«, ostalo občinstvo pa je zapustilo dvorano. Nemci so takoj poklicali policijo, ki je kmalu izpraznila gledališče, toda demonstracije so se nadaljevale še precej časa pred gledališko stavbo, kjer se je zbrala ogromna množica meščanov. Policija je aretirala 10 oseb, med njimi polovico akademikov.
Ukrajinci proti ruski propagandi. Ukrajinski narodni svet je sklenil izjavo, v kateri se konstatira, da v Avstro-Ogrski sploh ni nikakih Rusotf in da žive v Galiciji, Bukovini in na Ogrskem le Ukrajinci. ki se v polni meri zavedajo svoje narodnostne samostojnosti. Rusofilstvo da je odzunaj umetno gojena stvar, ki bi takoj izginila, ko bi ne imela podpore odzunaj. Pojav rusotilstva je pripisovati tudi politiki avstrijske vlade, ki Ukrajince v Galiciji izdaja Poljakom. Pravoslavna pro-l aganda meri na izbruh verskega boja v politične svrhe, kar naj bi dalo Rusiji po-\ od, da bi se pod pretvezo, da hoče ščititi pravoslavje, vmešala v notranje stvari avstro-ogrske monarhije. Narodni svet odločno protestira proti potovanju ruskih poslancev v Lvov in napoveduje, da bo ukrajinsko prebivalstvo proti morebitnim nadaljnim intervencijam inozemskih elementov primerno reagiralo brez ozira na tozadevno stališče vlade.
Srbsko-romunska pogodba glede zgradbe železniškega mostu čez Donavo v skupščini sprejeta. Na zadnji seji srbske skupščine se je razpravljalo med drugim tudi o pogodbi med Srbijo in Romunijo glede skupne gradnje projektiranega železniškega mostu čez Donavo. Ministrski predsednik Pašić je v daljšem govoru priporočal sprejetje pogodbe, od katere bo imela Srbija tako v gospodarskem in pro-metno-političnem, kakor tudi v političnem oziru veliko korist. Skupščina je po Pa-šičevem govoru sprejela predlogo soglasno z vzklikom: »Živela Romunija!« Nato je bila sprejeta v prvem čitanju trudi predloga o vojaški akademiji.
Srbija in položaj v Albaniji. Srbska vlada zasleduje dogodke v Albaniji z največjo pozornostjo in to tembolj, ker pričakuje, da se bodo napadi albanskih vstar šev na srbsko ozemlje vedno bolj ponavljali. Srbska vlada je sicer pri albanski že protestirala proti vpadom albanskih tolp, nakar je Turkhan paša odgovoril, da iioče storiti vse, da se to prepreči, a zdi se, da Pašić na te izjave in obljube ne polaga velike važnosti, Iv-r ima albanska vlada pri posameznih albanskih plemenih iako malo vpliva in ugleda. Radi tega je Srbija tudi že odredila vse potrebne varnostne odredbe, da se vsak poskus vpa-danja v srbsko ozemlje takoj z vso energijo odbije, eventualni ifjftri srbskih Albancev pa uduše z največjo strogostjo.
Pogreb velikega srbskega dobrotnika
—	Ljube Krzmanovića, V nedeljo popoldne so z največjim sijaTem pokopali v Belgra-du velikega srbskega dobrotnika, trgovca Ljubo Krzmanovića, rodom Avstrijca, ki ie, kakor smo že poročali v brzojavnih poročilih, zapustil vse svoje premoženje
—	srbski armadi. Od smrti narodnega Jobrotnika Koste Tavšanovića Belgrad še ni videl tako svečanega pogreba, kakor je bil Krzmanovićev. Blagoslovljenju trupla v cerkvi so prisostvovali med drugimi: prestolonaslednik Aleksander, kraljevič Gjorgje, ministrski predsednik Pašić z vsemi ministri, vsi državni dostojanstveniki, ves oficirski zbor, odposlanstva iz vseh krajev Srbije, vse belgrajske patrijotske in kulturne korporacije, po en del od vsakega voda vojske z zastavami, vojne akademije in podčastniške šole in vsa pevska društva. Nepregledna masa ljudstva je napolnila vse ulice, kjer je šel pogreb. Kondukt je vodil sam metropolit Dimitrij z vso belgrajsko duhovščino. V imenu kralja je izrazil pokojnikovi vdovi sožalje njegov adjutant, polkovnik Dokić. V cerkvi so imeli govore pop Petrovič, dr. Nikola Petrovič in znani general Božo Janković, na t. zv. Terasijah je govoril urednik »Bosanske Vile«, Nikola Kašiko-vić, na grobu prof. Mile Pavlović in zdravnik dr, Mojić iz Bosne. — Celokupno premoženje, ki je je zapustil Krzmanović srbski armadi, znaša okoli 4 milijone dinar-jev.
Splavljenje nove ruske križarke. V nedeljo sej e vršilo y nemškem pristanišču Gdansko v ladjedelnici Schichan v prisotnosti zastopnikov ruske vlade in mornarice slovesno splavljenje za rusko mornarico naročene nove male križarke.
Protigrški bojkot v Turčiji Protigrški bojkot v Turčiji se razširja zlasti po deželi. Grški poslanik je že izročil Porti noto, v kateri je protestiral proti sedanjem stanju. Nota navaja tudi slučaje direktnega sodelovanja turških oblasti pri bojkotnem gibanju.
Car Viljem pojde v Bukarešt. V berlinskih diplomatičnih krogih se razširja vest, da odputuje cesar Viljem po odhodu z otoka Krfa v Bukarešt in nato zopet na Dunaj, kjer se sestane s cesarjem Fran-com Jožefom v navzočnosti prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Sestanku o-beh vladarjev na Dunaju se pripisuje velika važnost. Potovanje cesarja Viljema v Bukarešt je baje v prvi vrsti namenjeno odstranjenju nesoglasja, ki je nastalo med Rumunsko in Avstrijo in v berlinskih krogih upajo, da se cesarju Viljemu vsled di-nastično-rodbinske zveze z rumunskim
dvorom načrt, ki ga ni mogel izvršiti grof Czernin, tudi posreči izvršiti.
Bojkotiranje albanskih trgovcev v Čr-n'gori. V Crnigori so proglasili povsod najstrožje bojkotiranje albanskih trgovcev. Kakor poroča dunajska albanska ko-respodenca, je dal baje incijativo za ta bojkot sam kralj Nikola in da ga vlada sama izvršuje z največjo strogostjo. Crnogorci gredo v svojem postopanju celo tako daleč, da zahtevajo od vsakega arnavtskega trgovca, ki hoče trgovati v Crnigori, vsako potrdilo, da je kupil blago od črnogorskih trgovcev.
Veleizdajniški proces v Lvovu. »Rječ« poroča iz Odese, da so tamkajšnji člani zveze »pravih ruskih ljudi« odposlali na cesarja Franca Jožefa pismo, v katerem ga prosijo, naj ustavi nadaljno preganjanje rusinskih obtožencev, ki se morajo zagovarjati pred sodiščem radi veleizdaje. Vrh tega prošnjo cesarju tudi za pomilostitev rusinskih veleizdajnikov, ki so bili obsojeni v Marmors-Szigetu.
Boji nemških kolonijalnih čet v Afriki z demačimi. V obmejnih krajih Novega Kameruna v Afriki je prišlo v zadnjih mesecih do krvavih bojev nemških kolonijalnih čet z domačimi. O bojih se poroča sledeče: Ko je bilo okrožje Sembe na južni meji nemškega Kameruna preteklo leto izročeno nemški upravi, se je domače pleme Eba po odhodu Francozov čutilo dovolj močno, da obračuna z malo peščico novih nemških gospodarjev. In res so domačini od septembra do decembra čisto nemoteno ropali in ubijali po nemških naselbinah. Dne 3. decembra pa je bila poslana proti plemenu Eba nemška kazenska ekspedicija, obstoječa iz 70 policijskih vojakov, ki so imeli na razpolago tudi eno strojno puško. Kazenski ekspediciji se je po velikih naporih posrečilo končno zavzeti u-boženo vas Udio, ki se je nahajala na skoro nepristopnem kraju. Pri zavzetju te vasi je izgubila ekspedicija: 2 mrtva, 5 težko, 4 lahko ranjeni. Vendar se Ebi kljub tej izgubi niso hoteli udati, ampak še vedno nadaljujejo boj s svojimi novimi gospodarji Nemci, dočim so bili prejšnji lastniki Francozi med domačimi jako priljubljeni.
Domaje vesti,
Tomo vitez Cossovieh umrl. Včeraj ponoči je umrl nagloma vsled srčne kapi tukajšnji brodolastnik Tomo vitez Cossovich. Pokojnik je po rodu Dubrov-čan, je bil ugledna oseba v tržaških pomorskih krogih ter je bil od ustanovitve »Jadranske banke« upravni svetnik, a v zadnjih dveh letih podpredsednik iste. Bil je tudi predsednik delniške družbe »Agrumaria«, katere soustanoviteljica je »Jadranska banka« in in družabnik tvornice strojev in livarne W. G. Greenham in drug. Do pred par leti je bil tudi prised-nik tukajšnjega trgovinskega pomorskega sodišča. Pokojnik, ki mu je bilo okolo 70 let, je bil sicer mož starega kova, a se je vedno zanimal za naš narodni napredek ter ni nikdar odrekel svoje podpore za C. M. Družbo ali pa za potrebe našega političnega društva. Zapustil je sina, ki je v Ameriki, vdovo in dve hčeri. Zaostalim naše sožalje a umrlemu večni mir in pokoj!
Dvorni poštni urad v Miramaru se je
radi odpotovanja prestolonaslednika in njegove soproge vojvodinje Sofije Hohen-berške z otroci in spremstvom zaprl s 15. t. m.
Di San Giulianov prihod v Opatijo je,
kakor je lahko umevno, precej razburil kri onih neodrešencev, ki z neznanskim hrepenenjem gledajo tja preko avstrijske meje in jim srce podrhteva silne radosti, če le oddaleč morejozagledati kaj, kar je Ie količkaj v zvezi z rdeče - belo - zelenimi barvami in savojskim križem. Kakor smo izvedeli, se je nekaj največjih takih tržaških nestrpnežev celo odpeljalo v O-patijo, da se morejo vsaj nadihati onega zraka, v katerem diha tudi italijanski minister zunanjih stvari. Umljivo je po vsem tem, da je vse take ljudi zelo nemilo dir-nilo, da so v vsej Opatiji videli italijansko zastavo edino le na hotelu »Stephanie«, kjer se je nastanil Di San Giuliano in kjer se tudi vrše njegove konference z grofom Berchtoldom. Se bolj nemilo pa jih je zadelo dejstvo, da je župan opatijsko - vo-loske občine, istrski deželni poslanec dr. Andrija Stanger pozdravil italijanskega ministra v hrvatskem jeziku, kakor je pač bila njega dolžnost in ne samo pravica kot župana hrvatske občine. Pričakovali smo, da bo zaradi tega hrvatskega pozdrava precej završalo v našem laškem časopisju, toda motili smo se. »Piccolo« ni dostavil niti besedice pripombe svojemu poročilu o hrvatskemu pozdravu o-patijskega župana, in Ie obžaluje, da opatijska zdravilska komisija ni imela drugih zastav za sprejem italijanskega ministra nego hrvatske, in tudi »Indipendente« je Ie nekoliko potožil, da so se ob Di San Giulianovem prihodu vile v Opatiji nekako ostentativno zastave, ki niso kazale italijanskih barv. Hrvatskega pozdrava županovega niti ne omenja, temveč pravi samo: »Nasprotno, kakor ob sprejemu tedanjega ministra Tittonija, pred 10 leti, se hoče sedaj preračunjeno poudarjati hrvatski značaj kraja in tudi načrt za izlete je sestavljen tako, da naj bi se ogledal le slovanski del pokrajine, izključivši italijanski del. Minister Di San Giuliano pa pozna razmere teh krajev in zna presojati vse, kar so umetno pripravili zanj ob tem sestanku.« — Tako je torej prešla prva ploha opatijskih dogodkov preko našega italijanskega časopisja, ki pa se je izpre-menila v dežek, ki ne le ni napravil nobene škode, temveč šele oplodil našo ju-
goslovansko njivo z novo povzdfgo naše narodne zavesti. Naj pozna Di San Giuliano razmere v našem Primorju, kakor hoče, ob svojem prihodu v Opatijo je moral izpoznati, da je prišel na — jugoslovanska tla, čeprav je o hrvatskem in sploh pozdravu župana dr. Stangerja pozabil poročati avstrijski c. kr. korespondenčni urad.
Oficijelna Italija Jn nameni društva »Dante Alighieri«. Ce je kdo dvomil na tem, kar mi vedno trdimo kakor svoj ceterum senseo, da sta namreč oficijelna in ncoficijelna Italija v polnem soglasju, kar se tiče iredentističnega gibanja v Italiji in v naših pokrajinah, ali, da povemo še jasneje: glede aspiracij Italije na te naše »neodrešene« pokrajine: če je še kdo dvomil, more ga poučiti v resnici poziv, ki ga je izdal te dni italijanski minister za nauk, onor. Daneo, vsem voditeljem šol, in v katerem poživlja, naj bi učitelji na vseh srednjih šolah po Italiji govorili učencem o namenih društva »Dante Alighieri«! To društvo praznuje namreč 251etnico svoje ustanovitve in to priliko je porabil minister za svoj poziv, ki ga posnemljemo iz milanskega »Corriere della Sera« od 14. aprila. Minister opozarja v svoji okrožnici, da je društvu namen, da brani in da širi preko mej kraljestva italijanski jezik in italijansko kulturo, da ščiti najkočljivejše interese Italijanov ter povzdiga ugled Italije; pred vsem pa da je društvo najuspešneje sredstvo za; utrjanje vezi solidarnosti z milijoni Italijanov, ki izven kraljestva delajo čast domovini z vsako obliko italijanstva! Ta okrožnica italijanskega ministra govori cele knjige. Seveda se nam bo odgovarjalo, da je minister mislil le na italijanske podanike, ki žive v inozemstvu. Mi pa odgovarjamo, da je to razlikovanje neveljavno za vsakogar, ki ve, kako ulogo igrajo n. pr. pri nas italijanski renjikoli in iz kakih namenov jih vabijo semkaj naši Italijani v celih masah. Pred vsem pa ne bo verjel v tako razlikovanje, kdor pozna vezi, ki se pletejo med vso italijansko politiko v naših krajih in ravno z društvom »Dante Alighieri«. Saj je danes vsem poznana tajna, da sredstva, ki prihajajo semkaj ravno od društva »Dante Alighieri «, ne služijo toliko, recimo, za vzgojevalne svrhe italijanskih podanikov, kolikor v podporo italijanski politični propagandi! Mari niso ravno te dni pisali italijanski listi sami o akciji po vsej Italiji v podporoistr-skim Italijanom za predsteječe deželno-zborske volitve?! Inicijativa pa je prav gotovo izšla iz društva »Dante Aiighieri«. Ce torej italijanski minister priporoča uradoma, naj se učenci seznanijo z nameni tega društva, ni to nič drugega, nego oficijelno pospeševanje iredentistične propagande. Preko te resnice nas ne premami nobena sofisterija italijanske diplomacije. Pač pa moramo biti pripravljeni na to, da na sedanjem sestanku v Opatiji premami sv. Žuljan s sladko in hinavsko besedo našega Berchtolda, da dobimo dosedanjo avstrijsko politiko slepote še v pomnoženi in — poslabšani izdaji. — In vprašamo mi: Kaj bi bilo, če bi izdal n. pr. kak srbski minister kako tako okrožnico, ki bi govorila o solidarnosti Srbov s Slovani v monarhiji?! To bi bilo krika, zgražanja in mobilizirali bi pri nas vse policije, vse državne pravdnike in vse konfidente Nastićevega kova. Ker pa je italijanski minister, ki zanaša italijansko propagando v naše kraje, se ne gane vest nobenemu našemu diplomatu, marveč bodo še uverjeni, da je italijanski minister podal nov dokument o — lojalnosti oficijelne Italije napram naši monarhiji!! — Pa čemu segamo preko mej: v Srbijo ali v Rusijo?! Ostanimo lepo v domačih mejah, ker imamo tudi tu dovolj izgledov, kako isti državni faktorji, ki klonejo hitro na kolena, čim je kak Italijan jezno nagubančil obrvi, znajo biti trdi in neizprosni nasproti svojim državljanom, čim je storil kaj, kar ni v skladu z njihovim sistemom. Italijani smejo širiti italijansko propagando semkaj črez mejo, gorje pa n. pr. avstrijskemu državnemu učitelju — ako ni slučajno Nemec — čim bi si dovolil le črhniti učencem o kaki kulturni solidarnosti Slovencev s soplemenjaki onkraj mej države! Pri čemer pa treba pomisliti, da je italijanska propaganda vsikdar izvedljiva le proti integriteti te države, dočim bi se ideja kulturnega edinstva Jugoslovanov dala staviti v službo naših državnih interesov!
Pojmi Italijanov o državljanskih pravicah. Italijani očitajo nam, da hočemo umetno in nasilno izpremeniti narodno lice Trsta. In sicer s tem, da zahtevamo za svoje priseljence pravice domačega prebivalstva. S to argumentacijo zvračajo Itali-jipi resnico in prjme o pravici državljanov v svobodni in moderni državi. — Mrcva-rijo resnico s tem, da pišejo tako, kakor da je ves slovenski živelj v Trstu sestavljen iz samih priseljencev in kakor da ni tu nobenega domačega, avtohtonega slovenskega prebivalstva. Resnica je namreč ta, da šteje naša okolica, ki jej tudi Italijani sami ne morejo več odrekati slovenskega značaja, razmerno veliko več avtohtonega prebivalstva, veliko starejih korenin, nego jih pa šteje današnje mesto tržaško. — Mrcvarijo pojme o pravicah državljanov s tem, da h čejo, naj Slovenec izgubi državljanske pravice in svoboščine edino zato, ker se je preselil v drugo mesto iste države! Ta zahteva naših Italijanov nasprotuje ravno temu, s čemer se sodobna moderna država odlikuje: s svobodo gibanja in uveljavljanja vsacega poedinega državljana I Italijanska zahteva je torej zanikanje narodne in individue I n e s v o b o d e. Naj so Slovenci tu avtohton ali priseljen element: tu so, delujejo tu, pomag.njo ustvarjati socijalne in gospodarske vrednote, morajo vršiti vse dolžnosti državljanov in občanov in sodo-
V Trstu, dne 16. aprila 1914.
»EDINOST« it 73.
Stran III.
ločujejo narodno lice mesta; a logična posledica tem dejstvom je, da jim gredo tu tudi pravice državljanov in občanov!! Mari ne zahtevati država in občina tu v Trstu tudi od Slovencev, pa naj so že domačini ali priseljenci, da plačujejo v državne in občinske blagajne?! Je-li za Slovenca, ki se je priselil v Trst, prenehala s tein dolžnost plačevanja krvnega davka ?! Po teoriji, ki so si jo prikrojili naši Italijani, in po pojmih, ki so si jih konstruirali o pravicah državljanov, bi pa morali mi tržaški Slovenci pač vršiti vse dolžnosti, ne bi pa imeli nobenih pravic!! To so nazori iz srednjeveških časov in morda iz oligar-hične beneške republike, ki je onim, ki so prišli pod njeno oblast, pila kri do... go-ličav našega Krasa in do opustošenja nekdaj cvetoče in plodne Istre... I Ali časi beneške republike se ne povrnejo več. Te srednjeveške igre ne bomo igrali več. Ne dopuščajo je sedanji modemi časi, ne dopuščajo je principi, po katerih se razvija življenje moderne države, ne dopuščajo je naši državni zakoni, ne dopušča je osveščeni duh — človeka. Tu smo, tu živimo v velikem številu, tu oplođujemo življenje s poštenim delom, in tu zahtevamo svoja narodna, politična, gospodarska, kulturna socijalna sploh vsa človeška prava! Tu smo in tu se bomo odslej upirali z zobmi in nohti proti kakršnim si bodi privih gi j ara. Razvili smo zastavo enakega prava. Pod to zastavo se bomo borili do — zmage. Kdor se ne more sps prijazniti s temi modernimi principi in hcče večno glodati že zdavnej oglojeno srednjovcško kost: ta je abdiciral, ta se je sam izjavil nesposobnim za moderno tekmovanje, ta ne spada v sodobno življenje! — Naj se k-ti le bahajo s svojo staro kulturo. Ali tudi ta je dadanes dedščina brez koristi in veljave, ako se ne more harmonično spojiti s potrebami in zatevami sodobnosti. To naj si le zapomnijo naši Italijani!
Izgledi naših imovitnikov. V hrvatskih listih čitamo, da je generalni major v pokoju Marko pL Czerlien podaril .Hrvatski narodni straži" svoto *000 K. Ta čin narodnega dobrotvorstva objavlja „ Hrvatska narodna straža" s temMe vspodbujevalnimi besedami: S tem je darovatelj ob aristokraciji imena in duha dal sijajen izgled mnogoštevilni hrvatski aristokraciji po imenu, po položaju in pa materijalnem stanju, po kakih potih bi morali hoditi kakor sinovi te zemlje v interesu kulturnega ojačenja hr-—naroda. Zaupamo v zavest hrvatskih moguviuaov, da se	— hrvatskih šol znatno pomnoži v najkrajšem času, ker nam prihajajo glasovi o razvnemali ju za „Hrvatsko narodno stražo* iz vseh krajev hrvatske domovine ! — Isto tako naj bi veljalo tudi za nas Slovence. Mi Slovenci sicer nimamo aristokracije po rojstvu in imenu. Ne vem, ali naj bi rekli: žal, ali pa : na srečo! Imamo pa dovolj aristokracije po — materijelnem stanju. Od te r^aKUjemo,
•	.. . ,icsu Je bi o dos ei. uvrsti med rinbrotaito —s. ______^J'
roine šo!e, pričakujemo, da bo po svoji
moči prispevala h kulturnemu jačenju i a-
šega naroda ! I
Čast pok. rodoljubu ! Pok. Ivan Snban je ostavil v svoji oporoki CM podružnici v Sv. Ivanu 2'0 K. Pok. Ivan je bil med tisto šestorico, ki so pred 27 leti ustanovili svetoivansko podružnico. Kakor priča volilo, ji je ostal pokojnik ves čas zvest. Živel je pač v takem kraju ter gledal dan za dnem usp he in sadove blagonosnega delovanja družbe.
Jugoslovanska žena. Odbor ženske podružnice CMD vabi k seji, ki bo danes v četrtek, ob 5 pop. v CM šoli na Acque-dettu, vse odbornice in druge cenjene dame, ki se zanimajo za razstavo .Jugoslovanska žena", ki bo meseca avgusta v Ljubljani. Posebno prosimo, naj pridejo gg. učiteljice spodnje in zgornje okolice, kajti ravno one se nam zde poklicane, da bi vsaka v svojem okraju iskala in agitirala, da se otme pozabljtnju kolikor m žno narodnih noš, del, orodja in sploh vse, kar je rabilo na-š m prababicam in kar rabi še dandanes našim okoli čanka m. Pridite torej, pokažite, da imate smisla za naša kul urna stremljenja ! Zadnjič se je odzvalo lepo število cen. dam, ali iz okolice so bili zastopani samo Sv. Ivan, Rojan, Škedenj. Kje so drugi okraji ?
Sarajevska omladina za Trst. Sarajevska .Srpska Riječ" prinaša to-le vest: Sarajevska srbsko - hrvatska nacionalistična omladina prnedi povodom razbojniških dogodkov na tržaški Revoltelli v kakih 10 dnth zabavo, na kateri bodo sodelovala tudi naša društva, ("isti prihodek je name njen hrvatskim in slovenskim šolam v Trstu. Ta zabava bo v odgovor na insulte divjih italijanašev.
Spored koncerta, ki ga priredita pod okriljem podružnice »Glasbene Matice* v Trstu gospa Mira Costaperaria in gospod Anton T r o s t, koncertni pianist iz Ljubljane, v soboto, dne 18. aprila, v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu. Začetek točno ob 8V2. — 1. Josip Pro-chazka: Iz »Skizzv« op. 5. I. a) Allegro molto e energico. b) Adagio, Cesar Cui: Ftude Fantaisie op. 52. št. 4; klavir, g. \nton Trost — 2. J. Brahms: »Zvesta iubav-, J. Brahms: »Breuspešna pod-knica«, Kari Loevve: »Diva«, balada po 'lordski pravljici; samospevi, poje g.a M. Costaperaria, na klavirju spremlja g. Anton Trost. — 3. Jos. Suk: Iz »Nalady« op. 10: a) Legenda, b) Pomladna idila: klavir, g. Anton Trost. — 4. And. Lajovic: »Pesem o tkalcu% hugo Wolf: »Tajna ljubav*, Edvard Grieg: »Jaz te ljubim«; samospevi. poje g.a M. Costaperaria. na klavirju g. A. Irost. — 5. Chopin: a) Noc-turne op. 61, št. 2. b) Polonaise op. 53; klavir, g. A. Trost. — Cene: lože po 15 in !f» K. sedeži v pritličju 3 K. 2.50 K. 2 K;
•	;»!er ' 50 K. Stojišča v nritličju 1 K
na galeriji 50 vin. Predprodaja vstopnic pri vratarici Narodnega doma.
Vojaški nabori na Primorskem: V Trst u: dne 30. maja, 2., 3., 5., 6., 8., 9., 10., 12„ 13., 15., 16., 17., 18„ 19. in 20. junija. — V pokneženi grofiji Goriški in Gradiški: v Kanalu dne 22. in 23. aprila; v Gorici (za mesto) dne 24. in 25. aprila; v Gorici (za okolico) dne 27., 28., 29., 30. aprila, 1. in 2. maja; v Ajdovščini dne 4^ 5. in 6. maja; v Cerknem dne
15.	in 16. maja; v Kobaridu dne 18. in 19. maja; v Tolminu dne 22. in 23. maja; v Bovcu dne 20. maja; v Tržiču dne 2. in 3. junija; v Cervinjanu dne 5., 6., 8. in 9. junija; v Krminu dne 16., 17. in 18. junija; v Gradiški dne 19. in 20. junija; v Komnu dne 12. in 13. junija; v Sežani dne 15. in
16.	junija. — V mejni grofiji Istrski: v Krku dne 22. in 23. aprila; v Lošinju dne 27. in 28. aprila; v Cresu dne 30. aprifa; v Voloskem dne 2„ 4„ 5. in 6. maja; v Bujah dne 8. in 9. maja; v Poreču dne 11. in 12. maja; v Škofijah dne 14. maja; v Kopru dne 16„ 18., 19. in 20. maja; v Piranu dne 22., 23. in 25. maja; v Podgradu dne 25., 26. in 27. maja; v Rovinju dne 27. maja; v Labinu dne 29. in 30. maja; v Buzetu dne 28., 29. in 30. maja; v Pazinu dne 2„ 3., 4. in 5. junija; v Matavunu dne 8., 9. in 10. junija; v Vodnjanu dne 12„ 13. in 15. junija; v Pu-lju dne 16., 17., 18. in 20. junija.
Štirje renjikolski tatovi aretirani. Na
parniku „Austro-Američane4*, „Fausto Co-sulich" so bili uslužbeni Štirje regnikoli, in sicer 54 letni Jurij Mandinetti kakor kuhar, a Paskval Calderari, Vid Savino in Karel Sartelli, kakor mornarji. Vsi štirje so doma iz Monopolija pri Bari v Italiji. Ti štirje ptički so pa včeraj na rečenem parniku dogovorno med seboj ukradli 15 kg kave. Ukradeno kavo so pa, vsaki po nekoliko kilogramov, nabasali po žepih in jo nesli na italijansko jadrenico „Mattia Pasquale", ki je vsidrana v prosti luki nedaleč od par-nika „ Faust Cosulich". Na tem prenosu ukradene kave so pa bili zasačeni in aretirani. Policija jih je vzela na zapisnik ter jih potem stavila pod ključ.
Zasačena vlomilca. Brata Karel in Edvard Appolonio, stanujoča z materjo v hiši štev. 16 v ulici del L4oyd, sta se predsnoč-njim ob pol dveh vračala domov. Ko sta bila že čisto blizu hiše, sta opazila, da hočeta dva človeka v trgovino jestvin, ki jo ima njuna mati v pritličju hiše. Ona dva noTnonra sta bila že nasilnim načinom odprla vrata trgovine m sta se latuv/ pripravljala, da se splazita neopaženo notri. — Brata Apotlonio sta pa na to skočila proti vlomilcema, a ta dva sta se spustila v beg. Enemu se je sicer posrečilo, da je odnesel pete, a drugega sta brata Apollonio ujela in ga izročila redarju, ki je bil mej tem pri-hitel. — Aretirani vlomilec je 29 letni kotlar Lovro Trevisan, doma iz Pule, a stanujoči tu v ulici Gruzzulis št. 2. Na policiji so
izdana* tudi tlralnica radi zločina goljufije. — Glede svojega tovariša, ni hotel Trevisan povedati ničesar.
Požar. Predvčerajšnjim ob 3 popoldne je iz neznanega vzroka izbruhnil požar v skladišču Schlesinger v zagati del Torchio. Prihiteli so gasi ci, ki so ogenj pogasili v pol ure. Škoda ni velika ter je pokrita z zavarovalnino.
Aretacija nevarnega ptička. Predvčerajšnjim popoldne je neki policijski agent na Velikem trgu srečal nekega človeka, ki se mu je zdel znan. Po kratkem pomišljanju se je agent spomn i, da je oni človek eden onih apašev, ki so bili pred dvemi leti tu v Trstu aretovani radi tatvin in obsojeni. Stopil je takoj k staremu znancu in ga aretiral. Na policiji se je izkazalo, da se agent ni motil: aretiranec je bil namreč res eden onih francoskih uzmovičev, in sicer 30 letni Alfonz Delhomme, doma iz Valence na Francoskem. Aretiranec je sam povedal, da je v Rukah ukradel obleko in srebrno uro v hiši nekega tamošnjega kmeta.
Policijske. 17 letni natakar Josip Golia, prenočujoči na ljudskem prenočišču v ulici Gaspare Gozzi, je bil včeraj aretiran, ker je, ne da bil v to pooblaščen, inkasiral pri kantinerju domobranske vojašnice v Rocolu na račun gospe Alojzije Viezzi kron 6 60. vsled česar ga je gospa Viezzi ovadila. — Na zahtevo zidarskega mojstra Martina Spi-narta je bil aretiran 24 letni Sakonaj M:ha-lič, doma iz Čeglov na Ogrskem, stanujoč tu v ulici del Molino a Vento št. 74, ker je pri rečenem mojstru prosil za delo in se pri tem legitimiral z delavsko knjižico, ki ni njegova. — 30 letni Romeo Pasquali, doma iz Tržiča, prenočujoč tu na ljudskem prenočišču v ulici Pondares, je bil aretiran, ker je svojemu tovarišu Sicondu D' Cdo-ricu izmaknil 5 kron.
Smrtna nesreča na morju. Ko je včeraj priplul v naše pristanišče Lloydov parnik -Afrika«, ki pluje na indo-kitajski progi, je poveljnik parnika javil piistaniščni oblasti, da se je v Port Saidu zgodila na parniku nesreča: 40Ietnemu mornarju Božu Marici, doma iz Dalmacije, je padel na giavo kos premoga in mu zdrobil lobanjo, vsled česar je bil Marica takoj mrtev. Pokojnikovo truplo je pa kapitan pripeljal v Trst, tu so potem truplo prepeljali v Mrtvašnico pri Sv. Justu.
Samoumorilni poizkus. 35letni Viktor A»iani, stanujoč v ulici delle Candele št. 2., je predsnočnjim s samoumorilnim namenom izpil nekoliko octove kiseline. Na poziv je prihitel k njemu zdravnik s pomožne postaje društva »Igea<, ki mu je najprej izpral želodec in ga dal potem odpeljati v mestno bolnišnico. Med to vožnjo si jc pa Miani skušal z žepnim nožičem prerezati žile leve roke, a sta mu to zabranila bolniška postrežnika, ki sta hib / njim. — V bolnišnici so ga zaprli v zovahiico za umobolne.
mtiemast In umetnost
Koncert Costaperaria-Trort, v soboto, dne 18. t m. v „Narodnem domu".
Poleg V. Novaka je Josip Suk najpomembnejši representant češke moderne glasbe. Rojen 1. 1874 je užival violinski pouk pri svojem očetu — ljudskošolskem učitelju in nato na praškem konservatoriju pri prof. Bennewitzu. Kompozicijo pa se je učil pri slavnem dr. Antoninu Dworaku. Leta 1892 je vstopfl kot drugi violinist v svetovnoznani češld kvartet in prepotoval z njim skoro vso Evropo. Njegove skladbe, klavirske in Instrumentalne, so kaj pogosto na koncertnih sporedih sporedih, izvajane od prvih umetnikov. Suh ureja tudi rokopisno ostalino Dvofaka, katerega zet je.
Legenda je v pristno legendarnem duhu pisana, mirno pripovedujoča skladba. V srednjem stavku glavna misel mogočno vživlja in se razpleta v različnih imitacijah. Nato prehaja mirno zopet v prvotni tema.
Pomladanska idila nam slika pomlad v vsej nje lepoti. Živo je vse, vse brsti, sama brezskrbnost vse na okrog.
Oboje igra na klavirju g. Trost kot tretjo točko koncerta.
Druitvene vesti.
Pevsko društvo „Kolo". Za danes napovedana pevska vaja odpade ter se bo vršila ista v soboto.
Slov. akad. fer. dr. „Balkan". Danes, četrtek, ob 7.30 zvečer pevska vaja za moški zbor; jutri, petek, ob isti uri za ženski zbor.
Tržaško podporno in bralno društvo
naznanja svojim članom, da je umrl včeraj ob 11 zjutraj najstarejši član, ustanovnik in dolgoletni podpredsednik društva Matija Čudvod, star 88 let. — Pogreb bo danes ob 3*30 pop. iz mrtvašnice mestne bolnišnice.
Pevsko društvo „Zarja" v Rojanu naznanja pevcem, da prične z rednimi pevskimi vajami jutri, v petek. — Novi pevci dobrodošli!
Svetoivanska podružnica CMD vljudno vabi p. n. rodoljube k dramatični predstavi .Ženski Otelo", ki bo v nedeljo, 19. t. m. ob 5*30 pop. Podružnica se nadeja obilne udeležbe posebno od Svetoivančanov, a tudi rodoljubov z Vrdelce. Zabav* bo združena z zavestjo, da je vsak udeleženec, pripomogel k boljšemu materialnem uspehu. V sut/utv, 18. t. m., je občni zbor iste podružnice. Zavedni rodoljubi 1 Prihitite v obilnem številu!
Darovi.
— V spomin na svojega nepozabnega očeta, pok. Ivana Subana, so darovali sve-toivanski podružnici CMD sinovi Fran, Andrej in Ivan K 30. Slava pokojniku, čast sinovom 1
Narodno delavska ors&nizafta
Podružnica NDO v. Sv. Križu. Danes, v četrtek, seja.
Posredovalnica dela. Službo išče mladenič kot skladiščnik ali pisarniški sluga. — Iščejo se delavci malovarji.
Društveni shod sklicuje deželni odbor NDO za petek ob 7 in pol zvečer v društveno dvorano, ul. Sv. Frančiška štev. 2. Dnevni red: 1. prvi m a j n i k, 2. slučajnosti. Vabimo slovenske delavce, da se v obilnem številu udeleže tega važnega shoda.
Podružnica NDO v Skednju. V soboto ob 7 in pol zvečer shod v „Gospodarskem društvu".
Slovenske delavce poživljamo, da se nekoliko več brigajo za svojo organizacijo. Se mnogo obratov in strok je, kjer so slovenski delavci zelo slabo organizirani, kar je graje vredno. Zato je tudi težko priti do uspehov. Posebno v zadnjem času, ko zlasti Italijani kujejo napram slovenskemu delavstvu vsakovrstne hudobne načrte, je nujno potrebno, da se slovenski delavci v Trstu tesneje združijo. Izgovor tu ne velja. Vsak zatiranec bi moral vedeti, kam spada, kaj je njegova dolžnost. Kdor je pameten, ve, da ima edino le v organizaciji iskati rešitvi za se in za svojo družino. Neorganizirani delavci so sovražniki svojih organiziranih tovarišev in slabim, obupnim razmeram, Id tarejo delavstvo, so edinole oni krivi; kajti tam, kjer ni organizacije, ni moči. Da moramo to pesem vedno premle-vati.
Vesti iz Goritte.
Hali vlili orodnikL
Kakor sklenjena, neprodirna falanga so nastopili pri občinskih volitvah v Gorici slovenski volilci tretjega razreda. Gmotno najslabše situirani, od svojih predstojnikov odvisni ljudje se niso strašili izvršiti svojih državljanskih in narodnih pravic. Častno so nastopili in pridobili veljavo slovenskemu imenu v Gorici. To so storili naši najmanjši ljudje, ki so tvegali več, nego časovni avanzma, ki so tvegali v mnogih slučajih svoj obstoj. In vendar so os-stali zvesti svojemu narodu in delali zanj brez pomislekov na lastno korist in na druge stvari.
Ko pa je klical Narodni odbor na volišče voiilce prvega razreda, so ljudje, ki pred javnostjo reprezentirajo naše posestno stanje — ostali doma in izdali slovensko solidarnost. Radi tega smo primorani, da pišemo o tem nastopu, radi tega moramo dognati, ali se pri zlatem ovratniku in pri dob-o založenih blagajnah res nahaja slo-vei»ska zavest, slovenska narodnost. Ne .m/ nam za prav nobeno osebo, čisto v ne-
mar puščamo dejstvo, da se je ta in ta izognil svoji narodni dolžnosti, le nesrečni pojav, da slovenski uradnik v višji službi ne čuti več z narodom, le ta pojav nas je prlnoral, da izgovarjamo o tej resni stvari.
Neštetokrat smo že morali konstatirati, da je bil naš vroči in naporni boj za slovenskega uradnika v višji službi udarec v vodo, da nam je ta plačeval naše delo z najhujšimi udarci, da je bil krivičnejši proti našim težnjam od rojenega Nemca. Ni Slovenca, ki ne bi že tega opazil, pa naj je delavec ali uradnik in naj živi v katerikoli slovenski pokrajini! Da, marsikateri uradnik je moral često vzklikniti, da je nemški ali laški predstojnik boljši od slovenskega tudi v narodnem oziru. Nočemo delati nikomur krivice in zato ttudi radi priznavamo, da so izjeme; ti pa tudi sami najbolje vedo, da je naš naston umesten.
Tlačeni leta in leta, smo se morali boriti za vsako mrvico svojih pravic. Kak silen boj smo morali v začetku posebej biti vroč boj. Nismo se ustrašili nobenega truda in vsak stan, vsak sloj v narodu je podpiral po svoji moči ta naš boj. Koliko ponižanj je moral preživeti slovenski kmet, slovenski inteligent, ker ni hotel govoriti v uradu drugače, nego slovenski. Koliko so žrtvovali naši časopisi, posamezniki, da smo dosegli svoje uradnike tudi na višjih mestih!! Ves narod se je solidarno boril za te naše zahteve, ker je vedel vsakdo, kakega pomena je, če dobimo tudi svoje uradništvo. Koliko ljudi smo ohranili domovini, koliko koristnega in hvalevrednega je storil med narodom slovenski uradnik, koliko odločnih narodnih mož :mo dobili iz uradniških vrst!
In vsa čast veliki večini našega uradni-štva, ki je s svojim delom dokazala, da nismo bili zaman tega težavnega boja. — Ravno tisti pa, za katere je bil boj najhujši, tisti so nas pa po večini zapustili, če niso kar naravnost nastopili proti narodu. To so naši višji uradniki. Vemo sicer dobro, da niso prišli na svoja odlična mesta le vsled naše opripore, ali temveč tudi radi njih izobrazbe kvalifikacije. Ali koliko drugih naših uradnikov je enako dobro usposobljenih, in vendar so dosledno pre-terirani, kar so pač zavedni Slovenci. Je to stara stvar in znana vsakomur, da je pač ni treba Še posebej poudarjati. Nastopili smo proti temu krivičnemu zapostavljanju z vso silo in dosegli, da je bil tudi na najvišjih mestih slovenski uradnik, ki je bil raprezentant našega posestnega stanja, ki je bil viden znak, da sme tudi najvišji uradnik ostati Slovenec. Ne samo narodu, temveč tudi uradništvu smo pridobili s tem uspehom velikansko korist. Sedaj ni bilo treba, da postane slovenski uradnik renegat, da zataji svoj rod, če hoče napredovati. Toliko in toliko mest je, šlo in kateri uradnik vrši svoi^ ^*znost, ta ima pravico tudi do n^''*^11 mes*a-
n»S.iega umovanja uradniške objektivnosti odrekajo svojim državljanskim pravicam in odcepljajo od ostalega naroda. Pa ne napisali bi teh besedi, če bi nam s pasivnostjo nekaterih uradnikov erozila le izguba par uradnikov, temveč ker njihova nesolidarnost ogroža vse naše uspehe. Ce se še parkrat ponove taki slučaji, zavlada na merodajnih mestih mnenje, da pač sme nemški, češki, laški uradnik vršiti svojo dolžnost, da pa tega ne sme slovenski in ves boj bomo morali ponoviti.
Ce smo z najhujšim pritiskom dosegli ua visokem mestu slovenskega uradnika* potem tudi hočemo, naravnost zahtevamo, da ta uradnik vrši tudi svojo narodno dolžnost. 2e itak smo dovolj opeharjeni v uradniškem oziru za svoje pravice, ali naj izgubimo čisto vse?! Kai nam pa koristijo uradniki, ki veljajo za Slovence pri vladi, ki pa ne vrše svojih narodnih dolžnosti?! Na ta način pridemo nazaj v tisto dobo, ko sploh ni nosil slovenski uradnik na zlatem ovratniku dveh, treh rozet.
Cisto nenravna stvar je bila, udeležiti se volitev v prvem razredu. Noben uradnik ni absolutno ničesar tvegal in vendar se ni hotel udeležiti volitev. Da bi nasprotnik govoril o njem s pohvalo, kako kor-ciljanten je proti njemu, je bilo višjim goriškim uradnikom več, nego pa da bi ga hvalil njegov rodni brat, da bi s ponosom zrli Slovenci na svojega zvestega sina.
In kak vtis naj naredi taka pasivnost, mlačnost na preprosti narod! Oni, ki uživajo v prvi vrsti dobrote narodnega boja, prezirajo namenoma, ker so bili pravočasno opozorjeni, ves narodni boj.
Kje pa nai jemlje preprosti narod navdušenje za boj, če ga pušča na cedilu oni, ki mu je narod pomagal naprej, oni, ki more danes narodu neizmerno koristiti. Pa kaj se pa pehamo noč in dan za slovenske višje uradnike, če pa ne moremo niti računati na najmanjšo podporo od njihove strani!
2e predolgo traja ta mlačnost v višjih uradniških krogih, da bi mogli tudi to očitno kršenje discipline preiti z molkom. Ce velja za vsakega drugega, potem velja tudi za višjega uradnika narodna dolžnost. Kdor ne dela z nami, je proti nam — oma-hljivci mlačneži so nam le v oviro. Narodnostni boj postaja vedno hujši; kaj hočemo potem z ljudmi, ki se strašijo že prvih početkov. Kaki borilci naj bodo ti, kako se naj zanašamo na take ljudi?! Ali bomo izgubljali časa. da lastne ljudi pridobivamo za naše delo, ko bi oni to že sami morali znati?!
Abstinenca od volitev v prvem razredu se zdi kot brezpomemben dogodek, v resnici pa kaže našo največjo slabost, da prijazen nasmeh nasprotnika zalega pri nekaterih ljudeh več, nego vse njegove vnebovpijoče krivice, s katerimi ovira naš narodni razmah. Ker pa nočemo, da bi se
taka narodna mlačnost še ponavljala, zato smo napisali te vrste.
Zadnjič apeliramo na naše višje uradnike, da prenehajo s svojim dosedanjim ravnanjem, da se zravnajo kot možje in odločijo za eno ali za drugo pot. Prepričani smo, da bodo sledili onim našim višjim u-radnikom, ki so bili zavedni Slovenci v nevarnejših in burnejših časih, nego so pa danes. Ce so mogli oni vztrajati, ki so za današnje orali ledino, morejo to storiti ti tem lažje. Dolžni so to svojemu narodu in svojemu stanu. Tudi slovenski višji uradnik mora biti Slovenec!!
V Sežani priredi „Prostovoljno gasilno društvo" ob dvajsetletnici obst nka društva jubilejno veselico prvo nedeljo meseca avgusta t. I., vsled česar naproša vsa sosednja društva, da bi se ozirala na to prireditev ter ne prirejala svojih veselic na omenjeni dan.
Dolenja Branica. V nedeljo, 19. t. m. ob 3 popoldne se bo vršil v čitalnici osmi redni letni občni zbor bralnega in pevskega društva „Branica". Dnevni red po pravilih.
Državne podpore v olajšanje bede. Od svote 229.000 K državne podpore, ki je, kakor smo že poročali, določena za vso Primorsko, je določeno za sežansko-k o m e n s k i okraj 40.000 K, za goriški okraj (sodni okraji Gorica, Ajdovščina ;n Kanal) pa 60.000 K. Ostanek dobita Furia-nija in Istra.
Ajdovska podružnica S. P. D. priredi v nedeljo, dne 19. t. m., izlet na Caven-Kucelj. Ob tej priliki okrasijo nekateri člani sivo očakovo suknjo z rdečimi okraski v smeri Iz Potoč in Batuj, na kar opozarj mo zunanje člane in prijatelje, da se lahko pridružijo v imenovanih krajih zjutraj po dohodu ajdovskega vlaka dotičnim „m^za-čem". Na vrhu sestanek z drugimi izletniki.
»Dan« — goriškim slovenskim državnim poslancem. V »Dnevu« je nastopil neki »volilec«, čisto po Prešernovem izreku, da le na najvišji vrh lete strele: proti goriškim državnim poslancem. »Kod se skrivate« apostrofira »volilec« državne poslance in jim potem našteva grehe. Prezrli bi članek, če ne bi vseboval toliko neresnic in toliko napačnih trditev. Predvsem si naj zapomni »volilec« sledeče: Poslance se z uspehom apostrofira le tedaj, kadar morejo kaj storiti; je-li pa doba § 14 naj-pripravnejša za apostrofiranje poslancev, to je pa drugo vprašanje. G. pisec članka bi tudi lahko vedel, da ne zadostuje, če se samo kriči, zakaj nič ne delate, temveč, da se ima veliko lepši uspeh, če se Judi pove, kje je treba poprijeti za delo. Pisec članka pa tudi pozna soriške razmere tako »sijajno«, d« se ne moremo dovolj načudiii pikovi »poučenosti«. Za največji greh. šteje goriškim državnim poslancem, da tarokirajo v italijanski kavarni in v italijanski in nemški gostilni. Moz ua voak način ne ve. kdo so eroriški državni poslanci, Ker drugače ne bi mogel napisati take oči-vidne neresnice vendar. Zato mu povemo mi, kateri so ti poslanci. Dr. Gregorčič, dr. Gregorin in Fon. Konstatiramo, da še ni nišče videl dr. Gregorčiča in dr. Grego-rina po goriških kavarnah tarokirati, da
Iti vi v m pi/ctuiiku ojj1w1i liv« /.ahajala v nwui-
ške in italijanske gostilne in kavarne, pač pa je res, da zahaja dr. Gregorčič v staro-slovansko gostilno pri »Zvezdi« in da biva dr. Gregorin stalno v Trstu. Drugič je pa tudi res, da imata oba ta dva poslanca toliko posla in dela, da tudi pri najboljši volji ne moreta tarokirati po kavarnah in gostilnifh. Se nekaj* bi tudi lahko vedel pisatelj »Dnevovega« članka, da imata ta dva poslanca že toliko zaslug za slovenski narod, da pač ne gre kar tako tja v en dan udarjati po njima. Goriško slovensko šolstvo, delo na Krasu in uspehi v Trstu bi pač zahtevali, da se vsaj malo premisli predno se tako udriha naokoli. »Volilec« očita poslancem tudi, da ne odpro v parlamentu nikdar ust, kar da jasno kažejo stenografični zapisniki. Dotični pisatelj najbrže niti videl ni stenografičnega zapisnika, če trdi kaj tako neresničnega. Pri tej priliki pa je še pokazal svoje politično naivnost. Mož si najbrže misli da je dovolj, če poslanec izpregovori prepričevalne besede in da potem vsa zbornica sklepa to, kar je predlagal on. Cisto pozablja, da danes odločujejo klubi in da bi mogel v narodnem oziru edinole Slovenski klub dosezati uspehe, ne pa ubogi 3 goriški državni poslanci. Naj v prihodnje kritikuje »volilec« tam, kjer je potrebno, ne pa, kjer ni. Nismo sicer pristaši poslanca Fona in v prvem volilnem boju mu bomo najbrže tudi nasprotniki, radi tega pa še ne moremo zavzeti tako enostransko stališče, kakor je to storil dopisnik v »Dnevu«, da je namreč vse dobro, samo da se udarja po nasprotniku. Posl. Fon zavzema pač svoje družabno stališče ne samo kot poslnec, temveč tudi kot sodni svetnik, in le njegova stvar je, kako porablja svoj svobodni čas. Govorenje o tarokiranju, kot da bi jilo to na dnevnem redu, je pa čisto neosnovano. Naravnost politična glupost pa je zahtevati od poslanca SLS, da prispeva za CMD, ko je vendar stranka odločno proti temu. Naj bo sicer to žalostno, kolikor ioč£, ali kakor ne daja noben naprednjak Slovenski Straži ničesar, tako trdi klerikalni poslanec ne sme podpirati CMD. — ozdravljamo vsako kritiko, ki se naslanja na resnico; odklanjamo pa z vso odločnostjo »kritike«, ki samo udrihajo brez premisleka. Samo udrihanje na vse strani ne kaže še — politika!
Roparski napad na pismonošo Poljanca. Napadeni pismonoša Janez Poljanec iz Ot-lice je zadet v nogo. Rana ni nevarna in bo mož, ki je postal žrtev svoje službe, okreval. Ker je bil Poljanec že preje pohabljen na eni nogi, bo imel pohabljeni sedaj obe nogi. O roparjih, ki so bržkone tujci, nimajo do seda še nobene sledi
Stran IV.
»EDINOST« žt 73.
trstu, dne 16. aprila 1914.
Slovensko gledališče v Gorici. »Tretji
eskadron«. — Na velikonočni ponedeljek je nastopil ljubljanski ansamble v drugo pred goriškim občinstvom. Igral je Buch-binderjevo burko »Tretji eskadron« m zel za svoje igranje zasluženo priznanje. — Burka sama nima sicer prav nobene vrednosti in niti za smeh ne skrbi dovolj, da bi gledalci često resno ugibali, ah se nahajajo pri pusti nemški drami, ali pa pri burki. če ne bi igralci s svojo igro uveljavili vsak dovtip. ki ga nudi burka. Vsebina burke je čisto vsakdanja: oficirski dolgovi. razne ljubavne intrige, končno srečni zakoni, blagoslovljeni z groznimi taščami i. t. d., kakor da bi bila pisana burka po receptu. Kakor smo že omenili: se je igralo dobro. G. Povhe je bil izboren v maski in igri. ravnotako sta bila v čast njegovemu eskadronu oba oficirja g. Grom in Dre-novec. G. Peček in g. Šest sta pa izpolnila s kreacijo dobrih tipov najraznovrstnejši eskadron na svetu. Dame so bile na svojem mestu in gre vsem (VVinterova, Buk-šekova, Gjorgjevičeva, Juvanova in Gor-jupova) enako priznanje. Da ni zaostal za drugimi g. Skrbinšek je naravno. Pa tudi manjše vloge so bile dobro zasedene in so se tudi ti (Danilo. Skrabar, Not in Habič) vredno uvrstili v ansamble. Skoda Ie, da ni bila izbrana boljša burka.
K zadnjim tatvinam. Na naslov policijskega ravnateljstva. 2e v zadnji številki smo omenili velikonočno delo goriških tatov, ki so si v zadnjem času izbrali za torišče svoje delavnosti naravnost Koren in bližnje ulice. V velikonočni dobi tri tatvine pri Vivodu, Korenu in Draščiku in pred osmimi tedni pri Se-deju. Ta dejstva jasno kažejo, da so Koren in bližnje ulice premalo policijsko zastraženi. V tum delu mesta bi se morala na vsak način nahajati policijska stražnica: potem bi bilo vsaj malo bolje preskrbljeno za varnost imetja ljudi, kar je na vsak način glavna naloga policije. A ne samo tatvine se dogajajo v tem okraju; vsako soboto in nedeljo je naravnost opasno hoditi po ulicah tega zanemarjenega okraja. Ulica Formica je skoraj vsako soboto ali nedeljo priča kakega pretepa, vojaki in civilisti se pretepajo med seboj, kriče in divjajo; v vsem okraju pa je po eden ali dva stražnika. Zato apeliramo na policij- ^ sko ravnateljstvo, da pomnoži tam straže, predvsem pa. da ustanovi za ta okraj posebno policijsko stražnico.
. Gospodarstvo. j
0 pomladanskem gnojenju.
(S Krasa).	1
Delo nas čaka na vseh koncih in V-rajih. 1 Treba gnojiti, orati, kopati in sejati. Zim* 1 je minola in že moramo misliti za prihod-nje. Tako se vrsti naše življenje vedno okolo iste točke — za prehranitev. Kmet j mora pridelati toliko da imamo vsi dovolj živeža. Prebivalstvo narašča naglo, posebno po mestih. Potreba raznih pred- ; metov od leta do leta večja. Večje potreb- ' ščine, večja bremena.
Tudi kmet občuti to breme. Pridelke 1
pruOaja blcer iitnu&u Uialjc, iicuu pi c*J v c-Čimi leti, ali tudi njegovi izdatki so silno narastli. da se mu denar niti ne ogreje v žepu. Če hočeš izhajati, mora čim več pridobivati iz zemlje s pridnim in razumnim obdelovanjem. To pa je tem težje, ker je zemlja izmučena in ne more iz lastne moči toliko obroditi, da bi zadostovalo za potrebe. Treba je torej, da jej prihajamo na pomoč z raznimi sredstvi. Med tem je na prvem mestu gnojenje, ki naj zalaga zemljo s potrebnimi snovmi, ki naj hranijo rastline. Domačegagnoja je premalo, da bi moral kmet polovico svoje zemlje puščati nepognojene. Koliko izgobo pome-nja!!'
Razumnejši in naprednejši kmetje si pomagajo z umetnimi gnojili, ki so že znana našim gospodarjem. Nujno pa moramo svariti kmete, naj ne kupujejo gnoja kar na slepo in brez vsakega znanja: kako, koliki m katerimi gnojili je treba gnojiti. Z domačim gnojilom dobivajo rastline vse snovi. Ne tako z vsakim umetnim. Glavni pogoj za vspešno gnojenje z umetnim gnojil je, da gnojimo s kalijevim, dušnatim in fos-fortnim gnojilom. Te glavne vrsti gnojil se zopet dele v hitro in počasno raztopna. Za pomladansko gnojenje izbirajmo hitro-rastopna gnojila, ki hitreje učinkujejo. — Rastlinam, ki jih sejemo sedaj, dajajmo hrani, ki jo hitro proživajo. Kakor taka je priporočati: kalijeva sol, čilski soliter in superiosfat. O raznih prilikah so bili že naši gospodarji opozorjen, da je popolnoma napačno rabiti samo eno gnojilo. Tudi j vojno ne dosega vspeha. Treba gnojiti c označenimi tremi gnojili. Će gnojiš samo s fosfatnim gnojilom, dobiva rastlina samo iosforovo kislino, na dušiku pa mora stradati. Potem se ni čuditi, če vspeh ni voljen.
Seveda ni zemlhja povsod enaka in zato ni možno povedati natanko za vsako zemljišče. koliko naj se zemlie, od vsakega gnojila. Najbolje je zato. da vsak poizkusi na malem kosu, predno gnoji vse zemljišče. Na podlagi poizkusov se priporoča na hektar spomladanske setve približno z 200 kg kalijeve soli, 400—500 kg fosfatnega gnojila in 150—200 kg čilskega soli-tra. Za okopavinc treba približno 250 kg kalijeve soli in 2o»! kg čilskega solitra. Kalijevo sol in fosfotna gnojila je najbolje podorati kakih 14 dni pred setvijo. Boli previdno moramo ravnati s čilskim soii-trom, katerega bomo trosili najmanj po dvakrat. Prvič pri setvi, drugič pa pred prvim okopavanjem, ali pa pri setvah, ko so 5—jo cm visoke. Drugi del solitra pa naj se trosi le ob času ko so rastline sui.c
->ri okopavinah med vrstami. Kot dj-- " gnojilo je priporočan čilski soliterj
ker deluje takoj in vpliva jako na rast. — Njegov dušik je v taki obliki, da ga rastline takoj povživajo, kar ni pri drugih du-
šičnatih gnojili.
Razne vesti.
Moderna obsodba., Sodnik Egleson v Avstraliji je vpeljal posebne vrste kazen, ki doleti vsakega ki ga zaloti policija v Melbournu pri kakem prestopku, izvršenem v pijanosti. Sodnik obsodi namreč kratkomalo vsakega, da ne sme celo življenje zavžiti nobenega alkohola. Tako je bil pred kratkim obsojen neki mladenič, ki je izvršil v pijanosti dve slepariji. Sodnik ga je spustil na svobodo pod pogojeni, da položi 4000 K kot poroštvo, da bo vnaprej pametno živel, se celo življenje vzdržal alkohola in opustil tudi hazardno igranje. Ce bi oblast izvedela, da je obtoženec izpil tudi samo en kozarec piva, mora takoj prestati 10 mesečni zapor in zapade tudi založeni denar.
Stavkokaz ustrelil vodjo stavkajočih krojaških pomočnikov v Gradcu. V sobo-tu zvečer okoli 8. ure je ustrelil na oglu ulice pri ljudskem vrtu v Gradcu krojaški pomočnik Mattaschitz vodjo stavkajočih krojaških pomočnikov Kosela. Zadel ga je v prsa. Kosela so odpeljali takoj v bolnišnico, napadalec pa je pobegnil. Dobre četrt ure po napadu pa se je zglasil sam na policiji. Povedal je, da je res napadel Kosela in sicer zaradi tega, ker ga je poslednji imenoval v strokovnem listu stavko-kaza. Mattaschitz se je pridružil s početka stavki, šel pa je zopet na delo, ker ni dobil podpore in ni mogel živeti brez sredstev. Ni pa imel namena Kosela umoriti. Kosel je težko ranjen, vendar pa okreva.
Saharin v vrtiljaku. V Darmstadt je prišel te dni iz Curiha len nov vrtiljak s krasnimi lesenimi konjički. 2e se je veselila mladina, kako se bo vozila na lepili, novih, lepo opremljenih konjičkih, kar je prišel nenadoma carinski uradnik in zaplenil lepe konjičke. Količki so se zdeli namreč carinskim uradniRom pretežki. — Ko so natančneje preiskali te lepe stvarce, so našli v trebušnih votlinah konjičkov nič manj. nego 100 kg saharina. Lastnik vrtiijvika je pobegnil še pred preiskavo neznano kam.
Boj med vojaškim begunom in orožniki. Na cesti iz Bečke v Vag Njheiy na Ogrskem je naletela orožniška patrulja na nekega postopača, od katerega je zahtevala, da se legitimira. Postopač je segel v žep, kakor da hoče pokazati legitimacijo. Potegnil pa je iz žepa pištolo in začel streljati na orožnike. Ranil je enega orožnika na fiogi. Med tem ga je zabodel drugi orožnik v prsa. Napadalec je obležal na mestu mrtev. Preiskava je ugotovila, da je napadalec neki Pavel Laczko, ki je že dvakrat pobegnil od vijakov in ki je izvršil že veliko tatvin, vlomo* ;n roparskih napadov.
Po 37 letih našel svojo zeru,. t.«ta ?ta živela v najlepšem miru v Kairi d-.--mlada zakonca Wellanda. Imela sta toliko imetja, da sta živela od obresti. Tedaj pa je izbruhnila rusko-turška voina in \Vella«u1 \r«tr>pil v tursico vojsko. Pri Plevni je obležal na bojnem polju. Bil ra ni mrtev, temveč le težko ranjen. Tako so ga našli ruski vojaki, ga odnesli v vojaško bolnišnico. Pozneje je bil kot voini vjet-nik odposlan v Rusijo. NVellandova soproga ie dobila od turških oblasti sporočilo, da je njen soprog mrtev. Nekaj mesece\ je še ostala v Kairi in s svojim sinčkom, ki se je porodil v času, ko je bil njen soprog že v vojni, žalovala za svojim soprogom. Potem pa se je odpeljala k svojim sorodnikom v Avstrijo. Ko so \Vellanda izpustili iz vojnega ujetništva, se je vrnil v Kairo, a tu je izvedel, da je žena odpotovala v Avstralijo. Odpotoval je za njo. V Avstriji pa je izvedel, da je žena v tem poto\ala dalje, v Ameriko, da si služi kruha sebi in otroku. Ni pa povedala, kam potuje. To pa \Vellanda ni oplašilo, in odpeljal se je tudi on v Ameriko, da poišče tam svojo ženo in otroka. Trideset let jo je iskal. Ustavil se je potem v Montrealu, kjer je obogatel. Pred dvema tednoma pa je izvedel, da se nahaja njegova žena v Bostonu. \Velland je nemudoma odpotoval v Boston in našel tam svojo ženo — starko, z nagubanim obrazom in belimi lasmi. Sedaj sta se oba odpeljala v New York, kjer je končno \VeIIand prvikrat mogel stisniti na svoje srce svojega sina, ki ga še ni nikdar videl v svojem življenju.
Poziv k generalni stavki — nenravno šn po zakonu prepovedano dejanje. Pri deželnem sodišču v Tropavi je bil obsojen predsednik socijalnodemokratične okrajne konference Edvard Zorn zaradi pregreška po paragrafu 305 (hujskanje k nenravnim in po cukonu prepovedanim dejanjem), pregrešek je zakrivil Zorn s tem, da je poslal mednarodnemu socialističnemu kon-giesu v Baslu brzojavko s sledečim besedilom: »Okrajna konferenca odločno protestira proti vojni in se zgraža nad vpoklica vanjem vojakov. Doli z vojno! Živela generalna stavka!« V razlogih jc navedlo sodišče, da vsebujejo že same besede »Živela generalna stavka pohvalo nenravnih in po zakonu prepovedanih dejanj. Posebno da velja to pri pozivu k generalni stavki. katere se udeleže med drugimi tudi vsi državni uslužbenci. Zorn je vložil proti sodbi priziv na kasaciisko sodišče in je poudarjal, da njegove besede ne vsebujejo poziva k dejanjem, kažnjivim po zakonu. Kasacijski dvor je njegovo pritožbo zavrnil.
Afera baronice Zoisove v Gradcu. Preiskava proti baronici Zoisovi, ki si je podtaknila otroka, da bi dobila dohodke fidei-komisa, in proti njenim sokrivcem je končana. Obtožnico dobe obtoženci še ta teden. Zadeva ne pride pred poroto, marveč
pred senat. Ce sodišče ne odredi preiskave duševnega stanja baronice, se bo vršila razprava še ta mesec.
Življenje zdravnikov. Neki v Parizu izhajajoči medicinski list je sestavil zanimivo statistiko o dolgem življenju zdravnikov, pri čemur se ozira v prvi vrsti na zdravnike svetovne slave. Iz rezultatov bi lahko sklepali, da je za zdravnike jako važno, da postanejo slavni, ker imajo po-j tem vse šanse za dolgo življenje. Mogoče , pa postanejo nasprotno nekateri slavni j ravno radi tega, ker žive dolgo. Povprečna statistika, ki se nanaša na 1732 slavnih zdravnikov od starega veka do najnovejše dobe, nas uči, da je naravnost ogromno j število zdravnikov doseglo veliko starost. ! Cela četrtina je dosegla starost od 70 do 80 let, 80 do 90 pa po 12 od sto. Več kakor polovica teh zdravnikov je dosegla starost 60 let. Ce se zamore iz tega sklepati, da odgovarja možgansko delovanje živ-Ijenski moči telesa, je seveda nerešeno vprašanje. Proti temu govori zgodnja smrt premnogih ženijalnih ljudi.
Muzej za škornje. V švicarskem mestu Arbon ob Bodenskem jezeru je umrl pred kratkim notar Saater, ki je zapustil zbirko, ki gotovo nima enake primere na svetu. Notar je namreč zbiral — škornje in je polagoma spravil skupaj cel muzej, v katerem je bilo nič manj kakor 7000 parov škornjev in čevljev vseh mogočih oblik, najrazličnejših časov in najrazličnejših narodov. Toda tega muzeja, kakor se poroča. ni dovolil imenovani čudak pogledati nikomur, niti svoji ženi in je vstop šele sedaj po njegov smrti dovoljen. Zbirka se ceni na 25.000 kron.
Avijatiška nesreča. Na letalnem polju pri Aspernu ponesrečeni pilot Lemoine in kapitan Bourhis, ki je padel s svojim padalom, nista dobila tak<> n varnih poškodb, kakor
prvotro mMili. Bourhis je že popolnoma okreva!, stanje Lemoinefa je tudi že veliko b liše in upajo zdravniki, da bo v kratkem ozdravel.
Zdravnik žrtev svojega poklica. V torek ponoči je umrl v Krakovu v splošni bolnišnici vseučiliški pr. dr. Droba kot žrtev svojeg* zdravniškega poklica. Dr. Droba je bil v splošni bolnišnici načelnik oddelka za nalezljive bolezni, na katerem se je nahajal že par tednov kot bolnik neki kmet, po imenu Maslon- Bolezen so šele v zadnjem času izpoznali za smrkovino, ki jo prištevajo najopasnejšim boleznim. Dr. Droba je pozval iz Moskve prvega specijalista za nalezljive bolezni, dr. Nosiljeviča, ki se je tudi odzval vabilu in sta potem z dr. Drobom oba zdravila bolnika. Bolniku se je začelo zboljševati, a naenkrat je opazil dr. Droba, da je sam nalezel bolezen. Vedel ie, da je izgubljen, in je nato s pravim junaštvom ukrenil vse. da se bolezen ne razširi. Natančno je določil vse, kaj naj se stori po njegovi smrti, da naj ga denejo v posebno rakev, opremljen s nosehnimi ki	.M^htujijo truplo. Odredil
je tudi. da naj se truplo takoj pokoplje. L'r. Droba je ponoči nato umrl v silnih mukah. Truplo so položili v krsto, in to zopet v drugo kovinasto in so ga pokopali že danes popoldne. Zdravniki bolnišnice so ob odprtem grobu ginljivo proslavljali pokojnikovo junaštvo.
Vsi so ga izpoznali, a vendar ni bil pravi. V milanski centralni mrtvašnici je že skoraj cel teden ležalo truplo nekega mladega človeka, ki se je ustrelil v vlaku med vožnjo iz Genove v Milan. Samomorilec je pred svojo smrtjo skrbno uničil vse, kar bi moglo dovesti do izpoznanja njegove osebe. Niti lističa papirja niso našli pri njem in z obleke je celo odstranil ime tvrdke, pri kateri je bila kupljena obleka. Hotel je pač umreti popolnoma neznan. Par dni se ni izmed občinstva nihče zmenil za njegovo truplo. Ko pa je bila stvar objavljena v časopisju, so začeli ljudje prihajati ogledovat samomoril-čevo truplo. Kar naenkrat se je začul glas: — O moj bog, on je, on! — Vsa množica se je genila, in vse je začelo iz-praševati, kdo je, in oni, ki je izpoznal samomorilca, je povedal, da je neki njegov prijatelj iz Torina, bivši častnik, ki se že dalje časa nič ne ve o njem. Oblast je nemudoma brzojavno vprašala v Torin in prišel je odgovor, da dozdevni samomorilec popolnoma čil in zdrav hodi po Torinu. Iz Rima je pisala neka mati. ki že dalje časa ni dobila nikakega glasu o svojem sinu, ali ni morda samomorilec njen sin. Poslala je tudi njegovo sliko. Kako je bila srečna, da mrtvec ni bil njen sin. Prišla sta oče in mati in sta jokaje konstatirala, da je mrtvec njun že dalje časa pogrešani sin. Da bi se pa prepričala natančneje, sta vendar še pogledala, ali ima mrtvec bradavico na vratu, kakor jo je imel njun sin. In bradavice — ni. Prišlo je še več mater in očetov, ki so hoteii izpoznati v mrtvecu svoje sinove, toda motili so se vsi. Prišla je tudi neka gospodična, ki je v silnem obupu konstatirala, da je mrtvec njen zaročenec. Sla je domov, hoteč mu slediti v smrt, toda doma je našla pismo od svojega zaročenca, ki je bil popolnoma zdrav. Prišle ste dve gospe in ena od njih je izpoznala v mrtvecu z vso gotovostjo svojega sina, ki se je nahajal v Londonu. Da bi pa bili bolj gotovi, so vendarle brzojavile v London in dozdevni mrtvec je odgovoril brzojavno, voščeč vesele praznike. Dg danes še mrtveca niso izpoznali in ga najbrž tudi ne izpoznajo. Truplo se v ?.mreč že začelo razkrajati in ga morajo okopati. Pojde torej "es v grob, kakr»r hote!, popolnoma .Lznan.
Gibanje angleških zdravnikov proti - — muham. Nad 125 angleških zdravnikov je priobčilo v listih na angleški narod manifest, v katerem ga poživljajo, naj vpo-rabi vsa mogoča sredstva, da prepreči množenje muh. Vprašanje je mnogo važ-
neje nego se misli, zlasti s stališča na prisadne bolezni, ki napadajo otroke in slabiče. V manifestu opozarjajo zdravniki na sijajne uspehe, ki so jih dosegli na Kubi in Panami, kjer je boj proti muham popolnoma izpremenil zdravstvene razmere. Naglaša se dalje, da je I. 1909. v Kahiru v Egiptu tekom dveh mesecev umrlo nad 3000 otrok izpod 5 let in to samo radi pikov muh. L. 1911., ko je bilo na Angle-kem izredno vroče leto, zaznamuje stati-tistika 130 slučajev smrti novorojencev in otrok izpod enega leta. Manifest navaja končno sredstva, kako naj se uničujejo muhe. Smeti se ne bi smele nikdar spravljati v odprte, nego dobro zaprte zaboje in jame. Šolske učence bi bilo treba natančno poučiti, kako se insekcije hitro množe in kako naj se jih uničuje. Tudi v kinematografu bi bilo treba kazati nevarnosti, ki groze od muh.
Izpred sodišču.
Okrajno kazenske sodišče.
»Lep mrčes«.
Poklicana, sta stopila v sobo okrajnega sodnika Comela tožitelj Ivan Kovačič in obtoženka Marija Donde. Kovačič, skrbno počesan, ima malo besedi, a še te izgovarja mirno, polglasno: govori skoraj več s kimanjem in odkimavanjem z glavo, nego z jezikom. Dondova Marija je pa jako razburjena: besede jej kar dero iz ust in roke vedno pretepajo zrak.
Ivan Kovačič je proti Dondovi Mariji vložil kazensko ovadbo, da ga je Dondova na razpravi, ki se je dne 30. jami var ja 1.1. vršila na njegovo tožbo na okrajnem sodišču za civilne stvari pri sodniku dr. Pic-coliju radi neke njegove terjatve proti njej razžalila, rekši mu: »mrčes« (italijanski: »Un bel insetto«).
Sodnik je, prečitavši kazensko ovadbo, rekel obtoženki: »Prosite gospoda Kova-čiča, naj vam odpusti; prosite ga za zamero!
Obtoženka: »Jaz naj prosim za zamero? Saj mu nisem nič rekla!« — Na to pa pokazavši s prstom na našega poročevalca: *Kaj je ta gospod za pričo?«
Sodnik: Ne ne, gospod Ie tukaj piše, da vas bo dal v »Edinost«.
— Kaj, še v »Edinost« me bodo dali, ko sem nedolžna?«
Obtoženka je dalje tajila, da bi bila re-KJa Kovaiicu, ua je »lep mrčes«.
Sodnik je pa dal pozvati pričo Aleksandra Mirkoviča, ki je pridodeljen sodniku dr. Pollancu. Ni ga treba torej daleč iskati. Priča je bil slučajno dne 30. januvarja 1.1, v sobi sodnika dr. Piccolija na okrajnem sodišču za civilne stvari. Tam je videl Kovačiča, Marijo Dondovo in njenega soproga. Ta dva sta bila oba zelo razburjena. Marija Dondova ni hotela priznati dol-jro. a ker ie tožitelj, Kovačič, trdil, da mu res dolguje toženo svoto, mu je iciua »iep
mrčes!« Priča se je celo spominjal, da je sodnik dr. Piccoli pozval obtoženko na
j—j—i i kib mami h ■ i
JSTRE0Hi SANKA CESK.Vj;t
?PnR?TELEN PODRUŽNICA v TM
rl»	PontOrOHO a.--Kuo*?« It
Vfoge tia knjižice031 M 1 I 01 DG OđpOKd in na tekoči račun v	|4 |0 Etlfl rOtB
Stalne vloge In vloge po tekočem račus: n po dogovoru najugodnejše.
ADIJE ii KAVCIJE	lENBLMICa
*r»dn. ti-« o* © 19 */„ dop ta 3 1» S «>
Berlitz School. Odlikovani zavod za poduče van je jezikov. Francosko, hrvatske-, slovensko, italijansko, angleško, nemško, rusko, špansko in ogrsko. Podučujejo vseučilišeni profesorji. VsaKo • sredo ob 6 uri zvečer brezplačne konference v francoskem jeziku. Poizkusili pouk brezplačen. Novo ravnateljstvo. Različni poboljški.
Pavnatelj dr. Charles Viellemar Trst ulica Sanita 10 I.
Za info macije in lekcije od 8 zjutraj do 9 ure zvečer.
i rat, uitca Caruucci št i4 (tx i orrtnic)
Zaloga ustrojenih kož.
\ e i*oer» ^u-iebši-m z* će,tj*r.e. - dpecjaliteta © ...
*m*ta figove** /Jj/
r»ej flOOLP TSCNfPP^ /f-VT	T*
Kfldk KumtmAnn ^
(^/m/ie/mf
/	/vrerur
Kp	v/iipi/'imćj .
-j/ov.K«/ v yirc</€r/e
Neverjetne cene
Krasni čevlji! Izredna t/pežnost I
Moški, jako elegantni čevlji K 9 50 I in 1250. Ženski čevlji, krasnih oblik K 950 in 1250. Vsled pozne sezone I se prodajajo različni ženski čevlji, modernih oblik, ki so stali prej od n do 15 K, sedaj s 30 do 45 odsto popusta, t j. po edini ceni 8 K par.
Tovarna ^lfred franki Čevljarnica
TRST - Corso štev. 27.
Podružnica:
j ulica Cavana štsv. II
Vis & vis Id. Madonna del Mar?
n— ZDRAVNIK »
Dr. 22.
ffflim m aoteuj« bolmi fa wm
tolaml aa~iiv i© ta a«) jmvMmV mm ««>/<*> •ttbMui,^/. _ n«4i|
Corso it 12
9d 11 Vi 4o IVi te od 4 Vi do i Vi popoldi*.
TELEFOS 177/IV.
OrB Korsano
S pecivu, t M sifnitične la koinc bolezni ima svoj ambuiatonj
' t v irstu v u1 Srn Lazzaro št. 17,!,
(Ptflazeo Disna) Zf. csrtvijo Hv. Antona norega Sprejema od J2. do 1. In od 6 do 7 pop. —	ženske od 5 do 6 popoldne
: Piislso teti m
pomladna In poletna sezona 1914.
I 0dre?ek 3*10 m dolg \ odre«* 7 kron
; . . u li 1 odretet 10 kron za kompl. moško ob!. , i 0dre*ek 15 kron
i (suknja, telovnik, hlače) 1 odreže k 17 bon j 1 + + + "oo + + + 1 odrezek 20 kron j
j	Odrezek za črno salonsko obleko 20 K kako/	|
j	tad blago za površnike, torietovake lodne, svil.	I
I	kamgarae, blago za damske obleke itd. poSilja	j
j	po tovarniških cenah kot reelaa in solidna, naj-	i ) bolje znana tovarniška zaloga sukna
i šiegei - Imhof - Brno (KLravsfco)
Vzorci gratis in franko. ; Ugodnosti privatnih odjemalcev, će naročnjejo I sukna naravnost pri tvrdki Blogol - Imhof na } tovarniškem mesta so znatne. Stalne, niske S cene. Velik izbor. Uzorna, pazljiva postrežba j [ tadi malih naroČil v popolnoma svežem blagu. I
i j urad za privatne j informacije
i j Trst, Corso šfv. 21II.
(dvigafo) - Telefon 83. ! Brzoiai'1: „Informes" Trst, Poštni predal 291.
■ Prui urad Is crsis v Trstu.
; | RESHOST |
| NAJSTROŽJA MOST ; | HATMEOST |
Pojasnila kakor tudi urospetki na zahtevo.
\r Tr?tu. dne 16. aprila 1914.
»EDINOST« št. 73.
Stran V.
rc
0[
si
iz g-
i da ie Kovačič nje^a. pričo, izrecno »ril na besede Marije Dondove. »Mirni si takoj — je rekel priča — da bo ja kazenska ovadba, ker vem, da se vačič rad tožari. Sodnik ie še nagovarjal KovaCiča, naj umakne ovadbo, a ta je le skomizgnil ž rameni in pomolivši nekoliko od sebe obe roki rekel samo dve besedi:
—	Ne morem!
Sodnik je nato obsodil Marijo Dondovo, ker je rekla Ivanu Kovačiču »lep mrčes«, na dva dni zapora, poostrenega z enim
postom.
—	Ne, ne, jaz nočem nič, jaz ne sprejmem nič — je vpila Dondova in sodnik je
imel mnogo opraviti, preden je spravil besno žensko iz sobe.
Viharen prizor med dvema braniteljema kazenskega sodnika.
Pri istem sodniku, kakor razprava radi »lepega mrčesa«, namreč okrajnem sodniku za kazenske stvari Comelu. se je včeraj vršila razprava vsled kazenske ovadbe Ahne \Vagnestove proti dijaku Juriju Vilasu in nasprotno vsled ovadbe Antona Vilasa. Jurjevega očeta, proti Viljemu Wag-nestu.
2e dne 27. januarja se je pred ravno istim sodnikom vršila neka razprava proti
Juriju V_____ sicer na ovadbo Alme
VVagnestove, in na tej razpravi je Jurij Vilas rekel: >Ce bi jo bil čakal ob 11 ponoči na stopnjicah. bi se mi ne bilo treba zagovarjati na sodišču!« — Alma \Vagne-stova in njen oče sta smatrala te besede za razžaljive in sta vložila potom kazenskega branitelja dr. Rossija kazensko ovadbo. V tem se je pa pripetilo, da je Viljemu VVagnestu iz kleti, ki jo ima v hiši — stanujejo vsi v hiši št. 12 v ulici F. Cap-pello — zmanjkalo nekaj oglja, ali premoga. \Vagnest je začel vpiti in zmerjati s tatovi, a nato je šel na policijo in tam povedal. da mu ie bilo oglje ukradeno. Ni sicer znano, kaj in kako je povedal na policiji. a dejstvo je, da je potem prišel v hišo j policijski agent, ki je preiskal klet Antona j Vilasa. Ker se je Vilas čutil razžaljen, da ga imajo na sumu. da je ukradel oglje, je pa tudi on vložil kazensko ovadbo proti VVagnestu radi obrekovanja. In ker pričenjata imeni obeh strank s črko V. in \V.. je prišla vsa stvar v roke okrajnega sodnika Comela.
Stranko Vilas je zastopal dr. bolar. stranko \Vagnest pa dr. Rossi.
Sodnik je hotel najprej rešiti ovadbo Alme VVagnestove proti Juriju Vilasu in je zato pozval v sobo njo in njega. No, on se ie pozivu odzval in prišel na razpravo, a Alme ni bilo: bil je mesto nje njen zastopnik dr. Rossi.
Obtoženec Jurij Vilas je priznal, da je res na oni razpravi izrekel one besede. Dostavil je pa. da s tem ni mislil nič hudega. nič žaljivega. Imel je z Almo \Yagnes-tovo ljubavno razmerje, a njegovi roditelji so mu to razmerje prepovedali. Posebno je bila temu razmerju nasprotna njegova mati. Vsled tega je moral prekiniti to ljubavno razmerje. Ko je na razpravi dne 27. januarja izrekel one besede, je mislil s tem reči le to, da če bi še nadaljeval ljubavno razmerje % Almo Wagnestovo, bi ga ne bila tirala pred sodnika.
Tu je pa dr. Šolar branitelj obtoženca Jurija Vilasa izročil sodniku dve pismi, ki jih je Alma Wagnestova pisala Juriju V....U j še za časa njenega ijubavnega razmerja.
Sodnik Comel je pa še prej pozval v sobo tudi Antona \ ilasa. Jurjevega očeta, in | Viljema \Vagnesta. očeta Alme, ter skušal | i.ranke spraviti. A dočim je kazal V.... na- j gnjenje za poravnavo, ie Wagnest energi- j čno izjavil, da nikakor ne more Juriu Vila- j su odpustiti, ker je njegova dolžnost, da ' brani čast svoje hčerke.
Ko je torej sodnik prejel gd dr. Šolarja j izročeni mu pismi, ju je površno pregledal j ter ju potem dal na vpogled zastopniku j stranke \Yagnest, dr. Rossiju. Pismi sta pa morali biti zelo komprometirajoči za Almo | Wagnestovo. kajti, ko ju je dr. Rossi pre-čital. je rekel obtožencu Vilasu:
—	Čudim se, da vi kažete te pismi. Dejstvo, da ste pokazali te pismi, vas go-to\ o ne prikazuje za kavalirja. To ni ka-valirski!
Dr. Šolar: — Kavalirski ali ne kavalir-ski; dolžnost in pravica obtoženca je, da se brani in da porabi vse, kar je njemu v obrambo.
Nato je dr. Rossi predlagal poravnavo in sodnik mu je to celo priporočal. Dr. Rossi je šel nato iz sobe na hodnik, kjer je čakal Almin oče. Viljem \Yagnest. Pri tem mu je pa dr. Šolar jasno in glasno rekel:
_ Pazite, da ste pismi naša lastnina in
da ju hočemo imeti nazaj. Pisem ne smete dati v roke Viliemu \Vagnestu.
Nato j edr. Rossi odšel. Par minut pozneje se je vrnil in mirno povedal, da je Viliem \\ agnest pripravljen urnekniti ovadbo svoje hčere proti Juriju Vilasu. A ko ga je dr. Šolar pozval, naj mu vrne pismi, je dr. Rossi povedal, da mu jih je Viljem Wagnest, Almin oče. iztrgal iz rok. ter pristavil obrnivši se proti obtožencu Juriju Vilasu rekel:
—	Lepo uslugo ste napravil Almi! Njen oče r.i ničesar vedel o tej stvari, a sedaj je dobil v roke še oni pismi.
Dr. Šolar je pa nato skočil pokoncu in naje-ergičnejše zahteval, da se mu pismi vrr/.te, rekši:
—	To je tatvina! Lkradeni so mi dokazi, ki mi jih je poverila moja stranka in katere sem zaupal vam.
Dr. Rossi se je izgovarjal, da mu je Viljem \\ agnest, ko mu je on pokazal pismi, da bi ga pregovoril za poravnavo, iztrgal pismi iz rok in potem pobegnil.
Sodnik je dal nato pozvati Viljema Wa-gnesta. P daljšem klicanju. * ie \Yagnest oglasil in prišel v sobo, kjer je sodnik za-
hteval od njega, naj vrne obe pismi? Viljem \Vagnest je pa — grozno razburjen --izjavil, da pisem ne da več nazaj pod nobenim pogojem.
— Tožite me le radi tatvine, ampak pismi, ki sem ju vzel, ne dam več nazaj. Jaz sam sem varuh svoje hčere — žena mi je umrla pred 8 leti — in izvršujem svojo va-ruštveno dolžnost, kakor se meni zdi bolje in primernejše.
Končno je prišlo do poravnave med obema strankama. Zatem je pa dr. Šolar očital dr. Rossiju, da je nedelikatno postopal, ker mu je on, dr. Šolar, zaupal pismi pod pogojem, da ju vrne. Dr. Rossi se je še vedno izgovarjal, češ, da mu ju je VVagnest iztrgal iz rok.
Dr. Šolar: »Na vsak način je vaše postopanje vse graje vredno in pridete vsled tega lahko v disciplinarno preiskavo.
Dr. Rossi: »Vam manjka omike!«
Dr. Šolar: —Konstatiram le, da sta mi bili pismi ukradeni.
Dr. Rossi: »Ćujte, imam tudi roke, da veste« — in v tem je dr. Rossi stopil vzdignjeno roko pred dr. Šolarja, kakor bi ga hotel oklofutati.
Skočil je pa vmes sodnik Comel, ki je dr. Šolarja pregovoril, da je zapustil sobo. Ko je pa dr. Šolar odšel, je sodnik sam grajal čin dr. Rossija. češ, da ni smel dati Wagnestu pisem, ki so bila lastnina obtoženca Vilsa.
Tožba bivšega socUalno-demokr. strokovnega tajnika v Trsta, Todescbinija. proti listu „La Perseveranza".
V Milanu se je včeraj pričela razprava proti milanskemu dnevniku »La Perseveranza« in sicer vsled kazenske ovadbe bivšega osrednjega strokovnega tajnika, tržaške socijalno-demokratičnih strokovnih organizacij, Maria Todeschinija. Kakor znano, je svoječasno, in sicer ko so se v Italiji vršile državnozborske volitve in je Mario Todeschini Kandidiral v Veroni. tržaški »Hudičev rep« (Coda del Diavolo), priobčil članek, v katerem je dolžil Marija Todeschinija, da je o neki priliki ovadil policiji, da so nekateri državljani italijanskega pokoljenja in mišljenja sklenili angažirati delavske moči iz Italije ter jih privabiti v Trst, ter da je on, italijanski poda-nk, s tem spravil druge Italijane v nevarnost, da se policija maščuje nad njimi.
Veroneški list »Arena«, ki je ta članek ponatisnil, je bil že tožen, a je bil na razpravi oproščen. Sedaj je pa Todeschini toži! tudi milanski list »La Perseveranza«. Tu se je pa oglasil italijanski državni poslanec grof Arrivalene, ki je izjavil, da prevzame on vso odgovornost glede ponatisnjenega članka. Tako b opoleg odgovornega urednika »Perseveranza«, odv. Fontana, sedel na zatoženi klopi tudi grof Arrivalene. Glede »Hudičevega repa« je pa Todeschini izjavil, da je to vsega zaničevanja vreden list, katerega obdolžitev ni
smatiati z^t icsnc in ga zato tttdi ni tlOtel
tožiti.
Trgovina in gospodarstvo.
BORZNO POROČILO.
dne 15. aprila 1914.
Efektna borza.
D-a naj, 1.25 pop. Avstrijska renta papir 82.65, avstrijska* srebrna renta 82.65, avstrijska kronska renta" 82.90, ogrska kronska renta 8215. kre-ditke 615 —, Anglnbanka 336 25, Union 592.50, Liinderbank 518.—, Bankverein 519.— drž. žel. 710.50, Lombardi 100.75, alpinke 835.50, turške srečke 224.—, Napoleoni 19 10, marke papir 117.47. London kratko 24.02, Pariz 95.50. Mirno.
Dunaj, 315 pop. Avstr. rent« papir 82 75, kre-ditke 615.—, Lloyd 614 —, drž. žel. 710.50, Lombardi 100 75. alpinke 838.—, turška srečke 223.75, cbeques Pariz 95.50. Mirno.
Trst, «urad.)' Francija 95 40-95.70, Nemčija 117.30 - 117.70. Italija 94 9. > - 95.15, London 24 - 24.06, 20 frankov 19.09-19.14, 20 mark 23.48-23.54, so-vereign 23.95 - 24.02. nemški papir 117 35-117.75. italijanski papir 95 - 95.40, avstr. zlata renta 102.05 102.45, avstrijska kronika renta 82.80 - 83.20, ogrska
zlata renta 98.30 - 98 70. ogrska kronska renta 82.--
82.40, turške srečke 223 - 226.— ; diskont za menice do 3 mesecev 3*/4 - 41/4°/0, nad 3 mesece 41/*-4,/4%-Mirno.
Blagovna borza.
BudimpeSta, 15. apr. Pšenica za april 12.64, maj 12.42, oktober 11.38; rž za april 10.35. oktober 8.73; oves za april 7.74, oktober 7 75; koruza za maj 6.88, juli 7.— Ponudbe pšenice srednje, povpraševanje ravno tako. — Tendenca slaba. Prodaje •/, - V, vin. manj.
Trst, 15. aprila. Kava. Santos good average
za maj 55 50 - 55-75. za juli 66.--56.50. september
56 75 - 57 25, december 57 50 - 58.—, marec 58.--
5S 50. Tendenca mirna. — Good Rio za mag —.--
—.—, juli —.---.—, september —.---.—, december —.--—.—. marec —.--—.—.
Cene kave v Trstu za 50 kg transito; santos prima 73—75, superior 68—70, good 64—68, regularj 59—63, ordinarv 55—59, oprana 81—94! rio superior 66 —72, good 58—62, regulary 56—58 ■ ordinarv 53—56. oprana 80 — 89; demingo original ' 6S—72. izbrana 78—90. iamaika 72—80. laguajra j (triiiados) oprana lCO-liO, marakaibo 70—79, sal-vador in nikaragna 80—88. oprana 102—112. gua-( t-mala 94	kostarik- 106 120. portoriko 104-
114. m ' _plar.* 101 4 java 103-130. java , j(<y - * Oti—74. java zap. ind. 105 — 125, sumatra, | timor 92—104. liberia 112—124, moka 110—118. — Prodalo se je v preteklem tednu 2000 vreč santos od 60—75 K ; 1000 vreč rio od 54 do 70 K. — Prispelo: santos 7375 vreč, rio 3616 vreč • larnikom .Laura" ; iz Kew Torka 9016. — Hamburga H63. Bomba v a 504. Antwerpna 187, Havra 3:45, od drugod 85 vreč. — Napoti za Trst iz Brazilije 2»»250 vreč santos, 41250 vTeč rio
Sladkor. Centrifug, takoj 2%\ - 28 april-avffust 27"/. - 26' 4, novem -marec - 28.'/. - 28T/„ melis takoj 28»/,-28V„ april-avgust 29V, 29.V., nov -mar. 29 »/• - 29 50. concasse takoj 2S* , - 29. .
kocke 29V— 30'/4, kristal takoj 27»/,---
avgust	okt.-dec. 26' 26% Stalin
to razM BMtorM Map za mika la ženke •Meke
EMpoUlja po najnižjih enak Af«atov«aakft raspelima!«*
m. fttamaoki w Celju it 309 Štajersko
Pilite po gbrai iluctr. OMtik te več ti-oč stvari, kateri m vsakemu polije aaetoaj. Pri oaro&lik te Srbije, Bolgarije, Nemftje te Anato je treba denar na-
prej poe'ati.
ZobotehnKnl ambulatorij
Ermanno Schultze
Trst, ulica Caserma štev. 17, D. nadstr.
Posebni zavod za umetne zobe brez ustne plošče. Plombiranje z zlatom, platinom in porcelanom. Vsa dela brez bolečin. Zrav-nanje krivo rastočih zob. Zmerne cene. Sprejema od 9 do I in od 3 do 6 popoldne.
Dobiva so v	t.u^iii Ukarnab.
Najprimernejša garnitura Kron 5 -
ki sestoji iz: 1 para črnih ali rujavih čevljev s po vezami, 1 par finih-nogavič, 1 krasnea ovrat niče, 1 lepe kravatne igle s ponar. bril antom. 1 svilenega robca in 2 škatelj čistila za čevlje zrn 5 ir n — pošilja po povzetju HENRIK WE1SZ NAOYSALLĆ Bercs*»c Coni (Ofnko).
to ItabMga ■dm*-tlkaalnb|rkWli
^ olje za sluh
a*ui mm b M*.
1>M IMIlto
Mdi ako J« ta bkuim. 8utl»km ataaa K «.-a ■»vodilo« o vponbi, Mtn«aM*
I_
Dr. PECNIK
Dr. PETSCHNIGG
TKT, VIA L CATER1IU $TEV. 1.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 m 9pevq«n9i m Vnfnp in vodne (spolne) bolezni: IIV2—1 in 7—TVz
jir^ Velikanska zalcse pohišt^ la tapecorU
pTPaolo Gastwirtli, Trst
II mm Stadion it 6 (hlia siedalltta Fenlte).
llalftolj Men gfr za naku;ouanje bodisi slede cen kakor tudi kakouostL Kolosalni Izbor. - Telet 22-85 m _
GHSl
b

101
^^ A nrl A Zavarovalna zadruga ■ mM ■ 1 /m I I /m v Zagrebu. Edina do-
im J| mmvL mača zavarovalnica.
Ustanovljena leta 1884. — CENTRALA: Zagreb, v lastni hiši, vogal Marovske In Preradoviceve ulice. - GLAVNO ZASTOPSTVO: Ljubljana, Novisad, Osjek, Reka, Sarajevo.
Podružnica v Trstu, via del Lavatoio št. 1, II.
Telefon 24-94.
Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji elededazavarovanja:
1)	Um življenje
1)	Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti
2)	Zavarovanje dote.
3)	Zavarovanje življenske rente.
2)	Proti škodi po požaru«
1)	Zavarovanje zgradb, (hiS, gospodarskih zgradb in tovaren.
2)	Zavarovanje premičnin (poništva, prodajalniškega blaga,
gospodarskih strojev, blaga itd.)
S) Zavarovanje steklenih šip
Zadružno imetje v vseh delih znaša........K 8.013.332.66
Letni dohodek premije s pristojbinami.......Kl 486.207 56
Izplačane škode..................K5 264 162 96
Sposobni posredovalci In akviziter]! se sprejmejo pod ugodnimi pogoji.
Natančneje informacije daje
Podružnica „Croatiae" Trst, via del Lavatoio št 1, 11. n. In glavno zastopstvo „Croatiae" v Ljubljani (tvrdka Kmet In Slivar). Zastopnik za Goriško: g. Franc Perko v Trgovskem domu v Gorici.
ZAHVALIL
Vsem onim, ki so povodom smrti našega ljubljenega
JOSIPA KRALJ
izkazali sočutstvovanje, se tem potom naj-ikreneje zahvaljujemo. Posebna hvala č. g. duhovnikom, cerkvenim pevcem, starešinom ter vsem onim, ki so spremili pokojnika k večnemu počitku.
TREBĆE, 15. aprila 1914.
Žalujoči ostali.
Nova trgovina
„AH' Industria inglese"
„PRI ANGLEŠKI OBRTI"
ulica S. Caterina štev. 7 (ESTs®:)
Velik izbor oblek za moike in dečk«.
AngleSki rangt«-.	-----J«-
ROflAT 17ROR otSek, nortnansklh kostimov in ankenj za otroke.
Telovniki »FANTAZIJA*.	W Cene, da se ni bati konkurence
:: MJHSJN1C21 ::
TOMAŽ ZADNIK TRST
■	TELEFON itv. 16-08. =
trg Sv. Ivana štev. 6. — Prodaja meso iz lastne klavnice na debelo in drobno. — Na drobno goveje: sprednji deli po K 1.44 in 1.60. Zadnji deli po K 1.70 in 1.92. Na debelo po dogovoru. — Mesnica je vedno dobro preskrbljena s teletino prve vrste, kakor tudi perotnino. — Za mnogobrojni obisk se toplo priporoča
Tomaž Zadnik
Zobozdravnik
dr.Hinko Dolenc
■a Ja preselil i* ulice 8t. Lazarja
o ulico ODldlrluo it. 27.
Ordinira in aprajama od 9—1, 3—6. Dvigalnik na raspolago.
UPRAVNI SVET JADRANSKE BANKE javlja tužno vest, da je preminul včeraj njegov velez&služni podpredsednik
TOMO vitez COSSOVICH
Trat, dne 15. aprila 1914.

ALLA C /TA M LONDRA
i Trst, ulica dalla Po ste it. 5 - IVO KROŠEL - (prel M. Salarlnl)
Okusna izbira pomladanskih oblek od navadne do najfinejše za gospode in dečke. Velika zaloga blaga za moške obleke, katere izdeluje moderna avtor, lastna krojač
svojim
Stran VI.
»EDINOST« št. 73.
V Trstu, dne 16. aprila 1914
II PRIPOROČLJIVE TURDKE g s:	ini
Brivnice.
Anton Novak
57, se toplo priporoča cenjenemu slovenskemu občinstvu a mnogoštevilni obisk. - SVOJI K SVOJIml	2660
MialhAllft« »n najlepS«, Usnljarska dela se izvr-naJDOUSa	v frizerskem salona Andreja
ROJIC a v Trstu. Acquedotto 20. Izpadli lasje se kupujejo in izdelujejo se vsakovrstna dela. Dobra in točna po&trežba. Ogledajte si izložbo, da se
prepričate.	_
Ue,in M^tintMf Belvedere št. 4 se pripo-nCwU SalVlUlli roča slavnemu občinstvu. — L'dani >iuiiević Jurij, bivši pomočnik V. Gjurina.
J	J	^	200G
Buffet*
V ; rtvr.?« sn cenjenemu občinstvu Buffet v i'il^JiULU Jb ulici Ghega št. 8. Točijo se prvovrstna vina in pivo.	1804
M AMUlfl" najboljše in najbolj razširjeno sred-ffllUiUlIU stvo za uničenje stenic, Prodaja se po vseh mirodilnicah. Zaloga v Trsta: M. S k r i -nj ar, Via Ferriera 37, I. n.	2142
Drnrfnln ^ v najem se	razne gostilne,
alUUUJU kavarne, mlekarne in dragi obrtni obrati, hiše, vile itd. Pojasnila daje KoLaršiČ, kavarna Corso od 9—11. 3—6 telefon št. 825. 41
Stanu kninii fltmr^^:
nastavijo s stalno plačo za produo T Avstro-Ogrski dovoljenih srečk — Ponudbe pod »Merkur«, Brno, Neugmaaa št 30.	38C
360
V Ivin tulio P™ vrste' 40 kiL K 480; 100
■UMU ulje kiL K 10-— hrastorci, peveroni, luk itd. pošilja po povzetja Anton LIKEK, Znojmo (Znaim) Češko.
DfTVItftflllfflt« najfinejše okusne kranjske klo-RUipUSIljam base; veliko po 40 vin. Hoch-
prima salam I. in zrnati kg po K 2 70; isto IL po K 2-3-J kg. M. M O DIO, Šiška pri Ljubljani.
Cdllkem
Čevljarji.
:evlj^mica z zlato kolajno v Genovi. Lastna delavnica Sprejema očila po meri in popravlja. Cene zmerne. Josip ;arol, ulica Conti št 38.	1864
Čeuljnrnica „Alla Sartorelln" l^lt
3. — Velika izbera obuvala za gospe m gospodo. Sprejemajo se naročila ter poprave. Cene zmerne.
1447
Fotografa
Fotografi.
Antona Jerkiča naslov: Trst, ulica deile Poste 10; Gorica, Gosposka
4444
Glasovirji.
Cfrtfl fnbfirfn	Fornace 13. Tovarna in
rrun jUfldlUll trgovina glasovirjev in piani-nov. F Razpošilja na vse kraje. IzvTsuje vsakovrstna popravljanja. Delo zajamčeno. Cene zmerne. Svoji
k svojim!	. ,	,22Žl
Gorivo.
Ilfll ftOCmOb (naslednik Hibarič) priporoča za-IVrtil Ucllucll logo vsakovrstnega oglja, drv in petroleja. po nizki ceni. Pošilja tudi na dom. Trst. ulica S^aero nuovo 15, telefon 2243 4032
Gostilne.
f)M£« f|"ipM VmA ulica Lazzaretto veccbio št. ttfilK LbllU, IlSI 36 Zaloga vina s pridruženo jrostilno. — Vino iz Visa iz Preljica prve vrste. Gostilna v ulici Casimiro Donadoni št. 2 in Campo S. Giacomo št. 15, v kateri se prodi dalmatinski tropinovec, likerji ter ver-l maršala na drobno. V vseh gostilnah se raznovrstna gorka in mrzla jedila ter tno pivo. Cene zmerne. — Priporoča se za abisk.	2799
v ulic daj a t
prvovj ODLlen
Hoiboljft kranjske klobase ss
vinarjev razpoši jam po povzetju od 10 K naprej. Pri večjem naročilu nekaj popu-sta. Josip Princ,
gostilničar in izdelovalec klobas — Selo št 23, pri Ljubljani.	G82
Čistilo za ieulle
parkete in kovine. — Gazzoli & Comp. Via Carpison 2. Telefon 13-03. Odlikovana tržaška tovarna.	2114
:: HALI OGLASI»
□□ □□
se računajo po 4 stot. besedo. Mastno ti-kane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stotink. :
□□
QO □□
Odda
se lepa zračna soba 1 gospodu Via Roma gna 12, I vr. 3. "	381
H»n pr pravna za dvorec ali gostilno z več sob, 111*11 opremljena z gostilniško opravo, proda se takoj po nizki ceni pri Bohinjskem jezera. Pojasnila daje posestnik v P, Sorje pri Bledu. 382
Odda
se soba in sobica s hrano v ulici Boschetto 40, vrata 2.	390
flfffffll se	enemu ali dvema gospodoma. —
Uullll Ulica Commerciale št. 11, II. Po dogovora tudi hrana.	385
Odda
se takoj sobica v ulici Muamar št. 11, I nad. Po dogovoru tudi hrana.	386
MlffffAVtif sposoben za vsako delo išče službe. niHUCllR Ulica So itario )6, vr. 22	384
ZmfiTAOtlf <ma^ z vozovi se takoj prodali!	sta. Naslov pove Ins. odd. Edinosti.
Hlapec
in dekla, vešča vrtnarstva se iščejo. — Piano S. Anna št. (i2.	387
Dvnrifi	ov stari, prodajo se pri Katerini
riUMM Prebil. Piano S. Anna 62.
3S8
Mizarji.
Rudolf Kompara sprsffi:
občinstvu svojo mizarsko delavnico. Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela in poprav-1 j - - j - Vač rt i in prospekti na razpolago. Po želji prihaja tudi na dom	2532
H K? f* i PA H mizar v uiici ior^uaiu ___ ( .
* J lil JUHI gal Belvedere) Št. 28 se priporoča slavnemu občinstvu. Izdeluje spalne sobe in drugo
Olje, kis, milo.
nmfl£ftVNI Trst. ulica lstria	štev. 24.
DlHUVjlill Prodaja olja, kisa	mila in
dru-o.	313
larycca
mizarski molster, TRST, ulica San Francesco d' Assisi 2. SPECIJALIST ZA POPRAVLJANJE
ROULET NA OKNIH. Na Zeljo se menjajo pasovi in smeti. JamCi za popolno delo bres konkurence.
Pohištvo.
Dnhiftnn 'n *aPe*arUe P° znano nizkih rUlIlMvU cenah, katere se ne dobi drugje. Spaine sob* iz vsakovrstnega lesa, rezane od 330 kron naprej. Jedilne sobe od 400 kron naprej. Nova zaloga S- BROD, ul. Squero nuovo 7, I. nadstr. na strani poštne palače. Po dogovoru olajšanje plačevanja.
Peter Maranzana velLlrl
delovalnica kuhinjskega pohištva z zalogo popolnih kuhinjskih oprav, kakor tudi posameznih komadov. Poprave vsakega pohičtva. Delo solidno in | tudi zajamčeno.	2750
Restavracije.
Restavracija „Alla Stazione" ££ f:i
nim kolodvorom 3 — Najugodnejša restavracija I za potnike in meščane, ker je v bližini južnega | kolodvora kraj javnega vrta in kjer se uživa po leti na obširnem prostoru pod nebom svež zrak. j — Toči se izvrstno pivo in vino I. vrste. Izborno briiko vino. Furlansko in istrsko za dom po 96 : st' t. liter. Domača kuhinja. Cene zmerne. — Last Lik Anton Andrijančič, bivši vratar Hotela Balkan.	11251
Kdo ve kal T
o Ivani Pečar iz Postojne, ki je bila baje omožena že leta 1863 v Trstu z nekim mesarjem neznanega imena in umrla krog leja 1873 ; dalje o Mariji Debevec iz
Postojne, ki je bila pri Ivani Pečar krog leta 1863; končno o Antoniji Hilavec iz LipelJ pri Planini, ki je prišla v Trst služit krog 1874 in se je baje ondi poročila.
Večia declišma
imenovanih zapade erarju, ako se ne zgla-sijo one ali mesto njih upravičeni dediči. — Poročila o imenovanih treh naj se pošljejo c. kr. notarju J. Kogeju V Postojni, ki je pripravljen povrniti tozadevne gotove izdatke.
Bflhiftllll se na^av* ceneje nego v vsaki PUIUUVU drugi zalogi, v prodajalnici pohištva S. Brod, Squero Nuovo 7, I.
(ob strani poštne palače). — Moderne spalne sobe. od K 320-— naprej. Po dogovoru plačevanje na obroke.
Šivilje.
anirrpn Trst. Via 15arriera v. 33. vrata 13. • KKCtlCIf Damska krojačnica. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za
^ledal<šče itd. Cene zmerne
Tapetarske delavnice.
Rudolf Bonnes
17, priporoča cenjenemu občinstvu svojo TAPECARSKO DELAVNICO. Izvršuje vsakovrstna fina in navadna dela, ki spadajo v to stroko. — Delo solidno. — Cene zmerne.
1803
Trgovine s prekajenim mesom
DrinnMffim c<?njenerau občinstvu svoj buffet. rripUlUiUlll Točim prvovr-tno Dreheijevo pivo na pipo brez aparata, in vsakovrstnega vina. Trst. ulica Sanitu štev. 24, (nasproti muzeja Ileval telau	Lastnik : JOSIP TOMAŽIĆ.
Železnine,
Hliniliom železo, stare kerine: Anton Cerneca
IvUpUJcill Trst, ulica Olmo št. 14.	1865
2ganjarne.
flntnn TllPlf edina slovenska žganjarna in za-HiliUII IUIH loga likeijev, v kateri se dobe
vs ikovr-tni likerji, se nahaja v bližini .Narodnega
<luma- v Trstu, ulica Carlo C.h»gm 10. vogal ul. feeilia- Ldina zaloga d;-lr.iatin3kfc^a tropinovca. llazpošil a tudi na dež»!.>.	1152
Ra7nL
Franc žjajnar
v^ake vrste ulica della le^a štev. a, nadstropje II, ^rat	1S71
TapetorsKI In prepro$ar. mojster
DRAGOTIK PDC
tet mihi me m »
se priporoča ceni. občinstva.
IVAN TORRESANI
TRST - UUCA 6 UUA ST 32
FMNMMLM ŽELEZNIKE. •• PRE0 METI ZA D0MAC0 UPORABO ; OBRTNI M POLJSKI PRE0METL - CENE POSTREŽBA TOČNA.
I VRUtV A
Francesco Bednar
IUST — ustanovljena lala 1878 — TRSI I« prdofHa mfo
trgovino iivalnih strojov
bldkljev In pridevkov s nrlirifio delav k.1 co mi ta aHca Poltronu Itov 4
v ulico Campanile štav. 19
Zaloga obujala
trn lastna dtUfito«
A« Visinlini
Trat, mila® Otoaaa IDO« OPSBAIO")
Velika izbera	in	čerljer. Poprave
se izvrŠnjego točno, t^Hnff in po -**"'11 cenah
Prtialalnlaa ar hi
O. Bueher
fntaiDnirtuV
tet »t^gs com B. 3C.
a Is M nln aacTiari frmim+L-
DELO SOUDNa CENE ZMERNE.
Edlao prinsnka tovarn*
dvokalM , TRIBUNA" Gorica, TrŽiika ulloa 26. (NTO) puovaraa floriup). Zalaga dvak.lra, šivalnih In kmatljskth »trojtv, |ra-mofcnsv, orkaatrtjoaov ld.
F Batjel
Garioa, Stolna al. 2—4. Procaja na abrako.
Ca-iki franka
Dominik Tence
Trst, ulica Belvedere št. 47
priporoma etnj. eMnatvu svojo trgovino jostvln bi kolonij. Mag«, katero Jo vodno svoio. - Postrežba na don. . Vino In likerji v : s	steklenicah.	t s
;sa


1P
IIS
Vsled bližnjo selitve tvrdke Giac. Macerata
Trst, ulica Chiozza štv. 7-8 se proda pohištvo in tape-tarije po nabavnih cena1^
Uporabite to primko!

iff 1%
BOGOMIL Pli iO
Aitimil - UnivRi'sal
wMe* Vteceazo 8e0iid St 1$ Oaga api tiaai mirt
fio^ftt isboi
«r, T«rlllet emtaife vtriile, o&umt, j>?-•taaoT, ispoitmla Ili. Konkurenčno
Ste se že poslužili v čevljarnici
AKTOMA JAOERIIIKA
v ulici Farneto št. 33 ?
Sprejema usokovrstno popratila.
i Nikdar - do letos!
Vsled nakupa velikanske partije (2000) možkih in otroških oblek, zamore m prodati obleke po nabavnih cenah.
Moderne možke obleke od E 14 naprej „ otroške „ „ „ 8 „ „ oblečice za otroke od 3—10 let n „ 3 „ Velikanski izbor blaga za obleke po meri.
(Zadnji	k 9C uaprei.)
venk izbor delavskih oblek, hlač, spodnjih srajc in dragega perila. Vse po najzmernejiih cenah
ALLACITTA9 D! TRIESTE
TR8T - Ulica Glosui Carducci it 40
Prva »loven, mirodiliiea v Trste
Alojz Smletelj
jlica Carradorl st 13, v bližini gostih« N00
Zaloga barv, čopičev, mrežič za plin, predmetov iz gumija, sveč, mila, parfum., min. vod itd,
Ford iS—20 š-šP
Novi modoli 1913
Pomnoženo proizvajanje Znižanje canl
4—5 sedežev K 4800 ; 2 sedefa K 4300. Landa!e-<5 sedežev K 6300. Fopolna oprava C«pot* atrau-?kimi zavvaBn:], steklo, pet S70tilk, gene- ' aceti-leL-eki plin, rog, kilomet rati 6tevnik » mroinei. Cene veljajo za voze presto voznine in coinine 9 Trato.
ANTON SKERL,
sodnijski izvedenec Trst, Piazza Carlo Goldoni. Telefon 1734. Garage:Via dci Bacchi 18	fon 2247,
REM0NDIN1
tapetnik,
Trst, al. Cecilia de Ri»n^yep 9 priporoča j j. občinstvu suojo d?Iaunico ter zaactauija iočno izursbo za vsako delo.
JAKO ZMERNE C

UMETNA Z0BJ1
PLOMBIRANJE « ZOBOV.
IZDIRANJE IOSOV : BRil BOLEimB s
Dr. J. Č£9MAK 0. TUSCHE3
Z03023BAV-NIX
KONC. ZOBNI TEHNIK
TRSI
ULICA CASERMA, 13 II. nad
Trst — Plžzza iMiiera wMi šf. 9
Telefon žt. 26—56.
58 prodaja vedno prvovrstno goveje, telečje in kcštruno<
Jančje in UoUošje rr.es Obit: Kuhanje govejih vaaip, zali ^	^^
csoljen'h ćrev in sličnih izdelkuv. Postrežba tud' na dom. — Cece zmerne
m Miius
dipl. krrjič na tfHsiJaktai ačnaa zavodu za prltrejavaaja. adsvAii.aiiJaavab'. *am
TRST uLTor S, Piero4
Podružnica v Nabrežini Krojačnica, zaloga sukna Obleke po zmernih cenan Solidna, vzirna izvršitev
NAZNANILO«
Čast mi je naznaniti slav. občinstvu, da sem odprl popolnoma novo pekarno v ulici Caserma St. 11, katera je preskrbljena z vsakovrstnim blagom. Kruh vedno svež. Najfinejše vrsti moke. Prepečenci, slaščice, mrzle pijače, kakor tuei vino in likerji. Uljudno se priporoča JUoJzIJ Gulf, prej na trgu Caserma.)
r
OJlK SVOJIM 1
ferffntinit 6ombii£
Trst, ilira Iiiii i vnta (Rutol) 25
priporoča cenj. občinstva svojo
. tnovlno lestvin:: In. I kolonUalneta: Nosa 1

kMkot tuđi ŽGANJARN J.
Blago vedno sveže. - Postrežba na dom. - - - Cč2e zmerne in solidne.
upojfeKolinsKocllforijo!
Ivan Simunic
Trst, u ioa Belvedere 49. 7rgovina 7. usnjem vien vrs', črrin In barva-Dih ttr raoplatjv z izdela-vilnl: o zgori.] h delov čevljev. Velika izb°r rsb-šč n za ČsvIjC ,r jifirjc. Sp oialitetD : p(.aH in k PALMA ^


SBOGAR
fncKatniV l?i s^ektrotehnJ-r - * H** z*	<Ati	»aHfAiij«	itš*
Trit, VI« Ss9t?ne 0-5f»h*tti S. - Teisefaa i23, IV.
trava xa loi«nj« piva, moto^s u is betcin, sasaJjk«, sl7ala« sttoj«, moioeua«, bicikl« is izrrinj« drag* del*, fcl apad^jo t stroko mebrnikov, pripraT* zt, •IcV^rlfao razsvetljavo, električne motoij« la vsdigovalnice, električne zvonce, telefona in -sako delo elektrotehničko. - Zste?® žar*;«t, otek«! za fis li efšlrtrlka In d'ag^ sr»d««tev.
m
i t .y4
isg «
■m
m

čistilnica na suho
ALBiN mm

PABNA pfOilliCO,
boruornfcfl
nlioa Farneto štev. 9, Trst.
Zonske, moSke in otroška obleka, toalete, uniforme, prevleka pohištva, preproge, kožuho. Tiu^. perje, rokavice itd. itd. se barvajo in čistijo na suh način i natančnejša in naj-flkrbneje po najniž]ib cenah v centrali nI. Farnoto Štev. 9 in tržai* ; podružnicah ulica deiri&tria št 12 in ulica Belvedere fit.49 ter v podružnici v Gorici, uuoa de! T.^^tm Sf 14
O
NOVOST!
NOVOSTI
vsakovrstnega pomladanskega blaga za Ženske in moSke obleke
po najnižjih ce^ait
le o največji slovenski manuf. trgovini
TRST, ulica Nuova štv, 37
TELEFON 15.12.
NOVOSTI.
NOVOSTI,
M 01
ID <
O
3 X O
r