AÄO (LETO) XXIX (23) No. (štev.) 46 ESLOVBNIA LIBRE BUENOS AIRES 19. novembra 1970 ZAVEZNIŠKI PAKTI SATELITOV Z VERIGO POGODB SE SATELITI VEŽEJO NA MOSKVO 'Poljska in 'Romunija sta pretekli obnoviti 20 letno prijateljsko pogodbo teden podpisali 20-letno zavezniško po- : tudi z Bolgarijo, prihodnji mesec pa godbo. Poljski predsednik Gomulka je v ta namen priletel v Bukarešto, kjer ga je na letališču pričakal romunski predsednik Ceaucescu. Opazovalci menijo, da se je s podpisom zavezniške pogodbe končala doba napetosti med dvema komunističnima državama, ki sta imeli različne poglede na vprašanja Zahodne Nemčije, vojaške strategije komunističnega bloga, trgovine, Češkoslovaške in Kitajske. Po novi poljsko-romunski pogodbi, ki se je zavlekla za več kot dve loti, bosta Varšava in Bukarešta vodili vzporedno politiko do Nemčije, berlinskega vprašanja, v mednarodni trgovini, v problemih razorožitve in od Moskve tako željeni panevropski varnostni kcnerenci Temelj novj poljsko-romunski zavezniški pogodbi je bil postavljen le-tošniega julija, ko je Romunija podpisala z Moskvo nov 20-lctni zavezniški pakt. Vplivali so nanj tudi razgovori, ki jih je Zahodna Nemčija vodila s Poljsko glede poljsko-nemške meje na Odri in 'Neissi. še ta mesec namerava Romunija Diplomatska ofenziva rdeče Kitajske Nedavno kanadsko in italijansko priznanje rdeče Kitajske je v svobodnem svetu znova postavilo v ospredje Vprašanje, kaj tako priznanje koristi kitajskim komunistom in kaj svobod-ni državi, ki pekinški režim prizna. Ob priliki letošnjih proslav obletnice Maocelungove zmage nad čangkaj-škom je kitajski obrambni minister med drugim izjavil: „Imamo prijatelje že širom sveta.“ Izjava ni bila samo propagandnega značaja, temveč je odgovarjala resnici. Kitajska diplomacija se je v zadnjih letih spustila na pridobivanje prijateljev ter je treba med njene zadnje uspehe šteti italijansko priznanje pekinškega režima ter tri tedne prej kanadsko vzpostavitev rednih diplomatskih odnosov s Pekingom. Kitajska vlada je za svoje italijansko in kanadsko priznanje pristala na kompromis. Na začetku zadevnih pogajanj je sporočila Oitawi in Rimu, da bosta morata priznati tudi pekinško gospod stvo nad Fcrmozo, kjer gospodari čangkajšek. Ker Ottawa in Rim tega nista hotela storiti, se je Peking končno zadovoljil s tem, da kanadska in italijanska vlada “jemljeta na znanje“ njegovo zahtevo. Čim pa sta Ottawa in Rim priznala Peking, je Čangkajšek prekinil diplomatske odnose z njima. Doslej je rdečo Kitajsko priznalo že 7 od 15 članov NATO. Polovica najtesnejših severnoameriških zaveznikov tako vodi drugačno politiko do Pekinga kakor jo vodijo ZDA. V kratkem bo rdečo Kitajsko priznala tudi Belgija (tudi članica NATO), prav tako Avstrija in Čile. Vsega je doslej priznalo rdeči kitajski režim 50 držav. Prihodnji teden bodo v skupščini ZN znova razpravljali o vprašanju včlanje-nja rdeče Kitajske v ZN. Ker je za njen pristop potrebna dvotretjinska večina glasov v skupščini, Kitajska tudi letos še ne bo postala članica ZN. V vsakem slučaju pa postaja «stališče Washingtona vedno težje, odn. vedno hujši je pritisk, naj Bela hiša svojo politiko do Pekinga „prilagodi stvarnosti“. Nihče ne dvomi, da se to v doglednem času ne bo zgodilo. Teoretično more priznanje pomeniti priznanje dejanskega stanja ali stvarnosti, ne da bi o njej izrekalo moralno sodbo. Kanadski predsednik Trudeau je s tem v zvezi dejal: „Priznanje pekinškega režima ne pomeni, da se strinjamo s tem, kar ta režim dela.“ Na drugi strani pa se dogaja, da nekatere vlade npr. ne priznajo južnoafriškega režima, ker zanikuje enakopravnost črncem. Istočasno pa mnoge od njih ne protestirajo proti terorju pekinškega režima nad lastnimi državljani. Severno Ameriko, ki je priznala Južno Afriko, ne priznava pa Pekinga, pa pogosto obtožujejo, da igra dvojno vlogo. Doslej je Washington uradno trdil,, Zato v Washingtonu menijo, da se da Čangkajšek ostaja zakonit vladar bodo morali podati na pot priznanja celinske Kitajske in že 21 let odkla obeh Kitajsk, Pekinga in Formoze. To-nja priznanje Pekinga. V zvezi z bo- : da taka politika bo razburila obe Ki-dočo ameriško politiko priznanja rde- j taiski. Formoza bo obsodila to poli+iko, če Kitajske opazovalci navajajo na- ! dasi verjetno ne bo prekinila odnosov slednje pozitivne posledice za ZDA: |z Washingtonom. Peking bo protestiral še z Vzhodno Nemčijo. Vzhodnonemški sovjetski satrap Uibricht bo v ta namen priletel v Bukarešto in podpisal prvi zavezniški pakt med Vzhodno Nemčijo in Romunijo. Dasi je članica Varšavskega obrambnega pakta, ki ga vodi Moskva, je Romunija bila v dolgoletnem sporu z Moskvo, Varšavo in Vzhodno Nemčijo glede vprašanja Zahodne Nemčije, reformističnih dogodkov na češkoslovaškem in v drugih vprašanjih sovjetskega bloga. Medtem ko so druge članice Varšavskega pakta poslale avgusta 1968 skupno s sovjetsko Rdečo armado svoje oddelke v Češkoslovaško, da bi uničile reformističnega komunista Dubčeka, je romunski predsednik Ceaucescu nekaj dni pred sovjetskim vdorom Dubčeka obiskal v Pragi in ga podprl. Od vseh dosedanjih romunskih pogodb s sovjetskimi sateliti opazovalci smatrajo za najvažnejšo bodočo pogodbo z Vzhodno Nemčijo. Z njo bo dokončno sklenjena veriga pogodb, s katerimi so sovjetski sateliti povezani z Moskvo in med seboj na vojaškem, političnem in gospodarskem področju ter popolnoma odvisni od Kremlja. Obisk abesinskega cesarja Med koptsko in katoliško Cerkvijo vladajo dobri odnosi Abesinski cesar Hajle Selasi je bil minuli teden na štiridnevnem obisku v Italiji. Prvič po letu 1936, ko je takratni italijanski fašistični diktator Mussolini vdrl v Abesnijo in jo spremenil v italijansko kolonijo, dokler je niso o-svobodili Angleži med drugo svetovno vojno, se je zgodilo, da je abesinski cesar stopil na italijanski škorenj. Po uradnih obiskih pri italijanski vladi se je Hajle Selasi podal v avdienco k papežu Pavlu VI. Hajle Selasi, ki je tudi predstavnik 12 milijonske koptske cerkve, ki je prekinila vse stike s katoliško Cerkvijo pred več kot 1500 leti (leta 451), je prvi abesinski suveren, ki je obiskal papeža. Razgovor med papežem in Hajle Se-lasijem je trajal pol ure. Po razgovoru sta drug drugega imenovala „delavca za mir‘‘ in objavila, da so odnosi med katoliško Cerkvijo in koptsko cerkvijo v Abesiniji dobri. Pavel VI. je zlasti poudaril Sela-sijevo neumorno delo za mir, predvsem na afriškem kontinentu in poudaril, da je cesarjev vpliv čutiti daleč izven meja njegove domovine, „v svetu, kjer včasih kaže, kakor da bi brutalna sila hotela uničiti vse drugo.“ Pavel VI. in Hajle Selasi sta se izven Vatikana prvič srečala lansko leto na zasedanju Mednarodne delavske organizacije v Ženevi v Švici. Oba sta se tudi zavzela za pomirjenje v Nigeriji. Ob snidenju v Ženevi je Pavel VI. izrekel Hajle Selasiju željo po enotnosti med katoliško in koptsko Cerkvijo ter zlasti opozoril na dobre odnose, ki vladajo med katoliško Cerkvijo in državnimi oblastmi v Abesiniji. Katoliška Cerkev v Abesiniji šteje trenutno ok. 60.000 vernikov. Cesar Hajle Selasi je bil prvi državni poglavar, ki ga je počastila samo švicarska straža v Vatikanu. Kakor je znano, je Pavel VI. pred kratkim ukinil ostale vojaške enote v Vatikanu. Podrobnosti o razgovorih med papežem Pavlom VI. in Hajle Selasijem niso objavili. Hajle Selasi — njegovo ime pomeni „Služabnik Najsvetejše Trojice“ — je poudarjal predvsem papeževo moralno vodstvo in njegove „neizmerne“ napore za ohranitev svetovnega miru. Europa frente a Latinoamérica La cooperación entre países desarrollados y los que están en vías de desarrollo es esencial para la verdadera promoción de toda la humanidad. En tal sentido recientemente el secretario de la Organización de Estados Americanos, Galo Plaza, hizo un llamamiento a los países Europeos. En París, ante los miembros del instituto atlántico expresó: „América latina es una región en pleno crecimiento, lanzada ya por el camino de la industrialización y pertenece a la comunidad occidental de la qua participa en la cultura y de quien ha recibido la herencia.” Agregó que hace este llamamiento a Europa “para que ayude a Latinoamérica en el proceso de los cambios profundos que vive, con actos que constituyen no solamente un gesto humanitario o un incentivo político, sino también una respuesta a un problema, cuya solución es vital para ambas partes.” Evropa nasproti Latinski Ameriki ^Sodelovanje med razvitimi državami in drugimi, ki so šele v razvoju, je gotovo bistvene važnosti za resničen napredek vsega človeštva. V tem smislu je pred kratkim naslovil svoj govor evropskim državam tajnik Organizacije ameriških držav Galo Plaza. V Parizu je pred člani Atlantskega instituta dejal: „Latinska Amerika je dežela v polnem razvoju, na potu industrializacije, in je del zahodne skupnosti, s katero jo povezuje tudi kultura in od katere je sprejela zapuščino.“ Dodal je, da to govori Evropi, „da pomaga Latinski Ameriki v procesu globokih sprememb, v katerem je sedaj, in to ne samo z dejanji humanitarnih gest in političnih vzpodbud, temveč tudi z dejanji, ki bodo odgovor na problem, katerega rešitev je življenjsko važna za obe strani.“ Sz življenja im dogajanja v Argentini ČAS POLITIKOV ŠE NI POLITIČNI ČAS Ko je ob nastopu Argentinske revolucije nova vlada razpustila politične stranke in prepovedala njih delovanje, je bila večina prebivalstva s tem zadovoljna. To nemo soglasje obstaja še danes. Vzrok je v razbitosti in neefek-tivnosti, v katero je zašlo argentinsko politično gibanje že precej pred letom I 1966. V tistem času bi skupen nastop vseh strank še mogel pospešiti konkretne storitve in državo izpeljati iz zavoženega stanja. A do tega v danih zgodovinskih okoliščinah ni prišlo — sploh ni moglo priti. Sektarski prepiri so jim bili več kot blagor naroda. vičarskim skupinam, kot desničarskim. Vendar dokument med ljudstvom ni imel večjega odziva. Tudi niso izbrali primernega datuma. V četrtek 12. in 13. t. m. je bila namreč splošna stavka. Delavstvo je v veliki večini stavko pod-! prlo (radi ali neradi). Uradna statistika je ugotovila nad 80% stavkajočih, sindikalisti pa nad 95%. Tudi se je zgodilo prvič po mnogih letih, da niso | vozili vlaki vsaj z zasilnim voznim redom, kot je bila to doslej navada. — Hujših izgredov ni bilo v Buenos Airesu; zato pa je bil položaj slabši V notranjosti, kjer je bilo v izgredih mnogo ranjenih in celo en mrtev. Stavka je dokazala, da imajo sindi- kati veliko moč, vsekakor večjo kot Sedaj, po štirih letih, ko se je tudi politiki. Vendar menijo opazovalci; da vlada nekoliko omilila in ne pazi več za ietos ne bo več stavk. Za prihodnje toliko na delovanje „bivših politikov“, j ieto pa mnogo odvisi od tega, kakšne so se ti pričeli znova grupirati. A sedaj izgleda, da so se le naučili, da je „moč v slogi“. 'Predstavniki strank, ki so si bile še pred kratkim odločno nasprotne, so našli točko, v kateri se popolnoma strinjajo. Tako se je v sredo 11. t. m. zbralo osemnajst izmed njih, ki so zastopali devet različnih tokov. Podpisali so skupen dokument, v katerem v glavnem zahtevajo „povratek institucionalnosti“ ali z drugimi besedami volitve. Dokumentu so dali ime „La Hora del Pueblo”. Zanimivo je to, da dokumenta niso podpisali krščanski demokrati. Opazovalci menijo, da se tudi argentinska kršč. demokracija bolj približuje le- Sovjeti gledajo na Evropo Zahodni Evropi se ne mudi na konferenco Sovjetski zunanji minister Gromiko ' o problemu panevropske varnostne kon-se je minuli teden tri dne mudil na ference razpravljali še naprej na mi- ukrepe bo vlada podvzela na ekonomskem in socialnem poiju. Ukrepov od strani vlade pričakujejo vsi: politiki, sindikalisti, zlasti pa prebivalstvo, ki je že nekoliko sito stavk in si tudi ne želi povratka sistema izpred leta 66. Prav zato se vladi nudi lepa priložnost, da uresniči gospodarske in socialne načrte za zagotovitev miru in reda v državi. IZ TEDNA V TEDEN črne maše za umrlim bivšim francoskim predsednikom gralom De Gaullom se je v crekvi Notre 'Dame v Parizu udeležilo 83 državnih poglavarjev. De Gaulle je v tem oziru prekosil Winstona Churchilla, Johna Kennedyja in Dwigh-ta Eisenhowerja. Allende je začel komunizirati čilsko policijo. Razpustil je varnostne policijske oddelke, izvežbane za boj proti mestni gverili in dal zatočišče osmim bolivijskim gvarilcem, ki so Po izmenjavi veleposlanikov bo lab- v Wa"hingtonu, češ da mu Bela Hiša j vladi je predložil sovjetske načrte za uradnem obisku v Rimu. Italijanski nistrskem zasedanju NATO v Bruslju ; jjpj izgnani iz Bolivije, med njimi' ko prišlo do resnih različnih pogajanj med obema državama — dasi britanski in francoski veleposlanik v Pe- I ustvarila sovražni! n, ^še bolj kingu ugotavljata, da to ne drži. Viet- | nasprotnega, kakor je bil dr loj. Kljub namski problnm in nuklearna razoroži- . temu pa večina „strokovnjakov sra poskuša prepročFi zavoiščenje Formo- ¡ sklicanje pan-evropske varnostne kon-ze. ZDA bo dobila odtujenega zavežni- ference, Večino razgovorov je Gromiko imel j z italijanskim zunanjim ministrom Mo-rom. Gromiko je poudarjali, da Moskva prihodnji mesec. | Osvaldo „Chato“ Peredo. Čez Ande pa Gromiko „z odlašanjem“ ni bil za- [ je v Argentino pribežala neka ma-dovoljen. Pred vrnitvijo v Moskvo je džarska begunka, ki je izjavila, da ja napravil še kratek obisk pri papežu j madžarska komunistična vlada zahte- Pavlu VI. Protisovjetski elementi so S vala od Ailendeja, da naj vrno v proti Gromiku organizirali več demon- i Madžarsko' begunce, ki so po vstaji tev sta brez sodelovanja Kitajske ne- j riškega zunanjega ministrstva meni, da j meni, da so „pogoji za tako konferenco gtrativnih akcij mcd njimi hjdi na t„gu i ista 1952 zbežali od tam. rešljiva. Boljši odnosi s Pekingom bo- | h politika „dveh Kitnjsk“ edina moz- | prikladni“ in da bi bilo treba čim prej | w OA , v , , , , , i sv. Petra, kier so raztrosili letake, v Washmg.on. Ta nacr preiti „iz bilateralnih v multilateralne , . „ „ ,........... v . , ,. ;1 », katerih e raj, i se je v Peli hiši pojavil ze pred leti | razgovore . do dali Washingtonu možnost večje ina politika elastičnosti do Moskve. Kakor >d ameriško-sovjetskim prijateljstvom iov mu sedaj Nixonova vlada mirno sledi. Washingtonu bi bila pot vsekakor olajšana, ko bi s kitajske politične po- prod skrbi Kitajce, tako bo lahko sovie‘e skrbelo prijateljstvo med Washingto-nom in Pekingom. ZDA bodo pridobile na ugledu v tkim. tretjem svetu, i žarnice izginil Maecetung. To si v zvozi kjer ima rdeča Ribniška močan vpliv. | s pričakovanjem ameriškega priznanja Negativne posledice za ZDA pa mo- j želi tudi Maocetrngov naslednik 63-let-rejo bil: ameriško priznanje bo dalo j ni Lin Pino. Ne bodo pa ZDA s prizna-kPajski diplomatski ofenzivi močan za- ; njem pekinškega režima rešila proble- Glavni cilj evropske varnostne konference naj bi, meni Gromiko, bila „stabilizacija meja evropskih držav, kakršne so nastale po drugi svetovni vojni“. Nadalje je Gromiko izjavil, da „je važno, da noben nov element ne bi razburkal sedanji pomirjeni položaj“. Italijanski zunanji minister Moro, ki je po naročilu zahodnih zaveznikov !ef. zlasti v Aziji, za nove nastope pro- ma ekspanzivnosti komunizma-, kakor ! tipal v vzhodnoevropskih prestolnicah ti ZDA. Washington bo izgubil iskre- ga niso rešile s priznanjem sovjetske nega zaveznika na Formozi. Ta otok s svojimi 14 milijoni prebivalcev in dobro vojsko je naravno ameriško oporišče pred vrati Pekinga, ki bo v trenutku pekinškega priznanja izgubljeno. ga in drugih komunističnih režimov. Tu diplomacija v starem smislu odpove in ostaja samo ena pot: odločen odpor proti komunizmu na vsej črti, na vseh toriščih človeškega udejstvovanja. in v nevtralnih državah, kaj menijo o sovjetskih predlogih za pan-evropsko varnostno konferenco, je dejal, da „Ita- se sprašujejo, kaj je Gromiko „obljubljal papežu: ali žaro s pepelom Jana Palacba v zameno za novih en milijon italijanskih glasov za. italijansko KP?“ Sovjetski atomskj fizik Andrej Saharov in dva njegova sodelavca so ustanovili v Moskvi „Odbor za kon- sovjetsko-tursko mejo na sovjetsko Jožef Mengele, zloglasni nacistični zdravnik iz taborišča, Auschwitz, se po izjavi zabodnonemškega predsednika Heinemanna skriva v Paragvaju. Obtožujejo ga nasilne smrti več sto tisoč jetnikov. ZSSR je izpustila na svobodo dva ameriška generala, ki ju je zajela, ko je niuno letalo po pomoti zašlo čez struktiven študij vprašanja človeških pravic“. V zadevni objavi pravijo, da „člani komunistične partije ne morejo biti člani odbora“. Opazovalci dvomijo v možnost obstoja te organizacije, dasi „namerava delovati v mejah so- lija ne nasprotuje varnostni konferenci. Toda“, je izjavil, „Italija je navezana 1 vjetskih zakonov“, kakor trdijo usta na svoje članstvo v NATO“ ter bodo i novitelji. ozemlje. Pogaiania za izpustitev so trajala nad tri tedne. Nad 700.000 smrtnih žrtev je zahteval ciklon in podmorski potres v delti indijskih rek Ganges in Brahmaputra v vzhodnem Pakistanu. Poginilo je tudi nad pol milijona glav živine. Kako delajo slovenski komunisti Iz načrta v načrt a brez delovanja V komunističnem leksikonu zavzemata besedi „teorija“ in „praksa“ važno mesto. Pa tudi v realnem življenju je razloček med njima bistven in odlo -čilne važnosti za delovanje na področji. Teoretično komunistični režimi reši jo vsak, še tako težak problem. A ko je treba rešitev prenesti v prakso, tedaj se pokažejo vedno nove težave. Ko pa se zgodi, da je režim na oblasti že daljšo dobo (in to je pri vsakem komunističnem režimu, ker zasedene oblasti nikdar ne zapustijo), tedaj se teorično rešuje z istim optimizmom, a do prakse sploh ne pride. Iz načrta v načrt si belijo glave, programirajo akcije, dajejo navodila, k; jih potem nihče ne izpolni. Položaj pa se medtem suče, kolikor mu pač ugoden ali neugoden veter pomaga. Izjema je edino v področju, ki se tiče oblasti, katere se partija drži kot klop in je za ohranitev vodstva pripravljena žrtvovati vse. „še vedno na papirju“ Nov konkreten primer gornje trditve lahko najdemo v delovanju Zveze komunistov Slovenije v zadnjih mesecih. Položaj, zlasti na gospodarskem polju, je danes v Sloveniji in Jugoslaviji kaj kritičen. Za njega analizo se je v juliju zbral Centralni komite Zveze komunistov Slovenije (CK ZKS) in sprejel različne sklepe, kako položaj vsaj delno zboljšati. Preteklo je nekaj časa, in 15 septembra je Komisija za družbeno ekonomske odnose in ekonomsko politiko Centralnega komiteja sklicala novinarski sestanek, kjer so razpravljali ,,o predlogu akcijskega načrta za uresničevanje sklepov druge konference Zveze komunistov Slovenije.“ Ob tej priliki je Zvone Dragan, predsednik omenjene komisije povedal, da so „sklepi julijske konference doživeli široko podporo komunistov in celotne slovenske javnosti, kakor tudi kmetijskih proizvajalcev.“ Seveda je Zvone Dragan moral, rad j ali nerad priznati, da je „konferenca še vedno le na papirju. Zato moramo,“ je trdil, „komunisti naloge izpeljati do kraja, se pravi uresničiti v praksi vse sprejete sklepe konference.“ V namen, da se sklepi izvedejo, so nato izdelali „predlog akcijskega programa, ki ga naj sprejme in potrdi prihodnja seja CK ZKS“. Ta program naj bi bil hkrati tudi „pripomoček in pobuda ter obveznost za komuniste v kmetijstvu, v občinah in na medobčinski ravni za izdelavo lastnih akcijskih načrtov.“ (1) Kmetje še vedno čakajo Medtem pa so v CK ZKS tekle tudi „sklepne priprave“, na konferenco Zveze komunistov Jugoslavije, ki je bila oktobra v Beogradu posvečena kmetijskemu problemu. Slovenski komunisti so za tja res pripravili vrsto predlogov za izboljšanje položaja v kmetijstvu. Vendar bo verjetno treba iz spre-■ jetih sklepov pripraviti konkreten „ak-' cijski program,“ ki ga bo potem potrdila prihodnja seja (menda prihodnjega leta) da se bo pričel v praksi | izvajati, ko bodo okoliščine tako spremenjene, da bo treba pripraviti že nove predloge za sklepe naslcdne seje. Tako ljudstvo lahko še naprej pričakuje rešitve, ki se sijajno blestijo na papirju, in se celo ponujajo v inozemstvu kot rešitev ekonomskih problemov. Delovni človek pa bridko občuti na lastni koži, da je, na konkretnem področju, prepuščen samemu sebi, na milost in nemilost okeliačin. Več prekinitev kot rojstev Položaj v katerem se danes nahaja slovenski narod, pa tudi drugi južnoslovanski narodi, glede majhnega naravnega prirastka, je zadnje čase pogostokrat snov razpravljanj in skrbi. Problema se je dotaknil na letošnji proslavi narodnega praznika 29. okto-; bra tudi g. Miloš Stare, ko je v svojem ' govoru dejal: „Nad Slovenijo je KAZVRATNOST. Mati razvratnosti ni veselje, temveč odsotnost veselja. Friedrich Nietzsche, človeško, prečloveško, I, 77. Inflacija vedno višja Gospodarska katastrofa, ki preti | Nekateri so predlagali za rešitev v ujem Jugoslaviji, je postala sedaj že snov ’ položaja, naj bi se izdala večja koli-danes debate v samj Zvezi komunistov. Ne čina denarja čeprav brez kritja. Sta- smrtnonosna številka 3,3! To je današnje povprečje števila članov slovenske družine. En sam otrok in nič več. Namesto za dragega se odločijo za avto ali kakršnokoli materialno ugodnost. Statistika kaže, kam vodi slovenski na- I rod smrtnonosna številka 3,3.“ Najnovejši podatki to krepko potr- jujejo. Po ocenah strokovnjakov je v Jugoslaviji na leto več kot 300.000 prekinitev nosečnosti. Tretjina splavov je ilegalnih. Obenem pa statistika kaže, da je letno rojstev le 200.000. Prekinitev nosečnosti je torej za polovico več kot rojstev. Posebno značilen podatek je ob tem, da je 21 odstotkov vseh žensk, ki so prekinile nosečnost, mlajših od 18 let. Sedaj piše domačo časopisje o potrebi ustrezne zakonodaje. Določiti naj bi bilo, kakšni pogoji so potrebni, da ' se odobri abortus. Z mrtvo črko zakona hočejo zaustaviti grozotne posledice, ki jih je v narodu pustila načrtna zma-terializacija. Pa ne gre. VVVV\WV,.,A%W.*.WAVJVUVWi Na ©esti pmnano — v pisarni aepmæmaEE© sicer direktno, pač pa kot del proble- lišče teh je ostro napadel predsednik ma, kaj narediti s gospodarsko refor- ; vlade, češ da bi ta, kot tudi dragi na-mo, ki bi sedaj morala roditi že lepe 1 pačni ukrepi, ki so bili že storjeni, sadove, a je prav ta reforma eden iz- državno gospodarstvo pripeljali na rob med vzrokov težkega ekonomskega položaja. Zasedanje Zveze komunistov Jugoslavije, katerega se je udeležilo nad 350 delegatov, je trajalo do prvih dni novembra in je bil glavni predmet razpravljanja prav, kako rešiti gospodarsko reformo, ki jo bohotna inflacija grozi popolnoma zadušiti. Določili so, da se do srede leta 1972 zamrznejo cene industrijskim izdelkom, kakor tudi nekaterim proizvodom prve potrebe. To naj bi bilo nujno potrebno, kajti v osmih mesecih letošnjega leta se je življenje podražilo za 14%. •poloma. Krsta Crvenkovski pa je priznal, da marsikje v Jugoslaviji niso doumeli duha reforme. Nesmotrno delovanje podjetij. Pretirana potrošnja ki je še povečala inozemski dolg. Prišlo je do nevarnih posledic kot množična brezposelnost in nenehno naraščanje cen na notranjem trgu. Krsta Crvenkovski je tudi poudarjal, da je „Jugoslavija polna skupina ljudi, ki imajo malomeščansko miselnost in egoistično branijo svoje zasebne koristi“. Priznati je moral tudi, seveda indirektno, globoko pomanjkljivosti ▼ samoupravnem sistemu. Stališče „Slovenske levice“ Pohlep Italijanov po slovenski in hrvaški zemlji Bivši tržaški župan to potrjuje v Buenos Airesu Italijani, ki so se naselili v Buenos Airesu iz Benečije, Furlanije, Tržaškega in Istre, se združujejo v Circulo Tries-tino. Ko so letos praznovali 52. letnico konca I. svetovne vojne, so kot slavnostnega govornika povabili tudi biv— šega tržaškega župana ing. Giannija Bartolija. Gianni, tržaški župan od lota 194!) do 1957 je bil znan kot Slovencem zelo sovražen italijanski šovinist. Precej je tudi njegova zasluga, da je bil Trst dodeljen po II. svetovni vojni Italiji. V nedeljo, 15. novembra, je na slavnostnem zborovanju v Teatro Coliseo, ki so se ga udeležili tudi uradni zastopniki italijanskega poslaništva, govoril ing. Bartoli med drugim tudi c problemu „needrešenih pokrajin“. Po poročilu v La Prensi povzemamo o tem dobesedno: „V začetku govora je ing. Bartoli omenjal proces, ki je pripeljal do združitve Italije, in poudaril, da je dosegel višek ob koncu I. svetovne vojne, ko je uspelo doseči priključitev „needrešenih“ pokrajin. Spomhral se je, kako je bila I. svetovna vojna koristna za osvoboditev Trs^a, a je bila na žalost ta zmaga pozneje okrnjena in da še danes Istra in Dalmacija ne pripadata italijanski državi.“ Torej še sedaj hočejo nekateri Ita-dijani „odrešiti“ slovensko in hrvaško zemljo, Tržaško ozemlje, Istro in Dalmacijo. Pohlepno čakajo na trenutek, ko bodo lahko priključili italijanski državi te pokrajine, ki so zanje še vedno italijanske. In to potrjuje bivši tržaški župan javno in pred vsem italijanskim poslaništvom! Doma se liojijo „klerikalskega vpliva“ i | Komunistični predsedniki Zveze i mladine Slovenije iz vseh slovenskih občin so se. 17. oktobra zbrali v Klubu poslancev v Ljubljani in razpravljali o aktualnih problemih, ki tarejo ZMS. j Eden najhujših je po mnenju predsed-! nikov vloga in položaj Cerkve v Sloveniji. Posebno boli „poskus klerikalnih krogov, ki bi radi na najrazličnejše načine izolirali mlade vernike od njihovih sovrstnikov in od družbenih tokov na~ploh. ZMS, ki združuje verujočo in neverujočo mladino na osnovi ob-likovan'a in uresničevanja svojega programa, takim poskusom najodločneje nasprotuje.“ Izvršni odbor „Slovenske levice“ je;nosti v Italiji. Nepojmljivo je namreč, imel 24. oktobra t. 1. svojo sejo in je na ' da kljub vztrajnemu ponavljanju pri- njej pretresal položaj slovenske narod- j jateljskih odnosov med obema drža- ne skupnosti na Goriškem in Tržaškem, j vama naša vprašanja ne najdejo teme- Poudaril je, da so se zastopniki SL ob j ljifce demokratične rešitve. Izvršni od- . štirideseti obletnici smrti bazoviških ju- ■ bor SL pri tem poudarja, da je sloven- Vsak dan kontrolirajo jugoslovanski nakov udeležili proslave, ki je bila v | ska narodna skupnost v Italiji sestav- prome.ni miličniki tuje turiste,_ pa tudi soboto> septembra in položili venec ; ljena iz tržaških, goriških, beneško-re-: jugoslovanske , državljane, s tujimi voz- k spomeniku, da bi se pridružil; vsem zijanskih in kanalskih Slovencev, in da i nekimi dovoljenji m oci.no točno ve- ugtanovam) kj so b;ie za slovensko pro- j je zato tako narodno skupnost treba do, kaj katera od predloženih^ legiti- |slavo_ Tako je SL kakor doslej odklo-' obravnavati kot celoto. nila svojo udeležbo na zborovanju, kjer j Izvršni odbor na koncu obsoja slo-se čisto slovenska obletnica uporablja venske komuniste, ki so se pri volitvah v propagandne namene neslovenskih v obrtniško zbornico predstavili na po- strank. j nebni listi, potem ko je bila objavlje- | Izvršni odbor pozdravlja obisk ju- na enotna slovenska lista, sestavljena na zahtevo dobil tamkajšnje z mmimal- gos]ovrnsbega predsednika v italijanski iz predstavnikov ustanove, katere cd- nimi formalnostmi. V Švici sedeš, de- " --- I nimo, pred tabelo s črkami, preverijo ; ti vid — in konec. Če pa se Jugoslovan | pojavi z nemškim dovoljenjem na ju-1 goslovanskem prometnem uradu, mu uslužbenec n"šte"'e vrsto formalnost, ki jih je potrebno izpolniti za to, da dobi domače vozniško dovoljenje. Najprej zahtevajo prevod tujega — čeprav v tujini ne zahtevajo prevod jugoslovanskega, na katerem lahko razumem ( kvečjemu kratico “YU” in francoski | macij pomeni, torej za katero katego j rijo je izdana in podobno. Ko jugoslovanski državljan predloži nekje v Švici, Nemčiji ali drugod svoje (amatersko) vozniško dovoljenje, bo prestopim, pričakuje pa, da bo to sre- borniki so trdi komunisti. Tako po-čanje najvišjih predstavnikov dveh so- četje je dokaz več, da komunistom ni sednih republik sprožilo stvarno rese- toliko za slovenske pravice, kakor za vanje položaja slovenske narodne skup- strankarske koristi. Goriška in Primorska ŠOVINISTIČNI IZGREDI NA TRŽAŠKEM V noči med 16 in 17. oktobrom so prevod, nato še overovitev prevoda, po- j neznanci v okvira razbojniške dejav-trdilo, da je to, kar je, če ni ravno iz- nosti in v poskusu, ter v naporih, da se dano na enakem obrazcu kot jagodo-, obrne pozornost od aktualnih resnih | vzklil med občani val globokega ogorčenja in ostrega protesta, saj se je to zločinsko dejanje izvršilo v času, ki sovpada s 25-letnico osvoboditve izpod fašizma, ki je v svoji več kot 20-letni strahovladi povzročil slovenskemu ljud-ctvu v Italiji nepopravljivo škodo in vansko (1. j. po mednarodni konvenci- problemov Trsta in njegove pokrajine zagekal ran6j kJ Š3 danc3 niso zacoijene. ji), posebno zdravniško spričevalo... (ter c!a rc pokvarijo odnosi med tu zi- rr„ , ,.Mi to že razumemo, ni ra ročo,n'>- večima narodoma, v Zgoniku z zeleno da, razumejo ali hočejo razumeti tudi o\jnato barvo pomazali napis v sloven-dr:-ir~d po Jrgorlaviji..j šemi, ki r.to'i poleg enakega napisa To k pač le eden od mnogih pri- v italijanščini na občinskem spomeniku merov jugoslovanske rlotmiopti. birokratske NOVA SLOVENSKA KNJIGA dr, Ludvik Puš: Klasje iz viharja Treba je priznali, da je knjiga vredna branja. Dr. Puš je v njej naslikal padlim za osvoboditev. ! Da ie bila ta zločinska gesta na-menjena zlasti vsemu, kar je sloven-! ske^a in kar se kot tako kaže navzven, Ta dogodek pa sovpada s sestankom ardilov v Trstu, ko je prišlo do fašističnega pozdravljanja z dvignjeno roko ter petja fašističnih himen. Vse to pač spada v program nazadnjaških krogov, ki skušalo obrnili pozornost javnosti od resničnih problemov Trsta in njegovih kra'ev. Tem krogom tudi ne gre v račun soglasje med tamkaj živečima dokazuje tudi dejstvo, da so bili i narodoma, kot jim ne gredo v račun pomazan; z isto barvo nekateri sloven- dobr; rosedski odnos; med Jugoslavijo ski nonisi na dvojezičnih tablah, ki oz- prelepo podobo kmečkega človeka, tisto načujejo posamezne vasi v občini. podobo, ki so jo doma po le'u 1915 uničili. Zavoljo tega je ta knjiga še toliko boli vredna da je izšla. ,Te~ik je j lep in tudi tisk je tak, da ga bodo zlah- | ; ka obvladali tudi starejši ljudje. Ipričo tega pedlega dejan;a, in Ladja. Prav zaradi tega bi radi ob | vsem tem ustvarili ozračje napetosti in ie revanšizma. Prešernov večer v SKA X. kulturni večer: Ob 170 letnici skega pesnika M. Riljskega V Prešer- Lendavčani zmagali bitko Vztrajnost ljudi je pramagala pesimizem birokratov Vse je kazalo, da bo proces vodil v dokončno ukinitev železniške proge Lendava—Čakovec črno na belem je bilo namreč dokazano da je izguba, ki jo ima železnica s to progo zelo velika. Vendar Lendavčani se niso vdali. Že pred leti so začeli bitko, čeprav je bilo upanja na uspeh kaj malo. Praksa je potrdila, da so trdoživi Lendavčani ubrali pravo pot. Niso razglašali žalovanja zaradi odpisane proge, niti niso opozarjali višjih forumov na „politične posledice“ takega ukrepa železnice. Vse to bi jim bore malo pomagalo, saj so na železnici utemeljili ukinitev te proge z močnimi ekonomskimi argumenti in tudi s tehnično dokumentacijo o dotrajanosti tirov. Ko so na pobudo občinskega vodstva začeli lani z razpravami o potrebi po ohranitvi proge proti Čakovcu, so brž ugotovili, da domača podjetja u-smerjajo večji del tovorov po razmeroma slabih cestah. Analiza je pokazala prednosti železniških prevozov blaga in surovin v obeh smereh, zato so predstavniki Lendave kmalu predložili ŽTP Varaždin novo kalkulacijo, ki je j bila dovolj prepričljiva, da se odgovor-ni dejavniki v Varaždinu in Zagrebu i niso od1očili le za ohranitev, ampak tudi za obnovo te proge. Prizadevanjem Lendavčanov so se nridružili tudi v ča -koven, kjer so bili predvsem zaradi j premogovnika v Murskem Središču zainteresirani za obstoj te povezave z notranjostjo dežele. Kljub težavnim pogojem so v Lendavi zagrizli v kislo jabolko s podpi-i som pogodbe, v kaferi so se obvezali, da bodo povrnili železnici vseh 11.5 mi-IMcrov dinarjev, v kolikor prem v j ne’ih le* i * * * vih ne hi postala rentabilna, j Tak je bil namreč predračun za obno-! vo pro^e, ki ho najkasneje v orihed-njih dveh mesecih v celoti modernizirana. Kako resno so se v Lendovj za ra zavzeli, dokazu‘e podatek, da je nrrrra že zdaj rentabilna, nien obstoj pa bo v priho^niih lefih za lendavsko gospodarstvo še bolj odločilnega pomena. pesnika Prešerna. Odprl je večer predsednik SKA, dr v vse več;em obsegu kovinska predelo- Tine Debeljak, lo je poudaril, da hoče Vrbi Tako je bil potrjen svetovni sloves valna industrija skoraj povsem pren- SKA zaključiti svojo letošnjo sezono s pegnika_ Potem je predavatelj opozoril Razen petrokemične industrije in | naftne predelave so se tudi mlinska in novi hiši, kjer se je ta največji ukrajinski pesnik po vojni „ljudski pesnik“, umrli 1. 1965, poklonil rojstni hiši v smerili na prevoze blaga in surovin posvetitvijo Prešernu ob njegovi 1:0 ; po železnici. Po zaslugi dobro zastavljene akcije pa so uspeli na tej relaciji ohraniti tudi potniški promet letnici rojstva, ki bo 3. dec. t.l. še na drag pomen Vrbe: rodovnik Prešernov kaže slovenske izobražence Pre- Uvodno besedo je imel urednik šeme že od 1. 1440 naprej, med kate-Meddotra France Papež, ki je podal rimi je bil tudi Janez K. Prešeren, prvi „Ne gre podcenevati tudi realnih esej o pesniku, o njegovi duhovni no- predsednik ljubljanske Akademije Ope-¡možnos'i za obnovitev mednarodnega tranji pomembnosti v slovenski literar- rosov, in kot zadnji poslednji moški po-! železniškega prometa z Madžarsko, ki ni zgodovini. Nato je imel dr. Tine De- tomec na Ribičevini, Prešernov prane-ima čez Lendavo naikrajšo železniško beljak predavanje s skioptičnimi slika- čak — nadškof Anton Vovk. 1 povezavo s koprsko luko,“ meni Jože mi o Vrbi, prikazujoč vas, njegovo roj- j V dragem delu je predavatelj pri- i Kolarič, pred~ednik lendavske občine. s‘no hišo in dokumente, ki se tičejo kazal 25 najrazličnejših Prešernovih po- Bsjda so Madžari v ta namen obnovili niegovega šolanja vse do doktorata na dob od Goldensteina 1. 1850 do najnovej-železniško progo do obmejnega Redic- Dunaju ter končno prve njegove pesmi ših kipov Kalina in Dremlja. Problem .ie sa, ki je oddaljen od Lendave le tri D el-el z am. Torej pot mladosti do —j v tem: nobenega portreta ne fotografije kilometre. Vsekakor so v Lendavi dobili z hrani'vijo te proge odločilno bitko, ki 'pesnika! Nato je podal faksimile so- o Prešernu nimamo. Kako so nastajali neta o Vrbi. 23 podob je ponazorilo to in na podlagi kakšnih dognanj ti por-dobo. Nato pa je ta sonet recitirala v t treti, in koliko je v njih resničnega Preje pomembna tako za domače gospo- slovenščini gdč. M. IVillempaPova, šema? Za zaključek je podal v odkritju ! spodarstvo, kot za širšo dmžbeno skup- srbski rrevod T. Debeljak ml., ruskega dveh portretov tega leta v Ljubljani še no-t. Pomeni, da so v svola jamstva , isti, italijanskega g. Keber, francoskega iz Prešernovega življenja, o katerih železnici pravilno vkallculirali ts-di di- prof. T. Vivod, angleškega nrof. T. , pa gre velika polemika, katera od obeh namiko gospodarskega razvoja tega oh- Marnova, latinskega T. Debeljak ml., 1 podob je avtentična, oz. sploh katera močja v prihodnjih letih. nemškega, dr. T. Debeljak in kasteHan- predstavlja Prešerna. Odločitev še ni Tako ie ponovno zasebna iniciativa j skega gdč. WFlempartova. Novogrškega - padla, ljudi izpeljala de'o. ki so nad n‘im že in češkega pa ie pradavatelj samo omo- j S tem Prešernovim večerom je Slo-mnogo prej uradni programatorji po- ril. N"fo ie gdč. Wflemparfova reciti-! venska kulturna akcija zaključila svojo polnoma obupali i rala Debeljakov prevod soneta ukrajin- i letošnjo sezono. LJUBLJANA — Ljubljanska Drama , opravičila o vzroku. Med drugimi so je otvorila letošnjo sezono s Shakespea- j nekateri izjavili, da je članarina pre-rejevim Macbethom; Opera pa je upri- I visoka ter se zaradi tega ne dobi no- I l O V g N C I A f 0 I N T I N I zorila — ponovno po 34 letih — Sošta-kovičevo Katarino Izmajlovo. V glavnih vlogah te opere so nastopili Vilma Bukovčeva, Dragiša Ognjanovič in Rudolf Franci. vih članov. O pravih vzrokih pa seveda niso govorili, namreč da ljudje nočejo nič slišati o partiji. CELJE Za desetletnico obstoja LJUBLJANA — V manjkuje že 55.000 stanovanj, približno 40.000 pa je zastarelih in sploh astronavtično-raketnega kluba v Celju j neustreznih. Ugotovili pa so, da je v eo izstrelili enostopenjsko raketo, v ka- I Sloveniji 2.500 vikendov; koliko je po-tere glavi so bile razne elektronske či niških hišic ob morju in izven me-naprave. To raketo so izstrelili v Libo- ■ ja Slovenije pa statistika ne ve. Za dva-jah pri Žalcu. Za izstrelitev so zagoto- 1 milijonski slovenski narod vikend hiši— vili varnost občinstva, vendar se nekaj ce niso nič posebnega, a številki o občanov ni hotelo umakniti iz območja primanjkljaju hiš in o neustreznih stanovanjih pa sta katastrofalni. CELJE — Celjska tovarna tehtnic „Libela“ je imela letos toliko težav z BUENOS AIRES Ob prvi oblenici smrti dr. Miha Kreka, bo v soboto, 21. novembra ob 19. uri zvečer v Slovenski hiši zanj sv. maša. Po maši bo v dvorani komemoracija. Govorili bodo Pavel Fajdiga, inž. Jože Žakelj, Zorec Marija in Miloš Stare. Vabimo k udeležbi vse somišljenike Sloveniji pri- in prijatelje pokojnega, pa tudi vse, ki cenijo njegovo delo za svobodo in blaginjo našega naroda. ter so zaradi tega zmanjšali let rakete. KRANJ — V strokovno šolo kranjske gumarske industrije „Sava“ letos niso za prvi letnik mogli dobiti dovolj J J“”"- profilnega jekla, da ni mogia učenčev iz okoliških krajev. Zato iz okoliških krajev. Zato so iskali učencev po nerazvitih krajih Slo' j izpolnjevati pogodb za velike tehtnice. Zaradi pomanjkanja jekla je morala venije, po Kozjanskem in v Prekmurju. celo predčasno poslati delavce na ko- Dlrt M V« , L , 1 /\ J n 1 Z mm —» — Y1 1 — lektivni dopust. •Pa še ni bilo dovolj uspeha, našli so ' samo 19 kandidatov. Da ne bi zaprli prvega letnika, so naredili še zadnji ukrep in „importirali" — 23 Bosancev, ki so že prišli v Kranj v šolo. NOVO MESTO. — Ciklostiran „Vodnik po Novem mestu“ so sestavili Janko Jarc, Tone Knez in Jože Mlinarič. Vodnik obsega naslednja poglavja: Prazgodovina Novega mesta, Oris zgodovine Novega mesta, Sprehod po medu, Spomeniki in spominska obeležja v mestu in Dolenjski muzej in njegove zbirke. LJUBLJANA — S prvim novembrom so podražili cene dnevnikom cd 0,50 din na 0,80 din. Do te podražitve listov so bila podjetja prisiljena zaradi ponovnega zvišanja cen roto papirja. Ta papir se je cd lanskega decembra že trikrat podražil in sedaj slane kg papirja 2 dinarja. Umrli so od 19. do 23. oktobra: Ljubljana: Minka Jamer (63), Angela Gaber, Dragica Drelse r. Cedilnik, Mihaela \ Zupančič r. Ravnikar, Marija Čuk r. Jamar, Franc Vrhovnik, arhitekt v. p., Ivana Podbregar r. Jelenc, Matilda Leban, Antonija žagar r. Fortuna, Grozdana Vovk r. Budin, Marija Pristov r. Pogačar, up., Mila Stopar, up., Adolf Zajec, up., Marija Tonin r. Dobnikar. Stanko Ban, trg. pom., Marijan Urbančič, bančni svetnik, Marija Cimerman r. Draksller (85), France Fisancki up. Osebne novice Poroka. V župni cerkvi v San Justu sta se poročila Kamon Rembado in gdč. Fanika Seršen. Za priči sta bila Jurij Seršen in Juana Rembado. Poročil je g. M. Borštnar. čestitamo. Prvo sveto obhajilo V nedeljo, 29. novembra, ob 9.30 bo v Slovenski hiši prvo obhajilo slovenskih otrok. Med sv. maso, ki jo bo da- ^ • padel netopir podnevi. roval delegat msgr. A. Orchar, bo le; o ■ J 1 1 ‘ število naših malih prvič pristopilo angelski mizi. Vsak teden ena NETOPIR Josip Stritar Proslava Kristusa Kralja V nedeljo, 22. novembra, bo ob 17 v Slovenski hiši proslava na čast Kristusu Kralju. S lem bomo zaključili sedanje liturgično leto. Rojaki so lepo vabljeni, da se te svečanosti polnoštevilno udeleže. SLOVENSKA VAS Preteklo nedeljo je bila v Baragovem Misijonišču velika slavnost. Poročilo bomo objavili v prihodnji številki. Peta obletnica v Berazategui Krasen sončen dan je izvabil slovenske rojake iz bližnje ’ in daljne okolice Velikega Buenos Airesa preteklo nedeljo v Berazategui na slavje 5. obletnice blagoslovitve doma in ponovitev srebrne maše g. Jožeta Guština. Celodnevni spored se je začel s kon-celebrirano sv. mašo, ki sta jo s sre- s svojimi prijatelji in znanci, da proslavi dva važna dogodka: peto obletnico blagoslovitve našega doma in 25-letnico mašništva preč. g. Jožeta Guština, našega župnika, kateheta in prijatelja ... “ Potem ko je opisal namene in cilje doma, je Jože Vidmar nadaljeval: „Za- brnomašnikom darovala delegat msgr. ; res veliko opore in poguma nam daje Anton Orehar in g. dr. Alojzij Starc. ! pri vsem 'našem prizadevanju naš preč. g. župnik in današnji slavljenec, sre-brnomašnik. Ob vsaki priliki nas opo- KOPER — Na tekmovanju v spretnosti in obvladanju telegrafije je bila proglašena za najboljšo slovensko tele-grafis.ko Jelka Pevec iz Ljubljane. LJUBLJANA — V pismu bralcev ugotavlja dr. Ludvik Frenk, ki živi stalno v Zagrebu, da ni nikjer na svetu tako dragih taksijev, kot v Ljubija MARIBOR: Alojzij Mrzlikar (68), up., Franc Nemec (67), Veronika Stropnik, up., Marija Pavlič (71), pos., Ivan Simončič, Vilma Kolenc (77),up., Rudolf Kranjc (69), up., Ivan Prevoljšek (66), up., Ježe Rupnik, str. tehnik, Martin Malovrh, up., Ivanka Jagodic, up. Oltar je bil postavljen na odru, okrašenem s slovensko zastavo in križem v ozadju, ob straneh pa sta na drogih viseli papeška zastava in prapor šolo Ivana Cankarja. „Triglavsko pogorje“ se je dvigalo in raztezalo na desni do jambora, s katerega sta ob zvokih argentinske in slovenske himne zaplapolali argentmska in slovenska zastava. Srebrnomašniku je govoril msgr. Orehar, po sv. daritvi pa se je s pri- branil svoje ideale in pravice... Le če srčnimi besedami slavljenec spomnil nas bo vedno prevzemal duh skupnosti, j | Boga, svojih staršev, slovenskega oko- i bo naše delo dozorelo v trdne in trajne j zarja, da naj delujemo in sodelujemo v skupnosti, da si bodimo pravi krščanski prijatelji in obenem nam v istem duhu vzgaja in podučuje našo mladino...“ „Slovenski narod se je ohranil do današnjih dni, ker je bil zvest v vseh časih svojemu jeziku in svoji veri in ker je v vseh časih skupno in združeno Podlasica ga zgrabi, ta pa reče: „Oh, prizanesi mi, ubogi revi!“ „Ne more biti, stara pravda teče med ptiči in menoj.“ „O, to ni nič, jaz miška sem pohlevna, ne pa ptič.“ „Pa bedi, zdraa mi ostani, miška!“ To reče, ga spusti in gre. Kar zviška postovka nadenj doli prileti. Prestrašen milo netopir kriči: „Usmiljenje imej, postovka, z mano!“ „Zakaj pa? Miši meni so za hrano!“ „Jaz nisem miška, ptič sem kakor ti, ptič, ki so oslabele mu moči; pač res nekoliko podoben miši.“ „Naj bo, kaj novega vsak dan se sliši“ Zdaj miš, zdaj ptič, kakor najbolje kaže; tako, se ve, izhaja se najlaže. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■n Ko bi bil danes gospod diplomatski zastopnik ali trgovski ataše v slovenskem domu v Berazategui, bi moral poslati naslednje poročilo: V Berazategui so praznovali 5. obletnico slovenskega doma, ki ga je zgradilo s požrtvovalnostjo, brez zunanje pomoči, iz globoke ljubezni do slovenskih izročil, dvanajst slovenskih družin. In ta poročevalec bi lahko dodal vprašanje: „Ali imamo v Sloveniji pod komunističnim režimom dvanajst družin, ki bi se žrtvovale za komunizem tako, kakor se teh dvanajst berazateških slovenskih družin žrtvuje za slovenske in krščanske ideale?“ Poročevalec bi moral tudi zapisati, kakšni ljudje smo zbrani danes tukaj. Priznati bi moral, da ni bilo samo nekaj starih beguncev, ki obujajo le spo- RAZNI KRAJI: ! lja in vse skupnosti, ki mu ostajati duhovnik“. Po maši je stopil na oder g. Ivan j Korošec in pozdravil srebrnomašnika1 g, Jožeta Guština, delegata msgra. An- ' tona Oreharja, mladinskega duhovnega ' mladini. Zares smo lahko srečni in za-Terezija Urbančič j vodjo g. dr. Alojzija Starca, g. Jožeta ' dovoljni, ko vidimo, da se naša mladina zaveda, da je ta dom njihov slovenski „pomaga ; uspehe. Naša rešitev in bodočnost ni v j mmc 111 žive od teh spominov. Danes i izolaciji, v cepljenju in v oddaljitvi drug J® življenje, veselje! ¿zastavo nosi od drugega, ampak ravno nasprotno... mladina! Mladi rod, novi rod je tu. Priznati moram tudi, da imamo zelo nas-°Pa hi ne poje po komandi ; močno opero in razumevanje pri naši r. Skolj, Prečna, Jožefa Korošec Velike Škerbca, tajnika NO za Slovenijo g. , Poljane, Ivo Velikanje, inž. agr.,Celje, Miloša Stareta z go. Franjo Golobovo. ¡Vinko Müller (76), Domžale, Frančiška predsednika Zedinjene Slovenije g. Bo-' Ferenčak r. Gradišek, Polje, Marija Ja- ža Stariha z gospo Marjeto, zastopnika godič (76), Stari trg ob Kolpi, Janez Svobodne Slovenije g. Pavla Fajdiga, Plahuta, up., Nevlje pri Kamniku, Urban predstavnike domov in organizacij in Dolinar, up., Šmihel, Štefan Vavčer, up., ni. Piše, da je poklical po telefonu I Ajdovščina’ Valentin Grilc, Sevnica, Ve-taksi, ki ga je nato iz šiške zapeljal ™ J^vala r. na kolodvor in je za to uslugo plačal več, kot stane vožnja z vlakom iz Ljubljane do Zagreba. Mejač, Zalog, Magdalena Šimnic r. Smole, Bled, Betka Oblak r. čuk, Gor. j Logatec, Teodor Stupica, miz. m., šent-j vid pri Lukovici, Jože Kvas, Cerklje, SLOVENJ GRADEC — 'Na občin- Rajko Savski, avtoprevoznik, Poljčane, ski konferenci Zveze komunistov so Jakob Sešek, gostilničar, Homec, Ljud-Fazpravljali o sprejemanju novih čla- 1 mila Skopec r. Laznik, Vrhnika, Ivanka nov. Ugotovili so, da niso izpolnili pred- Bogataj r. Homar, Kamnik, Marija Za-videnega „plana“ ter so iskali razna krajšek, Trebnje. ostale navzoče. V pozdravu srebrnomašnika je predvsem poudarjal njegovo neumorno delo za našo mladino v argentinskem okolju in v Berazategui. Predsednik slovenskega doma v Berazategui, Jože Vidmar, je nato v pozdravu srebrnomašniku podal med drugim tudi tele misli: „Sp’ošna navada je, da vsi člani družine skupno obhajajo važne družinske dogodke... Danes se je zbrala vsa slovenska dom, zgrajen za njihovo duhovno in kulturno izoblikovanje. Zato tudi naši mladini izrekam najlepšo zahvalo... “ Veliko število ljudi je nato posedlo za nove mize, razpostavljene pod senčnim drevjem na vrtu doma in ob izvrstnem kosilu in dobri kapljici, v prijetnem kramljanju pričakalo popoldanskega sporeda. Medtem se je vrt napolnil do zadnjega prostora. Kakor dopoldansko slavje, tako je tudi popoldanski spored vodil g. Ivan Korošec. Zahvalil se je vsem navzočim za udeležbo in napovedal celoten popoldanski program. Slavnost mladinskega dne iKot zaključek delovanja mladinskih bit mladine. — Nato je v imenu dekli- organizacij v tekočem letu sta Slovenska dekliška organizacija in Slovenska fantovska zveza, kot je že tradicionalno, priredili v nedeljo 8. decembra Mladinski dan. Vreme je bilo naši mladini naklonjeno in celodnevni program je lepo potekal. Že v zgodnjih jutranjih urah je bilo na Pristavi v Castelarju živahno. Tekmovanje v odbojki za prehodni pokal „Božo—Tomaž“ je bilo v polnem teku. škoda le, da se nekatere ekipe niso predstavile. Za finalno tekmo, ki je bila popoldan, sta se uvrstili moštvi iz Ramos Mejie in Morona. ške organizacije spregovorila njena predsednica Marija Zorec. Potrdila je zaupanje slovenske mladine v bodočnost. Ugotavljala je, da namen mladin-1 skih organizacij ni samo pripraviti slične prireditve, temveč skušati vpeljati : mlade moči v življenje in jim dati vse ! potrebno, da bodo koristni člani „za i našo majhno Slovenijo v tujini“. I V ; V . 1, : Toplo odobravanje je sprejelo bese- de obeh mladinskih predsednikov, nakar so se razvile posamezne točke progra-. ma. Najprej so nastopile deklice prve ; starostne dobe iz Morona in navzoče : navdušile z lepo ritmično vajo. — Za njimi je izredno število deklic tretje starostne dobe iz Slovenskih osnovnih šol nastopilo s folklornim plesom: Rezi-; janka. Vajo je pripravila in jo s pomo- Ob 11 se je pričela sv. maša, ki jo je daroval duhovni vodja mladinskih organizacij, dr. Alojzij Starc. V cerkvenem nagovoru je povezal evangeljsko besedo z mislijo o poslanstvu mladinskih organizacij in naše mladine. J Navzoči so pri petju in molitvi glasno ; degi,.j ,z sodelovali in v velikem številu pristopili osnovnih k obhajilu. j Sestavil Po maši je bilo za vse goste pri- Sušnik. — Za tem so nam gojenci Rož-pravl eno okusno kosilo. Nato pa je , manovega zavoda iz Adrogue pokazali čas do pričeska popoldanskega progra- skupek telovadnih vaj. Mlada fantovska ma potekel v prijetnem pogovoru. j vrsta že kar dobro uspeva pod vodstvom j vsaki in vsem nastopajočim skupinam I navdušeno ploskali. j Za tem je sledila finala v odbojki. Pomerili sta se moštvi iz Ramos Mejie in čno, po ne preveč kvalitetni, a zelo napeti igri imponiralo Ramoščanom. Rezultati so bili za Moron 13:15, 15:11 in 15:9. S tem je moronska ekipa osvojila za letošnje leto pokal „Božo—Tomaž“, posvečen ponesrečenima članoma naših mladinskih organizacij, i Sledila je razdelitev diplom in na-! grad učencem osnovnih šol, ki so re ; udeležili rrvega lahkoatletskega turnirja, ki je bil dne 4. oktobra. Nato pa so ; Sole prejele športni material, ki ga je d-rovala Zedmiena Slovenija in mladinski organizaciji. Na*o so razdelili še pokale letošnjih mladinskih dni, ki so jih prejeli sledeči odseki: šah: Ramos Mejia; namizni tenis (deklefa): Moron; namizni tenis G. Božo Stariha je nato pozdravil berazateška družina skupno j srebrnomašnika in berazateško skupnost, .................... želeč ji vse najlepše za naprej, v požrtvovalnem delu za slovenstvo. Duet Rudi in Nevenka Vidmar sta ob spremljanju kitare zapela dve pesmi, nakar so Rudi in Andrej Vidmar, Matjaž Omahna in Andrej Pucko ob Morona. Domače moštvo se je kon-j^^ kitar prvig y jaynosti red_ j tirali Hemandezovega Martina Fierra . v prevodu Tineta Debeljaka. Recitacijo I je kvartet sam naštudiral ter je žela , splošno odobravanje. Dekliški zbor s Pristave je nato pod ¡vodstvo"! ge, Anice SavclH-Gfiro.r rane’ j pet pesmi, zadnjo od njih šumi. gozd i zeleni, na, tujih tleh z radiacijsko spremljavo g. Janeza Mežnarja. čjo vaditeljic naštudirala ga. Vivcdova. j j -j # ' ki so se tekom leta žrtvovali za dobro- , iz San Justa z ritmično vajo. Gostje so , uspeh mladine dosežek vse skupnosti. I ne delajo veselja. PF SlOVENCf PO SVITB PISMO IZ ZDA Cenjeno uredništvo Sv. Si. Minilo je že 3 mecccc cdkar sem se zadnjič oglasil v Sv. Sl. To ni še tako dolga doba nasproti tistim, kateri se nič ne oglasijo in nič ne storijo za našo slovensko skupnost dasiravno bi lahko če bi bilo malo več dobre volje in zanimanja. Jaz sem naročen 11 let na Sv. Sl. in brez nje bi mi bilo težko. Točno prihaja vsak ponedeljek takoj jo prečitam in zvem vse kaj se dogaja v Argentini in po svetu. Tudi ves ta čas plačujem naročnino za mojo hčerko v Argentini z željo da bi ostala zvesta Sv. Si. tudi ko mene več ne bo. Letni čas je minil in z njim pikniki na prostem, kopanje v jezerin in morju i t. d. Pojavila se je je^en v vsej svoji krasoti — tkim. indijansko poletje, tako da imamo v Z.D.a. kar 2 poletji eno lepše od drugega. Pri nas se v jesenskem času vsa narava čudovito spremeni. Listje na drevju in grmovju ž-.ri v raznih barvah največ je rudeče posebno drevje platana jo očarljivo na vrhu rdeče; bolj spodaj zeleno ima kar 2 barvi. Hrasti so rameni vsako drevo ima posebno barvo. V septembru smo kot vsako leto tudi letos praznovali delavski dan; na žalost se je tudi letos ubilo na cestah z avtomobili več kot 500 ljudi. Na 3. oktobra smo imeli v dvorani naše fare Sv. Križa v Bridgeportu vinsko trgatev. Dvorana je bila do zadnjega končka zasedena; tudi čisti dobiček je bii zadovoljiv. Gospod župnik se je za tako obilno udeležbo zahvalil. Zalivala gre vsem tistim kateri so vinsko trgatev organizirali. Le škoda da to leto ni bila policija navzoča, da bi čuvala grozdje, Katero ja zrastlo na stropu dvorane ;n so ga ra^je bliskovito hitro pokradli. Zopet sem čital v .Svobodni Sloveniji žalostno novico, da je umrl Janez Šest. Dobro sem ga poznal, bii je še mlad m bi še dosti dob;-ega storil za slovensko skupnost. Take da smo v kratkem zgubili kar tri požrtvovalne delavec, reke' bi garače za našo skupnost, in sicer najprej moj sosed in vaščan v starem kraju, Milharčič, Jonke in nazadnje Šest. Vsi so se tudi udejstvovali pri Družabni Pravdi. Njih izguba je nenadomestljiva. Starejši odhajajo v večnost, mladi pa se razen majhne izjeme ne zanimajo; imajo drugačen pogled kot mi stari, in svoja pota. Vsem preostalim pokojnikov moje sožalje; tudi prijatelju Amšku ob izgubi drage sestre. V Clevelandu je umrl prijatelj Franc Lončar. 79 let star, rojen v Horjulu blizu Ljubljane. Fred kratkem sem mu pisal pismo, kmalu nato sem zvedel, da je po kratki bolezni umrl. Lončar je bil zelo krščanski človek. Bil je upokojen in zastopnik lista Ave Marija. Uprav- PRISPEVAJTE ZA TLAKOVANJE CEST V ROZMANOVEM ZAVODU! nik Slovenske pisarne v Baragovem domu. Bil je član Marijine legije in društva najsvetejšega imena fare Sv. Vida v Clevelandu. Ko sem bii pred tremi leti tam, sem ga obiskal v pisarni. Bila sva zelo vesela snidenja po 20 letih. Nazadnje sva bila skupaj v taborišču Servigliano v Italiji. Imel je 5 sinov in 5 hčera, kar je redek slučaj v eni družini. Hčerka Marija je poročena v Buenos Airesu, Vera pa z Žnidaršičem Jožetom, kateri je pred 13 leti odšel iz Argentine v ZDA. Gospe Alojziji, ženi pokojnega, kakor tudi vsem prizadetim, izražam moje globoko sožalje. Ob koncu poročila pozdravljam hčerke, njih družine, prijatelje in čitatelje Sv. Sl. V ZDA prijatelja Kuheljna in Jelko in druge, kateri se pa malokdaj oglasijo, kvečjemu ob praznikih. S spoštovanjem Frank Žele, U.S.A. PO ŠPORTNEM SVETO Chin Chin, 28-letni kitajski atlet, je v Pekingu preskočil po poročilih Agencije Nova Kitajska 2,29 m in postavil s tem nov svetovni rekord v skoku v višino Toda ta rezultat ne do priznan za rekord, ker Kitajska ni članica Mednarodne atletske zveze. Valerij Brumel, ki je rekorder s 2,28 m, je izjavil, da bi bolj verjel, če bi Chin Chin preskočil rekordno višino v Parizu ali Los Angelesu, kajti dosedaj znani Chin Chinovi rezultati niso prešli preko 2,07 m. Grk Christos Papanlcolau je postavil nov svetovni rekord v skoku s palico. Na stadionu Karaistakis je 24. oktobra preskočil rekordno višino 5,49. Papanicolau ie začel tekmovati v tej panogi leta 1960 z začetno višino 3,80; leta 1966 je postal znan v mednarodnem atletskem svetu, ko je preskočil 5,05. Na Olimpiadi v Tokio pa je bil že med najboljšo petorico. Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji” 16. novembra 1950 — Št. 46 POMENEK Z ROJAKI IZ ARGENTINE Pod tem naslovom beremo V ljubljanskem „Poročevalcu“ to-le zanimivo poročilo; „Po dolgih letih je prišlo na obisk v staro domovino nekaj Jugoslovanov iz Argentine, med njimi Ladislav Škof, urednik „Slovenskega glasa“ in Joso Ogulič, urednik „Vjesnika“, ki so sinoči obiskali naše uredništvo ter nam zanimivo opisovali razmere v Argentini ter življenje in razpoloženje naših izseljencev, razkropljenih po vsej republiki. Ta naš živelj je, zvest svoji lepi tradiciji iz prve svetovne vojne, požrtvovalno snoval razne akcije za pomoč narodom svoje stare domovine v osvobodilnem boju in navdušeno je pozdravljal zmago. Do tako zvane emigracije — ubežnih vojnih zločincev in njihovih zapeljancev nima zaupanja po svojem treznem preudarku, da velika večina narodov Jugoslavije sama dobro ve, kaj dela, zakaj se je borila in se še bori in komu je poverila svoje vodstvo. V tem prepričanju odklanjajo naši izseljenci tudi informbirojce, ki so bili sprva zelo oblastni, a se niso mogli' uveljaviti niti v tistih organizacijah, ki so jim bile na razpolago, ter se zdaj v svoji gonji proti Jugoslaviji in njenim narodom zatekajo celo k ustašem, četnikom in drugim vojnim zločincem. Na poslovilne besede odgovornega urednika Ceneta Kranjca: Mi ne bomo pozabili vas, a vi ne pozabite nas! — so odvrnili, da pozabiti sploh ni mogoče, ker so vtisi kratkega obiska premočni in ker so se od nas tudi mnogo naučili. Vsak izmed njih je v svojem domačem kraju vidci velikansko razliko med nekdaj in sedaj ter se prepričal, da bedo v kratkem doseženi vsi naši visoki cilji.“ Oba ugledna gosta sta se potem, ko sta ugotovila vso divoto Titovega raja, lepo pomuznila nazaj v Argentino, med kominformovce, ustaše, četnike in te proklete slovenske voj-rte zločince in njihove zapeljance. '£a dobro voljo „Opazil sem, da tukaj največ gojite svinje. Ali vam to donaša več, kot bi vam prinesel krompir ali zelenjava?“ „Niti ne, a svinj ni treba zalivati.“ OD DOMA Volilni govor: „Tovarišice in tovariši! Če vsega, česar nismo mogli narediti lani, ne bomo dokončali letos, bomo v prihodnjem letu lahko upali, da bo naslednje leto odprlo lepa izhodišča za realizacijo naših načrtov v bodočih letih...“ ,,Tisti iz tovarn imajo gospodarski zbor, doktorji socialno zdravstveni zbor, učitelji kulturni prosvetni zbor, Kaj pa mi, kmetje?“ „Mi pa cerkveni pevski zbor.“ OBVESTILA SOBOTA, 21. novembra 1970: V Slovenski hiši ob 19. sv. maša in komemc racija za pok. dr. M. Kreka. V domu v Carapachayu prirejala ¡3DO in SFZ čajanko. Pričetek ob 21. V Domu v San Martinu ob 20 asado za vse članstvo in prijatelje doma. V Slovenski hiši ob 18 sestanek £KAD-a. Predaval bo g. Marko Kremžar: Mednarodni vplivi na argentinsko ekonomijo. Vabljeni člani in prijatelji! Izlet slovenskih šolskih otrok v „Otroško mesto“. NEDELJA, 22. novembra 1970: V Slovenski hiši ob 17 Proslava Kristusa Kralja. V Slomškovem domu ob 10 redni občni zbor društva. V zavetišču dr. Gregorija Rožmana bo ob 10 redni občni zbor Društva slo -venskih protikomunističnih borcev „Tabor“. ČETRTEK, 26. novembra 1970: V domu v San Martinu ob 18.30 setanek Lige Žena Mati s predavanjem ing. Matičiča: Severna Amerika, Vetrinj NEDELJA, 29. novembra 1970: V Rozmanovem zavodu v Adrogué celodnevna prireditev. Uprizoritev Jurija Kozjaka. SOBOTA, 5. decembra 1970: V Domu v San Martinu zaključek šole in miklavževanje. NEDELJA, 6. decembra 1970: V Našem domu v San Justu 2 veletombola. SOBOTA, 12. decembra 1970: 14. Tabor (občni zbor) Društva slovenskih protikomunističnih borcev in konzorcija Vestnika ob 19 v Slov. hiši. NEDELJA, 13. decembra 1970: V Domu v San Martinu po maši ob 10 redni občni zbor doma. NEDELJA, 27. decembra 1970: V Slovenskem domu v Carapachayu prva tombola. DRUŠTVENI OGLASNIK . .Izlet slovenskih šolskih otrok bo tudi letos v „Ciudad de los niños“, 21. novembra. Otroci naj se zberejo v svojih šolskih prostorih, od koder bodo v spremstvu učiteljstva odšli v „Mesto otrok“ — Camino General Belgrano — Gonet. Možni dohodi: Plaza Once (Río de la Plata), Plaza Constitución (Expreso Bs. Aires) Retiro (Rio de la Plata — Reconquista). „Ciudad de los niños“ je malo pred mestom La Plata.. Ob 10. uri bo skupna sveta maša. Podrobna navodila bodo učenci prejeli v slovenskih šolah. ZVEZA ŽENA IN MATER Pevske vaje za božični sestanek bomo imele vsak petek ob 18.15 v Slomškovem Domu pod vodstvom prof. Osa-ne. V polurnem koncertu božičnih pesmi pred svetonočno sv. mašo bo pevski zbor „Gallus1* izvajal med drugimi tudi Premrlovo kantato ‘Sveta noč’ v krstni izvedbi v Argentini. Gospe in gospodične, ki ste naklonjene Rozmanovemu zavodu! Za pecivo, ki nam ga boste pripravile za prireditev 29. novembra, vam bomo iz srca hvaležni. — Zavod Adrogue. ESLOVENIA LIBRE Editor responsable: Milos Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentina Correo Argentino jCentral (B) FRANQUEO PAGADO Concesión N' 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual Nv 996.221 |Slov. tlom Carapachay 5 SDO SFZ ■ vabita na ■ ČAJANKO ■ Sobota 21. nov. ob 20. ■ ■ ; Ob zvokih stereofonije Audinac! Knjižnica je obogatena z novimi knjigami. Lepo vabljeni, da se jih po-služite. Naročnina Svob. Slovenije za leto 1970: za Argentine $ 2.900.— Pri pošiljanju I po pošti $ 3.00C.— ZDA in Kanada | 13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za pošiljanje z avionsko pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za i pošiljanje z navadno pošto 9 USA dol. Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenos Aires. T. E. 33-72Í3 www/.v.wwmwwwwv 4. PRISTA VSKI DAN bo IO. januarja 1971 SiV.V/uV.VV.V.V.V.VV.V.V.V.V. PRISPEVAJTE V TISKOVNI SKLAD SVOB. SLOVENIJE Í JAVNI NOTAR I FRANCISCO RAUL CASCANTE Escribano Público ■ E Cangallo 1642 Buenos Airea Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827 Slomškov «lom vabi vse člane na redni OBČNI ZBOR 22. novembra ob 10 Po občnem zboru ne razpolago kosilo SLOVENSKA URA V LSG “RADIO AMERICA je vsak, petek ob 21 UNIV. PROF. : DR. JUAN BLAZNIK j ipeeialist za ortopedijo ta travmatologijo ■ ■ a Grdini ra ▼ torek, četrtek ta soboto ï od 17 do 20 C. José E. Uribnru 285, Cap. Fed. j Zahtevajte določitev ure na telo- ■ fonu 49-5855 Slovensko trgovsko podjetje nudi mesto PRODAJALKE v času poletne sezone. Informacije pismeno na naslov: Marija Znoj, Angel Gallardo 210, Bariloche, Pcia. Río Negro ali osebno od 2. do 10. novembra v Sastrería JANKO, Av. Angel T. de Alvear 2973, D^n Torcuato, Ruta 202, Peía. Buenos Aires. Dr. Tone žužek ADVOKAT Uraduje od 17.30 do 19.80 Ponedeljek, sredo, petek. Lavalle 2331, p. 5, of. 10 T. E. 47-4352 ibbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbí PRODAM ZEMLJIŠČE v Slovenski vasi, Porvenir 2400 (pol kvadre od cerkve Kraljice sveta) Informacije: Zufriategui 4605, Villa Martelli — Vte. Lopez «■••■«•■•i ODVETNIK Dr. FRANC KNAVS TUCUMAN 1455, piso 9, oficina “E”, Capital T. E. 45-0320 j Uradne ure vsak dan od 17—20 ! Po dogovoru tudi izven tega umika j 4. celodnevna prireditev Nedelja, 29. nov. ROŽMANOV ZAVOD ob 25-letnici zdomstva Spored: # ob 11.30: sv. maša g. delegata msgr. Antona Oreharja O ob 12.30: skupno kosilo po izbiri # ob 15.00: popoldanski program: — besede g. prof. Tineta Vivoda, — narodna igra JURIJ KOZJAK. Režija g. Marijan Willempart, nastopajo gojenci in bivšj zavodarji. Vsi v Adrogué! Rožmanov zavod je naš skupni dom. V soboto, 28. novembra 1970, bo ob 21 v Slovenskem domu v San Martinu, Cordoba 129 DRUŽABNA PRIREDITEV v korist Slovenskega zavetišča Pijača! Topla in mrzla jedila na izbiro. Zabava za mladino in odrasle! VABLJENI VSI SLOVENCI Naš dom San Justo 2. ¥ELETOMBOLA 6. decembra 1970. Glavni dobitki: 1. zračni ohlajevalec (accionador de aire) 2. oprema za sprejemno sobo (living) 3. ročni televizijski aparat (televisor portatil) 4. šotor za 4 osebe (carpa para 4 personas). Po sedanjih računih bo nad 200 bogatih dobitkov, katerih vrednost bo presegala 500.000.— starih pesov. Vsi slovenski šolarji bodo pri vhodu obdarovani z eno tablico, na katero jim bo dana možnost zadeti lep dobitek pri žrebanju in nato nadaljevati srečo pri tomboli. Jedila in izvrstna pijača — v oskrbi Zveze mater in žena. Prihodnjič nadaljujemo z objavljanjem novih dobitkov. Začetek ob 16 PRIDITE! NE BO VAM ŽAL! ! : j ■ i : s , ■ i ■ i ■ i ■ : : I: i : i : SLOVENSKA HRANILNICA z. z ©. z. (Coop. de Crédito „S.L.O.G.A.“ Ltda.) Bartolomé Mitre 97 Ramos Mejia T. E. 658-6574 KINTA SLOGA Del Cielito 279 — Villa Udaondo Poletna sezona 1970/1971 Ob 15. novembra 1970 do 14. marca 1971 vse dni v tednu, razen ponedeljka, od 9 do 21. Vstopnina:.ob sobotah, nedeljah in praznikih $ 3.— za osebo. Vstopnina: ob delavnikih $ 2.— za osebo, Sezonska vstopnica: $ 30.— za osebo. Otroci članov do izpolnjenega 14. leta imajo vstop le z družinsko člansko izkaznico, sicer pa brezplačno; od 15. do 18. leta pa za polovično ceno. Vstop na kinto je dovoljen samo članom Slovenske hranilnice in njihovim družinam s posebno izkaznico, katero dvignite v zadružni pisarni za $ 1.—. Na kinti bo vedno na razpolago hrana in pijača po zmernih cenah. i B 3 a 3 a