Austrija in Adolf Hitler. Gospodarsko stanjje austri|»ke republike. Pasivnost. Sosedne države. Trdoglavost nemškili naesjonalistov. Adolf Hitler. ^tz razgovora z uglednim avstrijskim politikom.) ; ,,Von der Dummheit bis zur Lacherlichkeit ist nur ein Schritt, der \mtere Schritt fiihrt zum — Verbrechen." (Od neumnosti do smešnosti je samo en korak; nadaljni korak vodi k — zločinu ...) Glavne misli našega izvestite-lja o gornem vprašanju. — S tem markantnim, značilnim uvo-4dom se_ je začel razgovor o osebi, po-fcretu in stremljenju vrtoglavega Adolfa Hitlerja, s katerega političnim udejstvo-•vanjem se bavi časopisje cele Evrope. Dotaknila sva se najprej vprašanja o gospodarskem položaju Avstrije in sva se neJjote zapletla v operetno poli-iiko Hackenkreuzlerjev, 1 leimvcehra — in tako prišla mimo Pfrimerja dn — Adolfa Kitlerja. — Ze v uvodniku zadnje številke smo obravnavali gospodarski položaj Avsti-je prav podrobno, takorekoč iz prvjh ust državljana avstrijske republike, da-nes pa izpolnimopredmetna izvaianja v sledečem: Od tedna do tedna se s'abša gospo darski in finančni položaj sosednje Av-sStrije, v katero je toliko naših nacijonal-nih slepcev zaljubljeno. Previdni politi-ki so še-le sedaj dognali, da izvira vsa avstrijska gospodarska kriza iz meseca maja lanskega leta, ko se \t zaeelo reše-vanje falirane banke ,,Kreditanstalt", ker( so sprevideli, da industrijska podjetja, katerim je ta zavod dajal na slepo neo-mejene kredite niso v stanju, zadosti-li svojim obveznostim glede vrnitve ka-pitala in plačevanja obresti. Ta polom pomeni paralizo (razkroj,) mjvečjega de-la gospodarske aktivnosti avstrijske re-publike. Judi zunanja trgovina (izvoz) je ta-ko zelo padla, da so težke skrbi — upra-vičene. Prvih 11 mesecev po polomu ,,i\re-ditanstalta" je psidel izvoz na 950 mi-Ijonov šilingov. Vrednost raznih indu-strijskih podjetij je padla od 1. \1926 pa do danes za več kot 54 odstotkov, a aktivnost bank za 45 odstotkov ... Sta-tistika beleži skoro vsaki mesec okrog 300 slučajev konkurza in 'bankerota med industrijskimi in trgovskimi podjet;i Razumni poHtiki se zelo trudijo, da bi do egli čimveč ugodnih pogodb s sosednjimi državami. a vse je ,,eiri Schlag ins Wasser"r ker je zunanja tr-govina obupno pasivna. Težko je najti izhoda, ker vrtoglava poHtika ze-lenih kričačev podira vse ono, kar modrost izkušenih politikov s trudom vstvarja. Nemala je briga za stabiliza- NARODNA SLOGA cijo — šilinga. Ta pa je mogoča le, a-io zadobijo posojilodald zopet zaupa-nje v — Avstrijo, ki mora plačati letnot 300 miljono\r šilingov obresti in za a-mortizacijo dolgov, dočim sama ,,Kre-ditanstalt" visi letno na obrestih sr svoto 00 miljonov šiiino-ov. — Na ne-sreco njene sosedne države nis-o v do sti bol;jšem položaju. Življenjsko vpra-šanje nujne važnosti je: Zbližanje v g^ospodarski smeri z drugimi državami. A velikonemški tisk, operetno razpo-lož.ena r(Heimwehr"p vstoglava politi-ka Adolfa Hitlerja in njegovega avstrij-skega štaba, ki je fundiran z Mussoli-nijevimi lirami — nočejo slišati o ka-kem gospodarskem zbližanju — in jim fe taideja žalibog tako zoperna "kakof biku — rdeča plahta ... To mišljenje je vtelešeno v — Adol-' fu Hitlerju, ki se ie v svoji domišljavosti predstavil v 2 brošuricah ,,Mein Kampf'' — svetu. Človek, ki še živi in je razme-roma mlad, pa piše že svoj življenje-pis — je pač vreden svojega — groša! — Kakor Adolf Hitler sam, tako ne-smiselna, brez elementarne inteligence, pravega smotra in 'dolgočasna je tudi njegiova teorija, dolg niz premletih boj-nih fraz, ki se deloma pobijajo in ni-majc logičnih zaključkov. Hitler ni ni-kak pisatelj, pač pa rutiniran g^oflač (Maulreisser), ki je zaljubljen v sebe in1 svojo — neumnost. Pri vstm tem je pretkan špekulant, skrajno hudoben, megalomanski, častihlepen, maščevalen in surov. Socijalni demokratje, ki soga do dobra razkrinkali, so dokazali nje-govo denarno zvezo z — Mussolinijem in (O, heiliges I.and Tirol!...) druge umazanije materijelnega značaja. Reš govori na polna iista in fanatično o ,,Deutschland, Deutschland iiber Alles", četudi sovraži ravnotako fanatično mno-gd uglednih Nemcev. Zna sicer organi-zirati, a ker ima prepovršno politična izobrazbo, ga stari ,,tigri" hitro denejo v žep, a Adolf odgovarja z ordinarnimi -¦¦ psovkami., '. V najtežjem času je prevzel vlogfo1 zdravnika obupano bolne Germanije, kateri daje injekcije v obliki upornih gesel proti svetim sklepom zgodovin-skih pogodb. (Kaj bi rekli mi radi Ko-S roške, Primorja itd. ?) — Hitler je Avsrijec, a služil j? v nem- ški vojski kot narednik-prostovoljec. Ce- tudi sedaj modruje v 2. zvezku brošure ; ,,Mein Kampf", ^la je videl propad Av- jstrije v naprej, snubi avstrijske zelenaše ! za svpje prozorne načrte. — Srčno so- vraštvo Hitlerja je naperjeno naTran- V:ijo Rusijo in — Zidt, dočim je Mus- solinija po prevzemu 1 Tniljona lir čf- tal iz svoje Črne fenjige in bo tudi dru- ge, ako mu dajo — kak ,,bakšiš". Ne- smrtno pa se huduje na razumništvo in j to v je/.i, ker sam ni prišel dalje — kot do vrat mešeanske šole. — i Tak je Adolf Mitler, apostol nove Gerijianije, Ijubljenec mno'gih ki so u- darjeni s slepoto. Znamenitosti doma in po svetu. Beda naših izseljencev. Zaradi nezaposlenosti trpe tudi na-ši izseljenci v Nemčiji in Franciji, ki jih je okoli <>0.000. Z isto usod-o se bore iz-seljenci v Ameiiki. vzlasti v južni Ameri-ki. Nešteto prošenj prihaja na konzulate /d povrattk domov. Nezaposlenost je huda doma, še hujsa je v tujini. Kako silno potrebna bi bila preskrba neza-poslenih! V letu IW\. se je izselilo v Rusijo cko!i 1-200 Avstrijcev. Iz Rusije se je pa vrnilo le manjŠe število Avstrijcev. De-lovne pogodbe za tujce pa. niso prav ugodne. Nekoliko bolje so plačani kva-lifidrani delavci. Koliko je ruskih emigrantov po svetu. EN MILIJON RUSKIH emigran-tov je razkropljenih po raznih deželah izven Rusije. Od teh jih je v Zedinje-nih državah ameriških 30.000 (skora polovica v Ne\x'yorku), 60.0)0 v Nem-čiji, pfm v Belgiji, :)000 v fAngliji 70.000' v Rumuniji, 8000 na Finskem. V Garigradu 1500, v severni Kitajski in v Mandžuriji 90.000, v Poijski, Ju- gcsiaviji, Cehoslovaški in v baltiških; deželah skupaj 200.000, v Franciji pa nič manj ko 400.000. Večinoma so to ntelektualci. 35.000 jih je še vojasko orgianiziranih v vojaški zvezi. 400 VODITELJEV KONGRESNE STAVKE je bilo v Indiji že aretiranih. 500 »in-dijskih društev in organizacij je po raz-nih krajih Indije razpuščenih. Oblasti so zaplenile 3750 funtov šteiiingov. ki so bili naloženi v neki banki na 'račun kongresne stranke. KITAJSKA SE JE VDALA l Vtenje na Daljnem Vshodu je za-dobilo novo obliko. Novi gospodar Ki-tajske Cankajšek je izrazil željo, da bi se pog^odil z Japonsko. Do kapitula-cije je prišlo zgolj radi tega, ker niso; smeli Amerikanci pomagati Kitajcem,' dasi so že čakali z vojnim brodovjem1 v lukah Havajskega otočja. V Nankingu vlada popolno brezvladje. Položaj v Ki-ni je brezupen, ker se hočejo Japonci polastiti,tudi severne Mandžurije. V pri-zadetih pokrajinali se je prebivralstva; polastila vojna panika, ker je jasno, da hoče Japonska na vsak način temeljit obračun z orožjem. K.Žnuderl, Maribor. ^M Še o vzrokih težav v našem gospodarstvu Geslo: ,,Napuh je zasnubil ^l Sebičnost. Iz tega grešnegst' razmerja se je rodil nezakon-» ski otrok, imenovan — Kriza". R. B. 2e večkrat sem naglasil, da je glav->. ni nositelj krivde sedanjega neznosnega! gospodarskega stanja krivično urejeni družabni red! Po domače rečeno: Do- • puščeno je gotovim ljudem, da žive u-dobno na račun ostalih brez zakonite ovire. Ta pojav sicer ni morda od včeraf a!i od prevrata sem, ampak je tako že od vsega početka sveta bik> in bo tudi ostalo tako dolgo, dokler bo živel člo-veški rod. Toda, v glavnem gre tukaj za striktno vprašanje: Ali je tu mogoč tudi kakšen ,,regulator" ali ne? Po moji sodbi je tak regulator mogoč v vseh parlamentarnili državah, seveda le te-daj, če imajo izkoriščani stanovi pri-» merno število svojih zastopnikov (po-slancev, mlnistrov itd.). Seveda, na pod-4 lagi volitev, kojim predpodoba je snub* Ijenje ženinov in nevest, ko namreč sta-riši teh često povdarjajo najresničnejši prefgbvor: ,,Kakor si boš postlal, taka 'jos tud' ležal!" - Isto velja zlasti za trpeče sloje ob priliki vsakokratnih volitev; . vdarjenf trpin pač ne zna dovolj tehtno presoditi lepih obljub, temveč naseda vabam, ob-Ijubam, trenotnlm mamljivostim. Koi pa se zave svoje budalosti in zasleplje-nosti, v kar so ga sugerirali, se jezf tarna in zmerja vse povprek, seveda do prihcdnjega volilnega — ,,čimo odkod je priše! glavni ral tako-tevane krize! Mnogi namreč trde, da je postala vrednost denarja manjša. Tudi © neki zlati pariteti se piše in Igovori. ¦Ppglejmo kako izgleda na kmetiji V tem pogledu in sicer: Kmet je dobil' leta 1914 za felička K 70, danes pa ^80 Din. Poprej si je kupil za ta denar 37 srajc, danes pa Ie 5-7. Leta 1914 je do-feil za srednjo kravo 180 K, danes pa le SOO Din. Takrat je za ta denar kupil 4 fine moške obleke, danes pa le l1 slaba Suknjo. Za 80 kg težkega prasiča je do-bil 60 K, 'danes pa 350 Din., zato jje do-bil l$0 m finega platna, danes ga do-bi 35 m. Za 1 polovnjak vina je iz-tržil I 19T4. 120 K-, danes -150 Din/ Takrat je stem plačal ali hlapca ali Heklo, danes ga plača stein kvečjemu za 4 mesece... Blažena zlata pariteta! Pb zlatern razmerju pa bi moraf namreč dobiti za 1 tele 700; za kra-vo liSDO., za prašiča 000., ter zi 301 1 vina 1-00 dinarjev. Torej tu ne more foiti govora o zlati pariteti! — Sedaj pa poglejmo to razmerje v industriji in obrti! Leta 1(914 si dobil lepo praznično lobleko za 16-20 K po zlati pariteti (I K, lft1 Din,) bi bilo ta 160-200 Din — dandanes. Ena fina sraica je I. 1914 stala 1:60 K-, tianes stane 60-75 Din. Zakaj pa ne po zlati pariteti samo 16 Din.? — Meter platna za rjuhe v l -1914 po 0.32 K., danes pa '20-25 Din. Zakaj pa ne. samo 3.2T) Din.? Ni zlate paritete ! ? ? ? V velikem interesu naroda bi bilo, jobjasniti to zagonetko! — Zlasti koliko !se plačuje danes za sirovine tekstilnih in drtigih tovarn nad zlato pariteto, --¦. lcer je vse tako drago. HALLO! - VEN Z BESEDO ! ! \ Od narodnih poslancev pa pričaku-¦jemo, da bodo časopisju poročali o svojih tispehih. Parlament ne sme biti glasno ropotajoč mlin brez žita. Narod' h p Ir 1 njo ter vsaj skušajo izvedeti razlage o- ; menjenega koraka, da zamoremo istim1 eventuelno usreči. — .j RADIO-MOTILCI - vulgo ,,!«» marji" so dali že ponovno povoda za prav upravičene pritožbe od strani stal'-nih naročnikov. Teh motilcev |e več? vrst: Eni imajo tihotapske, neprijav-r Ijene aparate, drugi uporab'jajo elektri-. čno stmjo za razne masaže, tretji pa sc^ — stroii. Nerazločno predvajanje točk vzbuja \eliko nevoljo in moti tisti ide-alni užitek, katerega mora vestni Iastnjkf radio-aparata itak pošteno plačati. Pch-sebnc mučni so hrešceči glasovi v jav-nih lokalih, k;er gostje po\tg lepih kon-certnih točk in poročiK kaj radi posFu-šaj-o tudi — predavanji. Prosimo od-pomoci! — Racijonalizacija naše proizvodnje. Naša doraača industrija, ki v te$. težki dorbi brezposelnosti in redukci# nudi mnagim nasim someščanom mož-* nosi obstanka, zasiužiti polno priznanje^ z?. svoje delo. Z racijonalizacijo proiz-t vodov in modernimi stroji smo postali neodvisni od inozemstva, poleg tega pai pcstanejo cene siične predv gbv ljubljenec Peterček! iMladi zaupni prijatelj se je vsedel.. nasproti svojemu poglavarju in mu pri-povedoval svoja razburljiva doživetja. Dondež ga je poslušal z velilfim zani-! manjem. Zdaj pa zdaj si je obrisal sol-zne oči od teh ganljivih prigodb, ki mu : jih je pripovedoval Peterček... Ko je fant končal svoje pripovedo-vanje, je bil med njima nekaj časa molk, a nato spregovori Dondež: ,,Peterček, to veš, tla sem te izmed vseh imel najraje. Zato te bom tudi od-vezal od svoje prisege: Pojdi nazaj med ljudi, pa bodi srečen! Zelim ti vse naj-boljše s tvojo ljubl[eno Angelico! A! to vedi, da čisto ne — smejo biti medi namf vezi pretrgane, ti boš še kdaj nam' v pomoč, ali pa mi tebi! Kdaj že misliišj. oditi od nas?" ,,Ako je vaša volja, odšel bi rad se danes na večer." ,,Dobro! Da veš, spremil te bom še jaz do teh dobrih Zlatarjevih ljudi, da vidirn tudi tvojo dobro mamlco; le rad jo imej, ubogaj jo, vedno se 1d bo dobro gbdilol" — ^ i — :— " ' **t\ V večernem mraku t)b mesečini sta^ koračila' Dondež in Peterček proti Zla-tarju, prijateljsko se razgovarjajoč d vseh dbgodkih'. — IzkuŠeni Dondež je še marsikaj pa1^ metnega svetoval svojemu mlademu pri-jatelju. Posebno pa mu je polagal na srcej ,,Peterček, to ti rečem: Ljubi irt spoštuj svojo 2eno, — a tudi dobro pa-zi nanjo! Ti boš imel gostiltiO; k teM bodo prihajali vsakovrstni Ijudje; tudf zapeljivci. Ako kaj takega zaslediš — glej, da napraviš takoj konec! Da se tf-tako ne zgodi, kot se je meni. Moje nesrečno življenje imejte obadva vednd pred očmi, pa bosta srečna! Predvsem! pa Ijubi in spoštuj svojo nesrečno ma-ter, ki je s teboj postala zopet srečna; Tako in slično je poučeval Dondež svojega mladega prijatelja, ko sta ko-račila po goždnatih in stranskih potih1 med travniki in njivaml Najmanj pa sta se nadejala, dai hodi skrivoma za njima, vsem pošte-i nim ljudem tako osovraženi ,,grbast| Lukež." Naključje je lega izdajalskega! človeka zaneslo ravno med njivami pod1 Selom; umaknil1 se je njima, a verfdar zelo previdno zasledoval. ,,Grbasti Lukež" je bil grajski vo-hun in se je kot zli duh vedno piazir okrog, ter za judežove denarje prina-sal graščakom vsalcovrstne ves*ti, katere je zvedel od tlačanov. Ako je namreč kak tibogi tlačan v svoji upravičeni ne-volji godrnjal črez ^grajsko gospodo"1' že je Lukež to vest gorko nesel graš^ čaku! . i Ko sta krenila Dondež in Peterčelč proti Zlatarju — pa je hitel Lukež pro- ti Rožeškemu gradu, z zlobnim izdaw javskim namenom v svoji črni d'ušf.«rf (Dalje prihodnjič.) • i!j/3 Ljudska samopomoč Podporno društvo za slučajj smrtii in doživeija s p r e j e m a vse zdrave osebe v starosti od 1, do 90. Jeta, in sicer v nasfednje do danes obstoječe oddelke: Odd. A po « B » c D