
;

-ar-C

razlaga in dejanska obravnava

vseh listov, ki se berejo ob nedeljah in
zapovedanih praznikih celega leta.

l c .  , I)r. L, Klofut ur, -

*£- /

iH&sV-.J/nonik in prof. sr. pisma novo zaveze.

Z dovoljenjem visoko častitega Ljubljanskega škojijstva.

V LJUBLJANI.

Lastna založba. — 'Natisnila Klein in Kovač (Eger).

'' 1H~S.

m

SVETE LISTNE BUKVE

ali

razlaga in dejanska obravnava

vseh listov, ki se herejo ob nedeljah in za¬
povedanih praznikih celega leta.

Z dovoljenjem visoJcočastitega Ljubljanskega škojijstva.

V LJUBLJANI.

Lastna založba. — Natisnila Klein in Kovač (Eger),

1878 .

ddelki listov in evangelijev, ki se ob nedeljah in za¬
povedanih praznikih pri sv. maši berejo, se po cerkveni
zapovedi tudi z leče vernim berč. Iz tega se razvidi,
da naša duhovna mati sv. katoliška cerkev hoče, da bi verni
te oddelke listov  in evangelijev dobro prevdarjali in si
njih nauke in opominjanja globoko v serce vtisnili. Za tega
voljo upam, s temi bukvami, v kterih se oddelki listov, ko¬
likor je le mogoče, poljudno, kratko in jasno razlagajo, in
dejansko obravnavajo, sploh č. duhovšini vstreči.

Sej se v tej podobi enake bukve, da bi namreč razlago
in dejansko obravnavo ob kratkem  obsegale, v no¬
benem jeziku ne nahajajo. Pri vsem tem delu druzega ne
želim, kakor da bi te bukve služile v povišanje časti Božje,
za ktere povišanje delati je vsacega kristijana perva dolžnost;
potem pa, da bi tudi služile v prid in zveličanje njim, ki
se jih bodo posluževali in jih brali, da bi, ker je po besedah
sv. Avguština resnica  življenje duha, ljubezen  pa
življenje serca, Boga,  večno resnico, bolj in bolj spo¬
znavali,  in njega, neskončno ljubezen bolj in bolj ljubili.

V Iijubljfmi. V god sv. papeža Leona.



Pervo nedeljo v adventu.

'♦ezus Kristus, Odrešenik sveta, zavoljo kterega sta bilaperva
dva človeka, ki sta po storjenem grehu mertva na duši (ker brez
gnade Božje) postala, pri telesnem življenji ohranjena, je podlaga
človeškega rodu, je pravo središe, okoli kterega se vsa zgodovina
človeštva verti; zatorej se mora tudi z ozirom na Kristusa Odrešenika
ves čas razdeliti v čas pr e d prihodom in po prihodu Odrešenikovem.
Enako ima tudi adventni  čas dvojni namen. Advent pomeni v
našem jeziku prihod;  adventni čas je tedaj čas prihoda (namreč
Odrešenikovega). Prihod Odrešenikov pa je dvojin; pervi je bil,
ko je prišel v človeški podobi na svet, zgotovit odrešenje sveta;
drugi pa bo, ko bo konec sveta prišel sodit žive in mertve. Ad¬
ventni čas se ozira na čas od obljube Odrešenika do njegovega
prihoda v človeški podobi. Njega so željno pričakovali vsi očaki,
preroki in pravični stare zaveze; vsi so bili, kakor se bere od
preroka Daniela 1 ),  možje želji Te goreče želje prerokov sv.
cerkev s tem naznanuje, ko z besedami preroka Izaija moli: „Ro-
sifce ga nebesa od zgorej, inoblakidežite  pravičnega 112 ).
„Gospod! pošlji jagnje, gospodovavca  zemlje 113 ). —
čas p o Kristusovem prihodu je pa čas pričakovanja d r u z e g a
prihoda Odrešenikovega k sodbi konec sveta. Zatorej je zdaj adventni
čas, s kterim se cerkveno leto začne, čas pripravljanja na prihod
Kristusov k sodbi, kteremu se, kakor pravi sv. papež Gregorij, dan
za dnevom približujemo. Ker je cerkev delo odrešenja, zatorej je
tudi njen namen, verne ta čas pripravljati na prihod Kristusov k
sodbi. Da bi ta namen sv. cerkve verni vselej pred očmi imeli,
kaže sv. apostelj Pavel v vseh svojih listih; na to tudi v današnjem
listu do Rimljanov opira svoja opominjanja.

Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Rimljanov 13, 14—15.

V. 11. „Bratje!“  S to besedo sv. Pavel ogovarja rimske
kristijane, spreobernjene Jude in ajde, in jih brate  imenovaje
opominja, da, ker so v Kristusu bratje med seboj, tedaj udje ene

‘) Dan. 9, 23. - 2 ) Iz. 45, 8. - 3 ) Iz. 16, 1.

6

Božje družine, udje enega skrivnostnega telesa, morajo v edinosti,
v miru in ljubezni med seboj živeti. — „Vemo čas."  — Poprej (v.
8—10.) je govoril sv. apostelj od bratovske  ljubezni; zato  lju¬
bezen si moramo toliko bolj prizadevati, ker vemo čas, to je, ker
spoznamo okolišine in znamnja časa, ktera kažejo, da je blizo pri¬
hod Kristusov k sodbi. Nekteri razlagavci besedo: čas razumevajo
od časa gnade,  ktero si mora kristijan v zveličanje obračati;
besedo: noč (v. 12.) razumevajo od nevere, zmot in greha, vkterih
je človeštvo pred pervim Kristusovim prihodom živelo; besedo: d a n
pa razkladajo od luči gnade in resnice, od pravice in milosti in
zveličanja, ktero je po Kristusu človeštvu prišlo. Toda bolj pri-
merjeno je besedam aposteljnovim, če se beseda: čas razlaga od
okolišin časa, od znamenj časa,  ktera kažejo, da je blizo
prihod Gospodov k sodbi. Kakor se iz besedi sv. Pavla v pervem
listu do Tesaloničanov (4, 16.) razvidi, si je sv. apostelj dan Kri¬
stusovega prihoda k sodbi prav blizo mislil. Če se vendar to ni
zgodilo, to ni zoper nezmotljivost, s ktero je Kristus svoje apo-
steljne obdaroval. Aposteljni so nezmotljive priče le tistih resnic,
ktere je Kristus učil,  ne tudi teh, ktere je zamolčal. Kristus nič
ni aposteljnom povedal, kteri dan in ktero uro bo sodnji dan;
temveč jim je naravnost J ) rekel, da si je Oče (nebeški) prideržal to
določiti. Naznanil pa jim je vendar nektera znamnja, iz kterih
bi mogli spoznati, daje  blizo konec sveta. Izmed teh znamenj je bilo
posebno o znano vanj  e sv. evangelija po vsem svetu 2 ). Ko seje
keršanska vera v začetku čudno tako naglo razširila, so aposteljni
lahko mislili, da je blizo čas, ko bodo premagani'vsi sovražniki
Kristusovi, in da bo kmalo konec sveta. Y tej misli jih je pa
tudi to še bolj vterdilo, ker so veliko mogli ter p e ti zavoljo ker-
šanske vere, in so tedaj tolikanj bolj goreče želeli kmalo priti k
Kristusu in za vselej z njim združeni biti. —

Pri vseh izrekih aposteljnov 'od konca sveta in zadnje sodbe
so vselej to v mislih imeli: Ker se je po Kristusu Božje razodenje
popolnoma  in do konca razvilo na zemlji, in nimamo več dru-
zega razodenja pričakovati, kakor Izraelci, tedaj je s Kristusom
poslednja doba  (čas) Božjega kraljestva na zemlji nastopila, seje
približal konec časov  in torej tudi konec sveta 3 ),  po kterem
pride sodba. V oziru Boga,  pred kterim, kakor sv. Peter pravi,
je tisoč let kakor en dan 4 ),  in pred kterim, ki je večen, ni celo

‘) Mark. 18, 82. — 2 ) Mat. 24, 14. — 3 ) 1.  Pet,. 1, 20. 1. Kor. 10, 11.
Hebr. 1, 1. _ ■>) %  p e t. 3, 8.

7

nobenega časa, je popolnoma resnično, da je blizo konec sveta, in
Kristus že pripravljen soditi žive in mertve '), ker, kar mi imenu¬
jemo dolg čas, to je pred Bogom, pred kterim je vse, kar se v
času zgodi, v e č n i zdaj, ko en migljej.  Pa tudi od slehernega
človeka se zamore reči, da je blizo konec sveta in blizo dan sodbe;
ker mu vsak dan v njegovem življenji okrajša čas, kteri ima pre¬
teči do njegove smerti, s ktero zanj pride konec sveta in sodba. —
„Da je že ura, da od spanja vstanemo “,— da je zdaj že čas, da vsta¬
nemo iz grešnega spanja, iz spanja greha in lenobe v dopernašanji
dobrih del,  del keršanske ljubezni. — „Zakaj, zdaj je naše zve¬
ličanje bliže, kakor takrat, ko smo verni postali hoče reči: zakaj
zdaj, ko je že več časa preteklo, kar smo kristijani, nam je bliže
večno zveličanje, kakor pa tisti čas, ko smo bili še nespreobernjeni
Judje in ajdje, in ko smo kristijani postali. — Ker sv. apostelj
rimske kristijane opominja, da bi iz spanja vstali, se vidi, da jih
je več izmed njih opustilo poprejšnjo gorečnost za pobožno živ¬
ljenje in keršansko dejanje. Da bi jih iz tega spanja zbudil, jim reče,
da je blizo prihod Gospodov, bliže njih zveličanje, kakor tisti čas,
ko so kristijani postali.

Preljubi! to opominovanje sv. aposteljna velja tudi nam kri-
stijanom. O koliko jih je, kteri žive, kakor da bi ne bilo nobenega
Boga, kteremu bi mogli služiti; žive, kakor da bi nobene duše ne
imeli, ktero rešiti in zveličati bi mogli skerbeti; živč, kakor da bi
ne bilo pekla, kterega bi se mogli bati, in bi ne bilo nebes, ktera
pridobiti bi se mogli truditi! Tudi nam kliče sv. Pavel: Ura je
že, da od spanja greha, lenobe in pregrešnih navad vstanemo, in
si za večno zveličanje prizadevamo, kajti zveličanje naše duše je
za nas nar bolj potrebno in nar imenitnejše delo. Ali ne pravi
Kristus:  „Kaj pomaga človeku, ako ves svet pridobi, svojo dušo
pa pogubi ?“ 2 )  Zatorej sv. apostelj, kakor rimskim kristijanom (v.
12.) tudi nam pravi: „Noč je prešla, dan pa se je približal
Nekteri razlagavci po zgledu sv. Krizostoma razumevajo besedo:
noč od noči nevere, zmot in greha, vkterih je človeštvo pred Kri¬
stusom živelo; besedo: dan pa od luči gnade in resnice, ktera je
človeštvu po Kristusu došla. Toda poprejšnjim besedam aposteljna
je bolj primerjeno, če se beseda: noč razumeva od časa pred dra¬
gim prihodom Kristusovim, od časa sedanjega, zemeljskega živ¬
ljenja, ktero je polno skušnjav, zmot in grehov; beseda: dan pa od
dneva prihoda Kristusovega k sodbi, ali od časa prihodnjega živ-

')  1. Pet. 4, 5. — 2 ) Mat. 16. 26,

8

ljenja, večnega zveličanja, ktero bo vedni dan brez noči, brez dušne
teme, zmot in greha'). Čas zveličanja se je sicer začel, ko je
Kristus na svet prišel, ko je prinesel luč gnade in resnice, in
zmagal teme, v kterik je človeštvo pred njim živelo; toda čas po¬
polnega  zveličanja bo konec sveta, ko bo Kristus prišel sodit
žive in mertve; takrat bo noč tega življenja, dušne teme, nevednost,
zmota in greh, — popolnoma in za vselej premagana, in človek
rešen in zveličan po duši in po telesu. Sv. apostelj hoče tedaj
reči: časa sedanjega življenja, ktero je polno skušnjav, zmot in
greha, je že veliko preteklo, ta čas se bliža svojemu koncu; čas
prihodnjega življenja, večnega zveličanja, ali dan prihoda Kristu¬
sovega k sodbi pa se bliža. — Ker se čas sedanjega življenja koncu
bliža, čas našega popolnega zveličanja pa je blizo, zatorej opominja
dalje sv. apostelj: „ Verzimo tedaj od sebe dela teme, in oblecimo
orožje svetlobe“;  hoče reči: odverzimo grehe in pridobimo si dobra
dela keršanskih čednost. Kakor mora ta, ki hoče novo oblačilo
obleči, staro sleči, odložiti, enako mora tudi kristijan, ki hoče orožje
svetlobe obleči, odvreči dela teme, greh in zmoto. Dela teme,
izmed kterih nektera v sledeči versti (13.) našteva, so grehi, ki
sovražijo luč in so nasproti Bogu, ki je luč 2 );  ktero pa je orožje
svetlobe, uči v listu do Efežanov 3 ).  Orožje kristijana je pas
resnice, škit vere, čelada upanja, večnega zveličanja,
oklep pravice in meč Božje besede.  (Več od tega je re¬
čeno 21. nedeljo po binkoštih.) Vse to orožje zadobimo v zedinjenji
s Kristusom, ki je resnica, naša vera, naše upanje in naša pra¬
vičnost ; zatorej pravi (v 14. versti): Oblecite Gospoda Je¬
zusa  K.

V. 13, 14. „Kakor po d,nemi pošteno hodimo",  to je pobožno
živimo , — „ne v požrešnosti in pijanosti, ne v nečistosti in ne¬
sramnosti, ne v kr egu in nevošljivosti, temuč oblecite Gospoda Je¬
zusa Kristusa";  skerbite, da bote popolnoma zedinjeni s Kristusom.
Jezusa K. obleči  pomeni popolno zedinjenje s Kristusom, tako
da v takošnem kristijanu Kristus sam živi in dela, in da se v
življenji tacega kristijafia Kristusove čednosti razvidijo, Kristusove
misli, želje, občutljeji in dejanja se razodevajo. To pa se bo zgo¬
dilo, če starega  človeka slečemo, zapustimo vso hudobijo in pre¬
grešne želje neprenehoma v sebi zatiramo.

Preljubi! vprašajmo se, ali smo do zdaj to storili, kar storiti
je sv. Pavel rimske kristijane opominjal? Ali smo vergli od sebe

') liazod. sv. Jan. 22, 5. — 2 ) 1. Jan. 1, 5. — 3 ) 6, 11. i. d.

9

dela teme, smo zapustili greh, in smo oblekli Jezusa Kristusa?
Ali smo z njim v tesni zvezi ? Smo z njim enih misel in enega
duha? Ali se kažejo nad nami tiste svete čednosti, ktere vidimo
v Kristusovem življenji ? Smo iz serca ponižni in krotki, smo v
nadlogah in stiskah sedanjega življenja poterpežljivi, vdani v voljo
Božjo; ali se podveržemo v vsem volji Očeta nebeškega, kakor je
Kristus storil? Ali smo pred vsemi rečmi nar poprej skerbeli za
dušne potrebe, za dušno hrano? To storiti nas danes sv. cerkev
pri začetku cerkvenega leta z besedami sv. Pavla opominja. Po¬
slušajmo glas svoje matere, in storimo, kar od nas zahteva — o,
potem se bomo zbudili iz grešnega spanja, in najdli bomo v spol-
nitvi svojih dolžnost mir in blagor, kterega svet dati ne more!
Ne pozabimo, da čas sedanjega življenja je kratek *); dokler tedaj
čas imamo, dokler tukaj na svetu živimo, storimo dobro 2 ), potem
bomo mogli upati, od Kristusa, kadar bo prišel sodit žive in mertve,
prejeti popolno zveličanje na duši in na telesu.

Drugo nedeljo v adventu.

Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Rimljanov 15, 4—13.

V. 4. „Bratje! Kar koli je pisano, je v naše podučenje
pisano".

Ko je sv. apostelj v poprejšnjem (v. 1—3.) verne opominjal,
poterpeti z bližnjim, in se v tem zatajevati po zgledu Kristusovem,
kteri je zasramovanje in zaničevanje voljno prenašal, da bi ljudi
pridobil, kakor je bilo to po kralju Davidu,  ki je bil podoba
Kristusova, že v stari zavezi prerokovano; zdaj pove vzrok,  zakaj
je tega prerokovanja opomnil, namreč v njih podučenje,  ker
sploh vse, kar koli je pisano, je v naše podučenje pisano. — „Da
po poterpežljivosti in tolažbi pisem upanje imamo“.  Sv. pismo,
ktero je zapopadek vseh bukev, pisanih od sv. mož, ktere je pri
pisanji sv. Duh vodil in nagiboval, je eden izmed dveh virov, po
kterih spoznamo, kaj nam je verovati in storiti, da bomo zveličani.
Takrat namreč, ko je sv. Pavel list do Rimljanov pisal, je bilo le
malo bukev nove zaveze še pisanih in med kristijani razširjenih,

') 1. Kor. 7, 24. - 2 ) Gal, 6, 10,

10

in v$ed tega sv. apostelj z 'besedami: kar je pisano — in:
pisem  ima v mislih le bukve ali sv. pismo stare  zaveze, ktero
pa je polno podučenja za vse verne, torej tudi za nas. Sv. pismo
stare zaveze nas namreč uči o stvarjenji sveta, o grehu pervih
staršev, vesoljnem potopu, razširjenji ljudi po zemlji, sv. očakih
in napravah Božjih, človeški rod pripraviti na prihodnjega Odre¬
šenika. Sv. pismo stare zaveze pa nas tudi s tem uči, ker nas z
besedami in zgledi  ljudi, kteri so Bogu dopadli, opominja
k poterpežljivosti v nadlogah, v križih in težavah sedanjega živ¬
ljenja, in nas tolaži s tem, da nam obeta prihodnje večno plačilo,
če bomo v poterpežljivosti do konca stanovitni ostali; tedaj imamo
po poterpežljivosti in tolažbi sv. pisma upanje večnega zveličanja.
Cilj in konec  vsega našega upanja je Bog. K Bogu priti mora
biti naša vedna skerb in naše hrepenenje, vse naše življenje, vse
misli in želje in dela morajo biti k njegovi časti. Toda mi živimo
tukaj na zemlji, Mera je po grehu pervih staršev solzna dolina
nam postala; mnogotere stiske in težave, mnogotere nadloge nas
tukaj obdajajo in težč, — glejte sv. pismo nas uči z besedami
in zgledi  sv. ljudi, kako koristno je terpljenje, nam kaže pripo¬
močke, kterih se moramo poslužiti, da bo terpljenje naše pri Bogu
zasluženje imelo, opominjaje nas, nadloge in težave voljno prenašati,
in da ne omagamo in ne obupamo, nas tolaži z obljubami večnega
zveličanja. — če vas tedaj nadloge, križi in težave zadenejo, tudi
vi delajte po nauku sv. pisma; spominjajte se, da so nadloge,
križi in težave sedanjega življenja k vašemu dušnemu pridu; svesti
si bodite, da vas čaka plačilo večnega zveličanja, če hote v nad¬
logah poterpežljivi do konca ostali. Učenci ste Jezusa Kristusa,
ki je ko naš Odrešenik naš duhovni oče; naše življenje mora tedaj
podobno biti življenju našega duhovnega očeta, Odrešenika. „če
je začetnik in dokončavec naše vere, pravi sv. Pavel 1 ),  skozi
terpljenje mogel iti v svoje večno veličastvo 2 ), potem ni dvomiti,
da morajo tudi ti, ki hočejo njegovi biti, svoj križ  nase vzeti in
za njim  hoditi 3 ). Križi in nadloge nas opomnijo, da Bog, naš
Oče, ni nas pozabil, da nas s tem hoče popolnoma očistiti, in
večnega življenja vredne in deležne storiti. „Kogar Gospod (Bog)
ljubi, pravi sv. Pavel,  ga pokori 3 4 ). če bote takih misel in tacega
dejanja, bote v sredi nadlog in stisk vživali tolažbo in notranji
mir, se bote srečne šteli, ker bote v poterpežljivem prenašanji

') Hebr. 12, 2. - J ) Hebr. 2. 10. Luk. 24, 26. - 3 ) Mat. 16, 24. —
4 ) Hebr. 12, 6.

il

nadlog Boga častili. Toda ne le sv. pismo nas opominja k poter-
pežljivosti, in nas tolaži z olbljubo prihodnjega večnega plačila,
Bog sam nam daje s svojo gnado poterpežljivost in tolažbo, kakor
piše sv. apostelj:

V. 5. „Bog poterpežljivosti in tolažbe pa vam daj“.  Keršan-
ska poterpežljivost pride od Boga. Če je Bog sama poterpežljivost
in prizanesljivost, in če človeku daje gnado, da bi ga sebi upodobil,
potem je gotovo namen Božji, nas k poterpežljivost!  zbujati,
in v nji popolne storiti. Enako izhaja pa tudi keršanska tolažba
od Boga, ker ona je delo sv. Duha. To tolažbo obrodi sv. Duh v
človeku, ki žaluje zavoljo zgubljene gnade Božje; to tolažbo dodeli
sv. Duh pravičnemu, ki zdihuje po nebeški domovini, in žaluje,
da mora še tukaj ko tujic popotvati; to tolažbo daje sv. Duh temu,
ki mora tukaj zavoljo sovražnika svojega zveličanja s strahom se
za tisto truditi, ker ga s svojo gnado vterjuje, da ne obupa. To
gnado poterpežljivosti in tolažbe, ktero nam Bog da, moramo pa
mi v svojem dejanji pokazati; zatorej pravi sv. apostelj: „da hote
med seboj ene misli po Jezusu Kristusu“;  t. j. da bote vsi verni,
spreobernjenci od judovstva in ajdovstva, brez vseh prepirov in
razdertja ene misli po volji Jezusa K. — Kjer ni keršanske po¬
terpežljivosti in tolažbe, tam tudi ni edinosti; kdor nima keršanske
poterpežljivosti, ne terpi nobenega nasprotja ne v govorjenji, ne v
dejanji; in kdor nima keršanske tolažbe, ne more, ker sam nima
notranjega miru, drugih umiriti. Zatorej je Kristus za vse verne
molil, da bi bili vsi eno, kakor sta Oče in on eno 5 ). Duh keršan¬
ske vere je duh edinosti.

V. 6. „Da z enim sercem in z enimi ustmi čast dajete Bogu
in Očetu Gospoda našega Jezusa Kristusa";  t. j. Bogu, ki je Oče
Gospoda našega Jezusa Kristusa. — Kakor ima sv. cerkev ko
skrivnostno telo le e n o glavo, Kristusa, le enega  Duha, sv. Duha
Kristusovega in Očetovega, tako ima tudi le ena usta v edinosti
nauka, vere, molitve in češenja. Tako morajo tudi kristijani, ker
so otroci ene cerkve, udje enega  telesa, biti enega  serca in
ene misli, in če bodo takošni, se bo njih notranja edinost tudi
po vnanjem pokazala, da bodo vsi z enimi ustmi Boga častili za
prejete dobrote. Kjer je prepir in razpertje, tam ljudje niso enega
serca, niso enih misel, tam pa tudi ni Božjega češenja z enimi
ustmi. Ako hočete Boga spodobno častiti, skerbite nar poprej, da
bote med seboj ene misli, da bote med seboj v miru in v ljubezni

') Jan. 17, 21.

12

živeli. Ker se Bog spodobno častiti le takrat zamore, če verni
• v edinosti, v miru in ljubezni med seboj žive, zatorej pravi sv.
apostelj:

V. 7- „Zavoljo tega se sprejemajte med seboj, kakor je tudi

Kristus vas sprejel, Bogu v čast".  Kristus, hoče sv. apostelj reči,
je vas vse, spreobernjene Jude in ajde sprejel, ko vas je sprejel v
svojo cerkev, vas storil otroke Božje, sodeležnike veličastva nebeškega,
in sicer v povišanje časti Božje.

V. 8. „Rečem namreč, da je bil Kristus Jezus služabnik
obreze zavoljo resnice Božje, da bi poterdil obljube očakov".  S temi
besedami sv. apostelj razlaga,  kako je Kristus Jude  sprejel.
Kristus je Jude sprejel s tem, da je postal služabnik  Judov,
ko jim je sv. evangelij oznanoval, da je s tem skazal Božjo resnič¬
nost, skazal, da so spolnjene obljube, ktere so bile njihovim oča¬
kom zastran Mesija dane, Služabnik obreze, to je, obrezanih
Judov,

V. 9. „Da pa narodi Boga zavoljo milosti časte“.  S temi
besedami uči, da je Bog tudi ajde  v svojo cerkev sprejel. Ajdom
pa niso bile uikakoršne obljube dane; zatorej ajdje Boga hvalijo
in časte zavoljo milosti.  S temi besedami pa sv. apostelj nikakor
ne terdi, da Judje  niso bili iz milosti  poklicani, ampak le to
hoče reči: Judje in ajdje so bili po milosti Božji poklicani v sv.
cerkev, le s tem razločkom, da Judom so bile obljube  zveličanja
dane, ajdom pa ne; da se je Bog resničnega skazal, so se te obljube,
akoravno so bile iz milosti dane, morale spolniti; ajdom pa
niso bile nikakoršne obljube dane, akoravno je bilo po prerokih
oznanovano, da bodo sprejeti v Božje ljudstvo; bili so tedaj le iz
milosti poklicani v sv. cerkev. Da so bili ajdje iz milosti
poklicani v sv. cerkev, skazuje  sv. apostelj s čveterimi reki sv.
pisma: „ Kakor je pisano: Zato te bom, Gospod, med narodi hvalil,
in tvojemu imenu pel".  Te besede, ktere je David ko podoba Kri¬
stusova govoril, so se popolnoma spolnile, ko so aposteljni ozna-
novali keršansko vero med narodi, in so bili ajdje sprejeti v sv.
Kristusovo cerkev.

V. 10. „In spet reče“  (namreč sv. pismo v peterih Moj¬
zesovih  bukvah 32, 43). „ Veselite se narodi z njegovim ljudstvom".
Ljudstvo Božje so Judje, ker je Bog to ljudstvo izmed vseh druzih
izvolil, da bi se ohranila vera v pravega Boga in upanje prihod¬
njega Odrešenika na svetu. Sv. apostelj hoče tedaj reči: Vi ajdje,
veselite se in hvalite Boga, ker ste se vdeležili zveličanja z Judi.

13

V. 11. „In spet  reže" (namreč sv. pismo  v psal. 110, 1.):
„Hvalite vsi narodi Gospoda in povišujte ga vsa ljudjstva“.  Ko
sv. pevec s temi besedami vse narode, ajde, vabi, da bi hvalili
Boga, kaže s tem, kakor sv. Pavel tukaj uči, da so tudi ajdje
Božje usmiljenje dosegli, in se vdeležili zveličanja.

V. 12. „In spet reče Izaija  (11, 10.): Korenina Jesetova bo,
m kteri bo vstal kraljevat čez narode, vanj bodo narodi upali“.
Sv. apostelj hoče reči: Zgodilo se bo kdaj, da se bodo ajdje k
Mesiju spreobernili, in v njega, kakor svojega Odrešenika in Zve¬
ličarja upali, v njega, kteri bo vstal kraljevat čez ajde. — Kore¬
nina Jesetova je Mesija,  kteri je bil po človeški natori iz
hiše Jeseta, Davidovega očeta. — Tako se tudi s temi besedami
prerokuje, da bodo ajdje poklicani v keršansko cerkev. Judje in
ajdje, ko so se k keršanski veri spreobernili, so postali en rod,
eno novo ljudstvo, ena cerkev; zatorej morajo biti ene mi sli,
enega  serca; morajo med seboj živeti v miru in v ljubezni,
nihče ne sme druzega zaničevati ali prevzetno nad druge se po¬
vzdigovati.

Preljubi! ravno tisti Kristus, kteri je Jude in ajde k sebi
vabil rekoč: „Pridite k meni vsi, ki se trudite, in ste obteženi,
in jest vas bom poživil 11 ; — vzemite moj jarem nase ’) — ravno
tisti Kristus, kteri je Jude in ajde zedinil veno  ljudstvo, je tudi
nas v svojo sv. cerkev sprejel, seje  tudi nas usmilil, da smo
keršeni in v pravi veri zrejeni. Sv. prerok kliče vsem narodom,
hvaliti Gospoda in ga povikševati. Zatorej tudi mi hvalimo Boga,
hvalimo in povišujmo Jezusa Kristusa, ki je naš Odrešenik, naš
Bog in Gospod; to bomo posebno storili, -če si bomo prizadevali,
njemu podobni biti, kar se bo zgodilo, če bomo prav goreče častili
njegovo presveto serce.  To presveto . serce Kristusovo nam kaže
njegovo neskončno ponižnost, ljubezen, usmiljenje in poterpežljivost,
in nas spodbada, s posnemanjem njegovih sv. čednost njemu se
vpodobiti. Kristusovo presveto serce nam kaže njegovo neskončno
ljubezen do nas, in nas opominja, se med seboj v ljubezni spreje¬
mati, se z ljubeznijo med seboj podpirati, ter v miru in v edinosti
živeti. Vsi imamo eno vero, vsi služimo enemu  Gospodu, Bogu,
vsi smo rešeni s predrago kervjo Kristusovo, vsi smo poklicani k
ravno tistemu večnemu zveličanju, vsi smo bratje med seboj, ker
smo vsi otroci Očeta nebeškega in udje tistega telesa, kteremu je
glava Kristus. Živimo zatorej med seboj v miru, v ljubezni, v

') Mat. 11, 28. 29,

14

edinosti, in imejmo poterpljenje s slabostmi, nepopolnostmi in grehi
druzih; podpirajmo se med seboj k povišanju Božje časti. Kakor
slehern ud našega telesa ne živi in ne skerbi sam zase, ampak za
vse skupej; tako morajo tudi kristijani, ker so udje enega telesa,
živeti in skerbeti eden za druzega. Ljubimo tedaj svoje brate,
kterikoli naj že bodo, zaničujmo njihove grehe in hudobije, njih
same pa milujmo in ljubimo. Imejmo vedno pred očmi zapoved
Kristusovo, ljubiti svoje sovražnike, dobro jim storiti in zanje-
moliti. Neskončna ljubezen Kristusova do nas mora nas nagniti,
vse ljudi ljubiti.

V. 13. „Bog upanja pa naj vas napolni z vsem veseljem in
mirom v verovanji, da obogatite v upanji in moči svetega Duha“.
S temi besedami, ktere so lep blagoslov, sklepa sv. apostelj svoja
poprejšnja opominjanja. Boga imenuje Boga upanja,  ker je
ajdom dal upanje zveličanja, in ga tudi nam daje in spolnuje. —
Veselje  (dušno) je tisto znotranje veselje ali blagor duše, kterega
opravičeni imajo, ki so si svesti, da so s sv. Buhom, kteri v pra¬
vičnih prebiva 1 ), sklenjeni, in zatorej upanje imajo prihodnjega
večnega plačila v nebesih. — Mir (znotranji) pa je tisti znotranji
pokoj, kterega duša čuti zavoljo prijaznosti z Bogom in ljudmi,
kterega Bog opravičenemu in iz Kristusa prerojenemu po sv. Duhu
dodeli, in kterega vsi križi in vse nadloge, in tudi narveči terpljenje
ne more zaderževati in kaliti, kterega natorni človek z vsem svojim
umom zapopasti ne more. Ker sv. Duh v nas rodi upanje, zatorej
pravi sv. apostelj: da obogatite, da se vterdite v upanji večnih
blagrov v moči in po moči sv. Duha.

Tretjo nedeljo v adventu.

Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Filipljanov 4, 4—7.

List, kterega je sv. Pavel Filipljanom iz Kima pisal, ko je
bil pervikrat v ječi, duhti narpriserčnejši ljubezen in nar veči
dobrohotnost med vsemi listi tega aposteljna. Temu se ni čuditi;
saj imenuje sv. apostelj (4, 1.) Pilipljane svoje veselje  (zavoljo
njih posebne pobožnosti, ljubezni in stanovitnosti), in svoje pla¬
čilo  (venec), ker je to keršansko občino z velikim trudom in %

') Bimlj. 8, 12,

15

mnogimi težavami vstanovil. In v tej svoji veliki ljubezni do njih
jim piše:

V. 4. „ Veselite se vselej v Gospodu; še rečem, veselite se“.

Veselje, k kteremu sv. apostelj Filipljane spet (pervikrat 3, 1.)
opominja, ni svetno veselje zavoljo sreče v časnih rečeh, veselje,
po kterem hrepene ljudje, ki le za ta svet žive, in kakoršno se pri
raznih priložnistih vidi, — veselje, od kterega sv. Pavel tukaj
govori, je veselje v Gospodu,  sveto veselje, ktero človek čuti za¬
voljo najdenega zveličanja v Kristusu, zavoljo duhovnih darov
(dobrot), ktere imamo od Kristusa, opravičenje, posvečenje in zve¬
ličanje, — je veselje v sv. Duhu'),  ktero vsi križi in težave tega
sveta ne morejo greniti ali odvzeti, ktero veselje so sv. marterniki
čutili, ko so v neizrečenih mukah Boga veselo hvalili. Tudi sv.
Pavel, ko je te besede pisal, je bil v ječi, in vendar se je veselil,
in je priserčno želel, da bi s tem veseljem, ktero je njegovo serce
čutilo, tudi serca Filipljanov bila napolnjena. Ker je bil sv. apo¬
stelj po ljubezni z Bogom tesno sklenjen, in je v Bogu vse imel,
je bil tudi v stiskah vedno vesel. „Sv. evangelij, kakor piše v
listu do Rimljanov (1, 16.), je Božja  moč  v zveličanje vsakemu,
kteri veruje"; torej ima tudi moč,  serce kristijana vselej z ve¬
seljem  napolniti. Zatorej ponovi svoje opominjevanje: še rečem,
veselite  se;  ker s tem hoče naznaniti, da ta, kteri je z Bogom
zedinjen, se mora vselej veseliti, če tudi križe in nadloge terpi.
Ker sv. apostelj Filipljane opominja, da bi se vselej  v Gospodu
veselili, jih s tem opominja, da bi si prizadevali, z Bogom vedno
zedinjeni  biti. Človek pa bo z Bogom zedinjen pri opravičenji;
iz tega pride zedinjenje z Bogom, po zedinjenji pa veselje v Bogu,
v sv. Duhu. On sam pravi v listu do Rimljanov (14, 17.): kra¬
ljestvo Božje je pravičnost in mir in veselje"; s tem hoče reči:
bistvo keršanstva obstoji v pravičnosti (v opravičenji in posvečenji),
iz nje pa izhaja mir z Bogom in ljudmi — in veselje v sv. Duhu.
— Da bi Filipljani tolikanj bolj po opominjanji sv. aposteljna
storili, pristavi:

V. 6. „ Vaša spodobnost  (v greš kem: vaša pohlevnost)
bodi znana vsem ljudem; Gospod je blizo“.  S temi besedami hoče
sv. apostelj reči: Ker je blizo prihod Gospodov k sodbi, ko hote
rešeni iz vseh križev in nadlog tega življenja, sprejeti v večno
življenje, veselite se zavoljo tega vselej, in bodite krotki in pohlevni

') Bimlj. 14, 17.

16

do drugih ljudi. Sad keršanskega upanja jo veselju tudi v križih
in nadlogah, in pohlevno, krotko obnašanje do druzih.

Kristijani! Danes sv. cerkev z besedami sv. Pavla tudi nas
opominja, se vselej v Gospodu veseliti. Kaj pač želi s tem opo¬
minjanjem ? Ker veselje v Gospodu, v sv. Duhu, po nauku sv. Pavla
izhaja iz pravičnosti, nas tedaj naša mati, sv. katoliška cerkev,
opominja, da si ta sv. adventni čas prizadevamo za opravičenje in
posvečenje svoje duše. Le tisti, kdor si je svest, da je v gnadi Božji,
je vselej vesel. Da hi si mi ta sv. čas tolikanj bolj za opravičenje
in posvečenje svoje duše prizadevali, tudi nam sv. cerkev z bese¬
dami sv. Pavla kliče: Gospod je blizo, blizo je prihod Kristusov;
zakaj kratko je človeško življenje, in zamore kmalo se približati
zadnji dan našega življenja, in udariti zadnja ura, ko bo prišel
Kristus, in tirjal ojstri odgovor od našega hiševanja. — Od sod-
njega dneva primeri, kar je rečeno pervo nedeljo v adventu. —
Ker je Gospod blizo, piše dalje sv. apostelj:

V. 6. „Nic naj vas ne skerbi, ampak v vsaki molitvi in v
priporočanji z zahvaljenjem naj bodo znane vaše prošnje predj
Bogom“.  — Prevelika skerb za časne, minljive reči kali veselje v
Bogu; zatorej, kakor Kristus  vse ljudi ‘), enako tudi sv. Pavel
verne Filipljane opominja, naj ne imajo prevelike skerbi za časne
reči, ampak naj se v vsaki reči (naj bo velika ali majhna, prijetna
ali neprijetna) v pobožni in goreči molitvi k Bogu obernejo, njemu
svoje želje in prošnje naznanujejo; toda s prošnjo naj pa tudi
vselej sklepajo svoje zahvaljenje za prejete dobrote. Sv. apostelj
pravi: naj bodo znane vaše prošnje pred Bogom. Ker se od Boga
reče, da to ve, kar mu dopade, ne ve pa, kar mu ne dopade, hoče
s temi besedami sv. apostelj reči: opravljajte takošne molitve, ktere
Bogu dopadejo, in so vredne, uslišane biti.

Ljubi moji! Ko danes sv. cerkev te besede sv. aposteljna
ponavlja, torej tudi vse verne opominja, ne imeti prevelike skerbi
za časne reči; takošna skerb moti naš um in naše veselje v Bogu.
Misliti moramo, da kmalo bodo vse reči konec imele, Gospod je
blizo, pride smert, in človek mora vse zapustiti. Pravi kristijan,
ako je tudi reven, ako ga tudi nadloge obdajajo, nima prevelike
skerbi za časne reči, ima pred očmi Božje obljube, in k Bogu poln
zaupanja pribeži v stanovitni in goreči molitvi. „Yso svojo skerb,
pravi sv. Peter 2 ),  nanj (na Boga) zvernite, ker njemu je skerb
za vas“. Kdor nič ne želi, kakor da bi se volja Božja zgodila,

') Mat. 6, 25. - ») 1, Pet. 5, 7.

17

kako 1)0 pač veliko skerb za časne reči imel? Namesti prevelike
skerbi naj se pri nas vterdi stanovitna in goreča molitev,  ktero
moramo pa vselej združiti z zahvaljenjem za prejete dobrote. Pravi
kristijan ne prosi Boga brez zabvaljenja za prejete dobrote (ker
zahvaljenje je nova prošnja), in on ne zahvaluje Boga brez prošnje
(ker v prošnji kaže svoje otročje zaupanje v Božjo neskončno do¬
brotljivost). Pravi kristijan, kakor sv. Kriz  ost  o m uči, zahvaluje
Boga tudi za nadloge, križe in težave, ker si je svest, da Bog vse
v naš prid pošilja, ker ve, da nadloge in težave tega življenja so
nam dobra zdravila za večno življenje. Da bodo pa naše molitve
in prošnje uslišane od Boga, moramo skerbeti, da bomo imeli čisto
vest, kar je takrat, če si nismo svesti nikakoršnega greha, ker potem
le zamoremo z zaupanjem k Bogu moliti. „Preljubi! piše sv.
Janez 1 ),  ako nam naše serce nič ne očita, imamo zaupanje k
Bogu; in kar koli prosimo, bomo od njega prejeli, ker njegove
zapovedi spolnujemo, in delamo to, kar njemu dopade“. Bog bo
naše prošnje uslišal, ker smo njegovi pokorni otroci in s tem v
dejanji pokažemo, da Boga ljubimo 2 ). Prav lepo pravi sv. Av¬
guštin:  „Ljubezen zdihuje, ljubezen sama moli; proti tej ne more
ušes zapreti ta, kteri je tisto (ljubezen) dal“. Ce ne bomo preveč
za časne reči skerbeli, ampak Bogu vse izročili, se bo zgodilo, kar
sv. apostelj piše:

V. 7. „In mir Božji, kteri ves um preseže, varuj vaša serca
in vašo pamet v Kristusu Jezusu, Gospodu našem“.  — Zastran
miru primeri, kar je rečeno 2. ned. v adv. — Ta dušni mir je po
besedah sv. Pavla kakor neka straža, ktera serce in pamet ob<-
. varuje  skušnjav hudobnega duha, in nas po veri, upanji in lju¬
bezni ohrani  v zvezi z Jezusom Kristusom. — Kristijani! iz tega
lahko spoznate, kako velik dar Božji, kako neprecenljiv zaklad je
ta mir Božji, dušni mir. Ker ta mir pride iz našega zedinjenja z

Bogom, mora pač naša perva skerb biti, da bomo živeli v zvezi

z Bogom, da bomo s Kristusom zedinjeni, kar se bo zgodilo, če
bomo brez smertnega greha v gnadi Božji živeli. „Za grešnika,
pravi Bog sam po preroku Izaiju  (48, 22.), ni miru“; serce
grešnikovo je kakor morje, nad kterim se viharji semterjte pode.
Ta znotranji, dušni mir bo tudi naša serca in našo pamet varoval

skušnjav, da ne bomo grešili, temuč ostali v prijazni zvezi z

Jezusom Kristusom.

') 1. Jan. 3, 21, 22. - *) Jan. 14, 21. 15,

2

18

Ceterto nedeljo v adventu.

Berilo iz 1. lista sv. Pavla aposteljna do Korinčanov 4, 1—5.

Začetek tega poglavja je v tesni zvezi s poslednjimi verstami
poprejšnjega poglavja (v. 21. 22.), v kterih sv. apostelj, oziraje se
na tiste stranke, ki so se v Korinški občini naredile, pravi: „nihče
naj se z ljudmi ne hvali, vse je vaše (za pripomoček k vašemu
zveličanju dano), in vi niste nikogar, kakor Kristusovi, njega edinega
Učenika in Zveličarja. Ko je namreč sv. Pavel oh svojem drugem
apostoljskem popotvanji ') perveč v Korint prišel, in poldrugo leto
tam učil in vstanovil obilno keršansko občino, je po njegovem
odhodu prišel v Korint tudiApolo 2 ),  imeniten keršansk pismouk,
ki je enak nauk, kakor sv. Pavel 3 ), toda bolj učeno razlagal.
Prišli so pa tudi judovsko misleči učeniki iz Judeje (ki so učili,
da judovska šegna postava tudi kristijane veže), in tako se je
zgodilo, da se je kmalo naredilo več strank, ki so se med seboj
ločile. Imenovali so se po učenikih eni Pavlovi,  drugi A pol o vi,
drugi Petrovi,  in še drugi Kristusovi  nasledovavci 4 ). Da
bi sv. apostelj to razpertje med Korinčani zaterl, uči zdaj, kakošne
ima slehern spoznavati oznanovavce vere,  ko piše:

V. 1. „Bratje! tako naj nas ima vsak ko služabnike Kristu¬
sove".  S temi besedami hoče sv. apostelj reči: Mene in Apola in
sploh vse keršanske učenike ne imejte za glave ali začetnike vaše
vere, ampak le za služabnike Kristusove; Gospod je Kristus (3, 23.),
učeniki keršanski pa so le orodje njegovo, ki se jih poslužuje, da bi
ljudi ali k veri pripeljali, ali pa v njej poterjevali. — „In delivce
Božjih skrivnost",  namreč naj nas ima vsak. Kraljestvo Božje ali
Kristusovo je cerkev;  zakladi tega kraljestva so Božje skriv¬
nosti,  to je, ves od Kristusa cerkvi izročeni zaklad gnade in
resnice 5 ),  to je keršanski nauk in sv. zakramenti; delivci
teh zakladov ali hišniki  (po greškim) čez te zaklade postavljeni
od Kristusa so keršanski učeniki,  duhovni Kristusove cerkve.
Ker sv. Pavel keršanske učenike imenuje hišnike,  s tem uči,
da so služabniki, ki ne dele svojih  reči, ampak tuje.  — Iz tega
se razvidi visoka vrednost in imenitnost teh služabnikov! Keršanski
učeniki ali duhovni niso služabniki kacega človeka,  ampak

') Dejanje apost. 15,40. — 2 )  Dejanje apost. 18,24; 19, 1. — s )l. Kor.

3, 6; 16, 12. — 4 ) : 1. Kor. 1, 12. — 5 ) Mat. 13, 52.

19

Kristusovi, ki je Odrešenik in Zveličar sveta; oni so delivci ali
hišniki Božjih  skrivnost; Bog je storil te delivce ali hišnike, da
namesti Kristusa dele ljudem te Božje skrivnosti. »Namesti Kri¬
stusa, pravi sv. Pavel  *), smo poslani, kakor da bi Bog po nas
opominjal “.

Preljubi! duhovni, mašniki, keršanski učeniki so namestniki
Kristusovi, so delivci Božjih skrivnost. Oni govore v Kristusovem
imenu, očišujejo in posvečujejo z Božjo močjo in oblastjo, in oprav¬
ljajo daritev sv. maše, da bi ljudem došle vse dobrote, ktere je
Kristus s svojo daritvijo na križu pridobil; njim je tedaj izročeno,
kar angelom ni dano. Iz tega pa tudi izhaja sveta dolžnost kristijanov,
duhovne, mašnike, ko namestnike Kristusove vredno spoštovati in
častiti. „Časti Boga iz vse svoje duše, zapoveduje sv. Duh, in
duhovne spoštuj “ 2 ). Zatorej se tisti zlo pregreše, ki duhovne zani¬
čujejo, obrekujejo ali opravljajo; ki to store, Kristusa zaničujejo.
On sam govori: „Kdor vas zaničuje, mene zaničuje“ 3 ).

V. 2. „ Tukaj pri delivcih pa se iše, da je kdo zvest najden
Sv. apostelj hoče reči: Ker so keršanski učeniki, duhovni, po¬
stavljeni čez reči Gospodove, Božje,  in ne čez svoje, je perva
lastnost, ktera se od hišnika, ki je čez reči druzega postavljen,
tirja, da je zvest. Po tem naj tudi Korinčani, ako že hočejo obso-
jevati, njega in Apola presojujejo; toda pristavi:

V. 3. „Meni je pa celo malo mar, od vas ali od človeškega
dne sojenemu hiti; pa tudi sam se ne sodim“;  hoče reči: Meni ni nič
mar, kaj ljudje sodijo, od mene pravijo; pa tudi sam se ne sodim,
da bi se zvestega služabnika štel. Sv. Pavel ima namreč pred
očmi tiste Korinčane, ki so svoje učenike obsojevali, in enemu
pred drugim veči veljavo dajali. — Človeški  dan  je toliko kakor
človeška sodba (3, 13.). Zvest je služabnik Kristusoy, kteri v vsem
ne iše svoje, ampak Kristusove časti; kteri zvesto skerbi in dela
za zveličanje vernih, tedaj tako uči, kakor Bog zapoveduje, ne
po željah ljudi 4 ), sv. zakramente z veseljem in v ljubezni deli
tem, ki so jih vredni, ne pa tudi nevrednim, in ne daje brez raz¬
ločka svetih reči psom in ne meče svojih biserov pred svinje 5 );
zvest je duhoven, če verne ne le z besedo, ampak tudi z zgledom
pobožnega dejanja k dobremu spodbada; če po Kristusovem zgledu
kakor dobri pastir varuje, da v keršansko čedo, ktera mu je
izročena, ne pridejo volkovi, zapeljivci in pohujšljivci, in če so

') 2. Kor. 5, 20. - 2 ) Sirah. 7, 33. — 3 )Luk. 10,16. - 4 ) 2. Tim. 4,3.
— 5 ) Mat. 7, 6.

2 *

20

takošni v njej, da skerbi, da verne dušne škode obvaruje; zvest
je duhoven, če slabe v dobrem vterjnje, žalostne tolaži in za-
pušenim pomaga. Kdor je Kristusov zvest služabnik, temu je,
kakor sv. Pavlu, malo mar, kaj ljudje sodijo, od njega pravijo;
mu ni mar, ali ga ljudje hvalijo ali grajajo; ne iše hvale in
dopadajenja ljudi, ker ve, kaj sv. Pavel govori: „Ko bi ljudem
dopadel (iskal ljudem dopasti), bi ne bil Kristusov služabnik “ ‘).
Vodilo vsega ravnanja je zvestemu Kristusovemu služabniku volja
in postava Božja, ne pa misli in sodbe ljudi.

V. 4. „Zakaj nič sicer nimam na vesti; toda v tem nisem
opravičen; Gospod pa je, kteri me sodi“.  Sv. apostelj hoče reči:
Nočem sam sebe soditi, ker, akoravno se po svoji vesti nobene
nezvestobe ne zavem, vendar zavoljo tega si nisim svest, da sem
zvest Kristusov služabnik, ker bi se sam utegnil zmotiti. Le
Gospod Jezus Kristus zamore soditi in izreči, ali sem zvest, ali
nezvest služabnik, ker le on pravi Bog pregleduje in pozna serce
človekovo 2 ). Ker le Gospod Jezus Kristus zamore brez zmotenja
soditi, iz tega spoznajte, Korinčani, kako prevzetno in prenagloma
ste mene sodili. Zatorej jih opominja:

V. 5. „Ne sodite tedaj pred časom, dokler Gospod ne pride,
kteri bo razsvetlil, kar je v temi skritega, in bo misli sere razodel;
in takrat bo vsak hvalo od Boga imel“.  Takrat, hoče reči, ko bo
Kristus Gospod spet, konec sveta prišel, je čas sodbe; takrat bo
vse razodeto, kar je bilo skritega tukaj na svetu; takrat bo razodeto
vse dobro in vse hudo, kar je bilo v temi sveta in človeškega
serca skritega; takrat bodo razodete vse krivične in prederzne sodbe,
vsa krivična obrekovanja, vsa krivična hvala! Vsaka druga kri¬
vična, ojstra sodba je prezgodnja in prederzna, ker si to prilastuje,
kar storiti ima le Bog pravico; ravna nasproti pravici do bližnjega,
ktero storiti je slehernega dolžnost, žali ljubezen do bližnjega.
Zatorej sv. Jakop,  opominjevaje pred prederzno in ojstro sodbo,
pravi: „Eden je postavodajavec in sodnik (namreč Bog neskončno
pravičen, vsegaveden in vsegamogočen, kteri bo v Kristusu ves
svet sodil 3 ), kteri zamore pogubiti in oteti. Kdo si pa ti, ki sodiš
bližnjega 114 ) ?

Kristijani! Gospod Jezus Kristus bo prišel sodit, in on bo
razsvetlil, kar je v temi skritega, dobro in hudo. Kako pač tola-
živna je resnica za vsakega, ki je tukaj nedolžno zaničevan, obre-

') Gal. 1, 10. - 2 ) Jer. 17, 10. — 3 ) Jan. 5, 22. — 4 ) Jak. 4, 12.13.

21

kovan ali krivično sojen; prišel "bo čas sodbe Božje, in takrat bo
vse razodeto, dobro in hudo, takrat bo vsak hvalo od Boga imel,
ako bo tiste vreden. Zatorej ne išimo hvale pri ljudeh, ampak
skerbimo, da bomo enkrat od Kristusa večnega sodnika hvalo imeli.

Sveti božični praznik.

Pri maši v polnoči.

Berilo iz lista sv, Pavla aposteljna do Tita 2, 11—-15.

V. 11. „Preljubi! prikazala se je 'milost Boga Zveličarja

našega vsem ljudem".  V poprejšnjih verstah tega poglavja sv.
apostelj Tita, svojega ljubega učenca, kterega je na otoku Kreta
škofa postavil, podučuje, kako mora verne vsake starosti, vsakega
spola in stanu učiti; zdaj  (v 11. versti) pa pove vzrok,  zakaj
mora vse, hlapce in svobodne, stare in mlade, može in žene, tako
učiti, ker se je prikazala milost Boga Zveličarja našega vsem
ljudem. Takrat, ko je Sin Božji človek postal, se je v v čl o ve¬
čen e m Sinu Božjem  posebno prikazala milost Boga, ker takrat,
ko je svojega Sinu v človeški podobi na svet poslal, je Bog v
svojem neskončnem usmiljenji in ljubezni nam grešnikom p er vi
duhovni dar podelil, z njim pa tudi vse duhovne darove in dobrote,
ktere smo od Boga po včlovečenem Sinu Božjem zadobili: zveličanski
nauk keršanstva, opravičenje, posvečenje, posinovljenje otrok Božjih,
zveličanje. Bog Oče je tukaj, kakor tudi drugod večkrat ’), Zve¬
ličar  imenovan, ker je začetnik našega zveličanja, ko je bilo zve¬
ličanje ali odrešenje človeštva od vekomaj pri njem sklenjeno 9 ),
ko hoče, da bi vsi ljudje zveličani bili 3 ), in ko je v odrešenje ali
zveličanje ljudi na svet poslal svojega edinorojenega Sinu, da bi
to odrešenje zgotovil. — V greškem se večidel bere: zveličavna
milost  (gnada) Boga.  Ko sv. apostelj pravi: milost se je pri¬
kazala,  s tem primerja to milost solncu.  Milost Boga, ktera
se je v včlovečenji Sinu Božjega prikazala, je bila kakor duhovno
solnce , ktero je temno noč zmote in greha, v kteri je človeštvo
pred Kristusovim prihodom živelo, razsvetlilo. In ko pravi, da se
je milost Boga vsem  ljudem prikazala, uči, da Bog hoče, da bi

') 1. Tim. 1,1; 4,10. Tit, 2,10; 3,4. — 2 )  Rimlj. 16,25. — 3 ) 1. Tim. 2,4,

22

bili vsi ljudje rešeni in zveličani 1 ). Kristus sam pravi: „Sin člo¬
vekov je prišel iskati in zveličati, kar je bilo zgubljenega 1 ' 2 ). —
Kristijani! tudi mi smo bili v temi, v temni noči greha, ko smo
na svet prišli, bili smo grešniki, otroci jeze Božje. Ko je Sin
Božji človek postal, se je tudi nam prikazala milost Boga, ker je
tudi nam po njem zasijalo solnce pravičnosti, ko smo bili pri sv.
kerstu prerojeni v otroke Božje. O kako bi pač mogli Boga ljubiti,
ki nam je v naše odrešenje in zveličanje poslal svojega edinega
Sina, z njim pa nam tudi dal vse druge duhovne darove in do¬
brote: zveličanski nauk keršanstva, opravičenje, posvečenje, po-
sinovljenje Božjih otrok, zveličanje itd.

V. 12. „Ktera nas uči“.  Milost Boga, ktera se je v Kristusu
prikazala, je pa nam zveličavna, ker nas uči, odgojuje. Keršanstvo
ali veliko več cerkev  Kristusova, v kteri Kristus biva, in po
svetem Duhu ljudi odrešenja vdeležuje, in kteri je ves zaklad gnad
in resnice izročil, je, ktera ne le ljudstva, ampak tudi posamezne
ljudi podučuje in odgojuje. Namen vsakega odgojenja pa je, člo¬
veka od hudega  odverniti, in ga k dobremu  napeljevati;
zatorej tudi tukaj pravi sv. apostelj: „Da se odpovejmo hudobiji
to je, brezbožnosti, neveri, — „in posvetnim željam“,  t. j. željam,
kakoršne ima hudobni od Kristusa ločeni svet; takošne želje so:
poželenje mesa (poželjivost), poželenje oči (lakomnost), in napuh
življenja (častiželjnost).

Kristus, ki nas s svojim včlovečenjem uči, ponižni biti in se
zatajevati, vsem , ki hočejo njegovi učenci biti, naravnost pravi:
„Kdor hoče priti za menoj (moj učenec biti), naj sebe zatajuje" 3 ).
Kristijani! Ali smo pač to storili ? Ali smo se odpovedali hudobiji,
neveri in posvetnim željam ? Koliko je ljudi, ki se imenujejo
kristijani, pa niso pravi kristijani, ker niso pravi učenci Kristusovi;
koliko jih je, ki ne poslušajo naukov Kristusovih, ampak nauke
hudobnega, spačenega sveta; koliko jih je, ki so sužnji greha, kterih
serca so napolnjena le s posvetnimi željami. Ce smo tudi mi ta-
košni, posvetimo se danes Kristusu, ponovimo sv. kerstno obljubo,
in terdno sklenimo za naprej le Kristusu služiti, kakor sv. apostelj
opominja, ko pravi: „ Ter trezno, pravično in bogaboječe živimo na
tem svetu“.  S temi besedami naznanja sv. apostelj vse dolžnosti; z
besedo: trezno  ali pametno, naznanja vse dolžnosti do nas,  da
se namreč pametno obnašamo v besedah in v vsem svojem de¬
janji, da se zatajujemo, ne pustimo, da bi strasti v nas gospodovale;

‘) 1. Tim. 2, 4. - *) Luk. 19, 10. - 3 ) Luk. 9, 23.

23

z besedo: pravično  naznanja naše dolžnosti do bližnjega,
da smo v besedi in v dejanji pravični do bližnjega, in z besedo:
bogaboječe  naznanja naše dolžnosti do Boga,  da Bogu dolžno
čast skazujemo in si prizadevamo s pobožnim življenjem njegovo
dopadajenje pridobiti. Tem trem rečem so enaka tista tri dobra
dela: post, milošnja in molitev. Na tem svetu.  S temi bese¬
dami naznanja svet, kakoršen je brez Kristusa, namreč hudoben,
brez odrešenja po Kristusu ; temu svetu je nasproti prihodnji svet,
kteri se ho pri Kristusovem častitljivem prihodu k sodbi pričel, ko
bo vsa nespametna stvar rešena iz sužnosti, kteri je bila zavoljo
Adamovega greha podveržena, in se bo vdeležila odrešenja in poveli¬
čanja v Kristusu *). — (Je bomo trezno , pravično in bogaboječe
na tem svetu živeli, bomo tudi z zaupanjem pričakovali prihoda
Kristusovega konec sveta, pri kterem bo nas po duši in po telesu
poveličal. Zatorej pravi sv. apostelj:

V. 13, „ Čakajoči zveličanskega upanja in častitljivega prihoda
velikega Boga in Zveličarja našega Jezusa Kristusa Beseda: up a n j e
pomenja tukaj to, kar upamo, namreč častitljiv prihod Kristusov k
sodbi konec sveta, kar sv. apostelj sam razklada z besedami: in
(kakor: t o j e) častitljivega prihoda J. K. — Častitljiv prihod J.
K. je, kakor se iz pervega lista do Timoteja (6, 14.) razvidi, ča¬
stitljiv prihod Kristusov k sodbi konec sveta, od kterega je Kristus
sam večkrat govoril, da bo prišel v časti svojega Očeta®). — V
besedah: velik egaBoga  se tukaj ne more Bog Oče umeti, uče
greške besede; to se pa tudi iz tega razvidi. ker se tukaj od pri¬
hoda velikega Boga govori, kar se v vsi novi zavezi nikjer Očetu,
ampak povsod le Sinu pripisuje. Ker sv. apostelj Jezusa Kristusa
tukaj imenuje velikega Boga  (nasproti ajdovskemu maliku Ju¬
pitru,  kterega so Krečani velikega Jupitra imenovali), imamo
v teh besedah očitno spričevanje, da je Jezus K. pravi, živi, resnični
Bog.  — Sv. apostelj to upanje imenuje zveličansko,  ker go¬
tovo pričakovanje častitljivega prihoda Kristusovega verne že tukaj
med vsemi stiskami in težavami razveseluje in zveličuje. — Sv.
apostelj pravi: čakajoči;  s tem naznanja, da smo tukaj na svetu
tujci, nimamo, kakor v listu do Hebrejcev piše (13, 14.), tukaj
obstoječega mesta, ampak prihodnjega išemo (v nebesih). Nikdar
tedaj ne pozabimo tega, da smo tukaj na svetu le tujci, da naša
prava domovina so nebesa; pripravljajmo se pa tudi s svetim, po¬
božnim življenjem na častitljiv prihod Kristusov, potem bo pri¬

ti Eijnlj. 8, 20. 22. — 2 ) Mat. 16, 27; 24, 36. i. d.

24

čakovanje Kristusovega častitljivega prihoda tudi nam pri stiskah
in težavah polno veselja in zveličanja, ker si bomo potem svesti,
da bomo takrat prejeli popolnoma zveličanje po duši in po telesu.
Da bi sv. apostelj verne kristijane tolikanj bolj k ljubezni do Kri¬
stusa spodbudil, pravi:

V. 14. „Kteri je dal sam šele za nas",  namreč v smert, da
bi namesti nas pravici Božji zadostil, in nas otel večne smerti.
8 temi besedami sv. apostelj uči, kako  je Kristus naš Zveličar
postal; s tem pa tudi uči njegovo veliko, neskončno ljubezen do
nas, ko zavoljo nas ni le samo človek  postal, ampak tudi za nas
grešnike in neprijatelje in namesti nas se prostovoljno dal v smert.

„Da hi nas rešil od vse krivice, in sebi očistil prijetno ljudstvo,
vneto za dobra dela".  S temi besedami sv. apostelj naznanja na-
men,  zakaj je Kristus sebe v smert dal ali naš Zveličar postal,
da bi nas rešil  od vse krivice, iz sužnosti greha,  v ktero so po
Adamovem grehu vsi ljudje prišli. „Kdor greh stori, pravi Kri¬
stus,  je suženj greha 111 ). Odkupšina ali cena,  s ktero je
Kristus ko srednik med razžaljenim Bogom in ljudmi 2 ), človeški
rod iz sužnosti greha in hudiča rešil, je bila njegova draga kri 3 ),
njegovo življenje, njegova spravna smert. „Niste, pravi sv. Peter 4 ),
s strohljivimi rečmi, z zlatom ali srebrom rešeni, ampak z drago
kervjo Kristusovo, kakor neomadežanega in nedolžnega jagnjeta 11 .
Ko sv. apostelj pravi: „in sebi  (v last) očistil prijetno
ljudstvo 11 ,  s tem uči, da so kristijani v veliko višem pomenu po¬
stali duhovna lastnina Kristusova, ali kakor sv. Peter pravi: pri¬
dobljeno ljudstvo 5 ),  kakor pa so bili nekdaj Izraelci  Božje
ljudstvo, Božja lastnina, ker jih je s svojo kervjo odkupil in rešil
iz sužnosti greha in satana. Ker pa sad opravičenja so dobra dela,
pristavi sv. apostelj: vneto za dobra dela.  „Njegovo (Božje)
delo smo, piše sv. Pavel  v listu do Ef e Žano  v (2, 10.), vstvarjeni
v Kristusu Jezusu za dobra dela, ki jih je Bog 'pripravil, da v
njih živimo 11 ; to je: mi kristijani, ki smo opravičeni, smo Božje
delo, nova  stvar, ker opravičenje je novo vstvarjenje; kdor je v
Kristusu (v tesni zvezi z njim, kar se po opravičenji zgodi), je
nova  stvar 6 ); in dolžnost naša ko prestvarjenih in prerojenih v
Kristusu je, da dobra dela delamo, ki jih je Bog s svojo gnado
pripravil, ko nas je z vedno pomočjo svoje gnade zmožne storil,
delati dobra dela.

‘) Jan. 8, 34. — ‘)  1. Tim. 2, 5. — 3 ) 1. Pet. 1,19. — <) 1 Pet. 1,18.19.

5 ) 1. Pet. 2, 9. - e )  2. Kor. 5, 17.

25

Kristijan! pomisli, čudi se in reci: Gospod! kaj je človek,
da se ga spominjaš ? ko si zavoljo njega se včlovečil, podobo
hlapčevo nase vzel, zanj živel, terpel in umeri? In vse to, da bi
človeški rod rešil, očistil od grehov in ga očišenega storil svoje
prijetno ljudstvo. Ko vidimo neskončno, neizrekljivo usmiljenje
Božje do nas, ki nam je dal svojega edinega Sinu, in ko vidimo
nezapopadljivo ljubezen Jezusovo do nas, ki je za nas in namesti
nas se dal v smert, kdo ne ho njega ljubil in opustil, kar koli mu
ni ljubo? Božja, Kristusova lastnina smo, prestvarjeni in prerojeni
v Kristusu za dobra dela; njemu, za Kristusa, v njegovo in Božjo
čast hočemo vedno živeti ').

V. 15. „7 o govori in opominjaj v Kristusu Jezusu, Gospodu
našem";  hoče reči: to uči z vso močjo in oblastjo, ktero kakor
služabnik Kristusov imaš. To storiti pa tudi vsem keršanskim uče¬
nikom, duhovnom, sv. apostelj zapoveduje.

Pri zorni maši.

Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Tita 3, 4—7.

V. 4. „Preljubi! Ko se je dobrota in ljubezen Boga, našega
Zveličarja, prikazala".  Poprej (v 2. versti) piše sv. apostelj Titu,
da naj verne opominja, z vsemi ljudmi, tudi z nevernimi in hu¬
dobnimi usmiljeno in krotko ravnati; tako ravnati naj jih spodbada
nar poprej misel, da so bili nekdaj sami hudobni;  potem pa
tudi (kakor zdaj v 4. in 5. versti piše) to, da nas je Bog iz na¬
šega poprejšnjega stanu, preden smo kristijani postali, ni rešil za¬
voljo našega zasluženja, ampak le po svoji dobroti  in svojem
usmiljenji. Ta dobrota, usmiljenje in ljubezen Boga, nebeškega
Očeta, se je pa prikazala, ko se je Sin Božji včlovečil 2 ). Boga
Očeta imenuje tukaj Zveličarja;  zakaj, je povedano pri razlagi
poprejšnjega berila.

V 5, 6. „Nas je, ne iz del pravičnosti, ktere smo mi storili,
ampak po svojem usmiljenji zveličal";  hoče reči: Bog nas ni zavoljo
zasluženja naših dobrih del opravičil (opravičenje je začetek zve¬
ličanja), ker pred opravičenjem človek resnično dobrih del ne more

') Kimlj. 6, 11. - 2 ) Tit, 2, 11.

26

storiti; ampak opravičil nas je po svoji milosti in po svojem
usmiljenji. „Vsi (Judje in ajdje) so grešili, piše sv. Pavel  Rim¬
ljanom (3, 23.24), in potrebujejo Božjega veličastva 4 ', (to je, opra¬
vičenja, stanu posvečujoče gnade Božje). In so opravičeni zastonj
po njegovi milosti, po odrešenji, ktero je v Kristusu Jezusu". —
„ V kopeli prerojenja in ponovljenja svetega Duha, kterega je v nas
obilno vlil po Jezusu Kristusu, Zveličarji našem“.  S temi besedami
sv. apostelj uči, kako  se je naše opravičenje zgodilo, namreč po
prerojenji in ponovljenji, ktero deli sv. Duh, kterega je Bog po
Kristusu, Odrešeniku našem, obilno v nas vlil. Po nauku sv. Pavla
se opravičenje zgodi po prerojenji in ponovljenji sv. Duha. Človek
je, ko je rojen , grešnik, ker je omadeževan z grehom, kterega je
iz Adama podedoval, in ker je grešnik, je ločen od Boga in Bo¬
žjega kraljestva. Da bo človek pogubljenja otet, in da doseže svoj
pravi cilj in konec, mora biti prerojen in ponovljen, stari človek
(kakoršen izhaja iz Adama, namreč z grehom omadeževan in k grehu
nagnjen, obdan s spačeno natoro in suženj poželjivosti) mora s 1 e č e n
biti in oblečen novi,  ki je po Kristusu vpodobljen, nova stvar  *).
To prerojenje in ponovljenje pa se zgodi le po sv. Duhu. Kakor je
namreč sv. Duh vezilo ljubezni med Bogom Očetom in Sinom,
tako je tudi sv. Duh stvar, ktero je Bog Oče po Sinu vstvaril, z
Bogom sklenil, Adamov greh pa je to vezilo raztergal, in sv. Duh
je človeški rod (ko celoto) zapustil. Ker je pa precej po storjenem
grehu v raji bil Odrešenik obljubljen, in je delo odrešenja začel
v vesti ljudi, po kteri jim je govoril in jih opominjal, je bil posa¬
meznim pravičnim stare zaveze, ki so se zavoljo vere v prihodnjega
Odrešenika odrešenja vdeležili, sv. Duh podeljen. Popolnoma pa
je bil človeškemu rodu podeljen, kadar je Kristus odrešenje zgo-
tovil * 2 ); kakor je že prerok J o el (2, 28.) govoril, da bo Bog svo¬
jega Duha izlil čez vse meso (čez vse ljudi). To prerojenje in
ponovljenje, ktero sv. Duh stori, primerja sv. apostelj s kopelo,
da bi s tem naznanil obilnost gnad in darov, ktere ljudje preje¬
majo, ko namreč pri prerojenji, ktero se pri sv. kerstu zgodi, sv.
Duh dušo človeško očisti, posveti in ponovi. Sv. apostelj pravi:
»Kterega (sv. Duha) je v nas obilno vlil po Jezusu Kristusu,
ker vse gnade in vse darove sv. Duha je Jezus K. s svojo smertjo
na križu zaslužil.

') Jan. 3, 3. Kimlj. 6, 6. Gal. 6, 15. Efež. 4, 22-24. Kol. 3, 9. 10. -

2 ) Jan. 7, 39.

27

V. 7. „Da smo z njegovo milostjo opravičeni, deležniki po
upanji večnega življenja, v Kristusu Jezusu, Gospodu ?iašem“.  8
temi besedami naznanja sv. apostelj namen  Božji, ko je sv. Duha
v nas obilno vlil po Jezusu Kristusu; namen Božji je bil naše
opravičenje,  zadnji vzrok našega opravičenja niso naša dobra
dela, ampak milost Božja;  zatorej pristavi sv. apostelj: z nj e-
govo milostjo  opravičeni. Opravičeni pa so otroci Božji 1 ),
in ko otroci Božji so deležniki Božji, sodeležniki Kristu¬
sovi,  kteri bodo v deležnino prejeli veličastvo večnega življenja,
zveličanja 2 ); zatorej pravi: deležniki večnega življenja ali zveli¬
čanja, toda po upanji,  ker opravičeni večno zveličanje tukaj na
svetu le po upanji  posedejo 3 ); toda imajo zastavo  svoje de-
dišine (večnega zveličanja) v sv. Duhu, kterega so prejeli 4 ). —
Kar sv. Pavel v tem oddelku svojega lista do Tita uči, s tem ob
kratkem vse zveličavno delo razkaže. Odrešenje je bilo potrebno
po pogubljivem grehu; odrešenje seje prikazalo,  ko je prišlo
spolnjenje časa 5 ), pripravljeno  od Očeta, izpeljano  po Sinu,
dano  v sv. Duhu, postavljeno  ne na človeško zasluženje, ampak
na usmiljenje Božje, človeku podeljeno  po prerojenji, v kterem ga
opravičuje  in z upanjem večnega zveličanja osrečuje.

Preljubi! Kadar se je Sin Božji včlovečil, se je prikazala
dobrota in ljubezen Boga vsem  ljudem, torej tudi nam.  Tudi mi
smo bili, ko smo bili rojeni, po Adamovem grehu, grešniki; toda
Bog nas ni zavergel, ampak se nas je usmilil, ko nas je po svoji
milosti opravičil po prerojenji in ponovljenji sv. Duha, kterega je
v nas obilno vlil po zasluženji Jezusa Kristusa. Pomislite! Vsa
presveta Trojica,  vse tri osebe Božje so delale naše opravičenje.
Večni Oče nebeški, ki je izvirni vzrok obeh druzih oseb Božjih,
je v nas vlil po Jezusu Kristusu,  začetniku našega posve¬
čenja, svetega Duha,  on je tedaj izvirni vzrok našega novega živ¬
ljenja (ko je v naše zveličanje poslal svojega edinorojenega Sinu);
Sin Božji,  ki je v zedinjenji z Očetom izvirni vzrok sv. Duha,
ker se izhaja od Očeta in Sina skupaj kakor iz enega vira, je te¬
daj tudi vir, da je bil sv. Duh v nas vlit (ko je v naše odrešenje
prelil svojo presveto kri). Sv. Duh,  ki je Duh Očeta in Sina in
je od Očeta po Sinu v nas vlit, v nas prebiva, nas ljubi in nas posve¬
čuje. Tako je Bog Oče, — oče prerojenega; Sin Božji, kterega
ud je postal, je glava  prerojenega 6 ); sv. Duh, ki v prerojenem

') Rimlj. 8, 15. Gal. 3, 26. - J Rimlj. 8, 17. — 3 ) Rimlj. 8, 24, —

4 ) Efež. 1, 14. - s ) Gal. 4, 4. - 6 ) Efež. 1, 22. 23.; Kol. 1, 18.

28

kakor svojem tempeljnu *) prebiva, je tako rekoč serce, duša,
Čeznatorno življenje prerojenega. Za to neskončno in nezapopad-
ljivo ljubezen trojedinega Boga vedno njega hvalimo in ljubimo.
Ker smo vsi trojedinega Boga, tudi mi vsi njemu živimo, za njega
in njegovo čast, kakor sv. apostelj opominja : „Živite Bogu v Kri¬
stusu Jezusu, Gospodu našem 2 ); za vse je umeri Kristus, da tudi,
kteri žive, ne žive več sebi , ampak njemu, kteri je zanje umeri
in vstal" 3 ). Zatorej, kristijan! bodi svet, sveto živi, — svet je Oče
nebeški, kterega otrok in deležnik si postal; bodi svet, sveto živi,
svet je Sin Božji, kterega ud si postal; bodi svet, sveto živi, svet
je sv. Duh, kterega tempelj si postal.

Pri veliki maši.

Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Hebrejcev 1, 1—12.

V listu do Hebrejcev, iz kterega je to berilo spovzeto, ska-
zuje sv. apostelj visokost in častitljivost keršanstva  memo ju¬
dovstva, ali evangelija  memo postave stare zaveze, ker Kristus
začetnik keršanstva je viši memo angelov (tudi viši memo vseh,
po kterih je Bog svoje resnice razodeval), po kterih je bila postava
od Boga dana, in viši nad Mojzesom, kteremu je bila po angelih
postava zročena 4 ). To poglavitno misel tega lista pa sv. pisavec
precej tudi v teh pervih dveh verstab tega lista naznani, ko pravi:

V. 1, 2. „ Velikokrat in po mnogih potili je nekdaj Bog go¬

voril očakom po prerokih, poslednjič tiste dni nam je govoril po
Sinu".  — V stari  zavezi je namreč Bog resnico razodeval ve¬
likokrat, različno,  ker je ni na enkrat vse razodel, ampak
se je le polagoma razvijala, ko je po tem preroku to, po drugem
kaj druzega oznanoval, n. pr. po preroku Izaiju  rojstvo Mesijevo iz
device, njegovo terpljenje, po Danielu  čas njegovega prihoda, po
Jonu,  njegov pokop, po Malahiju  čas prihoda predhodnika Kri¬
stusovega; v novi  zavezi pa je vso resnico po Sinu razodel, se je
Božje razodenje popolnoma in do konca razvilo na zemlji. V stari
zavezi je Bog po mnogih potih  govoril; zdaj po sanjah, zdaj
po prikaznih, zdaj po navdajanji, zdaj po zamaknjenji, zdaj v po-

') 1. Kor. 3, 16. - 2 ) Kimlj. 6, 11. - 3 ) 2. Kor. 5,15. - 4 ) Gal. 3,13.

29

dotoah i. t. d.; —vnovi zavezi pa seje resnica b iste vno razodela,
vidno v včlovečenem Simi Božjem, kije resnica sama. — Nekdaj,
to je, v času stare zaveze; poslednjič tiste dni,  t. j. sedanji
čas, v času keršanstva, v Mesijevem času. Besede: poslednjič
tiste  dni  pomenijo čas Mesijev, keršanski čas, kteri čas, ker se
je ta čas Božje razodenje po Kristusu popolnoma in do konca na
zemlji razvilo, in nimamo več druzega razodenja pričakovati, kakor
Izraelci, je poslednji  čas (ali doba) razvitega, doveršenega Bo¬
žjega kraljestva na zemlji, kteri čas sv. apostelj tudi imenuje:
dokončanje časov’), ali poslednje čase 5 ).  Vsa zgodovina
sveta, ktera po kersanskem mišljenji ni druzega, kot zgodovina
Božjega kraljestva na zemlji, sv. aposteljnu, kakor starim judovskim
učenikom razpada v dva časa (ali dve dobi): v čas pred Me-
sijem in v čas po Mesiju.  čas Mesijev imenuje sv. Pavel
tudi spolnjenje časa 3 ), ali spolnjenje  č a s o v 4 ), ker takrat,
ko se je Sin Božji včlovečil, je bil čas v resnici spolnjen, ker je
takrat pretekel čas, kterega je Bog od vekomaj za pripravljanje na
prihodnjega Odrešenika v človeštvu, in sosebno v izvoljenem ljudstvu
odločil. Judje in ajdje so namreč takrat prišli k spoznanju svoje
slabosti, k spoznanju, da si sami s svojimi močmi ne morejo poma¬
gati (Judje ne s svojo postavo, ajdje ne s svojo svetno omiko, uče¬
nostjo in umetnostjo), in to spoznanje je v njih obudilo želje po
višem zdravniku, po Odrešeniku Kristusu. S Kristusom  se tedaj
začne prava duhovna doba (čas), je prišlo spolnjenje časa,  od
kterega se štejejo vsi časi pred  njim in po njem. Kristus, v ozir
kterega je bil Adam pri življenji ohranjen, je tedaj podlaga (stalo)
človeštva, je pa tudi, na kterega se vsi časi, poprejšnji in pri¬
hodnji, ozirajo. — V stari  zavezi je Bog govoril po prerokih,
to je, po možeh s preroškim duhom obdarovanih, n. pr. po Adamu,
Abrahamu, Mojzesu, Davidu, Izaiju in družili svetih prerokih; po¬
slednji čas, v Mesijevem času, pa je govoril po svojem včlovečenem
Sinu.

Preljubi! premislite svojo imenitnost in vrednost memo Judov.
V stari zavezi je Bog le po prerokih,  ki so bili ljudje, služab¬
niki Božji, govoril; v novi zavezi pa govori po svojem Sinu
Jezusu K.; v stari zavezi je Bog ljudem polagoma in po
mnogih potih  resnico razodeval, v novi zavezi pa nam je po¬
polnoma vso resnico razodel po svojem Sinu, kteri ima, ker je
enacega Božjega bitja, kakor Bog Oče, vso modrost in znanje Božje.

’) Hebr. 9 ,  26. — 2 ) 1. Kor. 10, 11. - 3 ) Gal. 4, 4. - 4 ) Efež. 1, 10,

30

Ali nismo pač čez vse srečni, ko nam Bog ni govoril po svojih
služabnikih, ampak po svojem Sinu, iii sicer ne v podobah, ampak
očitno in natanko. Kako hvaležni moramo biti Bogu, ki smo tako
srečni, da slišimo govoriti Sinu Božjega, kadar se njegov nauk po
njegovih namestnikih oznanuje. Prosimo ga, da nas bo razsvetlil,
kadar slišimo njegov glas pri oznanovanji keršanskih resnic, in
prosimo ga, da nam bo dal gnado, to storiti, kar od nas zahteva.
— „Kterega je postavil deležnika vseh reči"!  Zdaj razlaga  sv.
apostelj visoko vrednost tega Siua (po njegovi Božji in človeški
natori), po kterem je Bog govoril, da bi s tem pokazal, zakaj je
Bog po njem svoje razodenje dopolnil. Ta Sin je deležnik  vseh
reči, torej tudi Gospod  vseh ljudi * 1 ) in angeljev 2 ); zakaj po besedi
sv. pisma je deležnik  toliko, kakor gospod,  ker deležnik stopi
v vse pravice gospodarstva in posestva tega, kteri mu jih zroči.
Deležnik in Gospod vseh reči pa je Kristus  v času le kakor
človek  postal (ko Bog je bil od začetka Gospod vseh reči, ker
je po njem vse vstvarjeno), zato ker je kakor včlovečeni Sin Božji
drugo vstvarjeuje, to je, odrešenje zgotovil. — „Po kterem je vstvaril
tudi svet".  Ker je Sin Božji, v kterem se Bog Oče vekomaj gleda,
začetnik ali vir notranjega razodenja Božjega, tedaj je tudi začetnik
ali vir razodenja Božjega v času.  Takošno razodenje Božje v času
ali zunanje razodenje je pa vstvarjenje sveta;  zatorej je Sin
Božji sreduik vstvarjenja 3 ).

Kristus je kakor človek v času postal deležnik in Gospod
vseh reči; toda ni hotel deležnine nebeškega Očeta sam posesti,
imeti je hotel brate,  da bi bili njegovi sodeiežniki, in ti smo mi
kristijani.  Pri sv. kerstu, ko smo bili prerojeni, smo postali otroci
Božji in tedaj tudi bratje Kristusovi, postali smo pa tudi deležniki
njegovega veličastva, njegovi sodeiežniki. „Ako smo otroci (Božji),
pravi sv. Pavel 1 ),  smo tudi deležniki, deležniki Božji, sodeiežniki
pa Kristusovi 11 . Da se bomo vdeležili veličastva Kristusovega,
moramo njemu podobni biti, hoditi po potu terpljenja, zatajevanja,
zamorjevanja poželjivosti, prenašanja križa, kakor on. „Ce z njim
terpimo, pravi sv. Pavel r> ),  bomo tudi z njim poveličani 11 . Živimo
tedaj po Kristusovem zgledu, da bomo enkrat slišali zveličavne
besede njegove: „Pridite, blagoslovljeni Očeta mojega 11 G ).

V.  3. „ Kteri, ko je svetloba časti, in podoba bitja njegovega".
Sip ta je s ve tl,oba časti  Boga Očeta, ali kakor ga sv. nicejski

') Psalm. 2, 8. - 2 ) Efez. 1, 21.; Kol. 1, 18. — 3 )  Kol. 1, IG.; Jan.

1, 3. 10, 4 j iiimlj. 8, 17. - '•)  Uimlj. 8, 17. - 6 ) Mat. 25, 34.

31

zbor imenuje, luč od luči, je žar, Meri se vekomaj iz Boga Očeta,
izvirne luči, bistevno izhaja. Ker luč precej pri svojem začetku
svetlobo svojo razširja, uči sv. pisavec s temi besedami, da je Sin
od vekomaj  z Bogom Očetom *). — Podoba bitja njegovega.
Ker je v Bogu vse bistevno,  je tudi Sin Božji bistevna podoba
Boga Očeta, tedaj enacega Božjega bitja in Božje natore, kakor
Bog Oče 2 ). — „In vse z besedo svoje moči nosi“.  Kakor je Sin
Božji srednik vstvarjenja, tako je tudi on, kteri z besedo svoje moči,
to je, z besedo, v kteri se moč njegova razodeva, vse okra  nuj  e.
Kakor je bil svet z besedo vstvarjen s ), tako bo tudi z besedo
ohranjen. Iz teh besedi sv. pisavca pa tudi izhaja, daje o hra¬
njenje  sveta vedno vstvarjenje.  — Kakor je Sin Božji
stvarnik in ohranovavec vsega, tako je tudi on začetnik druzega,
duhovnega vstvarjenja, to je odrešenja.  Zatorej pravi sv. apostelj:
„Je očišenje od grehov opravil 11 ;  v greškem je pridjano: sam po
sebi,  namreč s svojo smertjo na križu. — „ln sedi na desnici veli¬
častva v visokosti 11 ;  to je, in se je po zgotovljeni daritvi ko človek
vdeležil Božjega veličastva in vladanja. Kristus s svojo popolno
pokoršino do smerti na križu ni le samo nam odrešenja pridobil,
ampak je tudi sebi, svoji človeški  natori, povišanje pri Bogu za¬
služil 4 ). — Na Jutrovem je šega, da kralji posajajo na svojo desno
in levo stran tiste, kterim svojo oblast dajo, jih svoje vlade vde-
ležujejo. Zatorej na desnici Božji sedeti, se pravi, imeti oblast
Božjo, se veličastva in vladanja vdeležiti.

Kristijan! premisli, kdo je Jezus Kristus; je Sin Božji, enaka,
bistevna podoba noga Očeta, popolnoma enak Bog, kakor Bog
Oče. Tudi ti si, ko si bil pri sv. kerstu prerojen, in si postal
otrok Božji, postal posinovljen sin Božji 5 ); skerbi, da boš Bogu
podoben v vsem svojem življenji, v vseh mislih, željah, besedah in
v vsem dejanji; prosi Kristusa, de se za vselej tvojemu sercu vtisne,
da boš lepa podoba Kristusova in večnega Očeta nebeškega. Po¬
misli , da ravno tisti Sin Božji, ki te je vstvaril, te tudi vedno
ohranuje; pomisli, da ravno ta Sin Božji se je tudi iz ljubezni do
tebe včlovečil in te od grehov očistil, opravičil in posvetil, in sicer,
ne kakor nekdaj veliki duhoven v stari zavezi z živinsko kervjo,
ampak z lastno  kervjo, s svojo darovavno smertjo 0 ).

Spoznaj veliko ceno svoje duše, očišena in posvečena je s
kervjo včlovečenega Sinu Božjega. Skerbi, da ne boš nikdar duše svoje

') Greg. Nis. - 2 ) Fil. 2, S.; Kol. 1,15. — 3 ) 1. Mojz. 1. a. - 4 ) Luk
24, 26.; Fil. 2, 8-10, - 5 ) Rimi]. 8, 11. — 6 ) Hebr. 9, 12.

82

omadeževal, ampak da bo vedno čistejši in svetejši; večkrat s
svetim pevcem 1 ) reci: „Operi me če dalje bolj, o Gospod“! Naše
serce očišeno od zemeljskih želj naj bo vedno pri Kristusu, z njim
združeno, z njim, ki sedi na desnici Božji v nebesih vedno zedinjeno.
Kakor se je Kristus za nas popolnoma daroval, tako se tudi mi
njemu popolnoma vsi darujmo, njemu le živimo, zanj, za čast
njegovo.

V. 4. „In je toliko boljši od angelov  (po greškem: postal),
kolikor viši ime je memo njih dobil“.  Ta versta je v tesni zvezi s
poprejšnjo. Da Sin (Božji) sedi na desnici Boga Očeta, kaže, da
je častitljivši in mogočnejši memo angelov. Ime,  ktero ga nad
angele povzdiguje, je, kakor v 5. versti pravi, ime Sin. Če sv.
apostelj tukaj pravi, da je Kristus častitljivši in mogočniši memo
angelov postal  (kakor je v greškem), in da je ime: Sina pode¬
doval  (kakor je v greškem), je tole od človeštva  Kristusovega
razumeti. Kristus, ko človek se je nekaj časa po svojem zemelj¬
skem življenji, po terpljenji in smerti pod angele ponižal 2 ), potem
pa svoji človeški natori pridobil (zaslužil) povišanje čez vse stvari,
je tudi častitljivši in imenitnejši memo angelov postal. — Kristus
je ko človek  ime Sina podedoval.  V stari zavezi so včasih
tudi angeli 3 )  imenovani sinovi Božji, toda ne v pravem pomenu,
ker imajo le ime sinov Božjih, ne pa tudi natore, bitja Bo¬
žjega;  tudi prerojeni  v Kristusu so imenovani sinovi ali
otroci Božji, toda so le posinovljeni  sinovi po milosti  Božji;
Kristus pa je bil zavoljo tesne zveze Božje in človeške natore v
eni sami osebi (Božji) tudi ko človek  natorni Sin Božji. On je
tedaj ko človek  ime Sina Božjega podedoval.  — Sv. apostelj
zdaj z reki sv. pisma stare zaveze skazuje,  da je bilo že v stari
zavezi prihodnjemu Odrešeniku (Mesiju) ime: Sina  v posebnem,
višem pomenu pridjano, in da bo zavoljo tega častitljivši in ime¬
nitnejši memo angelov oznanovan.

V. 5. „Zakaj kteremu angelov je kdaj rekel  (namreč Bog):  Ti
si moj Sin, dans sem te rodil“ 1  Sv. apostelj hoče reči: Ce so

tudi včasih angeli v sv. pismu v daljšem pomenu sinovi Božji ime¬
novani, vendar Bog ui nikdar kacega ange  la svojega od vekomaj roje¬
nega Sinu imenoval, kakor ga imenuje v druzem psalmu. V tem psalmu
govori Bog po sv. pevcu o Mesiju, čegar podoba je bil kralj David
v svojem življenji, zoper kterega so se vzdignili hudobni; toda

') Psalm. 50, 4. - l ) Heb. 2, 9. — 3 ) Job. 1, h.; 2, 1. j 38, 7. Ps. 29,
1.; 89, 7. — Dan. 3, 25.

33

prazni so njih naklepi, nič ne bodo opravili, ker bo v svojem vsta¬
jenji in vnebohodu častitljivo zmagal vse svoje sovražnike. — Be¬
sede: dans sem te rodil,  več sv. očakov razlaga od večnega
rojstva Sinu Božjega iz Očeta, in besedo: dans  razumevajo od
večnosti,  ker večnost nima ne pretečenosti ne prihodnosti (Avg.).
— Drugi razlagavci (posebno greški) razkladajo besedo: d a n s od
časnega  rojstva Kristusovega, ko se je včlovečil, in je Kristus
tudi ko človek  Sin Božji postal. Ti razlagavci besedo: dans  raz¬
umevajo od časa Kristusovega zemeljskega življenja. Še drugi pa
besede sv. pevca razlagajo od vstajenja in vnebohoda  Kristu¬
sovega; tedaj besedo: dans  razkladajo od Kristusovega pove¬
ličanja,  in ta zadnja razlaga ima spredek pred poprejšnjimi, ker
se bolj strinja s podobenskim psalmovim pomenom, ko je povzdignjenje
kralja in njegovo maziljenje na Sionski gori v izraelskega kralja podoba
poveličanja Kristusovega, ktero se je v njegovem vstajenji začelo; ko
je častitljivo od mertvih vstal in v nebesa šel, je zmagal vse svoje
sovražnike in je začel svoje duhovno gospodarstvo, ktero zdaj sede na
desnici Božji v nebesih, pravem Sionu, ima, dokler mu Bog ne podverže
vseh njegovih sovražnikov. Potem pa tudi sv. Pavel 1 )  te besede
sv. pevca naravnost razlaga od Kristusovega vstajenja.  Ko je
Bog Kristusa v njegovem častitljivem vstajenji in vnebohodu po¬
veličal, je očitno s tem pokazal in poterdil, da je Djegov Sin. —
„In zopet: Jest bom njemu Oče, in on bo meni Sin“.  S V. pisavec
hoče reči: In zopet kteremu angelu je kdaj Bog rekel: Jest bom
njemu Oče i. t. d. Te besede merijo naj pervo na Salomona,
kteri je po Božjem povelji Bogu tempelj sozidal, in kteremu je
Bog po preroku Natanu obljubil, da bo njemu oče, in on bo njemu
sin 2 );  v višem pomenu pa te besede veljajo od Kristusa,  kteri
je Bogu pravi, živi tempelj, cerkev,  sozidal.

Kristijan! premisli in občuduj neskončno častitljivost in ime¬
nitnost Kristusovo ! On edini je pravi Sin Božji, ker je od veko¬
maj rojen od Boga Očeta, in tedaj enacega bitja z njim. Ouje  pa
tudi po svojem človeštvu zavoljo tesne zveze z Božjo natoro v eni
osebi Sin Božji, častitljivši in imenitnejši memo vseh angelov. Te
častitljivosti in imenitnosti Kristusove se tudi mi vdeležujemo,
ker smo po sv. kerstu udje njegovega telesa postali, in torej tesno
z njim združeni. O kolika sreča, pa tudi kolikšna dolžnost naša,
skerbeti, da bomo vedno sveto živeli, ker smo udje nar svetejšega
telesa!

‘) Dejanje apost. 11, 33. — ’) 2. Sam. 7, 14.

3

34

V. 6. „In kadar vpelje Pervorojenega zopet na svet, rele:
In vsi angeli Božji naj ga molijo“.  Te besede so iz psalma 96,
7., kjer se od kraljestva Božjega in od premaganja vseh sovražnikov
govori, kar pa sv. apostelj na Kristu  sa  obrača in na zmago nje¬
govo ob njegovem prihodu k sodbi, ko mu bo Bog vse sovražnike
podvergel, in bo njemu vse podverženo, in ga bodo tudi angeli
molili, to je, njega ko svojega Gospoda spoznali ’). — Ko sv. apo¬
stelj pravi zopet  (vpelje), ima pred očmi pervo  vpeljanje Kri¬
stusovo pri včlovečenji. — Kristusa imenuje tukaj 2 ) Pervo¬
rojenega  zastran njegovega človeštva;  Kristus ko Bog je
edinorojeni  Sin Božji, ko človek pa je pervorojeni  med
kristijani, ker on je glava novega človeškega rodu, glava cerkve,
po kterem so ljudje njegovi bratje in tedaj otroci (sinovi) Božji
postali (2, 10.). Ko pervorojeni bo tudi nekdaj v svojo popolno
dedišino vpeljan, in potem bodo tudi angeli njemu ko kralju vseh
stvari čast dajali, ga molili. —

Kristijani! iz tega spoznajmo svojo dolžnost Kristusa častiti
in moliti. Ce njega po Božjem povelji angeli,  zavoljo kterih ni
njih natore nase vzel, časte in molijo, kolikanj veči je naša dolžnost,
njega častiti in moliti, ker je zavoljo nas, zavoljo našega odrešenja
človek postal. Njega tedaj vselej častimo in molimo, in to bomo
storili, ako bomo vse k njegovi časti in iz ljubezni do njega storili;
to je pravo češenje Kristusa Jezusa, pravi sv. Avguštin, če bomo
njemu podobni. Ce bomo Kristusu v življenji in terpljenji podobni,
bomo tudi enkrat njemu v poveličanji podobni 3 ). —

Sv. apostelj dalje iz sv. pisma dokaže Kristusovo visokost
nad vsemi angeli.

V. 7. „In od angelov sicer rele: Duhove stori svoje angele,
in plamen ognja svoje služabnike Te besede so iz psalma 103, 4.
V lij versti pravi Bog od angelov, da se jih ko svojega orodja
poslužuje, in jim k spolnovanju svojih povelj hitrost vetrov in moč
ognja podeluje, da mu morajo celo ko vetrovi in ogenj služiti 4 ).
Vse drugači in veliko vikši govori Bog od Sina:

V. 8. 9. „Sinu pa  (reče): Tvoj sedež, Bog, je od vekomaj

do vekomaj; palica pravice je palica tvojega kraljestva;  —pravico
ljubiš, in krivico sovražiš; za tega voljo je Bog, tvoj Bog, tebe z
oljem veselja bolj pomazilil, ko tvoje tovarše“.  Besede te so spovzete
iz 44. psalma v. 7.8., v kterem sv. pevec pod podobo zveze zemeljskega

') 1. Kor. 15, 28.; Kil. 2, 9. 10; Hebr. 10, 13. - 2 ) in Rimlj. 8,29.; Kol.
1, 18. — 3 ) Rimlj. 8, 29. 30. — ") Jan. 5, 4.

35

•kralja in neveste govori od prihodnjega Mesija (Odrešenika), Jezusa
Kristusa, in od njegove neveste, svete cerkve, ker lastnosti, ktere v
tem psalmu sv. pevec temu kralju prilastuje, se ne morejo nobenemu
pozemeljskemu kralju prilastovati. V tem psalmu, kakor sv. Pavel
tukaj uči, je Sin (Kristus) imenovan Bog in večni kralj,  in
sv. apostelj hoče reči: Angeli so v sv. pismu imenovani služni
duhovi, Sin pa je imenovan Bog in večni kralj; ker Bog pravi
Sinu: O Bog, tvoje kraljestvo, ki si ga ko Mesija vterjuješ, je večno
kraljestvo, kraljestvo pravice, in za to, ker si pravico ljubil, te je
Bog z oljem veselja bolj pomazilil, ko tvoje tovarše, tvoje brate,
kristijane '). — Kristus je bil že v svojem včlovečenji ko človek
zavoljo tesne zveze Božje in človeške natore v eni osebi pomaziljen;
toda z oljem veselja  je bil pomaziljen pri svojem poveličanji"). —
Palica pravice je palica pravična; ker je pa kraljeva palica ali žezlo
znamnje kraljeve oblasti, hoče s temi besedami reči: V tvojem
kraljestvu boš pravično vladal.

Preljubi! angeli v nebesih so služni duhovi Božji, v vsem
vselej spolnujejo voljo Božjo. Če hočemo enkrat priti v nebesa, v
društvo sv. angelov, prizadevajmo si, da bomo tukaj angelom po¬
dobni , da bomo duhovni v mislih, željah in dejanji, da, akoravno
živimo v mesu , ne bomo po mesu živeli, da bomo vselej, z go¬
rečnostjo in z veseljem voljo Božjo spolnovali, kakor to store sv.
angeli. Sej naš večni kralj Jezus Kristus ljubi le pravico, sovraži
pa krivico; zatorej tudi mi ljubimo le pravico, sovražimo pa vso
krivico, če je v tebi krivica, greh, ga Kristus sovraži, sovraži ga
tudi ti. Kristus, ki greh sovraži, ga bo lcaziiQval; ako nočeš, da
bi te enkrat kaznoval, kaznuj torej sam greh. In kakor je Bog
Kristusa, zato ker je ljubil pravico, in sovražil krivico, pomazilil
z oljem veselja, ko ga je poveličal, tako bo tudi nas, ki smo bili
pri sv. kerstu maziljeni z gnado, enkrat pomazilil z oljem veselja,
ko nas bo sodnji dan poveličal po duši in po telesu.

V. 10. „In  (pristavi: Sinu reče,  namreč Bog v sv. pismu):
Ti, Gospod, si v začetku zemljo vterdil, in nebo je delo tvojih rok“.

V. 11. „Ona bota prešla, tipa  ostaneš, in vsa se bota kakor
oblačilo postarala

V. 12. „in kakor ogrinjalo ji boš premenil, in bota preme-
njena; ti pa si zmirej ravno tisti, in tvoja leta ne bodo minula“.
Te besede od 10.—12. verste so vzete iz psalma 101. (26.—28.),
v kterem sv. pevec Bogu toži svojo revo v sužnosti, in ga prosi

') Hebr. 2, 11. - a ) Pil, 2, 8. 9,

3 *

36

iz nje rešenja; lipa, da se bo Siona usmilil. V tem rešenji iz ba¬
bilonske sužnosti pa sv. pevec vidi le podobo pravega rešenja iz
duhovne sužnosti v M e sij e ve m času.  Toda, ko je poln veselja
zavoljo tega upanja, misli, ali bom pač jest dneve te tolažljive in
vesele prigodbe doživel, ker čuti, da je opešala njegova moč. Toda
Gospod ostane, kakoršen je, akoravno se vse na nebu in na zemlji
spremeni; on bo tedaj svojo obljubo dopolnil, in akoravno ne bo
doživel tega Božjega blagoslova, ga bodo mlajši njegovi doživeli.
Kar sv. pevec v psalmu govori od Jehova,  od Boga, ki se je
Izraelu razodeval, to sv. apostelj tukaj razlaga od Kristusa,  ker
Sin Božji je bil tisti Bog, ki se je v stari zavezi razodeval. Ta Sin
je tukaj imenovan Gospod;  od njega pravi sv. pevec, da je
svet vstvaril, in da on vekomaj  ostane. Kolikošna visokost
Kristusovamemo angelov! Angeli služijo  (v. 7.), — Sin je Go¬
spod;  angeli so stvari, Sin je stvarnik  sveta, večen in ne¬
spremenljiv.  — Besede: v začetku si zemljo vterdil,  po¬
menijo: v začetku sveta si zemljo vstvaril. — Ona,  namreč
zemlja in nebo, bota prešla,  to je, bota spremenjena, obnovljena 1 ),
ne bota vničena ali pokončana, ker podoba tega sveta prejde 2 ).

Kristijani! nikdar ne pozabite, da podoba tega sveta prejde;
vse, kar je na svetu, bo prešlo. Ke navezujmo torej svojega serca
na časne zemeljske reči, na blago, čast, na veselja, sladnosti in
dobrote tega sveta; vse zemeljsko ni vredno, da bi človek na tisto
serce navezoval, ker zemeljska podoba tega sveta prejde. Priza¬
devajmo si za nebeške dobrote, za pravičnost, svetost 5 , za dobra
dela; in če bomo za te skerbeli, bo Kristus, ki bo enkrat vse pre-
menil, tudi naša umerljiva, terpljenju podveržena trupla premenil,
in jih vpodobil svojemu častitljivemu telesu 3 ). Premišljujmo, kam
pojderco, ko bomo premenjeni, — v nebesa, v kraj večnega zve¬
ličanja in veselja!

V praznik sv. Štefana,

pervega spričevavca.

Berilo iz dejanja aposteljnov 6, 8—10 in 7, 54—59.

V. 8. „ Tiste dni je Štefan, poln cjnade in moči, delal čudeže
in velika znamnja med ljudmi“.  Sv. Štefan, kterega sv. Lukež 4 )

') 2. Petr. 3, 10-12.; Rimlj. 8, 20. - 2 ) 1. Kor. 7, 31. - ») Pil. 3,21.
— *)  Dej. ap. 6, 5.

37

imenuje moža polnega ver ein svetega Duha,  je bil od apo-
steljnov diakon, cerkveni služabnik (šestega reda) posvečen, in delo
njegovo je bilo, Božjo besedo oznanovati, kerševati, sv. obhajilo deliti,
aposteljnom streči pri sv. službi, pa tudi za revne skerbeti. Bil je
poln gnade Božje 1 ) in moči,  kar se je vidilo v velikih čudežih,
ktere je delal in kteri so pričali, da je od Boga poslan in da je
to, kar oznanuje, zares Božja beseda, kar je tudi njegova serčnost,
močnodušnost kazala, s ktero je Božjo besedo oznanoval.

V. 9. „ Vstalo jih je pa nekaj iz shodnice, Mera se imenuje
Libertincev, in Cirencev, in Aleksandrijcev, in tistih, kteri so bili iz
Cilicije in Azije, ter so se prepirali s Štefanom — Shodnice  ali
zbirališnice so bili kraji, v kterih so se Judje k molitvi in poslu¬
šanju sv. pisma zbirali. V takih shodnicah so oznanovavci Jezu¬
sove vere večidel Jude podučevali. — Lihe rt inči  (sprostenci)
so bili tisti Judje.  ki jih je Pompej (leta 63. pred Krist.) vjete v
Rim pripeljal, potlej pa spustil (sprostil). — C ir en c i so bili Judje,
ki so prebivali v Cireni, Afrikanskem mestu. Aleksandri  j ci
pa so bili Judje, ki so prebivali v Aleksandriji, mestu v Egiptu.
Cilicija  je bila dežela male Azije. Vsa ta mesta so shodnice
tudi v Jeruzalemu imela. — Azija,  od ktere sv. pisavec tukaj
govori, je obsegla dežele: Mižijo, Lidijo, Karijo in Prigijo.

V. 10. „In niso mogli zoper stati modrosti, in Buhu, kteri je
govoril“,  to je, niso mogli zoperstati keršanski modrosti in serčnosti,
ktero mu je sv. Buh dal, ampak so sami pri sebi spoznati mogli,
kako slab je njih zopergovor. —

Poglavje  7, 54. „ Kadar so pa to slišali, so se togotili v

svojih sercih, in so z zobmi škripali zoper njega".  Besede sv. Štefana
so kakor meč presunile njih serca, in to notranjo bolečino so raz¬
odevali, da so z zobmi škripati začeli. Tako se je vresničilo, kar je
sv. Pavel pozneje pisal: „Božja beseda je ostrejši ko vsak na obe
strani ojster meč, in seže do ločitve duše in duha, sklepov in muzga 2 ),
to je, presune vse, tudi kar je naj skrivniši človeškega duha. Sv.
Štefan ni hotel svojim sovražnikom zopergovoriti, ampak je po
navdihnjenji sv. Duha Bogu prinesel dar zatajevanja samega sebe,
dar molčanja.

V. 55. „Ker je pa bil poln svetega Duha".  Ko bi sv. Štefan
ne bil poln sv. Duha, kteri ga je poživljal, vodil, razsvetljeval in
poterjeval. bi ne bil nikdar vpričo toliko viših duhovnov in farizejev
tako serčuo govoril. — „Se je ozerl v nebo",  je telesne oči in svo-

‘) Dej. ap. 4, 33. - 2 ) Hebr. 4, 12.

38

jega duha proti nebu obernil, vzdignil, kakor ti, ki molijo in od Boga
pomoči pričakujejo. — „In je vidil",  namreč v sv. Duhu zamaknjen
z očmi svojega duha. — „Božje veličastvo 11 ,  namreč tisto nebeško
svetlobo, v kteri se je Bog v stari zavezi vidno razodeval'). —
„In Jezusa stati na desnici Božji".  Drugači se bere v sv. pismu,
da Jezus sedi  na desnici Božji; v tej versti pa sv. Štefan dvakrat
pravi, da Jezus stoji.  To prav lepo razlaga sv. papež Gregorij:
„Sedi  tisti, ki sodi in vlada; stoji  pa tisti, ki se vojskuje
in pomaga.  Sv. Štefan je vidil Jezusa stati,  ker je bil Kristus
njegov pomočnik 1 '.  — „In je rekel: Glejte! vidim, nebesa od-

perta“.  Zemeljski Jeruzale ■ je zginil spred njegovih oči, in odperl
se je njegovemu pogledu nebeški Jeruzalem. — „In Sinu človekovega
stati na desnici Božji";  vidim Zveličarja ko glavo in kralja reše¬
nega človeštva v častitljivi, spremenjeni človeški natori, obdanega
z Božjo močjo in oblastjo. (Glej razlago božični praznik Hebr. 1, 3.)
— Besede: sin človekov  so spovzete iz preroka Daniela  7, 13.,
kteremu se je Mesija v ponočni prikazni kakor sin človekov pri¬
kazal. Jezus se je tako imenoval, ker Judom , ki so imeli krive
zaumene od Mesijevega kraljestva, ni hotel naravnost reči, da je
Mesija. Toda slehern, kdor je v mislih imel besede Danielove, je
lahko spoznal, da Jezus, kadar se je Sinu človekovega imenoval, je
hotel naznaniti, da je Mesija. Hotel je pa tudi Jezus s temi be¬
sedami naznaniti svoje poniževanje v včlovečenji.

V. 56. „Zavpili so pa z velikim glasom, in zatisnili svoja
ušesa“,  da bi namreč ne slišali bogokletstva, za ktero so udje
velikega zbora poprejšnje besede Štefanove imeli. — „In vsi kmali
nanj planili",  — brez zaslišanja zatoženega, kar Mojzesova postava tirja,
da se nobeden ne obsodi, in ne kaznuje, ako ne bo popred /uslišan 2 ).

V. 57. „In so ga pahnili iz mesta",  ker obsojeni so bili zunaj
mesta umorjeni 3 ). — „In s kamnjem pobijali";  ker po Mojzesovi
postavi 4 ) je moglo bogokletstvo s kamnjanjem kaznovano biti. —
„In priče so položile svoja oblačila k nogam mladenča, kteremu je
bilo ime Savel".  Priče so namreč mogle po Mojzesovi postavi 5 ) perve
kamne v obsojenega zagnati. Da so ložej kamne lučaji, so zgornja
oblačila (plajše) slekli, in jih mladenčii Savlu po imenu, zročili.
Savel,  v Tarzu v Ciliciji, deželi male Azije rojen, seje v Jeruzalemu
postave in vsega zročilnega uka učil; kmalo potem, ko je bil sv.
Štefan umorjen, je bil kristijan in apostelj 6 ).

‘) 2. Mojz. 24, 16.; — Iz. 6, 3.; psalm. 24, 7. — J ) 5. Mojz. 19, 15. —

3 ) 3. Mojz. 24, 14. — 4 ) Mojz. 24,16. - 5 ) 5. Mojz. 13, 10.; 17, 7. — 6 ) Dej.

ap. 9, i. t. d.

39

V. 58. „In so kamnjali Štefana, Jrteri je klical rekoč: Gospod
Jezus! sprejmi mojo dušo“.  Sv. Štefan kliče k Jezusu, ker ga je
vidil stati,  in torej pripravljenega mu pomagati, in ga k sebi
vzeti. Ko sv. Štefan k Jezusu moli, in ga prosi, da naj sprejme
dušo njegovo, je s tem pokazal svojo vero, da Jezus je pravi Bog,
in da je on Gospod zveličanja, tisti, ki ljudem zveličanje dodeli.

V. 59. „In je pokleknil".  Zase je molil stoje,  za sovražnike
moli kleče,  da je s tem pokazal svojo veliko ljubezen do so¬
vražnikov, in da bi vtejisvoji ponižnosti tolikanj ložej sovražnikom
sprosil odpušenje pri Bogu. — „In z velikim glasom vpil, rekoč:
Gospod! ne prištevaj jim tega greha",  da bi namreč za vselej pred
teboj stal, in jih dan sodbe pogubil ’); s kterimi besedami je sv.
Štefan ravno to izrekel, kar Kristus  na križu: „Odpusti jim;
sej ne vejo, kaj delajo 1 ' 2 ). Ta molitev sv. spričevavca je storila,
uči sv. Avguštin, da se je Savel  spreobernil. — „In ko je to
izrekel, je zaspal v Gospodu — Kristijanu in pravičnemu, ki v
Kristusa, zmagovavca smerti, veruje, je smert spanje  3 ). — Pre¬
ljubi! v življenji sv. Štefana vidimo, kako svet, hudobni ljudje
resnico sovražijo in preganjajo. Kar se je takrat zgodilo, to se je
vselej zgodilo, in se bo zgodilo, da resnica in njeni oznanovavci
bodo sovraženi. Luč, resnica, nima tovarštva s temo, z lažjo 4 );
tako se tudi nasledovavci laži in resnice ne morejo spovzeti. To
je že Kristus svojim učencem oznanil, ko je rekel: „Ako vas svet
(hudobni ljudje) sovraži, vedite, daje  mene poprej sovražil, ko
vas" 5 ). „Ni učenec čez učenika, ne hlapec čez gospodarja" 6 ), to
je, vi se ne morete boljšega nadjati, kakor je mene zadelo. „Učencu
je zadosti, daje,  kakor njegov učenik, in hlapcu, kakor njegov
gospod" 7 ). Če je bil Kristus, glava, zavoljo resnice sovražen in
preganjan, morajo tudi udje njegovi pripravljeni biti, zavoljo resnice
sovraštvo in preganjanje terpeti. — Kakor si je sv. Štefan priza¬
deval Jude oprostiti zmote in hudobije, in jih pridobiti resnici,
enako moramo tudi mi si prizadevati druge, če vidimo, da v zmoti
in v grehu žive, na pot resnice in svetosti pripeljati, in ne smemo
obupati, če naše besede in naše prizadevanje nima precej vspeha.
Misel, da smo svojo dolžnost storili, in ravnali, kakor keršanska
ljubezen od nas tirja, nas mora v takošnih okolišinah tolažiti, če
smo obrekovani in krivično stiskani in zatirani, smo v takošnem
terpljenji podobni sv. Štefanu; bodimo mu tudi podobni v svojem

*) Ps. 49. 21. s ) Luk. 23, 34. 3 )l.Kor. 7,39.; 11,30.; 15,18. — 4 )2.Kor.

6, 14. 15. - 5 ) Jan. 15, 18. — <j Mat. 10, 24. — ')  Mat. 10, 25.

40

obnašanji in dejanji do teh, ki nam krivico delajo. Sv. Štefan se
je v svojem terpljenji v nebo ozerl, je svoje oči in svojega duha
vzdignil, k Jezusu v nebesih, in zadobil je moč, posnemati svojega
Zveličarja. Kakor Kristus, kteri, kakor sv. Peter ') piše, „ko je
bil preklinjan, ni klel; ko je terpel, ni pretil“, ampak je molil za
svoje sovražnike, — tako je tudi sv. Štefan molil za te, ki so ga
kamnjali. Tudi mi v terpljenji obernimo svoje oči in svojega duha
k Jezusu v nebesih, in tudi mi bomo dobili moč, ravnati po zgledu
sv. Štefana; s tem bomo pa tudi storili, kar Kristus zapove, ko
pravi: „Ljubite svoje sovražnike (dobro jim želite, vošite), dobro

jim storite, kteri vas sovražijo, in molite zanje, kteri vas preganjajo
in obrekujejo, da bote otroci svojega Očeta, ki je v nebesih 11 2 ).
Da bi si bil sv. Štefan venec  nebeški (kar ime njegovo pomeni)
pridobil, se je le vojskoval z orožjem ljubezni, in je povsod zmagal.
Tudi mi tedaj vterdimo svojo vero z ljubeznijo, in jo v dejanji
pokažimo; potem bomo tudi mi, kakor sv.'Štefan, molili za svoje
sovražnike: Gospod! ne prištevaj jim tega greha; bomo pa tudi
mi enkrat sladko v Gospodu zaspali, in prejeli venec večnega
zveličanja.

V nedeljo pred novim letom.

Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Galačanov 4, 1—7.

Galačani, ki so bili veči del spreobernjenci iz, ajdovstva, so
se dali judovsko mislečim krivim učenikom iz Jeruzalema pre¬
motiti , da je spolnovanje Mojzesove postave potrebno, ako kdo
hoče biti Abrahamov otrok, in se vdeležiti blagodarov Mesij evega
kraljestva, to je, opravičenja, posvečenja in večnega osrečenja, zve¬
ličanja. Nasproti tem pa sv. Pavel uči, da Mojzesova postava
kristijanov, naj že bodo od judovstva ali od ajdovstva spreobernjeni,
ne veže. So namreč dvojni sinovi ali otroci Abrahamovi; m a j h n i,
ki so v otročjih letih, še pod oblastjo, in ti so Judje, — in od-
rašeni,  ki so moško starost dosegli, in ti so vsi kristijani,
ti, ki so bili poprej ali Judje, ali ajdje. Kar pa Jude, kakoršen
sem tudi jest po svojem rojstvu, zadeva, pa to opomnim: Mi
kristijani iz Judov smo bili sicer zavoljo svojega rodu od Abra-

>) 1. Pet. 2, 23.— 2 ) Mat. 5, 44. 55.

41

hama že poprej deležniki Božje deležnine, to je blagodara Mesije-
vega kraljestva; toda, ker še v otročjih letih, smo bili majhni;
zatorej zdaj pravi:

V. 1. „Bratje! dokler je naslednik majhen, se ne razloči od
hlapca, dasiravno je gospodar vsega".  Hoče reči: Kakor je hlapec
pod svojim gospodarjem, ki ga po svoji volji vlada, enako je tudi
naslednik (deležnik), dokler je majhen (otrok, neodrašen) pod svojim
varhom, ki ga po svoji volji, vlada; in kakor hlapec nič nima
lastnega, enako tudi naslednik (otrok), akoravno je po pravici go¬
spodar vseh reči sporočnikovih, dedišine ne more po svoji volji
obračati in storiti, bar bi hotel, je, kakor da bi nič ne imel.

V. 2. „Ampak je pod mrlii in oskerhniki“,  kteri ga namreč
vladajo, in dedišino oskerbujejo. — „Do časa, kteri je postavljen
od očeta";  to je, do časa, kterega je oče v sporočilu odločil, da
bo njegov naslednik (deležnik) pod svojim varhom in oskerbnikom.
Akoravno postava odločuje, koliko časa je kdo majhen, in kdaj zamore
sam svoj gospod postati, vendar se ne more očetu pravica odreči,
zavoljo posebnih vzrokov odločiti čas, kdaj zamore njegov naslednik
sam prevzeti gospodarstvo dedišine. — Akoravno Bog ne umerje,
je vendar primera Boga z umerlim očetom prav pripravna, ker
brezno (prepad) med Bogom in neodrešenim človeštvom je veči,
kakor brezno (prepad) med mertvim očetom in njegovim otrokom.

V. 3. „Tako smo bili tudi mi, dokler smo bili majhni hoče
reči: Tudi mi spreobernjenei iz Judov, akoravno smo bili ko Abra¬
hamovi otroci že po svojem rojstvu deležniki obljube ali blagodara
Abrahamu obljubljenega (zveličanja v Kristusu), smo bili majhni
(otroci). Judje so bili majhni do prihoda Kristusovega; po Kristusu
so ljudje moško starost dosegli 1 ), to je, popolnost gnade in resnice
zadobili v oziru spoznanja Božjega in Božjih reči. Judje so bili
pred Kristusovim prihodom majhni, ker so le telesna  znamnja,
podobe vidili, ne pa duhovnih reči, ktere so tista znamnja in po-
bobe pomenile; bili so majhni tudi v oziru svojih želja,  po kterih
so le časne, zemeljske dobrote ljubili, ktere je Bog obljubil tem,
ki njegovo postavo spolnujejo. — „Sušnji pod pervim ukom sveta".
Pervi uk sveta pomeni tukaj 2 ) judovsko šegno  postavo, ktera
se pervi, začetni  uk imenuje, ker je s svojimi začetnimi, pervimi
resnicami, s pobožnimi šegami in duhovnimi opravili pripravljala
na keršanski čas, na evangelij, na popolno resnico Božjo, ktero
nam je Kristus prinesel. Kakor je bila stara  zaveza v primeri z

j Efež. 4, 13.

2 ) in Kol. 2, 8.

42

novo  Sas  otročjosti  človeštva, tako so bile tudi judovske šegne
postave in duhovna opravila s pomenljivimi znamnji in podobami
pervi poduk za viši modrost, za popolno resnico, ktera nam je
bila v Kristusu razodeta ’). Kakor pa pervi poduk v kakošni ved¬
nosti deloma to obsega, tako je bila tudi v tistih šegnih postavah
in duhovnih opravilih deloma zakrita Božja resnica, ktero je Kristus
golo in odkrito prinesel. Zakaj vse te šegne postave in opravila,
ki so bile pomenljiva znamnja in podobe, so kazale na prihod¬
njega Odrešenika,  in so pri ljudeh ohranile spomin grešnosti
in zadolženja in želje  po prihodnjem Odrešeniku. Zatorej pravi
sv. Avguštin:  »Nova zaveza je v stari skrita 11 . Za tega voljo
so te šegne postave in duhovna opravila, kadar je Kristus prišel,
svoj pomen zgubile. — Te šegne postave se imenujejo pervi uk
sveta,  ker so, kakor svet, minljive; slabe  (v. 9.), ker niso
imele moči, človeka opravičiti, in ker so bile, ko je Kristus prišel,
nekoristne; revne  pa, ker so bile le senca  prihodnjih dobrot 2 ),
ktere same na sebi nič niso bile, kterim je le Kristus pravi pomen
dajal, po kterem smo neskončno bogastvo gnade in resnice zado-
bili, namreč opravičenje, posvečenje in zveličanje 3 ). Sv. apostelj
hoče tedaj reči: Tudi mi spreobernjeni Judje, dokler smo bili
majhni (otroci), smo bili pod svojim varhorn, pod svojo postavo,
kteri smo mogli ko sužnji služiti. — Ker so pa Judje vsa druga
ljudstva namestovali, in z verni m i ajdi v Kristusu eno ljudstvo,
en novi človek postali 4 ), je bilo pripravljanje Judov na keršanski
čas, na Kristusa, tudi pripravljanje ajdov; torej sv. apostelj z Judi
vred zastopi tudi spreobernjence iz ajdov. Tedaj, preden je Kristus
prišel, je bila na svetu le sužnost. Judje so bili sužnji postave,
ajdje pa, kteri niso poslušali in delali po natorni postavi *), so
živeli v sužnosti greha in malikovanja.

Preljubi! mi smo kristijani, in nismo več majhni, otroci,
ampak smo po nauku sv. Pavla 8 ) postali v Kristusu popolni mož,
v kterem je edinost v veri in spoznanji, ker imamo popolno spo¬
znanje resnice, ktero je Kristus prinesel, torej imamo duhovno
moško starost. Ker tedaj nismo več otroci, varujmo se, da se ne
bomo, kakor Judje, le zunanjih reči in znamenj deržali, in mislili,
da je že zadosti, če nektera pobožna opravila, ktera nam dopadejo,
spolnujemo, ali če smo udje te ali une bratovšine, ali se kakošnih
posebnih pobožnost vdeležujemo, ali ta ali une ojstra dela oprav-

') Jan. 1, 17. — =) Kol. 2, 17. - 3 ) Efež. 1, 3. 7.; 2, 7. - 4 )Efež.2,14.
15. - 5 ) Kimlj. 2, 12. 14. 15. - 6 ) Efež. 4, 13. 14.

43

ljamo, pogosto v cerkev hodimo, molimo in sv. zakramente preje¬
mamo ; vse to je dobro in koristno, toda s tem še ni vse storjeno,
v tem še ne obstoji vera  in tudi ne prava  pobožnost; če pri
teh pobožnih opravilih sebe ne zatajujemo, nismo ponižni, Če
vnemar pustimo pravico, usmiljenje in ljubezen do bližnjega, bliž¬
njega ojstro sodimo, ga obrekujemo, opravljamo; če le z ustnicami
Boga častimo, serce naše pa je daleč od njega 1 ), — potem, smo
tudi mi podobni Judom, kteri so Boga le z ustnicami častili,
komarja precejali, kamelo pa požirali, to je v manjših rečeh vestni
bili, si pa nič vesti niso delali, ako so poglavitne zapovedi, pra¬
vičnost, usmiljenje in zvestobo do bližnjega, zanemarjali a ) . Kakor
je Kristus učenikom postave in farizejem rekel, storiti, kar je
imenitnejšega v postavi, in unega, kar je manjši, ne opustiti, —
enako mora tudi kristijan, ako hoče resnično pobožen, bogaboječ
biti, ne le za to skerb imeti, da bo pobožna opravila natanko
spolnoval, in se posebnih pobožnost vdeleževal, rad molil, sv. za¬
kramente večkrat prejemal, temuč tudi posebno zato, da bo dolžnosti
svoje, ktere pravica in ljubezen do bližnjega od njega tirja, natanko
spolnoval.

V. 4. „Kadar je pa prišlo spolnjen je časa, je Bog poslal

svojega Sina“.  Sv. apostelj hoče reči: Kadar je pa čas pretekel,
kterega je Bog od vekomaj za pripravljanje na prihodnjega Odre¬
šenika odločil; ali: kadar je pretekel čas naše otročjosti, in prišel
čas, nas iz stanu sužnjev v prostost vere in otrok Božjih prestaviti,
je Bog poslal svojega Sina. Besede: spolnjenje časa  pomenijo
čas v človečen  j a Sinu Božjega. Več od tega je povedano pri
razlagi lista, ki se bere pri veliki  maši božični praznik. — Če
sv. apostelj pravi: Bog je poslal  svojega Sina, ni tako razumeti,
kakor da bi bil Sin Božji zapustil  nebesa, naročje Boga Očeta
in začel biti na zemlji; ker Sin Božji, ko je vselej povsod pričujoč,
ni nikdar, akoravno je v svojem včlovečenji na zemljo prišel, za¬
pustil naročja Očeta nebeškega, ampak je pri njem vselej in ve¬
komaj 3 ). „Rojenega iz žene“,  ker je bil Kristus brez moža z močjo
svetega Duha iz Marije device spočet in rojen. S temi besedami
uči sv. apostelj, da je bilo v odrešenji človeka (od greha in po¬
gubljenja) nar poprej potrebno, da je Sin Božji človek  postal, ali
človeško natorb nase vzel. Odrešenik je mogel biti Bog in člo¬
vek.  Biti je mogel Bog;  človeštvo je namreč ležalo mertvo
v grehu in zmoti, in je bilo zavoljo tega ločeno od Boga. Se zopet

‘) Mat. 15, 8. - 5 ) Mat. 23, 23.

3 ) Jan. 1, 18.; 3, 13.

44

k Bogu vzdigniti in se z njim zediniti, je bilo človeštvu nemogoče;
pa ko bi bilo tudi mogoče, se k Bogu vzdigniti, ni bilo mogoče,
za neskončno  zadolženje neskončno  zasluženje pridobiti. Bog
se je mogel človeštva usmiliti, ga k sebi vzdigniti, seboj zediniti,
ker on, ki ima v samem sebi življenje '), ima tudi moč , to, kar
je mertvo, dušo in telo oživiti 2 ). Odrešenik je pa tudi mogel
biti človek,  ker je mogel biti ud, otrok človeškega rodu, da bi
ga seboj zedinil, in tako začetnik,  oče  novega rodu postal. To
uči sv. Pavel,  ko v listu do Hebrejcev (2, 14.) piše: „Ker so
tedaj otroci deležni mesa in kervi, se je ravno tako tudi on
(namreč Kristus) obojega vdeležil, da bi s smertjo poterl njega,
ki je imel oblast čez smert, to je hudiča“. S temi besedami hoče
reči: Ker ti, ktere je Bog v Kristusa vsaditi, preroditi, otroke
Božje storiti hotel, imajo slabotno človeško  naturo, se je mogel
tudi Kristus, ki je hotel njih drugi oče, začetnik novega rodu, biti,
človeške  natore vdeležiti, ker le ko človek je zamogel umreti,
in s svojo smertjo (s spravno daritvijo) odvzeti, zbrisati zadolženje
človeštva, in s svojim vstajenjem smert ljudi premagati; ali z
drugimi besedami, oče novega rodu biti. In potem pristavi sv.
apostelj (v. 16, 17.): „Ni prišel angelom na pomoč, ampak Abra¬
hamovemu zarodu je prišel na pomoč; zato je mogel v vseh rečeh
svojim bratom enak biti“. S tem hoče sv. apostelj reči: Ker je
Kristus hotel ljudi, ne pa angelov  odrešiti, je mogel biti ud
človeškega  rodu; ker le v človeštvu kakor celoti (ktera je
v svojih udih tesno zvezana kakor eno telo 1. Kor. 12, 20.) se
zamore podedovati zasluženje, kakor zadolženje. — „ln podverženega
postavi";  tedaj je bil podveržen obrezi in drugim poveljem postave,
kakor vsak drugi judovski otrok, s tem razločkom, da Kristus ni
le samo po vnanjem  postavo spolnoval, ampak, da je to z
dobro voljo, iz serca  rad storil. Zavoljo tega se je tudi pod-
vergel Janezovemu kerstu, in obiskoval judovske praznike.

V. 5. „Da bi jih odrešil, Meri so bili pod postavo“;  hoče
reči: da bi Jude odrešil od jarma in prekletstva Mojzesove postave.
S temi besedami, ktere se ozirajo na poprejšnje: podve rž enega
postavi,  naznanja sv. apostelj namen in konec,  zakaj je Bog
svojega Sina poslal. — Besede: pod postavo biti,  pomenjajo:
podveržen biti postavi in prekletstvu, ker nihče s svojimi močmi
(brez gnade Kristusove) ne more postave popolnoma  spolnovati,

‘) Jan. 5, 26. - 2 ) Jan. 5, 21.

45

zatorej si mora vsak, ki je pod postavo, prekletstvo nakopavati*).
Od tega prekletstva postave je Kristus Jude odrešil, ko je, kakor
pravi sv. Pavel 2 ), za nas prekletstvo postal, to je, ko je preklet¬
stvo, kazen za naše prestope zoper postavo preterpel, za nas Božji
pravici s svojo spravno daritvijo na križu zadostil 3 ). — „Da posi¬
novljenje prejmemo",  da po zasluženji njegovega odrešenja mi vsi,
Judje in ajdje, v veri in kerstu otroci Božji postanemo 4 ). S temi
besedami naznanja sv. apostelj drugi  namen in konec, zakaj je
Bog svojega Sina poslal. Kolikor časa je bila Mojzesova postava
s svojimi povelji in prepovedmi, in so bili njeni prestopi preklet¬
stvu podverženi, je bila srednja stena med Judi in ajdi *); Moj¬
zesova postava je Jude kakor nekaka pregraja oklenila (obdala), in
jih je ločila od vseh druzih ljudstev; Judje so tedaj le potem
zamogli kako zvezo z ajdi storiti, če so to pregrajo poderli, tedaj
če so postavo prestopili. Ko je Kristus s svojo spravno smertjo
srednjo steno postave poderl, in Jude in ajde v veri storil enega
novega človeka 6 ), eno novo ljudstvo, eno skrivnostno telo 7 ), so
tudi ajdje postali pravi zarod Abrahamov, in so se vdeleževali bla-
godara svojega očeta, opravičenja, posvečenja in zveličanja. Zatorej
tudi ne pravi sv. apostelj: da posinovljenje prejmejo, namreč ti,
ki so bili pod postavo, ampak pravi: prejmemo,  namreč mi
Judje in ajdje. — Sv. apostelj pravi: da posinovljenje  prej¬
memo , ker le Kristus  ko Bog in človek, je nat or ni Sin Božji;
vsi drugi, ki bodo po veri in kerstu iz Kristusa prerojeni, v Kri¬
stusa vsajeni 8 ) in udje njegovega telesa 9 ), so le posinovljeni
otroci Božji 10 ); poprej sužnji postave in greha so od Boga posi¬
novljeni otroci postali.

V. 6. „Ker ste pa sinovi, je Bog poslal Duha svojega Sina
v vaša serca".  Sv. apostelj hoče reči: Ker ste vi Galačani, spreo-
bernjenci iz Judov in ajdov, v Kristusu od Boga posinovljeni otroci
postali, vam je Bog svetega Duha ko pečat  tega posinovljenja in
ko zastavo  prihodnje popolne dedišine, to je večnega zveličanja
po duši in telesu 1 ') podelil. — Ko sv. apostelj pravi: ste,  zopet
s tem zastopi vse Galačane, spreobernjence iz Judov in ajdov. —
Ker se sv. Duh enako od Očeta in Sina izhaja,  in je od Očeta 12 )

■) Gal. 3, 10. 11. - 2 ) Gal. 3, 13. — 3 )  Bimlj. 3, 25. - Efez. 1, 7. -

Kol. 1, 14. - 4 ) Gal. 3, 26. - 5 ) Efež. 2, 14. - 6 ) Efež. 2, 15. - 7 )  Efež.

1, 22. 23.; 1. Kor. 12, 12. - ‘) Jan. 15, 1. 2. — 9 ) Efež. 5,30. - ,0 )Rimlj.

8, 15. - ") Efež. 1,13. 14. - ‘ J Jan. 14, 26.

46

in od Sina') poslan,  se tudi imenuje Duh Sinov.  Ko pravi
Bog je poslal Duha svojega Sina v vaša serca,  iz tega, kakor
iz druzih izrekov sv. pisma 2 ), v kterih so kristijani tempelj  sv.
Duha imenovani, sv. očetje (Irenej, Ciril., Aleks., Bazilij, Krizostom.,
Ambrož., Avg., Atanaz., Gregorij Naz.) in cerkveni učeniki (sv. Leon,
Tomaž, Bonaventura) in drugi razlagavci sklepajo, da sv. Duh
bistevno v prerojenih prebiva 3 ). — „Kteri vpije: Aba,  Oče"/ Sv.
Duh, hoče reči sv. apostelj, stori, da iz serca in z otročjim zau¬
panjem v molitvi Boga imenujemo, kakor ga je Kristus v dnevih
svojega mesa 4 ), to je, svojega človeškega življenja na zemlji Aba,
Oče, imenoval. Razlagavci pri tej versti opomnijo, da je v teh
besedah sv. aposteljna naznanjena skrivnost presvete Trojice, in
izhajanja  Sina od Očeta, in sv. Duha od Očeta in Sina.

V. 7. „Za tega voljo zdaj ni več hlapec, ampak sin“.  Hoče
reči: Za tega voljo, ker si, kdor koli si mojih bravcev, Duha Sinu
Božjega prejel, kteri v tebi kliče: Aba, Oče, nisi več hlapec, ka¬
kor poprej , ko še nisi bil kristijan, ampak sin. — „Ako je pa sin,
je tudi deležnik po Bogu“;  to je, ako si pa sin, potem si tudi
deležnik, namreč deležnik Mesijevega blagodara, namreč opravi¬
čenja, posvečenja in večnega zveličanja, toda ne zavoljo postave,
ali zato, ker po mesu  od Abrahama izhajaš, ker si iz Abraha¬
movega zaroda 5 ), ampak to si po Bogu, kteri te je v Kristusu
posinovil, in po sv. Duhu, kterega je poslal, tvoje posinovljenje
zgotovil.

Preljubi! pervi človek Adam je bil sin, otrok Božji, grešil
je, in ta greh je storil, da on in ves njegov zarod, vsi ljudje več
niso bili otroci Božji, ampak so postali sužnji greha in hudiča.
„Vsi, pravi sv. Pavel 6 ),  smo bili po natori otroci jeze 11 , to je, od
rojstva sem grešniki in Bogu nedopadljivi, ker so vsi v njem (v
Adamu) grešili 7 ); in za tega voljo, ker so vsi ljudje grešniki, so
tudi vsi prišli v pogubljenje s ), so bili vsi, kakor Adam, kaznovani
s smertjo duše in telesa. Da bi ljudje zgubljeno življenje duše
zadobili, in rešeni bili iz sužnosti greha, hudiča, pogubljenja in
smerti, je Bog v svojem neskončnem usmiljenji poslal svojega
edinorojenega Sina na svet, in ta Sin Božji, ki je bil pravi Bog,
se je tako ponižal, da je, kakor pravi sv. Pavel 9 ),  sam sebe v
nič storil, ko je podobo hlapčevo nase vzel, človek postal, in nam

') Jan. 15, 26. — 2 ) 1. Kor. 3, 16.; 6, 19. Riralj. 8, 9.; 14, 15. — Jan.
14, 23. - 3 ) 2. Pet. 1, 4. — 4 ) Hebr. 5, 7. — 5 ) Rimlj. 9, 7. - 6 )Efež. 2, 3.
’) Rimlj. 5, 12. — 8 ) Rimlj. 5, 16. — 9 ) Fil. 2, 7.

47

popolnoma enak bil razim greha, in se je Bogu v spravno daritev
za odrešenje ljudi dal, ko je bil njemu pokoren do smerti na križu.
S to spravno daritvijo je bilo odrešenje sveta zgotovljeno, ker, ka¬
kor pravi sv. Pavel'),  Bog je v Kristusu svet seboj spravil 11 ; in
vsak, kdor vanj veruje, in bo keršen , se tega odrešenja vdelažuje.
„Pravičnost Božja (to je opravičenje) je po veri Jezusa Kristusa
za vse in nad vse, kteri verujejo vanj 11 , piše sv. Pavel  v listu do
Bimljanov  (3, 22). — Preljubi! tudi za nas je Bog poslal svo¬
jega Sina, in tudi za nas je ta Sin Božji, ker smo bili tudi greš¬
niki, spravno daritev v naše odrešenje opravil, in mi smo po za-
služenji njegovega odrešenja v veri in kerstu otroci Božji postali,
in Bog je tudi nam v pečat tega posinovljenja in ko zastavo pri¬
hodnje popolne dedišine, to je, večnega zveličanja po duši in po telesu,
sv. Duha podelil. Premislite svojo veliko vrednost in imenitnost,
da ste postali otroci Božji! Ali ni naša dolžnost, vedno živeti,
kakor se otrokom Božjim spodobi? Bog je svet, skerbimo, da bomo
tudi mi sveti. Varujmo se greha; zakaj, kdor greši, pravi Kristus,
je suženj greha -’). Sovražimo greh, kakor nar veči hudo, in k
Bogu, kterega otroci smo pri sv. kerstu postali, imejmo oči ober-
njene, in k njemu v nebesa priti, si vedno prizadevajmo!

V novega leta dan,

ali v praznik obrezovanja Jezusa Kristusa,
Gospoda našega.

Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Tita 2, 11—15.

Od tega je bilo že govorjeno v listu, ki se sv. božični praznik
pri sv. maši o polnoči  bere.

V nedeljo pred razglašenjem Gospodovim.

Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Galaeanov 4,1—7.

Zastran tega lista glej, kar se bere v nedeljo prednovim
letom.

') 2. Kor. 5, 19. — ‘)  Jan. 8, 34.

48

V praznik razgiašenja Gospodovega,

ali sv. treh Kraljev.

Berilo iz Izaija preroka 60, 1—6.

Prerok, ki je v sv. mestu Jeruzalemu prebival in pisal, ogo¬
varja Jeruzalem  (kakor se pri sedemdeseterih prestavljavcih bere),
ki je bil od Boga zapušen, in od sovražnikov zelo razdjan, to je,
ogovarja izraelsko  ljudstvo, ktero je v babilonski sužnosti živelo,
popisuje njegovo rešenje iz te sužnosti; poglavitno pa v tem po¬
glavji popisuje veličastvo novega  kraljestva Božjega, to je cer¬
kve Kristusove.  Prerok namreč pravi, da se Bog v tem
svojem kraljestvu vidno  kaže (v. 1—3.), da želijo vsa malikovavska
ljudstva vanjo sprejeta biti (4—13.), da se vsi njegovi sovražniki
podveržejo, da poslednjič splošni mir v njem kraljuje. Popisuje
pa to veličastvo, kakor je s preroškimi očmi v duhu vidil, že z go¬
to vi j eno. Ker je bilo prebivanje izraelskega ljudstva v tuji
deželi podobno življenju v temi  in zapušenju Božjemu, rešenje
iz sužnosti primeri razsvetljenju,  in zatorej pravi:

V. 1. „ Vstani, bodi razsvetljen, Jeruzalem“!  Izraelsko ljudstvo
je sicer po svojem rešenji iz sužnosti boljši postalo, ker je zopet
svojemu pravemu Bogu služilo, in se mu je Bog mnogokrat in po
mnogih potih dobrotljivega skazoval, in so k njemu v Jeruzalem
ljudje od blizo in daleč o velikih praznikih prišli, Boga častit in
mu daril prinest, vendar pa več ni tistega veličastva in moči za-
dobilo, kakoršno je pod kralji Davidom in Salomonom  imelo.
Iz tega se tedaj razvidi, da prerok v tem poglavji ni hotel le
zemeljskega  rešenja iz babilonske sužnosti in veličastva judov¬
skega kraljestva popisovati, ampak posebno in poglavitno popisuje
duhovno rešitev  iz sužnosti nevednosti, zmote in greha, in ve¬
ličastvo novega  kraljestva Božjega, sv. cerkve Kristusove, v
ktero priti je Bog nar poprej Jude, in potem, ko Judje niso ve¬
rovati hotli, ajde vabil. — Bodi razsvetljen,  to je, daj se
razsvetliti, ne zametuj luči, razodenja, gnade zveličanja, ali z dru¬
gimi besedami: daj se posvetiti in zveličati. — „Ker pride tvoja
luc“,  to je, tebi obljubljeni Mesija se bliža in z njim tudi tvoje
razsvetljenje, od kterega je že poprej 1 ) Bog rekel, da ga bo dal
za luč narodom (nevernikom). Pri preroku Malahiju (4, 2.) je

') Iz. 42, 6.; 49, 6.

49

Mesija imenovan sol n c e pravice,  ker je luč sveta s svojim
ukom in začetnik pravice (pravičnosti) po svoji gnadi. — „In Go¬
spodovo veličastvo nad teboj vzhaja“,  to je, veličastno razodenje
Božje ti že vzhaja.

V. 2. „Ker glej, tema pokriva zemljo in mrak ljudstva“;  to
je, nevednost, zmota, greh obdaja vso zemljo in vsa ljudstva. —
„Nad teboj pa se bo Gospod prikazal“;  k tebi bo prišel Gospod,
Bog (Mesija), kteri te bo oprostil zmote in greha. — „In njegova
čast se bo v tebi vidila",  nad teboj bo razodel svoje veličastvo.

V. 3. „In narodi bodo pri tvoji luči hodili, in kralji v sve¬
tlobi , ktera tebi vzhaja“;  hoče reči: tudi drugi narodi (neverniki,
ajdje) se bodo vdeleževali tvojega razsvetljenja in zveličanja; tudi
kralji in poglavarji bodo prišli k tvoji svetlobi, in z darili častili
Boga.

V. 4. „ Vzdigni okrog svoje oči , in poglej, vsi ti se zbirajo

in k tebi dohajajo 11 ;  hoče reči: vzdigni kakor iz čuvajnice, s
Sionske gore, svoje oči, in poglej na vse štiri kraje zemlje, in boš
vidi.1, kako vsi malikovavski narodi k tebi pridejo in tvojo vero
sprejemajo. — „Tvoji sinovi bodo od daleč prišli, in tvoje hčere
bodo od strani vstajale“,  to je, od vseh strani bodo k tebi vrele.
V greškem: tvoje hčere bodo na ramah nošene;  v hebrejskem:
bodo na (tvoji) strani zrejene.  Po teh besedah prerok Jeru¬
zalem primerja materi, ki ima na persih svoje otroke, ki so ji
bili vzeti.

V. 5. „ Takrat boš vidil, in boš poln veselja, in tvoje serce

se bo čudilo in razširjalo, ko se bo spreobernila k tebi primorska
množica",  to je malikovavci proti solnčnemu zahodu. — „Ko moč
narodov k tebi pride",  to je, ko truma malikovavcev k tebi pride
in se k tvoji veri spreoberne.

V. 6. „Povodenj kamel te bo zagernila*,  to je, silno velika
truma kamel te bo obdajala. — „Dromedarji iz Madijana in Efe".
Dromedarji so majhne pa hitre kamele (velblodi) z eno gerbo. —
„ Vsi bodo prišli s Sabe, ter bodo  (namreč v pričevanje svoje vere)
prinesli zlata in kadila, in bodo hvalo Gospodovo oznanovali ". —
Madijan, Efa in Saba  so kraji v Arabiji proti vzhodu. Prerok
hoče reči: Ne le narodi, ki prebivajo proti zahodu, ampak tudi ti,
kteri prebivajo proti vzhodu, namreč Arabljani, bodo prišli na
svoji tovorni živini, ter bodo seboj darov prinesli, in Boga častili.

Preljubi! prerok Izaija prerokuje v današnjem berilu, da bo
nad Jeruzalemom luč vzhajala, k kteri bodo vsa ljudstva dohajala.
Luč ta, od ktere prerok govori, jo Jezus Kristus; ko se je on

4

50

Sin Božji v izvoljenem ljudstvu včlovečil in prišel v svojo lastnino '),
je k temu ljudstvu prišla luč, da bi njega in vse človeštvo raz¬
svetlila in zveličala. Pač žalosten in nesrečen je bil stan ljudi pred
Kristusom. Živeli so v nevednosti, zmoti in v grehu. Niso poznali
pravega  Boga, ne vedili, njega prav častiti;  služili so mali¬
kom,  ktere so si sami napravili iz kamnja ali lesa, ali pa so
molili živali in ljudi; častili so te svoje malike s hudobnim
dejanjem, z nečistimi in nesramnimi deli, s požrešnostjo in pi¬
janostjo, z daritvami ljudi in nedolžnih otrok;  bili so sužnji
hudobnih strast;  imeli so žene kot dekle  in služabnice, podložne
kot sužnje  in blago, ktero se prodaja. Niso nič vedeli od po¬
nižnosti, od zatajevanja  samega sebe, nič od ljubezni
do sovražnikov;  niso imeli upanja prihodnjega  življenja,
ker niso verovali neumerjočnosti  duše, ne prihodnjega vsta¬
jenja,  zakaj smert jim je bila vničenje človeka, Judje  so sicer
imeli pravo  vero, so verovali v pravega Boga,  verovali, da je
duša neumerjoča , da je vstajenje od mertvih in življenje po smerti;
toda bila je njih vera zelo popačena  od njih učenikov, tako da
so bili tudi Judje pred Kristusovim prihodom vdani nevednosti,
zmoti in hudobiji. Prišel je obljubljeni Mesija,  in z njim je
prišla luč, ktera je nevednost in zmoto, duhovno temo, razgnala
in z lučjo sv. resnice in gnade vse človeštvo razsvetlila. Jezus
Kristus, včlovečeni Sin Božji, Odrešenik sveta je učil ljudi, Boga
prav spoznati in častiti; učil je, kteri je poslednji cilj in konec
človekov, kaj mora storiti, da ga bo dosegel; učil, da sedanje
življenje na svetu ni naše obstoječe mesto,  ampak da naša
prava domovina je v nebesih;  učil je, da ne zemeljske dobrote,
učenosti in umetnosti, ne veselja in sladnosti tega sveta zamorejo
človeka osrečiti,  ampak le vera v Boga  in v njega od Boga
poslanega Odrešenika,  ktera se v ljubezni razodeva, zamore
človeka tukaj in vekomaj zveličati. Kristus je luč sveta s svojo
gn'ado. Kakor solnce zemlji daje moč, da reči na nji rastejo in
obrodijo, tako tudi Kristus človeka s svojo gnado podpira in ga
zmožnega stori, dobra , zaslužna dela delati, hudo pa premagati.
Kristus je luč sveta, ko vsem sveti z zgledom  ponižnosti, lju¬
bezni, poterpežljivosti in svetosti. — Modri  iz jutrove dežele so
bili pervine  iz ajdov, kteri so prišli iskat  solnca pravice, luč,
ktera se je nad Jeruzalemom prikazala, so bili pervine iz ajdov,
ki so obljubljenega Odrešenika prišli častit,  in on luč sveta jih

‘) Jan. 1, 11.

51

je razsvetlil, in časno in vekomaj osrečil. Kristijani! tudi zavoljo
nas je prišel Jezus Kristus, luč sveta, da l)i tudi nas razsvetlil in
zveličal. Ali smo se mu pustili razsvetliti? Kdor ne veruje, kar
Kristus ali njegova cerkev uči, kdor ne hodi za Kristusom, ne
živi po veri, ampak po svojih željah, kdor je suženj poželjivosti
in greha, ta ni od Kristusa razsvetljen, ta živi v temi, v dušni
slepoti. Kavno tega Kristusa , kterega so modri najdli in od njega
razsvetljeni bili, zamoremo mi vselej najti, in od njega razsvetljeni
hiti. Vedno je v svoji sv. cerkvi pričujoč, vedno v svoji cerkvi
razodeva sveto resnico, in deli gnade. Poslušajmo zatorej radi in
s hvaležnim sercem glas njegov, ko kliče, uči, opominja in svari po
svoji cerkvi, in deržimo se zvesto sv. vere, ktero nam cerkev ozna-
nuje. Sv. keršanska vera nas pelje naravnost k Kristusu, nam
kaže njega kralja v veličastvu, pa nas tudi uči, kaj nas čaka, če
se bomo zvesto Kristusa, večnega kralja, deržali, in njemu sta¬
novitno služili. Kristijan! ker želiš Kristusa v nebeškem veličastvu
gledati, za tega voljo nikdar ne odverni svojih oči od njega; v njega,
ki je solnce pravice, luč sveta, vedno glej z očmi vere, k njemu,
začetniku gnade, pa tudi vselej zdihuj. Stanovitno hodi po poti,
ktero ti Kristusova cerkev kaže, in je nikdar ne zapusti, akoravno
hi mogel zavoljo tega terpeti, ali celo dati svoje življenje. Imej
zaupanje v Jezusa Kristusa, kteri, kakor pravi sv. Pavel'),  ko je
sam terpel in bil skušan, je mogočen, tudi njim, ki so skušani
(s terpljenjem in stiskami obiskovani) pomagati 1 *.

Pervo nedeljo po razglašenji Gospodovem.

Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Rimljanov 12, 1—5.

Sv. apostelj je v pervem  delu (od 1. do 11. poglavja) svojega
lista do Rimljanov dokazal, da so vsi ljudje, Judje in ajdje, ker
so vsi grešniki, potrebni opravičenja,  in da to opravičenje
zamorejo prejemati le po veri  v Jezusa Kristusa, Sina Božjega,
ktera vera se mora pa v delih pravičnega življenja skazovati, ali
delavna biti v ljubezni do Boga in do bližnjega. Zatorej v drugem
delu, kteri se z dvanajstim poglavjem začne, daje sv. apostelj

') Hebr, 2, 13.

4 *

52

mnoge nauke in opomine za pravo obnašanje, za pobožno dejanje,
in sicer daje nar poprej splošno  (12, 1—13, 14.), potem pa po¬
sebna opominjanja (14, 1—15, 13.). Ker tudi sv. cerkev želi, da
bi kristijani svojo vero v pobožnem  življenji pokazali, je tudi
dvanajsto poglavje lista do Rimljanov odbrala, da se v treh od¬
delkih perve tri nedelje po razglašenji Gospodovem bere.

V. 1. „Bratje! prosim vas pri usmiljenji Božjem“,  ktero ste
namreč dosegli, da vas je Bog, ki je začasno Jude, ki opravičenja
le v spolnovanji postave brez vere v Jezusa Kristusa išejo, zavergel,
brez vašega zasluženja ') kakor verne v svojo cerkev sprejel. —
„Da dajte svoja telesa v živ, svet in Bogu dopadljiv dar“.  To
usmiljenje, ktero vam je Bog skazal, mora biti naj močnejši nagib,
njemu za to hvaležni biti, in to hvaležnost s spolnovanjem njegovih
zapoved, s svetim življenjem skazati. — Judje so mogli po šegah
svoje postave darovati meso žival,  jagnjet in juncev, — pravi
kristijan se mora pa, uči tukaj sv. Pavel, ker je ves človek odrešen,
vsega  Bogu darovati, tedaj mora tudi darovati svoje telo;  s
tem pa tudi uči, da mora kristijan svoje telo Bogu posvetiti.
— Ko sv. apostelj pravi: v živ dar,  nasproti mertvim živalim
stare zaveze, s tem naznanja, da mora naše telo za Boga, k njegovi
časti živeti, kar se zgodi, če mertvimo svoje meso in njegove ude
v pokori. — Dalje pravi: v svet  (dar); kakor je namreč v stari
zavezi daritev (ali dar) mogla biti sveta,  brez madeža, daje
Bogu dopadla, enako mora tudi telo , ktero kristijan Bogu daruje,
sveta daritev biti, telo njegovo mora biti tempelj sv. Duha, v
kterem sv. Duh prebiva 2 ), kar se zgodi, če naše telo in udje
njegovi le nebeškim  rečem služijo, in se tistih nikdar v to ne
poslužimo, kar je volji Božji nasproti. - „Da bo vaša služba po
pameti“;  hoče reči: da bo daritev mertvenja, zatajevanja in križanja
telesa in udov njegovih ne le zunanja,  kakor so bile judovske
daritve, ampak duhovna,  ktera v duhu človekovem svete misli
obuja, ga zboljšuje, in Bogu čedalje prijetnejšega stori; potem le
je zunanja služba Božja prava, in ker je po volji Božji, je tudi
Bogu dopadljiva 3 ).

Kristijani! kar je sv. Pavel vernim Rimljanom pisal, da da¬
rujejo svoja telesa v živ, svet in Bogu dopadljiv dar, to je tudi
nam vsem rečeno. Sej so, kakor sv. Peter 4 )  uči, vsi verni ali
kristijani sveto duhovstvo,  da darujejo duhovne darove, namreč
pokore, zatajevanja, molitve, hvale in vseh čednost. V znamnje

‘) Rimlj. 3, 24. - s ) 1. Kor. 3, 16. — 3 ) Jan. 4, 23. - 4 ) 1. Petr.2,5.9.

53

hvaležnosti darujmo tudi mi Bogu sebe  in vse  kar imamo. Judje
so darovali meso žival; od nas tirja, da mu darujemo svojo dušo,
svoj um in svojo voljo,  pa tudi svoja telesa.  Duhoven pri daritvi
telesa je naša duša;  altar je serce; meč je zatajevanje in
mertvenje;  ogenj je ljubezen;  dar je naše telo,  naše lastno
meso, očišeno z vodo sv. kersta, in posvečeno z maziljenjem sv.
Duha. „Boš vprašal, pravi sv. Krizostom,  kako zamore telo postati
daritev? Nič slabega naj ne gleda oko, in postalo je klavšina; nič
gerdega naj jezik ne govori, in postal je dar; nič krivičnega naj roka
ne stori, in postala je žgavni dar“. Toda ni še zadosti, da človek nič
hudega ne stori, treba je, da dobra dela  delamo; da roka daje
milošnjo, da usta obrekovavce blagoslavljajo, da ušesa z veseljem
Božjo besedo poslušajo. Jezus Kristus, Sin Božji, kije,  kakor
pravi sv. Peter  '), naše grehe nosil v svojem telesu na lesu, to
je, ki je zadolženje grehov vsega človeštva na se vzel in zanj
kazen preterpel, je tudi svoje telo Bogu popolnoma daroval, ne le,
ko je bil križan in je na križu umeri, ampak vse njegovo življenje
na svetu od rojstva do smerti na križu je bila vedna daritev
njegovega telesa, ko je bil v revšini rojen, v revšini živel, po sv.
deželi popotval in oznanoval zveličavne resnice, bolne ozdravljal,
cele noči molil, lakoto in žejo terpel. Po zgledu Kristusovem pri¬
nesimo tudi mi v dar svoja telesa; toda da ho ta daritev teles
Bogu dopadljiva, jih moramo v svetosti ohraniti. Zatorej pravi sv.
Pavel 2 ):  „Svojih udov ne dajajte grehu, kakor orožje hudobije,
ampak dajte se Bogu, kakor taki, ki so iz mertvih oživeli, in (dajte)
svoje ude Bogu kakor orožje pravičnosti 1 '. Sv. apostelj hoče reči:
Ne obračajte udov svojega telesa nič več v službo greha, ampak,
ko ste v sv. kerstu prerojeni k novemu življenju, obračajte jih v
spolnovanje pravičnih, svetih del. —

Ker daritev telesa ima potem vrednost pred Bogom, če je
sklenjena s pon o vije nje m duha,  ni pa po mislih hudobnega
sveta, zatorej pravi sv. apostelj:

V. 2. „In ne ravnajte se po tem svetu",  hoče reči: ne ravnajte
svojega življenja po mislih in dejanji grešnega, od Kristusa in od
Boga ločenega, in hudemu vdanega sveta. Tudi grešni svet, ki ni
v Kristusa veroval, je imel daritve telesa, ko so ljudje malikom
darovali, in se večkrat grozovito mertvili; ker pa polni Dapuha
niso greha zapustili, so bile vse njih daritve le zunanje. Enako
so bile tudi pri Judih daritve, posti in mertvenja večkrat le zunanja,

') 1. Petr. 2, 24. - 2 )  Bimlj. 6, 13.

54

ktere, ker niso Božjih zapoved spolno vali, Bogu niso dopadle 1 ). —
Po tem svetu.  Judje so ves čas razdelili v čas pred  Mesijem
in v čas po Mesiju; pervega so imenovali ta svet,  druzega pri¬
hodnji svet.  Pri sv. keršanskih pisavcih, ali če Kristus te besede
rabi, besede: ta svet  pomenijo svet, kakoršen je brez Kristusa,
namreč hudoben, brez odrešenja po Kristusu; temu svetu je na¬
sproti prihodnji  svet, kteri se bo pri Kristusovem častitljivem
prihodu k sodbi pričel, ko bo vsa nespametna stvar rešena iz
sužnosti, kteri je bila zavoljo Adamovega greha podveržena, in se
ho vdeležila odrešenja in poveličanja v Kristusu -). — Ker sama
zunanja daritev še ni zadosti, da Bogu dopade, zatorej pristavi:
„Temuč ponovite se s ponovljenjem svojega dulia“;  hoče reči: vi,
ki ste bili v Kristusu po sv. Duhu prerojeni, odložite starega duha,
starega človeka, in vzemite v se duha Kristusovega, da se bodo
v vaših mislih, občutljejih, željah in dejanjih Kristusov duh, njegove
misli, občutljeji, želje in dejanja vidile, kakor da bi Kristus v vas
živel 3 ). Kdor je tako v duhu ponovljen, zadobi pravo spoznanje
dobrega.  — „Da preiskujete, kaj je dobra, dopadljiva in popolna
volja Božja“;  to je, da v vsakterih zadevah spoznavate, kaj je
volja Božja. Po greškem nekteri prestavljajo: da preiskujete,
kaj je volja Božja, kaj je dobro, dopadljivo in po¬
polno.  Pomen ostane ravno tisti; ker z besedami: dobro, do¬
padljivo, popolno, se nravno dobro  naznanja, to kar je po
volji Božji. — Spoznanje volje Božje  je tedaj bližnji
namen ponovljenja duha. — Tudi nas opominja sv. apostelj, da
se ne ravnajmo po tem svetu. Ni zadosti, da le telo  Bogu da¬
rujemo, moramo zlasti darovati tudi svojo dušo,  tako da je duša
duhoven in dar. To pa storimo, da ne posnemamo mišljenja in
poželenja tega sveta, da ne spovzamemo naukov tega sveta, ki so
nasproti Kristusovemu nauku, in da nimamo želja do posvetnih,
zemeljskih rečeh, do bogastva, časti, veselj in sladnost tega sveta;
zakaj, kdor je v Kristusu po sv. Duhu prerojen, in je vstal k no¬
vemu, svetemu življenju, ta ne iše in ne želi reči tega sveta, ker
podoba tega sveta mine, ampak iše in hrepeni po nebeških do¬
brotah. Vprašajmo se: Ali se nismo dozdaj ravnali po tem svetu?
ali nismo spovzeli mišljenja tega sveta, in ali se nismo kdaj vdali
navadam, ktere so bile Božjim zapovedim nasproti? Vprašajmo se:
kakošna je bila naša obleka? ali ni bila pohujšljiva? kakošne so
bile zabave, kterih smo se kdaj vdeleževali? kakošne so bile osebe,

') Iz. 58,3. Cah. 7, 5. - *) Rimlj. 8, 20. 22.— 3 ) Gal. 2, 27.; 2,20. Efež. 4, 24.

55

s kterimi smo hodili, se pogovarjali? Ce smo se dozdaj ravnali po
tem svetu, opustimo to dejanje precej, in ravnajmo za naprej po
duhu, ki je bil v Kristusu po sv. Duhu prerojen in ponovljen,
da bodo naše misli, želje in dejanja podobna Kristusovim.

V. 3. „Zakaj po milosti, ki mi je dana“,  to je, po svojem
apostoljskem poklicu (službi). Milost ali gnado imenuje tukaj sv.
Pavel svojo apostoljsko službo,  da je poklican apostelj ajdov.
— „ Rečem vsem, kteri so med vami: Nikar bolj modrovati; kakor
se spodobi modrovati, ampak modrovati, kar je prav".  Te besede
so v tesni zvezi z zadnjimi besedami poprejšnje verste: K a j j e
volja Božja;  rečem vam, da nihče prevzetno od sebe ne misli,
in se čez druge ne povzdiguje, ampak pohlevno misli od sebe,
kakor je prav l ). S temi besedami opominja sv. apostelj verne
Rimljane k pohlevnosti in ponižnosti.  — „Kakor je Bog
slehernemu podelil mero vere",  hoče reči: Vsak si to storiti in
spolniti prizadevaj, v kar ga je Bog poklical in zmožnega storil
po gnadi vere, ktero mu je podelil, in ktera gnada vere je mera,
po kteri Bog slehernemu v cerkvi duhovne darove deli. Beseda:
vera  tukaj ne pomeni, kakor nekteri razlagavci mislijo, naravnost
darove vere,  namreč tiste duhovne darove,  kteri so se ver¬
nikom v pervem času keršanstva delili o prejemanji sv. Duha 2 )
ampak pomeni, kakor drugod, vero,  po kteri človek v Kristusa
veruje, ktera vera je podlaga (vzrok) tistih duhovnih darov, o kterih
sv. apostelj v naslednjih verstah nektere imenuje; ker po meri te
vere Bog slehernemu razne duhovne darove deli. —

Preljubi! z besedami tretje verste priporoča sv. Pavel pred
vsem drugim ponižnost, po zgledu Kristusovem. Kakor je Kristus
svojo pridigo na gori začel: „Blagor ubogim v duhu, to je, po¬

nižnim, enako tudi sv. Pavel drugi del tega lista, v kterem daje
mnoge nauke in opominjanja k pobožnemu življenju, začne z opo¬
minjanjem k ponižnosti, ko tukaj uči, da je volja Božja, da nihče
prevzetno od sebe ne misli in se čez druge ne povzdiguje. Ponižnost
je, kakor vera, podlaga duhovnega poslopja; ponižnost izžene iz
človeka napuh, in človeka zmožnega stori za gnado Božjo, ker se,
kakor sv. Jakop pravi, Bog prevzetnim ustavlja, ponižnim pa daje
gnado (4, 6.). Ce je človek ponižen, mu Bog da gnado vere, po
kteri k Bogu pristopi, in zadobi opravičenje. Po meri ponižnosti
deli tudi Bog svoje gnade in darove. Ponižnost nam pridobi,
pa tudi ohrani  vero. O kako potrebno je, da smo ponižni!

‘) 1. Kor. 4, 6 . - 2 ) Dej. ap. 2, 4.

56

V. 4. 5. „Zakaj kakor imamo v enem telesu veliko udov, vsi
udje pa nimajo ravno tistega opravila;  — tako nas je veliko eno
telo v Kristusu, slehern pa smo eden druzega udje v Kristusu
Jezusu, Gospodu našem“.  — Sv. apostelj razlaga s temi besedami
različnost gnad vere in duhovnih darov s podobo vzeto od človeškega
telesa. Človeško telo ima veliko udov, vendar pa vsi ti mnogoteri
udje so ena celota, eno telo. Vsak ud ima po Božji naredbi svoje
opravilo, ktero je v obranjenje in v prid vsega telesa '). Enako je
tudi s cerkevjo;  tudi cerkev je eno telo, kterega glava  je
Kristus 2 ), udje  tega telesa so verni, kristijani, kteri so bili pri
sv. kerstu po sv. Duhu v Kristusa vsajeni, in so postali udje telesa
Kristusovega. Vsak kristijan ima svoj posebni poklic,  in ne
živi sam zase, ampak za vse, v prid vseh vernih, vse občine ali
cerkve; slehern smo eden druzega udje, to je, slehern smo med
seboj sklenjeni, udje, ki eden druzega pomoči potrebujemo. V
Kristusu, ki je glava tega telesa, je polnost gnade in resnice; od
te polnosti prejme vsak ud, po meri svoje vere, duhovne darove v
prid vsega telesa (vse cerkve).

Kristijani! po nauku sv. Pavla smo mi verni eno skrivnostno
telo, kterega glava je Kristus, mi pa smo udje njegovi. Kakor
pri Človeškem telesu vidimo edinost telesa, veliko udov in različna
opravila, toda vsa v prid vsega telesa; enako je tudi pri Kristusovem
skrivnostnem telesu velika množica udov  (vernih); je pa tudi
edinost,  vsi verni so sklenjeni in združeni po veri in ljubezni
s Kristusom, svojo glavo, in med seboj; je različnost  opravil v
prid vsega telesa, vse cerkve. Kaj pač izhaja iz te tesne zveze s
Kristusom in med nami. Kakor je glava  pri človeškem telesu
poglavitno, ker od glave vse življenje dohaja, in iz glave še le
duša vse telo prešinuje, tako je tudi Kristus, ker je začetnik
novega,  prerojenega človeštva, cerkve, ktera je njegovo telo,
glava  njegova, od kterega po sv. Duhu vse duhovno življenje
dohaja. Zatorej je tudi naša dolžnost, ki smo udje Kristusovega
telesa, da se po njem, ki je glava, vsi obnovimo in spremenimo,
da v njem rastemo 3 ), da njemu zmiraj bolj podobni postanemo
in se zmiraj tesnejši z njim združimo. Mi vsi smo pa tudi udje
enega  in ravno tistega telesa, kterega glava je Kristus; nobeden
izmed nas ni telo, vsak je le ud. Torej naj se nobeden nad druzega
ne povzdiguje; vse, kar smo in imamo, smo in imamo po milosti
Božji. „Ako kdo, pravi sv. Pavel, od sebe meni, da je kaj, ker

‘) 1 Kor. 12, 12—26. - 2 ) Efež. 1, 22.; 4,15. Kol. 1,18. — 3 )Efež.4,15.

57

nič ni, sam sebe zapelje 1 ' ] ). Če je kdo več darov od Boga prejel,
naj ne bo prevzeten; kdor jih je manj prejel, naj drugih ne zavi-
duje. Kakor so udje telesa človeškega tesno med seboj sklenjeni,
tako bodimo tudi mi, ki smo udje enega skrivnostnega telesa
Kristusovega, po sv. keršanski ljubezni med seboj združeni; in
kakor vsak ud telesa s svojim opravilom pomaga v prid vsega
telesa, tako se tudi mi podpirajmo in si vzajemno pomagajmo;
sej „ljubezen, kakor pravi sv. Pavel 2 ), je dobrotljiva, ni nevošljiva,
ne iše svojega".

Drugo nedeljo po razglašenji Gospodovem.

Berilo iz lista sv. Pavla do Rimljanov 12, 6—Iti.

Z listom, ki se današnjo nedeljo bere, sv. apostelj nadaljuje
list poprejšnje perve nedelje. V listu poprejšnje nedelje je namreč
vernim dokazal, da so vsi eno telo, dasiravno je veliko udov; z
besedami današnjega lista pa dokazuje, da različnost  udov ne
nasprotuje vzajemni združenosti in edinosti, ker nimajo vsi tistega
opravila. Vsak ud ima namreč svoje posebno opravilo, in ostane
na mestu, ktero mu je Bog na telesu odkazal.

V. 6. „Bratje! po milosti, ktera nam je dana, imamo razne
darove“.  S temi besedami začne razlagati posamezne darove. Za¬
stran duhovnih darov je to opomniti. Cerkev je ena lepo staknjena
in sklenjena celota 3 ),  je kakor sv. Pavel uči, eno telo 4 ),  in
sicer eno telo v Kristusu 5 ),  ali naravnost telo Kristusovo 6 ),
je, kakor pravi sv. Pavel, Kristus sam 7 ),  namreč skrivnostni
Kristus, ki je ravno cerkev  sama; v cerkvi Kristus vedno živi,
in po sv. Duhu odrešenje ljudi zgotavlja. Prav lepo piše sv. Av¬
guštin:  „Ves Kristus je glava in telo; glava  edinorojeni Sin
Božji, in telo njegova cerkev; ženili in nevesta, dva v enem mesu".
Udje  tega telesa so vsi verni ali kristijani. Sv. Duh,  kteri vse
ude poživlja, pa je tako rekoč duša  tega telesa, ker se njegova
gnada kakor znotranja oživljajoča moč skozi vse zdrave ude razliva.
Posamezni darovi, ktere sv. Duh posameznim udom po različnosti njih

‘) Gal. 6, 3. - ! ) 1. Kor. 13, 4. - 3 ) Efež. 4, 16. - 4 ) 1. Kor. 12, 13.

— s ) Eimlj. 12, 5. - 6 ) 1. Kor. 12, 27. Efež. 1, 22. 23.; 4, 12. Kol. 1, 24.

7 ) 1. Kor. 12, 12.

58

služb  v cerkvi, ali po njih natorni zmožnosti  v prid vse celote
deli, so duhovni  darovi. Sv. Pavel v pervem listu do Korinčanov
(12,1—12. 28—36.) imenuje devetere  duhovne darove; v današnjem
listu do Rimljanov samo sedmere  našteva; njih število se ne da
določiti, ker sv. Duh darove deli po svoji volji in po potrebah cerkve.
Bogoslovci posebne darove sv. Duha imenujejo zgolj darove ali
milosti, ali milosti iz milosti  (gratiae gratis datae), ker za¬
voljo njih človek ni Bogu prijetniši, ampak so le dani v prid vse
celote, vse sv. cerkve. Temu nasproti so drugi darovi, ki jih Bog
ljudem v prid njih lastne  duše in zveličanja deli, jih Bogu pri¬
jetniši store, in te bogoslovci imenujejo posvečujoče darove,
posvečujoče gnade  (gratiae gratum facientes). Pervi dar tukaj
sv. apostelj imenuje prerokovanje,  ko pravi: Ali prerokovanje,

po meri vere";  hoče reči: Ako ima kdo dar, s čeznatorno navdih¬
njeno besedo Božje skrivnosti učiti, ali prihodnje reči napovedovati,
naj se to zgodi po meri vere. Ko sv. apostelj pravi: po meri
vere,  s temi besedami uči, da to, kar navdihnjen prerok govori,
mora biti po nauku Kristusove cerkve; kajti nauk, kakor je v
cerkvi Kristusovi shranjen, je edina mera, po kteri se mora to, kar
prerok govori, presojevati; če to ni po nauku sv. pisma ali ustnega
izročila, ni pravi prerok.

V. 7. „Ali službo v služenji";  to je, če ima kdo dar za kako
cerkveno službo, naj ostane v mejah daru ali poklica, in naj ne
hrepeni po višjem. Beseda služba  pomeni tukaj vse cerkvene
službe po raznih stopinjah, namreč službo apostoljsko, službo škofov¬
sko, mašniško službo, službo dijakonov. „Ali kdor uči, v poduče-
vanji";  to je če ima kdo dar učiti, naj ostane v tem poklicu.

V. 8. „Kdor opominja, v opominjanji";  kdor ima dar opo¬
minjanja, namreč k svetemu, pobožnemu življenju (kar se zdaj
stori v homilijah), naj se derži tega daru ali poklica '). — „Kdor
podeluje, v preprostosti";  kdor je poklican v podeljenje milošinje 2 ),
ali kteremu je izročena služba, milošinjo deliti, naj to službo prav
po pravici, zvesto opravlja, ne po zunanjih zadevah ljudi. — „Kdor
je čez druge postavljen, v skerbi";  kdor ima dar vladanja cerkve,
nad vernimi čuti in jih vladati, naj to z gorečnostjo in s pravo
skerbjo stori. — „Kdor usmiljenje skazuje, v veselji";  to je, kdor
ima dar bolnikom streči (nekteri to razumevajo od vseh del
usmiljenja), naj to službo z veseljem opravlja; kajti veselega darovavca
ljubi Bog 3 ).

') Dej. ap. 13, 15. — 2 ) Dej. ap. 6, 1—6. — 3 ) 2. Kor. 9, 7.

59

Kristijani! mi vsi smo po sv. kerstu udje enega skrivnostnega
telesa Kristusovega, in Bog nam je po svoji milosti različne darove
podelil; zatorej je uaša sveta dolžnost, da se prejetih darov s hva¬
ležnim sercem do Boga v ta namen poslužimo, zavoljo kterega
nam jih je Bog dal, namreč v prid vsega  telesa, vse sv. cerkve,
ker nihče ne živi sam zase, ampak za vse skupaj. Da hi se to
zgodilo, naj nihče ne sega po opravilih, ki niso v njegovem poklicu,
ampak vsak naj ostane pri tem poklicu, kteri mu je od Boga po¬
deljen, kakor se udje človeškega telesa derže svojega opravila, ktero
jim jč Bog v ohranjenje vsega telesa odkazal. Če se bo slehern
zvesto deržal svojega poklica, in v njem dolžnosti svoje natanko
spolnoval, bomo povikševali Božjo čast, podpirali dušni prid bliž¬
njega, vterdili svoje posvečenje, in bomo tako vsi cerkvi, Kristuso¬
vemu skrivnostnemu telesu, v prid. —

Ker je podeljenje milošinje in skerb za bolnike sad lju¬
bezni,  sv. apostelj zdaj govori od ljubezni, ko pravi:

V. 9. „Ljubezen bodi brez hinavšine“.  Sv. apostelj hoče reči:
Ljubezen do Boga in do bližnjega mora biti brez hinavšine, to je
takošna, ktera izhaja iz čistega namena, ktera je brez sebičnosti
in hlinjenja, resnična, ktera ne obstoji le v besedah, ampak je
pripravljena, se v prid bližnjega darovati. Prava keršanska ljubezen
se le dobrega derži, in sovraži hudo tudi nad tistimi, ktere ljubi,
in iše z vsemi pomočki jih od hudega očistiti, ravna enako telesnemu
zdravniku, ki bolezen sovraži nad bolnikom, in rabi vse pomočke
svoje zdravilne vednosti, da bi bolnika ozdravil; zatorej pravi sv.
apostelj: sovražite hudo, deržite se dobrega".

V. 10. „Z bratovsko ljubeznijo se med seboj ljubite";  kajti
vsi verni, ker so otroci enega  Očeta v nebesih, so si bratje v
Kristusu; zatorej je Kristusova zapoved: Ljubi svojega bližnjega,
kakor samega sebe *). — „S postavanjem si pridite med seboj
naproti".  Prava keršanska ljubezen se opira na poštovanje, ker
v vsakem človeku, tudi v grešniku, spoštuje podobo Božjo, rešenega
Kristusovega.

V. 11. „Ne bodite leni v skerbi",  namreč za prid bližnjega. —
„Bodite goreči v duhu";  bodite polni gorečnosti v svojem duhu.
Sv. Duh je, kteri človeškega duha presune; je kakor luč in ogenj,
ker človeškega duha razsvetli v veri,  in ga gorečega stori v
ljubezni.  — Da bo pa gorečnost našega duha prava,  pri¬
stavi: „slwkite Gospodu",  to je, gorečnost vašega duha mora biti

') Luk. 10, 27.

60

v službi Gospodovi. Zatorej moramo bližnjega ne zavoljo njega,
ampak zavoljo Boga  ljubiti, mi moramo v njem Boga ljubiti, ker
kar bratom storimo, to ima Bog, kakor bi bili njemu storili 1 ).
Plamen serca mora vselej kviško, k Bogu obernjen biti, drugači
je ta gorečnost le ogenj sebičnosti.

V. 12. „V upanji hodite veseli 11 ;  hoče reči: V upanji prihod¬
njega večnega plačila, ktero je obljubljeno tem, ki bližnjega zavoljo
Boga ljubijo, bodite veseli. — „V nadlogi poterpežljivi".  Upanje
prihodnjega večnega nebeškega plačila da človeku serčnost in moč,
vse nadloge poterpežljivo terpeti. Da bomo pa to upanje in to
serčnost v nadlogah vedno ohranili, pristavi sv. apostelj-: „Vmolitvi
stanovitni",  namreč bodite. — V naslednjih verstah opominja sv.
apostelj k nekterim delom, v kterih se ljubezen do bližnjega razodeva.

V. 13. „V potrebah svetim podelajte";  hoče reči: imejte po¬
trebe vernih, svojih keršanskih bratov za svoje, in glejte, da jih
boste zlajšali ali zmanjšali. Ljubezen naša do bližnjega mora sicer
vse obsegati, ker smo vsi bratje med seboj (ker smo vsi od Boga
iz enega Adama vstvarjeni); toda bliže so nam verni, kristijani,
ker so z nami udje enega telesa; zatorej smo dolžni tem pred
vsemi drugimi ljubezen skazati. — „Tuje radi sprejemajte",  namreč
tuje kristijane, ki popotvajo, radi pod streho sprejmite, in jim po¬
strezite. Tuje sprejemati se v sv. pismu kakor posebno delo keršan-
skega usmiljenja priporoča 2 ). Toda ni še zadosti, bratom dobrote
deliti ali tuje pod streho sprejemati in jim postreči; prava ljubezen
do bližnjega obsega tudi sovražnike.  Kolikor dalje se ljubezen
Božja  razteguje, toliko dalje se mora tudi ljubezen otrok  njegovih
raztegovati; torej mora tudi sovražnike obsegati; zatorej pravi sv.
apostelj:

V. 14. „Dobro jim vošite, Ideri vas preganjajo, blagoslovite
in nikar ne kolnite".  Enako govori Kristus 3 ) od ljubezni do so¬
vražnikov. Pravi kristijan ima terpljenje in preganjanje za dobroto
Božjo, ker ga očišuje, in ga pelje k svojemu poslednjemu namenu
in koncu. On ima tedaj sovražnika za svojega dobrotnika. Kdor
ima pravo ljubezen do bližnjega, mu ne voši  le dobrega, ampak
mu tudi, ako zamore, dobrote podeli.

V. 15. „ Veselite se z veselimi; jokajte z jokajočimi".  Ker
smo udje enega telesa, moramo tudi z drugimi vernimi vred vse,
kar njih zadeva, ali dobro ali hudo čutiti, kakor je to pri človeškem
telesu. „Če en ud kaj terpi, pravi sv. Pavel 4 ),  vsi udje z njim
terpe; in če se poveličuje en ud, se vesele z njim vsi udje“.

') Mat, 25,40. - ') Hebr. 13,2.; 1. Pet. 4,9. - 3 ) Mat. 5, 44. 4 ) 1. Kor. 12,26.

61

V. 16. „Bodite ene misli med seboj 11 .  Kakor je med udi
človeškega telesa lepa edinost, tako tildi vi, ki ste udje enega
telesa Kristusovega, živite v edinosti. In ker iz hrepenenja drugači
misliti, kakor drugi, pride prevzetnost,  pristavi sv. apostelj:
„NiJcar si visocih reči ne domišljujte“;  to je, ne hrepenite po viso¬
kem, in ne povzdigujte se eden čez druzega, imejte vselej pred očmi
svojo revšino, kako malo ali nič imate in ste iz sebe, ampak vse
le od Boga in po druzih. — „Ampak nizkih se deržite“;  to je, ne
odtegujte se nižjim službam, opravilom, zavezam, kadar je vašim
vernim bratom v prid.

Preljubi! sv. apostelj Pavel opominja, kakor ste slišali, k
ljubezni do Boga in do bližnjega in tudi k ljubezni do sovražni¬
kov.  To opominjanje zadeva vse kristijane, torej tudi nas, ker tudi
naša dolžnost je Boga in bližnjega, pa tudi sovražnike ljubiti.
Ljubiti moramo pa resnično, ne, kakor pravi sv. Janez '), z be¬
sedo,  tudi ne z jezikom,  ampak v dejanji in v resnici 1 *.
Boga in bližnjega pa v resnici ljubimo, če spolnujemo Božje za¬
povedi. „Kdor spolnuje njegovo (Božjo) besedo (Božje zapovedi),
pravi s. Janez 2 ),  v tem je resnično ljubezen Božja popolna 1 *.
Kdor pa Boga  ljubi, ta ljubi tudi svojega bližnjega.  ,,To
zapoved, piše sv. Janez 3 ),  imamo od Boga, da, kdor ljubi Boga,
naj ljubi tudi svojega brata 1 * (bližnjega). „Kdor ne ljubi svojega
brata, kterega vidi, kako more Boga ljubiti, kterega ne vidi 4 )**,
če bomo bližnjega resnično ljubili, ga bomo ko podobo Božjo in
rešenega Kristusovega spoštovali,  vse hudo nad njim sovražili,
in si prizadevali, ga zopet na pravo pot pripeljati; s tem bomo pa
tudi pokazali svojo gorečnost v službi Božji, ker bomo bližnjega
zavoljo Boga in v Bogu ljubili, in to ljubezen v delih dobrotljivosti
pokazali. To ljubezen do bližnjega pa tudi pokažemo, če podpiramo
revne katoliške občine  med nevernimi ali krivovernimi, da
si morajo zidati cerkev, ali poslopja za duhovnega pastirja ali za
šolo; če podpiramo misionarje,  to je oznanovavce katoliške
vere med neverniki ali krivoverci. Ker je Kristus, ki je glava
telesa, kterega udje smo mi, na križu za svoje sovražnike molil,
moramo tudi mi po njegovem zgledu ljubiti svoje sovražnike, jih
blagosloviti, jim dobro vošiti in storiti in za nje moliti. Posebno
pa si bomo bližnjega pridobili, in ga k ljubezni do nas nagnili,
če bomo v vseh njegovih zadevah mu sočutje skazovali; tedaj z
njim veselim se veselili in z njim žalostnim žalovali. Zakaj z

') 1. Jan. 3, 18. — '*) 1. Jan. 2,5. — 3 )1. Jan. 4,21. — 4 ) 1. Jan. 4,20.

62

bližnjim v sercu čutiti dobro ali hudo, je posebno delo ljubezni,
ker je že Bog serce človeško tako vstvaril, da se ne more popol¬
noma veseliti, če ni druzega človeka, ki bi se z njim veselil; in
zopet se mu žalost takošna zdi, da je ne more prenesti, če nobe¬
nega ni, ki bi tisto z njim čutil in zmanjševal. Kdor se z veselim
veseli in z žalostnim žaluje, v dejanji pokaže, da se zatajuje, ker
tukaj nase pozabi in ves le za bližnjega živi. Zatorej opominja
že modri Sirah: „Ne pušaj jokajočih brez tolažbe, in z žalostnimi
žaluj“ (7, 38.).

V praznik presvetega imena Jezusovega.

Berilo iz dejanja aposteljnov 4, 8—12.

V. 8. „ Tiste dni“,  ko sta bila namreč Peter in Janez peljana
iz ječe, v ktero sta bila dejana zavoljo Petrovega govora, kterega
je po čudnem ozdravljenji hromovega do ljudstva imel, sta bila
postavljena pred veliki zbor. — „Je rekel Peter, napolnjen s svetim
Duhom".  Kar je Kristus svojim učencem obljubil, da jim bo sv.
Duh v pomoč, kadar bodo zavoljo njega vojeni pred svetne viši
oblasti, vidimo tukaj spolnjeno ’); zakaj sv. Peter govori tukaj s
takošno modrostjo in serčnostjo, da je očitno, da je Duh Očeta
nebeškega, ki v njem govori. — „Poglavarji ljudstva in starašini,
poslušajte"!  Poglavarji ljudstva  so bili udje velikega zbora
(sin  e dri  j imenovan), kije imel 72 udov, in je bil v Jeruzalemu,
kterega udje šobili veliki duhovni, pismouki in starašini
ljudstva.  Ko tukaj sv. Peter pravi: poglavarji ljudstva
in starašini,  hoče reči: Vi udje velikega zbora, in sosebno vi
starašini, (Izraelovi,  kakor je v greškem). —

V. 9. „Ako sva danes presojevana zavoljo dobrote nad bolnim
človekom, v kom je bil ta ozdravljen",  to je, v čigavi moči je bil
ta ozdravljen (v. 7.). —

V. 10. „Bodi znano vam vsem, in vsemu Izraelovemu ljudstvu,
da v imenu Gospoda našega Jezusa Kristusa, Nazareškega",  to
je, v moči Jezusa Kristusa. Jezus  po hebrejsko: Ješuah  se
pravi: Zveličar, Odrešenik. — Kristus  greška beseda, po
hebrejsko: Mašijah, Mesija,  pomeni vnašemjeziku: Maziljeni.

') Mat. 10, 18-20.

63

Maziljene so Judje imenovali duhovne 1 ), kralje 2 ) in pre¬
roke 3 ), kteri so bili z oljem maziljeni, in v svojo službo po¬
svečeni in vpeljani. Od časa preroka Daniela  pa se Maziljeni
imenuje poglavitno tisti duhoven, kralj in prerok,  od
kterega so preroki prerokovali, in kterega so vsi pobožni v Izraelu
željno pričakovali, ki bo Izrael (ves človeški rod) rešil in kraljestvo
Božje, ktero je bilo po grehu razderto, zopet vstanovil, to je Od¬
rešenik iz hiše kralja Davida. — „Ki ste ga vi krizali“.  Akoravno
niso sami Judje  Kristusa križali, ampak rimski voj saki,
vendar pravi, ki ste ga vi križali,  ker so bili Judje vzrok,
da je Pilat dal Kristusa križati, ko so vpili: križaj, križaj
ga 4 ).  — „Kterega je Bog obudil od mertvih“.  Kakor človeka
je Bog Oče Kristusa obudil od mertvih; kakor Bog pa je Kristus
v svoji moči (v moči svoje Božje natore) od mertvih vstal 5 ). Bogu
Očetu  se pa večkrat v sv. pismu obujenje Kristusovo v življenje
prilastuje, ker se dela vsegamogočnosti, kakoršno je obujenje
mertvega v življenje, Bogu Očetu prilastujejo. — „ V tem“,  to je,
v moči tega Jezusa Kristusa. — »Stoji ta pred vami zdrav“.

V. 11. „Ta“,  namreč Jezus, — „je kamen, kteri je bil za-
veržen od vas zidavcev, kteri je postal vogelni kamen“.  — Te
besede so iz 117. psalma (v. 22.), na ktere se tudi besede pri
preroku Izaiju  (28, 16.) povračajo. V tem psalmu sv. pevec v
bližnjem ali zgodovinskem  pomenu govori od Izraelskega
ljudstva,  in prerokuje, da to ljudstvo, akoravno bo od ajdov
zaničevano in zaverženo, je vendar poklicano, p er v o biti na zemlji.
V viš em ali po dobenskem  pomenu je pa v tem psalmu govorjenje
od prihodnjega Mesija,  da bo podlaga, dno novega Božjega kra¬
ljestva, kteri bo Jude in ajdje v eno samo cerkev združil. Tudi
Kristus  sam te besede nase obrača 6 ), in sv. Peter  jih tukaj
in v pervem listu (2, 6. 7.) od Kristusa  razlaga, ko uči, da
Jezus, obljubljeni in poslani Mesija je vogel ni kamen, podlaga,
dno  vsega keršanskega  poslopja, Božjega kraljestva. Na
vero  v njega prihodnjega  Mesija je bila vstanovljenain zidana
cerkev stare  zaveze, judovska  cerkev, Božje kraljestvo, kakor
se je od začetka med Judi prikazalo; vera v Kristusa od Boga
poslanega  je pa zdaj podlaga,  dno  cerkve n o v e zaveze 7 ),
ko on vse ljudi v eno samo cerkev združi. Za tega Kristusa

') 3. Mojz. 4,3. 5.16. Ps. 105, 15. — 2 )Ps. 2, 2. Iz. 45, 1. — 3 ) 3.Kralj.

19, 16. — 4 )  Jan. 19, 6. - 5 ) Jan. 2, 19.; 10, 18. — 6 ) Mat. 21, 42. —

7 ) 1. Kor. 3, 11.

64

viši duhovni, pismoučeni in starašini, ki so hili poklicani zidati v
hiši Božji, to je ljudi v Božje kraljestvo zbirati, niso nič marali,
so ga zavergli. Ker so to storili, je poslopje judovske cerkve raz¬
padlo, in Izraelsko ljudstvo brez Mesija, ki je bil duša  njegova,
je postalo enako mertvemu truplu. Kavno to, kar je sv. apostelj
v podobi izgovoril, zdaj brez podobe, pove, ko pravi:

V. 12. „In v nikomur drugem ni zveličanja namreč pravega.
— „Zakaj nobeno drugo ime pod nebom ni dano ljudem, v literem
bi mogli zveličani biti“;  hoče reči: ni druzega, v kterem po Božji
določbi in napravi moremo pravo, večno zveličanje doseči. Beseda:
ime v sv. pismu večkrat pomeni bistvo, osebo 1 ),  tako tudi
tukaj: pomeni osebo Kristusovo.

Preljubi! v nikomur ni pravega zveličanja, kakor le v Jezusu
Kristusu,  ker le Jezus Kristus zamore odrešenje in zveličanje
dati ljudem; zakaj le njega je Bog ljudem na zemlji dal, da po
njem v večno zveličanje pridejo. Vse človeštvo je po grehu pervih
staršev prišlo v sužnost greha , hudiča, pogubljenja in smerti, in
ni bilo mogoče, se iz te sužnosti rešiti. Bog sam se je mogel
človeštva usmiliti, in ga, ki je bil popolnoma ločen od njega, k
sebi vzdigniti. To je storil, ko je poslal v naše odrešenje svojega
edinorojenega Sina, Jezusa Kristusa, na svet, in ta je za neskončno
zadolženje neskončno spravno daritev opravil, ko je bil Očetu ne¬
beškemu pokorn do smerti na križu 2 ). Po tej spravni daritvi je
bil, kakor pravi sv. Pavel 3 ),  svet z Bogom spravljen. Da bo pa
slehern v resnici z Bogom spravljen, ali odrešen, se mora tega
odrešenja vdeležiti, in to se zgodi po veri  v Jezusa Kristusa in
po sv. k er s tu. „Kdor veruje in bo keršen , pravi Kristus,  bo
zveličan 4 )“. In sv. Pavel  oznanuje: „Pravičnost Božja (to je,
opravičenje in posvečenje) je po veri Jezusa Kristusa za vse in
nad vse, kteri verujejo vanj“ 5 ). Deržimo se tedaj stanovitno Kri¬
stusa; on srednik  med Bogom in človeštvom, kteri je po Božji
določbi in napravi podlaga novega kraljestva Božjega, sv. cerkve
na zemlji, naj nam bo vselej vogelni kamen;  in to nam bo,
če bomo ter dno vero  v njega Bog-človeka, Odrešenika in Zve¬
ličarja sveta, imeli, in sicer takošno vero, ktera, kakor sv. Pavel
uči 6 ), po 1 j u b e z n i dela; ker le vera v ljubezni, ktera se v
ljubezni do Boga in do bližnjega razodeva, človeka opraviči in
zveliča. Primeri, kar je povedano v praznik razglašanja
Gospodovega v. 6., velikonočni ponedeljek v. 43.

') Mat. 10, 20. Jan. 1, 12.; %  28. - 2 ) Filip, 2, 8. - 3 )  2. Kor. 5,19, -
<) Mark. 16, 16. — 5 ) Kralj, 3, 22. — 6 ) Gal. 5, 6.

65

Tretjo nedeljo po razgiašenji Gospodovem.

Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Rimljanov 12, 16—21.

Današnje berilo je konec dvanajstega poglavja lista do Rim¬
ljanov, v kterem sv. apostelj razlaga poglavitne dolžnosti keršan-
skega življenja.

V. 16. „Bratje! ne hodite sami pri sebi modri“.  Kdor je sam
pri sebi ali v svojih očeh moder, se modrejšega domiŠljuje memo
družili, in zaničuje misel, svete in podiičenje druzih, takošen ravna
zoper bratovsko ljubezen, razdira mir in edinost. — Zatorej nikdar
ne pozabimo, da duhu keršanstva, kteri je duh edinosti in lju¬
bezni in ponižnosti,  ni nič bolj nasproti, kakor prevzetnost,
prevzetno mišljenje od sebe in prevzetno povzdigovanje samega
sebe čez druge. Že po preroku Izaiju Bog govori: „ Gorje vam,
kteri ste modri v svojih očeh, in sami pri sebi razumni“ (5, 21.).
Iz tacega prevzetnega mišljenja od sebe so prišle ločitve in
razpori  v cerkvi in v kraljestvih. „Modrost, ktera je od zgorej
(se od Boga izhaja), pravi sv. Jakop  (3, 17.), je mirna, ponižna,
prizanesljiva, polna usmiljenja in dobrega sadu“ (dobrega dejanja).
„Neumna je modrost tega sveta 11 , pravi sv. Pavel  '), ker, kakor
zgodovina uči, so modri tega sveta, ko so razodenje Božje vnemar
pušali, zašli v malikovanje in vse hudobije 2 ).

V. 17. „Nikomur ne vračujte hudega s hudim“;  hoče reči:
nikomur, naj bo kristijan ali ne, ne vračujte hudega s hudim, „ker,
kakor sv. Peter  pravi, ste v to poklicani, da blagodar (namreč
večno zveličanje) v deležnino posedete 41 3 ). Enako uči Kristus 4 ).
— „Prizadevajte si za dobro, ne le pred Bogom, ampak tudi pred
vsemi ljudmi 11 .  Sv. apostelj hoče reči: Tako živite, da ne hote le
Bogu, ki v serce gleda, dopadli, temuč, da bote z dobrimi deli
tudi bližnjega k dobremu spodbadali, torej vse to opustili, kar bi
njega pohujšalo. —

Kristijani! nič bolj ne kaže, da ima človek duha keršanstva
v sebi, če hudo z dobrim vračuje. Takošni človek zasluži po be¬
sedah sv. Kriz  os  torna  dvojni venec; enega zavoljo hudega,
ktero poterpežljivo prenaša, druzega zavoljo dobrega,  ktero iz
ljubezni sovražnikom stori. Tudi mi tako storimo, potem bomo v

') 1. Kor. 1,20. - ») Rimlj. 1,18-27. - 3 ) 1. Pet. 3,9, - <)  Mat. 5, M.
Luk, 6, 28.

a

66

dejanji pokazali, da smo pravi učenci Kristusovi, kije,  ko je na križu
visel, poterpežljivo terpel, in za svoje sovražnike k Bogu molil.
Kdor hudo s hudim vračuje, misli, da je po vnanjem človeka,
sovražnika svojega, premagal, toda po notranjem je bil on sam od
hudiča premagan. Zatorej pravi sv. Duh v stari zavezi 1 ): „Boljši
je poterpežljiv, kakor močan človek; in kdor nad svojim sercem
gospoduje, je boljši, kakor uni, ki mesta premaguje 1 '. Dobro pa
moramo storiti za to, da Bogu dopademo, ne pa, da bi ljudem
dopadli. Kdor dobra dela zavoljo tega dela, da bi ljudem
dopadel in da bi ga ljudje hvalili, takošen nima nič plačila pri
Bogu pričakovati. Zatorej Kristus  opominja: „ Glejte! da svojih
dobrih del ne delate pred ljudmi, da bi vas vidili; sicer ne bote
imeli plačila pri svojem Očetu, kteri je v nebesih" 2 ). Pred ljudmi
moramo le zavoljo tega dobra dela delati, da jim damo lep
zgled,  in jih s tem spodbadamo, da tudi oni dobra dela delajo,
in pobožno žive. če bližnjemu damo lep zgled, mu skažemo du¬
hovno  milošinjo, ktera, kakor pravi sv. Avguštin,  je večji, kakor
pa, če kterega telo z jedjo in pijačo poživljamo.

V. 18. „Ako je mogoče, kolikor je pri vas, imejte mir z vsemi
ljudmi Dolžnost kristijanova je z vsemi ljudmi mir imeti, z ver¬
nimi in nevernimi, s prijatlom in sovražnikom, in zatorej si moramo
od svoje strani prizadevati, da vse to opustimo, kar bi utegnilo
mir razdreti, in da vse to storimo, kar ga zamore zopet poravnati.
Zatorej pravi Kristus:  „Blagor mirnim, ker bodo otroci Božji
imenovani" 3 ). Toda ni vselej v naši moči mir imeti z vsemi
ljudmi; ker, če so ljudje hudobni, zamorejo večkrat kaj tacega od
nas tirjati, kar je Božjim postavam ali pa naši vesti nasproti; v
takošnih okolišinah je naša dolžnost, da smo Božji postavi pokorni,
da ravnamo po svoji vesti, akoravno bi zavoljo tega se mir z
drugimi razderl. Zatorej Kristus,  ki je že v stari zavezi ime¬
novan poglavar miru 4 ),  in je svojim mir zapustil, sam pravi:
„Nikar ne mislite, da sem mir prišel prinest na zemljo ; ne miru,
ampak meč (nasprotvanje do smerti) sem prišel prinest" 5 ); ker je
previdil, da ne bodo hotli vsi njegove vere sprejeti, in bodo zatorej
sovražili in preganjali te, ki bodo njegovi učenci.

V. 19. „Ne delajte si samipravice, preljubi 1 ;  to je, ne mašujte
se, če vas je kdo razžalil, ali vam krivico storil. „Ampak dajte
prostor jezi“  (Božji), to je, ampak prepustite Bogu, kteri hudo za-

') Buk. preg. 16, 32. — -i ) Mat. 6, 1. - 3 ) Mat. 5, 9. - 4 ) Iz. 9, 6. -

5 ) Mat. 10, 34.

67

metuje in kaznuje, vse maševanje in kaznovanje vam storjene
krivice. Jeza Božja  je razžaljena ljubezen Božja, je Božje nedo-
padajenje nad pametnimi stvarmi, ktere napčno obračajo svojo
prosto voljo, se ustavljajo Božji modrosti -in dobrotljivosti, in tako
svoje večno zveličanje zaderžujejo. Zatorej pomenijo besede: jeza
Božja,  nedopadajenje Božje, v kterem hudo zametuje in kaznuje. —
„Zakaj pisano je“,  namreč v peterih bukvah Mojzesovih  (32,35.):
„Meni gre maševanje; jest bom povernil, reče Gospod Ysak tedaj,
kdor se hoče sam maševati, daje na znanje, da se noče na Božjo
pravico zanašati. Božja jeza izhaja iz ljubezni, hudobnega ne po¬
tare nagioma ko blisk, ampak čaka poterpežljivo na njegovo spre-
obernjenje, iii ne neha mu deliti potrebnih darov. Ce sv. Pavel
pravi: Ne delajte si sami pravice,  s tem noče reči, da kri-
stijauu ni dopušeno, se za svoje pravice potegovati;  ampak
hoče s tem naznaniti, da zamore (za naše in druzih zveličanje,
ktero nam mora pred vsem drugim vselej pred očmi biti) včasih
boljši biti, pred sodbo ne hoditi, in se za svoje pravice in reči ne
potegovati. Kdor to stori, prinese Bogu velik dar, in Bog bo pred
ali poznej nad temi, ki nam krivico delajo, svojo ojstro pravico
skazal '). Kako imamo s svojimi sovražniki ravnati, sv. apostelj
poočituje z zgledom sv. pisma stare zaveze, ko pravi:

V. 20. „Ternuč, ako je tvoj sovražnik lačen, daj mu jesti;
ako je žejin, daj mu piti. Zakaj, če to storiš, mu boš žerjavico na
glavo nosil“.  Te besede so spovzete iz bukev Pregovorov  (25,21.),
in sv. apostelj hoče reči: če sovražniku svojemu dobrote skažeš,
boš s tem storil, da se bo svojega dejanja proti tebi kesal, in da
bodo tvoje dobrote njegovo serce k ljubezni do tebe vnele. „Nič
bolj, pravi sv. Avguštin,  ne vnema k ljubezni, kakor z ljubeznijo
naproti priti".

V. 21. „Ne daj se hudemu premagati“,  da bi namreč tudi ti
hudo s hudim vračeval; „temuč premagaj hudo z dobrim“,  ktero
sovražniku storiš.

Preljubi! v današnjem listu uči sv. Pavel razloček  med
Bogom in svetom. Otroci tega sveta mislijo, da, kdor se ne ma¬
šuje, na znanje daje, da je premagan; sv. Duh v sv. pismu pa
uči, da, kdor se mašuje, je premagan, namreč od strasti se maše¬
vati, hudo s hudim vračevati; sv. Duh uči, da tisti je zinagovavec,
kteri hudobiji sovražnikov dobrote nasproti stavi. Kdor tako ravna,
sam sebe premaga, je pa tudi zmagal sovražnika, kterega je seboj

‘) Rirolj, %  §.

5 *

68

in z Bogom spravil. To keršansko maševanje nam Bog pripusti;
to storiti nam Kristus zapoveduje, ko pravi: „Ljubite svoje so¬
vražnike, dobro jim storite, kteri vas sovražijo, in molite zanje,
kteri vas preganjajo in obrekujejo 11  ’), Bog je ves dobrotljivost in
ljubezen, dobrote skazuje svojim sovražnikom, hudobnim, ki jih
preživi; in Jezus Kristus, Sin njegov, je sovražnike svoje prišel
odrešit. Mi ko kristijani smo otroci Božji in bratje Kristusovi; ali
ne bomo posnemati hotli Boga, svojega nar boljšega Očeta in
Kristusa svojega Odrešenika? Ljubezen naj tedaj gospoduje v našem
sercu, ne želje maševanja, ne grenkoba sovraštva, ne vihar jeze.
Če bomo tako ravnali, nas bo Bog ljubil; ljubili nas bodo pa tudi
vsi prijatli in svetniki Božji; kdor si je pa svest, da ga prijatli
in svetniki Božji ljubijo, bo zamogel prenesti sovraštvo in nepri¬
jaznost tega sveta.

Četerto nedeljo po razglašenji Gospodovem.

Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Rimljanov 13, 8—10.

V začetku tega poglavja opominja sv. apostelj verne, po-
koršino skazovati viši oblasti, ker je od Boga  postavljena,
ji davke opravljati, in sploh vsakemu dajati, kar mu gre (v. 1—7.).
Zdaj pa opominja k ljubezni,  ktero smo vsakemu dolžni, ko pravi:

V. 8. „Bratje! nikomur ne bodite nič dolžni, razun tega, da
se med seboj ljubite Sv. apostelj hoče reči: Nikomur nič ne
ostajajte dolžni, kakor le samo bratovsko ljubezen; ker ljubezen
vsaki cas in v vsakterih zadevah kaj hoče od vas; z njenim spol-
novanjem človek ne pride do konca, če človek kako dolžnost spolni,
bo ljubezen še bolj gorka, in še več tirja od njega. „Ljubezen,
če kdo ljubi, pravi sv. Tomaž A k vinski,  se ne zmanjšuje,
ampak raste 11 ; ker „ljubezen, kakor uči sv. Pavel,  nikoli ne
mine 112 ); ona ostane tudi v večnem življenji; vera se bo spreme¬
nila v gledanje, upanje v posestvo, ljubezen pa nar veči med temi
tremi, ostane vekomaj 3 ). — „Zakaj kdor bližnjega ljubi, je po¬
stavo dopolnil S temi besedami naznanja sv. apostelj vzrok,
zakaj smo vsem  ljudem in vselej  ljubezen dolžni, ker le tisti,
kdor bližnjega ljubi, spolnuje vse zapovedi. V ljubezni  so namreč

') Mat. 5, M. - 2 ) 1. Kor. 13, 8. - 3 ) 1. Kor. 13, 13.

69

vse dolžnosti do bližnjega zapopadene; kdor v resnici ljubi, ta
je vse posamezne dolžnosti do bližnjega, ktere postava tirja, že
spolnil. Zakaj v natori ljubezni je to zapopadeno, kar je namen
vseh zapoved, namreč bližnjemu nič žalega storiti. Zatorej popol¬
noma prav govori sv. Avguštin:  „Ljubi, in stori, kar hočeš“.
To resnico razlaga sv. apostelj v naslednjih dveh verstah, ko imenuje
nektere prepovedi, ki so v Božjih zapovedih zapopadene:

V. 9. „Zakaj to: Ne prešestvaj, ne ubijaj, ne Tcradi, ne govori
krivega pričevanja, ne poželi, in če je kaka druga zapoved, je v
teh besedah zapopadena: Ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe",
Bližnjega kakor sam sebe ljubiti se pravi, da bližnjemu z enako
ljubeznijo in prijaznostjo vse, kar je dobrega, koristnega in prijetnega
zavoljo njega  želimo, v kteri (ljubezni in prijaznosti) si sebi zavoljo
nas vse tisto želimo. Lastna ljubezen je tedaj mera  (vodilo) lju¬
bezni do bližnjega; da pa lastna ljubezen ne bo samosvoja, sebična,
dobiva svojo mero (vodilo) iz prave ljubezni do Boga.

V. 10. „Ljubezen do bližnjega ne dela hudega";  ampak, ker
je, kakor sv. Pavel  uči *), dobrotljiva, ni nevošljiva, se ne da raz¬
dražiti, ne misli hudega, se ne veseli krivice, — tudi, kjerkoli
more, bližnjemu dobro stori. — „Spolnjenje postave tedaj je lju¬
bezen".  Sv. apostelj hoče reči: Vse dolžnosti, ktere postava od nas
tirja, so zapopadene v eni zapovedi ljubezni do bližnjega; kdor to
spolnuje, je s tem vse zapovedi spolnil, če sv. apostelj tukaj  in
v listu do Galačanov  (5, 14.) pravi, da ta, ki bližnjega  ljubi,
ne pa, da, kdor Boga  ljubi, je vso postavo spolnil, od tod pride,
ker je s pravo ljubeznijo do bližnjega neločljivo sklenjena ljubezen
do Boga , Očeta vseh ljudi. Prave ljubezni do bližnjega nihče ne
more imeti, ako tistega v Bogu in zavoljo Boga ne ljubi.

Kristijani! pač lep nauk je, kterega sv. Pavel dans tudi nam
daje z besedami, ktere je nekdaj pisal vernim Rimljanom, da
vsakteremu dajemo, kar mu gre, in nikomur nič dolžni ne ostajamo
razun bratovske ljubezni. Drugim dolgovom in dolžnostim zamore
človek za vselej zadostiti, ljubezni do bližnjega pa ne moremo
nikdar ne zadostiti; dolg ljubezni se vedno plačuje in vedno ostane
za vse življenje, ker je Božja zapoved, da bližnjega vedno ljubimo.
Če bomo pravo keršansko ljubezen imeli, bomo vse opustili, kar
bi bilo bližnjemu škodljivo, nekoristno in neprijetno, bomo pa v
ljubezni do njega vse storili, kar vemo, da mu je ljubo, koristno
in prijetno, in sicer lahko, ker ljubezen vse lahko stori. V tej

') 1. Kor. 13, 4-6.

70

ljubezni do bližnjega bomo pa tndi pokazali, da Boga resnično
ljubimo, ker ljubezen do Boga je neločljivo sklenjena s pravo lju¬
beznijo do bližnjega. „To zapoved imamo od Boga, pravi sv.
Janez  '), da, kdor ljubi Boga, naj ljubi tudi svojega brata," (bliž¬
njega). Ako kdo reče: »Ljubim Boga, in sovraži svojega brata,
je lažnik". Zatorej ljubimo s keršansko ljubeznijo vse ljudi; ljubimo
jih ne z besedo, tudi ne z jezikom, ampak v dejanji in v resnici 2 ).
Spolnjenje postave je ljubezen!

Peto nedeljo po razglašenji Gospodovem.

Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Kološanov 3, 12—17.

Kološanom, kteri so bili po Pavlovem učencu, Epafru,  k
keršanski veri spreobernjeni, je od krivih učenikov, ki so jim viso-
kejši modrost memo keršanske obetali, velika nevarnost protila.
Sv. Pavel, k kteremu se je Epafra v Rim podal, kjer je bil sv.
apostelj pervikrat v ječi, ko je žalosten stan kološanske občine
zvedel, je pisal list Kološanom, vkterem dokazuje, da je v Kristusu
bogastvo modrosti in spoznanja Božjega, in da keršanstvo to modrost
in to spoznanje dodeli, da po Kristusu dohaja ljudem zveličanje,
in da se tistega vdeležujejo, če z njim duhovno umerjejo in k
novemu življenju pravičnosti vstanejo. Zatorej pravi:

V. 12. „Bratje! oblecite ,Poprej  (v 8. versti) sv. apostelj
dela starega  človeka, ktera morajo sleči, imenuje grehe zoper
bližnjega; zdaj (v. 12.) pa imenuje dela novega  človeka (ki je v
Kristusu prerojen in od grehov očišen), ktera morajo obleči, tiste
čednosti, ktere iz ljubezni do bližnjega izhajajo. Sv. apostelj hoče
tedaj reči: če ste novega človeka oblekli, in če ste v tem novem
človeku (ker ste vsi po veri in po sv. kerstu v Kristusa vsajeni,
vsi eno telo) vsi popolnoma enaki  postali, potem iz tega izhaja,
da se morate med seboj ljubiti. Da bi jih k temu nagnil, jih
opomni velikih gnad in dobrot, ktere jim je Bog dodelil. — Kakor
izvoljeni Božji,  to je, kakor ti, ktere je Bog poklical v keršanstvo 3 ).
— „Sveti“,  ktere je Bog odločil iz tega sveta (izmed Judov in
ajdov), in sebi, ko vas je v sv. kerstu prerodil in prenovil, posvetil,

') I. Jan. 4, 21. - *) 1. Jan. 3, 18. - 3 ) Efež. 1, 4. 11.

71

da bi njemu sveto živeli. — „In ljubi“,  namreč otroci Božji, kterih
dolžnost je, da se med seboj ljubijo. Med čednostmi, v kterih se
prava ljubezen do bližnjega razodeva, imenuje sv. apostelj naj
poprej: „preserčno usmiljenje, dobrotljivost, ponižnost, pohlevnost,
poterpežljivost",  namreč v prenašanji slabost druzih.

Sv. apostelj Kološane imenuje izvoljene.  Božje. Preljubi!
tudi mi smo izvoljeni Božji; tudi nas je Bog izmed milijonov in
milijonov ljudi v keršanstvo, v Kristusovo cerkev poklical, nas
sebi posvetil, ko nas je v sv. kerstu prerodil in storil svoje otroke,
da bi njemu, v njegovo čast sveto živeli. Poklical nas je in po¬
svetil ne zavoljo našega zasluženja, ampak po svojem usmiljenji
zavoljo zasluženja Kristusovega. Ali ni to neskončna dobrotljivost
ino neizrekljiva ljubezen Božja do nas? Vprašajmo se: ali smo
bili dozdaj Bogu hvaležni za to; ali smo živeli sveto, brezmadežni
vselej pred njegovim obličjem? ali smo njega nar boljšega Očeta
ko hvaležni otroci ljubili? Spoznati moramo, da nismo vselej sveto
živeli, da smo večkrat grešili, in tako se nevredne tega poklica
skazali. Prosimo ga, da nam odpusti, in terdno sklenimo, za naprej
le njemu, za njegovo čast živeti.

V. 13. „ Prenašajte eden druzega, in odpušajte si med seboj,
če ima kdo čez koga pritožbo, kakor je Gospod vam odpustil, tudi
vi“.  Vedni zgled, kterega moramo posnemati, če so nas drugi
razžalili, je Kristus v svojem obnašanji do sovražnikov. Kakor
nam je Bog po Kristusu vse odpustil in zanesel, tako moramo
tudi eden druzemu zanesti , ).

V. 14. „Pred vsem tempa imejte ljubezen, ktera je vez po¬
polnosti".  Sv. apostelj hoče reči: Čez vse omenjene čednosti, ktere
so kakor oblačila novega človeka, oblecite ljubezen, kakor plajš,
kteri vsa druga oblačila skupaj derži in zvezuje. Ljubezen imenuje
sv. apostelj vez popolnosti,  ker vse čednosti zvezuje in popolne
dela. Ljubezen je tako rekoč duša  telesa čednost. Kakor duša vse ude
telesa združuje in jih v eno celoto sklepa, tako, da, če duša telo zapusti,
udje razpadejo; enako tudi ljubezen združuje vse čednosti in jih stori eno
telo keršanske popolnosti. Nobena čednost ni brez ljubezni popolna,
vsaka čednost brez ljubezni oslabi in zadnjič umerje; ljubezen je pod¬
laga čednostim. Zatorej se ni čuditi, če sv. Pavel  v vseh svojih
listih razodeva, da mu nič ni tako pri sercu, kakor ljubezen. „Brez
ljubezni, pravi sv. Krizostom,  ni nobene čednosti“. In sv.
.Janez  piše: „Če kdo pravi: Ljubim Boga, in sovraži svojega

') Efež. 4, 32,

72

brata (bližnjega), je lažnik. Kdor namreč ne ljubi svojega brata,
kterega vidi, kako more Boga ljubiti, kterega ne vidi“ ')? „Kdor
ne ljubi, ostane v smerti“ 2 ), to je, ta ne more prerojen in otrok
Božji biti. Ni se tedaj čuditi, če učenci Kristusovi ljubezen tako
pogosto in resnobno priporočajo in zaterjujejo; sej je njih učenik
sam rekel: „Novo zapoved vam dam, da se ljubite med seboj, kakor
sim jest vas ljubil. V tem bodo spoznali, da ste moji učenci, ako
bote ljubezen imeli med seboj a )“. Pervi kristijani so natanko
spolnovali to Gospodovo zapoved, bili so, kakor sv. pismo 4 ) pravi,
„enega  serca in enega  duha“. O kako pač drugači je današnji
dan! Povsod se pritožujejo ljudje zavoljo pomankanja ljubezni,
častiželjnost, lakomnost in poželjivost, združena s sebičnostjo so
ljubezen zaterle. Zatorej pa tudi oslabnje keršansko življenje.
Ljubezen je podlaga čednost; brez nje ni nobene čednosti; ljubezen
vse čednosti popolne stori. Tega nikdar ne pozabimo.

V. 15. „In mir Kristusov naj veselo gospoduje v vaših sercih“.
Ta mir imenuje mir Kristusov,  ker ga le Kristus, naš Odrešenik,
da 5 ), kteri je že v stari zavezi imenovan poglavar miru 6 ).  Ta mir,
pravi sv. apostelj, naj gospoduje,  to je, naj bo tako močan, da si
vse to, kar ga zaderžuje, vse hudo poželenje , nerodne misli in občut¬
ij ej e podverže, in nič več tistih v sebi gospodovati ne pusti; zatorej
pravi: naj gospoduje v vaših sercih.  Če je serce, ktero je podlaga
občutenja, mirno, potem je pokoj in edinost v vsem človeku. —
„K kteremu ste tudi poklicani v enem telesu“;  to je, k kteremu
miru ste vi vsi verni poklicani, ker ste vsi k enemu telesu po¬
klicani : kajti v živem telesu mora edinost in mir biti med posa¬
meznimi udi, da celota ne razpade. Z mirom Kristusovim je pa:
sklenjeno veselje v sv. Duhu 7 ),  to je veselje, ktero izhaja od
sv. Duha. To veselje se pa razodeva v hvaležnosti  do Boga,
ki nam je v Kristusu vse dodelil; zatorej pristavi sv. apostelj:
„In hodite hvaležni namreč Bogu, ki vam je Kristusa in z njim
vse, kar vaše opravičenje iii zveličanje obsega, podelil 8 ). — Kar
sv. PavelKološanom piše: Mir Kristusov naj veselo gospo¬
duje v vaših sercih,  to je tudi nam vsem rečeno. Naš mir,
kakor pravi sv. Pavel 9 ), je Kristus,  ko je nas in vse človeštvo
z Bogom spravil ,0 ); mi vsi, ki v Kristusa verujemo, smo k temu
Kristusovemu miru poklicani, ker smo vsi v eno telo (Kristusovo)

') 1. Jan. 4, 20. - ■)  1. Jan. 3, 14. - 3 ) Jan. 13, 34. 35. - <) Dej. ap.

4, 32. - 5 ) Jan. 14, 27. — 6 ) Iz. 9, 6. - 7 ) Bimlj. 14, 17. - 8 ) Rimlj. 8, 32.

— 9 ) Efež. 2, 14. - ">)  Rimlj. 5, 10.; 2. Kor. 5, 18.

73

poklicani, in smo tudi vsi po sv. kerstu udje tega enega telesa
postali. Kakor so v živem telesu vsi udje v lepi edinosti in v miru
med seboj, tako mora tudi med udi Kristusovega telesa, med
vernimi edinost in mir biti, tedaj moramo v edinosti in v miru
med seboj živeti. To pa se bo zgodilo, če mir Kristusov v naših
sercih gospoduje; ker tam, kjer mir Kristusov gospoduje, ne gospo¬
duje hudo poželenje, in kjer to ne gospoduje, tam je mir z Bogom, z
bližnjim in seboj; tam je pa tudi veselje v sv. Duhu, ktero je
predokus večnega, nebeškega veselja.

V. 16. „Beseda Kristusova naj prebiva obilno med vami z
vso modrostjo; učite in opominjajte se med seboj s psalmi, s hval¬
nimi in duhovnimi pesmimi, pojte Bogu veseli v svojih sercih 11 .  S
temi besedami opominja sv. apostelj verne, da se med seboj spod-
badajo. Vzajemna ljubezen kristijanov se mora namreč v tem razo¬
devati, da se pri službi Božji eden druzega spodbadajo. To se pa
s koristjo le takrat zamore zgoditi, če polnost b es ede Kristusove,
to je, njegovega nauka, njegove resnice po veri v njih prebiva.
Kristusov nauk (resnica) da človeku pravo  modrost, in le tisti,
ki ima to pravo modrost, je zmožen druge podučevati in opominje-
va + i. — S hvalnimi in duhovnimi pesmimi.  Te pesmi so
verni od sv. Duha navdihnjeni ’) v pervih časih keršanstva prepe¬
vali. Sv. apostelj pravi: pojte v svojih sercih,  da ta molitev
in to češenje Božje ne bo le z ustmi -), temuč, da tudi serce ve,
kar usta izrekujejo. Greške besede: en hariti,  namesti veseli
ali hvaležni, drugi prestavljajo bolj prav: v gnadi;  ker človek
potrebuje gnade Božje, da bo Boga spodobno s svetimi pesmimi
hvalil in častil. —

Tudi mi skerbimo,- da bo Kristusova beseda, sv. resnica,
ktero je z nebes na zemljo prinesel, v nas, v naših sercih vedno
prebivala, da bo vodilo vseh naših misel, želja, občutljejev, naše
volje in našega govorjenja in vsega našega dejanja. Če se bo to
zgodilo, bomo imeli pravo modrost, ker potem ne bomo le mogli
sv. Kristusovega nauka v svoje zveličanje obračati, ampak bomo
tudi zmožni, druge opominjevati in podučevati, kako morajo Boga
hvaliti in častiti, da bo njih hvala in češenje Bogu dopadlo.

Y. 17. „ Vse, kar koli delate z besedo ali v dejanji, vse storite
v imenu Gospoda Jezusa Kristusa";  kar se bo zgodilo, če vse to
storimo: 1. v veri  v Jezusa Kristusa, ki nam je, ko je pot,
resnica in življenje 3 ), z besedo in dejanjem pot k večnemu življenju

') 1. Kor. 14, 15. - 2 ) Iz. 29, 13.; Mat. 15, 8. — 3 ) Jan. 14, 6.

74

pokazal; 2. če vse storimo v upanji  v njega, to je v zaupanji v
njegovo gnado, ktero nam je s svojim terpljenjem in svojo smertjo
pridobil; 3. če vse storimo iz ljubezni  do Jezusa, ki nas je
ljubil do smerti, tedaj vse storimo po njegovi volji in k njegovi
časti. Serce, ktero je polno vere, upanja in ljubezni do Jezusa,
ima mir in veselje v sv. Duhu, in to veselje se razodeva v za¬
li valj  e nji  do Boga, ki nam je v Kristusu vse, kar naše opra¬
vičenje in zveličanje obsega, podelil 1 ). Ker se pa Bogu le po
Kristusu,  ki je srednik med Bogom in med nami, spodobno
zahvaliti moremo, pristavi sv. apostelj: „In zahvalite Boga in Očeta
po Jezusu Kristusu, Gospodu našem“.  Zatorej obrača cerkev svoje
molitve v Boga Očeta,  sklepa jih pa z besedami: „Po Jezusu
Kristusu, Gospodu  našem 11 .

Šesto nedeljo po razglašenji Gospodovem.

Berilo iz 1. lista sv. Pavla aposteljna do Tesalonieanov 1, 2—10.

Sv. apostelj Pavel je sam v Tesaloniki, imenitnem mestu v
Macedoniji, ob svojem drugem apostoljskem popotvanji keršansko
občino vstanovil. Ker so se pa Judje zoper njega spuntali, je
mogel iz mesta bežati. Ker ga je novo vstanovljena keršanska
občina močno skerbela, je svoj pervi list iz mesta Korinta pisal,
vkterem jih opominja k stanovitnosti,  in si po njegovem uku
in po Božji volji prizadevati za veči in veči popolnost.

V. 2. ,,Bratje! hvalo dajemo vselej Bogu za vas vse“.  Da ste
namreč vi verni te občine bili stanovitni  v veri in dobri v
dejanji, to ni sad mojega oznanovanja in truda, ampak to je delo
gnade Božje;  zatorej s svojimi tovarši hvalo dajem Bogu. —
„In vas imamo neprenehoma v spominu v svojih molitvah 11 ;  hoče
reči: kolikorkrat se vas spomnim v svojih molitvah, Bogu za vas
hvalo dajem. Molitev in zahvaljenje za prejete dobrote ste tesno
sklenjene.

V. 3. „In pomnimo dejanja vaše vere, in truda, in ljubezni,
in poterpežljivosti v upanji v Gospoda našega Jezusa Kristusa pred
Bogom in Očetom našim“.  Sv. apostelj imenuje tukaj tri poglavitne

‘) Eimlj. 8, 32.

75

čednosti keršanstva: vero, ljubezen in upanje,  ktere tri
čednosti Bog pri prerojenji iz Kristusa v nas po sv. Duhu vlije, in
brez kterih pravo keršansko mišljenje in dejanje ni mogoče. Ker
so se tri čednosti v tesaloniški občini vstanovile, to sv. aposteljna
spodbode, Bogu hvalo dajati. Nar poprej Bogu hvalo daje za
dejanje njih vere.  Dejanje vere niso dobra dela,  ki so jih
iz vere delali, ker v greškem je: delo  vere, in to delo  vere je
bila terdnost vere,  ktero so Tesaloničani s stanovitnostjo v
nadlogah in preganjanji, ktero so od Judov terpeli, pokazali. Da
so bili Tesaloničani v vsem preganjanji stanovitni  v veri, to
je bilo delo  njih vere, ker s tem so poki zali svojo terdnost v
veri. Drugič Bogu hvalo daje za trud ljubezni,  namreč do
bližnjega, ko jih noben trud in nobene težave niso ostrašile, svojim
bratom pomagati. Besede: in pred besedo: ljubezen,  ni v gre¬
škem. Ki s staro latinsko prestavo berejo: in truda in ljubezni, s
sv. Tomažem besedo trud  zvezujejo s poprejšnjo besedo: vere,
in razlagajo: pomnimo vaše delavne vere. — Tretjič Bogu hvalo
daje za stanovitnost v upanji,  namreč v Zveličarja Jezusa
Kristusa, ki je podlaga vsega zaupanja. Sv. apostelj imenuje tukaj
upanje  poslednjič, ker upanje sklepa sedanji in prihodnji svet,
ker upanje v keršanskem življenji  je poslednje 1 ); drugači sv.
apostelj ljubezen  imenuje nar veči med temi tremi 2 ). Besede:
pred Bogom  so v zvezi z besedo: pomnimo.  Ko tedaj pravi:
pomnimo pred Bogom, hoče reči: v molitvi,  ker je to,  kar
človek pred Bogom misli, že molitev. Pristavi: in Očetom
našim,  to je, pred Bogom, ki je tudi naš Oče, ker nas je v
Kristusu posinovil, storil svoje otroke.

Kristijani! Sv. apostelj Pavel je vselej v svojih molitvah Bogu
hvalo dajal, ker je Tesaloničanom gnado dal, da so se v vsem
preganjanji terdno deržali svete vere, bili neutrujeni v delih lju¬
bezni do bližnjega, in stanovitni v upanji v Jezusa Kristusa in
zveličanja v njem. Vprašajmo se, ali je tudi naša vera v Jezusa
Kristusa terdna, in ali smo vselej pripravljeni, za to vero, ko bi
bilo treba terpeti, dati tudi svoje življenje? Vprašajmo se, ali smo
bili neutrujeni v delih ljubezni do bližnjega, in ali nismo tistih
opustili, če so se nam težavna zdela? Vprašajmo se, ali je bilo
stanovitno naše upanje v Jezusa Kristusa, ki zamore svoje vseh
nadlog in nevarnost oteti, in jih po njih peljati v svoje nebeško
kraljestvo? Če vsega tega ne najdemo v nas, prosimo Boga, da

‘) Hebr. 6, 11. - 2 ) 1. Kor. 13, 13.

76

bo tudi nam gnado dal, da bo terdna naša vera, neutrudljiva
naša ljubezen do bližnjega, in stanovitno naše upanje v Jezusa
Kristusa.

V. 4. „Ko vemo, od Boga ljubljeni bratje! vaše izvoljenje“.
S tem pove sv. apostelj vzrok,  zakaj Boga hvali za Tesaloničane;
in hoče reči: Ker jest in moja tovarša iz skušnje vemo (v. 5, 6.),
od Boga ljubljeni bratje! vaše izvoljenje, ko vas je po svoji milosti
poklical k veri v Kristusa in k vživanju vseh dobrot, ki jih ona
obeta. Izvoljenje  Božje pomeni večni Božji sklep, večno
Božjo določbo,  po kteri Bog nektere brez njih poprejšnjega
zasluženja po svoji prosti milosti iz grešnega človeštva izvoli,
odbere, in jih k veri  v Kristusa pelje, da bi po njej v večno
zveličanje prišli. Da sv. apostelj tukaj ne govori od izvoljenja
Tesaloničanov k večnemu zveličanju,  ampak le od izvoljenja ali
poklicanjak keršanski veri, v Kristusovo cerkev  (tedaj od
izvoljenja ali poklicanja k pravičnosti),  je iz tega razvidno, ker
sv. apostelj Tesaloničane opominja, da svojemu poklicu spodobno
žive '); da njegovo delo za njih zveličanje ne storijo prazno (8, 5.);
da se zderže grehov nečistosti in druzib hudobij (4, 3.); da se
nikomur ne dajo zapeljati 2 ).

V. 5. „Ker naš evangeli ni bil le v besedi pri vas, ampak
tudi v moči, in svetem Duhu“.  S temi besedami naznanja sv. apo¬
stelj pervi vzrok,  na koga se njegovo prepričanje od njih iz¬
voljenja opira, če se prevdari, kar sv. apostelj v naslednjem poglavji
(v. 2—8.) pravi, da je poln serčnosti in z velikim vspehom pri
njih Božjo besedo oznanoval, se razvidi, da tukaj v besedah: v
m oči in v sv. Duhu,  ne misli moči ali daru čudeže delati
in druzih duhovnih darov  sv. Duha, n. pr. daru mnogotere
jezike govoriti, ampak moč in ser č no st pri oznanovanji Božje
besede, kt-ero je od sv. Duha navdihnjen z vso serčnostjo oznanoval,
pri kterem oznanovanji se je delavnost Božja kazala 3 ). — „Jn v
veliki obilnosti to je, v polnosti nebeške pomoči,  ktera je moje
pridige podpirala; drugi: v polnosti apostoljskega uka;  še drugi:
v polnosti prepričanja,  ktero so Tesaloničani po mojih pri¬
digah zadobili. Drugi pa greške besede prestavljajo: v velikem
prepričanji,  in to razumevajo od prepričanja aposteljno  vega,
tako da sv. apostelj hoče reči: ker sem pri vas s tako serč¬
nostjo  (z navdihnjenjem) sv. evangeli oznanoval, je to v meni
prepričanje,  zaupanje obudilo, da se štejete med izvoljene Božje

') 1. Tes. 2, 12. - 2 )  2. Tes. 2, 3. - 3 ) Prim. 1 Kor. 2, 4.

77

(2, 2.) — „Kakor veste, kakoršni smo bili med vami zavoljo vas“,
namreč polni moči, sv. gorečnosti in notraujega prepričanja. Po
tem se prepričanje aposteljnovo od izvoljenja Tesaloničanov opira
na to, kako  je pri njih sv. evangeli oznauoval. Opira se to
njegovo prepričanje drugič tudi na to, ker so polni želja po zve¬
ličanji tako voljno  njegove nauke sprejeli, in v dejanji  kazali;
ko pravi:

V 6. „In vi ste posnemavci naši in Gospodovi postali, ker
ste besedo sprejeli v velikih nadlogah z veseljem svetega Duha“.  —
Tesaloničani so postali posnemavci aposteljnovi in Kristusovi, ne s
tem, da so keršansko vero sprejeli, ampak v tem, da so sv. evangeli,
akoravno so bili od svojih rojakov preganjani, z veseljem  spre¬
jeli. Kakor je Kristus svoj nauk v terpljenji in v preganjanji
oznanoval, in kakor je sv. Pavel, preganjan, njim sv. evangeli ozna-
noval, tako so tudi oni v velikem terpljenji sv. evangeli sprejeli
(2, 14.). Kakor pa vse preganjanje in terpljenje ni moglo veselega
zaupanja in svete gorečnosti aposteljnove odstraniti, tako tudi pre¬
ganjanje , ktero so Tesaloničani zavoljo vere terpeli, ni moglo zmanj¬
šati njih veselja nad sv. evangelijem, ktero (veselje) je sv. Duh v
njih obudil in ohranil. In to sveto veselje v vsem terpljenji je
očiten dokaz njih izvoljenja.

V. 7. „ r rako da ste podoba postali vsem vernim v Macedoniji
in Ahaji“j  hoče reči: tako, da ste bili v zgled vsem vernim vsega
greškega naroda. Grecija je bila od Rimljanov razdeljena v dve
deželi, v Macedonijo in Ahajo;  v Ahaji ste bile mesti Atene
in Korint.

Preljubi! tudi nas je Bog, kakor nekdaj Tesaloničane, po svoji
milosti izvolil in poklical k keršanski veri, v Kristusovo cerkev,
da bi po njej zadobili večno zveličanje. Kakor so Tesaloničani s
tem svoje izvoljenje pokazali, da so z veseljem  keršansko vero
sprejeli, in jo v dejanji,  v pobožnem, keršanskem življenji, ka¬
zali, tako tudi mi pokažimo v dejanji, da smo izvoljeni Božji. To
bomo storili, če se bomo terdno deržali Kristusove vere, jo v sve¬
tem, pobožnem življenji kazali, pa tudi pripravljeni, z veseljem za
to vero, če je treba, terpeti. Tudi mi bomo potem posnemavci
Kristusovi,  „kteri je, kakor pravi sv. Pavel  '), za sebi pred¬
postavljeno veselje križ preterpel, in ni maral za zasramovanje", to je,
kteri je namesti veselja tukaj na svetu si smert na križu in za¬
sramovanje izvolil. „K temu (k terpljenju in poterpeljižvosti) ste

') Hebr, 12, 2.

78

poklicani, pravi sv. Peter,  ker je Kristus za nas terpel in vam
je zapustil zgled, da hodite po njegovih stopinjah 41 l ). Posnemali
bomo, če bomo zavoljo vere terpeli, tudi aposteljne,  kteri so
za vero veliko terpeli, in dali svoje življenje; in od kterih pravi
sv. pismo, da „so Sli veseli  spred zbora, ker so bili vredni spo¬
znani, zavoljo Jezusovega imena zasramovanje terpeti“ * 2 ).

Ali pač zamore za kristijana veči čast biti, kakor terpeti za¬
voljo Kristusa, terpeti po njegovem zgledu? Vse, kar je Kristus
terpel, je za nas terpel, on glava naša; blagor udu,  kteri se v
vsem glave, Kristusa derži, in hodi za njim po poti, po kteri je on
hodil! Kdor bo tukaj s Kristusom združen v terpljenji, bo tudi
enkrat z njim združen v nebeškem veličastvu 3 ). Če bomo po zgledu
Kristusovem živeli, bomo v zgled vsem drugim, bomo pa s tem
tudi v dejanji pokazali, da smo vredni imena: Kristijani.  Ni
vreden tega imena, kdor Kristusa ne posnema.

V. 8. „Zakaj od vas se je razglasila beseda Gospodova, ne
le po Macedoniji in po Aha ji, ampak tudi na vse kraje je šla vaša
vera, ktero imate v Boga, tako da nam ni treba kaj govoriti
Sv. apostelj hoče reči: Slovez od vaše stanovitne, vesele vere v
nadlogah in preganjanji, in zavoljo tega tudi slovez evangelija ni
šel le po vsi Greciji, ampak od vaše vere v Boga se povsod ozna-
nuje, tako, da kamorkoli pridemo, nam ni treba k hvali vere vaše
kaj reči. — S temi besedami pove vzrok,  zakaj je poprej Tesa-
loničane hvalil.  Beseda Gospodova je sv. evangeli 4 ).

V. 9. „Sej sami od nas oznanujejo, kako smo bili pri vas
sprejeti, in kako ste se od malikov k Bogu obernili, služiti živemu
in pravemu Bogu“.  Sami,  namreč prebivavci teh krajev, Mace-
donije in Ahaje, in kamorkoli pridemo, od nas oznanujejo, preden
jim kaj povemo. V besedi: n a s razumeva sv. apostelj oznanovavce sv.
evangelija in Tesaloničane; hoče tedaj reči: oznanujejo od nas, oznano-
vavcevvere, s kakošno močjo, navdihnjenjem, prepričanjem in vspehom
smo evangeli pri vas oznanovali; pa tudi od vas oznanujejo, s ka-
košnim veseljem ste sv. evangeli sprejeli, in se spreobernili k ker-
šanstvu, ko ste se od mertvih malikov, ktere ste dozdaj kot ajdje
častili, po apostoljski pridigi spreobernili v veri in ljubezni k ži¬
vemu in pravemu Bogu, kterega evangeli uči.

V. 10. „ln čakati njegovega Sina z nebes, (kterega je od
mertvih obudil)“;  hoče reči; vi vsi spreobernjenci iz ajdov in Ju-

’) 1. Pet. 2, 21. - 2 ) Dej. ap.5,41.- 3 ) Bimlj. 8,17. - 4 ) 2. Tim. 3,1.;

2. Tim, 2, 9.

79

dov, ker je Mesija že prišel, imate zdaj svoje upanje v prihodu
tega, ki je Mesija in Sin Božji, kterega je Bog od mertvih obudil,
in ga posadil na svojo desnico v nebesih '). — „Kteri nas je otel
od prihodnje jeze“;  to je, kteri, ko nas je rešil iz sužnosti greha 2 ),
nas je otel od prihodnje jeze Božje, ktero bo Bog razodel, ko bo
sodnji dan grešnike z večnim pogubljenjem kaznoval.

Preljubi! sv. Pavel pravi v današnjem listu, da so Tesaloničani
zapustili svoje malike, kterim so dozdaj služili, in so se, ko so Kri¬
stusovo vero sprejeli, popolnoma obernili k živemu in pravemu
Bogu, in so njemu v stanovitni veri in neutrujeni ljubezni služili.
Koliko pa je kristijanov, kteri, akoravno so kristijani, in poznajo
pravega Boga, vendar služijo malikom; eden maliku častiželjnosti,
drugi maliku lakomnosti, drugi maliku poželjivosti; zakaj kdor koli
ljubi svet ali reči tega sveta, kdor je sužen napuha, lakomnosti in
poželjivosti, ta je malikovavec, ker tiste reči više ceni kakor Boga.
Kdor pa tako ravna, v tem ni ljubezni. „Ako kdo svet ljubi, pravi
sv. Janez,  ni Očetove (Božje) ljubezni v njem“ 3 ); ker ljubezen
sveta se ne združi z ljubeznijo Božjo. Ker smo po Kristusu za-
dobili spoznanje pravega Boga, in tudi vemo, kaj je ta Bog v naše
zveličanje storil, da je dal svojega edinorojenega Sina v smert,
odpovejmo se svetu in službi njegovi, in služimo temu živemu in
pravemu Bogu v terdni veri in neutrujeni ljubezni, če bomo tako
živeli, bomo tudi mi z zaupanjem in veseljem pričakovali prihoda
Kristusovega k vesoljni sodbi, ker vemo, da bomo tudi mi prejeli
venec pravice, kterega je Bog prihranil vsem tistim , ki ljubijo
njegov prihod 4 ), to je, ki zavoljo pobožnega življenja njegovega
prihoda z veseljem pričakujejo.

Pervo predpepel nično nedeljo.

Berilo iz 1. lista sv. Pavla apostejjna do Korineanov 9, 24—27.

in 10, 1—5.

Poprej (v 23. versti) je rekel sv. apostelj : „vse storim za¬
voljo evangelija, da se ga vdeležim“;  s kterimi besedami
hoče reči: da sem se v vseh zadevah, kolikor mi je vest dopušala,

') Efež. 1, 20. — ') Tit. 2, 14. - 3 ) 1. Jan. 2, 15. - “) 2. Tim. 4, 8.

80

ravnal po željah, nagnjenjih in potrebah onih, kterim sem sv. evangeli
oznanoval, sem vse storil zavoljo evangelija, da se ga s temi,
kterim ga oznanujem, vdeležim, to je, da ne le drugim veselo ozna¬
nilo od zveličanja v Kristusu prinesem, ampak, da se tudi sam
tega zveličanja vdeležim. Zavoljo tega je pa treba veliko ter-
peti in se premagovati.  To misel zdaj sv. apostelj izpeljuje
v dvojni podobi: tečiša in boja,  ktere podobi ste posnete od
očitnih ljudskih iger na Istmu (medmorji). Ker je mesto Korint
na Istmu stalo, in so se te igre blizo tega mesta izpeljevale, so
bile tedaj Korinčanom znane, in zatorej pravi sv. apostelj:

V. 24. ,,Bratje! ne veste li, da tisti, kteri v tečišu teko, vsi
sicer teko, pa le eden stavo dobi“  ? V tečišu  so namreč tekali
od konca k koncu, in kteri je vse pretekel, je bil zmagovavec, in
je stavo, to je, plačilo prejel. — „Tako tecite, da jo dosežeteB.  S
temi besedami naznanja sv. apostelj, da je tudi naše življenje te-
čiše; in ko pravi: tako  tecite, s tem naznanja, da si moramo z
vsemi močmi in stanovitno prizadevati za večno zveličanje , kakor
si je ta prizadeval, ki stavo prejme.

V. 25. „ Vsak pa, kteri se na premaganje skuša“.  Zdaj sv.
apostelj govori od druge  igre, ktera je bila pri Grekih v navadi,
namreč od boja,  pri kterem so se junaki metali in poskušali, kdor
je bolj močan. — „Se vsega zder&i“.  Ti bojevavci (ali borivci) so
silno zmerno živeli, vina niso pili, zderževali so se vsega slast¬
nega razveseljevanja, ter so se dolgo časa v tem vadili. — „In oni
sicer, da stroldjivi venec prejmejo, mi pa nestroliljivi“,  namreč venec
pravice '), večnega zveličanja, kterega bo Kristus, pravični sodnik,
temu dal, ki se bo po postavi vojskoval, ki se bo zvesto deržal od
njega danih zapoved.

Preljubi! mi smo, kakor pravi sv. pismo s ), tukaj na zemlji
tujci,  in življenje naše je čas popotvanja.  Kakor so pri po-
potvanji mnoge težave premagovati, tako ima tudi naše popotvanje
na tem svetu mnogo težav ; zatorej je življenje kristijanovo podobno
teku in boju.  Sovražniki naši pri tem teku in boju je naše lastno
meso, svet in hudič; plačilo je večno zveličanje. Tekajmo v tem
tečišu zveličanja z vso gorečnostjo, bojujmo se serčno zoper vse so¬
vražnike svojega zveličanja.

V. 26. „Jest tedaj tako tečem“.  Sv. apostelj poprejšnje dve
podobi od tečiša in boja nase  oberne, da bi bil vernim v zgled,
kako  morajo tekati in se bojevati. — „Ne kakor nepremišljeno

') 2.  Tim. 4, 8. - 4 Hebr. 11, 13.; 1. Pet. 2,  11.

81

to je, tečem, kakor ta, kteri ima svoj cilj in konec, večno zveli¬
čanje, vedno pred očmi, in vsa svoja dela tje obrača. — „Se tako
bojujem, ne kakor da bi po vetru mahal";  koče reči: tako maham,
da protivnika zadevam, ne pa po vetru. Sv. apostelj se tukaj pri¬
merja bojevavcu  (borivcu), ki je po protivniku močno mahal z
rokami, ki so bile z jermeni ovite, in s svincem ali železom obte¬
žene; če se je protivnik dobro omikal, je bil mahljej po vetru.

V. 27. „Ampak tarem svoje telo, in ga v sužnost devam",
namreč s pomanjkanjem, s telesnim in duhovnim mertvenjem.
Tukaj sv. Pavel uči, da nar veči sovražnik, s kterim se mora
tukaj za Božje kraljestvo bojevati, kterega mora premagati, in ga
v sužnost dejati, je njegovo telo;  „zakaj meso poželi zoper duha“ ').
— Ko pravi: ga v sužnost devam,  ima pred očmi, kar se je
pri boji zgodilo, namreč da je zmagovavec premaganega protivnika
kot sužnjega seboj peljal. — ,,Da, ko druge učim, sam ne bom
zaverzen to je, da, ko drugim pot kažem, kako morajo teči in
se bojevati, da bodo večno zveličani, sam ne bom pogubljen, ko
bi urugači živel, kakor pa učim.

Kristijani! sv. Pavel nas s svojim lastnim zgledom uči, kaj
moramo storiti, da bomo večno zveličanje dosegli. Ni še zadosti,
da smo v tečišu, da smo kristijani,  da v Kristusovi cerkvi
živimo, treba je, da si za večno zveličanje z vso gorečnostjo pri¬
zadevamo, da se zatajujemo, svoje telo mertvimo, in tisto duhu
podveržemo. če so ajdovski borivci, ki so v neveri in v sužnosti
grešnih strast rojeni bili in odrastli, zmerno živeli , in se vsega
zderževali, kar bi njih telo oslabilo ali nezmožno za boj storilo, in
sicer vse to le zavoljo nečimurnega plačila, ali se bomo mi manj
zatajevali, in manj se vsega tega zderževali, kar zaderžuje naše
večno zveličanje, ko vendar vemo, da imamo upanje večnega, ne-
strohljivega venca? Kakor sv. Pavel tudi mi berzdajmo svoje telo
s pritergovanjem, s postom, s telesnim in duhovnim mertvenjem,
da ga bomo duhu sužnjega storili, če je sv. Pavel  pri vseh svojih
posebnih gnadah, ki jih je prejel, mertvenje svojega telesa za po¬
trebno spoznal, da bi se ne pogubil, kdo se pač izmed nas zamore
nadejati, da bo zveličan samo zavoljo vere brez dobrih del, brez
del pokore, brez zatajevanja in mertvenja svojega telesa? če sv.
Pavel,  ki je toliko za Kristusa in cerkev njegovo delal in terpel,
svojega večnega zveličanja si ni bil svost, se je bal, da, ko drugim
oznanuje, ne bi bil sam pogubljen, kdo izmed nas bo imel pre-

‘) Gal. 5, 17.

6

82

derzno zaupanje, da bo gotovo zveličan? Zatorej opominja sv.
apostelj: »Delajte s strahom in trepetom za svoje zveličanje ').

10. Poglavje.  ¥.1. „Nočem namreč, bratje, da bi ne vedili“.
S temi besedami, ktere se večkrat v listih sv. Pavla nahajajo 2 ),
sv. apostelj naznanja, da to, od česar govori, je imenitno,  in
s tem hoče reči: vedi ti morate.  Pesnico namreč, ktero je v
poprejšnjih podobah razložil, da ni zadosti, da človek teče vtečišu,
da v Kristusovi cerkvi živi, da je kristijan, ampak da je treba, da
si človek z vso gorečnostjo, z zatajevanjem in mertvenjem svojega
telesa za večno zveličanje prizadeva in trudi, dokazuje zdaj iz
zgodovine izraelskega  ljudstva, ko iz več zgledov svete zgodo¬
vine dokaže, da, ako je kdo Izraelcev hotel priti v obljubljeno deželo,
ni bilo še zadosti, biti izmed izvoljenega ljudstva, in se vdeležiti
mnogih dobrot, ktere je Bog temu ljudstvu skazoval, ampak da si
je terdno prizadeval, si Božje dopadajenje pridobiti. — „Da so
naši očetje vsi pod oblakom bili“.  S temi besedami sv. apostelj
naznanja tisto prigodbo v zgodovini Izraelcev, od ktere se bere v
dr u z ih Mojzesovih bukvah (13, 21.), da je pred njimi hodil po
dnevi temni oblak, oblačni steber  (ps. 98, 7.), ki je s svojo
senco vročino zmanjševal, po noči pa s svojo lučjo pot razsvetljeval
in kazal, kteri oblačni in ognjeni steber 3 ) je bil podoba in znamnje
Božje pričujočnosti  med ljudstvom, in varstva,  kterega je
to ljudstvo od Boga imelo, kakor sv. pevec pravi: „Oblak se je
bil razgernil njim v varstvo,  in ogenj, da jim jeponoči svetil“
(ps. 104, 39.). — »Naši očetje,  to je, Izraelci, kteri pa niso
bili le očetje spreobernjencev iz Judov,  ampak tudi očetje spre-
obernjencev iz ajdov,  ker so Judje vsa druga ljudstva name¬
sto vali,  in z vernimi ajdi v Kristusu eno ljudstvo postali;
zatorej tudi sv. Pavel Abrahama  imenuje (duhovnega) očeta
vseh  verujočih, Judov in ajdov 4 ). — „In vsi skozi morje šli “.
S temi besedami misli sv. apostelj prigodbo iz stare zaveze, ko so
Izraelci eudovit.no šli skozi rudeče morje kakor po suhem s ). Tudi
ta čudež je bil znamnje Božjega varstva.

V. 2. „In so bili vsi v Mojzesu keršeni v oblaku in v morji“.
Ko je Izraelce pri izhodu iz Egipta oblak Egipčanom zakrival, in
so prehodili rudeče morje, so bili rešeni iz egiptovske sužnosti, in
so kot od vseh ljudstev ločeno, izvoljeno ljudstvo stopili v zavezo
z Bogom. S rednik  te zaveze med Bogom in ljudstvom je bil

') Fil. 2, 12. — 2 )  Eimlj. 1, 13.; 11, 25. - 1. Kor. 10, 1.; 12, 1. -

3 ) Modr. h uk. 18, 3. - 4 ) Eimlj. 4, 11. 12. - 5 ) 2. Mojz. 14, 21-27.

83

Mojzes *); temu se je ljudstvo zavezalo, mu zvestobo in po-
koršino  obljubilo zavoljo tistih čudežev, ktere je Bog po ujem
delal; zatorej pravi tukaj sv. apostelj: in so bili v Mojzesu  (po
greškem: na Mojzesa) k e rženi.  Apostelj pravi: ker še ni;
ker oblak,  ki je Izraelce zakrival, in rudeče morje,  skoziktero
so šli, šobili predpodoba keršanskega  (Kristusovega) kersta.
Kakor je namreč oblak po dnevi s svojo senco vročino  zmanjše¬
val, da Izraelcev solnce ni poškodovalo, po noči pa jim pot raz¬
svetljeval,  enako tudi kerstna gnada  manjša vročino po-
željivosti, in razsvetljuje  človeku duhl; in kakor so bili
Izraelci, ko so šli skozi vodo redečega morja, rešeni iz sužnosti
in so pričeli novo življenje, enako tudi kerstna  vo’da reši človeka
iz duhovne sužnosti satana, v kteri je dozdaj živel, in mu da novo,
čeznatorno življenje. In kakor je predpodobni kerst, kterega so
Izraelci po svojem vojvodu Mojzesu prejeli, Izraelce z Mojzesom
sklenil,  združil in jih zavezal k zvestobi in pokoršini  do
njega, enako nas tudi Kristusov ali keršanski kerst s Kristusom
sklene,  združi, in nas zaveže k zvestobi in pokoršini  do
njega, pravega Mojzesa, srediiika nove zaveze.

V. 3. „In vsi so eno duhovno jed jedli“,  namreč mano 5 ).
Sv. Pavel mano imenuje duhovno  jed, ker je bila čeznatorno,
čudovitno po Božji moči dana, in ker je bila predpodoba zakramenta
sv. rešnjega telesa.

V. 4. „In vsi so eno duhovno pijačo pili, (pili so pa iz du¬
hovne skale, ktera je za njimi hodila, skala pa je bila Kristus
Dvakrat je bila Izraelcem, ko so bili v pušavi, voda iz skale ču-
dovitno dana; pervič pri Rafidim 3 );  drugič v Kadežu 4 ). Ko sv.
apostelj pravi, da je skala za Izraelci hodila,  s tem hoče
reči, da Izraelci niso le dvakrat čudovitim iz skale vode dobili,
ampak da jim je Bog, Sin Božji pred  svojim včlovečenjem, vselej
čudovitim vode dajal, jih s svojo močjo podpiral, in jih sploh z
vsemi potrebnimi rečmi preskerboval. In ta skala, ktera je za
izraelskim ljudstvom hodila, pravi sv. apostelj, je bila Kristus,
ker ravno ta skala, iz ktere je po Božji moči čudovitno voda tekla,
je razodevala pričujočnost Božjo, je predpodobovala  večno
Besedo,  Sinu Božjega, Kristusa, Jehova  stare zaveze, kteri
je bil srednik vseh naprav Božjih pri izreji Izraelcev in odrešenji
človeštva. (Obširniši je od tega govorjeno 9. nedeljo po biukoštih

>) Hebr. 8, 5. 6. Gal. 3, 19. - 2 ) 2. Mojz. 16. 15. - 2. Mojz. 17,

1. 6. - ") 4. Mojz. 20, 2-11.

6 *

84

v. 9., in v praznik sv. angelov varhov). Bila je pa ta skala s svojo
vodo tudi predpodoba včlovečenega  Sinu Božjega, iz kterega
kakor iz živega studenca, izvira za vse ljudi živa voda gnade in
resnice'),  kar sv. apostelj s tem naznanja, da skalo  imenuje
duhovno,  enako kakor je poprej mano  imenoval duhovno jed.

V. 5. „Ali prav veliko jih je bilo, ki niso Bogu dopadli“.
Izmed 600,000 Izraelcev sta le Jožu e in Kaleh  v obljubljeno
deželo prišla 2 ). Preljubi! s tem, kar sv. Pavel tukaj pripoveduje
od Izraelcev,,koče tudi nas kristijane podučiti, ko pravi: „To se
je pa zgodilo nam v zgled“,  to je, v svarivni zgled (v. 6.).
Vsi Izraelci so bili, ko so šli iz Egipta skozi rudeče morje, izvoljeni
v Božje ljudstvo, in vsi so od Boga ravno tiste dobrote prejemali,
in vendar, ker zavoljo hudobij niso Bogu dopadli, so bili vsi v
pušavi pobiti, in le dva izmed njih sta v obljubljeno deželo prišla.
Tudi nas je Bog v Kristusu storil odločeno, izvoljeno, sveto ljudstvo 3 ),
ko smo bili po sv. kerstu vsajeni v Kristusa, kakor mladike v
drevo; in kakor je v stari zavezi Izraelce z vsemi potrebnimi
rečmi preskerboval, tako tudi nas v novi zavezi redi in z resnico
svojega nauka in s kruhom večnega življenja, s presvetim x'ešnjim
telesom, nas oživlja, posvečuje in vterjuje po sv. zakramentih;
dobrote, ktere mi po Kristusovi veri prejemamo, so veliko veči
memo teh, ktere so Izraelci dobivali, ker te so le senca  gnad,
ktere v novi zavezi dobivamo. Ne smemo pa zavoljo tega misliti,
da ne moremo zaverženi  biti; spomnimo se Izraelcev, kaj se
jim je zgodilo. Da tudi mi ne bomo enkrat od Boga zaverženi
in pogubljeni, skerbimo, da bomo vero  v Boga stanovitno ohra¬
nili,  in tudi po tej veri živeli,  tedaj zvesto spolnovali Božje
zapovedi; s tem bomo pokazali, da smo Bogu hvaležni za vse
neštevilue in velike dobrote, ktere nam v Kristusu in v njegovi
sv. cerkvi deli. Obernimo zatorej ta postni čas v svoj duhovni
prid, da se bomo pokorili, zatajevali, telesno in duhovno mertvili.

Drugo predpepelnično nedeljo.

Berilo iz 2. lista sv. Pavla aposteljna doKorineanov 11, 19—33.

in 12, 1—9.

Judovsko misleči krivi učeniki so si prizadevali, sv. aposteljnu
vso čast in veljavo pri Korinčanih odvzeti, in s svojimi posebnimi

‘j Jan. 4, 10. 13.; 7, 37. - 2 ) 4. Mojz. 14, 28-33. — 3 ) 1. Pet. 2, 9.

85

spredki se bahaje, se je njih veliko dalo krivim učenikom zapeljati.
Da bi Korinčane pred daljnim zapeljevanjem čiste ohranil, je bil
sv. apostelj primoran, lastni hvali svojih nasprotnikov resnico vsega
tega nasproti postaviti, kar je ko poslanec Kristusov za Boga in
sv. evangeli storil in terpel. Sicer, pravi sam sv. apostelj, se ne
spodobi, da se človek samega hvali; toda, če to zveličanje duš
tirja 1 ),  je to pripušeno. Ker se veliko krivih učenikov, pravi
sv. apostelj (v. 18.), hvali po mesu  (zavoljo svojih vnanjih pred¬
nost), se bom tudi jest hvalil. Potem pa pravi:

Y. 19. „Bratje! radi prenašate nespametne",  to je, krive
učenike, ki se sami hvalijo, in tako v dejanji pokažejo, da so ne¬
spametni ; zakaj vsaka samolastna hvala sama na sebi je nespamet.

— „Ker ste sami pametni“,  to je, modri, in tedaj svojim krivim
učenikom prizanašate, smem tudi jest upati, da hote nespamet
moje lastne hvale prenesli, in to smem tolikanj bolj upati, ker
moji nasprotniki imajo pri vas samopridne namene, so vam v
veliko škodo, jest pa sem primoran se poganjati za svojo čast,
ktero mi hočejo nasprotniki odvzeti, ker sem skerben za vaše
zveličanje 2 ).

Y. 20. „Sej preterpite, Se vas kdo sužnje stori",  to je, če vas
kdo krivih učenikov za svoje samopridne namene dobi in gospodari.
S temi besedami začne sv. apostelj popisovati, kakošni  so ti
krivi učeniki, da namreč hočejo druge gospodariti.  — „Če vas
Mo objeda",  to je, premoženje iz vas molze; tedaj ti krivi učeniki so
lakomni.  — „Če vam kdo jemlje",  namreč dari. Toda spredek
zasluži razlaga teh, ki besedo: jemlje  tukaj in pozneje (12, 16.)
razkladajo: če vas kdo z zvijačo vjame. Tedaj so ljudje, ki druge
z zvijačo vjeti  si prizadevajo. — „Ce se kdo povišuje",  to je, pre¬
vzetno do vas se obnaša; so tedaj prevzetni.  — „Če vas kdo v
obraz lije",  to je z vami zelo zelo zaničljivo ravna.

Preljubi! kar sv. Pavel od Korinčanov pripoveduje, da jih je
bilo več izmed njih, ki so ga zmanjševali in zaničevali, nasproti pa
se vdali krivim učenikom, dasiravno so pri njih imeli le samopridne
namene, in so jim bili v veliko škodo, in so z njimi zaničljivo ravnali,

— to se, kakor cerkvena in svetna zgodovina uči, večkrat na svetu
ponavlja, če so vstali krivi učeniki, so kmalo ljudje, ko niso hotli
nositi sladkega jarma Kristusove cerkve, ktera je ko dobra in
skerbna mati, le njih večnega zveličanja želela, se tistim krivover¬
cem vdali, in akoravno so pri njih le samopridne namene imeli,

') 2. Kor. 12, 19. — ‘)  2. Kor. 12, 19.

86

so vendar jarem, kterega so jim naložili, v svojo dvojno, duhovno
in časno škodo, nosili. To se tudi današnje dni večkrat zgodi, da
ljudje kake fare ne poslušajo naukov in opominjevanj svojega
duhovnega pastirja, ki je poln skerhi za njih zveličanje; če pa
pride kaki lažnjivi prerok ali slepar brez vere in vesti, ga poslu¬
šajo, čislajo in store po tem, kar jim pripoveduje. To naj ho
duhovnemu pastirju v tolažbo; če so hudobni Korinčani sv. Pavla,
ki je bil poln ljubezni do Boga in ljudi, ki je ves gorel za Božjo
čast in zveličanje ljudi, krivično zaničevali, ho tudi on, če ho
po krivici zmanjševan in zaničevan, voljno vse to prenesel.

V. 21. „ Po nečasti rečem, kakor da H Mii mi slabi v tej reči“;
hoče reči: v svojo nečast moram spoznati, da nisem bil tako močan,
kakor uni krivi učeniki, vam kaj tacega storiti. Sv. apostelj za-
bavljivo  govori. — „V čemur si kdo kaj upa, (po nespameti
govorim), si tudi jest upam“;  hoče reči: če se kdo v čemur hvali,
se tudi jest zamorem hvaliti, dasiravno se ta moja hvala mojim
nasprotnikom nespamet zdi. —

Sv. Pavel sicer uči, da lastna hvala ni po Bogu  *), to je,
po volji Kristusovi, ki ni sam sebi dopadel 2 ), ki je bil iz serca
ponižen 3 ), in učil, da morajo učenci njegovi neutrudljivo zvestobo
v spolnovanji svojih dolžnost z globoko ponižnostjo  sklepati 4 ),
da je lastna hvala nespamet 5 ).  Toda večkrat se zamore zgoditi,
da je pobožni primoran, se pognati za svojo čast, ktero mu hočejo
nasprotniki vzeti, ker bi potem, ko bi molčal, zamogel svojo veljavo
pri ljudeh zgubiti, trud in delo njegovo pa biti brez vsega vspeha
in koristi. Zatorej že modri Sirah  opominja: „Skerbi za dobro
ime; zakaj to ti bo dalje ostalo, kakor tisuč drazih in velicih
zakladov 1 ' (41, 15.). Pobožni kristijan bo tedaj bežal pred slavo in
častjo, da bo ponižen ostal; bo pa po zgledu sv. Pavla svojo čast
zagovaijal in ohraniti si prizadeval, če bo to Božja čast in zve¬
ličanje bližnjega  od njega zahtevalo.

V. 22. Zdaj se sv. apostelj primerja svojim nasprotnikom,
in pravi, da, kar vnanje  prednosti (rojstvo) zadeva, jim je popol¬
noma enak;  v tem pa, kar je zavoljo Kristusa, zavoljo evangelija
terpel, vse preseže. — »Hebrejci so, jest tudi“;  hoče reči: Kakor
so oni iz hebrejskega ljudstva, sem tudi jest rojen hebrejic. —
»Izraelci so, jest tudi“.  Kakor so oni, tako sem tudi jest izmed
izvoljenega ljudstva, namreč po rodu iz Jakopa,  ki se je tudi

‘) 2 .  Kor. 11, 17. — 2 ) Eimlj. 15, 3. - 5 ) Mat. 11, 29. — 4 ) Luk.
17, 10. — *) 2. Kor. 11, 1. 17.

87

Izrael,  to je borivec z Bogom, imenoval *), ker, kakor sv. očetje
veči del uče, ta mož, s kterim se je Jakop boril 2 ), je bil Bog-
angel, to je sam Sin Božji, ki se je v človeški podobi z Jakopom
boril, da ga je prepričal, da bo on gotovo Ezava in vse svoje
sovražnike premagal, ko je Boga samega zmagal. — (Več od Bog-
angela je brati v god sv. angelov varhov). „Zarod. Abrahamov so,
jest tudi“;  to je, kakor so oni iz rodu Abrahamovega, tedaj natorni
deležniki obljube, ki je bila Abrahamu dana, to je, blagodara Me-
sijevega (opravičenja, posvečenja in zveličanja), tako tudi jest.

V. 23. Sv. apostelj zdaj začne govoriti od svoje prednosti
zastran gnade. — „Služabniki Kristusovi so, (kakor manj pameten
rečem), jest še več“;  hoče reči: Ko bi tudi oni bili Kristusovi slu¬
žabniki, za kar se delajo, kar pa niso (v. 13.), sem jest še več,
veliko bolj služabnik Kristusov zavoljo večih težav,  ki sem jih
preterpel 3 ). Ko se pa spomni, da bi se tega daru gnade Božje
prav za prav ne smel hvaliti, pristavi: Kakor manj pameten rečem,
ker, kakor je poprej rekel, je nespamet samega sebe hvaliti (11,
1. 17.). — Zdaj to posamezno dokazuje, da je veliko bolj, kot nje¬
govi nasprotniki, služabnik Kristusov. — „Sem bil v mnogih nad-
logah“,  namreč več, kakor moji nasprotniki. — „ Večkrat v ječah,
v ranah čez mero, velikokrat v smertnih nevarnostih S temi be¬
sedami sv. Pavel vse keršanske učenike, duhovne pastirje in Kri¬
stusove služabnike uči,  svoje veči veljave ne zidati na vnanje
reči , ampak na veči težave, ki so jih zavoljo Kristusa preterpeli.
V križu, v trudu in terpljenji za Kristusa je deležnina keršanskega
učenika, Kristusovega služabnika.

V. 24. „Od Judov sem jih petkrat po štirdeset, eno manj
prejel S tem dokaže, da je bil večkrat v ranah in smertnih ne¬
varnostih. Mojzesova postava 4 ) je namreč prepovedala, jih več
kakor štirdeset komu dati. Da so bili tolikanj bolj gotovi, da bi
te prepovedi ne prelomili, so jih Judje v poslednjih časih le po
39 dajali.

V. 25. „Trikrat sem bil s šibami tepen“.  To je bila rimska
kazen, od ktere se bere v Dejanji apost. 16, 22. — „Enkrat kam-
njan“,  namreč v Listri 5 ).  — „Trikrat sem se z barko potopil
Od tega nič ne govori Dejanje aposteljnov; tisto potopljenje barke,
ki seje  zgodilo, kadar je bil sv. Pavel v Rim peljan 6 ), se je
pozneje  zgodilo, kakor je bil ta list pisan. — „Noč in dan sem

‘) 1. Mojz. 32, 28. - 2 ) 1. Mojz. 32, 24. — 3 ) 1. Kor. 15,10. — 4 ) 5. Mojz.
25, 3. — 5 ) Dej. apost. 14, 18. — e ) Dej. apost. 27, 18. 41.

88

lil v globočini morja")  to je, 24 ur sem "bil na morji, ko se je
lbila barka potopila. Ali je bil na kakem barkinem kosu ali deski,
ali ga je Bog čudovito obranil, se ne ve.

V. 26. „ Velikokrat na potih, v nemirnostih na vodah, v ne¬
varnostih med razbojniki, v nevarnostih med rojaki  (to je med Judi),
v nevarnostih med neverniki, v nevarnostih v mestu  (namreč v Da¬
masku, Jeruzalemu, Efezu), v nevarnostih v samoti, v nevarnostih
na morji, v nevarnostih med lažnjivimi brati  (to je, judovsko mi¬
slečimi kristijani).

V. 27. „V trudu in revi, v mnogem čuvanji",  namreč v ječi * 1 ),
pri oznanovanji sv. evangelija 2 ), pri rokodelstvu 3 ). — „ V lakoti
in žeji" 4 ).  — „Vpogostnih postih".  Te besede se morajo zavoljo
poprejšnjih: v lakoti in žeji,  ktere neprostovoljni  post po¬
menijo, razumevati od prostovoljnega  posta. — „V mrazu in
nagoti".  Iz tega se lahko posname, da Dejanje apost. veliko reči
nič ne opomni.

V. 28. „Zraven tega, kar je zunanjega, imam svoje vsak¬
danje opravke, in skerb za vse cerkve";  to je zraven vnanjega
terpljenja imam še notranje težave in skerbi za vse cerkve. Drugi
razlagavci pa greške besede namesti: kar je zunanjega,  pre¬
stavljajo: kar je razun tega,  to je, zraven tega, kar bi še za-
mogel naštevati, pridejo še vsakdanja popraševanja, in skerbi za
vse cerkve.

V. 28. „Kdo oslabi",  namreč v veri, v keršanskem, pobož¬
nem življenji. — „In bi jest ne oslabel",  to je, in bi jest tega ne
soobčutil, in ne mislil, kakor da bi bil jest sam slab 5 ) ? — „Kdo
sepohujša,inbi mene ne peklo" ?  to je, kdo izmed vas pade v nevero
in greh, in bi jest v sercu ne občutil nar veči britkosti in žalosti 6 ) ?
„Kolikanj veči je ljubezen, pravi sv. Avguštin,  tolikanj veči je
serčna bolečina zavoljo tujih grehov". — Ko je sv. apostelj rekel:
in bijest ne oslabel,  se je zdelo, kakor da bi se hotel hva¬
liti zavoljo svoje slabosti;  zatorej zdaj pristavi:

V. 30. „Ako se je hvaliti treba, se bom hvalil z rečmi svoje
slabosti".  Z besedami: z rečmi svoje slabosti,  naznanja sv.
Pavel težave in terpljenja,  ki jih je zavoljo Kristusa pre-
terpel (v. 23—29.), in hoče reči: Ako drugači ne more biti, ka¬
kor da se nasproti svojim nasprotnikom hvalim, se hočem le s tem

') Dej. apost. 16, 25. - *) Dej. apost. 20, 7. 31. — 3 ) 1. Tes. 2, 9.;
2. Tes. 3, 8.; Dej. apost. 20, 34. — 4 )  Pr. 1. Kor. 4,11.; Fil. 4,12. - 5 ) Prim.

1. Kor. 9, 22. — 6 )  Pr. 1. Kor. 12, 26.

89

hvaliti, kar je slabega v meni; tedaj drugači ravnati, kakor moji
nasprotniki, ki se s svojo močjo hvalijo.

V. 31. „Bocj in Oče Gospoda našega Jezusa Kristusa";  to
je, Bog, ki je Oče Gospoda našega J. K. '). — „Kteri je hvaljen
vekomaj, ve, da ne lažem";  to je, Bog je priča, ali prisežem,
da vse to, kar sem poprej povedal, je resnično a ).

V. 32. „ V Damasku je namestnik kralja Areta damaško

mesto z varhi obdal, da bi me vjel";

V. 33. „pa skozi okno sem bil v košu po zidu spušen, in tako
sem ubežal njegovim rokam".  Od te nevarnosti, v kteri je bil sv.
apostelj v Damasku, se bere v Dejanji apost. 9, 23—25. Damask
je bil poglavitno mesto Sirije. Ko je arabski knez Areta  se voj¬
skoval zoper svojega zeta Heroda An tipa,  in je temu na po¬
moč prišel rimski namestnik Vitelij,  se je Areta damaškega
mesta polastil; toda bilo je to mesto le malo časa v njegovi
oblasti. —■ Zakaj sv. Pavel zdaj to reč omeni, ko je že poprej
(v. 26.) obširno govoril od svojih nevarnost,  in tedaj tudi od
nevarnost med rojaki, več razlagavcev misli, da je to zavoljo tega
storil, ker je bila ta nevarnost pervo  preganjanje, ktero je za
Kristusa terpel. — Več razlagavcev po zgledu sv. Krizostorna
besede 31. verste združuje s tern, kar nasleduje, tako da sv. apostelj
hoče reči: Bog je priča, ali prisežem, da je vse to resnično, kar
hočem zdaj  pripovedovati.

Preljubi! sv. apostelj Pavel nam sam pripoveduje, v kakošnih
težavah in nevarnostih, s kakošnim zatajevanjem in terpljenjem je
Kristusovo vero oznanoval; da je za njo tudi raji svojo kri pre¬
lival, kakor pa da bi bil opustil, tisto oznanovati. Ravno to sveto
vero tudi mi imamo. O kako moramo pač to sveto vero, za ktero
so sveti aposteljni toliko terpeli in svojo kri prelili, čislati; kako
moramo pripravljeni biti, storiti vse to, kar ta sveta vera od nas
zahteva, pripravljeni moramo biti, vse za to vero storiti in
terpeti. Zgled svetega Pavla pa tudi duhovnemu pastirju pot
kaže, po kteri mora hoditi, da bo pravi  služabnik Kristusov;
hoditi mora po poti truda  in ter  pij  en  j a. Kolikor več se bo
trudil in bo terpel za Kristusa in zveličanje ljudi, toliko bolj bo
podoben  Kristusu!

12. pog. V. 1. „Ako se je treba hvaliti (kar sicer nič ne
pomaga) , bom prišel do prikazen in razodenj Gospodovih" . Sv.
apostelj hoče reči: Lastna hvala sicer nič ne koristi, je veči del

') 1. Kor. 15, 24.; Efež. 1, 3.

2 ) Rimi j. 1, 9.; Pil. 1, 8.

90

nevarna reč; toda ker sem od svojih nasprotnikov primoran, se
hvaliti, nočem le pri svojih slabostih in terpljenjih ostati, ampak
hočem tudi omeniti visocih prikazen in razodenj,  ktere sem
po Kristusu zadobil. Prikazen  je videnje, ali to, kar človek v za¬
maknjenji z očmi svojega duha vidi. Če je s tem gledanjem skle¬
njeno umevanje  tega, kar se vidi, so te prikazni potem ra¬
zo d en j a.

V. 2. „Vem za človeka v Kristusuf‘.  Človek v Kristusu je
človek, ki je po veri in kerstu v Kristusa vsajen, tedaj kristijan.
Da s temi besedami sv. apostelj samega sebe  misli, uči vsa z ve za
stavkov, posebno pa to izhaja iz 7. verste. Govori v tretji  osebi
iz ponižnosti, in ker se mu to ni po njegovi moči zgodilo , ampak
po delu Božjega Duha  — „Kteri je bil pred štimajst leti“,
namreč zamaknjen. Ker je bil ta list, kakor jih več razlagavcev
terdi, v letu 59. po Krist, pisan, se je to zamaknjenje zgodilo leta
45., tedaj takrat, ko je z Barnabom celo leto bival v Antiohiji 1 ).
Sv. apostelj natanko  pove čas tega zamaknjenja, ker je tisto
bilo posebno imenitna prigodba v njegovem življenji. — („AU v
telesu, ali zunaj telesa, ne vem, Bog ve“).  Apostelj je dobro vedil,
da je bil zamaknjen; ali v kaki  zvezi je bila takrat duša s te¬
lesom ostala, tega ni vedil, to bo pa tudi nam skrivnostno ostalo,
ker od tretjih  nebes in od raja  nič določnega neverno. — „Za-
maknjen v tretje nebo“.  Sv. pismo razločuje trojno  nebo: pervo
je, kjer so oblaki, zrak; na primer: ptice neba'-), oblaki
neba 3 ); drugo,  kjer so zvezde; na prim.: zvezde neba 4 );
tretje,  kjer je prebivališe Božje in zveličanih duhov. Od tega
je govorjenje v Gospodovi molitvi: „Oče naš, kteri si v nebesih;
— zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih,  tako na zemlji 3 ; in
v to tretje nebo je bil sv. Pavel zamaknjen.

V. 3. „In vem za tega človeka, da je bil (ali v telesu ali
zunaj telesa, ne vem, Bog ve“).

V. 4. „Zamaknjen v raj“.  Kar 3. in 4. versto zadeva, več
razlagavcev misli, da je tukaj od enacega  zamaknjenja govor¬
jenje, kakorv drugi  versti, iu ti besedo: raj razlagajo kakor po¬
prej besede: tretje  nebesa. Drugi pa (s sv. Avg.) mislijo, da
sv. apostelj tukaj od d ru z e g a zamaknjenja, različnega  od
poprejšnjega govori. — Ker sv. apostelj tukaj ne naznanja časa,
kdaj se je zamaknjenje zgodilo, kakor je to poprej (v. 2.) storil ;

‘) Dej. apost. 11, 25. 26. — J ) Mat. 8, 20.; 13, 4.; Mark. 4, 4.; Luk.
8 , 5. - 3 )  Mark. 14, 62. - ") 1. Mojz. 22, 17.

91

in ker tudi nič ne pove, kaj je v tretjih nebesih vidil in slišal,
je verjetniše, da sv. apostelj tukaj od ravno tistega  zamak¬
njenja , kakor poprej, govori. Ker pa tukaj ne pravi, kakor poprej:
zamaknjen v tretje nebo,  ampak: zamaknjen v raj,  več razla-
gavcev s sv. Tomažem  meni, da sv. apostelj, ko pravi, zamaknjen
v raj,  hoče reči, da ni bil zamaknjen le v tretje nebo,  kjer
je prebivališč zveličanih duhov,  ampak da je bil zamaknjen
v nar viši  del  tretjega neba, kjer Boga  v njegovi ljubezni in
v svojem veličastvu zveličani gledajo in vživajo. Ker je sv. apo¬
stelj, ko je bil tako blizo Boga, posebno veselje in sladkost ob¬
čutil, tisti kraj imenuje raj.

Iz tega, kar sv. Pavel tukaj od sebe govori, in kar se več¬
krat v življenji zamaknjenih oseb najde, izhaja, da duša ima svoje
življenje, dasi tudi telo o tem nič ne ve ; da duša tudi, ko se od
telesa loči, spoznanje  svoje ohrani, in se vsega zave; da človek
že tukaj  zamore imeti spoznanje tega, kar je v večnosti,  ker
zarnore imeti predokus ali predslad nebes ali pekla ; in da cerkev,
akoravno je trojna  (vojskovavna, poveličana in terpeča), je ven¬
dar pred Bogom ena velika celota,  pri kteri so udje te trojne
cerkve med seboj zvezani in združeni. — „In je slišal skrivne be¬
sede, kterih človeku ni pripušmo govoriti" ; to je, in je slišal z du¬
hovnimi ušesi, ali zadobil spoznanje skrivnost, ki se v navadnem,
človeškem jeziku ne dajo povedati. Pri zamaknjenji namreč človek
gleda  večno resnico brez vseh sredkov in podob, in zadobi na
enkrat spoznanje Božjih skrivnost, in človek n i zmožen tega z bese¬
dami povedati. Zakaj kar je večno, Božje, preseže vse podobe, vse
zaumene človeškega mišljenja in govorjenja.

V. 5. „Tega“,  namreč človeka v Kristusu, — „se lom hva¬
lil ; sebe pa ne bom hvalil S temi besedami sv. Pavel sebe, n a-
tornega  človeka, kar je in ima iz sebe, nasproti postavi človeku
v Kristusu.  — „Razun v svojih slabostih",  to je, hvalil se bom
zavoljo svojih terpljenj, ki sem jih zavoljo Kristusa preterpel.
Slabosti  so tukaj, kakor poprej (11, 30.), terpljenja, ki jih je
zavoljo Kristusa preterpel.

V. 6. „Zakaj ko bi se tudi hotel hvaliti, bi ne bil nespameten,
ker bi resnico govoril";  hoče reči: Ko bi se tudi hotel hvaliti, kar
moje natorno življenje in dejanje zadeva, bi ne bil nespameten
(bahač), ker bi resnico govoril. —■ „Zderžim se pa, da kdo več od
mene ne misli, kakor kar na meni vidi, ali kar sliši od mene";
hoče reči: zderžim se vsega tega, da nihče več od mene ne misli,
in da me le po mojem dejanji in nauku presojuje.

92

V. 7. „In da se zavoljo velicega razodetja ne prevzamem,
mi je dano“,  namreč od Boga, ki je to pripustil, da ponižen ostanem.
— „Zelo v moje meso, angel satanov, da me bije“,  to je, da z
menoj zaničljivo ravna in me nadleguje. Kar zadeva besede: zelo
v moje meso,  kterim so zavoljo razumenja pridijane besede:
angel satanov,  greški razlagavci tiste razlagajo od vednih ter-
pljenj, preganjanj in obrekovanj,  ktera je sv. Pavel po sa¬
tanovem naganjanji od svojih nasprotnikov mogel preterpeti, ktero
razlago močno podpirate 9. in 10. v. Drugi razlagavci umevajo te
besede od telesnega terpljenja,  od raznih bolezen, s kterimi
je satan aposteljna nadlegoval. Dasiravno se gotovo določiti ne
more, kaj ima sv. Pavel pri teh besedah v mislih, se vendar nar
bolj verjetno zdi, te besede urneti od skušnjav mesa,  od skušnjav
k nečistosti, od nečiste poželj ivosti.  To razlago pripo¬
ročajo že same besede, ker nečista poželjivost tiči kakor ternek
v našem mesu, in se v tem življenji ne da popolnoma izrovati.
Priporočajo to razlago tudi besede: da šene prevzamem, —
da me bije.  Kaj je pač sv. aposteljna, kteremu je Bog toliko gnad
dodelil, bolj moglo poniževati, kakor nečista poželjivost?  In
ktere skušnjave hudičeve so pač pri aposteljnu veči sramoto
mogle obuditi, kakor skušnjave k nečistosti? Tudi to, da je tri-
krat  Gospoda prosil, govori za to razlago, ker od te strani se mu
je bilo bati, da bi ne bil omadežvan. Priporoča to razlago • tudi
to, kar sv. apostelj pravi v listu do Bimljanov  7,  23—25., kjer
govori od postave poželjivosti,  ktera se v njem upira boljšemu
spoznanju in hotenju duha.

V. 8. „Za tega voljo“,  to je, zavoljo tega nadlegovanja; ali
zavoljo tega angela satanovega. — „Sem trikrat Gospoda“,  to je
Kristusa (v. 9.), — „prosil, da bi odstopil od mene“,  namreč angel
satanov.

V. 9. „Pa mi je rekel“,  namreč znotraj, v mojem duhu.
— „Dovolj ti je moja gnada; zakaj mol se v slabosti spolni je“;
to je, ni ti treba, in tudi ti ni koristno, da se to zgodi, kar prosiš,
ker z mojo gnado si močan postal, da zamoreš se zoperstaviti
tistemu želu v mesu; zakaj, kjer se človek slabega čuti, in se sla¬
bega spozna, se moč moje gnade nar lepše skazuje 1 ). — Da je
sv. apostelj svojo slabost spoznal,  je s tem pokazal, ko je tri¬
krat  Kristusa prosil. Ko je pa Kristusove besede slišal, z ve¬
seljem reče: „Rad se bom tedaj hvalil s svojimi slabostmi“,  ne

‘) 1. Kor. 2, 4.

93

bom pa prosil, da bi bil tistih otet. — „Da prebiva v meni moč
Kristusova 1 *,  namreč stanovitno J ).

Preljubi! učimo se od sv. Pavla pohlevnosti in poniž¬
nosti.  Mnoge prikazni in razodenja je od Kristusa zadobil, in
14 let je molčal od njih, ker ni iskal in želel slave in časti pri
ljudeh, ampak le pri Bogu. Čez 14 let še le je te razodenja drugim
povedal, ko je bil od svojih nasprotnikov primoran v poterjenje
svoje veljave to storiti, ker bi drugači več ne bil mogel delati k
časti Božji in za zveličanje ljudi. Da bi se pa zavoljo teh obilnih
gnad ne prevzel, in ponižen ostal, je vselej pred očmi svoje sla¬
bosti imel. Posnemajmo sv. Pavla, kakor tudi druge svetnike, ki
so želeli na svetu neznani biti, in nič ne veljati; če imamo darove
od Boga, molčimo, in spomnimo se svoje slabosti. Spoznajmo pa
tudi hudobije napuha, prevzetnega serca.  Da bi Bog sv.
Pavla, ki je bil izvoljena posoda Božja, ki je bil v tretje nebo za¬
maknjen, ponižnega  ohranil, je pripustil, da so ga skušnjave
mesa nadlegovale, in je trikrat Kristusa prosil, da bi ga otel od
tega angela satanovega; toda Kristus mu ni hotel križa odvzeti,
zato ker je vedel, da je to k njegovemu zveličanju, pomagal mu
pa je s svojo gnado, tistega nositi. Tako se tudi mi prepustimo
vsi Bogu, njegovi dobrotnosti, če nas skušnjave mesa napadejo, in
spomnimo se, da skušnjave nam dajo priložnost, da smo ponižni,
da spoznamo svojo slabost, in pomoči išemo pri Bogu. Pri vseh
skušnjavah, naj že pridejo od mesa ali od težav in nadlog, s po¬
nižnim sercem k Bogu kličimo : „Obvaruj me, Gospod! ker v te
upam“ 2 ), in kadar bo njegova volja, nam bo pomagal, in nas
tistih otel.

Tretjo predpepelnično nedeljo.

Berilo iz 1. lista sv. Pavla aposteljna do Korineanov 13, 1—13.

V poprejšnjem (12.) poglavji govori sv. apostelj Pavel od
različnih duhovnih darov, ktere je sv. Duh vernim Korinčanom
obilno podelil. Ker so pa nekteri Korinčani po tacih darovih hle¬
peli,  in obdarovani z njimi prevzetovali,  ljubezen pa zane¬
marjali, jih opominja (12, 31.), hrepeneti po boljših  darovih,

') Eimlj. 5, 3.; 8, 35. — ‘)  Ps. 15, 1.

94

namreč se deržati poti ljubezni,  ktera je imenituejši, kakor vsi
drugi darovi. Ljubezen stori človeka Bogu dopadljivega, ga opra¬
viči, stori otroka Božjega ') in ga zveliča, ko drugi darovi sami
na sebi človeka ne store pri Bogu prijetnega. Ljubezen je s rediš e,
duša  vsega keršanskega življenja; od nje zadobe vsi drugi da¬
rovi svojo pravo veljavo , brez nje so vsi ti darovi in vse čednosti
kakor nič. In od te ljubezni sv. apostelj govori v tem poglavji.

V. 1. „iBratje! ko bi človeške in angelske jezike govoril 11 ;
hoče reči: ko bi imel dar govoriti v tujih jezikih.v nar viši in
popolniši stopnji, tako da bi tudi umel to, kakor si čisti duhovi
svoje misli vzajemno razodevajo. Besede: človeške jezike go¬
voriti,  pomenijo, kakor besede : mnogotere jezike  govoriti 2 ),
dar govoriti v tujih, poprej neznanih jezikih. (Primeri razlago berila
binkoštne nedelje.) - Ko pa pristavi: in angelske jezike,  s tem
naznanja nar viši stopnjo daru mnogotere jezike govoriti. — »Lju¬
bezni pa bi ne imel, bi bil kakor bučeč bron ali zvoneč zvonee“,
ktera namreč od zunaj šum delata, in nemara tega, ki to šliši,
razveselujeta, toda od znotraj je vse to brez cene in koristi, je
mertvo: tako je tudi človek, ako bi dar jezikov v nar viši stopnji
imel, če nima ljubezni v sercu, brez vse cene in prida. Ljubezen
da človeku pravo bistvo in življenje.  Beseda ljubezen pomeni
povsod v tem poglavji ljubezen do Boga,  ktera se pa tudi razo¬
deva kot ljubezen do bližnjega,  ker ena brez druge ne more
biti 3 ). Sv. apostelj dar jezikov  nar poprej zato imenuje, ker so
Korinčani (kakor se iz 14. poglavja razvidi) ta dar za nar ime-
nitnej ši imeli.

V. 2. „In ko bi znal prerokovati 11 ,  to je,  ko bi imel dar
prerokovanja, ali dar po navdihovanji sv. Duha učiti in govoriti od
Božjih reči v podučenje in spodbujenje družili. To pomeni tukaj
(kakor tudi 12, 10. in v 14. pogl.) beseda prerokovati, ne pa:
prihodnje  reči pripovedovati. — „In bi vedel vse skrivnosti“,  to
je, bi imel dar modrosti 4 ), ali spoznanje skrivnost svete keršanske
vere. — „In imel vso učenost} 1 ,  to je, ko bi imel dar učenosti (12,8),
ali dar po globokejšem spoznanji keršanske resnice učiti, dokazovati
in drugim razlagati. — „In ko bi imel vso vero, tako da bi gore
prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, nič nisem 11 .  Vera  tukaj ni
opravičujoča vera 5 ),  to mora vsak  človek imeti, ker je, kakor
sv. Tridentinski  zbor (sej. 6, pag. 8.) uči, korenina in podlaga

') Jan. 3, 14.; 4, 7,
12, 8. - s ) Bimlj. 3, 22,

2 )  1. Kor. 12, 28. — 3 ) 1. Jan. 4, 21, — 4 )  1. Kor.

95

opravičenja; ampak vera čudežev, ali ter dna vera in zau¬
panje v Božjo vsegamogočnost, sklenjena s posebnim razodenjem
Božjim, da Bog ravno zdaj hoče svojo vsegamogočnost pokazati.
S tako vero zamore človek čudeže delati, pa le z vero, ki ima to
posebno razodenje. Od te vere čudežev govori Kristus, ko pravi,
da zamore gore prestavljati 1 ). Po čerki  so se dopolnile te
besede Kristusove v življenji sv. Gregorija Čudodelnika.  Ko
mu  je bil pri zidanji cerkve hrib na poti, je prosil Boga s tisto
vero, da bi bil hrib prestavil, in hrib je bil prestavljen. Sv. Pavel
hoče tedaj reči: Ko bi imel to vero čudežev tudi v takošni stopnji,
da bi po besedah Kristusovih zamogel gore prestavljati, to je, nar
veči čudeže delati, ljubezni pa bi ne imel, bi bil prazen, brez
prave notranje vrednosti pred Bogom. — Iz teh besedi sv. apo-
steljna izhaja, da človek zamore nar veči  duhovne darove imeti,
in vendar biti brez ljubezni, brezbožen,  brez dušnega  živ¬
ljenja v gnadi Božji, ker Bog zamore tudi grešniku, nevrednemu
deliti duhovne darove k razširjanju svoje ;cerkve, kakor je tudi
Judež Iškarjot  te darove imel. Iz tega se pa tudi prav razvidi
Božja vsegamogočnost in previdnost, da se Bog v svojih sklepih
in naredbah tudi nevrednih  posluži.

V. 3. „In ko bi razdal ubogim v živež vse svoje premoženje,
in ko bi svoje telo dal, tako da bi gorel“,  tedaj se mučenstvu za¬
voljo bližnjega podvergel. — „Ljubezrd pa bi ne imel, mi nič ne
pomaga“,  namreč k večnemu zveličanju.

Kristijani! dobro si v spomin vtisnimo, kar tukaj sv. Pavel
uči. Ljubezen do Boga, ktera se v ljubezni do bližnjega razodeva,
je imenitnejši, kakor vsi, tudi nar veči duhovni darovi; ljubezen
je nad vsemi čednostmi. Nar veči  darovi sv. Duha, dar preroko¬
vanja, dar modrosti in učenosti,  tudi vera čudežev  brez
ljubezni nimajo pri Bogu nobene vrednosti. Naj bo človek iz-
versten učenik Božjih reči, izversten oznanovavec Božje besede,
naj ima še tako globoko spoznanje keršanskih resnic, naj ima
tudi dar čudeže delati, je vendar vse to, če nima ljubezni, brez
prida za njega, in brez prave notranje vrednosti pred Bogom. In
tako tudi nar veči dejanska dobrotnost do bližnjega nima pri Bogu
nobene vrednosti, ako človek nima ljubezni v sercu. Zatorej pravi
sv. Avguštin:  „Kjer je ljubezen, vse koristi; kjer ni ljubezni,
vse drugo nič ne pomaga".

') Mat. 17, 19.

96

Zdaj sv. apostelj v naslednjih verstah (v. 4—7.) uči, kako
se ljubezen do Boga razodeva,  namreč v zaderžanji do bližnjega;
bistvo  prave ljubezni se ne da z besedami popisati.

Y. 4. „Ljubezen je poterpežljiva";  hoče reči: kdor ima lju¬
bezen, poterpežljivo prenaša težave, ki mu jih drugi napravljajo,
in z njih slabostmi usmiljeno poterpi. — „Je dobrotljiva",  to je,
kdor ima ljubezen, bližnjemu rad dobro stori. — „Ljubezen ni
nevošljiva",  ker ljubezen vso sebičnost v človeku umori. — „Ne
ravna napčno",  to je, kdor ima ljubezen, se ne baba (kakor je v
greškem), da bi ga ljudje čislali. — „Se ne napihuje",  se prevzetno
ne povzdiguje nad druge. Kdor namreč Boga in bližnjega resnično
ljubi, je tudi ponižen;  on vidi v Bogu in tudi v svojem bližnjem
toliko dobrega in ljubezni vrednega, v sebi pa veliko slabega, rev¬
nega in grešnega, da se pred Bogom v resnici nevrednega čuti,
in ne misli, se nad druge povzdigovati.

V. 5. „Ni časti lakomna",  to je, kdor ima ljubezen, ne za¬
ničuje nizkih služb zastran bližnjega, in ne misli, da mu je to v
nečast. V greškem je: se ne obnaša nespodobno,  to je, se
v vseh rečeh spodobnosti derži. Razlagavci mislijo, da sv. apostelj
tabo govori oziraje se na nespodobno pokrivalo, ktero so korinčan-
ske žene na glavi nosile '). — „Ne iše svojega",  namreč prida, ni
sebičen, kdor ima ljubezen. — „Se ne da razdražiti",  namreč z
razžaljenjem. — „Ne misli hudega",  to je, pozabi storjeno hudo,
razžaljenje odpusti.

V. 6. „Se ne veseli krivice",  to je, hudega, greha bližnjega,
ampak žalost čuti v sercu zavoljo razžaljenja Božjega. — „Veseli
se pa resnice Ker je resnica  krivici nasproti postavljena, hoče
sv. apostelj reči: Veseli se vselej, ko se kaj (nravno) dobrega
stori. Le dobro je resnično,  in le v dobrem je pravo veselje;
hudo (greh) laž, in žalost  obrodi.

V. 7. „Vse preterpi".  V greškem: vse pokrije,  namreč
slabosti, grehe bližnjega, kolikor je mogoče. Ker sv. apostelj precej
pravi: vse prenese,  kar je ravno to, kakor: vse preterpi,  se
je, da ni ravno tisto dvakrat izrečeno, greških  besedi deržati. —
„Vse veruje",  namreč dobro od svojega bližnjega. - „Vse upa"
namreč nar boljšega od druzih. — „ Vse prenese",  namreč težave in
nadloge zavoljo bližnjega. — Primeri, kar Tomaž Kempčan  od
ljubezni piše (3. bub. pog. 5.). —Kristijan! vprašaj se, ali imaš ljube¬
zen, od ktere sv. Pavel govori ? Ali prenašaš poterpežljivo težave, ktere

') 1. Kor. 11, 3. 10.

97

ti drugi napravljajo, in poterpiš usmiljeno s slabostmi družili ? Ali
bližnjemu rad dobro storiš, kolikor ti je mogoče? Ali nisi nobenemu
nevošljiv, se ne bahaš in se ne povzdiguješ prevzetno nad druge ?
Se ne obnašaš nespodobno, ne išeš le svojega prida? Ali rad raz-
žaljenje in storjeno krivico odpustiš? Ali se ne veseliš hudega,
ktero je bližnji storil? Ali se veseliš le dobrega, zakrivaš slabosti
druzih, iu rad prenašaš težave in nadloge zavoljo bližnjega? Če
si si svest takošne ljubezni, spoznaj, da imaš nar imenitnejši dar
Božji, in daj Bogu hvalo za to, ki je ljubezen in začetnik vse
ljubezni; in v tej ljubezni, ktera je, kakor sv. Janez  uči 1 ), znamnje,
da si otrok Božji, ko otrok Božji vedno živi in rasti. Ako pa te
ljubezni nimaš, zdihuj, moli k Bogu, in trudi se, da si jo boš pri¬
dobil; zakaj ljubezen je podlaga vseh čednost, ker od nje imajo
vse čednosti svojo vrednost.

Y. 8. „ Ljubezen nikoli ne mine 11 .  Ko je poprej sv. apostelj
od potrebnosti in od lastnost ljubezni govoril, zdaj uči, da ljubezen
vekomaj  ostane. — „Ako bodo ravno prerokovanja minula, in
jeziki jemali, in učenost prešla 11 .  V besedi: prerokovanja,  je
umeti dar prerokovanja, to je, dar po navdihovanji sv. Duha učiti
in govoriti od Božjih reči. Ker bodo v večnem življenji vsi resnico
gledali,  kakoršna je, bo ta dar nehal. Tudi dar v tujih jezikih
govoriti, bo tam nehal, ker se bodo vsi v nasprotnem gledanji
med seboj poznali in umeli; in tudi dar učenosti  bo nehal, ker
tam bomo Boga, ki je večna resnica, z obličja v obličje, brez
kakega sredka in brez podobe, naravnost  gledali, kakoršen je
zares v svojem bitji.

V. 9. „Zakaj nekoliko le spoznamo, in nekoliko le prerokujemo 11 ;
hoče reči: vse naše spoznanje Božje resnice je tukaj na svetu le
malo,  in to malo je le nepopolnoma; in enako je tudi z darom
prerokovanja, ker tudi od sv. Duha navdihnjeno govorjenje od Božje
resnice je nepopolnoma.

V. 10. „Kadar bo pa prišlo, kar je popolnoma 11 ;  to je, kadar
bo prišel stan popolnosti  v večnosti, ko bomo Boga, bistevno
resnico, naravnost gledali. — „Bo jenjalo, kar je nekolikega 11 ,  bo
naše nepopolno spoznanje nehalo.

V. 11. Kar je sv. apostelj poprej (v. 9. 10.) izgovoril, zdaj v
dveh podobah razlaga. „Ko sem bil otrok, sem govoril po otročje,
umel po otročje , mislil po otročje; kar sem pa mož, sem. opustil, kar
je bilo otročjega 11 .  Sv. apostelj hoče reči: Naš sedanji stan je proti

4 ) 1. Jan. 3, 14.; 4, 7.

7

98

prihodnjemu, kakor stan otrokov proti stanu moževemu; naša spo¬
znanja Boga in Božjih reči so zdaj nepopolnoma, kakor otročja, ker
le malo Božjih reči spoznamo, in še te le nepopolnoma; tam gori, v
prihodnjem življenji, bodo pa naša spoznanja popolnoma, kakor moške.

V. 12. „Zdaj vidimo skozi ogledalo kakor v megli; takrat
pa bomo vidili od obličja v obličje Kakor človek v ogledalu ne
vidi v resnici  reči same, ampak le njeno podobo, in pa ne prav
popolnoma in razločno, tako tudi Boga in Božje reči tukaj na
zemlji kakor v ogledalu spoznamo, ne naravnost,  ampak le
posrednje,  kakor se v veri in natori ') razodeva; to spoznanje
pa, ker v veri Božje resnice naravnost  ne gledamo, ima vselej
nekaj temnega in skrivnega nad seboj. Drugači bo v dopolnjenem
stanu, v prihodnjem življenji; tamkej bomo Boga, večno resnico,
gledali kakor z obličja v obličje, ga bomo naravnost  vidili, kakor
je zares v svojem lastnem bitji. Ogledala starih so bila nepopolnoma ;
torej se podoba, ki se je v njih vidila, nedoločena, temna imenuje.
— „Zdaj spoznam le nekoliko; takrat pa bom spoznal, kakor sem,
bil spoznan S temi besedami sv. apostelj razlaga poprejšnje
besede: od obličja v obličje,  in hoče reči: Zdaj, tukaj na
zemlji, spoznam, Boga, večno resnico, le nekoliko,  in tudi to,
kar spoznam, le nepopolnoma spoznam; potlej v prihodnjem živ¬
ljenji, bom pa Boga, večno resnico, spoznal, kakor on mene spozna.
Kakor Bog mene in vse stvari naravnost in popolnoma  spozna,
enako bom tudi jest v luči tega Božjega spoznanja Boga narav¬
nost in popolnoma  gledal, kakoršen je zares v svojem bitji.
Tam je namreč Bog duhovno solnce, ktero pravične razsvetljuje,
in s svojo lučjo njih duhovno oko zmožno stori, ga gledati, kakoršen
je v svojem bitji.

V. 13. „Zdaj pa“,  namreč preden pride tisto popolno spo¬
znanje. — „Ostanejo“  (ko bodo duhovni darovi minuli, ker niso
potrebni) „vera, upanje, ljubezen, to troje“;  ker so namreč te tri
čednosti podlaga vsega keršanskega življenja. Vera  namreč raz¬
svetljuje pamet z razodeto večno resnico; upanje  (do večnih
dobrot) nas vterjuje (v nadlogah tega življenja), in serce od zemelj¬
skih reči in dobrot odločuje; ljubezen  pa serce očišuje in na
Boga navezuje. — „Nar veči pa med temi je ljubezen“,  ker ona
da veri, upanju in vsem čednostim pravo vrednost pri Bogu, stori
stvari Bogu, ki je ljubezen, podobne, in vekomaj ostane; ker vera
se bo spremenila v gledanje,  upanje pa v posestvo.

') Rimlj. 1, 19.

99

Preljubi! ker je ljubezen tako potrebna in koristna, ker ona
le vekomaj ostane, ko bo stvari z Bogom vekomaj združila, zatorej
si z vso močjo prizadevajmo, da jo bomo imeli. Le pomislite, kaj
nas čaka v prihodnjem življenji, če bomo imeli pravo ljubezen, v
njej vedno živeli, in jo do konca življenja ohranili. Gledali bomo
Boga od obličja v obličje, spoznali bomo Boga in Božje reči po¬
polnoma, gledali ga bomo naravnost, kakoršcn je v svojem bitji. To
naj nas spodbada, v svetosti bolj in bolj rasti, kakor sv. pismo
opominja,: „Kdor je pravičen, bodi še pravičnejši, in kdor je svet,
bodi še svetejši 11  ’). Za to ljubezen vsak dan Boga prosimo, da
bomo v njej živeli in umerli, pa tudi po njej deležni postali večnega
zveličanja v nebesih! — (Naj se primeri, kar je bilo 1. in 4.
nedeljo po razglašenji Gospodovem rečeno).

PredpepeSniono ali pervopostno nedeljo.

Berilo iz 2. lista sv. Pavla aposteljna do Korineanov 6, 1—10.

V. 1. „Bratje! opominjamo vas“.  Verste današnjega lista so v
tesni zvezi s tem, kar je sv. apostelj ob koncu poprejšnjega po¬
glavja (5, 20. 21.) izgovoril: „Namesti Kristusa smo poslani; pro¬
simo namesti Kristusa: spravite se z Bogom, ki nam je v Kristusu
dal pravo spravno daritev". Zdaj pa tukaj pristavi: Kakor p oma¬
ga v ci Kristusovi  pri delu vašega zveličanja 2 ) pa vas tudi
opominjamo.  — „Da gnade Božje nepridoma ne prejemate";
hoče reči: da gnade sprave, ktero vam je Bog po veri v Kristusu
podelil, zastonj ne prejemate, kar bi se zgodilo, ako hi se vaše
življenje ne vjemalo z vero, ako bi vera vaša ne bila združena s
svetim, keršanskim življenjem 3 ).

V. 2. „Govori namreč‘j  Bog po preroku Izaiju (49, 8.). Da
prav stori, ko jih opominja, dokaže iz sv. pisma, kakor se bere v
stari greški prestavi. Pri preroku Izaiju govori Bog svojemu
hlapcu, to je, M e siju,  kterega prerok prosečega in terpečega
za grešno človeštvo popisuje. — „Ob prijetnem času sem te uslišal",
to je, ko je prišel čas milosti, ko se je čas spolnil, sem te uslišal.
„In v dan zveličanja sem ti pomagal in v tebi tudi človeštvu,

') Eazod. sv. Jan. 22, 11. - *) 2. Kor. 1, 23. — 3 ) Bimlj. 6, 22.

7*

100

ktero zdihuje v sužnosti greha. — Bog govori v preteklem
času, ker prihodnjo zgodbo v svojem večnem sklepu že spolnjeno
vidi. Te besede sv. apostelj, ko je Kristus delo odrešenja zgotovil,
slehernemu govori, ko pravi: „Glejte! zdaj je prijeten čas; glejte,
zdaj je dan zveličanja 11 ;  hoče reči: zdaj je prišel čas, od kterega
je prerok govoril, čas zveličanja, obernite si ga v svoj prid, ne
pušajte vnemar gnade sprave, ktera vam se v Kristusu ponuja,
kar bi bilo, ako bi se vaše življenje ne vjemalo z vero.

■ Kristijani! kar je sv. Pavel Korinčanom pisal: Opominjamo
vas, da gnade Božje nepridoma ne prejemate, zdaj je prijeten čas,
zdaj je čas zveličanja, to tudi nam govori. Nič ni za človeka ime-
nitnejšega in višega, kakor gnada Božja, gnada sprave;  in
nič ni bolj neumnega, kakor če človek čas gnade, kterega mu
Bog daje, vnemar puša, in si ga ne obrača v svoj prid. Ta čas
gnade, čas zveličanja je ves čas od Kristusovega odrešenja
do konca sveta; ta čas gnade je za slehernega  čas njegovega
življenja  tukaj na svetu, je vsak trenutek, kterega človek tukaj
na svetu živi; ta čas gnade je vsaka gnada,  ktero Bog človeku
ponuja, ktero zdaj, poznejše pa nikdar več ne more zadobiti, ta
čas gnade je vsak čas, kteri človeka k pokori  in k spreobernjenju
vabi; ta čas gnade je posebno sveti postni čas,  v kterem ka¬
toliška cerkev, ker je ta čas spominu nar viših skrivnost posvečen,
verne nagibuje in opominja k pokori in spreobernjenju.

Obernimo si ga tedaj v svoj duhovni prid; ne vemo, ali
bomo še ta milostni čas doživeli ali ne. Bog vsegamogočni ima
svoje čase, ponuja gnade prostovoljno, kadar in kakor hoče; ako
človek gnad ne sprejme, mu jih vzame. „Sem klical, govori Bog 1 ),
pa nisi slišal 11 . Zatorej opominja sv. apostelj, milostni čas si v svoj
prid oberniti. Prizadevajmo si, sveto, keršansko živeti po zgledu
sv. aposteljna, kakor opominja:

Y. 3. „Nikomur ne dajajmo pohujšanja, da se naša služba
ne zaničuje 11 ;  hoče reči: delajte po mojem zgledu, zakaj tudi jest
se skerbno vsega varujem, da bi v kaki reči komu pohujšanja ne
dal, in zavoljo tega moje apostoljske službe kaka graja ne zadela.
Sej smo namestniki Kristusovi; Kristus pa nam je zgled zapustil,
da hodimo po njegovih stopinjah a ). Ta versta je v zvezi s pervo
(opominjamo vas).

V. 4. „Ampak v vseh rečeh se skazujmo Božje služabnike 11 ;
to je, v vseh rečeh se takošne skazujmo, kakoršne biti se za Božje

') Buk. preg. 1, 24—26. — 2 ) 1. Pet. 2, 21.

101

služabnike spodobi; namreč: „v velikem poterpljenji Zdaj posa¬
mezno razloži, v čemur je veliko poterpljenje pokazal, ko našteva
devetera  terpljenja: „v nadlogah, v potrebah, v stiskali

V, 5. „V ranah“,  ko je bil namreč bičan in kamnjan: —
„v ječah, v puntih" 1 ); — „v trudili, v čuvanji",  namreč v ječi 2 )
pri oznanovanji sv. evangelija 3 ), pri rokodelstvu 4 ); — „v postih
S tem sv. apostelj naznanja težave, ktere je prostovoljno zavoljo
svoje apostoljske službe prevzel 5 ). — Zdaj opominja, si prizadevati
za vse čednosti, ko pravi:

V. 6 „ V čistosti",  namteč serca in življenja (po gveškem). —
„V znanji",  to je v spoznanji keršanskih resnic 6 ). — „V priza-
našanji",  namreč pri razžaljenji. — „V prijaznosti",  namreč do
druzih, da hudo z dobrim vračujemo. — „ V svetem Buhu",  ker
namreč ko služabniki Božji tako govorimo in ravnamo, da se bo
razvidilo, da govorimo in delamo po razsvetljenji sv. Duha in pri-
merjeno darovom, ktere smo od sv. Duha prejeli. — „V nehinav-
ski ljubezni",  ktera namreč ne obstoji le v besedah, ampak se v
.dejanji pokaže, ktera le Božjo čast in zveličanje ljudi zahteva.

V. 7. „ V besedi resnice",  to je, oznauovaje čisti sv. evangeli,
kakor ga je Bog razodel 7 ). — „V moči Božji",  ktera se razodeva
v čudežih. — „Z orožjem pravice na desni in na levi";  hoče reči:
mi se skažemo služabnike Božje s pravičnim, duhovnim orožjem,
s kterim sovražnike sv. evangelija napademo, in se, če nas napa¬
dajo, branimo. — Orožje pravice  je orožje, ktero je pravici
primerjeno. Podoba je, spovzeta od orožja, s kterim so Rimljani
sovražnike napadli, (namreč meč,  kterega so v desni roki imeli),
in se proti sovražniku branili (namreč škit,  kterega so v levi
roki imeli).

V. 8. „Pri časti in nečasti, pri nepoštenji in dobrem imenu";
hoče reči: služabnika Božjega se skazujemo, naj nas ljudje s častjo
ali z zaničljivostjo sprejemajo: naj dobro ali slabo od nas govo¬
rijo. — „Kakor zapeljivci in vendar resnični, kakor neznani, in
vendar znani";  hoče reči: naj nas imajo kakor take, ki v zmoto
zapeljujejo, smo vendar resnični, pravi aposteljni; naj nas never-

‘) Prim. 11, 23. Dej. apost. 13,50.; 14,19.; 16. 19—22. — 2 ) Dej. apost.

16, 25. — 3 ) Dej. apost. 20, 7. 31. — 4 ) 1. Tes. 2, 9.; 2. Tes. 3, 8. Dej. apost.

20, 34. — 5 ) 2. Kor. 11, 23. 27. Dej. apost. 20, 31. — 6 ) Efež. 3, 3. 4. —

7 ) 2. Kor. 4, 2.

102

niki in nasprotniki imajo kot neznane, smo vendar dobro znani
vernim, kterim je Bog gnado podelil, čislati in ljubiti, kar je sveto
in večno.

V. 9. „Kakor umirajoči",  ker smo namreč vedno v smertni
nevarnosti. — „In glejte, živimo",  varovani namreč od Boga *). —
„Kakor stepeni, in vendar ne -umorjeni";  hoče reči: zavoljo mnogih
terpljenj in težav nas ljudje imajo za takošne, ktere Bog tepe,
in akoravno toliko terpimo, vendar ne bomo umorjeni, ker nas
Bog ohrani.

V. 10. „Kakor žalostni, vendar pa vselej veseli";  hoče reči:
v tacih okolišinah se znajdemo, da bi mogli vselej žalostni biti,
pa smo vendar vselej veseli, ker imamo pričevanje dobre vesti,
smo si svesti Božjega dopadajenja, ker imamo notranjo tolažo sv.
Duha in veselo upanje v večnosti. - „Kakor ubogi",  ker brez
zemeljskega blaga. — „In vendar jih veliko bogatimo",  z dušnimi
darovi 2 ). — „Kakor da bi nič ne imeli in vendar vse posedemo";
hoče reči: ničesar nimamo, ne denarja, ne blagd, ne hiše, ne dvora,
ne gotovega stanovanja, ne domovine, in vendar imamo v Kristusu
vse,  ker, ko vsi za Kristusa živimo, ničesar ne želimo, po ničemur
ne hrepenimo, tedaj čez vse gospodujemo, in iz tega ozira vse
posedemo, in ker nam Božja previdnost vse podeli, česar potrebu¬
jemo; kakor je Kristus stoterno plačilo že na tem svetu obljubil
tem, ki bodo zavoljo njega vse zapustili, na unem svetu pa večno
življenje 3 ).

Kristijani! kar sv. Pavel tukaj od sebe in druzih aposteljnov
govori, namreč od svoje stanovitnosti in poterpežljivosti v vsem
terpljenji in vseh nadlogah, od svojega čistega, ker s čednostmi
ozališanega življenja in od notranje prostosti od vse nečimurne
ljubezni, — tabo biti in živeti si morajo prizadevati vsi keršanski
učeniki. Bog tirja pa tudi od vsacega kristijana, da vse opusti,
kar bi drugim zamoglo hiti v pohujšanje; da je poterpežljiv v
vseh nadlogah, in da ima serce, ktero je prosto od vse nečimurne
ljubezni. Vprašajmo se, ali smo dezdaj ravnali in živeli po zgledu
sv. Pavla? O, če pregledamo svoje sedanje življenje, moramo pač
spoznati, da smo revni zastran keršanskih čednost, da smo se slabo
poslužili gnade, ktero nam je Bog podelil. Spoznati moramo, da
nismo srečnosti in blagovitosti iskali v Bogu in v njegovi zvesti
službi, ampak v zemeljskih rečeh, v sladnostih in veselji tega

') 2. Kor. 4, 8-12. - 2 ) 2. Kor. 8, 9.; 1. Kor. 1, 5. —
10, 29. 30.

3 ) Mark.

103

sveta. Strašna bo sodba tisti dan, ko bo delivec gnad prišel sodit
žive in niertve. Obernimo tedaj milostni čas v svoj duhovni prid,
očistimo dušo od vseh madežev greha, delajmo pokoro, oprav¬
ljajmo dobra dela, da bomo veselo zamogli pričakovati večnega
sodnika, ko nas bo pri naši smerti poklical, dati odgovor od svojega
hiševanja.

Drugo ali kvaterno nedeljo v postu.

Berilo iz 1. lista sv. Pavla aposteljna do Tesaloničanov 4, 1—7.

K koncu poprejšnjega poglavja (3, 12. 13.) prosi sv. apostelj:
Gospod, Kristus, naj namnoži in obilno stori vašo ljubezen, in naj
vas poterdi, da bote brez madeža (sveti) enkrat stopiti mogli pred
večnega sodnika. Toda gnada Božja ne stori vsega; tudi oni morajo
z gnado delati ‘). Da bi to Tesaloničani storili, jih zdaj opominja,
ko pravi:

V. 1. »Bratje! prosimo vas“,  kakor namreč prijatel prijatla
prosi, — »in opominjamo vas v Gospodu Jezusu“,  to je, zedinjeni
z Jezusom a ). — »Da, kakor ste od nas prejeli“,  to je, kakor sem
vas učil, ko sem pri vas Božjo besedo oznanoval (2, 13.). —
»Kako da vam gre živeti in Bogu dopasti“,  to je, kako vam je
treba živeti, da bote Bogu dopadli. — »Tako tudi živite, da ste
čedalje hogateji“,  to je, da bote čedalje bolj popolnoma prihajali.

V. 2. »Sej veste, kakošne zapovedi sem vam dal v Gospodu
J,ezusu“,  to je, po povelji in oblasti Jezusa Kristusa, tako da je
prav za prav moja beseda njegova beseda 3 ).

V. 3. »To namreč je volja Božja, vaše posvečenje 11 ;  hoče
reči: vse zapovedi, ktere sem vam dal, to zahtevajo, da bi se po¬
svetili. — »Da se zderžite nečistosti Apostelj jih posebno opominja
k čistosti, ker jih je blezo več udov tesaloničanske občine nečisto¬
valo; zakaj prej, dokler so bili še neverniki, niso nečistosti za
greh imeli 4 5 ).

V. 4. »Da vsak vas ve svoje telo ohraniti v svetosti in časti“,
to je, da vsak svoje telo, ktero je posoda, prebivališe duše, čisto
ohrani. — Nekteri razlagavci po zgledu sv. Krizostoma, Avgu-

‘) 1. Kor. 15, 10. — 2 ) Rimlj. 9, 1. Efez. 4, 17. — 3 ) pr. Dej. apost.

5, 28. 1. Tim. 1, 5. 18. — 4 ) pr. 1. Kor. 2, 14.

104

g ti n a in  Tomaža,  ker v greškem ni: telo,  ampak: posodo,
sklicaje se na sv. Petra 1 ), ki ženo  imenuje slabe ji posodo,
in ker tudi ni v greškem: obraniti,  ampak: pridobiti,  kar
se od telesa ne more reči, besedo: posodo ume od žene  (za¬
konske), in besede sv. aposteljna tako razlagajo: da vsak, kteri
nima daru zderžnosti (in druzega zaderžka ni), v zakon stopi 2 ),
in v tistem zakonsko čistost obraniti si prizadeva.

V. 5. „Ne po gnanji poželenja“,  ne pa, da bi služil hudobnim
strastim poželenja. — „Kakor neverniki, kteri Boga ne poznajo“.
S temi besedami naznanja sv. apostelj, de tako le neverniki (ajdje)
žive, ki Boga ne poznajo 3 ).

V. 6. „In da“,  namreč je volja Božja, — „kdo predeleč ne
stopa, in svojega brata v nobeni reči ne goljufa“,  to je, da nikogar
ne poškoduje in ne ogoljufa. Gre ki so v svojem dejanji in nehanji
sploh za goljufe  veljali. Nekteri Tesaloničani, dasiravno so bili
že kristijani, vendar še niso bili popolnoma prosti vse goljufije. —
Več razlagavcev po zgledu sv. Jeronima  besede te verste raz¬
lagajo tako, da s tem sv. apostelj opominja, se varovati prešesto-
vanja,  ktera razlaga pa je prisiljena. — „Ker Gospod je maše-
vavec vsega tega, kakor smo vam pred povedali in pričali 11 ;  hoče
reči: ker Gospod Kristus, ki je pravičen, je maševavec vsega, kar
je zoper pravico in ljubezen 4 ), kakor sem vam pred povedal in
pričal, ko sem bil pri vas.

V. 7. „Zakaj Bog nas ni poklical k nečistosti, ampak k sve-
tosti“,  to je, k čistosti (v. 3.), — „v Kristusu Jezusu, Gosp>odu
našem“,  to je, ki smo bili po sv. kerstu tesno s Kristusom združeni 5 ).

Kristijani! ko sv. apostelj Pavel verne Tesaloničane opominja,
skerbeti, da bodo čedalje bolj popolnoma prihajali, s tem tudi nas
uči, da ni zadosti, če človek le en čas hodi po poti Božji, ampak
da je treba, da vedno  hodi po tisti poti in napreduje v pobožnem
življenji, da napreduje od čednosti do čednosti (ps. 83, 8.); kdor
v pobožnosti ne napreduje, tisti v njej slabi. Zatorej ako hočemo
srečno priti pri svojem popotvanji v nebeško domovino, prizadevajmo
si, da bomo vedno svetejši. Volja Božja je, da smo sveti, in brez
greha. „Vi morate sveti biti, že Bog v stari zavezi govori, zakaj
jest Gospod, vaš Bog sem svet“ 6 ). Vse zapovedi Božje zahtevajo
naše posvečenje, sveti biti v vsem, v mislih, besedah in delih,
morajo biti vselej želje našega serca. Da bi bili sveti in zveličani,

') 1. Pet. 3, 7. — 2 ) 1. Kor. 7, 2. 24. - 3 ) Kimlj. 1, 26. — 4 ) Efež.

5, 6. Gal. 5, 21. - 5 ) Rimlj. 6, 3-5. - 6 ) 3. Mojz. 11, 44.

105

je prišel Sin Božji na svet, živel med ljudmi, čudeže delal, učil,
terpel in umeri na križu, vstanovil svojo cerkev, postavil sv. za¬
kramente. če smo se dozdaj tej volji Božji ustavljali, spoznajmo
svojo neumnost in obžalujmo svojo nehvaležnost do Boga. Ne
bodimo več sužnji grešnih strast in hude poželjivosti, kakor ajdje,
ki Boga ne poznajo, ampak vedno zatirajmo hudo poželenje v sebi,
in očistimo svoja serca od vseh nečistih želja, „ker ti, ki so čistega
serca, pravi Kristus  *), bodo Boga gledali“. Ohranimo pa tudi
svoje telo,  ki je posoda, prebivališe duše, čisto; ne pozabimo, da
je bilo naše telo pri sv. kerstu, po kterem smo bili vsajeni v
Kristusovo skrivnostno telo, z dušo vred posvečeno; da ravno to
telo Jezus Kristus s presvetim rešnjim telesom živi in posvečuje,
in da je namenjeno, enkrat z dušo vred gledati Boga in Odrešenika
Jezusa Kristusa. Zatorej varujmo se kterikrat svoje telo, ki je 2 )
tempelj  sv. Duha, z nečistostjo oskruniti. Kakor je volja Božja,
da smo sveti, tako je tudi volja Božja, da se varujemo vsake
krivice in goljufije. Ne pozabimo, da Bog je vsegaveden, nobene
krivice, ktero blžnjemu storimo, mu ne moremo prikriti; in ker
je neskončno pravičen, ojstro kaznuje vsako krivico.

Brezimeno ali tretjo nedeljo v postu.

Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Efežanov 5, 1—9.

V. 1. „Bratje! bodite posnemavci Božji, kakor preljubi otroci“.

— Ob koncu poprejšnjega poglavja (v. 32.) je sv. apostelj verne
Efežane opominjal: „Bodite dobrotljivi, usmiljeni, in zanajšate
eden druzemu, kakor je tudi Bog po Kristusu vam zanesel 11 , namreč
zavoljo Kristusovega zasluženja, kterega je v spravno daritev za
vas dal, in tako seboj spravil, in vas storil otroke Božje.  Ker
pa otroci posnemajo  svojega očeta; tedaj tudi vi, ko otroci
Božji, posnemajte svojega nebeškega Očeta v njegovi ljubezni do
vseh ljudi. Zatorej pravi Kristus:  „Bodite popolnoma, kakor je
vaš Oče nebeški popolnoma 113 ).

V. 3. „In hodite v ljubezni to je, vedno živite v ljubezni.

— „ Kakor je tudi Kristus nas ljubil Tedaj drugi  zgled ljubezni

') Mat. 5, 8. — 2 ) 1. Kor. 6, 19. - 3 ) Mat. 5, 48.

106

je Kristus. — „ln se za nas dal v dar in klavšino Bogu v prijeten
duh“.  S temi besedami razlaga sv. apostelj, kako  je Kristus nas
ljubil, namreč, da je sebe dal v spravni dar, ki je Bogu dopadel.
Besede: Bogu v prijeten  duh  so posnete iz stare zaveze, v kteri
se od daru ali daritve, ktera Bogu dopade, bere, da se je vzdignila
v prijeten duh Božji 1 ).

Preljubi! kar je sv. Pavel pervim kristijanom rekel, to tudi
naša mati katoliška cerkev, ko te besede aposteljnove današnjo
nedeljo ponavlja, vsem vernim dans kliče: Bodite posnemavci Božji,
kakor preljubi otroci. Dobri otroci posnemajo svojega dobrega očeta.
Slehern človek, ker je po Božji podobi vstvarjen, je zavezan Boga
posnemati; mi kristijani  pa smo tolikanj bolj dolžni, to storiti;
zakaj, ko smo bili keršeni, smo bili prerojeni v otroke Božje 2 ); če
hočemo biti dobri otroci Očeta nebeškega, ga moramo posnemati,
si prizadevati, njemu podobni biti. Oče nebeški je ves ljubezen,
torej moramo tudi mi vsi in vselej živeti v ljubezni do bližnjega.
Neskončna je ljubezen Kristusova do nas. On ni le zavoljo nas
človek postal, in v ponižnosti in poterpežljivosti prostovoljno se
podvergel vsem težavam in nadlogam človeškega življenja, in vse
to za nas, v naše zveličanje nebeškemu Očetu daroval, ampak je
tudi svoje življenje na križu v spravno daritev dal. Mi smo kristi¬
jani. in smo postali po sv. kerstu udje skrivnostnega telesa, kterega
glava je Kristus. Če smo udje enega telesa Kristusovega, mora
nas tudi duh Kristusov) duh ljubezni naduševati, moramo posne¬
mati ljubezen Kristusovo do nas, da bomo bližnjega ljubili, in tudi
pripravljeni, zanj, v njegov prid vse storiti in terpeti, in kakor
je bila Kristusova daritev za nas Bogu prijetna, tako bo tudi naša
daritev za bližnjega njemu prijetna.

V. 3. „Nečistovanje pa“,  ktero je bilo namreč pri ajdih z
malikovanjem sklenjeno, in ravno zato pripušeno, še celo za sveto
reč spoznano. — „In vsa nečednost“,  to je, vsi zopernatorni grehi
mesenega poželenja (sv. Tomaž.). — „Ali lakomnost se še ne imenuj
med vami (kakor se spodobi svetim)“ ; hoče reči: taki grehi ne
smejo le ne biti med kristijani, ampak še celo po imenu ne smejo
znani biti med kristijani.

V. 4. „Ali nesramnost, ali nespametne ali gerde besede, kar
se ne spodobi",  namreč kristijanu. — „Ampak veliko bolj zaliv aljenje“,
namreč za dobrote keršanstva naj bo med vami.

') 3. Mojz. 1, 9. 13.; 2, 12.; 3, 5. — 2 )  Eimlj. 8, 15.

107

V. 5. „To namreč vedite in premislite Te besede, kakor
Hebrejci govore, pomenijo: to za gotovo vedite. — „Da noben
nečistnik, ali nesramnež, ali lakomnik, kar je malikovanje".  S teni
uči sv. apostelj, da nečistnik, nesramnež in lakomnik je maliko-
vavec.  Človek se mora namreč z vsemi svojimi rečmi Bogu da¬
rovati; če se pa človek stvarjenim rečem z vso dušo vda, vse
misli, želje in dejanja v tiste obrača, in jim daruje, tiste bolj
ljubi kakor Boga, on tedaj, ker tistim ko maliku služi, malikuje.
Namesti: kar je malikovanje,  se v greškem tudi bere: kteri
je malikovavec; po tem je le lakomnik  imenovan maliko-
vavee, kakor sv. apostelj v listu do Kološanov (3, 5.) lakomnost
imenuje malikovanje.  — „Nima deleža v kraljestvu Kristusovem
in Božjem to je, nima deleža v kraljestvu Kristusovem, ktero
je tudi kraljestvo Božje, to je, nobenega deleža veličastva Božjega
in večnega zveličanja v nebesih'). Več razlagavcev pa, ker v greškem
ne stoji beseda: tu pred tkeu,  kakor pred besedo: kristu,  te
besede razlagajo v kraljestvu Kristusovem, kteri (Kristus) je tudi
Bog. Po tem razlaganji sv. apostelj Kristusa, pravega Boga mali¬
kom nasproti postavi; in tako imajo te besede močan dokaz v
sebi, da je Kristus pravi, živi, resnični Bog.

V. 6. „Ne dajte se nikomur zapeljati s praznimi besedami".
Pri tem opominjanji ima nemara sv. apostelj pred očmi krive
učenike,  kteri so nauk od keršanske prostosti napčno obračali,
in učili, da imenovane pregrehe sole kaj malega 2 ).  — „Ker za¬
voljo tega",  to je, zavoljo teh pregreh, — „pride jeza Božja nad
otroke nevere",  bo Bog, ki hudo zametuje in kaznuje, sodnji dan
kaznoval vse neverne, ki se keršanski resnici terdovratno ustavljajo.

V. 7. „Ne bodite tedaj njih deležniki",  namreč zastran ime¬
novanih pregreh, da tudi ne bote enkrat deležni enake kazni.

Preljubi! kar sv. apostelj Pavel tukaj Efežanom piše, s tem
tudi nas kristijane opominja, da se varujemo vseh grehov nečistosti.
Postali smo pri sv. kerstu udje skrivnostnega telesa, kterega glava
je Kristus. Kakor je glava popolnoma sveta, vsa le za Boga živi,
tako morajo tudi udje tega telesa vsi sveti biti, vsi se Bogu
darovati. Sveto in čisto mora biti naše serce in telo, misli in usta.
Pri sv. kerstu smo bili Bogu posvečeni, in s svetim Duhom za¬
pečateni, ki nam pričuje, da smo otroci Božji, in nam daje upanje
za večno zveličanje 3 ); zatorej ne smemo nikdar z nečistostjo oskru¬
niti svojega telesa, ki je tempelj sv. Duha. Telo ni za nečistost,

') 1. Kor. 6, 9. 10. - 2 )  1. Kor. 6, 12—14. — 3 ) Efež. 1, 13. 14.

108

piše  sv.  Pavel  Ko linčan o m '), ampak za Gospoda", — Kristusa.
In Rimljanom  piše: „Svojih udov ne dajajte grehu, kakor orožje
hudobije, ampak dajte seBogu“(6, 13.). Ne poslušajte tistih, ki pre¬
grehe nečistosti in lakomnosti izgovarjajo, ali jih le človeško sla¬
bost imenujejo; ravno tisti Bog, ki je nekdaj te pregrehe ojstro
kaznoval, ho tudi enkrat enako ojstro kaznoval, ki se tem pregre¬
ham nečistosti in lakomnosti vdajo.

V. 8. „Zakaj bili ste nekdaj tema“.  Sv. apostelj pove vzrok,
zakaj se ne smejo s tistimi pečati, ki mesenemu poželenju služijo,
ko jih opomni, da so bili poprej, ko so bili še neverni, tema, to
je, brez spoznanja pravega Boga in Kristusa. — „Zdaj pa ste svet¬
loba v Gospodu to je, zdaj pa razsvetljeni od resnice Božje,
ktera je bila v Kristusu razodeta, ste luč. Kar je namreč solnce
telesnemu očesu, to je Bog in njegova r e s n i c a človeškemu duhu.
Kakor oko od solnca ni le razsvetljeno,  ampak tudi tako
rekoč so 1 nčno  postane, tako je tudi človeški duh,  če resnico
Božjo sprejme, ne le razsvetljen,  ampak tudi svetloba,  ker
človeški duh brez Boga in Kristusa ni le v temi, ampak je tudi
tema. — „Kakor otroci svetlobe liodite“,  to je, živite, kakor se
otrokom svetlobe, kristijanom, spodobi; v vsem svojem življenji
pokažite, da ste otroci svetlobe, resnice in svetosti, ki s svojim
naukom in zgledom vse razsvetljujejo 4 ). — „Ker sad svetlobe je v
vsi dobroti, in pravici, in resnici S temi besedami pove sv. apo¬
stelj vzrok,  zakaj si morajo prizadevati, ko otroci svetlobe, živeti,
ko jih opomni sadu,  kterega svetloba Božje resnice in gnade v
človeku obrodi. Ta trojni sad svetlobe je nasproti poprej ime¬
novanim pregreham; ker d o b r o t a je hudobiji nasproti postavljena 3 );
pravica pa krivičnemu  pridobljenju tujega blaga (4, 28.), re¬
snica  pa laži (4, 25.). —

Preljubi! ko smo kristijani postali, smo zadobili spoznanje
resnice Božje, ktera je bila v Kristusu razodeta. „Sin Božji, pravi
sv. Janez 4 ),  je prišel, in nam dal razumnost, da spoznamo pra¬
vega Boga". In ko smo bili razsvetljeni od te resnice Božje, smo
postali svetloba. Kakor luč povsod svojo svetlobo razširja, enako
moramo tudi mi, ker smo svetloba v Kristusu postali, razširjati
luč keršanske resnice, in jo tudi v dejanji, v svetem življenji raz¬
odevati. To storiti nas mora spodbadati hvaležnost do Boga. Mi
vsi, ko smo bili rojeni, smo imeli izvirni greh nad seboj, smo bili
tema; ko smo pa kristijani postali, smo postali otroci svetlobe.

') 1. Kor. 6, 13. - 2 ) Mat. 5,14.16. - 3 ) Efež.4,31.

4 ) l.Jan. 5, 20.

109

Vprašajmo se: Ali smo v svojem življenji vselej pokazali, da smo
otroci svetlobe: dobrota, pravica in resnica? Ali smo vselej razo¬
devali v svojem življenji ta trojni sad? Ce smo se vdali grehu,
smo zopet tema postali. Nič več naj ne gospoduje tema nad nami,
ampak pokažimo s pomočjo gnade Božje v vsem življenji, v besedi
in dejanji, da smo otroci svetlobe, otroci resnice in svetosti.

Sredpostno ali četerto nedeljo v postu.

Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Galačanov 4, 22 —31.

V listu do Galačanov sv. Pavel judovsko mislečim krivim
učenikom nasproti, ki so učili, da je spolnovanje Mojzesove postave
v zveličanje potrebno, natanko in razločno dokazuje, da kristi-
janom ni treba spolnovati Mojzesove postave, in da opravičenje
človekovo ne izhaja iz zunanjih opravil Mojzesove postave, ampak
iz delavne vere  v Jezusa Kristusa.

V. 22. ,,Bratje, 'pisano je“,  namreč v pervih bukvah Moj¬
zesovih (16,15.; 21, 2.). Sv. apostelj zdaj začne iz zgodovine stare
zaveze dokazovati, da so kristijani odvezani od Mojzesove postave,
kteri so judovsko misleči krivi učeniki Galačane hotli podvreči;
da njih Mojzesova postava ne veže, ko namreč zdaj uči, da je to
že v stari  zavezi prigodba od dveh Abrahamovih  žen  in
njegovih sinov  preroško v podobi pokazala. — „Da je imel Abra¬
ham dva sinova; enega“  (namreč lzmaela)  — „od suznje“  (od
dekle A g ar e), in enega,  (Izaka)  „od proste“  (od zakonske žene
bare).

V. 23. „Pa Meri je bil od su&nje“,  to je Izmael,  Agarin
sin, — „je bil po mesu rojen“,  to je, je bil po natorno rojen; zakaj
Abraham, akoravno je bil 86 let star, je bil še zmožen roditi sina,
Agar pa je bila mlada in torej zmožna spočeti in roditi. — „Kteri
pa od proste, po obljubi“,  to je, Izak,  Sarinin sin, je bil po čez-
natorno zavoljo dane obljube ') spočet in rojen; zakaj Sara, ko je
bila takrat 90 let stara, je bila nerodovitna; Abraham pa, ko je
bil že skorej 100 let star “), ni bil več zmožen sina roditi. Ker
sta pa Bogu, ki jima je sina obljubil, terdno verovala, jima je bila

‘) 1. Mojz. 17, 15-21. — ‘)  Birni j. 4, 19.

110

čudovitno od Boga podeljena moč roditi in spočeti sinu. Tedaj je
M Izmael sin mesa,  Izak pa otrok Božje obljube in gnade.

V. 24. „To pa je v podobi rečeno“.  Sv. apostelj hoče reči:
Te dve Abrahamove ženi ste v zgodivini odločene, da še nekaj
višega, globokejšega  (prihodnjega) pomenite ali predpodob-
Ijujete od unega pomena, ki je po čerki. — Da ima zgodba od
dveh Abrahamovih žen in njenih dveh sinov še globokejši
pomen, si sv. apostelj tega ni sam vmislil, ampak to mu je bilo
razodeto od sv. Duha, ki je Mojzesa navdihoval, da je to pisal.
Ker je Kristus, včlovečeni Sin Božji, podlaga  človeštva (glej, kar
je 1. nedeljo v adventu rečeno), je bil tudi cilj in konec'),  na
kterega se vse ozira, on je pravo središe,  v kterem se ves čas,
pretekli in prihodnji, zbira. Zatorej je tudi v stari zavezi pred
njegovim prihodom vse (daritve, služba Božja, vse naprave, šege
in navade) na to nameravalo, predpodobijati  njega prihod¬
njega Odrešenika in kraljestvo njegovo, kakor po njegovem pri¬
hodu vse na to gre, da se njegovo življenje kaže v cerkvi in nad
vsemi pravimi kristijani. In to življenje Odrešenikovo in kraljestvo
njegovo predpodobljati, so bili v stari zavezi poklicani in izvoljeni
sv. očaki,  in med tem posebno Abraham,  ki je bil od Boga
čudovito poklican in izrejen, v svojem življenji Kristusa in njegovo
kraljestvo vpodobljavati. Sej že v natori najdemo, da je bitje viši
verste v bitjih n i ž i verste nekoliko že naznanjeno, pomenjeno in
napovedano. Po Izaku,  sinu obljube in gnade, je postal Abraham,
oče Kristusov, ki je bil sin obljube v nar višem pomenu; s tem
je pa tudi postal oče vseh. ki so po veri in kerstu v Kristusa
vsajeni, to je vseh pravih kristijanov.  Oe je Izak podoba vseh
duhovnih  Abrahamovih otrok, vseh, ki po duhu  iz njega izha¬
jajo, ki, kakor Abraham, iz vere  svoje duhovno življenje zajemajo,
tedaj so Abrahamovi posnemavci 2 ), — potem je Izmael  podoba
teh, ki po mesu  izhajajo od Abrahama, tedaj vseh teh, ki, ko je
spolnjenje časa prišlo 3 ), nočejo po veri priti v zvezo s Kristusom,
ampak ostati v sužnosti postave, nevernih Judo  v. Temu popol¬
noma primerjeno, uči sv. apostelj, da ste dve ženi Abrahamove
podobe dveh zavez, ko pravi: „To ste namreč dve zavezi“,  to je,
v tem, kar sv. pismo od Agare in Sare pripoveduje, je predpodoba
dveh zavez, dveh Božjih naprav k zveličanju. Po greškem je: te,
namreč ženi, ste dve zavezi. Pomen enak ostane. Dekla A gara
je predpodoba stare  zaveze, prosta žena Sara  pa je predpodoba

') Ritni j. 10, 4. — a ) Gal. 3, 7. — 3 ) Gal. 4, 4.

111

nove  zaveze. — „Ena na gori sinajski to je, stara zaveza, ktera
je bila po sredniku Mojzesu z izraelskim ljudstvom na sinajski gori,
narejena. — „Ktera v sužnost rodi“,  ta je naredila hlapce, Jude
namreč, ki so mogli hlapčevsko službo postave sprejeti, ktera
(postava) jih je s protenjem velicih kazen in z obetanjem časnih
dobrot kakor sužnje v strahu in redu deržala. — „In ta je Agara“,
to je, ta zaveza je bila po sužnji Agari predpodobljena.

V. 25. „Zakaj sinajska gora je v Arabiji“.  S tem sv. apo-
stelj dokazuje, zakaj  postavo na sinajski gori dano primeri Agari.
Agara, mati Izmaelova, je po njem mati Arabcev  (ti so namreč
mlajši Izmaelovi);  v Arabiji pa je sinajska  gora, na kteri je
bila postava  dana. Postava tedaj ne gre k obljubIjen-i  deželi,
ampak k Arabiji; tedaj hoče sv. apostelj reči, ti, ki hočejo pod
postavo biti, tako rekoč grejo v Arabijo, in postanejo Izmaelčani.

— V nekterih greških rokopisih se tudi bere: „zakaj Agara je
gora Sinaj v Arabiji 11 ;  in pomen je: zakaj Agara se imenuje
sinajska gora v Arabiji; ali: med Arabci je Agara ime sinajske
gore; ali: v jeziku Arabcev se sinajska gora imenuje Agar. Sterni
besedami bi sv. apostelj vzrok  povedal, zakaj je rekel, daje  Agara
predpodoba stare zaveze; zato, ker se sinajska gora, na kteri je
bila zaveza narejena, v jeziku Arabcev imenuje H agar  (Hadžar

— skala).  Ker pa to dokazovanje sv. aposteljna iz same besede
Agar  ni primerjeno visokosti reči, od ktere tukaj govori, in ker
se tudi zamore razložiti, kako da je beseda Agara  v tiste greške
rokopise prišla, poprejšnje berilo, kakor se v več greških rokopisih,
v stari latinski prestavi, in veči del pri latinskih cerkvenih očetih
najde, spredek zasluži. — „In je podobna Jeruzalemu, kakor šen je
zdaj“;  hoče reči: sinajska gora imanekakošno podobnost s sedanjim
Jeruzalemom; ker, kakor je bila na sinajski gori postava  dana,
tako se tudi v Jeruzalemu (judovski cerkvi) razlaga  sužnja po¬
stava; kakor sinajska gora, na kteri je bila postava dana, je le
sužnje  rodila (mesene  sinove, ne pa duhovne), tako tudi mesto
Jeruzalem sužnje rodi in ima. —- Drugi razlagavci pa k besedam:
in je podobna,  pristavijo: Agara;  tako daje  Agara podobna
sedanjemu Jeruzalemu; ker je, kakor je bila Agara sužnja, tudi
Jeruzalem  suženj postavi. — „In služi s svojimi otroci“,  to je,
in sedanji Jeruzalem služi postavi s svojimi otroci, z nespreober-
njenimi Judi. — Če mati, Jeruzalemsko, služi postavi, ko sužnja,
tedaj nji služijo, ko sužnji, tudi njeni otroci, nespreobernjeni Judje.

V. 26. „Gornji Jeruzalem pa pomeni prosto , ktera je naša
mati“.  Sedanjemu Jeruzalemu (v. 25.) sv. apostelj tukaj nasproti

112

postavi gornji Jeruzalem,  s kterimibesedami, kakor vsa zveza
med poprejšnjimi in naslednjimi verstami kaže, razumeva cerkev
nove zaveze, keršansko cerkev,  ktero v listu do Hebrejcev
(12, 22.) imenuje nebeški Jeruzalem,  in se v razodenji sv.
Janeza (3, 12.; 21, 2.) imenuje novi Jeruzalem. Kako  Sara
predpodobljuje keršansko  cerkev, tega sv. apostelj ne izpeljuje,
ampak bravcu pripusti. Sv. apostelj bi mogel v oziru na to, kar je poprej
(v. 24. 25.) od Agare rekel, zdaj reči: Druga  (zaveza) pa je z
nebes, ktera v prostost rodi, in ta je Sara; podobna
pa je gornjemu Jeruzalemu, zakaj ta je prost s svo¬
jimi otroci.  — Ker je hotel sv. apostelj keršansko cerkev na¬
sproti postaviti sedanjemu  Jeruzalemu, bi bil prav za prav
mogel reči: prihodnji  Jeruzalem (ker je bila keršanska cerkev
v oziru stare zaveze, prihodnja');  reče pa: gornji  Jeru¬
zalem v ozira besedi: na sinajski gori;  ker hoče naznaniti,
da, kakor cerkev stare zaveze, judovska cerkev, ima svoj začetek
na sinaj s ki gori,  na kteri je bila postava dana, tako je cerkev
nove  zaveze, keršanska cerkev, po začetniku Kristusu prišla doli
z nebes 4 ),  in zopet po veri in upanji hrepeni po nebeških do¬
brotah in darovih, po nebesih, kjer Kristus, njena glava z veliko
množico angelov in svetnikov prebiva. — Gornji  Jeruzalem ali
keršanska cerkev je prosta  (kakor je bila njena predpodoba
— Sara  — prosta, zakonska žena), ker je bila kot Kristusova
nevesta z njegovo kervijo rešena iz sužnosti postave. — „Ktera je
naša mati“,  mati vseh kristijanov, ktere po veri in po sv. kerstu
rodi. Ker sv. apostelj od keršanske cerkve pravi, daje naša mati,
iz tega izhaja , da smo mi kristijani, ker smo od proste matere
rojeni, prosti.

V. 27. „Zakaj pisano je“,  namreč pri preroku Izaiju (54,1.).
Zdaj dokazuje sv. Pavel iz sv. pisma, da Sara ali keršanska cerkev
(po Sari predpodobljena) je naša mati.  Prerok po čerki (alizgo¬
do vinske  m pomenu) govori od izraelskega  ljudstva, da bo
tisto po babilonski sužnosti rastlo. in se pomnožilo; v višem
pomenu pa ima pred očmi poznejše Mesij  e ve  čase, in prerok
govori od pravega Božjega ljudstva, od duhovnih  Abra¬
hamovih otrok, od duhovnega Izraela,  ki bo po dolgi nero-
dovitnosti ob Mesijevem času ude iz vseh narodov dobil. — „ Ve¬
seli se“,  namreč keršanska cerkev.—• „Nerodovitna, Mera nerodiš“,
to je, ki si nerodovitna ves čas postave do Odrešenikovega pri-

') Hebr. 2, 5. — 2 ) Razod. sv. Jan. 3, 12.; 21, 2.

113

hoda, ker je prekletstvo postave, ktera je le sužnje rodila, uder-
ževalo blagoslov posinovljenja Božjega '). Kakor je bila Sara od
začetka prava, zakonska žena, toda je rodovitna postala še le po
Božjem blagoslovu, tako je tudi prava (keršanska) cerkev bila že
od začetka človeštva 2 ),  se je začela, ko je Bog pervim star¬
šem precej po storjenem grehu Odrešenika obljubil. Toda ta cer¬
kev je bila nerodovitna ves čas postave, ker je njeno prekletstvo
uderževalo posinovljenje Božjih otrok, — je bila, kakor Sara, tako
rekoč zapušena  od svojega sopruga, od Boga, ker se je on z
judovsko  srenjo, ali cerkvijo, z Agaro, zaročil. Potem še le, ko
je Kristus, včlovečeni Sin Božji, s svojo smertjo nas rešil od pre¬
kletstva postave, in je častitljivo iz groba vstal, in se v sv. Duhu
s svojo cerkvijo zaročil, je ta rodovitna postala, in je rodila brez
števila veliko otrok 3 ). — „Zaukaj in zavpij",  namreč od veselja.
— „Ktera nisi na porodu' 1 ,  to je, ktera ne rodiš. — „Ker zapu-
Sena ima veliko otrok, več ko ta, ktera ima moža";  hoče reči: ker,
kakor je Sara,  nekdaj nerodovitna in od moža zapušena, po Božji
moči rodila in potem imela veliko več otrok, kakor Agara, —
tako boš tudi ti keršanska  cerkev veliko več otrok imela, kakor
judovska cerkev, namreč spreobernjence od judovstva in ajdovstva.

V. 28. Zdaj začne sv. apostelj, kar je dozdaj razlagal, obra¬
čati na bravce  lista, ko pravi: „Mi pa, bratje! smo po Izaku
otroci obljube".  Hoče reči: Kakor Izak  Abrahamu ni bil po na-
tornem redu, ampak zavoljo obljube  po naravni v s ega m o-
gočnosti Božji  rojen (v. 23.), — tako smo tudi mi po čezna-
torno  prerojeni, in po veri in sv. kerstu v Kristusa,  pravega
Izaka, vsajeni, otroci obljube; mi nismo tedaj sinovi (otroci) Abra¬
hamovi po mesu, po rodu,  nismo sinovi Agar  in  i,  postave,
ampak sinovi Abrahamovi po Izaku,  podobni Izaku, kini  bil po
natornem redu, ampak po čeznatorno zavoljo dane Božje obljube
rojen; tedaj smo sinovi proste Sare.  — Veliko greških rokopisov
in več cerkvenih očetov tukaj namesti: mi, berejo: vi pa, bratje!
ste po Izaku otroci obljube; — to je, vi, Galačani, poprej ajdje,
ste zdaj prerojeni in v Kristusa vsajeni, otroci obljube. Da je bilo
od začetka tako pisano, zdaj veči del razlagavci mislijo.

V. 29. „Ali kakor je takrat tisti, kteri je bil po mesu rojen,
preganjal unega, kteri je bil po duhu, tako tudi zdaj";  hoče reči:
kakor je ob Abrahamovem času Izmael, po natorno rojen, pre¬
ganjal 4 )  Izaka, kteri je bil po čeznatorno, po Božji moči, rojen

') Gal. 3,13. - *) Efež. 1,4. - 3 )  Ozej. 2,19. Razod. 12,2. — 4 ) 1. Mojz. 21,9.

8

114

(ali s tem, da ga je zasmehoval, ali da ga je hotel v greh za¬
peljati), — tako tudi se zdaj Judje in meseno misleči krivi uče¬
niki, in kristijani, ki so sužnji mesenih želja (sv. Jerouim), za¬
ničljivo ravnajo s pravimi kristijani.

V. 30. „Ali kaj govori pismo“!  hoče reči: ali kaj pove

sv. pismo, da je Sara rekla Abrahamu, možu svojemu. Zakaj kar
zdaj nasledva, so Sarine  besede, s kterimi je Abrahama prosila,
da naj sužnjo z Izmaelom izžene; ktere besede pa sv. Pavel besede
sv. pisma imenuje; zatorej tudi namesti besedi: s sinom mojim,
ima: s sinom proste.  -— „Izženi sužnjo in njenega sina; zakaj
sin sužnje ne bo delež s sinom proste“.  Sv. apostelj hoče reči:
Kakor je bila sužnja Agara s sinom izgnana iz hiše Abrahamove,
in sin njen, Izmael, odločen od dedišine, ki je bila po Izaku oblju¬
bljena — tako mora judovska cerkev, postava Mojzesova, izgnana
biti iz hiše Božje, iz Kristusovega kraljestva, ali iz prave, keršauske
cerkve; in Judje, ki se postave derže, in sv. evangeli zaničujejo,
bodo odločeni od Božjega kraljestva, od keršanske cerkve, in torej
odločeni od blagodara narodov, od opravičenja in zveličanja. —
Galačanom samim pa pripusti sklep iz tega storiti, namreč, da
bodo odločeni od nebeške dedišine (deležnine) večnega zveličanja,
ako se Mojzesovi postavi podveržejo. — S tem besedami sklene sv.
apostelj drugi (dogmatični) del tega lista.

V. 31. „Tedaj, bratje! nismo otroci sužnje, ampak proste“;
to je, tedaj smo mi kristijani prosti judovske postave, ker smo otroci
proste matere, Sare, keršanske cerkve. — „Za ktero prostost nas
je Kristus proste storil“;  hoče reči: da bi bili vselej prosti, nas je
Kristus proste storil. — Besede te verste so veči del v greškem
sklenjene z naslednjim poglavjem , ki se z opominovanjem začne,
da naj ohranijo prostost, ktero so v Kristusu zadobili.

Preljubi! Abraham je bil nar imenitnejši med starimi očaki,
on je bil posebno od Boga izvoljen, v svojem življenji in dejanji
predpodobljati prihodnjega Odrešenika in kraljestvo njegovo. Dve
ženi  njegove ste, kakor sv. Pavel uči, predpodobljale dve zavezi,
dve cerkvi, judovsko in keršansko. Sužnja Agara je predpodobovala
judovsko cerkev, staro zavezo, ktero je Bog po sredniku Mojzesu
sklenil, in Agarin sin Izmael  je podoba Judov.  Ta stara zaveza
je Izraelce ali Jude naredila hlapce ali sužnje,  ker so se za¬
vezali, postavo spolnovati, in ker so bili kakor sužnji s proteujein
velicih kazen v strahu, z obetanjem časnih dobrot pa v redu der-
žani. Po tej napravi ali zavezi je Bog hotel judovsko ljudstvo
zrediti in k zveličanju peljati, v njem pa je tudi hotel pripravljati

115

odrešenje vsega človeškega rodu. Sara,  prava in prosta žena pa
predpodobljuje novo  zavezo, ktero je Bog po svojem včlovečenem
Sinu, Jezusu Kristusu, s človeštvom naredil; ali z drugimi besedami,
Sara je predpodoba ker sanske  cerkve, in Sarinin sin Izak  je
podoba kristijanov,  kakoršni smo tudi mi. Kakor je keršanska
cerkev prosta,  ker je bila kot Kristusova nevesta z njegovo ker-
vijo rešena iz sužnosti postave, ki je le silila in strašila, tožila in
pogubljala, — tako smo tudi mi njeni otroci, prosti, nismo kakor
Judje, sužnji, ker nas uči, to, kar Bog od nas zahteva, z veseljem
in z ljubeznijo storiti. Mi, ki smo po veri in kerstu v Kristusa,
kteri je v popolnem pomenu sin obljube 1 ), vsajeni, smo sinovi
obljube 2 ),  in dedišina naša so nebesa. Vprašajmo se, kako se
poslužimo te prostosti ? Jezus Kristus nam je to prostost pridobil
s svojo kervijo, ko nas je rešil iz sužnosti greha in satana. Ali
smo pač ohranili to prostost? Ali smo obljubo, ktero smo pri sv.
kerstu Kristusu storili, njemu zvesto služiti, in njegove zapovedi
spolnovati, spolnili? Ali smo, ki smo bili v Kristusovi cerkvi po
duhu prerojeni, in postali duhovni zarod, duhovni Abrahamovi
otroci, kterih dedišina ni zemeljska, ampak nebeška, večna, hrepe¬
neli le po tej nebeški deležnim, in le nebeških, večnih dobrot že¬
leli in tiste pridobiti si prizadevali ? Ali pa nismo velikoveč le sveta
in njegovih dobrot in veselja ljubili in po njih hrepeneli, in tako
sužnji zemeljskega nagnjenja in poželenja postali ? Ce živimo po
mesu, če služimo meseni poželjivosti, če smo sužnji greha, če lju¬
bimo svet in kar je na svetu, smo tudi mi Agarini  otroci, sužnji,
ne pa Sari  n i otroci, prosti,  otroci nove zaveze. Nikdar ne pozabite,
da, kakor sta si na tem svetu meso iu duh vedno nasproti 3 ), tako
so si tudi vselej nasproti meseni in duhovni ljudje. Ob vseh časih
je vojska mesenega človeka s človekom, ki, po Kristusu prerojen,
živi po duhu, ki je od sv. Duha nagibovan in vojen, ki živi v za¬
tajevanji in mertvenji svojih udov. Veliko tacih zgledov je tudi
današnje dni, ko brezverni ravno tako zaničujejo pokoršino pravo¬
vernih do cerkve, priprostost pravičnih, častitljive skrivnosti naše
sv. vere, kakor je nekdaj Izmael Izaka zaničeval. Nikdar ne po¬
zabite, da tukaj ni kraja miru in pokoja ; zakaj „vsi, kakor pravi sv.
Pavel 4 ),  kteri hočejo pobožno živeti v Kristusu Jezusu, bodo pre¬
ganjanje terpeli". Mislite, da čas preganjanja je zastava večnega
miru. „Blagor preganjanim, pravi Kristus 5 ),  ker njih je ne-

') Gal. 3, 16. - 5 ) Rimlj. 9, 8. - 3 ) Gal. 5, 17. - ") 2. Tim. 3, 12.
- f ) Mat. 5, 10.

8 *

116

beško kraljestvo 11 . „Naša sedanja, kratka in lahka nadloga, piše sv.
Pavel  Korinčanom '), nam pripravlja nezmerno, visoko čast, ktera
vse preseže 11 . — Zatorej živimo v zatajevanji in mertvenji pože-
ljivosti, v poterpežljivem prenašanji križa kakor Kristus, in tudi
mi bomo enkrat v deležnino prejeli veličastvo večnega življenja!

Peto postno ali tiho nedeljo.

Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Hebrejcev 9, 11—15.

V današnjem listu, ki je oddelek lista sv. Pavla do Hebrejcev,
skazuje sv. apostelj visokost keršanstva  memo judovstva ali
judovske vere, iz visokosti Kristusa,  velikega duhovnega, in
njegove daritve,  nad velikimi duhovni in daritvami stare zaveze.
Stara zaveza je bila sicer tudi Božja,  in je imela na zemlji svoje
svetiše s svojim orodjem;  toda duhovni  so smeli le v pervi
predel svetiša, ki se mu je reklo: sveto,  hoditi, da so tam na
zlatem kadilnem altarji navadne kadilne daritve zjutraj in zvečer
opravljali; — veliki duhoven  pa je smel le enkrat  v letu,
veliki spravni dan, v drugi  predel, ki se mu je reklo: presveto
ali p re svetiš  e,  priti, ktero je potem, ko ga je pokadil, pokropil
z darovavno kervijo, da bi zase in za ljudstvo opravičenje zadobil.
Kakor je bil šotor  le pomenljiva podoba, tako so se tudi v njem
pomenljive daritve opravljale, ktere same na sebi  niso nobene
opravičujoče, posvečujoče moči za Jude imele. Te daritve so sicer
na greh spominjale, in kazen naznanovale, ki jih greh zasluži, niso
pa mogle pravega, notranjega  opravičenja in posvečenja pri
Bogu pridobiti; one so le po vnanjem, pred ljudstvom tega, kijih
je opravljal, opravičile. — Ker je bil greh hudobija, ktero je Bog,
nar svetejši in pravičniši, mogel s smertjo kaznovati, je bila smert
Kristusova potrebna, ako je hotel biti srednik med Bogom in
ljudmi, in večno odrešenje zgotoviti, to je, ljudem opravičenje, po¬
svečenje in zveličanje pridobiti. Z ozirom na vse to pravi sv.
apostelj:

V.  11. „Bratje! Kristus je pristopil kakor veliki duhoven
prihodnjih dobrot Sv. apostelj oziraje se na to, kar je poprej

')  2, Kor. 4, 17.

117

rekel, hoče reči: Ker daritve in naprave stare zaveze niso mogle
človeka popolnega storiti, to je, njega v resnici opravičiti in po¬
svetiti , je Kristus pristopil kakor veliki duhoven. — Dobrote,
ktere nam je Kristus pridobil, sv. pisavec imenuje (v. 12.) večno
odrešenje  in (10, 1.) popolnost, to je. opravičenje in
posvečenje.  Te dobrote imenuje prihodnje,  akoravno so bile
pričujoče,  po tačasnem navadnem govorjenji Judov, ki so ves čas
razdelili v čas pred Mesijem in v čas po Mesi  ju;  tedaj so
bile te dobrote v Kristusu zastran Ju do,v, ki so bili udje stare
zaveze, prihodnje.  — „Skozi viši in veliko boljši šotor, kteri ni
z roko storjen, to je, ne tega vstvarjenja".  Sv. apostelj, ki tukaj
pravi, da je Kristus skozi viši in veliko boljši šotor  šel v pre-*
svetiše, ima pred očmi svetiše Izraelcev,  ktero je bilo po-*
prejšnji čas sveti šotor,  poznejše pa tempelj.  Sv. šotor (kakor
poznejše tempelj) je bil podolgast in z zagrinjalom znotraj v dva
predela  razdeljen. V pervem predelu, kakor sv. apostelj sam
popisuje (9, 2—4.), ki se mu je reklo sveto,  v kterega so du¬
hovni le smeli hoditi, je bil zlati svečnik  s sedmerimi roglji,
zlata miza  z Bogu posvečenimi kruhi, in kadilni alt ar. V
drugem  predelu, ki se mu je reklo: presveto ali presvetiše,
in v ktero je veliki duhoven le en dan v letu, veliki spravni dan,
s kervijo šel, je bila zlata kadilnica, skrinja zaveze  od
vseh strani z zlatom okovana, v kteri je bil zlati verč, in mana
v njem; in Aronova palica,  ktera je bila ozelenela (po moči
Božji v poterjenje Aronovega velikega duhovstva), in tabli zaveze
(dve kamnate ploši, na kterih je bilo 10 zapoved zapisanih). Ka¬
kor je tedaj judovski veliki duhoven veliki spravni dan skozi pervo
predelo šotora, skozi sveto mogel iti v presveto, tako je tudi Kri¬
stus,  kakor veliki duhoven, šel skozi šotor, toda viši in veliko
boljši, v presvetiše. — Ko pravi, da ta šotor ni z roko storjen,
kar je toliko kakor: kterega je Gospod  (Bog) postavil, in ne
človek  (8, 2.), in da ni tega vstvarjenja, to je, ni ze¬
meljski  (9, 1.), kakor je bil šotor stare zaveze, se iz tega razvidi,
kaj sv. apostelj v besedi: šotor,  skozi kterega je šel Kristus v
presveto, razumeva. On ne razumeva telesa ali mesa  Kristu¬
sovega, ker telo njegovo je bilo tega v stvarjenj a, in meso
njegovo ni poznejše (10, 20.) imenovano šotor,  ampak za¬
grinjalo,  skozi ktero žamoremo k Očetu v nebesa priti. Tudi
ne razumeva zemlje,  ker bi te sv. apostelj ne bil mogel imeno¬
vati: šotora — ne tega vstvarjenja;  dalje ni bilo pervo
predelo, sveto,  ampak dvoriše podoba zemlje.  Ce primerimo to,

118

kar sv. apostelj (4, 14.) od Kristusa pravi, imenovaje ga: koli¬
kega velikega duhovna,  kteri je prederl nebesa“ (v mno-
živnem  številu), in (7, 26.): „višega ko so nebesa 11 ;  in  če
prevdarimo , da sv. pismo večkrat od več nebes (prim. razlago
2. predpepelnično nedeljo v. 2.) govori, se razvidi, da sv. apostelj,
če pravi, da Kristus je šel skozi šotor, kteri ni z roko storjen, hoče
reči, da Kristus je šel skozi vse nižji kraje neba  v nar viši
nebesa k Bogu samemu, k sedežu milosti,  kterega podoba je
bil pokrov sprave (9, 5.).

V. 12. „Tudi ne s kemijo kozlov ali juncev, ampak je z
lastno kemijo enkrat v svetiše šel, je večno odrešenje našel".  —
Kakor je bilo svetiše, v ktero je Kristus kakor veliki duhoven šel,
veliko viši memo zemeljskega svetiša stare zaveze, tako je tudi
daritev  Kristusova in njena moč veči memo daritev stare zaveze.
V stari zavezi so veliki duhovni ljudstvo z živinsko  kervijo opra¬
vičili (po vnanjem očistili), in so mogli to veliko spravno daritev
vsako leto  opravljati (10, 1.); Kristus pa je s svojo  lastno
kervijo, ktero je nebeškemu Očetu daroval, v nebeško svetiše šel,
in je s tem zgotovil večno  odrešenje, to je, odrešenje, ktero ima
za vselej  moč in veljavnost, ker Kristusova spravna daritev ve¬
komaj  ostane, in je zavoljo Božje-človeške osebe neskončne
vrednosti. Vsacega dolžnost je, da se po veri odrešenja vdeleži,
ker Kristusovo odrešenje ni brez naše sodelavnosti. Odrešenje,
prav za prav po greškem: reši v na cena:  ta rešivna ena, ktero
je Kristus za nas dal, je njegova smert  (v. 15.), ko je samega
sebe daroval 1 ), ali njegova kri,  po ktere prelivanji, ker je kri
poglavitni sedež počutnega življenja 2 ), je smert nasledovala. Ves
človeški rod je bil v suznosti greha in hudiča; da bi bil iz te
sužnosti rešen, je Kristus kot rešivno cene dal svojo kri 3 ),  svoje
življenje 4 ), — Ko sv. apostelj pravi: „je z lastno kervijo enkrat
v svetiše šel“, s tem naznanja razloček med velikimi duhovni stare
zaveze in med Kristusom. Zemeljski veliki duhoven je mogel
vsako leto  z živinsko kervijo v presveto priti; Kristus pa je šel
po prelivanji svoje lastne kervi enkrat in za vselej  v nebeško
svetiše.

V. 13. „Zakaj, če kri kozlov in juncev in potreseni juničin
pepel ognušene posveti v telesno očišenje";

') 1. Tim. 2, 6. Tit. 2, 14. — 2 ) 3. Mojz. 17. 11. - 3 ) 1. Pet. 1, 19.
Efež. 1, 7. Kol. 1, 14. — 4 ) Mat. 20, 28.

119

V. 14. „ Koliko bolj bo kri Kristusa, kteri je po svetem Duhu
sebe brez madeža Bogu dal, našo vest očistila od mertmh del, da
bomo služili živemu Bogu"!  — Kar je sv. apostelj ravno izgovoril,
da je Kristus s svojo enkrat  opravljeno daritvijo večno  odre¬
šenje zgotovil, to zdaj dokazuje, ko daritvam in zapovedanim oči-
ševanjem stare zaveze nasproti postavi eno Kristusovo daritev, in
pokaže, kako iz različnosti Kristusove in daritev stare zaveze izhaja,
da Kristusova daritev ima veliko veči  moč. Sv. apostelj hoče
reči: Če je že kri kozlov in juncev, ktero je veliki duhoven ve¬
liki spravni dan ko spravno daritev zase in za vse ljudstvo (9, 27.)
daroval, in pepel sežgane krave, ognušene opravičil in očistil, če
tudi le po vnanjem (pred postavo, pred svetom), — nas bo toliko
bolj kri včlovečenega. Sinu Božjega znotraj očistila od grehov, in
nam dala pravo. dušno življenje, da potem stopimo pred živega
Boga, in mu v duhu in v resnici služimo z deli, s kterimi si za-
moremo večno življenje pridobiti.—Jun ičin pepel.  V postavi')
je bilo namreč zapovedano, da, če se je kdo mertvega trupla do¬
taknil, je bil sedem dni ognušen, in ni smel v svetiše iti. Da bi
bil zopet očišen, je bilo po postavi zapovedano, rudečo kravo, ki
je bila brez madeža, zunaj šotoriša zaklati, in z njeno kervijo se¬
demkrat svetiše pokropiti, potem pa vso sežgati, pepel zbrati, in
na čistem kraji zunaj šotoriša shraniti. Če se je kdo mertvega
trupla dotaknil, je mogel tretji in sedmi dan s tem pepelom, ki
je bil s tekočo vodo zmešan, pokropljen biti. — Pri daritvah stare
zaveze je bila poglavitna reč prelivanje kervi  (ne pa zaklanje
ali požganje žival): zatorej tudi sv. apostelj tukaj ne pravi sploh:
darovavna smert Kristusova,  ampak: kri.  Toda, kakor v
stari zavezi ni kri sama na sebi človeka opravičila, ampak živ¬
ljenje  (počutno), kterega. poglavitni sedež je v kervi 2 ), ker. ko
je človek s prelivanjem živaline kervi življenje živali daroval, je s
tem podoboval, da z življenjem živali Bogu svoje življenje daruje:
— tako tudi ni kri Kristusova sama na sebi človeštvu odrešenja
zaslužila, ampak vsa duhovna daritev Kristusova, ktera je v pre¬
livanji kervi svojo popolnost dosegla. Zatorej pravi tudi sv. apostelj:
..Kteri je po svetem Duhu sebe Bogu  daroval“. V greSkem je:
po večnem  Duhu. Več razlagavcev besede: po svetem ali večnem
Duhu, razumevajo od sv. Duha: g n a n od sv. Duha.  — Drugi
razlagavci pa, sklicevaje se na aposteljnove besede v listu do Rim¬
ljanov (1, 4.) in do Timoteja 3 ),  te besede razkladajo odBožje

') 4, Mojz. pog. 19. - 2 ) 3. Mojz. 17, 11. - 3 ) 1. Tim. 3, 16.

120

na tor e v Kristusu; tako da sv. apostelj hoče reci: Po svoji večni
Božji natori, ktere Litje (ali bistvo) je duh '), je Kristus daritev
samega sebe opravil, in je tako za človeštvo večno odrešenje zgo-
tovil. — Božja  natora v Kristusu je bila ravno, ktera je njegovi
daritvi dala neskončno  vrednost in veljavo. — Ko sv. apostelj
pravi: sebe  je Bogu dal, — s tem naznanja razloček  med da¬
ritvami stare zaveze in med daritvijo Kristusovo. V stari zavezi
je veliki duhoven daroval tuje  življenje in tujo  kri; tukaj pa je
Kristus duhoven  in dar  skupaj. Z besedo: brez madeža  na¬
merava na živali, ktere, če so bile v daritev odločene, so mogle
biti brez madeža. — Besede: našo vest  so besedam: posveti
v telesno očišenje  (v. 13.) nasproti postavljene ; in besede: od
mertvih  del  (ktera so grehi, grešna dela, kterih nasledek je
večna smert), so besedam: živemu Bogu  nasproti postavljene.

V. 15. „In zato je srednik novega zakona“  (nove zaveze).
Te besede se povračajo na to, kar je sv. apostelj poprej (8, 6—13.)
izgovoril. Rekel je namreč, da Kristus je srednik boljši  zaveze,
takošne, ktera je na boljši obljube  (namreč večnega zveličanja,
večnega pokoja v Bogu) vterjena, in ktero Bog sam pri preroku
Jeremiju  (31, 31.) novo  zavezo imenuje, in je torej s tem po¬
prejšnjo ko zastarano  za odpravljeno spoznal in naznanil. Zdaj
pa (v. 15.) pravi: In zato, ker je bila namreč poprejšnja (perva)
zaveza zastarana (ktera ni imela moči ljudi opravičiti), in ker
(v. 12—14.) je Kristus takošen veliki duhoven, kteri je, ko je en¬
krat in za vselej v presvetiše (v nebesa) šel, večno odrešenje zgo-
tovil, nas znotraj  očistil od grehov, je Kristus novo  zavezo med
Bogom in človeštvom storil. — „Da po smerti, ki seje  zgodila v
odrešenje od tistih pregreh, ki so Mie pod poprejšnjo zavezo, prej¬
mejo , ki so poklicani, obljubo večne deležnine v Kristusu Jezusu,
Gospodu našem“.  Sv. apostelj hoče reči: Da bi po zasluženji
njegove smerti, ki jo je v odrešenje za grehe ob času stare zaveze
storjene prestal, vsi poklicani, Judje in ajdje, večno deležnino,
to je večno zveličanje prejeli. — Kristus je mogel umreti,  ako
je hotel biti srednik med Bogom in človeštvom, ker le s smertjo je
to odvzel, kar je človeštvo od Boga ločilo, to je greh. Namen
Kristusove smerti, pravi tukaj sv. apostelj, je bil odrešenje od
tistih grehov, ki so bili ob času stare  zaveze storjeni, ker grehi
človeštva so mogli poprej zbrisani biti, preden je Bog zamogel s
tistim novo zavezo, zavezo gnade in ljubezni skleniti, in ker bi

‘) Jan. 4, 24.

121

mogli grehi v novi  zavezi po toliki obilnosti gnad kaj nezna¬
nega  biti. — Obljuba večne deležu  in  e je obljubljena večna
deležnina; ta je pa, kakor sv. apostelj uči (4, 9. 10.), večni
pokoj v Bogu, to je, večno  zveličanje v nebesih.

Preljubi! Kristus je, kakor sv. Pavel v 9. poglavji lista do
Hebrejcev uči, veliki duhoven prihodnjih  dobrot (toje, večnega
odrešenja, opravičenja, posvečenja in zveličanja); judovski veliki
duhoven je bil le v to postavljen, da bi ljudje po njem časne
dobrote zadobili. Mi smo kristijani, udje nove  zaveze; naša dolž¬
nost je tedaj, ne hrepeneti po časnih, zemeljskih rečeh, skerbeti
za zemeljske dobrote, kakor so nekdaj v stari zavezi Judje storili,
ampak mi si moramo prizadevati za nebeške dobrote, za opravičenje,
posvečenje in zveličanje svoje duše. Kdor le časnih, zemeljskih
reči iše in jih ljubi, kdor le časnega blagoslova  prosi, in po
časni blagovitosti  hrepeni, ta ni pravi  kristijan, on služi,
kakor nekdaj Judje, postavi mesa, Kristus, pravi sv. Pavel, je
šel z lastno  kervjo v nebeško svetiše, in je večno odrešenje zgo-
tovil. S terpljenjem in z daritvijo  samega sebe si je tedaj
Kristus pripravil vhodiše v večno veličastvo. On sam pravi: „Po-
trebno je bilo, da je Kristus terpel, in tako v svojo čast šel“ ')•
Ako je tedaj Kristus, začetnik našega zveličanja 2 ) s terpljenjem
šel v večno veličastvo, se moramo iz tega učiti, da pot, po kteri
zamoremo upati, priti enkrat v večno veličastvo, je pot terpljenja.
Veliki duhoven stare zaveze je živinsko  kri daroval; Kristus,
veliki duhoven in srednik nove zaveze, je svojo lastno  kri ne¬
beškemu Očetu v dar prinesel. In zakaj je to storil? Da bi mi
bili očišeni od grehov, da bi bili opravičeni, posvečeni in rešeni
od večne smerti, večnega pogubljenja. Občudujmo to veliko, ne¬
skončno ljubezen  Kristusovo! „Veči ljubezni od te nima nihče,
on sam pravi, da kdo svoje življenje da za svoje prijatle“ 3 ). Mi
pa, za ktere je Kristus svojo kri prelil, nismo bili p rij a 11 i njegovi,
ampak sovražniki 4 ).  Spoznajmo pa tudi hudobijo greha:
Sin Božji je mogel umreti in se dati Božji pravici v spravno daritev,
da bi mi bili rešeni iz sužnosti greha in večnega pogubljenja!
Bodimo zatorej Kristusu hvaležni  za to neskončno ljubezen, in
to bomo storili, če bomo tudi mi njega ljubili,  če bomo Bogu
in Kristusu živeli, če bomo to storili, bomo prejeli enkrat obljubljeno
večno deležnino, večno zveličanje, k kteremu smo poklicani. Kristus
je dal samega sebe v spravno daritev za nas; darujmo tudi mi

') Luk. 24. 26.

9 Hebr. 2, 10. — 3 ) Jan. 15, 13. - 4 ) Kimlj. 5,10,

122

njemu iz hvaležnosti za njegovo neskončno ljubezen svojo voljo,
ljubezen in pokoršino, mertvenje svojih želja in udov, da se bomo
sadu te spravne daritve Kristusove vdeležili. Prosimo Kristusa, da
nam po svoji predragi kervi da, da bonm grehu umerli in Bogu
živeli, in mu v duhu in v resnici služili, da bomo z njim tukaj
terpeli, in enkrat se vdeležili njegovega veličastva v nebesih.

Šesto postno ali cvetno nedeljo.

Berilo iz lista sv. Pavla apostejjna do Filipljanov 2 ,  5—11.

Sv. apostelj je poprej (v. 1—4.) verne Filipljane opominjal,
biti enega serca in ljubiti se med seboj v ponižnosti, eden druzega
čez se čislati, in ne na svoj dobiček, ampak na zveličanje svojega
bližnjega gledati; zdaj jim pa, da bi njegovo opominjanje veči moč
imelo, pred oči postavi zgled Jezusa Kristusa,  ko pravi:

V. 5. „Bratje! ravno to mislite med seboj, kar Kristus Jezus“.
S temi besedami hoče reči: Kavno te misli ponižnosti in zataje¬
vanja samega sebe imejte tudi vi, kakoršne so bile v Kristusu
Jezusu.

V. 6. „Kteri, ko je bil v Božji podobi".  Ker je v Bogu vse
bistevno,  je tudi Kristus, Sin Božji, bistevna  podoba Boga
Očeta, tedaj enacega  Božjega bitja in Božje natore, kakor Bog
Oče ’). Tedaj sv. apostelj hoče reči: Kristus, ko je bil kot Sin
Božji Božjega bitja in Božje natore. (Glej razlago lista do Hebrejcev,
ki se božični praznik  pri 3. maši bere). — „Ni v rop štel
Bogu enak biti",  to je, ni imel za noben prederzni rop, ker si je
Božje bitje in lastnosti prilastoval.

V. 7. „Pa je sam sebe v nič storil",  ko je namreč svoje Božje
veličastvo po vnanjem (kolikor je namen, zavoljo kterega je bil od
Boga poslan, pripustil) zakril, ker Božjega bitja se ni mogel
znebiti. — „Ko je podobo hlapca nase vzel",  to je, človeško natoro
nase vzel, ali se včlovečil. Sv. apostelj pravi: podobo hlapca,  ne
pa: podobo človeka,  ker vsaka človeška natora, torej tudi Kri¬
stusova, je zastran Boga, hlapčevska.  S to besedo namerava
na odstavek preroka Izaija  (52, 13.), vkterem je Mesija hlapec

') Kol. 1, 15. Hebr. 1, 3.

123

Božji  imenovan. Tako se v sv. pismu Job, Mojzes, David
in sploh preroki hlapci ali služabniki Božji ‘), aposteljni
pa hlapci ali služabniki  Jezusa Kristusa imenujejo®). — „člo¬
vekom se vpodobil, in po vnanjem najden bil kakor človek“.  S temi
besedami sv. apostelj poprejšnje besede: ko je podobo hlapca
nase vzel,  natanjčniši sam razlaga, in hoče reči: ko je nam
ljudem popolnoma enak bil (razun greha), in se po vnanjem (v
govorjenji, v obnašanji in dejanji) kakor vsak drug človek vidil,
dasiravno je bil Bog — človek. — Sv. apostelj pravi: človekom
se vpodobil,  ne pa naravnost: človek postal,  ker Kristus,
akoravno je bil pravi človek, vendar ni bil kakor drugi ljudje v
grehu rojen in grehu podveržen,  on je bil včlovečeni Sin
Božji, njegova človeška natora je bila naši natori v vsem enaka,
ni bila pa grešna.  Zatorej pravi sv. apostelj v listu do Rimlja¬
nov  (8, 3.): „Bog je poslal svojega Sina v podobi  grešnega
mesa“. Kristus je tedaj ko človek vse to imel, kar je bilo k
bistvu  človekovemu potrebno.

V. 8. „ Ponižal je sam sebe in je bil pokoren do smerti, smer ti
na križu“.  Sv. apostelj hoče reči: Kristus, kteri je z nebes na
zemljo prišel, in svoje Božje veličastvo pod zagrinjalom človeške
natore zakril, je bil tudi pokoren do smerti. Pokoršina je že na
sebi ponižanje;  nar viši stopnja pokoršine pa je, če kdo iz po-
koršine nar veči časni dar, življenje da, če urnerje: Kristus pa je
preterpel nar bolj nesramno smert na križu!  Tako je Kristus
popolnoma zgled ponižnosti.

Preljubi! sv. apostelj Pavel opominja Filipljane, da bi v njih
bile ravno te misli ponižnosti in zatajevanja, kakor so bile v
Kristusu. Tudi nas k temu opominja. Sej smo tudi mi kristijani,
učenci Kristusa, ki pravi: „Učite se od mene, ker sem krotak in
ponižen iz serca" 3 ). Tudi v nas mora tedaj Kristus vpodobljen
biti, kar se bo zgodilo, če se bodo v naših mislih, željah in dejanji
Kristusove misli, želje in dejanja razodevale. Kaj pač zainore bolj
pravičnega  biti, kakor da hlapci in služabniki  posnemajo
svojega gospoda;  kaj zarnore bolj primerjeno  biti, kakor da
so udje  takošni, kakoršuaje glava;  kaj je pač bolj pametnega,
kakor če kristijani, učenci Kristusovi, posnemajo njegovo ponižnost
in jo po vnanjem, v dejanji razodevajo? — Kakošna pa je bila
Kristusova ponižnost, kakošno njegovo zatajevanje? Glejte! on,
pravi Bog, se je včlovečil, in je zakril pod človeško podobo svoje

') Jerem. 25, 4. - 2 j Rimlj. 1, 1. Gal. 1,10. Jak. 1,1. — 3 ) Mat. 11,29.

124

Božje veličastvo; on vsegamogočni, večni in neskončni je nam
ljudem v vsem, razun greha, enak postal, slab, revni človek, pod-
veržen vsem težavam tega časnega življenja! In v tej ponižnosti
je bil pokoren Bogu do smerti na križu; in zakaj?  zato, da bi
nas svojega Božjega veličastva vdeležil, da bi mi zveličani bili?
„Hlapec je bil Kristus, pravi sv. Gregorij Nazijanski,  da bi
nas oprostil; doli je šel, da bi nas povzdignil; šel je v nebesa, da
bi nje, ki so bili padli, k sebi potegnil 1 '. Gotovo je neizrekljiva
ponižnost, neskončna ljubezen in nezapopadljiva pokoršina Kristusova!
Živimo tudi mi v ponižnosti in pokoršini, v zatajevanji in ljubezni.

V. 9. „Zato ga je tudi Bog povišal“;  hoče reči: zato, ker je
bil tako neskončno ponižen in pokoren do smerti na križu, ga je
tudi Bog po njegovem svetem človeštvu  povišal (zakaj ko Bog
ni mogel Kristus še bolj povišan biti), ko ga je s častitljivim
telesom od mertvih obudil, in ga po njegovi človeški natori posadil
na svojo desnico v nebesih '), to je, njega svojega veličastva in
vladanja vdeležil. — „In mu dal ime, ktero je čez vsa imena“.
Sv. apostelj hoče reči: Ko je Bog človeško natoro v Kristusu po¬
veličal, in jo na svojo desnico posadil, tedaj njega ko človeka nad
vse stvari povzdignil, je njemu s tem tako veliko čast dal, da
ime, s kterim ga imenujemo, naj že bo ali: ime Jezus  (v. 10.),
ali Sin Božji 2 ),  kaj višega naznanja, kakor vsako drugo ime, s
kterim kako stvar imenujemo 3 ). Iz teh besedi sv. aposteljna se
popolnoma prav sklepa, da Kristus s svojo popolno pokoršino do
smerti na križu ni le nam nebeških dobrot pridobil, ampak da je
tudi sebi  častitljivo vstajenje od mertvih in povišanje svojega
človeštva na desnici Božji zaslužil.

V. 10. „Da se v imenu Jezusovem vsako koleno pripogne teli,
ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo“.  Sv. apostelj hoče reči:
Bog je zavoljo tega Kristusa kot človeka  nad vse stvari po¬
vzdignil, da ga vse stvari, naj že bodo kjerkoli, v nebesih, na zemlji,
v vicah, ali v peklu, spoznavajo za Gospoda in Boga, in ga molijo
in časte. — Tudi človeka  Kristusa moramo moliti  zavoljo
tesne zveze njegove človeške natore z Božjo v eni Božji osebi. —
V imenu Jezusovem,  to je v spoznanji imena Jezusa, to je,
v spoznanji njega včlovečenega Boga, Mesija in Odrešenika sveta. —
Pred kterim koleno vklanjati ali pripogibovati,  je toliko,
kakor njega v ponižnosti moliti. — Ti, ki so v nebesih, so

') Efež. 1, 20. Hebr, 2, 9. — -) Hebr. 1, 4. - J ) Efež. 1, 21. Hebr. 1,4.

125

angeli in zveličani v nebesih ‘); ti na zemlji  so ljudje na zemlji®);
in ti pod zemljo  so terpeči v vicah 3 ) in pogubljeni v peklu,
naj si bodo ti ali ljudje ali hudobni duhovi; zakaj tudi pogubljeni
morajo, kakor pravi sv. Jakop  (2, 19.), s trepetom Jezusa za
svojega Gospoda, Sodnika in Kaznovavca spoznati.

V. 11. „In da vsak jezik spričuje, da je Gospod Jezus Kristus
v časti Boga Očeta“;  to je, da vse umne stvari očitno spoznajo,
da ima Gospod Jezus Kristus z Očetom enako veličastvo in oblast.
— V greškem se bere: „da Gospod  (je) Jezus Kristus k
časti Boga  Očeta 1 '. Nekteri razlagavci besede: k časti Boga
Očeta  sklenejo z besedami: Jezus Kristus,  tako daje pomen:
da Jezus Kristus Gospod je v poveličanje Boga Očeta. Boljši pa
ti store, ki besede: k časti Boga Očeta  združijo z besedo:
spričuje,  tako da je pomen: da vsak k časti Boga Očeta očitno
spozna, da Gospod je Jezus Kristus; ker v Simi se čast skazuje
Bogu Očetu, kakor Kristus  sam pravi: „Kdor Sinu ne časti,
ne časti Očeta, kteri ga je poslal" 4 ). Vse razlage uče eno in tisto
resnico, namreč, da Jezus Kristus iz svojega poniževanja povišan,
je postavljen Gospod  čez vse stvari. — Spoznati, da Jezus Kristus
je Gospod, to je zapopadek vse vere; kdor Kristusa spozna za
Gospoda,  ta spozna, da on je Bog-človek, Mesija, Odrešenik
in Zveličar sveta. Sv. Pavel uči, da je Bog Kristusa zavoljo njegove
neskončno ponižnosti in pokoršine povišal, in vsem stvarem zapo¬
vedal, njega ko Gospoda moliti in častiti. S tem tudi nam zapove,
Kristusa, kije  naš Bog in Gospod, naš Odrešenik in Zveličar,
častiti, ne le z jezikom, ampak s pobožnim življenjem. Tisti v
resnici Kristusa in po Kristusu Boga Očeta časti, ki njega v nje¬
govih čednostih posnema. Kdor pa ne živi po zapovedih Kristu¬
sovih, ta v dejanji njegove zapovedi zaničuje, zaničuje s tem pa
tudi Kristusa, in poslednjič se zgodi, da zgubi vero v Jezusa
Kristusa, in pade v nevero, kakor se je to po nauku sv. Pavla
pri ajdih zgodilo *). če bomo pobožno živeli, bomo Kristusa v
njegovi ponižnosti in pokoršini posnemali; bomo pa potem tudi
mogli upati, enkrat povišani biti od Boga v nebesih.

') Efez. 1, 21. — ') Efež. 1, 22. — 3 ) Rimlj. 14, 11. — 4 ) Jan. 5, 23.
— s ) Himlj. 1, 21-23.

126

Velikonočno nedeljo.

Berilo iz 1. lista sv. Pavla aposteljna do Korincanov 5, 7. 8.

V Korinški keršanski srenji ali občini so vstali raz pori,
ko so se nekteri po Pavlu,  drugi po A polu, eni po Petru,
in še drugi po Kristusu  imenovali '). Močno so se pa tudi pre¬
pirali  zavoljo raznih reči; pri tern pa se je zgodilo, da so sveto,
ker sansko  življenje zanemarili, ker je tako daleč prišlo, da so
med seboj očitnega nečistnika terpeli. Temu ravnanju se sv. apostelj
nasproti postavi, ko je nečistnika po oblasti, ki mu jo je Kristus
dal, izobčil (iz keršanske srenje ločil), in Korinčanom zapovedal,
vso zvezo z izobčenim opustiti, da ne bodo drugi spačeni in spri-
deni; ker, kakor malo kvasu  vse testo okisa, tako tudi en sam
slab zgled zamore vso srenjo spačiti in spriditi. Te podobe se
deržžije sv. apostelj, ko je bil takrat, kadar je to pismo pisal,
velikonočni čas,  ob kterem so Judje opreš  ne  kruhe jedli “),
pravi:

V. 7. Bratje! postergajte stari kvas, da hote novo testo, kakor
ste opresni 11 .  Z besedo : postergajte,  meri sv. apostelj na judovske
šege, ko so mogli, še preden je bilo velikonočno jagnje zaklano,
ves kvas iz hiše spraviti, da so imeli čisto opresen kruh za veli¬
konočne pojedine 3 ). Stari kvas  je tukaj kvas starega  človeka,
kakoršen izhaja iz Adama, grešnik, obdan s spačeno natoro in
suženj poželjivosti; tedaj ko pravi: postergajte stari kvas,
jih s tem opominja, zapustiti vso hudobijo, v kteri so poprej ko
neverniki živeli, in se očistiti od vseli pregreh. — „Da hote
novo testo",  to je, nova, očišena, sveta srenja ali občina. Kakor
drugod sv. apostelj imenuje človeka, ki je iz Kristusa prerojen,
novo stvar 4 ), ali novega človeka 5 ),  tako tukaj vso v Kristusu
prerojeno, ponovljeno srenjo imenuje novo testo,  ktero se še ni
skvasilo. — „Kakor ste opresni 3 .  8 temi besedami naznanja
pervi vzrok,  zakaj morajo stari kvas postergati, zato ker so
opresni, to je, ker ste v Kristusu po sv. kerstu očišeni od starega
kvasii greha, je zavoljo tega tudi vaša dolžnost, da se čiste
ohranite. — „Zakaj naše velikonočno Jagnje, Kristus, je darovano 11 .
S temi besedami pove vzrok,  zakaj jih je poprej opre  sne  ime-

') 1. Kor. 1, 12. — 2 ) 2. Mat. 26, 2. - 3 ) 2. Mojz. 12, 19.; 13, 7. —
*) 2. Kor. 5, 17. - 5 ) Efez, 4, 24,

127

novah — Ker je sv. apostelj poprej omenil op resnih  kruhov,
zatorej zdaj tudi omeni velikonočnega jagneta,  ktero so
Judje v velikonoči zaklali in jedli. Sv. apostelj hoče tedaj reči:
Tudi mi kristijani imamo velikonočno Jagnje, Kristusa, kterega
predpodoba je bilo judovsko velikonočno Jagnje; to naše velikonočno
Jagnje je že zaklano, darovano, in sicer za vselej  '); prava veli-
kanoč v višem pomenu, ktere predpodoba je bil judovski veliko¬
nočni praznik, je tedaj že došla. Kakor so tedaj pri darovanji
velikonočnega jagnjeta Judje ves kvas iz hiše spravili, in le opresni
kruh za pojedine imeli, tako moramo tudi mi se zderžati duhovnega
kvasu greha, in vedno opresni, to je čisti in sveti biti.

V. 8. „ Obhajajmo tedaj veliko noč“;  hoče reči: ker Kristus,
pravo velikonočno Jagnje, je za vselej  darovan, torej obhajajmo
svojo pravo, duhovno velikonoč, ktera vedno  terpi. — „Ne v
starem kvasu, tudi ne v kvasu hudobije in malopridnosti 11 ,  to je,
ne v grehu in pregrehah. — „Ampak v opresnih kruhih čistosti in
resnice to je, v čistem življenji, kteremu je le za resnico mar.

Kristijani! kakor sv. pismo uči, so Judje, kadar so hotli
velikončno jagnje jesti in velikonočni praznik obhajati, poprej ves
kvas iz hiše spravili, in so vse velikonočne dni le opresen kruh
jedli. Tudi mi kristijani imamo velikonočno Jagnje, in to je
J ezus Kristus,  ki se je za nas in ves človeški rod enkrat in
za vselej na križu nebeškemu Očetu daroval; tudi mi imamo
velikonoč, toda v višem, duhovnem pomenu, ktero obhajamo v
spomin odrešenja vsega človeštva iz sužnosti greha, hudiča, po¬
gubljenja in smerti. Kakor so Judje, kadar so hotli velikonočni
praznik obhajati, ves kvas iz hiše spravili, in le opresni kruh
jedli, tako moramo tudi mi, kakor nas sv. Pavel  opominja, kadar
hočemo velikonoč obhajati, zapustiti greh in hudobijo, se očistiti
od vseh pregreh, in čisto in sveto živeti. Kakor so se Judje ves
velikonočni čas zderžali kvasu in le opresen kruh jedli, tako moramo
mi, ko je bil Kristus, naše velikonočno Jagnje enkrat in za vselej
darovano, za vselej  se greha zderžati, čiste in svete ohraniti.
Ker je pa Kristus z eno daritvijo večno odrešenje zgotovil-), in
tedaj on zaklani, darovani, vekomaj ostane, imamo mi kristijani
vedno  velikonoč; zatorej moramo vedno opresni biti, to je vedno
čisto in sveto živeti. In kakor je kri judovskega velikonočnega
jagnjeta na podbojih vrat storila, da smertni angel je Izraelcem
prizanesel in jih smerti obvaroval 3 ); tako bo tudi Kristus, pravo

') Hebr. 9, 25 - 28.

l )  Hebr. 9, 12. — 3 J 2. Mojz. pog. 12,

128

Jagnje, ki grehe sveta odjemlje, nas, ki smo pokropljeni z njegovo
presveto kervijo '), ktera od vseh grehov očisti, od večne smerti
otel, če se bomo greha varovali, in skerbeli z njim vedno zedinjeni
hiti. Nikdar ne pozabimo, kar sv. Pavel  pravi: „Kteri koli smo
keršeni v Kristusa Jezusa, smo v njegovo smert keršeni 11 2 ); hoče
reči: kteri koli smo po sv. kerstu vsajeni v Kristusa Jezusa kakor
udje  njegovega skrivuostnega telesa, kakor mladike  v drevo,
smo, ker smo z njim tesno sklenjeni, keršeni v njegovo smert,
da namreč z njim umremo po starem  človeku, in z njim po
novem  človeku, v svetosti vedno živimo. Če bomo vedno sveto
živeli, bo naše življenje vedna velikanoč.

Velikonočni ponedeljek.

Berilo iz dejanja aposteljnov 10, 37—43.

„ Tisti dan je Peter med ljudstvo stopil in rekel“.  Ta list
obsega govor, kterega je sv. apostelj Peter pred Kornelijem,
ajdovskim stotnikom in drugimi prebivavci mesta Cezareje imel.
Bog je namreč sklenil Kornelija zavoljo njegove molitve in milošinje
po aposteljuu Petru k veri v Kristusa in k odrešenju v njem
pripeljati, in mu je čudovito po angelu zapovedal, k sebi poklicati
Simona Petra. Ko je sv. Peter, ki je iz prikazni, ktero je po¬
prejšnji dan vidil, spoznal, da tudi neverniki  zamorejo precej v
Kristusovo cerkev stopiti, brez očiševanja po Mojzesovi postavi, k
Korneliju prišel, in vidil množico ljudstva zbrano, je med ljudstvo
stopil in rekel:

V. 37. „Možje in bratje! vi veste 11 .  Sv. apostelj pravi: vi
veste,  ker prebivavcem Cezareje, ki je bila mesto ob srednjem
morji v sveti deželi, v kteri se je že več let keršanska vera ozna-
novala, prigodbe Jezusovega življenja niso mogle popolnoma neznane
biti. — »Kaj se je zgodilo po vsi Judeji, kar se je začelo v Gali¬
leji po kerstu, kterega je oznanoval Janez 11 .  Sv. apostelj hoče reči:
Vi veste, kako je bil sv. evangeli oznauovan po vsi Judeji, in sicer
se je to ozuanovanje začelo v Galileji po kerstu, kterega je Janez
Kerstnik oznanoval. — V Galileji je Kristus, kakor sv. evangelisti

‘) Hebr. 10, 22.  1. Pet, 1, 2.  - j  Rimlj. d, 3.

129

povšjo 1 ), učiti začel in sicer potem, ko so bili ljudje po oznanovanji
in kerstu Janeza Kerstnika pripravljeni, sv. evangeli sprejeti. Tudi
sv. evangelist Janez  združi Janeza Kerstnika z zgodovino Kristu¬
sovo, ko pravi: „Bil je človek poslan od Boga, kteremu je bilo
ime Janez. Ta je prišel v pričevanje, da je pričeval od luči
(Kristusa), da bi vsi verovali po njem. On ni bil luč, ampak
(prišel je), da je pričeval od luči“ 2 ).

V. 38. „Kako je Jezusa iz Nazareta Bog mazilil s svetim
Duhom in z mocjo“.  Jezusa imenuje iz Nazareta,  zato, ker je
bil tam zrejen. — Jezus kakor Bog — človek je bil od Boga
maziljen po svoji človeški  natori; in sv. Peter ga imenuje
maziljenega s svetim Duhom,  ker je bila vsa polnost gnad
svetega Duha v njegovo človeško natoro izlita (zavoljo tesne zveze
dvojne njegove natore v eni Božji osebi), in sicer precej v njegovem
včlovečenji, pri kterem je bil v preroka, duhovna in kralja po¬
svečen 3 ). Izmed teh gnad je bila tudi moč čudeže  delati, zatorej
pravi sv. apostelj: in z močjo.  Sv. Peter bi bil tudi namesti:
Bog je mazilil Jezusa, reči zamogel: Presveta Trojica  je
Jezusa mazilila, ker včlovečenje Sinu Božjega, kakor vsa zunanja
dejanja, je dejanje vseh treh Božjih oseb. „Vse, kakor pravi sv.
Ciril Aleksandrijski,  je iz Očeta po Sinu v svetem Duhu.
Zatorej bi se tudi popolnoma prav reči zamoglo: Sin Božji  je
sam sebe mazilil s svetim Duhom; ali, kakor pravi sv. Ciril,  je
svoj lastni tempelj  mazilil s svetim Duhom“. Akoravno so vsa
zunanja dejanja vseh treh Božjih oseb, vendar sv. pismo prilastuje
dela vsega mogočnosti  (in previdnosti) Bogu Očetu,  dela
modrosti  Bogu Sinu,  in dela g nad e in ljubezni  Bogu sv.
Duhu.  In zatorej sv. pismo včlovečenje  Sinu Božjega prila¬
stuje sv. Duhu; obuj  en  je  Kristusovo v življenje pa Bogu Očetu
(v. 40.). — „Kteri je oholi hodil, dele dobrote, in ozdravljaje vse
od hudiča nadlegovane“;  hoče reči: kteri, ko je hodil po sveti
deželi, se je povsod dobrotljivega skazoval, in ozdravljal od hudiča
obsedene. — „Ker je bil Bog z njim“.  S temi besedami še bolj
natanko naznanja, daje  bil Jezus od Boga  poslan, in daje  čudeže
z Božjo  močjo delal. S temi besedami pa sv. apostelj tudi meri
na sveto skrivnost zveze njegove Božje in človeške natore v eni osebi.

V. 39. „In mi smo priče vsega, kar je storil v judovski deželi
in v Jeruzalemu, kterega so na les obesili in umorili S temi

«) Mat. 4, 12—17. Mark. 1, 14. Luk. 4, 14. — *) Jan. 1, 6—8. — 3 )  Iz.
42, 2,; 61, 1. Luk. 4, 18.

9

130

besedami hoče reči: Vi ste slišali,  mi aposteljni pa smo priče
vsega njegovega dejanja do smerti njegove na križu; ali: mi smo
priče vseh prigodeb Jezusovega življenja. Sv. apostelj pravi: na
les namesti: na križ,  z ozirom na tiste preklete, ki so bili po
Mojzesovi postavi 1 ) v povišanje osramotenja in kazni na kol (ki
je, kakor veči del razlagavcev misli, imel podobo križa) obešeni.
Ker je Kristus tudi na lesu križa visel, je bil tudi on na videz
preklet.

V. 40. „ Tega je Bog obudil tretji dan“,  namreč kakor č 1 o-
veka;  kakor Bog je Kristus v svoji moči (v moči svoje Božje
natore) od mertvih vstal 2 ). (Prim. kar je rečeno praznik presv.
imena Jezusovega  v. 10.) — „In ga dal viditi",  namreč v
veličastvu po njegovem obujenji od mertvih.

V. 41. „Ne vsemu ljudstvu Ker je bilo judovsko ljudstvo za
vso ljubezen in dobrotnost, ktero mu je Kristus, od Boga maziljeni
kralj, skazal, nehvaležno, zatorej mu tudi ni bilo dano, njega po
njegovem vstajenji v veličastvu vi d iti,  in tako se je spolnilo,
kar je Kristus  poprej že terdovratnim Judom rekel: ,.Iskali me
bote, in me ne bote našli “ 3 ). — „Ampak od Boga pred izvoljenimi
pričami nam, kteri smo z njim jedli in pili, potem ko je bil od,
mertvih vstaV‘;  hoče reči: ampak dal ga je viditi v veličastvu
nam, ktere je od vekomaj izvolil aposteljne in priče.

V. 42. „In nam je ukazal ljudstvu oznanovati",  to je, Judom.
Kakor je Kristus nar poprej Judom oznanoval, tako je tudi apo-
steljnom ukazal, nar poprej Jude k zveličanju v Kristusu povabiti.

- „In pričevati",  to je, očitno in stanovitno učiti (po greškem). —
„Da je on tisti, kterega je Bog postavil sodnika živih in mertvih“  ;
to je, teh, ki bodo prihod Kristusov doživeli, in teh, ki bodo že
poprej umerli. Ko Jezusa imenuje sodnika živih in mertvih, s
tem hoče neverne Jude opomniti, da bo enkrat tudi njih sodnik.

V. 43. „ Temu vsi preroki pričevanje dajejo“ ; hoče reči: od
tega Jezusa Nazareškega vsi preroki, od Boga razsvetljeni, pričujejo.

— „Da v njegovem imenu",  to je, v njem. — ,,Dolivajo odpučenje
grehov vsi",  — brez vsega razločka, naj že bodi iz kakoršnega koli
ljudstva, ali stanu ali spola, — „Kteri vanj verujejo".  S temi
besedami sv. Peter  ravno to uči, kar sv. Pavel,  ki pravi: pra¬
vičnost Božja (to je, opravičenje) po veri Jezusa Kristusa za vse
in nad vse, kteri verujejo vanj“ 4 ).

») 5. Mojz. 21, 23. -
4 ) Kimlj. 3, 22.

j  Jan. 2, 19.; 10, 18. - 3 )  Jan. 7, 34.; 8, 21. -

1B1

Preljubi! v današnjem listu, ktero je spovzeto iz dejanja
aposteljnov, vidimo Kristusa v njegovi trojni službi, namreč kakor
preroka, veli c ega duhovna in kralja.  Sv. Peter, ko je
govoril pred ajdovskim stotnikom in pred zbranim ljudstvom, pravi,
da Kristus je po kerstu Janeza Kerstnika v Galileji učiti  začel;
da je, ko je bil na lesu križa obešen in umorjen, ko veliki
duhoven  v odrešenje in zatrenje greha svojo kervavo daritev
opravil; potem pa pristavi: da je Bog njega tretji dan v novo
življenje obudil. V častitljivem vstajenji  je Bog Kristusa
očitno poveličal, in ga zmagovavca vseh njegovih sovražnikov, tudi
smerti pokazal; s častitljivim vstajenjem se je pa tudi začelo
Kristusovo duhovno gospostvo,  ali seje razodevalo, da je kralj 1 ).
Kristus je tedaj prerok, veliki duhoven in kralj.  Kristus
je prerok, torej mora vse to, kar je učil, ali svojim aposteljnom
učiti zapovedal, vsak verovati, ako hoče zveličan biti; ker „brez
vere  je nemogoče Bogu dopasti" 2 ); in Kristus  sam pravi:
„Kdorkoli vanj veruje, se ne pogubi, temuč ima večno življenje 113 ).
„V nikomur drugem, pravi sv. Peter,  ni zveličanja 1 ' (kakor v
Jezusu Kristusu). Zakaj nobeno drugo ime pod nebom ni dano
ljudem, v kterem bi mogli zveličani biti 1 ' 4 ). Le v Jezusu Kri¬
stusu  zamoremo odrešenje in zveličanje imeti, ker le njega je
Bog ljudem na zemlji dal, da v njem in po njem v večno zveli¬
čanje pridejo. Le Jezus Kristus zamore rešiti od vezi greha in
zmot,  s ktero je bilo vse človeštvo oklenjeno, ker le on je resnica,
le on, ko Sin Božji, ima moč grehe zbrisati, in ljudi v resnici
svete in dobre storiti. Dobri in sveti le zamorejo zveličani biti.
Deržimo se tedaj, ki smo po sv. kerstu v Kristusa vsajeni, terdno
in stanovitno njegove sv. vere, ktero njegova sv. cerkev oznanuje.
— Kristus je veliki duhoven  nove zaveze; on ni, kakor nekdaj
v stari zavezi judovski veliki duhoven živinske  kervi, ampak
svojo  lastno kri nebeškemu Očetu na križu daroval, in nas in
vse človeštvo s to spravno daritvijo od večnega pogubljenja otel.
Naša dolžnost je, da si to spravno daritev Kristusovo na križu v
prid obernemo. To se bo zgodilo, če bomo živo vero v njega Odre¬
šenika in Zveličarja sveta imeli, in se vseh milostnih pomočkov
poslužili, ktere je v odrešenje in zveličanje ljudi postavil. Imejmo
terdno zaupanje v Kristusovo spravno daritev, ktero je tudi v naše
odrešenje opravil, toda ljubimo pa tudi Kristusa, ki nas je ljubil

') Dej apost. IS, 33. - £ )  Hebr. 11, 6. - 3 ) Jan. 3, 15. - 4 ) Dej.
apost. i,  12.

9 *

132

do smerti na križu! — Kristus, kterega je Bog k častitljivemu
življenju obudil, in ga na svojo desnico v nebesih posadil, torej ga
vdeležil svojega veličastva in vladanja, je naš kralj.  Skazujmo
mu kakor svojemu kralju vso čast in pokoršino, da bomo enkrat od
njega vredni spoznani, deležniki biti njegovega nebeškega veličastva.

Pervo nedeljo po veliki noči ali beljo nedeljo.

Berilo iz 1. lista sv. Janeza aposteljna 5, 4—10.

Sv. apostelj Janez poprej (v. 1—4.) uči,  da vir vse prave
ljubezni je vera  v Jezusa Kristusa: vera in ljubezen ste v tesni
zvezi, storite eno enoto.  Tera, ki je v ljubezni živa, da moč
spolnovati Božje zapovedi, ktere pa spolnovati ni težko; ker, ako-
ravno tudi v prerojenem nekterikrat meso poželi zoper duha '),
vendar ljubezen, ktera v njem prebiva, spolnovanje Božjih zapoved
lahko stori, kakor Kristus sam pravi: „Moj jarem je sladek, in
moje breme je lahko“ 2 ). Vera v Jezusa Kristusa da pa tudi
čeznatorno  moč vse zaderžke premagati. Zatorej pravi sv.
apostelj:

V. 4. „Preljubi! vse, kar je rojeno iz Boga, premaga svet“.
Sv. apostelj pravi: vse (nedoločno) namesti gotovega: vsi,  kakor
se večkrat to nahaja v sv. evangelijih 3 ), da s tem vesoljno  st
naznani, — vsacega rodu, spola, stanu in vsake starosti. Premaga,
namreč vselej; svet,  kakoršen je brez Kristusa, namreč hudoben,
Božjemu kraljestvu nasproti, in v kterem gospoduje poželenje mesa,
poželenje oči in napuh življenja (2, 16.). Sv. apostelj hoče reči:
Vsi, brez razločka, ki so v resnici iz Hoga prerojeni, ki so od
Boga novo, duhovno življenje prejeli, premagajo vse, kar je na
svetu Božjemu kraljestvu nasproti. — „In to je zmaga, ktera pre¬
maga svet, naša vera“;  hoče reči: naša vera v Kristusa pa je, po
kteri prerojen kristijan premaga svet; zakaj po tej veri si ni le
svestvseh milostnih po m očkov  v vojskovanji in nestrohljivega
venca 4 ),  ki bo temu dan, kteri se bo dobro vojskoval; ampak

') Gal. 5, 17. - 2 ) Mat. 11, 30. — 3 )  Mat. 18, 11. Luk. 19, 10. Jan.
S, 6.; 6, 37.; 17, 2. - j  1. Kor. 9, 25.

133

po tej veri je tudi v tesni zvezi z Bogom;  v vernem kristijanu
se Bog sam vojskuje in zmaga.

V. 5. „Kdo je pa, Meri premaga svet, kakor kdor veruje, da
je Jezus Sin Božji 11  i  S temi besedami sv. apostelj poterjuje,
kar je v poprejšnji versti (v. 4.) rekel, in tudi naznani, v čem
obstoji ta vera, ktera svet premaga; in hoče reči: živa vera v
Jezusa, včlovečenega Sinu Božjega, da moč, vse zaderžke, ki jih
svet nasproti stavi, premagati. Kdor veruje, da Jezus je Sin Božji,
ta veruje, da je Sin Božji človeško natoro nase vzel, in v Jezusu
iz Nazareta na zemljo prišel; veruje, da Jezus Kristus je včlove-
čeni Sin Božji, Mesija, Odrešenik in Zveličar sveta.

Preljubi! sv. Janez apostelj pravi: vse kar je rojeno iz Boga,
premaga svet. Mi vsi smo kristijani; torej smo tudi mi vsi pre¬
rojeni iz Boga, zadobili smo po sv. kerstu novo, duhovno življenje,
postali smo otroci Božji, udje Kristusovega telesa, tempelj sv. Duha.
Vsi smo pri svojem prerojenji zadobili vse milostne pomočke zoper
vse sovražnike zveličanja. Vera v Jezusa Kristusa, kakor sv. Janez
pravi, je, po kteri prerojeni premagamo svet, in vse, kar je Božjemu
kraljestvu nasproti, in kar naše zveličanje zaderžuje. Zatorej se
terdno in zvesto te vere v Jezusa Kristusa deržimo. Toda vera
naša mora biti živa,  ali, z drugimi besedami, naša vera mora
sklenjena biti z ljubeznijo, ktera se pa razodeva v spolnovanji
Božjih zapoved.

V. 6. „ Ta je, kteri je prišel z vodo in ker vi jo, Jezus Kristus
Sv. apostelj zdaj uči, da to, namreč Jezus je Sin Božji, je s trojnim
Božjim spričevanjem poterjeno. Ta, namreč Jezus (v. 5.), kteri je
prišel z vodo in kervijo, je Kristus; in sv. apostelj hoče reči: Po
tem, da je Jezus z vodo in kervijo prišel, je bilo dokazano, da je
Kristus  (Mesija). Besede: z vodo in kervijo,  so v tesni zvezi
z besedo: prišel.  Kar besede: voda  in kri  zadeva, se trojno
razlagajo. Nekteri novejši razlagavci besedo: vodo  razumevajo
od k er s ta, kterega je Jezus od Janeza Kerstnika prejel, kteri
kerst je bil slovesno posvečenje ali vpeljanje v njegovo Mesijevo
službo; besedo: k r i pa razlagajo od kervave spravne daritve,
s ktero je Kristus spravo človeštva z Bogom zgotovil. Po svetem
Duhu  pa Kristus v cerkvi živi in slehernega vdeležuje svoje gnade
in resnice. — Toda ta kerst, kterega je tudi veliko druzih ljudi
prejelo, ni bil nobeno spričevali  je,  da je Jezus od Boga poslan;
da je pa sv. apostelj tukaj pred očmi imel glas  Očeta nebeškega,
ki se je pri Kristusovem kerstu iz nebes slišal, in s kterim je bil

134

ko Sin Božji poveličan ] ), to misliti je pač težko, ker se ne more
zapopasti, kako je mogel sv. apostelj ta glas imenovati: vodo.  —
Drugi starejši razlagavci pa mislijo, da sv. Janez hoče z besedo:
vodo  naznaniti zakrament  sv. ker  s ta,  po kterem je človek v
Kristusovo cerkev sprejet, in se vdeležuje njegovega odrešenja, z
besedo: kri pa zakrament sv. rešuj ega telesa,  fcteri je nar
svetejši. — Še drugi razlagavci s svetim Avguštinom besede voda
in kri  umevajo v skrivnostnem pomenu, in pravijo, da sv. apostelj
s terni besedami namerava na tisto prigodbo v evangeliju"), daje
iz Jezusove prebodene strani na križu kri in voda  tekla, skterimi
besedami gotovo noče izreči, daje  Jezus resnično  umeri, ker
takrat, ko je sv. Janez evangeli pisal, nihče ni nad tem dvomil.
Sv. apostelj hoče tedaj s temi besedami nekaj čudovitnega, nekaj
posebno pomenljivega naznaniti. Voda,  brez ktere v natori nič
ne poganja in ne raste, je aposteljnu podoba novega, preroje¬
nega  življenja, ktero zadobimo v Kristusu 3 ); kri pa je podoba
kervave spravne daritve 4 ),  ker po postavi judovske Božje
službe brez prelivanja kervi ni odpušenja, ni sprave *). Ker je
novo  življenje v Kristusu po sv. k er s tu v nas vsajeno, in se
mi sadu njegove kervave spravne daritve, ktero je na križu za nas
zgotovil, posebno v presvetem rešujem telesu  (v kterem njegovo
sv. rešnjo kri vživamo in se z njim naj tesneje zedinimo), vdele-
žujemo, se zamore reči, da sv. apostelj tukaj ona dva poglavitna
zakramenta naznanja. Tej razlagi ni to nasproti, da sv. Janez drugod,
v evangeliju (19, 34.) kri,  tukaj pa vodo  poprej imenuje: v evange¬
liju pripoveduje prigodbo, kakor se je zgodila, tukaj pa namerjaje na
ona dva zakramenta, vodo  poprej imenuje. Kristus je z vodo in
kervijo  prišel/ ker on je prinesel novo življenje in spravo;
in to obojno pričuje, da je Sin Božji in Kristus (Mesija). — „Ne
le v vodi, ampak v vodi in kervi",  namreč je ta, kteri je prišel.
To pristavi zavoljo razločka  Kristusovega in Janezovega kersta.
Kerst Janezov je bil le kerst vode,  ni imel nobene moči, človeku
dati novo  življenje, to da le Kristusov  (keršanski) kerst; in to
moč, dati novo življenje ima iz kervi, iz Kristusove kervave spravne
daritve. — „In Duh je, kteri pričuje".  Sv. apostelj hoče reči: Merno
dveh prič, vode in kervi,  tudi sv. Duh pričuje, namreč, da
Jezus je Sin Božji, Kristus (Mesija), kar iz poprejšnjega izhaja.
Sv. Duh je to storil že pred  včlovečenjem Sinu Božjega po pre-

‘) Mat. 3, 17. - *) Jan. 19, 34. - 3 ) Jan. 3, 5.; 4, 10.; 7, 38. —
J 1. Jan. 1, 7. j 2, 2.; 4, 10. - s ) Hebr. 9, 22.

135

rokih,  kteri so po navdihovanji sv. Duha od Kristusa govorili 1 );
je pričeval pri kerstu  Kristusovem, ko je nad njega v podobi
goloba prišel; potem, ko je prišel binkoštno nedeljo  nad
aposteljne in verne, kterim je različne darove delil, ko je svojo
delavnost v cerkvi  v mnogih čudežih  razodeval 2 ), in ko ljudi
vedno tega novega življenja in te sprave v Kristusu vdeležuje. —
„Da je Kristus resnica“,  to je, da je Kristus Sin Božji, od Boga
poslani Odrešenik in Zveličar sveta. — V greškem se namesti:
da je Kristus resnica,  bere: ker Duh je resnica;  s
kterimi besedami se naznanja, zakaj sv. Duh od Kristusa pričuje,
zato ker je resnica,  zapopadek vse resnice 3 ). Iz tega, kar sv.
apostelj v tej versti govori, izhaja, da voda in kri ste le temu
priči, da Jezus je Kristus, Sin Božji, kteri se po sv. Duhu novega
življenja in sadu njegove kervave spravne daritve vdeležuje.

V. 7. „Zakaj trije so, kteri pričujejo v nebesih: Oče, Beseda
in sveti Duh; in ti trije so eno“.

V. 8. „ln trije so, kteri pričujejo na zemlji: Duh, in voda,
in kri; in ti trije so eno“.

Kerse besede: v nebesih: Oče, Beseda in sveti  Duh,
in ti trije so eno; in trije so, kteri pričujejo na zemlji
— ne nahajajo v starih greških spisih;  ne v starih latinskih
prestavah  (še le v osmem stoletji); ne pri greških cerkvenih
očetih,  in tudi latinski cerkveni očetje  (Hilarij, Ambrož,
Jeronim, Avguštin) ne nameravajo na te besede, ker ni nobene
prave zveze med tremi pričami na zemlji in onimi v nebesih; in
ker sv. Janez besedi: Oče — Beseda  (logos) nikdar ne zdru¬
žuje,  novejši razlagavci mislijo, da te besede od začetka niso bile
v teh verstah, in jih zatorej izpušajo. Akoravno so vsi ti dokazi
močni, vendar katoliškemu učeniku verne  ni pravica odvzeta, se
na te besede sklicevati, in iz njih dokaze spovzeti za resnico od
presvete Trojice;  zakaj naša sedanja latinska prestava (Vulgata)
ima te besede, in ta prestava je od cerkve v tridentinskem zboru
(sej. 4.) za pravo (avtentično)  spoznana v vernih in nravnih
rečeh, in sicer z vsemi svojimi deli; zatorej se jih tudi mi deržimo.
Sv. apostelj z besedami 7. verste spričevanje sv. Duha  (v. G.),
da Jezus je Sin Božji, Kristus (Mesija), poterjuje s spričevanjem
treh Božjih oseb,  in hoče reči: Da Jezus je Sin Božji, Kristus
(Mesija), pričajo tudi tri nebeške priče: Oče, Beseda (Sin Božji)

') 2 . Pet. 1. 21. — 2 ) Jan. 15, 26.; 16, 7—11. 13. 14. 15. — 5 ) Jan.

14, 17.

136

in sveti Duh v popolni enoglasnosti ali edinosti med seboj. —
Bog Oče je pričeval od Kristusa, da je njegov Sin, pri kerstu 3 ),
pri njegovem spremenjenji na gori 2 ),  in malo pred  njegovim
terplj enj em 3 );  potem s čudeži,  ki so se pri njegovi smerti
godili 4 ); tudi Jezus sam se je skliceval na spričevanje Očetovo 5 ).
Tudi Sin Božji  je s svojim ukom in s čudeži  od sebe pričeval,
da je človeško natoro nase vzel in prišel na zemljo v odrešenje
ljudi; je pričeval s prisego  pred velikim judovskim duhovnom,
da je Mesija, Sin Božji 6 ), in pričuje tudi po svojem vnebohodu,
ko se čudovitno v svoji cerkvi  razodeva v življenji izvoljenih, ali
v mnogih znamnjih in čudežih, ki so se v njegovem imenu godili
in se še gode.

Kako je sv. Duh od Jezusa pričeval, je bilo v 6. versti po¬
vedano. Ko pravi: in ti trije so eno,  s tem naznanja, da te tri
nebeške priče so v popolni enoglasnosti ali edinosti med seboj, ne
le zastran spričevanja,  ampak tudi zastran bitja;  zakaj edinost
v spoznanji, v volji, tedaj tudi v spričevanji, izhaja iz enakosti
Božjega bitja. — Z besedami 8. verste sv. apostelj namerava na
to, kar je v 6. versti izrekel. Kekteri razlagavci s sv. Avguštinom
besedo: duh razumevajo od človeške duše  Kristusove, besede:
vodo  in kri  pa  od vode in kervi, ktere ste iz Kristusove prebo¬
dene strani tekle (Inocencij III., sv. Tomaž); tako da hi te besede
dokazovale, da Kristus je bil pravi človek.  Toda te besede se
zamorejo enako kakor v 6. versti umeti, tako da tudi tukaj beseda:
duh pomeni sv. Duha,  kterega pa tukaj poprej  imenuje kakor
vodo in kri, ker po sv. Duhu  (ki je resnica) ste voda in kri
priči. — Ko pravi: na zemlji,  s tem naznanja, da ta spričevanja
so različna od onih nebeških prič. — In ti trije so eno,  to je,
so v popolni enoglasnosti ali edinosti med seboj, ker tudi te tri
priče na zemlji (vidne  zastran dejanja v cerkvi in v vernih)
pričajo, da Jezus je Sin Božji, Kristus (Mesija), Zveličar sveta. Z
besedami: in ti trije  namerava na Mojzesovo postavo 7 ), po kteri
so mogle dve ali tri priče biti, da je bila kaka reč razsojena in
poterjena.

V. 9. „Ako človeško pričevanje sprejmemo, je pričevanje Božje
veči“.  Sv. apostelj sklepa od manjšega  do večega. Pričevanje
Božje  je tisto pričevanje treh Božjih oseb, iz kterega izhaja ena-

‘) Mat. 3, 17. - 2 ) Mat. 17, 5, — 3 ) Jan. 12, 28. — ") Mat. 27, 51. -

5 ) Jan. 5, 31. 32. 37.; 8, 16—18. - “) Mat. 26, 63. 64. - ’) 5. Mojz. 17, 6. ;

19, 15.

137

kost  Božjega bitja treh oseb. — „To namreč je pričevanje Božje,
Mero je veči“;  hoče reči: ono trojno pričevanje je pričevanje Božje.

— „Ker je  (Bog) pričeval od svojega Sina“,  to je, ker je pričeval,
da Jezus je Sin Božji, Kristus (Mesija), Zveličar sveta. Kako, je
bilo poprej omenjeno.

"V. 10. „Kdor veruje v Sina Božjega, ima pričevanje Božje
v sebi“;  hoče reči: Kdor v Kristusa kakor Sina Božjega veruje,
ta ima tisto očitno Božje pričevanje (v besedi in čudežih) v sebi,
in je moč od Boga spričevane resnice v svoji duši skusil, ko se
je vabijoči gnadi Božji voljno vdal, in premagovaje napuh, v Kri¬
stusa verovati začel').

Preljubi! Kdor koli hoče zveličan biti, mora v Jezusa Kri¬
stusa verovati.  „Kdor vanj veruje, pravi sv. pismo 2 ), ne
bo sojen (pogubljen); kdor pa ne veruje, je že sojen", se je že
sam obsodil in pogubil zavoljo nevere. Verovati mora vsak, kdor
hoče zveličan biti, da Jezus je Sin Božji, da je Kristus, ali
Mesija, Odrešenik in Zveličar sveta. Zakaj včlovečeni Sin Božji,
Jezus Kristus, je s svojo kervavo spravno daritvijo pridobil nam in
vsemu človeštvu novo življenje in spravo z Bogom; on je, kakor
pravi sv. Janez,  prišel z nebes z vodo in kervijo. To resnico, da
Jezus je Sin Božji, je Kristus ali Mesija, in torej Odrešenik in
Zveličar sveta, pričajo, kakor sv. Janez uči, tri nebeške priče, tri
Božje osebe  v popolni enoglasnosti ali edinosti. Dajmo tudi mi
trem Božjim osebam, ktere nam pričujejo, da Jezus Kristus je naš
Odrešenik in Zveličar, pričevanje, s tem, da terdno vse veruj  emo,
kar je Bog razodel in nas njegova sv. cerkev uči; da stanovitno
upamo,  kar je Bog svojim zvestim služabnikom obljubil; in da
imamo pravo ljubezen,  ktera izvira iz čistega serca, iz dobre,
mirne vesti, in iz prave nehlinjene vere. Če pa imamo terdno vero v
Jezusa Kristusa, bomo tudi tako živeli in delali, kakor verujemo.
Kristus je prišel z vodo in kervijo, ktere pričujete, da je Odrešenik
in Zveličar sveta. Kristus pride vedno z vodo,  ko v zakramentu
sv. kersta ljudi prerojuje in posvečuje, in tako nove, svete  stvari
stori. Kakor so svetniki Božji s svetim življenjem pričevali, da Jezus
Kristus je prišel z vodo, tako tudi mi s svetim življenjem pričujmo,
da smo resnično v Kristusu prerojeni in posvečeni. Kristus pa
tudi vedno pride z kervijo.  Kakor je 011  sam svojo presveto kri
prelil in daroval v odrešenje ljudi, da bi svojo cerkev posvetil 3 ),

— tako tudi cerkev,  njegovo nevesto, vse čase preganjanja in

') Jan. 5, 38.; 6, 44. - 2 ) Jan. 3, 18. — 3 ) Efež. 5, 25. 26.

138

terpljenja obdajajo, in kakor sv. zgodovina uči, so verni z veseljem
zavoljo vere terpeli in prelili svojo kri. Tako tudi mi, ki v pre¬
svetem rešnjem telesu njegovo presveto kri vživamo, bodimo vselej
pripravljeni za resnico keršanske vere z veseljem terpeti in preliti
svojo kri; sej učencu ne more biti nič bolj častitega in veselega,
kakor če hodi po poti terpljenja, po kteri je njegov Odrešenik
hodil, in pije kelih terpljenja, kterega je on pil '). Kristijan, če
zavoljo Kristusa zgubi življenje, s tem pričuje, da Kristus je Od¬
rešenik sveta, da on je smerti zelo odvzel 2 ), in storil, da vernim
je smert v dobiček 3 ), ker nas v večnem življenji s Kristusom še
popolnejše sklene.

Drugo nedeljo po veliki noči.

Berilo iz 1. lista sv. Petra aposteljna 2, 21—25.

Sv. Peter, ki je bil poglavar Kristusove cerkve, daje v svojem
pervem listu nauke in opominjanja ne le vernim kristijanom,
ampak tudi njih duhovnim prednikom, škofom in mašnikom,
ko kristijane s tem hoče v sveti veri bolj vterditi, jih k stano¬
vitnosti v terpljenji in preganjanji in k keršanskemu življenju, po¬
sebno pa k bratovski ljubezni med seboj spodbadati; njih duhovne
prednike, škofe in mašnike, pa opiminja k zvestemu spolno vanju
njih dolžnost, vse pa k zročenju v voljo Božjo in k voljni poter-
pežljivosti v revah tega življenja.

V. 21. „Preljubi! Kristus je, za nas terpel u .  Za nas in na¬
mesti  nas je Kristus terpel, tedaj ne zavoljo lastnega, ampak za¬
voljo našega  zadolženja, torej nedolžno.  — „In vam je zapustil
zgled, da hodite po njegovih stopinjah S svojim nedolžnim in
poterpežljivim terpljenjem je keršanskim sužnjim, in tudi vsem
kristijanom zgled zapustil, da mi, ki smo udje njegovi, v nedol¬
žnosti in poterpežljivosti za njim, ki je naša glava, hodimo. — Nar
starejši greški rokopisi imajo: je za vas terpel.

Preljubi! k terpljenju, pravi sv. apostelj Peter, smo mi kri-
stijani poklicani. Vsak kristijan mora tedaj tukaj v dolini solz in
rev le terpljenje pričakovati. V terpljenji in s terpljenjem je
Kristus svojo cerkev na zemljivstanovil, sojo aposteljni razširjevali

a ) 1. Kor. 15, 55. 56. - 3 )  Pil. 1, 21.

*) Mat, 20, 22.

m

in sv. spričevavci jo branili. Vsak pravi kristijan tedaj Kristusa
s tem časti, in se njega vrednega skazuje, da terpi. Zatorej pravi
Kristus:  „Ako hoče kdo za menoj priti (to je, moj učenec biti),
naj zataji sam sebe. in naj vzame svoj križ, in naj hodi za menoj“').
„Ni učenec čez učenika in hlapec čez svojega gospodarja 1 ' 2 ); hoče
reči: vi moji učenci se ne morete boljSesra nadjati, kakor je mene
zadelo. Če je tudi Jezus vse za naše zveličanje storil, vendar
nismo oprosteni,  toliko storiti, kolikor premoremo. To, kar
zamoremo, je, da sami sebe zatajujemo, in zopernosti tega živ¬
ljenja voljno prenašamo. Od kar je Kristus križ nosil, je križ lahek
in sladek. Misel, da, če terpimo, za Kristusom hodimo, butaro lahko
stori. Kristus nam je zgled zapustil, on, ki je glava, nas uči. da
tudi mi udje njegovi, kakor on, terpimo. Kristus, ki pravi: Jest
sim pot, naš uči, po kteri poti zamoremo priti v nebeško veličastvo,
namreč po poti terpljenja.

V. 22. „On ni greha storil, tudi ni bila najdena goljufija v
njegovih u$tih“.  S temi besedami, ktere so iz preroka Izaija
(53, 9.) spovzete. uči sv. apostelj, da je bil Kristus popolnoma n e-
dolžen,  svet v svojem bistvu 3 ), tudi ko človek;  zakaj bil je
spočet od sv. Duha, in rojen iz Marije Device,  bil je vselej brez
vsega greha, ki nikoli ni grešil ne v dejanji, ne v besedi, ker je
resnica sama 4 ), nikdar ni bila kakošna nesveta misel v sercu
njegovem. In vendar stoji on pred nami ko mož bolečin,  ka¬
kor da bi bil greh na greh nakladal: mi vsi pa se v mnogem pre¬
grešimo 5 ), sej tudi pravičen  večkrat pade' 1 ), zatorej je gotovo
prav, da tukaj za grehe terpimo.

V. 23. „On, ko je bil preldinjan, ni klel; ko je ter pel, ni
pretil“.  Pri teh besedah, s kterimi sv. apostelj Kristusovo p o-
terpežljivost  uči. je imel pred očmi besede Izaija  preroka
(53, 7.), ki od Mesija  pravi: „Kakor ovca je peljan v zaklanje,
in kakor jagnje, ki molči pred njim, ki ga striže, in ne odpre
svojih ust, 11 . — če sv. apostelj tukaj pravi, da Kristus, ko je terpel,
ni pretil,  temu ni nasproti, če se od Kristusa bere, da je veli¬
kemu duhovnu, ko je bil k smerti obsojen, pretil,  da bo prišel
na oblakih neba kakor sodnik 7 ); zakaj tukaj govori sv. Peter od
pretenja, s kterimje maševanje in z o persta  vij  enj  e združeno;
Kristusovo pretenje pa je bilo pretenje ljubezni in usmiljenja,
da bi svoje sovražnike zadnjo uro še strašnega greha obvaroval.

■) Mat. 16, 24. - 5 ) Mat. 10, 24. - 3 ) Hebr. 7, 29. - <) Jan. 14, 6,
— 5 ) Jak. 3, 2, — ‘)  Pregov. 24, 16. — 7 )  Mat. 26, 64.

140

To je bilo popolnoma razvidno, ko je na križu v nar vedem ter-
pljenji k nebeškemu Očetu molil, da bi njegovim sovražnikom od¬
pustil ’). — „ Temuč se mu je vdal, Ttteri ga je krivično sodil“;
to je, temuč se je krivičnemu sodniku Pilatu vdal, brez pretenja,
ali godernjanja. V greškem (kakor je že sv. Avguštin  bral) je:
temuč je zročil njemu, kteri pravično sodi;  ktere besede
nekteri razlagajo : temuč je zročil sodbo ali svojo reč Bogu, kteri
pravično sodi; kakor Kristus sam 2 ) govori: „Jest ne išem svoje
časti: je, kteri je iše in sodi" (namreč Bog Oče). Ta sodba se je
tudi zgodila pri smerti Kristusovi, ko je bil vojvoda tega sveta
(satan) sojen, v njem in z njim so pa tudi bili sojeni vsi Kristu¬
sovi sovražniki; Kristus pa v častitljivem vstajenji poveličan 3 ).

Kristijani! ni zadosti, da le terpimo; mi moramo tako  ter-
peti, kakor je Kristus terpel. On, ki je bil brez vsega greha, po¬
polnoma nedolžen, je bil vterpljenji poterpežljiv;  ni preklinjal,
ko je bil preklinjan, in ni pretil, ko je terpel, ko so ga obrekovali,
imenovaje ga požrešnika in pijanca, grešnikov prijatla 4 ), Samarijana,
zapeljivca ljudstva, puntarja, obsedenega od hudiča, Belcebuba,
goljufivca, oskrunovavca sabote, preklinjevavea Božjega. Pri vsem
tem obrekovanji je bil vedno krotak in poterpežjiv, je molčal kakor
ovca; in če je svoja usta odperl, je to storil, da bi svoje sovražnike
izgovarjal ali zanje molil. Tako moramo tudi mi vse zopernosti,
nadloge in krivice poterpežljivo, krotko in voljno prenašati, in to
tolikanj bolj, ko vemo, da smo vselej grešniki in zatorej vredni,
da nas Bog kaznuje.

V. 24. „ On je naše grehe sam nosil v svojem telesu na lesu“.
Poprej (v. 21.) je sv. apostelj rekel, da Kristus je za nas terpel,
in je s tem naznanil, da je namesti  nas  terpel. To misel tukaj
dalje izpeljuje, ko pravi: on je naše grehe sam nosil v svo¬
jem telesu na lesu.  Pri teh besedah je sv. apostelj pred očmi
imel besede preroka Izaija  (53, 11), ki od terpljenja Mesijevega
govori, ko pravi: „In sam bo njih pregrehe nosil";  „in
(v. 12.) je grehe njih veliko nosil".  Besede: grehe njih
veliko nositi,  kakor se iz zveze vsega, kar prerok na tistem
kraji govori, razvidi, pomenijo: zadolženje  grehov njih veliko
nase vzeti in zanj kazen preterpeti; tedaj pomenijo, da terpljenje
in smert Mesijeva je bila nameščena, zadostenje name¬
ščeno,  namesti dolžnih grešnikov opravljeno. — Enako tudi tukaj

') Luk. 23, 34. — ! ) Jan. 8, 50 — 3 )  Jan. 16, 10. 1. Tim. 3, 16. —
J ) Mat. 11, 19.

141

pomenijo besede sv. Petra. Ker pa tukaj pristavi: na lesu, to
je, na križu,  s tem uči, da terpljenje in smert Kristusova je bila
daritev. Križ  namreč je bil altar,  na kterem je Kristus svojo
daritev opravil; dar prav za prav niso bili naši grehi, ampak nje¬
govo z našimi grehi obloženo telo  (v svojem telesu, kakor pravi
sv. Peter), ktero je on sam kakor veliki duhoven na altarji križa
položil, in ga v potrenje (razdejanje) ali v smert dal. Sv. apostelj
pravi, kakor drugod v svojih govorih ‘), na lesu,  namesti: na
križu  z ozirom na tiste preklete, ki so bili v povišanje osramo-
tenja in kazni, ktero je Kristus za nas terpel. — „Da bi grehom
odmerli, in pravičnosti Uveli".  S temi besedami pove namen
(ali cilj in konec) Kristusove kervave spravne daritve, in hoče reči:
Da mi, ki smo po sv. kerstu vsajeni v Jezusa Kristusa, in postali
udje njegovega skrivnostnega telesa, z njim skrivnostno urnerli in
vstali k novemu življenju, grehu odmerjemo, in v novem svetem
življenji hodimo ali živimo 2 ). — „Z njegovimi ranami ste bili
ozdravljeni Tudi te besede so iz preroka Izaija  (53, 5.) spo-
vzete. V hebrejskem in greškem je: z njegovimi progami  smo
bili ozdravljeni (proga  ostane, če je bil kdo bičan, tepen). Obe
besedi: ranami ali progami  merijo na Kristusovo bičanje,  in
pomenijo vse njegovo terpljenje,  ktero se je razodevalo v
njegovi ponižnosti, revšini, zatajevanji, žalosti, zasramovanji, pre¬
ganjanji, bičanji, ternovem oveučanji, križanji in smerti na križu, s
ktero je bilo delo odrešenja opravljeno.

V. 25. „Zakaj bili ste kakor zgubljene ovce".  Da so ozdrav¬
ljenja potrebovali, dokaže sv. apostelj s tem,  da jih primerja zgu¬
bljenim ovcam, ki nimajo pastirja, ktero priličevauje se večkrat v
sv. pismu nahaja. Pri teh besedah ima sv. Peter pred očmi, kar
se pri preroku Izaiju  (53, 6.) bere, ki pravi: „Mi vsi smo bili
ko ovce zašli, slehern se je bil po svojem potu obernil“. Sv. apo¬
stelj hoče reči: Vi vsi ste bili kakor razkropljene ovce, ki nimajo
pastirja, kteri bi jih hudega varoval in za njih pravo srečo skerb
imel; slehern izmed vas se je ravnal po svojem napčnem spo¬
znanji in po svojem hudem poželenji. — Ko tukaj keršanske sužnje,
(ktere je poprej v 18. versti ogovoril), ki so bili poprej ajdje,
imenuje ovce,  in potem pristavi: ste se obernili,  s tem uči,
da so bili aj dj e pravi čedi Kristusovi, Odrešenikovemu kraljestvu,
ktero se je začelo, ko je Bog pervim staršem precej po storjenem
grehu Odrešenika obljubil, prištevam, pa da so se po grehu od njega

‘) Dej. apost. 5, 30.; 10, 39. — ‘)  Kimlj. 6, 5. 6.

142

ločili in se zgubili. Tildi ajdje so bili lastnina  večne Božje
Besede, Sinu Božjega, ker jih je vstvaril ’), ker mu jih
je Oče nebeški  ko  večno deležnino obljubil, (ps. 2, 8.); tudi
ajdje so bili lastnina Sinu Božjega zavoljo njegove ljubezni,
v kteri je tudi zanje skerbel in sklenil spravno daritev opraviti in
jih v svojo cerkev pripeljati. Zatorej pravi Tertulijan:  Človeška
duša je po natornem keršanska.  Tudi adje so poprej imeli
pravo Božje spoznanje; toda so tisto zgubili, ker, kakor sv. Pavel
uči 2 ),  Boga niso kakor Boga častili  in ga za prejete dobrote
hvalili,  ampak pregrešno živeli, iz kterega brezbožnega živ¬
ljenja je izhajalo oslepljenje uma in so padli v malikovanje. —
„Zdaj pa“,  ko ste namreč keršansko vero sprejeli. — „Ste se ober-
nili k pastirju in škofu svojih duš“.  — Kakor Kristus sam pravi:
Jest sem dobri  pastir 3 ),  tako ga tudi tukaj sv. Peter ime¬
nuje pastirja, z ozirom na besede preroka Ecehiela  (34, 23.):
„Obudil bom (namreč jest Bog) edinega pastirja  . . . svo¬
jega hlapca  Davida 11 ,  to je, Mesija, kteri je David  zato
imenovan, ker je bil iz Davidovega rodu 4 ). Pastir edini je Jezus
Kristus,  ker on vse, ovce in pastirje, pase in vodi; in ker so
vsi, kakor pravi sv. Avguštin,  ktere je svoje oblasti vdeležil,
v njem in z njim le en pastir. — Dalje ga oziraje se na besede
Ecehielove (34, 11.) imenuje škofa, to je, čuvaja  ali nad¬
zorni  k a (po greškem :episkopos),  ki vedno skerbi in čuje
za njih pravo srečo ; zatorej pristavi: vaših  duš.  Kristus je
pastir in škof  duš, zato ker so duše  vernih, za kterih zve¬
ličanje vedno skerbi in čuje (1, 9.).

Preljubi! Kristus je terpel, ne za se, ampak za nas; zavoljo
naših grehov in zavoljo grehov vsega človeštva je svoje nedolžno,
z našimi grehi obloženo telo na križu Bogu v dar dal,  da bi bil
namesti nas razžaljeni Božji pravici in svetosti zadostil, da bi mi
bili opravičeni in zveličani. Spoznajmo, kako velike so rane naših
grehov, zavoljo kterih je mogel včlovečeni Sin Božji toliko terpeti
in preliti svojo kri!  Nikoli ne pozabimo, da so bile s Kristusovimi
ranami naše  rane, dušne in telesne,  ozdravljene; dušne,
ko smo po njegovi spravni daritvi zadobili opravičenje in posve¬
čenje ; telesne  pa, ker bo naše telo , ktero je bilo zavoljo per-
vega greha smerti podverženo, zavoljo Kristusovega zasluženja
enkrat od mertvih k častitljivemu življenju vstalo. Skažimo se

‘) Jan. 1, 3. - *) Bimlj. 1, 21. - Jan. 10, 11. 14. - 4 ) Jer. 30, 9.

Jz. 40, 11.

143

Kristusu hvaležni  za toliko ljubezen do nas; to bomo storili,
če bomo hodili po njegovih stopinjah, če bomo sveto živeli. Sej
se je, kakor pravi sv. Peter, Kristus zato za nas na križu daroval,
da bi grehu odmerli, in pravičnosti živeli. Sej smo, kakor sv.
Pavel  uči ’), pri sv. kerstu s Kristusom umerli staremu človeku,
in smo prerojeni vstali k novemu življenju. Za Kristusa, za nje¬
govo čast, hočemo tedaj vselej živeti, njemu vse svoje misli, na¬
gnjenja in dela darovati; njega nar boljšega pastirja se hočemo
zvesto deržati, da bomo enkrat k njemu v večna prebivališa, v ne¬
besa prišli.

Tretjo nedeljo po veliki noči.

Berilo iz 1. lista sv. Petra aposteljna 2, 11—19.

V. 11. „ Preljubi! prosim vas kakor tujce in popotnike
Poprej (1, 17.) je rekel sv. apostelj, da verni ali Kristijani Boga
kličejo ali imenujejo Očeta,  tedaj s tem spoznajo, da so Božji
otroci;  ker pa njih Oče v nebesih  prebiva, iz tega izhaja, da
Kristijan prave domačije ali domovine  nima tukaj na
zemlji,  ampak v n e b e s i h , da on ko Božji otrok in mestnjan
nebes je le tujec na svetu 2 ); njegovo serce, njegove misli in želje
morajo biti v nebesih 3 ). Zatorej pravi sv. apostelj: „Zderžite se
mesenih želj, ktere se vojskujejo zoper dušo“.  Mesene želje  so
želje, ktere v človeku obudi hudo poželenje, ktere sv. Pavel ime¬
nuje želje mesa 4 ) in posvetne želje 5 ).  Teh želja se
mora Kristijan vselej zderžati, ker se vselej vojskujejo zoper dušo  ,
zoper duha,  in ga hočejo v svojo oblast spraviti <! ), in če se jim
človek ne ustavlja, in jih ne premaga, končajo njegovo dušno živ¬
ljenje, in ga potope v večno pogubljenje.

Kristijani! nikdar ne pozabimo, kar sv. Peter po zgledu sv.
pevca Davida,  ki pravi: „popotnik sem pred teboj, o Gospod,
in tujic“ (ps. 38, 13.), uči, da smo tukaj na svetu tujci in po¬
potniki,  da naša prava domovina ni ta svet, ampak da so ne¬
besa , kjer Bog prebiva; zakaj kakor otroci Božji smo mestnjaui
nebes. Če smo tedaj tujci na tem svetu, ne navezujmo svojega

') Eimlj. 6 , 6 . — J ) Hebr. 11, 13, — 3 ) Fil. 3, 20. — 4 ) Gal. 5, 16. —
s ) Tit. 2, 12. - 6 ) Eimlj. 7, 23. Gal. 5, 17.

144

serca na ta svet  in na njegove dobrote in sladnosti;  ne
ljubimo, kakor pravi sv. Janez 1 )  ne sveta, ne tega, kar je v
njem... Zakaj vse, kar je na svetu, je poželenje mesa (to je,
poželjivost), in poželenje oči (to je, lakomnost), in napuh življenja
(to je, častiželjnost), kar ni iz Očeta, ampak iz sveta“. Tujci smo
tukaj, in bomo mogli vse zapustiti; išimo zatorej to, kar bo, kadar
bomo umerli, z nami šlo, to je, dobra dela.  Kakor tujic, če v
tuji deželi popotva, zdihuje po svoji domovini,, enako tudi mi zdi¬
huj  m o po svoji pravi domovini, po nebesih. Kakor tujic, če
v svojo domovino popotva, stanovitno in serčno prenese vse težave
popotvanja, tako tudi mi mislimo, da težave in terpljenja
na tem svetu so kratke, in da nas potem čaka večno veselje. In
kakor se tujic pripravlja na svoje popotvanje, iu se z vsemi po¬
trebnimi rečmi preskerbi, tako se tudi mi pripravljajmo  pri
popotvanji v svojo domovino, za nebesa, za večnost, da ne bomo
živeli po željah hudega poželenja, ampak po duhu, kterega sv.
Duh razsvetljuje in vodi, in tedaj si prizadevali za dobra dela.

V. 12. „Imejte lepo življenje med neverniki, da, ko vas obre¬
kujejo kakor hudodelnike“.  Sv. apostelj sam pravi (4, 3. 4.), da
je bila posebno zderžnost  kristijanov od mesenega poželenja in
nečistosti, nad ktero so se ajdje, ki so bili mesenim sladnostim
vsi vdani, nar bolj čudili; in to je bilo tudi vzrok, da so jih obre¬
kovali kakor hudodelnike, ki mir motijo, ki so deželni viši gosposki
nevarni, ki otroke in človeško meso jedo, in na skrivnem nesramne
gerdobije počenjajo. Ker teh obrekovanj kristijani niso mogli lože
zaverniti, kakor če so dobra dela, posebno dela ljubezni do bližnjega
delali, zatorej pravi sv. apostelj: „da vaša dobra dela vidijo“.  Ker
pa zadnji cilj in konec dobrih del, ni, da bi neverniki dobro od
njih mislili in govorili, ampak čast Božja,  zatorej pristavi:
„in Boga časte dan obiskanja Sv. apostelj hoče reči: Da jim

bodo vaša dobra dela nagib k spreorbernjenju v dan milostljivega
obiskanja Božjega, ob kterem se bodo po njegovi gnadi k ker-
šanstvu spreobernili, in s svojim spreobernjenjem Boga poveličali.
Zatorej tudi Kristus pravi: „Naj sveti vaša luč pred ljudmi, da
vidijo vaša dobra dela, in časte (namreč vas posnemaje) vašega
Očeta, kteri je v nebesih a ).

Preljubi! obrekovanje je navadna pregreha sveta; pobožne
obrekovati, je navada sveta, ljudi, ki za ta svet žive, temu svetu
in njegovim sladnostmi'služijo. Vzrok tega je, ker je njih življenje

>) 1.  Jan. 2, 15. 16, - *)  Mat. 5, 16.

145

dejanju sveta nasproti. To je že Kristus svojim aposteljnom pre¬
rokoval: „Ko bi bili iz sveta (to je, svetu podobni), bi svet svoje
ljubil; ker pa niste iz sveta, ampak sem vas jest od sveta odbral,
torej vas svet sovraži 41  '). Cerkvena zgodovina nam pove, kako so
precej v začetku keršanstva sovražni Judje in ajdje kristijane obre¬
kovali, koliko hudobij in pregreh jim podtikovali! Vsemu temu
obrekovanju pa mora pravi kristijan, kakor Kristus in sv. Peter
učita, nasproti postaviti sveto življenje, keršanske čednosti, da bo
z njimi kakor luč svetil v sredi hudobnega sveta, ki živi v temi
greha in zmote.

Po splošnem  opominjanji med ajdi lepo življenje imeti,
daje sv. apostelj posamezna  opominjanja, ko namreč verne opo¬
minja k pokoršini do deželske  gosposke, ko pravi:

V. 13. „Bodite tedaj podložni vsaki človeški stvari" ;  po
greškem: človeški naredbi,  v kterih besedah pa je, (kakor se
iz 14. verste razvidi), umeti viši deželska gosposka.  Če sv.
apostelj tukaj deželsko gosposko imenuje človeško  naredbo, s
tem ne nasprotuje sv. Pavlu,  ki pravi: „Ni oblasti (ali viši go¬
sposke) od drugod, kakor od B o g a“ 2 ). Sv. Peter hoče le to reči,
da naredbe, postave kake dežele, po kterih se posamezne dežele
vladajo, ker imajo svoj začetek Iz ljudi, so človeške,  da viši
gosposke nimajo, kakor Božje razodenje ali cerkev, naravnost
svoj začetek iz Boga, ampak da so le p o srednje  od Boga po¬
stavljene, ker oblast,  v kteri so, imajo od Boga,  in to oblast
opravljajo v Božjem imenu,  kakor namestniki Božj  i;  zatorej
tudi ta, kteri se viši oblasti ustavlja, se Božji  volji ustavlja 3 ).
Keršanstvo pozna kralje le po Božji milosti,  in uči, da dolž¬
nost, viši gosposki pokoren biti, je nravna 4 ),  če si tudi ljudstvo
samo svojo viši gosposko izvoli, je oblast,  v kteri je ta gospo¬
ska, od Boga;  tudi od ljudstva izvoljeni kralji imajo oblast  od
Boga, ker ljudstvo,  ko tiste nima,  je tudi dati ne more; ljudstvo
kakor celota  je pa nima, ker je slehern  nima; slehern pa je
nima, ker smo po natori vsi enaki.  Zatorej pristavi tukaj sv.
apostelj: „zavoljo Boga";  v greškem: zavoljo Gospoda, to je,
Kristusa.  Sv. apostelj hoče tedaj reči: Ker morate med ajdi
lepo življenje imeti, tedaj bodite podložni vsaki človeški oblasti,
viši gosposki, ker Bog ali Kristus hoče, da ste tistim pokorni,
kterim je oblast na zemlji dal. — „Bodi si kralju kakor nar

') Jan. 15,19. — j  Rimlj. 13, 1. - 3 ) Rimlj. 13, 2.- 4 ) Rinil j. 13, 5.

10

146

višimu“.  V besedi: kralju  je imeti rimski cesar,  kteri ni bil
le nar viži, ampak tudi edini  gospod.

V. 14. ,,Ali vojvodom, kakor od njega poslanim v maševanje
nad hudodelniki, dobrim pa v pohvaljenje“.  Vsaka gosposka mora
namreč imeti namen, hudo zatirati in k dobremu pripomoči.

V. 15. „Zakaj to je volja Božja, da z dobrimi deli usta
zamašite nespametnim in nevednim ljudem 11 ;  hoče reči: Ker to hoče
Bog, da s pokoršino do gosposke k molčanju pripravite tiste ne¬
spametne ljudi (vaše obrekovavce v. 12.), ki v svoji zadolženi
nevednosti vas kristijane puntarije dolže.

V. 16. „Kakor prosti, in ne, kakor bi prostost imeli v za¬
grinjalo hudobije“.  Ta versta je v zvezi s 13. versto, in sv. apostelj
hoče reči: Bodite pokorni, kakor se spodobi kristijanom, ki so kot
Kristusovi odrešenci postali prosti od sužnosti greha in hudiča '),
ne pa, da bi svojo prostost napčno v zagrinjalo svoje hudobije,
puntarije in nepokoršine, obračali. — Spreobernjenci iz Judov bi
lahko mislili, da oni, ki so po Kristusu oprosteni Mojzesove postave,
so tudi oprosteni deželske ajdovske gosposke, kteri tedaj ni treba
pokoršine skazati; pa tudi spreobernjenci iz ajdov bi lahko svojo
prostost, ktero so v Kristusu zadobili, napčno obračali, da bi
namreč svoji hudi poželjivosti stregli. Zatorej sv. Peter verne opo¬
minja, kakor to tudi sv. Pavel stori 2 ), te prostosti ne napčno
obračati, in pristavi: „ampak kakor hlapci Božji“,  namreč, bodite
pokorni vsem Božjim napravam, tedaj tudi gosposki od njega po¬
stavljeni. Vse misli in dejanja kristijanova mora Božja  vol  ja
voditi; namen vsega njegovega dejanja in ravnanja mora biti,
Božjo voljo v vseh rečeh, v duhovnih in svetnih, spolniti; in če
človek Bogu  služi, je v resnici prost.  Zatorej pravi sv. Avguštin:
Bogu služiti, je nar veči prostost. —

Kristijani! kakor je sv. Peter bravce svojih listov opominjal,
pokorni biti vsaki viši gosposki, tako tudi nam to kliče. Bodimo
podložni in pokorni viši deželski gosposki, viši oblasti, naj že bo
cesar, ali kralj, ali njegovi namestniki, in sicer, kakor pravi sv.
Pavel, ne samo zavoljo strahovanja, ampak zavoljo vesti 3 ),  zato,
ker je to naša dolžnost, ktero nam je Bog naložil, ki zapove, da
smo pokorni gosposki od njega postavljeni. Deželska gosposka je,
kakor pravi sv. Pavel, Bo ž j a slu žab n i ca 4 ), ttera ko Božja
namestnica, v Božjem imenu opravlja viši oblast. Po njej imamo
pravico in mir;  zatorej natanko spolnujmo vse dolžnosti, ktere

') Jan. 8, 32. 36. - 2 ) Gal. 5, 13. - 3 )  Eimlj. 13,5.

4 ; Kiralj. 13.4.

147

imamo do nje. Če bomo to storili, bomo voljo Božjo spolnili, in
tako v dejanji pokazali, da smo pravi otroci Božji. In ko bi
kterikrat viši gosposka kaj zapovedala, kar je Božji zapovedi na¬
sprotno, takrat je treba, kakor sv. Peter 1 ) uči, Boga  bolj slušati,
kakor ljudi, takrat mora kristijan Bogu bolj pokoren biti, kakor
ljudem.

V. 17. „Vse spoštujte Poprej (v. 12.) že je sv. apostelj
opominjal, lepo življenje imeti med neverniki; zdaj pa tukaj po¬
samezna opominjanja daje; ko nar poprej pravi: vse spoštujte,
to je, vsacega človeka spoštujte, ravno zato, ker je človek, po¬
doba Božja 2 ).  To opominjanje je bilo za kristijaue tistega časa
potrebno, ker bi kristijani v spoznanji svoje velike vrednosti, lahko
Jude in ajde zaničevali. — „Bmte ljubite“;  hoče reči: akoravno
ste po Božji zapovedi dolžni, vse ljudi ljubiti, morate vendar po¬
sebno kristijaue  ljubiti, s kterimi ste, ker ste v Kristusu ena
Božja družina, tedaj med seboj bratje postali, tesno sklenjeni 3 ).
Zakaj slehern, kdor vsacega človeka zavoljo Boga spoštuje, je tudi
pripravljen, bratu dati, kar mu je dolžan, namreč ljubezen.  —
„Boga se bojte".  Kdor ima otročji strah, Boga kot Očeta razžaliti,
ta vse ljudi spoštuje in brate ljubi. — „Kralja častite S temi
besedami ponavlja, kar je poprej (v. 13.) opomnil. Kdor se Boga
boji, ta daje tudi čast kralju, ktero mu je dolžan; kakor že modri
v stari zavezi 4 ) govori: „Boj se, moj sin Gospoda (Boga) in kralja 11 ,
to je, časti Boga in kralja, čast pa, ktero smo kralju dolžni,
skažemo s pokoršino  (v. 12.). — Zadnjič opominja keršanske
sužnje, hlapce,  k pokoršini do gospodarjev, ko pravi:

V. 18. f) Hlapci  (sužnji)! bodite podložni gospodarjem z vsem
strahom",  to je, z velikim strahom, da ne hote kaj zoper njih
voljo storili. — „Ne le dobrim in krotkim, ampak tudi čmernim".
Keršanski suženj ali hlapec, ker je služabnik Božji, ve, da, če
svojemu gospodarju služi, v človeškem gospodarji tudi Bogu  služi 5 ).

V. 19. „To je namreč gnada, v Kristusu Jezusu, Gospodu
našem";  hoče reči: v poterpežljivosti pokoren biti, tudi čmernim,
krivičnim gospodarjem, tedaj terpeti zavoljo Boga, v zedinjenji s
Kristusom, kterega smo udje, je gnada, dar Božji, ali to je Bogu
prijetno. —- Po tem opominjanji sv. Petra se tudi mi ravnajmo.
Spoštujmo vsacega človeka, ker je po Božji podobi vstvarjen, ska-
zujmo ljubezen vsem ljudem, posebno pa kristijanom, ker so naši

') Dej. apost. 5, 29. - ') Jak. 3, 9. - 3 )  Efež. 2, 19. Gal. 5, 14. -
") Buk. proguv. 24, 21. — 5 ) Efež, 6, 5.

10 *

148

bratje v Kristusu, in mi z njimi ena Božja družina; in kakor
dobri otroci se varujejo, kterikrat svojega očeta razžaliti, tako naj
tudi v nas sveti, otročji strah prebiva, da ne bomo nikdar Boga s
kterim grehom razžalili, ampak v vsem njegovo sveto voljo spolnili.
Nikdar ne pozabimo, da brez pokoršine ni za nas ne časne, ne
večne sreče!

Četerto nedeljo po veliki noči.

Berilo iz lista sv, Jakopa aposteljna 1, 17—21.

Sv. apostelj Jakop, mlajši  imenovan *), ki je bil iz Gospodove
rodovine, in po Kristusovem vnebohodu za škofa v Jeruzalemu, je
ta list pisal judovskim spreobernjencem, ki so zunaj svete dežele
ali Palestine med ajdi razkropljeni živeli. Ti spreobernjenci so
krivo mislili zastran skušnjav,  to je zastran preganjanja, zatiranja,
zaničevanja in terpljenja, in niso vedeli, kako si človek te skušnjave
zamore v svoj dušni prid oberniti. Ker pa človek rad na druge
zavračuje, kar je sam hudega storil, tako so tudi nekteriteh spre-
obernjencev, ki so v skušnjavah v nevero in hudobije padli, se s
tem izgovarjali, da je Bog sam njih padca kriv, ker je dopustil,
da so v skušnjave prišli. Sv. apostelj pokaže, da skušnjava človeku,
če jo prav preterpi, obrodi plačilo večnega zveličanja; in da hudo,
greh,  ne izhaja od Boga,  ampak da pride iz skušnjave,  ktero
Bog ali pošlje ali pripusti; od Boga le dobro  izhaja. Zatorej pravi:

V. 17. „Preljubi! vsak dober dar m vsako popolno darilo“.
V besedi dar je nar boljši razumevati vse nat orne  darove: um,
pamet, voljo, spomin, zgovornost; v besedi: darilo pa milostne
darove:  vero, upanje, ljubezen, modrost, poterpežljivost in druge
čednosti, kar tudi pristavek: popolno  naznanja; zakaj gnada
popolno stori natoro. — „Je od zgorej, in pride od Očeta svetlobe“;
hoče reči: kar je dobrega, pride z nebes, od Boga 2 ), ki je, ker je sam
večno čista svetloba 3 ), Oče, to je, stvarnik in začetnik vse svetlobe,
telesne,  ker je soluce, luno in zvezde vstvaril, in jih ohranuje 4 ), in
duhovne,  ker s svojo resnico in gnado razsvetljuje našega duha 5 ),

') Mark. 15, 40. — 2 ) Jan. 3, 31; 6, 32. — 3 ) 1. Jan. 1, 5. 1. Tim.
6, 16. — 4 ) Ps. 8, 4.; 146, 4. — s ) Ps. 42, 3. 2. Kor. 4, 6.

149

in bo enkrat v nebesih vse pravične razsvetljeval v svojem veličastvu ').
— „Pri kterem ni premenjenja, tudi ne sence kake spremenljivosti^.
Soluce, luna in zvezde po različnosti letnih časov in ur spreminjajo
svojo svetlobo ®), Bog pa je nespremenljiv, on je vekomaj dober in
prost. — Da je vsak dober dar od Boga, in da on ne more biti nas
skušnjavec, zdaj dokaže sv. apostelj z darom keršanstva,  kteri
je nar boljši dar izmed vseh dobrih darov, ko pravi:

V. 18. „Zakaj radovoljno nas je rodil z besedo resnice
Besede: zakaj  ni v greškem, pa je v misli aposteljnovi. Sv.
apostelj hoče reči: Naše prerojenje po Kristusu, po kterem smo
nove stvari, Božji otroci  postali, je delo proste milosti
Božje, ne pa naše zasluženje; od vekomaj je Bog hotel to nar
veči dobroto, ktera vse druge v sebi zapopade, namreč nas pokli¬
cati v keršanstvo 3 ). To prerojenje se je zgodilo z besedo resnice,
to je, s svetim evangelijem 4 ); ta beseda resnice je seme, če človek
tisto v veri  sprejme in v ljubezni  oskerbuje, ga znotraj prerodi,
v novo stvar prestvari 5 ). Kdor ima namreč takošno v ljubezni
delavno vero, se poprijema vse gnade, ktera je v keršanstvu pri¬
pravljena, vseh milostnih pripomočkov, tedaj tudi, ako je mogoče,
prejme sv. kerst (ali sv. pokoro), po kterem je grešni, spačeni
človek preravnan in v novo stvar prestvarjen. Tedaj sv. Jakop
ravno to uči, kakor sv. Pavel 3 ), da bo človek zastonj,  brez
njegovega zasluženja opravičen po veri,  namreč živi, delavni 7 ).
Vera je, kakor sv. tridentinski zbor uči, korenina in podlaga
vsega opravičenja. V besedi: nas so razumevati spreobernjeni
Judje, kterim je ta list pisan. — „Da smo nekakošne pervine
njegovih stvari“.  V besedi: pervine  so razumevati sploh kri-
stijani, ki so nova stvar 8 )  v Kristusu. Kristijani so namreč
ti, ki so po besedah sv. Pavla oblekli novega človeka,  kteri
je po Bogu stvarjen, v pravičnosti in resnici svetosti ,J ). — Judje,
ker so bili izvoljeno ljudstvo,  so bili zatorej tudi p er vi k
zveličanju v Kristusu povabljeni ,0 ), njim se je nar poprej sv.
evangeli oznanoval. Tisti izmed Judov, ki so Kristusovo vero spre¬
jeli in udje njegove cerkve postali, so bili Bogu posvečene pervine
vseh poznejših vernih ali kristijanov. Z besedo: pervine  meri sv.
apostelj na pervine od pridelkov (ali sadu), ktere so Judje Bogu

') Razod. sv. Jan. 22, 5. — * 2 ) Buk. modr. 7, 18. — 3 ) Efez. 1, 5. 11.

- ’) Efež. 1, 13. — 5 ) 1. Pet. 1, 23. — 6 ) Rimlj. 3, 22. 24. Gal. 5, 6.;

3, 7. 26.; 4, 4-6. - 7 ) Gal. 5, 6. - 8 ) 2. Kor. 5, 17. Gal. 6, 15. - ") Efež.

4, 24. - Rimlj. 1, 16.

150

v tempeljnu darovali. —Preljubi! sv. apostelj Jakop uči, da od Boga,
kije  začetnik vsega dobrega, pridejo vsi darovi, n at orni in
milostni.  Tudi nam je Bog dal natorne darove; dal nam je
pa tudi milostne darove, ko nas je v Jezusu Kristusu prerodil v
svoje otroke — ki smo bili poprej otroci jeze Božje in večnega
pogubljenja. O kako mu moramo zato hvaležni biti! To bomo, če
bomo zvesto spolnovali njegove zapovedi, in v vsem njegovo sv.
voljo storili; s tem bomo pa tudi pokazali svojo ljubezen do njega.

Sv. apostelj je poprej (v. 18.) rekel, da jih je Bog z besedo
resnice  rodil. Ker mora pa človek to besedo, da mu bo v zveli¬
čanje, poslušati,  v čistem sercu ohraniti in v dejanji  spol-
novati, jih v naslednjem (v. 19—27.) opominja, da naj beseda
Božja v dobrih delih sad obrodi, ker vera brez dobrih del nič ne
pomaga, ampak le živa  vera, ktera dobra dela dela, človeka v resnici
pred Bogom opraviči (2, 14—16.).

V. 19. „ Veste, preljubi moji bratje! Vsak človek bodi hiter
k poslušanju/ 1 .  Sv. apostelj hoče reči: Ker je beseda resnice
vir našega prerojenja, tedaj moramo tisto radi in z veseljem po¬
slušati. Sej, kakor pravi sv. Pavel '), vera je iz poslušanja; ker ni
mogoče verovati, ako se beseda resnice, ki je oznanovana, ne po¬
sluša. — „Kesen pa k govorjenju 11 .  Sv. apostelj ima v misli Jude
tedanjega časa, ki so hrepeneli po službi učenikov (3, 1.), in
svojo modrost z veliko zgovornostjo in učenjem zunanje razodevali,
iz česar so večkrat prepiri in razpertije prišli. — „In počasen k
jezi 1 .  To pristavi sv. apostelj zato, ker so zgovorni veči del nagle
jeze. S tem pa ne zaverže pravične  jeze, ktera se mirno poganja
zoper greh in krivico, ampak jezo iz strasti.  Zatorej pravi:

V. 20. „Človekova jeza namreč ne dela pravice Božje 11 .  S
temi besedami hoče reči: Ker je jeza vzrok, da človek marsikaj
stori in reče, česar se poznejše kesa, in ker jeza v človeku maše-
vanje  obudi, in tako ljubezen in usmiljenje do bližnjega umori,
zatorej ona človeka ne opraviči, ampak veliko več dela Božjo jezo,
je njemu v pogubo 4 ). Besedi: pravica  (ali pravičnost) Božja,
pomenite tukaj, kakor pri sv. Pavlu 3 ), opravičenje  človeka, po
kterem človek zadobi odpušenje grehov, posvečenje in ponovljenje
notranjega človeka; ne pa, kakor nekteri mislijo, tega, kar je
pred Bogom pravično ali prav,  ker se to samo od sebe zastopi.

V. 21. „Za tega voljo 11 ,  ker ste namreč prerojeni z besedo
pravice, otroci Božji (v. 18.). — „Odložite vso nečednost in obilnost

') Bimlj. 10, 17. — 2 ) Sir. 1, 28. - 3 ) Rimlj. 1, 17.; 3, 22.

151

hudobije";  to je, odložite vso nečednost in obilnost, ktera je hu¬
dobija; ali: odložite vso iz hudobije izvirajočo nečednost in obilnost.
Hudobija  tukaj, kakor zveza s poprejšnjim uči, in zavoljo na¬
slednje besede: krotkost,  pomeni sovraštvo  do bližnjega,
ktero besedo resnice (v. 18.) rabi v krege in prepire, v prenaglo in
preojstro ob sodbo bližnjega; to sovraštvo primerja tukaj sv. Jakop
omadeževanemu oblačilu  ') in potem nerodovitnim iz¬
rastkom  (obilnostim) na drevesih in zeliših, ki rodovitnost zader-
žujejo. Da bo tedaj seme svetega evangelija rastlo in sad obrodilo,
je treba, da se tista (dušna) nečednost opere, in se tisti izrastki
odrežejo. Sv. apostelj hoče reči: Iztrebite iz serca vso hudobijo,
vse sovraštvo do bližnjega, vse, kar rastvo Božjega semena zader-
žuje. — „In v krotkosti ohranite vsajeno hesedo";  to je, in v krot-
kosti do bližnjega v novič sprejmite Božjo besedo (sv. evangelij,
ki je bila že poprej pri prerojenji (v. 18.) v vaša serca vtisnjena.
— „Ktera zamore zveličati vaše duše".  S temi besedami sv. Jakop
ravno to uči, kar sv. Pavel, ki „evangeli imenuje Božjo
moč v zveličanje vsakemu, kteri  veruje 1 ' 2 ), to je, evan-
geli ko veselo oznanilo od Kristusa in dela njegovega odrešenja,
ker ni inertva beseda, ampak gnada in resnica,  živa, stvarivna
beseda, ima notranjo moč, človeka prestvariti in ga po prerojenji
peljati k pravemu zveličanju, ktero se tukaj začne v opravičenji in
posvečenji, in bo (v drugem življenji) z večnim oblaženjem zgo-
tovljeno.

Preljubi! z besedo resnice, s svetim evangelijem, smo bili
prerojeni v otroke Božje. Da nas bo ta beseda resnice zveličala,
jo moramo, kakor sv. Jakop uči, poslušati, v čistem sercu ohraniti
in v dejanji spolnovati. Zatorej poslušajmo radi besedo Božjo in
z veseljem jo v serce sprejmimo. Da bo ta Božja beseda v nas
sad dobrih del obrodila, iztrebimo iz serca vse, kar serce nepokojno
stori. Zatorej bodimo kesni k govorjenju, kakor že modri v stari
zavezi opominja, svoje govorjenje berzdati (Pregov. 17,27.); s tem
bomo pokazali, da smo ponižni, in da resnično hrepenimo po po¬
polnosti. „Ako se kdo v besedi ne pregreši, pravi sv. Jakop
(3, 2.), on je popoln mož"; ker, kakor modri v stari zavezi 3 ) pravi,
„veliko govoriti, ni brez greha". Varujmo se pa tudi vsake jeze
in strasti, ker takošna jeza človeka pred Bogom ne opraviči, ampak
ker je hči prevzetnosti,  mati sovraštva, kregov in ma¬
še vanj  a, sovražna miru in edinosti, dela jezo Božjo, in človeka

') Kazo.1. Jan. 3, 4.; 7, 14. — 2 ) Rimlj. 1, 16. — 3 ) Pregov. 10, 19.

152

pripravi v pogubo. Da pa ne bo jeza čez nas gospodarila, iztre¬
bimo iz serca vse sovražne misli do bližnjega, in bodimo krotki
in poterpežljivi do bližnjega; če bomo to storili, nas bo beseda
Božja, ktera nas je v otroke Božje prerodila, opravičila in posvetila,
tudi enkrat zveličala.

Peto nedeljo po veliki noči.

Berilo iz lista sv. Jakopa aposteljna 1, 22—27.

V. 22. „ Preljubi! bodite delavci besede, in ne samo poslu-
šavci“.  Poprej uči sv. Jakop, da mora človek besedo Božjo radiu z
veseljem poslušati,  in jo v sercu sprejeti inohraniti;  zdaj pa
uči, da ni še zadosti, da človek besedo Božjo rad in z veseljem
posluša, treba je tudi, da jo v dejanji spolnuje.  „Kdor stori
voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, pravi Kristus, tisti pojde v
nebeško kraljestvo 1 ' (bo zveličan) s ) — „S čemur bi same sebe za¬
peljali“,  ko bi namreč mislili, da je k zveličanju že zadosti, ako
se beseda Božja le posluša, če se tudi v dejanji ne spolnuje. Opo¬
minjanje, biti delavec  besede, skazuje  zdaj sv. apostelj z lepo
primero, ko pravi:

V. 23. „Zakaj, alco je kdo poslušavec besede, ne pa delavec,
tak je podoben človeku, kteri ogleduje obraz svojega rojstva v ogledalu“ ;

V. 24. „Ogleda se namreč in gre, in beri pozabi, kakošen
je bil“.  Sv. apostelj hoče reči: Zgolj poslušavci besede Božje so
podobni človeku, ki zanikerno iu po verhi svoj obraz v ogledalu
ogleduje. Kakor ta človek svoj telesni obraz za neke trenutke vidi,
pa kmalo zopet pozabi, kakošen da je; ravno tako tudi  poslušavec
besede Božje vidi v ogledalu sv. evangelija podobo svojega no¬
tranjega duhovno-nravnega obraza (svojega serca), dokler se beseda
Božja oznanuje ; ker pa ni spolnovavec, kmalo zopet pozabi, kakošen
je njegov notranji, duhovno-nravni obraz (njegovo serce), torej ne
skerbi, se očistiti od nravnih madežev, grehov, in tako je beseda
Božja, ktero je poslušal, brez koristi in sadu. — Obraz rojstva
je obraz, kterega ima človek po svojem rojstvu, tedaj natorni,
telesni  obraz. Ko sv. apostelj v naslednji versti (v. 25.) pravi:

‘) Mat. 7, 21.

153

prav  pregleda, iz tega izhaja, da se morate besedi: ogleduje
in ogleda,  umeti: zanikerno in poverhi  ogleduje in ogleda.

V. 25. „Kdor pa prav pregleda popolno postavo prostosti,
in v njej ostane, in ni pozabljiv poslmavec, ampak delavec: on bo
srečen v svojem dejanji“.  Popolna postava prostosti je beseda
resnice  (v. 18.), to je, sv. evangeli, kteri se imenuje popolna
postava, nepopolni postavi stare zaveze nasproti, ktera je le za¬
četne perve resnice in vodila obsegala '), in ni nič mogla do po¬
polnosti pripeljati -), to je, nobenega človeka opravičiti, posvetiti
in zveličati; evangeli pa zapopade v sebi vso resnico in vse mi¬
lostne pomočke, torej da tudi moč,  to storiti, kar zapove, ktere
moči postava stare zaveze ni dala. — Ta sv. evangeli imenuje sv.
apostelj postavo prostosti,  ker je postava ljubezni,  ktera
ljudi iz sužnjev greha proste, otroke Božje  stori 3 ), ko postava
stare zaveze, ki je le zapovedi imela 4 ),  ne pa tudi nadnatornih
pomočkov za njih spolnovanje 5 ), je bila jarem sužnosti 6 ).  Sv.
apostelj hoče reči: Kdor si prizadeva sv. evangeli, keršanstvo, na¬
tanko spoznavati in ga v dejanji stanovitno spoluuje, ta bo ne le en¬
krat v večnosti, ko se bo vdeleževal večnega zveličanja, ampak tudi
tukaj na svetu že srečen; zakaj kdor Božje zapovedi natanko spol-
nuje, in v notranjem posvečenji napreduje, ta ima že tukaj v miru
svojega serca predokus večnega zveličanja, kterega se bo enkrat
zavoljo svoje zvestobe popolnoma vdeleževal. —

Sv. apostelj je ravno kar rekel, da je treba besedo Božjo v
dejanji  spolnovati. Ker je keršansko delo dvojno: dobro go¬
vorjenje in dobro dejanje,  hoče od kristijana to dvojno, in
zatorej pravi:

V. 26. „Ako pa kdo meni, da je pobožen, pa ne berzda
svojega jezika“,  to je, se ne varuje vseh grehov, ki se z jezikom
store, namreč: laži, obrekovanja, opravljanja, preklinjanja, nesram¬
nega, nespametnega in nečimurnega govorjenja. — „Temuč za¬
peljuje svoje serce“,  to je, misli, da to vse nič ni. — „Je prazna
njegova pobožnost“,  — to je, tak ni bogaboječ, v njem ni pobož¬
nosti. V naslednji versoi govori od dobrega dejanja.

V. 27. „ Čista in pred Bogom in Očetom neomadežana po¬

božnost je ta“,  to je, v resnici prava pobožnost je. Pred Bo¬
gom,  to je, po Božji sodbi, ali v resnici (resnično), ker,  kar je
po Božji sodbi, ker se Bog ko vsegavedi n ne more zmotiti, je to

‘) Gal. 4, 3. 9. Kol. 2, 8. 20. - J ) Hebr. 7, 19. - 5 ) Rimlj. 8, 15. -

4 ) Efez. 2, 15. - s ) Jan. 1, 17. - 6 ) Gal. 5, 1,

154

v resnici. „ Človek, kakor pravi sv. pismo ] ), vidi le, kar je zu¬
nanjega, Bog pa vidi serceSv.  apostelj pristavi: in Očetom,
da s tem naznani, da prava pobožnost Boga spozna za Očeta
vseh ljudi, tedaj revnemu bližnjemu kakor bratu pomaga. — „Ob-
iskovati sirote in vdove v njih nadlogi“,  da bi jim namreč pod¬
poro in pomoč v dejanji skazal. Izmed teh, ki v revah in nadlogi
žive, tukaj samo opomni sirot in vdov,  ker te nar bolj pomoči
potrebujejo. Že modri Sir ah pravi: „Bodi sirotam kakor oče“ (4, 10.);
in kralj .D a vi d Boga imenuje „Očeta sirot in sodnika vdov“
(ps. 67, 6.), to je, tega, ki vdovam pravico dela. — „In neomadeža-
nega se ohraniti pred tem svetom“,  ki je namreč grešin in v greh za¬
peljuje. Kdor se s tem svetom peča, njegove nauke posluša , po
njegovem mišljenji ravna, in njegovo dejanje posnema, ta se oma-
dežva z raznimi grehi.

Preljubi! kakor je sv. apostelj Jakop spreobernjene Jude
opominjal: bodite delavci besede, in ne samo poslušavci, tako tudi
katoliška cerkev, ker dans te besede sv. aposteljna ponavlja, nas
opominja, da ni zadosti, če besedo Božjo, kadar se oznanuje, le
poslušamo, ampak da je treba, da tisto tudi v dejanji spoluujemo,
ali z drugimi besedami, da po veri živimo. Beseda Božja ali sv.
evangeli je ogledalo , v kterem se mora duša kristjanova stano¬
vitno in natanko ogledovati, da bo človek vedel, kakošen je, kaj
mu je še treba, kaj mora storiti, kaj opustiti, in kaj iz serca iz¬
trebiti. Da bo to mogel, si mora prizadevati, sv. evangeli, ker-
šansko vero, natanko spoznati, in po njenih naukih vselej svoje
življenje vravnati, ali z drugimi besedami mora biti delavec besede
Božje. Da bomo pa v resnici delavci besede Božje, moramo, kakor
sv. Jakop uči, berzdati svoj jezik, to je, se varovati vseh grehov,
ki se z jezikom store; v dejanji pa skazovati ljubezen do bližnjega.
Zakaj prava pobožnost ima svojo podlago v ljubezni do Boga; prava
ljubezen do Boga pa ni mogoča brez ljubezni do bližnjega. „Kdor
ne ljubi svojega brata, pravi sv. Janez,  kterega vidi, kako more
Boga ljubiti, kterega ne vidi“ 2 ). Prava pobožnost obstoji tedaj
v ljubezni do Boga in do bližnjega, ktera se v dejanji, v delih
usmiljenja razodeva, in v tem, da se človek ne peča z grešnim,
od Boga in od Kristusa ločenim svetom. Bodimo usmiljeni do
vseh revnih, posebno do sirot in udov; s tem bomo Boga posne¬
mali, kterega usmiljenja, kakor pravi David  (ps. 32,5.), je zemlja
polna. Kar revnim damo, damo Bogu na obrest, in on bo vse

') 1. Kralj. 16, 7. - 2 ) 1. Jan. 4, 20.

155

obilno poplačal, večkrat že tukaj, posebno pa v večnosti. „Blagor
usmiljenim , pravi Kristus, ker oni bodo usmiljenje dosegli 11  ').
Posebno pa si tudi prizadevajmo za duhovne  dela usmiljenja,
ker s tem bomo bližnjemu pomagali k večnemu zveličanju, kterega
se vdeležiti je za človeka nar veči dobrota in sreča.

V praznik Kristusovega vnebohoda.

Berilo iz dejanja aposfeljnov 1, 1—11.

V. 1. „ V pervem pisanji",  to je, v evangeliji. — „Sem go¬
voril, o Teofil! od vsega, kar je Jezus začel delati in učiti“;  in je
namreč neprenehoma delal in učil do svojega vnebohoda. — V
evangeliji je namreč sv. Lukež, kakor sam pravi (evang. 1, 2. 3.),
po versti  popisal dejanje in nauke Jezusove (ne sicer vse,  kakor
sv. Janez evangelist uči 21, 25.) od začetka, to je od oznanjenja
rojstva Janeza Kerstnika do Kristusovega vne¬
bohoda;  v dejanji aposteljnov pa nadaljuje svojo povest, ktero
začneš Kristusovim vnebohodom. Sv. Lukež, ki piše: kar je Jezus
začel delati in učiti,  je poprej postavil besedo: delati,  ker
mora dejanje  biti pred učenjem. Jezus je začel poprej delati,
ker je v vsem hotel dati zgled tega, kar je učil, da bi ljudi to¬
likanj bolj nagnil to storiti, kar je učil. Tako mora tudi vsak
pravi kristijan poprej to v dejanji pokazati, kar hoče učiti; čednosti
in dobra dela so duša učenja. Že stari ajdovski modrijan (Seneka)  je
rekel: „Ljudje bolj očem,  kakor ušesom verjamejo 11 . — Teofil,
kteremu je sv. Lukež to pisanje podelil, je bil ravno tisti, kteremu
je tudi svoj evangeli pisal. Teofil je bil kristijan in prijatel Lukeža,
kar prilog v evangeliji: preljubi  — kaže.

V. 2. „Do dneva, ko je aposteljnom, liter e je bil izvolil, po
svetem Duhu zapovedi dal in bil gori vzet“.  Sv. evangelist hoče reči:
Jezus je delal in učil do svojega vnebohoda, ko je poprej 2 ) apo-
steljne po sv. Duhu podučil, da bi bili zmožni sprejeti njegove
besede (ali nauk). Besede: bil gori vzet,  namreč od Boga
Očeta, pomenijo Jezusov vnebohod.

') Mat. 5, 7. — ' 2 )  Jan. 20, 21.

156

V. 3. „Ktenm,  namreč aposteljnom, seje  tudi po srnjem,
terpljenji živega skazal z mnogimi znamnji".  Ta znamnja so bile
razne prikazni, kakor naslednje besede uče: „Ko se jim je pri¬

kazoval štirdeset dni",  namreč od časa do časa, ne vedno. — „In
govoril od Božjega kraljestva",  to je, od Mesijevega kraljestva, ali
cerkve nove zaveze; namreč njenega vstavnovljenja, razširjanja in
vladanja '). Kar je tistikrat Kristus svojim aposteljnom govoril,
ni zapisano, ampak se je po sv. izročilu v življenji cerkve njegove
razširjevalo.

V. 4. „In kadar je z njimi jedel",  namreč od pečene ribe
in sata medu, v spričevanje svojega vstajenja od mertvili 2 ). — Kri¬
stus , ki je z mnogimi znamnji in deli spričeval, da je resnično
od mertvili vstal, je podoba kristijana, ki je iz smerti greha, iz
dušne smerti k novemu, dušnemu'življenju vstal. Kakor je Kri¬
stus z mnogimi znamnji in deli svoje vstajenje spričeval, tako mora
tudi kristijan s svojim dejanjem, z deli  pokazati, da je iz dušne
smerti k novemu življenju vstal; torej se ne sme bati ali sramovati,
očitno pokazati, da zdaj živi v gnadi Božji, — da je pravi uče¬
nec Kristusov, ki le za čast Božjo in Kristusovo živi, in torej le
Bogu hoče služiti. „Jim je zapovedal".  V greškem: In ko se
je z njimi sošel, jim je zapovedal.  — „Da naj ne hodijo
iz Jeruzalema".  Jeruzalem, ki je bil priča zasramovanja Kristu¬
sovega, je mogel tudi biti priča njegovega veličastva. — „Ampak
naj čakajo obljube Očetove",  to je svetega Duha, kakor se iz 5.
verste razvidi 3 ). Sv. Duh se imenuje obljuba,  ker je zapopadek
vseh obljub stare zaveze; imenuje se obljuba Očetova,  ker
je Bog Oče sv. Duha v stari zavezi po prerokih obljubil 4 ). —
„Ktero ste (je rekel) slišali iz mojih ust".  Kristus je namreč večkrat
pred svojim terpljenjem aposteljnom govoril od sv. Duha, kterega
jim bo Oče poslal ®). Na to merijo te besede.

V. 5. „Ker Janez je kerševal z vodo , vi pa bote keršeni s
svetim Duhom".  Te besede merijo nato, kar je Janez Kerstnik
govoril: „Jest vas sicer z vodo keršujem — pride pa močnejši,
kakor jest, on vas bo kerstil v svetem Duhu“ 6 ). To vidno po-
deljenje sv. Duha je k e r s t. imenovano zavoljo popolnosti
gnad, ktere je sv. Duh nanje izlil. Aposteljni so bili sv. Duha
že v Kristusovem kerstu prejeli 7 ), pa ne še vidno, v polnosti

') Luk. 24, 44. - 2 ) Luk. 24, 42. 43. - 3 ) Prim. Luk. 24, 49. - <) Iz.
44, 3. Joel. 3, L 2. Prim. Dej. apost. 2, 16. — 5 ) Jan. 14, 16.; 15, 26. —
«) Luk. 3, 16. Jan. 1, 33. - ’) Jan. 4, 2. ’

157

njegovih darov. Keršanski  kerst, ali kerst sv. Duha je tukaj,
kakor tudi drugod '), Janezovemu kerstu nasproti postavljen , ker
ta je bil le zunanj, in ni negnade, ne opravičenja dodelil; uni pa
je bil očiten in poln gnad. — „Ne dolgo po teh dneh“,  to je, čez
malo, deset dni. S temi besedami hoče v aposteljnih goreče želje
obuditi.

V. 6. „ Tedaj so ga, Meri so se Lili sošli, vprašali, rekoč:
Gospod! ali boš v tem času spet postavil Izraelovo kraljestvo“ ? ;
hočejo reči: ali boš takrat, ko bo uni kerst sv. Duha nastopil,
zemeljsko kraljestvo Davidovo, izraelsko samovlado, spet postavil?
— Preden so aposteljni sv. Duha prejeli, so bili kakor drugi Judje
krive misli, da Mesija bo zemeljsko kraljestvo postavil, in jih od
oblasti Eimljanov rešil. To njih upanje je smert Kristusova ne¬
koliko zmanjšala; ko je zopet od mertvih vstal, in jim govoril od
Božjega kraljestva, in jim obljubil, da bodo z močjo od zgorej na¬
polnjeni, so zopet začeli .upati, da se bo novo Davidovo, Mesijevo
kraljestvo z zemeljsko oblastjo prikazalo in pričelo. Tačasni Judje
so veči del mislili, da Mesija bo le za Izrael,  za Abrahamov rod
prišel; tudi aposteljni so bili te krive misli, to priča njih vprašanje:
Izraelovo kraljestvo.

V. 7. „Rekel pa jim je : Vam ne gre vedeti časov ali ur,

ktere je Oče ohranil v svoji oblasti Kristus jim ni na vprašanje
z besedo odgovoril, ampak jih zavoljo njih radovednosti zaverne;
ker je čas razsnova večnosti, in čas le Večni, Bog, popolnoma ve,
tedaj ni njih spoznavati sklepe Božje,  in vedeti čas in oko-
lišine, kdaj in kako se bo veličastvo njegovega kraljestva razode¬
valo. Zatorej pravi: Ktere je Oče ohranil v svoji oblasti.
Božji sklepi so večni, ker je Bog nespremenljiv; toda sklepe svoje
v času spelje in v teh okolišinah, kakor je to od vekomaj določil;
kakor so tudi človeška prostost in njena dejanja v sklepih nje¬
govih zapopadena.

Kristijani! iz tega se učimo, ne biti radovedni, in popraše-
vati, kakor aposteljni, po prihodnosti; čas sedanji, v kterem ži¬
vimo , ima zadosti tvarine, zastran ktere zamoremo veliko misliti
in storiti, kar nam je koristnejši, kakor vsa popraševanja po Božjih
sklepih zastran prihodnosti. Naša skerb naj bo velikoveč, da bomo
vselej pripravljeni, se Božji previdnosti dati voditi, in da si
bomo vse, karkoli se zgodi, v svoj dušni prid obernili, da ne
bomo , kadar se z nekoristnimi rečmi pečamo, tega pozabili in v-

') Mat. 3, 11. Mark. 1, 7, Luk. 3, 16.

158

nemar pustili, kar je važnejši in imetnitnejši. Tako je tudi Jezus
aposteljne, ki so ga po prihodnjih rečeh vprašali, zavernil na sv.
Duha, kterega bodo prejeli iu na spolnovanje njih poklica, ko pravi:

V. 8. „Pa prejeli hote moč svetega Duha, Meri bo v vas
prišel, in mi hote priče v Jeruzalemu, in po vsi Judeji in Samariji,
in do kraja svetd“.  S temi besedami Kristus aposteljne opomni
njih prihodnjega poklica zastran Božjega kraljestva. Ni jim treba
po prihodnosti popraševati in je spoznavati, njih poklic je zdaj le,
pričevati od njega, Mesija in Sinu Božjega, in s tem pričevanjem
vstanoviti in razširiti Božje kraljestvo na zemlji, in da bodo to
zamogli, jim obljubi moč svetega Duha. — Ko Kristus pravi:
r Jeruzalemu, in po vsi J u d e j i in S a m a r i j i, in do k raj a
sveta,  — s tem naznanja, kako se mora to pričevanje ali ozna-
novanje sv. evangelija zgoditi; nar poprej morajo Judom  ozna-
novati, potem Samarijanom  in zadnjič ajdom.  To so tudi
aposteljni storili, kakor sv. pismo uči. Oznanovali so nar poprej
v Jeruzalemu in v Judeji')  ; ko so bili preganjani, so v Sa¬
mariji*);  iu potem, ko je bil sv. Peter  od Boga razsvetljen 3 ),
in sv. Pavel  izvoljen, ajdom sv. evangeli oznanovati, so tudi
ajdom  ozuauovali Gospoda Jezusa in zveličanje v njem 4 ). — Ko
Kristus pravi: do kraja svet4,  ni tako umeti, kakor da bi apo¬
steljni morali iti v vse kraje sveta; besede te merijo na naslednike
aposteljnov, v kterih imajo svoje popolno spoinjenje 5 ).

Preljubi! kakor je Kristus aposteljne izvolil, pričevati od
njega, Mesija in Sina Božjega, in s tem spričevanjem Božje kralje¬
stvo na zemlji razširjevati iu vterjevati, enako zarnorejo tudi kri-
stijani, kteri so tudi s svetim Duhom napolnjeni, in nečimurnost
sveta spoznajo, biti priče vere Jezusove, če namreč sveto, pobožno
žive; ker s svojim svetim življenjem pričajo od svetosti vere Kristu¬
sove, in osramote vse sovražnike in zaničevavce keršanstva 6 );
kakor pravi sv. Peter:  „To je volja Božja, da z dobrimi deli
usta zamašite nespametnim in nevednim ljudem 117 ).

V. 9. „In kadar je bil to izgovoril, se je vpričo njih vzdignil,
in oblak ga je vzel spred njih oči“ . Oe sv. Lukež v evangeliji (24,50.)
piše, da je bil Kristus v Betaniji  v nebo vzet; v dejanji apo¬
steljnov (1, 12.) pa pravi, da se je to na oljski gori  zgodilo,
si s tem ne zopergovarja, ker Betanija (ktera je bila malo manj

') Dej. apost. 2, 2. — 2 ) Dej. apost. 8, 1. — 3 ) Dej. apost. 10, 11. i. d,
— 4 ) Dej. apost. 11, 20. — 5 ) Dej. apost. 13, 47. — 6 ) Tim. 5, 14. —
’) 1. Pet. 2, 15.

159

kakor uro hoda od Jeruzalema) je bila na vzhodnem kraji oljske
gore. — Kristus si je oljsko  goro izvolil k svojemu vnebohodu,
ker se je spodobilo, da tisti kraj, ki je bil priča njegovega nar
več,ega ponižanja, zdaj tudi vidi njegovo poveličanje. Kristusov
vnebohod je bil viden in neviden; viden  je bil pričujočim
aposteljnom, ki so vidili, kako se je Kristus polagoma z zemlje
vzdigoval; nevidno  pa je bilo njegovo vnebovzetje v nebeško
veličastvo, to je bilo aposteljnom po angelih povedano 1 ). — Oblak
ga je vzel.  Oblaki so bili že v stari zavezi znamnja, s kterimi
je Bog Izraelcem svojo pričujočnost naznanil, in v kterih je svoje
veličastvo zakril 2 ). Oblak tedaj je znamnje pričujočnosti (Boga)
Očeta,  kteri Sina k sebi v nebeško veličastvo vzame 3 ).

V. 10. „In ko so ga gledali v nebo iti, glej dva moža sta
stala pri njih v belih oblačilih“,  to je, dva angela v nebeškem
svetlem oblačilu. Kakor so bili angeli pri rojstvu in vstajenji
Kristusovem pričujoči, tako so bili tudi pri vnebohodu svojega
kralja tako rekoč nebeške priče, ktere niso tukaj le stale, ampak
tudi aposteljnom govorile.

Kristijani! ko je Kristus od mertvih vstal, je bilo delo odre¬
šenja zgotovljeno, ker v vstajenji Kristusovem je bil premagan
zadnji sovražnik njegov, smert 4 ).  Kristus pa je s poveličanim,
častitljivim in duhovnim telesom vstal, torej zemlja, ktera je bila
zavoljo pervega greha prekletstvu podveržena, več ni mogla biti
njemu v prebivališe, in zatorej je šel v nebesa, in Oče nebeški ga
je njega kot človeka v plačilo njegovega ponižanja do smerti na
križu, posadil na svojo desnico, ga je vdeležil svojega veličastva
in vladanja. Preljubi! ko je danes Kristus s človeško natoro v
nebesa šel, je bila s tem pervina našega rodu 5 ) v nebesa vzeta,
je bila naša človeška natora, kakor pravi sv. Krizostom,  po¬
vzdignjena nad vse angele; ker smo mi po sv. kerstu, kakor sv.
Pavel  uči 6 ), postali udje Kristusovega skrivnostnega telesa, smo
tudi mi s Kristusom v nebesa spovzeti. Ako je bil Kristus, glava
našega rodu, danes v nebesa vzet, in zdaj za vselej v nebesih živi,
kaj hočemo mi udje njegovega telesa še na zemlji iskati in ljubiti ?
Jezus Kristus je šel danes v nebo, z njim morajo tudi iti vse naše
misli in želje. Ker smo za nebesa vstvarjeui, moramo le na ta
kraj miru in pokoja misliti. Kakor se je danes Gospod Jezus z

') Dej. apost. 1, 11. — 2 ) 2. Mojz. 16, 10.; 19,9.16.; 24,15. Mat. 17,5.;
24, 60. - 3 ) Prim. Mat. 17, 5. - 4 ) 1. Kur. 15, 26. - j  1. Kor. 15, 20. -
8 ) Kiinlj. 6, 3. 1. Kor. 12, 12.

160

našim telesom vzdignil v nebo, tako se tudi mi na perutih upanja
z njim povzdignimo, s sercem pojdimo za njim. Vzdignimo se s
Kristusom v ljubezni, zapustimo vse, kar njemu ne dopade; mertvimo
in morimo v sebi, v svojem sercu vse strasti, in olepšajmo dušo
s svetimi čednostmi. Aposteljni so, kakor sv. pismo pravi, vedno
v nebo gledali, \ ktero je bil Kristus spred njih oči vzet; sej
zemlja, ktero je Kristus zapustil, odslej jim ni mogla več prijetna
biti, in angeli  so jih v nebo zamaknjene mogli opominjati, da
naj svoje oči odvernejo od neba in naj jih obernejo na dela, ktera
morajo še tukaj na zemlji  delati, preden bodo šli za njih Gospo¬
dom v nebesa. — O koliko pa je kristijanov, kteri potrebujejo,
da bi jih angeli opominjali, odverniti oči od zemlje, in jih oberniti
v nebo,  zato ker le na zemljo gledajo, in tega išejo, kar je na
zemlji, nikdar pa ne pogledujejo na kviško, nikdar ne obračajo
svojih oči v nebeško domovino. Ker je Kristus šel v nebesa, odslej
kristijan več ne sme ljubiti zemlje, in iskati, kar je na zemlji;
ampak mora hrepeneti po tem, kar je zgorej, po večnem zveličanji
v nebesih, kjer je Kristus , ).

V. 11 . „In sta rekla: Možje Galilejci! kaj stojite in gledate
v nebo ? Ta Jezus, kteri je bil vzet od vas v nebo, bo tako prišel,
kakor ste ga vidili iti v neho“.  — Angela sta rekla: Možje Gali¬
lejci,  ker so bili vsi aposteljni razun Judeža izdajavca, Galilejci.
Ta dva angela ko nebeška poslanca pričata tukaj trojno  resnico:
da bo Jezus enkrat spet prišel; da bo ta Jezus  prišel, kteri
je bil vzet v nebo, tedaj kakor Sin človekov, Bog-človek, kteri je
bil za nas križan in je za nas umeri, zdaj pa vekomaj živi; in da
ho tako  prišel, kakor je bil vzet, tedaj vidno in častitljivo.
— Kristijani! to vemo, da bo Jezus enkrat spet prišel, neverno
pa, kdaj  da bo prišel. To nas opominja, da se z zvesto spolnitevjo
svojih dolžnost na njegov prihod pripravljajmo; kakor Kristus
sam pravi: „čujte tedaj, ker ne veste ne dneva, ne ure“ ®). Vemo
po spričevanji angelov, da bo ta Jezus prišel, kteri je bil danes
vzet v nebo; da bomo tudi mi enkrat s častitljivim telesom vstali
in v nebesa k njemu vzeti, pripravljajmo s svetim življenjem svojo
dušo in svoje telo, in nosimo voljno križ, kterega nam Bog nositi
naloži; le mislimo, da, če bomo po Kristusovi poti, po poti križa
hodili, bomo tudi z njim poveličani.

') Kol. 3 ,  1. 2. - a ) Mat. 25, 13.

161

Šesto nedeljo po veliki noči.

Berilo iz 1. lista sv. Petra aposteljna 4, 7—11.

V. 7. „ Predragi! bodite modri in čujte v molitvah Ker sv.
apostelj pred temi besedami pravi: vsega konec pa se je pri¬
bližal,  hoče tedaj reči: Ker se je sodba in z njo konec sveta
približal, torej bodite modri in čujte v molitvah. Kakor drugi
aposteljni, sv. Pavel 1 ) in sv. Jakop  (5, 8.), tako si je tudi sv.
Peter  dan prihoda Kristusovega k sodbi blizo mislil. (Pr im eri,
kar je bilo zastran tega rečeno 1. nedeljo v adventu v. 11.). —
Kakor je Kristus, ko je od svojega prihoda k sodbi govoril, učence
opominjal k čuječnosti in molitvi 2 ),  tako je tudi sv. Peter,
ker je sodba in konec sveta blizo, svojim besedam pristavil opo¬
minjanje: bodite modri in čujte v molitvah. Modri  človek
vsak čas dobro oberne; tako mora tudi kristijan čas svojega življenja
tukaj na svetu dobro, v svoj duhovni prid oherniti, da bo enkrat
večnemu sodniku lahko odgovor dal. — Ko sv. apostelj pravi:
Čujte,  s tem verne opominja, nase dobro čuti, da jih ne bo nobena
strast omotila, da bodo pred očmi vselej imeli svoj dušni stan,
vse nevarnosti svojega zveličanja, pa tudi vse pomočke k tistemu,
torej tudi svojo molitev, ali prav molijo ali ne. Tako tudi mi
storimo; s tem bomo storili, kar Kristus zapove, in k čemur sv.
Peter vse verne opominja.

V. 8. „Pred vsem pa imejte vedno ljubezen med seboj“.  Sv.
apostelj pravi: pred vsem,  ker vzajemna ali medsebojna ljubezen
je v cerkvenem življenji nar veči, nar imenitnejši reč, zato ker je
v e z i 1 o, ktero vse ude skrivnostnega Kristusovega telesa obsega,
in jih s Kristusom, z glavo združi. Zatorej pravi Kristus:  „Novo
zapoved vam dam, da se ljubite med seboj “ 3 ). In sv. Pavel uči:
„Kdor bližnjega ljubi, je postavo spolnil. Ljubezen je spolnjenje
postave 1 ' 4 ). (Primeri  kar je rečeno 4. nedeljo po razglašenji Go¬
spodovem v. 8. in 10.) — Enako uči tudi sv. Janez,  da, kdor
Boga ljubi, ljubi tudi bližnjega, in da, kdor bližnjega ne ljubi,
tudi Boga ne ljubi 5 ). Ljubezen do bližnjega pa mora, kakor sv.

‘) Kimlj. 13, 11. 1. Tes. 4, 16. 17. Hebr. 10, 37. — *) Luk. 21, 36. —

3 ) Jan. 13, 34. — 1 ) Riinlj. 13, 8. 10. — 5 ) 1. Jan. 4, 20. 21.

11

162

Peter pravi, ve dna afi stanovitna  biti. Ni pa kaj lahkega,
bližnjega vselej  ljubiti; človek mora torej vedno nase paziti, da
ne bo kaj storil ali govoril, s čemur bi bližnjega ranil ali žalil; treba
je vterjene poterpežljivosti, da človek zamore slabosti, napake in
zmote druzih vselej prenesti. Zatorej pristavi sv. apostelj: „Ker lju¬
bezen pokrije obilnost grehov“;  ljubezen, hoče reči, je vselej priprav¬
ljena, bližnjemu odpušati napake, zmote in pregrehe, naj jih bo
še toliko in toliko, je vselej pripravljena zmote in pregrehe bliž¬
njega zamolčati, pred drugim zakrivati, in če so očitne, jih izgo¬
varjati, in tako ohraniti edinost'). Medsebojna ljubezen pa se mora
razodevati v postrežljivosti do tujih; zatorej pravi sv. apostelj:

V. 9. „ Jemljite radi eden druzega pod streho brez godemjanja“.
Sv. Peter opominja tukaj po zgledu Kristusovem -), postrežljivi biti
do tujih; kakor tudi sv. Pavel  čednost postrežljivosti večkrat
vsem vernim 3 ), posebno pa mašnikom in škofom priporoča 4 ). Toda
prava keršanska postrežljivost ne obstoji le v tem, da tujca pod
streho vzamemo, mu jesti in piti damo; ampak posebno v tem,
da se mu mi sami darujemo, da se z njim radi pogovarjamo, ga,
če je treba, podučimo, mu dober svet damo, in sploh mu skažemo
duhovna  dela usmiljenja. Takošna postrežljivost im a posebno
zasluženje pri Bogu. Tako storiti moramo vselej brez godernjanja,
ko bi tudi tujec poznejše se nehvaležnega do nas skazal. S takošnim
dejanjem posnemamo Boga, kteremu so ljudje, akoravno jim do¬
brote deli, večkrat nehvaležni.

V. 10. „Kakor je vsak prejel dar, s tem postrezite eden
drugemu, kakor dobri delivci mnogotere gnade Božje“.  S temi
besedami sv. apostelj uči, da se Božjih darov v prid drugih
poslužimo; in ker pravi: postrezite,  s tem naznanja, da se
moramo tistih darov v pohlevnosti in ponižnosti  poslu-
žiti. Z besedami: kakor dobri delivci mnogotere gnade
Božje  sv. apostelj namerava na priliko od prejetih darov 5 ). Z
besedami 9. in 10. verste uči sv. Peter, da ni zadosti, da je
kristijan postrežljiv do drugih, in jim od svojih časnih  dobrot
podeli, ampak da mora tudi svoje duhovne  darove v prid drugih
obračati, ker ni gospodar tistih, tako da bi se jih, kakor se njemu
poljubi, poslužil, ampak le hišnik  Božji, in dolžnost njegova je,
prejete darove po volji Božji drugim v prid obračati. Ko pravi:

>) Prim. Mat. 18, 15-18. 22. 1. Kor. 13, 3-7. — 2 ) Mat. 25, 35. -

3 ) Rimlj. 12, 13. Hebr. 13, 2. - ") l.Tim.3, 2. Tit. 1, 8. - j  Mat. 25,14 -30.

163

mnogotere darove, s tem naznanja  razne darove. Zarad teh
darov primeri, kar je rečeno 2. nedeljo po razglašenji Gospodovem.

V. 11. „Ako kdo govori, naj govori kakor Božje besede; ako
kdo služi, naj služi iz moči, ktero Bog daje“.  S temi besedami
naznanja sv. apostelj dvojne darove, in uči, kako jih mora kristijan
obračati. V besedah: ako kdo govori,  ima pred očmi dar pre¬
rokovanja, učenja in opominjanja.  Sv. apostelj hoče reči:
Kdor ima te trojne darove, naj ne pripoveduje svojih ali drugih
ljudi misel, ampak naj pusti, da bo Bog po njem govoril; vse
kar koli govori, naj bodo Božje besede, Božji izreki. Kdor tako
ravna, v dejanji pokaže, da prejete darove zvesto po volji Božji
drugim v prid obrača, in v ponižnosti spozna, da se Bog njega
drugim v prid posluži. Zvesto obračanje prejetih darov je pa tudi
njemu v prid, v večno zveličanje. Kako tolaživno je to za mašnika,
ki besedo Božjo zvesto oznanuje! Z besedami: ako kdo služi,
naznanja sv. apostelj tiste darove, ki človeka zmožnega store
telesna  usmiljena dela delati; tedaj podelovati in usmiljenje
skazovati, od česar sv. Pavel v listu do Rimljanov (12, 8.) govori;
ti darovi so: revnim milošinjo  deliti, in bolnikom  streči.
Kdor ima te darove, naj se jih posluži, in naj se ne zanaša na svojo
lastno moč in zmožnost, ampak na Božjo  moč; naj pusti v sebi
Boga, ki je v slabih močan, delati v prid revnih in bolnih. —
„Da bo Bog v vseh rečeh Čečen po Jezusu Kristusu, Gospodu
našem“.  Sv. apostelj hoče reči: Pri obračanji vseh teh darov naj
ima kristijan pred očmi le čast in poveličanje Boga po Jezusu
Kristusu, od kterega kot glave posameznim udom njegovega skriv¬
nostnega telesa ti darovi izvirajo ’), in po kterem le zamoremo
Boga v resnici častiti in poveličati. — Z besedami: v vseh rečeh,
hoče reči: v vseh darovih. Kristijani! sv. Peter kot poglavar
Kristusove cerkve s poprejšnjimi besedami sploh opominja vse
verne, darove Božje, naj že bodo natorni ali čeznatorni, obračati
bližnjemu v prid in v čast Božjo, in nikdar ne pozabiti, da nismo
gospodarji darov, ampak le hišniki, ki bomo enkrat mogli odgovor
dati, kako smo prejete darove obračali. Ni nobenega kristijana,
naj bo še tako reven, da bi ne mogel drugim kaj podeliti. Tudi
nar veči revež zamore drugim v prid služiti s svojim lepim zgle¬
dom, če svojo nizkoto in revšino poterpežljivo in v Božjo voljo
vdan prenaša; če je poln zaupanja v Boga in če moli za druge.
Kristijan, če tudi v postelji v nar večih bolečinah leži, zamore

') 1. Kor. 12, 5.

11 *

164

duhovno poverniti dobrote tem, ki mu strežejo. Vsak naj tedaj
obrača vse dobro, kar je od Boga prejel, bližnjemu v prid in v čast
Božjo; in če to storimo, bomo spolnili voljo Božjo. „Kdor pa
stori voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, pravi Kristus, tisti pojde
v nebeško kraljestvo 41 '), — tisti bo zveličan.

Binkoštno nedeljo.

Berilo iz dejanja aposteljnov 2, 1—11.

V. 1. „Ko je bilo petdeset dni dopolnjenih 11 .  — Judje so po
Mojzesovi postavi 2 ) od pervega dne velike noči šteli 7 tednov ali 49
dni, in petdeseti dan po tem nar višem prazniku so obhajali praznik
tednov,  to je po greško: pen tek os te, kar se pravi po naše:
petdeset,  ali kakor mi pravimo binkoštni praznik.  Ta praznik
je imel dvojni pomen; je bil praznik žetve in pervencev,  zato
ker je bila žetev, ki se je o veliki noči pričela, v praznik tednov
pri koncu, in ker je mogel vsak hišni gospodar pervino svojih
pridelkov Bogu darovati. Kasneje so ta dan Judje praznovali tudi v
spomin, da jim je bil Bog postavo na sinajski gori  dal. Ta
judovski binkoštni praznik je lepa podoba ker Sanskega  praznika;
polnost gnad sv. Duha ga je storila pravi praznik žetve,  ker sv.
Duh je bil sad, ki ga je bil Kristus s svojo smerljo dozoril; po
sv. Duhu je pa ta praznik tudi praznik pervencev,  ker je bila
perva keršanska cerkev pervenka Jezusovega Duha; ta praznik je
pa tudi praznik postavodaje,  ker je sv. Duh aposteljne učil,
ne le samo Jezusovega  nauka, ampak tudi vso Mojzesovo po¬
stavo v višem pomenu prav razumevati. „So bili vsi vkupej na
tistem mestu 11 -,  to je, vsa nova keršanska cerkev, vsi učenci so se
v Jeruzalemu v tisti hiši na sijonski gori sošli, kjer so se po na¬
vadi zbirali in kamor so hodili molit 3 ). — Kristijani! aposteljni so
iz Kristusovih besedi vedeli, da v malo dneh bodo prejeli sv. Duha;
rekel jim je namreč Gospod Jezus, ko so se bili iz Galileje vernili 4 )>
kamor so se bili tudi na Jezusovo povelje 5 ) malo dni po njegovem
vstajenji") podali, da naj čakajo obljube Očetove, to je, sv. Duha.

') Mat. 7, 21. - ' 2 ) 3. Mojz. 23, 15. 16. — 3 )  Dej. apost. 1, 13. —

4 ) Luk. 24, 49. - 5 ) Mat. 26, 32. — 6 ) Jan. 21, 2.

165

Gotovo so se z molitvijo, s premišljevanjem in pobožnimi vajami
na prihod sv. Duha pripravljali. Vsi ti zbrani so bili enega serca
in enega duha’); vse je namreč oživljal le en spomin, — na
Jezusa,  ki je šel v nebesa; vseh so bile le ene želje,  kmalo z
njim združeni biti, — in vseh je bilo eno pričakovanje,  namreč
sv. Duha. Ko je sv. Peter molil, so molila serca vseh; ko je
sv. Peter govoril, so bili vsi z njim eno v veri in ljubezni. V
ti sveti družbi je bila vsa cerkev Kristusova; vsi so bili ene vere
in vsi so Boga po vnanjem v edinosti častili. — To tudi nas
opominja, da, če hočemo sv. Duha, njegove darove, prejeti, mo¬
ramo s cerkevjo zedinjeni biti, in se dobro pripravljati pri vsaki
imenitni reči. Ker ne vemo ne dneva, ne ure, kdaj da sv. Duh
pride, in svoje darove in gnade deli, moramo njega v vedni mo¬
litvi  pričakovati. Zatorej, ker vsak čas gnade Božje potrebujemo,
opominja sv. Pavel: „Neprenehoma molite“ 2 ).

V. 2. „In vstal je nanagloma z neba šum,, kakor prihajocega
silnega piša, in je napolnil vso hišo, kjer so sedeli".  Med gromom
in bliskom je bila nekdaj (pred 1500 leti) Izraelcem postava dana,
v enačili podobah je bila zdaj nova zaveza storjena; sinajsko
goro namestuje zdaj s i j o n s k i hrib, in nov Mojzes (Peter)
oznanuje novo postavo v Kristusu, ne le Izraelskemu ljudstvu, ampak
vsem ljudstvom. — Kakor je sv. Duh, ki se je napovedal v podobi piša,
vso hišo napolnil, tako je tudi cerkev nove zaveze s svetim Duhom
napolnjena; vsi udje te cerkve dobivajo iz njegove polnosti, kar potre¬
bujejo, ko jih napolnuje z ljubeznijo, z gorečnostjo za Božjo čast,
z zaupanjem v Kristusa in njegovo zasluženje, s svetim strahom
in veseljem, s hvaležnostjo in kesanjem zavoljo storjenih grehov. —

V. 3. „ln so se jim prikazali razdeljeni jeziki kakor ognja,
in je sedel na njih slehernega";  to je, goreči plamen se je z neba
kakor silni piš spustil, se je razdelil, in je v podobi gorečih jezi¬
kov, kakor jeziku podoben plamen nad slehernega pričujočih se
usedel. — Sv. Duh je prišel nad aposteljne v podobi piša,  da bi
s tem svojo nevidno, pa vendar mogočno delavnost naznanil; prišel
je v podobi jezikov,  ker so mogli aposteljni zmožni postati,
biti služabniki besede, učeniki ljudstev; jeziki ti so bili goreči,
podobni plamenu, ker, kakor ogenj telesno reč očisti, ogreje in raz¬
svetli, enako očišuje, ogreva in razsvetljuje sv. Duh notranje človekovo.

V. 4. „In.so bili napolnjeni vsi s svetim Duhom".  Ko so bili
vsi s svetim Duhom napolnjeni, se je Jezusova obljuba dopolnila;

‘) Dej. apost. 4, 32. - 2 ) 1. Tes. 5, 17.

166

prejeli so namreč zdaj aposteljni Duha resnice* *) in ljubezni 2 ),
Duha prerojenja 3 ). Še le zdaj je zamogel sv. Duh priti; zakaj
Kristus je mogel poprej človeštvu dolg odvzeti, ga s svojo smertjo
greha rešiti, in ga s svojim vnebohodom k Očetu v svoji osebi z Bogom
zediniti, da se mu je mogel sv. Duh podeliti, in biti tako rekoč
duša rešenega človeštva, ktera vse skrivnostno telo Kristusovo,
vse verne, poživlja. V stari zavezi delavnost sv. Duha ni vseh
ljudi obsegala, ampak le tiste, ki so v terduem zaupanji v Božje
obljube, sosebno v obljubljenega Odrešenika živeli 4 ). Sv. Duh je
vse napolnil,  to je, kakor sv. Leon  razklada, oni se niso samo
njega vdeležili, kakor popred (v veri, v kerstu, v oblasti grehe od-
pušati 5 ), ampak so ga v polnosti prejeli,  v preobilni meri, tako
da se je njegovo razsvetljenje in posvečenje prav čudovito nad
njimi kazalo. — ,,In so začeli govoriti v mnogoterih jezikih, kakor
jim je sveti Duh dajal izgovarjati Aposteljni in verni niso bili
samo po notranje  navduševani, k ljubezni spodbadani in s posebno
serčnostjo navdajani, ampak so bili tudi še druge nenavadne darove
prejeli. Med temi darovi je bil dar jezikov,  da so začeli govoriti
mnogotere  jezike, kteri so jim bili popolnoma neznani, inkterih
se niso nikdar učili; kar ne naznanja le sv. Pavel 6 ),  ampak to
tudi skorej vsi cerkveni očetje  in naj imenitnejši starejši in
novejši razlagavci uče, in tudi sv. cerkev  v svojih molitvah bin-
koštno nedeljo to naznanja. Tako se je spolnilo, kar je Kristus
obljubil; „Kteri verujejo, bodo nove  (to je njim poprej popolnoma
neznane, tuje) jezike  govorili 1 ' 7 ). — Greh napuha  je namreč
mnogotere jezike zadolžil, da se ljudje niso več med seboj umevali,
in zato so se ločili in razkropili 8 ); Duh resnice, gnade in svetosti
je sicer še pustil mnogotere jezike, kakor druge nasledke pervega
greha (n. pr. bolezni, smert) nam v poniževanje; odstranil je pa
to pregrajo mnogoterih jezikov, ki so ljudi ločili in razkropili, s
tem, ko je današnji dan aposteljnom in drugim Kristusovim učencem
podelil dar jezikov, s kterim je storil, da so se mnogoteri jeziki
govorili in umeli. S tem je.bilo očitno naznanjeno zedinjenje vseh
ljudstev v eno ljudstvo Božje, v eno keršansko cerkev,  je
bilo naznanjeno, da sv. evangeli in Kristusova cerkev je za vsa
ljudstva. Zatorej pravi sv. Avguštin:  „Duh napuha  je jezike
razdelil, sv. Duh pa jih je združil". — „Kakor jim je sveti Duh

') Jan. 16, 13. — 2 ) Rimlj. 5, 5. — 3 ) Jan. 3, 5. — 4 ) Hebr. p. 11. —
*) Jan. 20, 22. — *) 1. Kor. 12, 10. 28. 30.; 14, 2. - ')  Mark. 16, 17. -

*) 1. Mojz. 11, 6. i. d.

167

dajal izgovarjati“,  to je, slehern je govoril v tem jeziku, kakor mu
je bilo od sv. Duha podeljeno. Iz teh besedi več cerkvenih učeni¬
kov in razlagavcev sklepa, da, ko jim je bil dar jezikov podeljen,
iz tega ne izhaja, da so vse jezike vsega  sveta zares koj govorili
in umeli, ampak, da so jim bili jeziki podeljeni, kakor so jih
potrebovali  ali k oznanovanju sv. vere pri tem ali unem ljudstvu,
ali v podučenje in v podbudo drugih.

Cerkvena zgodovina uči, da se je v poznejših časih pri nekterih
svetnikih zgodilo, da, kadar so v zamaknjenji od sv. Duha navdih¬
njeni zadobili viši spoznanje od Boga in Božjih reči (kar je bilo
drugim neznano), in so v tem zamaknjenji od tega govorili, so v
tujih  besedah in v tujih jezikih  govorili. Dalje pove cerkvena
zgodovina, da se je tudi zgodilo, da, ko so svetniki v enem ali
domačem  jeziku govorili, so jih poslušavci, kterim je bil tisti
jezik neznan, umeli, kakor da bi bili v njih jeziku govorili (n. pr.
pri sv. Frančišku Ksaveriju, Antonu Padovanu,  Vin¬
cenciju  F er  eri  ju). Z ozirom na to več razlagavcev po zgledu
častiti. Beda in sv. Tomaža  Akvinskega misli, da so bile že v
apostoljskem času te trojne  stopinje daru jezikov. Pervo se zamore
posneti iz pervega lista sv. Pavla do Korinčanov (14, 2. d.); drugo
pa iz govora sv. Petra,  kterega, ko je v enem,  sirokaldejskem
jeziku (kakor veči del razlagavcev misli) govoril, so ljudstva raznih
jezikov umeli ‘).

V. 5. „Prebivali so pa v Jeruzalemu Judje, bogaboječi možje,
iz vsakega naroda, kteri je pod nebom“.  Od babilonske in asirske
sužnosti sem so Judje med mnogoterimi narodi živeli; toda več
zmed njih se je v Jeruzalem podalo, da bi blizo tempeljna živeli,
praznike -obhajali, in tamkej svoje življenje sklenili.

V. 6. „Kadar se je pa ta glas zaslišal“,  namreč šum piša
(v. 2.). — „Se je množica sošla, in se je zavzela, ker jih je slišal
vsak v svojem jeziku govoriti 11 .

V. 7. „ Vsi pa so stermeli in se čudili, rekoč: Glejte! niso li
vsi ti, kteri govori, Galilejci“ ? Vedeli so namreč, da ti, kteri govore,
so Galilejci, ktere so po njih terdem narečji spoznali, zdaj pa so
jih slišali prav čisto v svojem narečji govoriti.

V. 8. „In kako mi slišimo vsak svoj jezik, v kterem smo
rojeni 1  ?

V. 9. (Mi) „Partijani, Medjani in Elamljani, in kteri prebi¬
vajo v Mezopotamiji, v Judeji in Kapadociji, v Pontu in Aziji“;

‘) Dej. apost. 2, 14—37.

168

V. 10. „V Frigiji in Pamfiliji, v Egiptu in v straneh Libije,
ktera je pri Cireni in  (mi) tujci iz Rima“.  — Imenuje nar poprej
Partijane,  kteri so bivali nar bolj proti vzhodu, potem Med-
jaue, Perzijane, ker Elamis  ali Elimais je bila del Perzije;
potem te, ki so bivali v Mezopotamiji, v Kapadociji, v
Pontu, v Aziji,  to je, v sprednjem delu male Azije: v Miziji,
Kariji in Lidiji; potem te, ki so prebivali v Frigiji in Pamfiliji,
ktere so bile dežele male Azije.

V. 11. „Tudi  (mi) Judje in spreobernjeni“,  to je, k judovski
veri spreobernjeni ajdje. Judje so imeli dvojne speobernjence izmed
nevernikov ali ajdov: spreobernjenee p red vratnike  (proselyti
portae) in pravičnike  (proselyti justitia e). Pervi,  ki so
tako rekoč le pred vratmi prave vere stali, so se zavezali k tako
imenovanim Noetovim  zapovedim, namreč varovati se bogoklet¬
stva, malikovanja, ubijanja, nečistosti v rodu, ropanja, nepokoršine
do gosposke in zavživanja mesti zadušenih žival, ker je v njem
vsa kri zasedena, ktero vživati pa je bilo prepovedano; ker kri,
ko je poglavitni sedež živalnega življenja 1 ),  je mogla Bogu
kot Gospodu življenja  zavoljo sprave človeka z Bogom da¬
rovana biti, in zatorej je bilo njeno zavživanje že po Noetovi po¬
stavi (kakor poznejše po Mojzesovi postavi) prepovedano. Pravič¬
niki  pa so sprejemali vse nauke in šege judovstva, so bili tedaj
obrezani in so se zavezali, vso postavo spolnovati. — „(Mi) Krecani
in Arabci, jih slišimo govoriti v naših jezikih velika dela Božja“,
to je, skrivnosti Božjega kraljestva, usmiljenja in gnade, kako so
bile v stari zavezi oznanovane in vpodobovane, kako so se vresničile
v Jezusu Kristusu, Sinu Božjem, ki je človek postal, terpel, od
mertvih vstal, cerkev vstanovil, sv. skrivnosti postavil,, v nebesa
šel in sv. Duha z Očetom poslal.

Preljubi! današnji dan je Kristus naš Odrešenik poslal na
zemljo svojega Duha, svetega Duha, in ko je ta sv. Duh prišel,
se je, ker je duša  cerkve, začelo življenje sv. keršanske cerkve.
Tega sv. Duha pa Kristus ni le aposteljnom  poslal, poslal ga
je vernim vseh  časov in krajev. „Jest bom, pravi Kristus,
Očeta prosil, in vam bo dal druzega pomočnika, da pri vas
ostane vekomaj “ 2 ). Ta Duh Kristusov ostane tedaj do konca sveta
pri ljudeh v Kristusovi cerkvi. Kakor je ta sv. Duh aposteljne na¬
polnil z ognjem ljubezni, modrosti, svetosti in moči, tako tudi zdaj
verne, ude sv. cerkve, skrivnostnega Kristusovega telesa, vedno

‘) 3. Mojz. 17, 11. - 2 ) Jan. 14, 16.

169

prenavlja, razsvetljuje, vterjuje in posvečuje. Skerbimo torej, da bo
današnji binkoštni praznik, praznik prihoda sv. Duha, tudi nas
binkoštni praznik, ali z drugimi besedami, da bo cerkveni binkoštni
praznik tudi praznik prihoda sv. Duha v naša serca.  Tudi v
naša serca bo sv. Duh prišel, ako bomo po zgledu sv. aposteljnov
in pervih kristijanov terdno verovali  v Jezusa Kristusa, in ga
zvesto in stanovitno ljubili;  potem bo binkoštni praznik ne le
praznik rojstva keršanske cerkve,  ampak bo tudi praznik
našega rojstva,  in mi prerojeni in prenovljeni v sv. Duhu
bomo enkrat v nebesih imeli večni  binkoštni praznik, ko bomo
popolnoma in za vselej zedinjeni z Bogom Očetom, Sinom in sv.
Duhom, Boga gledali in vživali z obličja v obličje *).

Binkoštni ponedeljek.

Berilo iz dejanja aposteljnov 10, 34. 42—48.

V. 34. „ Tiste dni je Peter odperl svoja usta, in rekel :

V. 42. „Možje, bratje! Gospod nam je ukazal ljudstvu ozna-
novati in pričevati, da je on tisti, kterega je Bog postavil sodnika
šivih in mertvili“.  — Te dve versti današnjega lista ste sklep go¬
vora , kterega je sv. Peter imel v hiši ajdovskega stotnika K o r-
n e lij a (kteri govor se veči del bere velikonočni ponedeljek
10, 37—43.), kteri je Petra zavoljo prikazni, ktero je vidil, v svojo
hišo priti naprosil, da bi iz njegovih ust zaslišal Božjo voljo, zve¬
ličavno besedo. In v tej hiši se je zgodilo, kar nam današnji list
pove. Sv. Peter, kterega je tudi Bog v prikazni podučil, da tudi
ajdje  zamorejo koj v Kristusovo cerkev stopiti, je namreč tukaj
pervikrat Jezusa Križanega ajdom oznanoval, in rekel, da Bog je
pripravljen zavoljo Jezusovega zasluženja vse hudobije odpustiti in
se grehov (pri pokori in kesanji) nič več ne spominjati — Gospod
Jezus Kristus je ukazal aposteljnom ljudstvu, to je, Judom,  nar
poprej sv. evangeli oznanovati, ker je bilo njim po prerokih ob¬
ljubljeno, da se bo med njimi Mesija prikazal, in svoje kraljestvo
vstanovil. Drugim ljudstvom se je sv. evangeli še le oznanoval
po Kristusovem vstajenji,  ko je namreč srednjo steno pre-

') 1. Kor. 13, 12. - a ) Jer. 31, 34.

170

graje, ktera je bila med Judi in ajdi, s svojim odrešenjem poderl ’),
in aposteljnom rekel: „Pojdite in učite vse narode 412 ). — Bog
je Kristusa postavil sodnika živili in mertvih,  to je,  teh, ki
bodo Kristusov prihod doživeli, in teh , ki bodo pred njegovim
prihodom umerli in v grobeh spali * 3 ). S tem, da sv. Peter pravi,
da je Kristus od Boga postavljen Sodnik živih in mertvih, je ne¬
vera Judov za vselej obsojena, kazni vredna spoznana.

Preljubi! Kristus bo enkrat vse ljudi sodil; ta resnica nas opo¬
minja, tukaj na svetu tako živeti, da bomo enkrat lahko dali odgovor
od vsega svojega življenja, in upali od Božjega Sodnika prejeti venec
večnega življenja. Da se bo to zgodilo, živimo stanovitno v terdni
veri v Jezusa Kristusa, Odrešenika sveta, pa tudi v zvesti ljubezni
do njega, kar bomo storili, če bomo po Jezusovih naukih stano¬
vitno živeli.

V. 43. „ Temu vsi preroki pričevanje dajejo“,  namreč od

Samuela in potlej, ki so po njem govorili 4 ). Vsi preroki so ali
naravnost z besedami, ali pa v predpodobah od Kristusa in nje¬
govega kraljestva prerokovali. — Preroke so Izraelci sicer vedno
imeli, toda preroški stan se je šele s Samuelom  začel. — „Da
v njegovem imenu",  to je, v njem in njegovem delu odrešenja. —
„Dobivajo odpušenje grehov",  opravičenje in tedaj večno zveličanje.
„ Vsi",  brez razločka rodu, naj bo Jud ali ajd. — „Kteri vanj ve¬
rujejo". —  Če tukaj sv. Peter pravi, da vsi, kteri v Kristusa ve¬
rujejo , dobivajo odpušenje grehov, s tem ni hotel tudi učiti, da
človek opravičenje prejme, ako le nauke Kristusove za resnico ima,
njemu veruje in se nanj zanaša; zakaj ko je Kristusa križanega
oznanoval, je svoje oznauovanje sklenil z besedami: „S p o ko rite
se,  in daj se kerstiti slehern izmed vas v imenu Jezusa Kristusa
v odpušenje grehov 415 ). Enako je tudi v svojem drugem govoru Jude
opominjal: „Spokorite in spreobernite  se,  da se zbrišejo
vaši grehi 11 6 ). In ravno ta apostelj je tudi pred velikim zborom
govoril: „Tega (namreč Jezusa) je Bog poveličal, da dd pokoro
Izraelu in odpušenje grehov 41 7 ). Iz vsega tega se razvidi, da sv.
Peter uči, da mora z vero v Jezusa Kristusa tudi sklenjeno biti
spokorno, keršansko življenje, ali ljubezen, ktera se v kesanji in
pokori, v svetem življenji, skazuje. — (Da je vera v Jezusa Kri¬
stusa neobhodno potrebna, ako hoče kdo opravičenje doseči in zve-

') Bfež. 2, 14. — 2 ) Mat. 28, 19. — 3 )  1. Tes. 4, 14. 15. - <) Dej. ap.

3, 24. — s ) Dej. apost. 2, 38. — e ) Dej. apost. 3, 19. — 7 ) Dej. apost. 5, 31.

171

ličan biti, primeri, kar je povedano v praznik presvetega imena
Jezusovega.)

V. 44. „Ko je Peter še govoril te besede, je sveti Duh padel
na vse, hteri so poslušali besedo 11 ,  ktero je namreč sv. Peter ozna-
noval. To je bila pripravljavna gnada  k sv. kerstu, ki je
že med pridigo ali govorom sv. Petra obudila pokoro in vero v
Korneliji in njegovih. Ta se je tudi tukaj pokazala vidno in eu-
dovitno v milostnih dareh. Da so bili ti milostni darovi že pred
svetim kerstom vidni, ima svoj vzrok v tem', da, ker je bilKornelij
p er vi izmed vseh ajdov poklican, je ajdovstvo prestopilo v keršausko
cerkev; potem pa se je to tudi nekoliko zavoljo kristijanov iz Judov
zgodilo, da bi se nad Kornelijevim kerstom ne spodtikovali. Apo-
steljni namreč in drugi razsvetljeni izmed kristijanov so dobro
vedeli, da so tudi aj d j e k zveličanju poklicani, niso pa še vedeli,
kako naj bi oni prestopili v Jezusovo cerkev. Niso vedeli, ali
morajo ajdje tudi Mojzesovo šegno postavo spovzeti in jo spolno-
vati, ali ne. Sv. Duh, ki jih je imel polagoma vpeljevati v vso
resnico, je to storil, da je svoje milostne darove  pokazal nad
Kornelijem in njegovimi. Tukaj imamo edini zgled, da so bili
ljudje s svetim Duhom napolnjeni pred  kerstom. Bog je pri po-
deljenji gnade le na to navezan, da tisto le zmožnim  podeluje,
ne pa, kako  naj jo podeli. Tukaj je izvolil nenavadno  pot,
da bi besede , ktere je Peter ravno govoril, z Božjim znamnjem
poterdil, in da bi pričujoči kristijani iz Judov spoznali, da ajdje se
zamorejo koj brez vsega pomislika v Kristusovo cerkev sprejemati.
S tem, da je sv. Duh prišel nad Kornelija in njegove, je Bog vidno
pokazal, da ajdje ne potrebujejo, da bi bili poprej obrezani in
Mojzesovo postavo sprejeli, preden se v Kristusovo cerkev sprejmejo.

Kristijani! Kornelij ni bil le svetni človek, ampak tudivojšak;
toda to ga ni vderževalo , se k Bogu oberniti in k njemu vedno
moliti. Kako pač osramoti ta nevernik ravnanje veliko kristijanov,
kteri bistevne dolžnosti vere svoje zanemarjajo! Ker je bil Kor¬
nelij pobožen in poln ljubezni do bližnjega, mu je Bog podelil nar
veči dobroto, spoznanje keršanske resnice, ko ga je Bog čudovito
pripeljal v Kristusovo cerkev. Ne dajmo se tedaj temu ajdovskemu
stotniku osramotiti, ampak ljubimo Boga iz vsega serca, služimo
mu zvesto, in bodimo usmiljeni do bližnjega; potem zamoremo
upati, da nas bo Bog tukaj že, posebno pa enkrat v večnosti
osrečil.

V. 45. „In verni iz obreze 11 ,  to je, kristijani iz Judov. —
„Kteri so bili s Petrom prišli, so se zavzeli, da je bila tudi na

172

ajch rjnada svetega Duha izlita";  ker po tem je bilo razvidno, da
obreza ni potrebna, in da tudi ajdje so sprejeti v Abrahamove
sinove.

V. 46. „Slišali so jih namreč govoriti mnoge jezike, in Boga
poveličevati Da se je namreč sv. Duh na ajde obilno zlil, se je
vidno pokazalo , ko so začeli, kakor aposteljni binkoštni praznik,
govoriti mnogotere jezike.

V. 47. „ Tedaj je Peter rekel: Sme li kdo vode hraniti, da
bi ne bili keršeni ti, kteri so svetega Duha prejeli, kakor tudi mi" f
Sv. Peter hoče reči: Sme li kdo tem, ki so že pripravljavno gnado
s posebnimi milostnimi darovi prejeli, vodo kersta odreči, na ktere
prejemo je gnada prerojenja v otroke Božje navezana? — Besede:
kakor tudi  mi,  se povračajo ,na dar jezikov, kterega so apo¬
steljni binkoštno nedeljo prejeli.

V. 48. „In jih je ukazal",  namreč tovaršem, mašnikom,
ali dijakonom iz Jope, ker kerševanje ni bila prav za prav služba
aposteljnov '). •— „Kerstiti v imenu Gospoda Jezusa Kristusa",  to
je, po naredbi Jezusa Kristusa, ali s’kerstom, ki ga je Jezus
Kristus postavil 2 ).

Preljubi! ajdovski stotnik in njegovi, ko so sv. Duha prejeli,
so, kakor sv. pismo uči, Boga poveličevali. Tudi mi smo prejeli
sv. Duha, ko smo bili keršeni, duša naša je takrat postala prebi-
vališe in tempelj svetega Duha , in ta sv. Duh nam je podelil
sveto, čeznatorno življenje, ktero je življenje Božje in angelov. Ta
sv. Duh nas je storil otroke Božje, in nas prenavlja in vterjuje,
ko prejemamo sv. zakramente. „Poglejte, pravi sv. Janez 3 ),
kakošno ljubezen nam je skazal Oče, da se Božji otroci imenujemo
in smo“. Glejte! ker smo Božji otroci, je tudi Bog naš Oče, in
mi smo tedaj bratje Kristusovi. O, kako velika je čast in vrednost
kristijanova, biti Božji otrok, in Boga imeti Očeta! Pa še več:
»Preljubi! pravi sv. Janez  dalje, zdaj smo otroci Božji; in ni še
očitno, kaj da bomo. Vemo, da bomo, ko se prikaže (Kristus), njemu
podobni, ker ga bomo vidili, kakoršen je". Ali ni pač naša sveta
dolžnost, ljubiti Boga, kteri je naš Oče, mi pa njegovi otroci?
Skerbimo zatorej, da bomo sv. Duhu, kterega je Kristus tudi
nam poslal, vredno prebivališe v svojem sercu pripravili!

') 1. Kor. 1, 17.

J ) Dej. apost. 19, 3. — 3 ) 1. Jan. 3, 1.

173

V praznik presvete Trojice.

Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Rimljanov 11, 33—36.

Sv. apostelj je v poprejšnjih poglavjih (9. in 10.) s preroškimi
očmi pregledal zgodovino Božjega kraljestva na zemlji, in vidil,
kako Bog še celo hudo, oterpnjenost  Judov v svojo zveličavno
napravo oberniti zamore, ko mu je ta oterpnjenost Judov priložnost
dala k sprejetju ajdov  v Kristusovo cerkev, da bo ta zgled
ajdov tudi Jude spodbudil, se k keršanstvu oberniti, in da bodo
tako poslednjič Judje in ajdje k zveličanju peljani. Visokost te
neizmerljive resnice, poleg ktere je neskončno sveti Bog greh
dopustil, da je pokazal svoje vsegamogočno usmiljenje  nad
temi, kteri - se mu v veri bližajo, — aposteljna tako močno
povzdigne, da ves navdihnjen moli in občuduje Božjo dobrotljivost,
modrost in znanje, in pravi:

V. 33. „0 globočina bogastva modrosti in znanja Božjega"!
Hoče reči: O neskončna modrost Božja, ktera vse nar boljši vlada,
in k poslednjemu cilju in koncu vodi. V greškem se bere : O glo¬
bočina bogastva in modrosti. Po tem beseda: bogastvo  pomeni,
kakor večkrat pri sv. Pavlu ') bogastvo Božje milosti in dobrot¬
ljivosti,  in sv. apostelj hoče reči: O neskončna dobrotljivost in
modrost Božja! — Znanje Božje  je znanje sredkov in potov,
ki vladanju Božjemu služijo. Vse te besede se povračajo na Božje
vladanje sveta, in posebno na Božjo zveličavno napravo. — „Kako
nerazumljive so njegove sodbe",  po kterih je namreč nar poprej ajde,
potem pa oterpnjene Jude zavergel. — „In neizvedljiva njegova pota",
to je, njegovi sklepi, po kterih v svojem znanji Jude in ajde iše
rešiti in k zveličanju peljati. — V naslednjih dveh verstah sv.
apostelj razlaga  to neskončno bogastvo Božje milosti in do¬
brotljivosti , to nerazumljivost Božje modrosti, in neizvedljivost
Božjega znanja s tremi vprašanji, kterih besede so iz stare zaveze
spovzete; in sicer besede p er v ega in druzega  vprašanja so
vzete iz preroka Izaija  (40,13.) po stari greški prestavi; t r e tj e g a
vprašanja pa iz Job o vi h bukev (41, 2,) po izvirni hebrejski
besedi.

V. 34. Zakaj kdo je spoznal misel Gospodovo" f  To vpra¬
šanje se povrača na Božjo modrost  in nerazumljive sodbe

') kil. 4, 19. Efež. 3, 8.

174

Božje,  in sv. apostelj hoče reži: Kdo je le kterikrat spoznal
Božjo modrost in Božje sodbe in sklepe, po kterih je enega
zvolil, druzega v oterpnjenost pasti dopustil; po kterih je ajde k
zveličanju peljal, Jude pa oterpnjenosti prepustil? — „Ali kdo je
bil njegov $vetovavec“ ?,  namreč pri izvoljenji sredkov in potov, po
kterih je Bog vse Jude in ajde hotel k zveličanju peljati ? To
vprašanje se po vrača na Božje znanje  in Božja neizvedljiva pota.

V. 35. „Ali kdo mu je pred kaj dal, da bi se mu povernilo 1“
To vprašanje se povrača na globočino bogastva,  na nerazumlji¬
vost Božje milosti in dobrotljivosti,  ktera se v opravičenji
Judov in ajdov razodeva ali kaže; in sv. apostelj hoče reči:
Nihče nima pravice sprejet biti v keršanstvo, to je nezaslužena
gnada Božja, ker nihče pred sprejetjem v keršansko cerkev ni
mogel kaj storiti, kar bi bilo to sprejetje zaslužilo; ker le dela
opravičenega  človeka so zaslužna, kterih pa človek pred opra¬
vičenjem nima; vse to je prosti dar milosti Božje.

V. 36. „Zakaj iz njega, in po njem, in v njem  (v greškem:

za njega)  je vse“.  S temi besedami skaže, da nihče ni Bogu

pred kaj dal; vse tedaj je od njega, ker je vse vstvaril in vse
ohrani. Iz teh besedi sv. cerkveni očetje prav sklepajo, da je v
njih naznanjena skrivnost presvete Trojice.  Vse stvari so iz
Boga Očeta,  ker je on izvirni vzrok, pervi začetnik vseh stvari;
vse stvari so po Sinu,  ker po njem je bilo vse vstvarjeno '); in

vse stvari so v njem, za njega, za sv. Duha,  ker on stvari

zopet z Očetom zedini 2 ). (Prim. razlago evangelija sv. Jan. 1, 3.)
— „Njemu bodi slava vekomaj“;  to je, on naj bo večno česen,
ker namen vseh Božjih del je Božje češenje in poveličanje. —
„Amen“,  to je, tako naj se zgodi. Amen  je hebrejska beseda,in
pomeni v začetku izrekov sv. pisma: resnično,  konec izrekov
pa: zgodi  se,  ali: tako  naj  bo.

Preljubi! Ko sv. Pavel v današnjem listu pravi: O globo¬
čina bogastva,  s temi besedami naznanja neskončno ljubezen
in dobrotljivost do ljudi. Zares neskončna je Božja ljubezen
in dobrotljivost do nas. Glejte! ko še nismo bili, nas je Bog
vstvaril, nam je dal telo in dušo, po njegovi podobi vstvarjeno, ko
imamo um in prosto voljo ; on nas ni le po svoji podobi vstvaril,
ampak nas je tudi zase  vstvaril; vstvaril nas je namreč, da bi
se vdeležili njegovega zveličanja in veličastva. On je še več storil.
Ko je človeški rod po Adamovem grehu prišel v sužnost greha,

') Jan. 1, 3. - ‘)  1. Kor. 8, 6.

175

hudiča, pogubljenja in smerti, je Bog v svoji neskončni ljubezni
na svet poslal svojega lastnega in edinorojenega Sina, in ta je rešil
človeški rod iz line čveterne sužnosti, ko je bil po besedah sv.
Pavla  Očetu nebeškemu pokoren do smerti na križu '). Sv. Janez
pravi: „Mi smo spoznali, in verovali ljubezni, ktero ima Bog do
nas“ 2 ); in potem pristavi: ,,Ljubimo tedaj Boga, ker nas je Bog
pred ljubil". Zares, preljubi! ljubimo Boga, in z ljubeznijo poka¬
žimo, da smo mu hvaležni za njegovo neskončno ljubezen do nas,
Ce ne bomo Bogu hvaležni za njegovo neskončno ljubezen do nas,
če ga ne bomo ljubili, in svoje ljubezni ne bomo pokazali s po-
koršino do njegovih zapoved, mislimo na Božjo ojstro pravico. Judje
so bili izvoljeno Božje ljudstvo, so bili otroci očetov, ktere je Bog
ljubil, in kterim je obljubil blagodar po Mesiju. Ker so se pa v
svoji hudobiji od Boga ločili, so bili njemu nepokorni, in so oterp-
njeni postali do vseh njegovih opominjanj, jih je Bog zavergel, in
je namesti njih ajde v keršanstvo, v svojo cerkev, poklical. Kri¬
stijan! tudi ti tega nikdar ne pozabi. Akoravno si kristijan, v
Kristusa veruješ, si ud Kristusove cerkve, in se vdeležuješ njenih
duhovnih dobrot, te Bog zamore, kakor nekdaj Jude, odlomiti od
oživljajočega drevesa sv. katoliške cerkve, iii druge poklicati in
vdeležiti gnad in dobrot, ktere pravi verni v Kristusovi cerkvi pre¬
jemajo. Da si kristijan, in da si opravičenje zadobil, ni tvoje za-
služenje, to je prosti dar milosti Božje. „Kdo je Bogu pred kaj
dal, pravi sv. Pavel,  da bi se mu poverniio“? Ker imamo vse
od Boga, življenje, dušo in lelo, časne iu večne dobrote, torej,
kakor sv. Pavel  opominja 3 ), „Gospodu, Bogu, živimo 11 , vse naše
misli, nagnjenja in čutila, želje in dejanja naj bodo njemu po¬
svečena. Bogu trojedinemu, kteri nas je po svoji podobi vstvaril,
nas po svojem Sinu odrešil in po sv. Duhu, kterega je v nas
obilno vlil po zasluženji Jezusa Kristusa, posvetil 4 ), hočemo živeti,
za njega, za njegovo čast, njemu nar svetejšemu hočemo vedno
bolj in bolj se vpodobiti, da bomo enkrat tudi njemu v večnem
veličastvu podobni.

')  Pil. 2, 4. — 3 ) 1. Jan. 4, 16.

: j Rimlj.,14, 8. - 4 ) Tit. 3, 6.

176

Pervo nedeljo po binkoštih.

Berilo iz 1. lista sv. Janeza aposteljna 4, 8—21.

Sv. apostelj Janez  se sploh imenuje učenec ljubezni;
zatorej se ni čuditi, če on tolikokrat od ljubezni  govori. Dvakrat
je že poprej v pervem listu govoril (2, 5—11. in 3, 10—24.); v
današnjem berilu, kteri je tudi iz pervega njegovega lista spovzet,
zopet in obširnejše od ljubezni govori, ko pravi:

V. 8. „ Predragi! Bog je ljubezen Hoče reči: Bistvo Božje
je ljubezen. Bog, večna ljubezen, ki se je od vekomaj ljubil v
svojem edinorojenem Sinu, in mu v tej ljubezni svoje Božje bitje
podelil, je to svojo ljubezen po vnanjem  pokazal, že pri vstvar-
jenji in vladanji sveta, posebno pa, ko je svojega Sina v odrešenje
poslal na svet, kakor pravi sv. apostelj:

V. 9. „ V tem se je skazala ljubezen Božja do nas, da je

Bog svojega edinorojenega Sina poslal na svet“.  Mi vsi, ves člo¬
veški rod,  je po Adamovem grehu prišel v sužnost greha, hudiča,
pogubljenja in smerti; ko si mi sami nismo mogli pomagati, se
nas je Bog v svoji neskončni ljubezni usmilil, je, dasi ga nismo
prosili, poslal svojega edinorojenega Sina, ne kacega služabnika, ali
angela, ampak tega, ki je bil svetloba časti in podoba njegovega
bitja, ki je njemu popolnoma enak, enega Božjega bitja in Božje
natore kakor Bog Oče '), tedaj poslal je svojega preljubega Sina 2 ),
in sicer na svet, ki je bil poln greha in Božji sovražnik. Zakaj:
zato, pravi sv. Janez: „da bi po njem živeli to je, da bi po njem
imeli zgubljeno dušno življenje, tukaj v opravičenji in enkrat v
večnem zveličanji.

V. 10. „V tem je ljubezen namreč Božja do nas se poka¬
zala. — „Ne kakor da bi bili mi Boga ljubili, temuc da nas je on
pred, ljubil, in da je poslal svojega Sina v spravo za nase grehe“.
S temi besedami uči velikost  ljubezni Božje do nas. Ljubezen
med nami in Bogom se namreč ni s tem pričela, da smo m i
Boga iskali, po njem'zdihovali in ga želeli, ali njemu se darovali, ker
mi, ko smo bili grešniki in tedaj sovražniki Božji 3 ), nismo mogli
Boga ljubiti, preden ni on, izvirni studenec ljubezni (v. 7.), nas ljubil;
in akoravno nas je ljubil, je mogla njegova ljubezen, da bi bili mi tiste
vredni in zanjo zmožni, dati nar ljubši, svojega edinorojenega Sina

') Hebr. 1, a — s ) Efež. 1, 6. - 3 ) Eimlj. 5, 10.

177

v spravo za naše grehe, da je namreč namesti nas kazen za naše
grehe preterpel, s svojo spravno daritvijo ali smertjo za neskončno
zadolženje pridobil neskončno zasluženje, in mi po tej odkupšini
(njegove spravne smerti) bili z Bogom spravljeni, in rešeni iz
sužnosti greha, hudiča, pogubljenja in smerti 1 ). — Prava ljubezen
ima svojo podlago v ljubezni Božji do nas,  ktero je Bog
vidno pokazal v poslanji svojega edinorojenega Sina. Kdor tega
nar večega dejanja ljubezni Božje do nas še ni spoznal, ta še ni
od ljubezni Božje vnet. Zatorej je podlaga in korenina prave ljubezni
vera v včlovečenje Sina Božjega,  Jezusa Kristusa.

V. 11. „Preljubi! ako nas je Bog tako ljubil, moramo tudi
mi eden druzega ljubiti“:  hoče reči: ako nas je Bog tako močno
ljubil, da je zavoljo našega odrešenja dal svojega edinorojenega
Sina v spravno daritev ali smert, je gotovo naša dolžnost njega
ljubiti in se mu tako za njegovo veliko ljubezen do nas hvaležne
skazati. Ker pa tega naravnost  Bogu ne moremo skazati, pravi
sv. apostelj: moramo mi eden druz ega ljubiti. Zakaj  (pove
vzrok,  ko pravi):

V. 12. „Boga ni nikoli nihče vidil“,  namreč kakoršen je sam
na sebi, v svojem Božjem bistvu 2 ). Boga z obličja v obličje 3 )
viditi, je le zveličanim dohovom dano; tedaj tudi mi ne moremo
Bogu nevidnemu svoje ljubezni naravnost in vidoma  za njegovo
ljubezen povračati. Toda, akoravno tega ne moremo, zamoremo to
p o srednje  storiti, če bližnjega  ljubimo. Mi vsi smo namreč
v Jezusu Kristusu otroci Božji, med seboj pa bratje postali; če
tedaj bližnjega ljubimo, ljubimo Boga  samega, ker z ljubeznijo
do bližnjega posnemamo Boga, ker ljubimo te, ki so Božja podoba,
in ktere Bog sam ljubi.

„Ako se ljubimo med seboj, ostane Bog v nas“;  hoče reči:
ako se med seboj ljubimo, je ljubezen v nas; če je pa ljubezen v
nas, je tudi Bog, ki je ljubezen, v nas, v nas nevidoma prebiva 4 ).
— „In njegova ljubezen je v nas popolna“,  to je, in ljubezen naša
do Boga doseže, če bližnjega resnično ljubimo, kolikor je tukaj na
svetu mogoče, svojo popolnost — naš milostni stan, je, kolikor je
tukaj na svetu mogoče, popoln. — V naslednjih verstah (v. 13—16.),
ktere so vmes postavljene, dokazuje apostelj, kakor je poprej (3,
23. i. d.) to storil, da vera in ljubezen  ste neločljivo skupej
sklenjene.

‘) itirulj. 3, 25. — 2 ) Jan, 1, 18. — 3 ) 1. Kor. 13, 12. — ')  Jan. 14,23.

12

178

V. 13. „Iz tega spoznamo, da ostanemo v njem, in on v nas,
ker nam je dal od svojega Duha“;  hoče reči: znamnje, da smo z
Bogom združeni, da on v nas prebiva, je sv. Duh, kterega je Kristus
svoji cerkvi pridobil J ), obljubil 2 ) in dal 3 ), od kterega je tudi nam
po meri naše pravičnosti, svetosti in ljubezni več ali manj gnad
in duhovnih dobrot dal. Akoravno pri opravičenji vsi prejmejo sv.
Duha, in postanejo sveti in otroci Božji, vendar stan pravičnosti
in svetosti ni pri vseh enak; zavoljo tega tudi sv. Duh po meri
te svetosti in ljubezni različno svoje gnade podeluje. Ta sv.
Duh, ki v nas vse dobro obrodi in posebno ljubezen v naša serca
izliva 4 ), nas tudi ohranuje v veri  v Jezusa Kristusa. Nihče, kakor
pravi sv. Pavel,  ne more reči: Gospod Jezus, drugači, ko v svetem
Duhu“, to je, nihče ne more Jezusa kakor Gospoda in Odrešenika
spoznati, kakor z gnado sv. Duha 5 ). S pravo ljubeznijo Božjo za-
moremo le napolnjeni biti, če v Jezusa Kristusa verujemo, ker
v Kristusu  se nam je ljubezen Božja popolnoma razodela. Ako
hočemo tedaj pravo ljubezen imeti in z Bogom združeni  biti,
moramo imeti vero v Jezusa Kristusa  Odrešenika, Zveličarja
sveta in Sina Božjega. Zatorej piše sv. apostelj:

V. 14. „ln mi smo vidili in pričujemo, da je Oče poslal
svojega Sina Odrešenika sveta“.  Sv. apostelj hoče reči: Jest in
drugi aposteljni, ki smo z Jezusom tri leta živeli, pričujemo od te
resnice, da je Bog Oče svojega Sina na svet poslal.

V. 15. „Kdor koli bo pričal, da je Jezus Sin Božji, ostane
Bog v njem, in on v Bogu“;  to je, kdor koli veruje, da je Jezus
Sin Božji, ta je z Bogom združen in v tem je prava keršanska
ljubezen. — Vera v Jezusa Kristusa Sina Božjega  zapo-
pade v sebi vse resnice keršanske vere; zakaj kdor veruje, da
Jezus je Sin Božji, ta veruje, da Jezus je Bog in človek,  veruje,
da je več oseb  v Bogu, veruje da Jezus je obljubljeni Mesija,
kterega je Bog zavoljo greha pervih staršev na svet poslal. V teh
resnicah pa so vse druge resnice keršanske vere zapopadene.

V. 16. „In mi smo spoznali in verovali ljubezni  (v greškem:
ljubezen),  ktero ima Bog do nas“;  to je, mi aposteljni smo iz
besedi in del Kristusovih, drugi kristijani pa, ki pričujejo, da Jezus
je Sin Božji (v. 15.), so iz našega pričevanja spoznali in verovali tisto
neskončno ljubezen, ktero ima Bog do nas, ko je v naše odrešenje
in zveličanje svojega Sina na svet poslal; in iz te ljubezni, ktero

') Jaa. 7, 39. - 2 ) Jan. 14, 16. - 3 ) Jan. 15, 26. - ’) Eimlj. 5, 5. -

5 ) 1. Kor. 12, 3.

179

Bog pri delu odrešenja vedno skazuje, spoznamo iz lastne skušnje
Božje bistvo, da Bog je ljubezen (v. 8.). — „Bog je ljubezen, in
kdor ostane v ljubezni, ostane v Bogu, in Bog v njem“.  S temi
besedami se sv. apostelj spet poverne k temu, kar je poprej
v. 7—12. izgovoril. Kdor v ljubezni, kterajebila iz njenega večnega
Božjega studenca po sv. Duhu izlita v naša serca ’), ostane (je
v stanu posvečujoče gnade Božje), ostane zavoljo tega tudi v
združenji z Bogom, in duša njegova ostane posoda njegovih darov,
je sedež, prebivališe njegovo' 2 ). —

V. 17. „V tem je ljubezen Božja  (v greškem se ne bere
beseda: Božja)  pri nas popolna, da imamo zaupanje v dan sodbe 11 .
Sv. apostelj hoče reči: Ljubezen, ktera iz Boga izvira, ktera se je
v poslanji Kristusovem razodela, in ktera od vernih sprejeta se po
zgledu Kristusovem v dejanji razodeva, je popolna,  je svoj cilj
in konec dosegla, kadar se, kakor dobri otroci svojemu očetu, Bogu
brez strahu bližamo. Besede: da imamo zaupanje v dan
sodbe,  naznanujejo cilj in konec popolne ljubezni. — „Zakaj
kakor je on, tako smo tudi mi na tem svetu".  S temi besedami
pove sv. apostelj vzrok  tega našega zaupanja; vzrok je, ker smo
si svesti, da ravno tista ljubezen, ktera je v Kristusu živela, tudi
nas na tem svetu napolnuje. Beseda: on se zavoljo poprejšnjih
besedi: v dan sodbe,  nar bolj prav razumeva od Kristusa,
ne sploh od Boga,  ker bo Kristus sodil. — Mi, ki živimo na
svetu, v kterem zmota in greh gospoduje, te popolnosti ljubezni
sicer ne moremo nikdar doseči, naša ljubezen ne more nikdar
takošna biti, kakoršna je bila Kristusova; hrepeneti pa moramo
po tej popolnosti, kolikor je v naši moči. Da ima ljubezen svojo
popolnost v popolnem zaupanji,  poterjuje sv. apostelj s tem,
ko pravi:

V. 18. „V ljubezni ni strahu “ ,  namreč hlapčevskega
pred kaznijo. Nasproti pa se v sedanjem nepopolnem stanu z lju¬
beznijo popolnoma vjema otroški  strah, ljubljenega žaliti, mu
nedopasti in ga zgubiti. — „ Temuč popolna ljubezen izžene strdh“;
ker, kdor ima pravo ljubezen vse zapovedi spolnuje, nič ne stori,
zavoljo česar bi se mogel večne kazni bati. — „Zakaj strah ima
terpljenje“,  ker je namreč strah britko občutenje zavoljo napovedane
kazni. — „Kdor se pa boji",  ta si je svest, da se je zoper ljubezen
pregrešil. — „Ni popoln v ljubezni“,  to je, tega ljubezen ni popolna.
— Zatorej ponavljaje, kar je pred (v. 11.) rekel, zdaj opominja:

>) Itimlj. 5, 5. — 2 ) Jaa. 14, 23.

12 *

180

V. 19. „Ljubimo tedaj mi Boga, ker nas je Bog pred ljubil
— Ker je pa ljubezen do Boga  neločljivo sklenjena z ljubeznijo
do bližnjega, ko tam,  kjer ni ljubezni do bližnjega, tudi ni
ljubezni do Boga, zatorej pravi:

V. 20. „Ako kdo reče: Ljubim Boga, in sovraži svojega
brata  (to je, bližnjega), je lažnih. Kdor namreč ne ljubi svojega
brata, kterega vidi, kako more ljubiti Boga, kterega ne vidi“1  Sv.
apostelj hoče reči: Ako kdo svojega bližnjega, kteri je podoba
Božja, otrok Božji, v kterem je Bog tako rekoč viden postal, ne
ljubi, kako bi se mu verjelo, da ljubi nevidnega Boga?

V. 21. „In to zapoved imamo od Boga“,  namreč po Kristusu
dano '). — „L)a, kdor ljubi Boga, naj ljubi tudi svojega brata“.

Preljubi! Bog je ljubezen, pravi sv. Janez,  — bistvo Božje
je ljubezen — on je ves ljubezen, popolnoma dobrota. To svojo
ljubezen je Bog razodel pri stvarjenji in vladanji sveta, torej tudi
pri našem stvarjenji, ko nas je iz ljubezni vstvaril in po očetovsko
za nas skerbi; posebno in popolnoma pa je tisto pokazal, ko je v
naše odrešenje svojega edinorojenega Sina na svet poslal, da nas
je s svojo spravno daritvijo ali smertjo z Bogom spravil, nas rešil
iz sužnosti greha, hudiča, pogubljenja in smerti, v ktero sužnost
smo mi, in ves človeški rod, prišli po grehu pervih staršev, in nas,
ko smo bili poprej otroci jeze Božje, storil otroke Božje. V Jezusu
Kristusu smo postali otroci Božji. Če smo otroci Božji, mora, kakor
je ljubezen bistvo Božje, ljubezen tudi naše notranje in pravo bistvo
biti, mora biti duša ali duh našega življenja, vsega našega mišljenja
in dejanja. Kakor se je pa Bog, kterega bistvo je ljubezen, po
vnanjem,  v dejanji razodel, ko je v naše odrešenje poslal svojega
Sina na svet, tako se mora tudi naša ljubezen, ako resnično v nas
prebiva, po vnanjem v življenji vidna pokazati. Ker je Bog nas
neskončno ljubil, in svojo ljubezen v dejanji pokazal, se mora tudi
naša ljubezen do Boga v dejanji pokazati. Bogu nevidnemu pa ne
moremo svoje ljubezni naravnost in vidoma  za njegovo ne¬
skončno ljubezen povračati; toda zamoremo mu p o sr e d nje svojo
ljubezen povračati, ako svojega bližnjega, njegovo podobo, njegovega
otroka ljubimo. Ker smo v Jezusu Kristusu otroci Božji postali,
dobri otroci  pa svoje dobre starše,  da bi jim dopadli, posnemajo,
zatorej posnemajmo tudi mi Boga v ljubezni. Kakor je Bog nas
ljubil, enako ljubimo tudi mi bližnjega. Bog,  kakor pravi sv.
Janez, nas je pred  ljubil, ne mi njega; torej tudi mi bližnjemu

‘) Jan. 13, 34. Luk. 10, 27.

181

z ljubeznijo, z dobrotljivostjo naproti pridimo. — Bog nas je ljubil,
ko smo bili še grešniki,  njegovi sovražniki 1 );  tudi mi bliž¬
njega ljubimo, če nas tudi sovraži, nas preganja, in nam krivico
dela. — Bog nas je ljubil in nam v svoji neskončni ljubezni po¬
magal, ko nam je v naše odrešenje svojega edinorojenega Sina
poslal, dasiravno ga mi nismo poprej prosili, in on od nas ni
kaj pričakoval;  tako tudi mi bližnjemu pomagajmo, če od
njega tudi nobene pomoči  ne moremo pričakovati, ali kaj druzega
upati. — Bog nas je ljubil, ko je za nas dal v spravno smert
svojega edinorojenega, preljubeznjivega Sina;  tako mi bližnjemu
skažimo ljubezen, in si prizadevajmo njega iz oblasti in sužnosti
greha oteti, in ga večnemu zveličanju pridobiti, ko bi nam to še
tako težavno in težko  bilo. če bomo bližnjega po Božjem in
Kristusovem zgledu ljubili, bomo tudi Boga  ljubili, ker bomo
tako v dejanji pokazali, da Boga ljubimo, ker ljubimo te, ki so
podoba Božja, in ktere Bog sam ljubi; s tem bomo pa tudi svojo
hvaležnost  do Boga za neskončno dobroto odrešenja v Jezusu
Kristusu pokazali. Če bomo resnično ljubezen do bližnjega imeli,
bomo z Bogom združeni,  in mi bomo z zaupanjem  pri¬
čakovali prihodnjega sodnika Jezusa Kristusa. Da bomo pa pravo
ljubezen imeli, moramo ter dno verovati  v Jezusa Kristusa,
Sina Božjega, Odrešenika in Zveličarja, ker brez te vere človek
prave ljubezni ne more imeti. V veri  v Jezusa Kristusa in v
ljubezni  do Boga in do bližnjega naj bo vselej naše življenje;
potem bomo ko pravi otroci Božji z zaupanjem pričakovali venca
večnega zveličanja, kterega bo Kristus, pravični sodnik, dal tistim,
ki ljubijo njegov prihod 2 ), to je, kteri, ker dobro vest imajo, njegovega
prihoda z veseljem pričakujejo.

V praznik sv. rešnjega Telesa.

Berilo iz 1. lista sv. Pavla aposteljna do Korinčanov 11, 23—29.

V. 23. »Bratje! jest sem prejel od Gospoda“.  Ta versta se
veže z besedo poprejšnje verste: v tem vas ne hvalim. Z be-

') Rimlj. 5, 8. 10. - 2 )  2. Tim. 4, 8.

182

sedami te verste (v. 23.) namreč sv. Pavel dokazuje, zakaj Korin-
čanov ne hvali, ker takošna bratovska gostovanja,  kakoršna
so bila v Korintu, so bistvu svetega obhajila nasproti. Kakor je
iz cerkvene zgodovine znano, je bilo v pervih stoletjih obhajanje
svete daritve (maše) pri skupnih Božjih službah sklenjeno s skup¬
nim obedom v znamnje bratovske ljubezni in edinosti. Da so se
zamogla ta bratovska gostovanja obhajati, je slehern po svoji moči
seboj prinesel kruha in vina; za ubožne so premožni prinesli, in
potem so vsi brez razločka, revni in premožni, jedli in pili. Tudi
v Korintu so bila takošna bratovska gostovanja, toda jih niso
obhajali v duhu svete ljubezni;  ločitve (razpori), ktere so bile
v Korintu *), so se tudi pri bratovskem gostovanji razodevale.
Slehern je jedel, kar je seboj prinesel, ali pa je delil s temi, ki
so bili njegove stranke, in tako se je zgodilo, da so nekteri obilno
vsega imeli, drugi pa so stradali. To razvado omerznjene ljubezni
jim sv. apostelj tukaj očita, ko jih zaverne na postavljenje sv.
rešnjega Telesa,  da bi jim dokazal, da takošna bratovska
gostovanja so temu presvetemu zakramentu ljubezni  nasproti.
— Ko pravi: Jest sem prejel od Gospoda, to je, od Jezusa
Kristusa,  s tem naznanja, da to, kar zdaj pove, je prejel po
naravnem podučenji od Jezusa Kristusa 2 ). — „1Kar sem vam tudi
zročil“.  Kristus je namreč svojim aposteljnom zročil vso polnost
svoje gnade in resnice, in jim je dal Duha nezmotljivosti, da bi
to, kar jim je bilo zročeno, čisto ohranili in drugim zročili. Apo-
steljni so bili tedaj s redniki  med Kristusom in človeštvom;
zavoljo tega se tudi cerkev nove zaveze popolnoma prav imenuje
apostoljska,  na stalo aposteljnov vzidana 3 ). — „Da je Gospod
Jezus tisto noč, ko je bil izdan, vzel kruh“,  namreč opreš  en,
kakor so ga Judje za velikonočni praznik pekli. Sv. apostelj pri¬
stavi besede: tisto noč, ko je bil izdan,  da bravce opomni,
da v tisti noči, ko je človeštvo po izdajavcu Judežu nar veči pre¬
greho nad Jezusom storilo, je postavil zakrament ljubezni.  —
In vi, Korinčani, hoče reči, pri obhajanji tega presvetega zakramenta
kažete tako malo ljubezni.

V. 24. „In zahvalil“,  namreč Boga za vse njemu in človeštvu
podeljene dobrote, posebno pa za dobroto svetega zakramenta,
kterega bo postavil. — „Ter razlomil in rekel: Vzemite in jejte;
to je moje telo“;  hoče reči: to, kar v rokah imam in vam v vživanj e
dam, je moje tel 0  — „Ktero bo za vas dano“,  kakor ima tukaj

‘) 1. Kor. 1, 10. - J Gal. 1, 12. - 3 ) Efež. 2, 20.

183

in pri sv Lukežu (22, 19.) latinska  prestava; po greškem bi se
moglo prestaviti: ktero se za vas da; pomen ostane enak, namreč:
ktero je za vas, za vaš (dušni) prid (na kar besede v evangeliji sv.
Matevža pri podelitvi keliha: v odpnšenje grehov  — merijo),
namreč s tem, da se zdaj pod podobo kruha kakor daritev  za
vas da. — Da se morajo te besede od daritve  telesa Kristuso¬
vega, ktero je bilo pod podobo kruha  pričujoče, ne pa od daritve
telesa njegovega na križu  razumevati, tirjajo besede v greškem,
ker sv evangelisti imajo sedanji  čas pri daritvi kervi, in sv.
Lukež  tudi pri daritvi telesa;  posebno pa to tirjajo besede,
kakor se v greškem pri sv. Lukežu pri podelitvi  keliha
berejo (22, 20.), ktere se zamorejo le od sv. kervi, ki je bila v
kelihu,  razumeti, ne pa od prelivanja kervi na križu.  Tudi
besede pri sv. Pavlu,  če se, kakor imajonekterirokopisi, berejo:
ki bo za vas zlomljeno  (to je, ki ga za vas darujem), se zamorejo
le od sv. telesa Kristusovega pod podobo kruha,  ne pa od njegovega
sv. telesa na križu  razumeti, ker na križu ni bilo sv. telo Kri¬
stusovo zlomljeno 1 );  zlomila pa se je (pri zadnji večerji) pri
postavljanji sv. rešnjega telesa podoba kruha.  Ker je to telo
pravo in živo  telo Jezusa Kristusa, in se to telo brez cele  oseb¬
nosti Kristusove misliti ne more, je pod podobo kruha  ves
Kristus z mesom in s kervijo, z dušo in telesom, z Božjo
in človeško  natoro zares pričujoč, kar tudi od sv. kervi  pod
podobo vina velja. — „To storite v moj spomin“.  S temi besedami,
ktere sv. Pavel še enkrat (v. 25.) ponovi, je Kristus aposteljnom
zapovedal, da naj daritev in obhajilo odslej v cerkvi v njegov
spomin obhajajo, in je tako njih in njih naslednike mašnike
posvetil. Vsled tega povelja in dane oblasti so aposteljni in njih
nasledniki Jezusovo delo ponavljali, in ga bodo ponavljali do konca
sveta. To opravilo je bilo od pervih časov sem v latinski cerkvi
maša  (missa) imenovano, ker darujoči mašnik konec daritve zbra¬
nemu ljudstvu pravi: It e (actio) missa est,  to je: pojdite, opra¬
vilo je končano. — Ker Kristus skrivnost sv. rešnjega telesa ni le
v zavživanje  postavil, ampak je ob enem in pred vsem hotel,
da ta sv. skrivnost ima kakor daritev  ravno to po skrivnostno,
nekervavo biti, kar je bila daritev na križu  vidno in kervavo, zavoljo
tega se je Gospod tudi pod podobo vina  dobrotno dal. Spremenjenje
vina  v nar svetejši kri se je tedaj zgodilo zavoljo daritve,  da
se skazuje ločitev  kervi od telesa, ktera se pri sv. maši skriv-

•) Jan. 19, 33.

184

nostno zgodi vsled besedi, ktere mašnik posamezno čez kruh in
vino govori, in v kteri skrivnostni ločitvi kervi od telesa skrivnostna
daritev obstoji.

V. 25. »Ravno tako“,  je namreč vzel. — „ Tudi kelih po
večerji, rekoč: Ta kelih je nova zaveza v moji kervi“;  to je, to,

kar je v tem kelihu, je moja kri, s ktero se nova zaveza gnade
z vsem človeškim rodom sklene in poterdi. — Pri teh besedah je
Kristus pred očmi imel staro  zavezo Božjo z Judi, ktera je bila
z darovavno živinsko kervijo poterjena. Ko je namreč Mojzes vso
zapoved postave vsemu ljudstvu bral, je vzel živinsko kri, in je
bukve in ljudstvo pokropil in rekel: To je kri zaveze, ktero je
Bog z vami storil 1 ), — da bi s tem naznanil, da ljudstvo je zdaj
spravljeno in od Boga v zavezo sprejeto. Kar se je tam v podobi
z živinsko  kervijo zgodilo, to se je pri zadnji večerji v resnici
zgodilo s kervijo Kristusovo.  V Kristusovi darovavni kervi, s
ktero je bilo zadolženje greha zbrisano, in človeški rod z Bogom
spravljen 2 ), je Bog novo zavezo gnade sklenil z odrešenim Člo¬
veštvom 3 ). — ,,To storite, kolikorkrat hote pili, v moj spomin —
— Besede: v moj spomin,  sv. apostelj zdaj razklada z besedami
naslednje verste, ko pravi:

V. 26. „Zakaj kolikorkrat hote jedli ta kruh“,  od kterega
sem namreč ravno rekel, da je telo Kristusovo. — „In kelih“,
namreč kervi Kristusove, — pili, hote smert Gospodovo oznanovali“,
ker kolikorkrat bote to sveto Gospodovo večerjo ponavljali, bote
oznanovali (ali po greškem: oznanujete)  daritev smerti Kristu¬
sove, ker ponavljanje te sv. večerje je meso in kri Kristusova, ki
ste v našo spravo darovane. — „Dokler ne pride“,  namreč v drugič
v svojem veličastvu. Ponovljanje spravne smerti Kristusove se bo
tedaj obhajalo vse čase do njegovega častitljivega prihoda k sodbi,
dokler ne bo odrešenje človeštva doveršeno. — S temi besedami
hoče reči sv. Pavel: Kako morete spravno smert Kristusovo, v
kteri nam je svojo ljubezen tako očitno pokazal, ponavljati, in z
njo gostovanje združiti, pri kterem je tako malo ljubezni!

Preljubi! iz ljubezni do ljudi je Jezus Kristus, Sin Božji,
človek postal, je postal, kakor pravi prerok Izaija (53, 3.), mož
bolečin,  ko je zavoljo našega odrešenja kot človek živel, učil,
terpel in umeri. Iz ljubezni do ljudi, da bi pri njih bil do konca
sveta, in jih s svojimi gnadami obogatil, je postavil sv. rešnje

‘) Hebr. 9, 19. 20. 2. Mojz. 24, 8. - Rimlj. 3, 24.25. 2. Kor. 5,18. 19.
- 3 ) Hebr. 9, 20.

185

telo,  in prebiva med nam ljudmi v revni podobi kruha. Ko je
Kristus na zemlji v človeški  podobi živel, hodil in delal, je le
veličastvo svojega Božjega  bitja zakril, v sv. režnjem telesu,
v sv. hostiji je pa tudi njegovo človeštvo  zakrito; in to vse
je storil iz ljubezni do nas, da bi mi, ko bi se nam v sv. režnjem
telesu vidno v veličastvu svojega Božjega bitja pokazal, pred njim
od strahu ne trepetali, ampak se mu z otroškim zaupanjem bližali.
Pač moramo reči: O ljubezen čez ljubezen; ni besedi za takožno

ljubezen, človek jo mora le občudovati! Kdo tedaj ne bo hotel te
ljubezni ljubiti? Kdo ne bo hotel svojemu tako dobrotljivemu
Odrešeniku vseh moči in vseh dni svojega življenja darovati, vedno
pri njem biti, ga hvaliti, častiti, in moliti? Jezus Kristus, naš
Gospod in Bog, naž Odrešenik, je iz ljubezni do nas pričujoč v
sv. režnjem telesu, on prebiva v naših cerkvah, njegovo veselje je
bivati s človeškimi otroci (Pregov. 8, 31.); ali ga ne bomo tudi radi
in večkrat v cerkvi obiskovali? Angeli  Božji, kakor pravi sv.
Krizostom,  stoje vedno okoli svojega Gospoda, ki je zakrit v
podobah kruha in vina, ga vedno hvalijo, molijo in časte. Ako
angeli Jezusa Kristusa vedno pri njegovih altarjih išejo in ga
molijo, akoravno ni zavoljo njih tamkej, kaj moramo pač mi storiti,
ko je zavoljo nas iz neizrekljive ljubezni tukaj pričujoč? Zatorej
radi in z veseljem hodite Kristusa v sv. režnjem telesu častit in
molit. Tukaj vas uči neskončne ponižnosti,  v kteri je zakril
svoje Božje veličastvo in človeštvo; tukaj uči pok or šine,  ko je
on vsegamogočni Bog pokorn mašnikom, in na njih besede pride
z nebes v podobo kruha; tukaj uči svoje krotkosti,  ko molči
in ne kaznuje kristijanov, ki se pred sv. rešnjim telesom nespodobno
zaderžujejo, ali njega zasramujejo in nevredno zavživajo. Tukaj pa
zamorete Kristusu, ki je v sv. rešnjem telesu resnično pričujoč,
vse svoje potrebe razodeti, ga prositi, česar potrebujete ; on v svoji
neskončni ljubezni je vedno pripravljen vas uslišati in vam poma¬
gati. Sej neprenehoma vsem kliče: „Pridite k meni vsi, kteri se
trudite, in ste obteženi, in jest vas bom poživil 1 ' '). K Kristusu
Jezusu, ki je v sv. režnjem telesu pričujoč, naj pridejo vsi grešniki,
in bo jim v njih serca vlil gnado kesanja; k njemu naj grejo vsi,
ki jokajo in žalujejo,  on bo njih solze zbrisal in jih poto¬
lažil; k njemu naj pridejo vsi ubogi,  in on jim bo po neznanih
potih pomoč dodelil; k njemu naj se obernejo vsi bolni,  on jim
bo dal ali zdravje, ali pa večno življenje. V vseh potrebah se k

■) Mat. 11, 28.

186

Jezusu, ki je v sv. rešnjem telesu pričujoč, obernite. Če pa Kristusa
v resnici ljubite, se pa tudi večkrat z njim pri sv. obhajilu sklenite:
s tem bote v dejanji pokazali, da ste mu hvaležni za njegovo ne¬
skončno ljubezen in da ga ljubite.

V. 27. „Kdor koli tedaj ho nevredno jedel ta kruh, ali pil
kelih Gospodov“.  Nevredno  vživa telo in kri Kristusovo ta, kteri,
kakor zveza s poprejšnjimi kaže, s svojimi brati živi v razponi,
kdor je v smertnem grehu (v. 28.) — „Bo kriv telesa in kervi
Gospodove";  hoče reči: ta bo kriv oskrunjenja telesa in kervi Go¬
spodove. Kdor nevredno zavživa telo in kri Gospodovo, hudobno
oskruni telo in kri Gospodovo; on zavživa, kar mu ne gre, on
izda, kakor Judež izdajavec nar čistejšega in svetejšega v roko (v
družbo) grešnika in greha. — Iz besedi te verste slede tri pogla¬
vitne resnice. Pervič,,  da je v sv. rešnjem telesu, telo in kri
Kristusova resnično pričujoča; ker, ko bi bil tam le kruh in vino
ko podoba  telesa in kervi Kristusove, kakor so krivoverci terdili,
potem bi se ne moglo reči, da ta, ki nevredno zavžije, oskruni
telo  in kri  Kristusovo. Drugič  te besede tudi uče, da pravo
telo in pravo  kri  Kristusovo tudi prejmejo oni, ki nevredno
prejmejo (v. 29.). In tretjič  izhaja iz teh besedi, da se tudi pod e no
podobo, telo in kri Kristusova, tedaj ves Kristus z mesom in s
kervijo, z dušo in s telesom prejme; ker sv. apostelj pravi: bo
jedel ta kruh ali pil kelih Gospodov, bo kriv telesa in kervi Go¬
spodove. Zatorej zdaj opominja:

V. 28. „Naj torej človek sam sebe presodi",  in tudi se očisti
(grehov), ako spozna, da ni vreden, kar tudi greška beseda po¬
meni. Zatorej je tudi sv. tridentinski  zbor naravnost zaterdil ’),
da se mora pred sv. obhajilom spoved opraviti, ako je treba. —
„In tako‘j  to je, in potem, ko se je kristijan sam sebe presodil
in očistil. — „Naj je od tega kruha, in pije od tega keliha".

V. 29. „Zakaj kdor nevredno je in pije, si sodbo je in pije";
hoče reči: kdor nevredno vživa sv. rešnje telo, ga prejme v kazno-
vavno sodbo Božjo in večno pogubljenje. — „Ker ne razloči telesa
Gospodovega",  namreč od vsakdanje jedi; tedaj sv. rešnje telo vživa
kakor vsakdanjo drugo jed, in se noče presoditi in očistiti. —
Da vam ne bo vživanje sv. rešnjega telesa v pogubljenje, ampak
v dušni prid, se vselej dobro pripravljajte k sv. obhajilu, potem
se bote vdeležili vseh velikih gnad, ktere ti zadobe, ki sv. rešnjo
telo vredno prejmejo, bote pa tudi rastli v kreposti in svetosti.

') Sej. 13. pogl. 7.

187

Drugo nedeljo po binkoštih.

Berilo iz 1. lista sv. Janeza aposleljna 3, 13—18.

V. 13. „Nikar se ne čudite, bratje! ako vas svet sovraži“.
Kristijani! to ni nič novega, to nam kaže zgled Kajna,  kteri je
bil, kakor sv. Janez  v poprejšnji versti pravi, hudemu, satanu, v
grešnem življenji podoben, in zatorej ubijavec brata, kakor je hudič
ubijavec ljudi, ki je umoril perva dva človeka na duši, in je s tem
tudi njuno telo smerti podvergel ‘). Ko je Kajn podoba sveta, v
kterem satanovo peklensko življenje, življenje sebičnosti in sovraštva
gospoduje, ne pa otroška ljubezen do Boga, je popolnoma natorno,
da prave kristijane, otroke Božje, svet sovraži. Zatorej se ne ču¬
dite, ako vas svet, to je, takošni ljudje sovražijo, ki so sužnji
greha, žive v dušui temi, v nevednosti duhovnih ali Božjih dobrot,
in so vsi v časne, zemeljske reči zamaknjeni. Vzrok tega povešam
Kristus,  ko pravi: „Ker niste iz sveta, vas svet sovraži 1 ' a );
hoče reči: Ker niste podobni svetu, to je, ljudem, ki so sužnji
greha in zamaknjeni v časne, zemeljske reči, ki ljubijo čast, časne
dobrote, veselja in sladnosti, zatorej vas takošni ljudje sovražijo.
Zatorej pravi sv. Pavel:  „Vsi, kteri hočejo pobožno živeti v Kri¬
stusu Jezusu, bodo preganjanje terpeli 3 ); zakaj pravični so vedno
očitanje in osramotenje hudobnih, kakor že v Modrostnih bukvah
hudobneži govore: „Pravičen nam nič ne koristi, in je našim de¬
lom nasproti, in nam grehe zoper postavo očita" (2, 12.). To
bodi tudi nam v tolažbo, če nas bodo hudobni sovražili. — Beseda:
svet  večkrat pri sv. Janezu pomeni ljudi,  ki so sužnji greha in
po grehu oslepljeni le v časne, zemeljske reči zamaknjeni 4 ). Sv.
apostelj bravce lista imenuje brate,  ker je z njimi enih misel,
kar tiče sovraštvo sveti — Zakaj se Božjim otrokom ni čuditi,
ako jih svet sovraži, sv. apostelj bolj natanko razloži, ko pravi:

V. 14. „Mi vemo, da smo bili preneseni iz smerti v življenje
Beseda: mi je besedi: svet  nasproti postavljena, in sv. apostelj
hoče reči: Naj nas svet sovraži in preganja do smerti, kakor je
Kajn svojega brata ubil, mi smo si svesti, da smo iz dušne smerti,
v kteri smo se pred znajdli, v Kristusu prišli v pravo, dušno živ¬
ljenje, v življenje gnade 5 ). Znamnje  pa,  iz kterega spoznamo,

') Jan. 8, 44. Modr. 2, 24. - 2 ) Jan. 15, 19. - 3 ) 2. Tim. 3, 12. -

4 ) Jan. 1, 10. — 5 ) Prim. Jan. 5, 24.

188

da imamo pravo, dušno življenje, je bratovska  ljubezen, lju¬
bezen do bližnjega’);  zatorej pristavi sv. apostelj: „Ker lju¬
bimo brate“.  — „Vsak naj gre v svoje serce, pravi sv. Avguštin;
če bo tam naj del bratovsko ljubezen, bodi si svest, da je že na
desni strani, to je, na strani teh, ki imajo dušno življenje, živ¬
ljenje gnade“. — Vprašajmo se: ali imamo bratovsko ljubezen,
ali ne; če je nimamo, nimamo dušnega življenja, življenja gnade.

— „Kdor ne ljubi  (v greškem: brata),  ostane v smerti“.  Če je
namreč bratovska ljubezen (ljubezen do bližnjega) znamnje, da
imamo dušno življenje (da smo resnično prerojeni, otroci Božji),
samo od sebe izhaja, da, kdor nima te ljubezni, jev dušni smerti.

— Iz tega se pa tudi razvidi, da vera sama  ne opraviči (ne da
dušnega življenja), ampak vera v ljubezni  delavna 2 ).

Kristijani! ta nauk sv. Janeza je bil vedno vodilo vsem
pravim kristijanom, svetnikom, vsem, ki so se cerkvi posvetili in
se popolnoma darovali v dušni in telesni prid svojih bratov ; po
tem nauku so v katoliški cerkvi izrastle mnoge bratovšine,
kterih namen je, ljubezen do bližnjega v dejanji razodevati. —
Pomanjkanje ljubezni pa ni le nekaj samo na sebi mertvega, to
mertvo postane tudi ubijavec  bližnjega, ker pomanjkanje ljubezni
polagoma obrodi popolno sovraštvo,  sovraštvo pa uboj.  Zatorej
pravi sv. apostelj:

V. 15. „Slehern, kdor sovraži svojega brata, je ubijavec (< ;
zakaj kdor bližnjega sovraži, ta ima željo ga končati, želi, da bi
več ne bil; tedaj takošen v sercu  bližnjega ubije, in da tega tudi
telesno ne stori, je ali strah pred časno kaznijo ali kaj druzega
vzrok. — „In veste , da noben ubijavec nima večnega življenja v sebi
obstoječega Hoče reči: Vam vsem pa je dobro znano, da ta,
kteri svojega brata sovraži, tedaj njega z željo (v sercu) ubije,
pravega življenja gnade, ktero bi v njem ostalo, nima v sebi, ker
sovraštvo dušo po duhovno umori. Pri sv. Janezu besede: večno
življenje,  ne pomenijo, kakor pri druzih sv. pisavcih, večnega
zveličanja,  ampak tisto novo, duhovno  življenje, življenje
gnade,  ktero opravičeni človek po veri v Jezusa Kristusa zadobi,
in ktero bo popolno  postalo v večnem zveličanji 3 ).

V. 16. „F  tem smo spoznali ljubezen Božjo  (beseda: Božjo
se v greškem ne bere), da je on svoje življenje za nas dal“.  Sv. apo¬
stelj hoče reči: Nad Kristusovim zgledom smo spoznali, kaj je
prav za prav ljubezen, kako daleč da se daruje, namreč tako daleč,

‘) Prim. Jan. 13,35. - 2 ) Gal. 5,6. — 3 ) Jan. 3,15.16.36.; 5,21.; 17,3.

189

da dd svoje življenje za brate. — Sv. Janezu, učencu ljubezni,
je Kristus poglavitna misel, in zatorej tudi meni, da slehern ve,
od koga govori, ako tudi njegovega imena ne imenuje, ako le pravi:
o n. Mi vsi smo po Adamovem grehu prišli v sužnost greha, hu¬
diča, pogubljenja in smerti; Kristus pa nas je rešil iz te sužnosti,
ko je dal za odkupšino svoje življenje, ko je za nas spravno da¬
ritev opravil. (Dalje prim. , kar je bilo rečeno 1. nedeljo po bin-
koštih V. 10.). — „Tudi mi moramo za brate življenje dati“.  Sv.
apostelj hoče reči: Kristusov zgled nas zavezuje, da svojo lju¬
bezen do bližnjega v dejanji pokažemo, mu v njegovih potrebah,
kolikor premoremo, pomagamo, in še svoje življenje zanj damo.
Sv. apostelj tukaj imenuje darovanje življenja  za bližnjega,
kar je po besedah Kristusovih 1 ) nar viši stopnja ljubezni, da bi s
tem sploh naznanil, da moramo svojo ljubezen do bližnjega v de¬
janji pokazati, in torej pripravljeni biti, zanj ne le samo časti,
premoženja in zdravja dati, ampak tudi, če je treba, zanj celo
svoje življenje darovati.

V. 17. „Kdor ima premoženje tega sveta, in vidi svojega
brata, da je v potrebi, in zapre svoje serce pred njim; kako pre¬
biva ljubezen Božja v njem“  ? Sv. apostelj hoče reči: Dolžnost naša
je, če je treba, dati svoje življenje za brata (za bližnjega); kdor
pa še časnih reči noče bližnjemu dati, če je v potrebi, v tem ne
prebiva ne le nobena ljubezen do bližnjega, ampak tudi nobena
ljubezen do Boga, ker ljubezen do Boga je neločljivo sklenjena z
ljubeznijo do bližnjega 2 ). — (Prim., kar je bilo rečeno 1. nedeljo po
binkoštih v. 12. 20.) — Ljubezen Božja  je tukaj naša  ljubezen
do Boga. — Prava ljubezen do bližnjega je tedaj usmiljena,
rada podari. Ona je pa tudi delavna;  zatorej pravi sv. apostelj:

V. 18. „ Otročiči moji! ne ljubimo z besedo, tudi ne z je¬
zikom, ampak v dejanji in v resnici“.  Ljubezen namreč ne obstoji
v besedah,  ampak se mora v dejanji, v delih usmiljenja poka¬
zati ; in kdor svojo ljubezen v delih usmiljenja pokaže, ta je pravi
kristijan, pravi učenec Kristusov, v tem prebiva ljubezen do Boga,
ta je pa tudi otrok Božji, ker posnema Boga, ki je ljubezen, ki
vse ljudi ljubi, in vsem dobrote skazuje. — Torej tudi mi delajmo
po zgledu Kristusovem, in pokažimo svojo ljubezen do Boga s tem,
da bomo bližnjega ljubili, in mu v tej ljubezni z deli usmiljenja
pomagali.

') Jan. 15, 13, - l )  1. Jan. 4, 12, 20.

190

Tretjo nedeljo po binkoštih.

Berilo iz 1. lista sv. Petra aposteljna 5, 6—11.

V. 6. „ Predragi! 'ponižajte se pod mogočno roko Božjo“.

V poprejšnji versti (v. 5.) je sv. Peter, enako kakor sv. apostelj
Jakop  (4, 6.), ponovil besede iz bukev pregovorov (3, 34.), da se
Bog napuhnjenim ustavlja (ker se napnhnjeni njegovi ljubezni ustav¬
ljajo) , ponižnim pa daje gnado. Iz teh besedi pa zdaj sv. Peter
posname nauk, bravce lista opominjati k voljni poterpežljivosti v
terpljenji tega življenja, ko jim pravi: Ponižajte se pod mo¬
gočno rok'o Božjo,  to je, ponižno se izročite Božji mogočnosti,
ktera vam pošlje terpljenja, ker ona vse vlada in sodi. — Mo¬
gočna roka Božja  je Božja mogočnost, ktera vse vlada in sodi.
— „Da vas poviša ob času obiskanja 11 . V  greškem se le bere:
ob času;  pomen ostane enak, ker sv. apostelj govori od gnad,
ktere Bog ljudem potem skazuje, če jih je pred z nadlogami skušal.
Sv. apostelj hoče tedaj reči: Da vas ob pravem času, kadar bo

njegova volja, reši iz rev tega življenja.

Kristijani! poglavitna čednost, podlaga vsegakeršanskegaživ¬
ljenja je ponižnost;  vse druge čednosti nič ne koristijo, če ni
podlage, ponižnosti. Če se ponižni človek že ljudem rad podverže,
in jim je pokora, kolikanj bolj se bo ponižni Bogu podvergel, ker
ve, da Bog je njegov stvarnik in Gospod, on pa njegova stvar in
njegov hlapec; daje  Bog neskončno svet, on pa grešnik. Če je tedaj
kterikrat Božja volja, nam poslati križe in nadloge, in nas tako
poskusiti, izročimo se vselej ponižno njegovi mogočnosti, in bodimo
polni zaupanja v njega, da Bog ima z nami nar boljši namene,
ko nas hoče ali grehov očistiti, ali pa v čednostih vterditi, spo-
polniti, in prosimo ga pomoči, da bomo poterpežljivi; pred ali
poznejše bo čas prišel, ko nas bo vsega zlega rešil, in nam obilno
povernil. — Ker pa nič bolj ne nasprotuje  zaupanju v Boga,
kakor prevelika skerb,  zatorej pravi sv. apostelj z besedami
sv. psalmopevca (54, 23.):

V. 7. „ Vso svojo skerb nanj zvernite, ker njemu je skerb za

vas“.  Kdor se namreč Bogu ponižno podverže, ta nima prevelike
(maloverne) skerbi v svojem terpljenji; on ve, da Bog je Oče vseh
ljudi, da on za vse skerbi; torej se v ponižni molitvi k njemu
oberne, njemu, ki vse k dobremu vlada, vse izroči, zraven pa Bogu
zvesto služi, in stori, kar je njegova dolžnost. — Ker se skušnjavec,

191

hudič, križev in nadlog večkrat posluži, da hi te, ki so z njimi
obiskani, s preveliko žalostjo in obupanjem od Boga odvernil,
zatorej opominja sv. apostelj:

V. 8. „Bodite trezni namreč duhovno, kar se zgodi, če se
človek nobeni strasti ne da omotiti, ampak vselej dobro prevdari,
preden kaj hoče storiti. — „In čujte“,  namreč nad vsem, kar
utegne skušati. Le trezni in čuječi človek vidi sovražnika, in se
zoper njega oboroži. Zraven tega mora pa človek tudi moliti;
ker le stanovitna molitev ohrani treznost duha, in pridobi človeku
moč, skušnjavo premagati. Zatorej je tudi Kristus  pogosto svoje
učence opominjal: „<3ujte in molite,  da ne pridete v skušnjavo 1 '').
— „Ker hudič vaš zopernik“;  po hebrejskem : satan,  ktera be¬
seda pomeni: zopernika pri sodbi;  potem sploh z opernika,
sovražnika.  Hudič je naravnost zopernik  imenovan, ker je
nar veči sovražnik človeškega rodu in njegov vedni tožnik pri
Bogu. — „Hodi kakor rjoveč lev okoli“.  Kakor beseda zopernik
(satan), tako tudi besede: hodi okoli  merijo na to, kar se bere
v Jobovih  bukvah (1, 6. i. d.), da, ko so angeli Božji prišli
pred Boga, njegova sveta povelja sprejet, se je njim tudi satan,
hudič, pridružil, in je rekel, da je hodil okrog zemlje in jo obhodil,
da bi ljudi pogubil. Yse to je tako razumevati, da Bog dobre
angele pošilja, da ljudi varujejo -); da pa tudi hudiču (satanu) pri-
puša, ljudi skušati, ker se po skušnjavah njih čednosti očišujejo,
vterjujejo in spopolnujejo. Tako je tudi Bog hudiču dovolil, po¬
božnega Joba  poškodovati. Ker je bil pa Job stanoviten v veri
na Božjo dobrotljivost ostal, in vse poterpežljivo prenesel, ga je
Bog v veliko srečnejši stan memo poprejšnjega postavil. — Kakor
rjoveč  lev. Sv. apostelj primerja hudiča v njegovih željah, člo¬
veka sebi pridobiti in ga pogubiti, nar močnejši divji zveri, levu,
kadar rjoveč zavoljo lakote hrepeni po ropu. Tudi Kristus se v
raz ode nji sv. Janeza  (5, 5.) lev  imenuje; „toda, kakor pravi
sv. Av g u š t i n, Kristus lev zavoljo moči,  hudič zavoljo divjanja;
Kristus lev, ko zmaga,  hudič — ko škoduje".  — „Iniše,koga
bi požerl“,  to je, popolnoma pogubil.

V. 9. „Temu se ustavljajte terdni v veri“.  Sv. apostelj tirja
od vernih , da, kadar se ponižno podveržejo Božji mogočnosti, se
morajo tudi sami serčno ustavljati satanovemu zalezovanju. Da bodo
pa to mogli, je pred vsem potreba, da so terdni v veri  in za¬
upanji v Boga. Enako tudi sv. Pavel  verne opominja 3 ), ko pravi:

') Mat. 26, 41.

a ) Hebr. 1, 14. - 3 ) Efež. 6, 16.

192

„Pred vsem vzemite v roke škit vere,  s kterim zamorete vse
ognjene pšice hudobnega ugasiti 11 , to je, vse skušnjave hudobnega duha,
če vas z meseno poželjivostjo zapeljuje, hote s terdno vero zmagali.
Terdna vera v Boga in Jezusa Kristusa premaga svet, pravi sv.
Janez 1 ).  (Primeri 1. nedeljo po veliki noči v. 4.) — Naša vedna
skerb mora tedaj hiti, to vero ohraniti, naj križi in nadloge ali
druge skušnjave še tako dolgo terpijo. Vselej se spomnimo , kar
sv. Peter pravi: »Ker veste, da so vaši po svetu razkropljeni

bratje ravno v takem terpljenji".  Ali ni za nas to polno tolažbe?
Nismo sami, ako tukaj terpimo; po Božji volji in po Božjem sklepu
morajo to vojskovanje in terpljenje, kteremu smo podverženi, vsi
pravi verni na tem svetu, v kterem satan gospoduje 2 ), prestati.
Vojskovati in terpeti je tedaj del vseh pravih kristijanov. Ali bi
ne bila sramota za nas, ko bi ne hotli tega voljno terpeti, kar so
vsi svetniki od nekdaj terpeli ? „Kogar Bog ljubi, pravi sv. Pavel 3 ),
ga pokori; in tepe vsacega otroka, kterega sprejme 11 , namreč v število
svojih otrok. —• Zdaj nasleduje vošilo blagodara,  ko pravi:

V. 10. »Bog vse milosti pa“.  Sv. Peter Boga imenuje Boga
vse milosti,  ker je delivec vseh gnad k našemu zveličanju. —
»Kteri nas je poklical k svoji večni časti v Kristusu Jezusu“,  to je,
po zasluženji Kristusovem in v zvezi z njim, ki je naša glava in
drugi oče človeškega rodu. — »Vas bo po kratkem terpljenji spo-
polnil“;  hoče reči: Bog začetnik vašega zveličanja, bo delo zve¬
ličanja, ktero je v vas začel, ko vas je k keršanstvu poklical, tudi
dokončal 4 ). — „Vterdil“,  namreč v veri in ustavljanji zoper hudi¬
čeva zalezovanja (v. 9.). — „In vkorenil“,  namreč v terdnem dnu
(podlagi) vašega zveličanja, ktero (dno) je Jezus Kristus 5 ), neo¬
na agljive ohranil.

Kristijani, kako tolaživne so te besede sv. Petra! Po krat¬
kem terpljenji nas čaka večno zveličanje; delo zveličanja bo pa
ravno tisti Bog, ki ga je v nas začel, ko nas je k keršanstvu po¬
klical, tudi dokončal, ko nam bo gnado dal, da bomo terdni v veri
serčno se ustavljali vsemu hudičevemu zalezovanju, in se stanovitno
deržali dna zveličanja, to je, Jezusa Kristusa. Sv. apostelj zdaj
sklene s hvalo  do Boga:

V. 11. „ Njemu bodi čast in gospostvo na vse vekomaj";

to je, Bog naj bo vekomaj češen in njegovemu gospostvu naj se
vsi podveržejo. — »Amen",  to je, tako naj se zgodi.

‘) 1. Jan. 5, 4. *) Jan. 12, 31. — 3 ) Hebr. 12, 6. — 4 ) Fil. 1, 6. —

5 ) 2, 4. 1. Kor. 3, 11.

193

Četerto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Rimljanov 8,18—23.

Y. 18. „Bratje! menim, da se terpljenje sedanjega časa ne
da primeriti prihodnji časti“.  Beseda: menim  pomeni tukaj:
prepričan sem, ali gotovo je. Poprej (v. 17.) je sv. Pavel rekel:
če s Kristusom terpimo, bomo tudi z njim poveličani. Zdaj pa
pove vzrok, zakaj da moramo s Kristusom terpeti, zato ker veli¬
kost prihodnjega veličastva vse časno terpljenje preseže. — „Ktera
ho nad nami razodeta“,  to je, ktero veličastvo se bo pri Kristu¬
sovem prihodu in vesoljnem vstajenji razodelo. Vsa zveza,  kakor
tudi besede: ktera bo razodeta,  uče, da beseda: čast  je tukaj
umeti od častitlj evega spremenjenja teles.

V. 19. „ZaJtaj stvar zeljno čaka razodenja Božjih otrok“.
Beseda: zakaj  nazuanuje vzrok,  zakaj da smemo prepričani biti
od prihodnje časti (častitljivega spremenjenja teles), ker so vse
brezpametne  stvari s skritim hrepenenjem po njej napolnjene.
To željno hrepenenje vse natore po odrešenji in spremenjenji da
človeku zastavo,  da bo tudi on po svojem telesu, po kterem je
z natoro sklenjen, od terpljenja rešen in spremenjen. — Beseda:
stvar  tukaj obsega vse brezpametue stvari  (vse žive in
nežive  stvari v natori), ne pa ljudi,  ker bo od njih razločena
(v. 23.), tudi ne angelov,  ker se od njih ne more reči, da so
nečimurnosti podverženi (v. 20.), ali da morajo rešeni biti iz suž-
nosti popačenja (v. 21). — Razodenja Božjih otrok,  to je:
vse brezpametne stvari (vsa natora nebes in zemlje) željno pri¬
čakujejo tistega časa, ko bodo ti, ki so v tem življenji že po d u š i
(duhu) Božji otroci, tudi po vnanjem, po telesu kot takošni razo¬
deti, kot deležniki Božji in kraljestva Božjega, obdani z veličastvom
Kristusovim, in spremenjeni v Božji svetlobi. — Že v stari za¬
vezi  je na več krajih naznanjeno, da pri drugem prihodu Jezusa
Kristusa k vesoljni sodbi, kadar bodo vsi sovražniki premagani,
bo prestvarjenje in spremenjenje vse natore (nebes in zemlje).
„Glej! se bere pri preroku Izaiju  ((35, 17.), jest vstvarim nova
nebesa in novo zemljo, in poprejšnje ne bo v spominu, ne bo prišlo
več na misel 1 '').

') Iž. 66, 22.; Bazod. sv. Jan. 21, 1.

13

194

V. 20. „Ker stvar je nečimurnosti podveržena 11 .  S temi be¬
sedami pove vzrok tega željnega čakanja in hrepenenja vse natore.
Z besedo: nečim urnost,  ktero sv. apostelj sam v 21. versti po-
jasnnje z besedo: popačenja,  naznanja vedni začetek in vedno
minljivost, umiranje,  ktero se v vsi natori nahaja. Ko sv. apo¬
stelj pravi: podveržena,  si misli nečimnrnost kot gospodo-
vavko,  stvar (natoro) pa kot sužnjo.  — „Ne iz svoje volje 1 - 1 .
S temi besedami naznanja pravi vzrok  željnega čakanja in hre¬
penenja natore; ona je nečimurnosti, minljivosti, smerti, podveržena
ne iz svoje volje;  tedaj vedno hrepeni po rešenjiiz te sužnosti.
Da pa ni iz svoje  volje smerti, minljivosti, podveržena, se iz tega
razvidi, ker se vse žive stvari, rastline in živali, branijo svojega
razpada, svoje minljivosti; se razvidi iz trepetanja pri smerti žival.
Ta nečimurnost ni prišla nad stvari po njih lastnem bitji  in
gnanji, ker so bile vse od B o g a dobro vstvarjene '), in ker vsaka
stvar hrepeni po svoji ohranitvi, in se brani svojega razpada; v ta
stan natora ni prišla po svoji volji.  — Če tukaj sv. apostelj od
volje  natore govori, se samo zastopi, da natora kot nespametna
stvar, se tega stanu nečimurnosti sama ne more zavedati; vendar
se to iz mnozih prikazen, zlasti nad živalmi, zamore skleniti. —
— „Amjpak zavoljo tistega, kteri jo je podvergel v upanji 11 ;  to je,
podveržena je bila stvar (vsa natora) nečimurnosti po volji Boga,
kteri jo je zavoljo človekovega greha  podvergel tistemu spa¬
čenemu stanu. Zakaj prekletstvo (kaznovanje greha) ni zadelo samo
človeka  na duši in na telesu, ampak tudi vso z njim sklenjeno
natoro  “). — Nekteri razlagavci s sv. Krizostomom  besede:
kteri jo je podvergel,  razumevajo od Adama,  od človeka
sploh. Po tem je pomen: zavoljo človeka je bila natora neči¬
murnosti podveržena; človek je natoro v ta spačeni stan pripravil.
Natora je bila po volji Božji človeku sužna, in telo človekovo
kakor natora ste bile od Boga odločene, se vdeležiti neumerjočnosti
duše človekove. Ker je pa človek grešil, je v njem nastalo raz-
dvojenje, nasprotje med pametjo in telesom (počutnostjo), pa tudi
med natoro, in telo in natora ste se duhu odpovedale, šle ste svoja
pota, in ste poslednjič zapadle smerti, minljivosti. Človek tedaj je,
kteri je natoro zoper njeno voljo nečimurnosti, minljivosti, pod¬
vergel. — V bistvu se obe razlagi strinjate, ker po obeh je vzrok
te nečimurnosti človekov greh.  — Ko sv. apostelj pristavi:
podvergel v upanji,  s tem naznanja, da bo natora te nečimur-

') 1. Mojz. 1, 31. — J ) 1. Mojz. 3, 17.

195

nosti rešena, in da se bo vdeležila neumerjočega spremenjenja otrok
Božjih, kakor to sv. apostelj v naslednji versti uči, ko pravi:

V. 21. „Da bo tudi stvar rešena iz sužnosti popačenja
to je, iz sužnosti, ktera v popačenji, v minljivosti obstoji. — „ V
častitljivo prostost otrok Božjih“;  tukaj je pristaviti: in postav¬
ljena,  v častitljivo prostost otrok Božjih, to je, v prostost, ktera
obstoji v častitljivosti otrok Božjih, ali, ktera je sklenjena s častit¬
ljivostjo otrok Božjih.

V. 22. „Vemo namreč“,  jest in bravci; — „da zdaj vsa
stvar zdihuje in stoka, kakor na porodu“.  Vdihovanje  je željno
hrepenenje po popolnem stanu, po neminljivem življenji; stokanje
kakor na porodu je pa prizadevanje, poganjanje po tistem stanu.
Stokanje kakor na porodu je prav primerjena podoba; zakaj, kakor
porodnica s trudom smerti iz rok izvije živo dete, tako se natora
v vseh svojih delih (kakor je v greškem: skupej  zdihuje in stoka),
ko ima v sebi kal neminljivega, spremenjenega življenja, vije in trudi,
da bi sama sebe rodila v tisto neminljivo življenje. Tega pa natora
sama iz sebe ne more doseči, dokler človek ne bo tudi po telesu
prerojen, poveličan, ktero prerojenje se pri sv. kerstu začne, in bo
pri vesoljnem vstajenji zgotovljeno, dokončano.

V. 23. „Pa ne samo ona“,  namreč stvar zdihuje. — „Am-
pak tudi mi“,  namreč vsi kristijani. — „Kteri imamo penine
Duha“,  to je, ki smo se blagoslova odrešenja po duši  že vdeležili,
ki smo pervi dar sv. Duha, g n a d o opravičenja  kot kal ali
poroštvo prihodnjega popolnega odrešenja na duši in na telesu že
prejeli 1 ). — „Tudi mi sami pri sebi zdihujemo 11 ;  zdihovanje to
pride tedaj iz serca.  — „Ko čakamo posinovljenja Božjega
Kot kristijani smo, kakor sv. apostelj sam pravi (8, 15.), že prejeli
Duha posinovljenih otrok (to je , sv. Duha, kteri nas je otroke
Božje storil), mi smo tedaj na duši  že otroci Božji; toda dopol¬
nitev posinovljenja bo pa še le, kadar bo tudi naše telo  smerti
in trohljivosti rešeno, tedaj ves človek na duši in na telesu
rešen. Zatorej pristavi sv. apostelj: „in odrešenja svojega telesa“,
namreč od smerti in trohljivosti, to je, častitljivo spremenjenje te¬
lesa. — „V Kristusu Jezusu, Gospodu našem",  to je, v zedinjenji
s Kristusom.

Preljubi! sv. apostelj Pavel pravi v današnjem listu, daterp-
ljenje sedanjega časa se ne da primeriti prihodnji časti. Kako
so pač tolaživne te besede sv. aposteljna! Po nauku sv. Petra 2 )

•) 2. Kor. 1, 22.; Efež. 1, 4. - 2 ) 1. Pet. 2, 21.

13 *

196

smo mi kristijani k terpljenju poklicani, ker je tudi Kristus za nas
terpel. Ce moramo po Božjem sklepu terpeti, ne obupajmo , ker
kratko je terpljenje tega življenja; vse to terpljenje pa preseže
prihodnja čast, ko bomo na duši in na telesu poveličani v nebesih!
Kaj je pač vse naše življenje proti večnosti, nič kot eno trenutje !
Eno trenutje terpeti, potem pa vekomaj poveličan biti. „Naša
sedanja; kratka in lohka nadloga, pravi sv. Pavel 1 ),  nam pri¬
pravlja nezmerno visoko čast, ktera vse preseže", če bomo namreč
voljno terpeli. To pa zamoremo, s pomočjo gnade Božje, ktero
Bog vsakemu da, ki ga prosi. Zatorej terpimo voljno in vdani v
voljo Božjo, in mislimo na prihodnjo čast, ktera nas čaka, ako
bomo Bogu zvesti do konca življenja ostali. Tako velika je pri¬
hodnja čast, ktera nas kristijane, otroke Božje, čaka, da vse druge
nespametne stvari željno čakajo in zdihujejo po njej, da bi one bile
rešene iz sužnosti spačenega stanu, in se vdeležile spremenjenega,
neminljivega življenja. Nespametne stvari željno pričakujejo časa
razodenja otrok Božjih, željno hrepene, rešene biti iz sužnosti, v
ktero so zavoljo človeškega greha prišle. Kristijan! ali te to ne
osramoti, če živiš v sužnosti greha? Nespametne stvari se vijejo in
trudijo, da bi same sebe rodile v neminljivo življenje — in ti si nič
ne prizadevaš za neminljivo, večno častitljivo življenje? Nespa¬
metne stvari željno zdihujejo po prihodnjem Božjem kraljestvu, v
kterem bo dopolnitev posinovljenja otrok Božjih, — in ti ne zdihuješ
po tem kraljestvu, si zakopan in zamišljen ves v ta svet, njegove
dobrote in veselja! „Nebodi, pravi sv. Krizostom,  slabši memo
nespametne stvari". Zdihuj in moli, pa tudi dobra dela opravljaj,
in pričakuj časti otrok Božjih. Ko si kristijan, si že prejel pervi
dar sv. Duha, gnado opravičenja, si prejel sv. Duha kot poroštvo
ali zastavo prihodnje popolne dedišine, to je, popolnega odrešenja
po duši in telesu; skerbi, trudi se, in delaj, da se boš enkrat tudi
v resnici vdeležil tega popolnega odrešenja!

‘) 2. Kor. 4, 17.

197

Peto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz 1. lista sv. Petra aposteljna 3, 8—15.

V poprejšnjem je sv. apostelj govoril od dolžnost posameznih
stanov in spolov; zdaj pa začne govoriti od dejanskih čednost,
ktere imeti si morajo vsi kristijani prizadevati, ko pravi:

V. 8. „Predragi! bodite vsi ene misli“.  Sv. apostelj hoče
reči: Kakor je med odi človeškega telesa lepa edinost, tako tudi
vi, ki ste udje enega telesa Kristusovega, živite v edinosti. Kjer pa
en duh (ljubezni) serca veže, tam človek vse dobro in vse hudo,
kar bližnjega zadeva, čuti z njim vred; zatorej pravi sv. apostelj:
„usmiljeni“,  namreč do vseh ljudi bodite. — „Bratoljubni“ ,  to je,
to usmiljenje posebno razodevajte do vernih, ki so vaši bratje. —
„Miloserčni“ ,  da namreč v dejanji vsem, ki so v potrebah, radi
pomagate. — „Krotki“,  to je, pohlevni in prijazni v vsem obnašanji
do drugih. — „Ponižni";  ker vse poprejšnje čednosti so vterjene,
vkoreninjene na ponižnost, brez ktere prava medsebojna ljubezen
biti ne more.

Preljubi! pervi kristijani so bili, kakor nam sv. pismo pove,
enega  serca in enega  duha, ker en duh ljubezni in ena vera
sta vse navdajala 1 ).  Tudi mi smo kristijani; vsi imamo eno vero,
vsi imamo ravno tiste zapovedi Božje;  če hočemo pravi kri¬
stijani biti, tudi mi živimo v edinosti med seboj, bodimo enega
serca; sej smo tudi mi udje enega  skrivnostnega telesa Kristu¬
sovega. Če bomo enega  serca, bomo z bližnjim vred v sercu
čutili, kadar ga bomo vidili v terpljenji, v revšini, v nadlogah, v
telesni ali dušni bolezni; mi bomo pa to usmiljeno sočutje tudi v
dejanji pokazali, ko bomo bližnjemu radi pomagali, ker s tem
bomo pokazali, da imamo resnično ljubezen do bližnjega.

V. 9. „Ne povračujte hudega za hudo".  Zdaj uči sv. apostelj,
kako se mora kristijan obnašati do nevernega sveta, ki njega
sovraži; uči namreč, kakor sv. Pavel 2 )  po nauku Kristusovem 3 ),
hudega ne povračevati s hudim. — „Ne kletve za kletev Kristijani
po zgledu 4 ) in po povelji  Kristusovem 5 ) ne smejo kletve pov¬
račevati s kletevjo. — „ Terrmč nasproti dobro vosite“,  posebno spre-
obernjenje, spravo z Bogom in večno zveličanje. — „Ker ste v to

') Dej. apost. 4, 32. - 2 ) Rimlj. 12, 17.; 1. Tes. 5, 15. - 3 ) Mat.

5, 43. 44. - ") 1. Pet. 2, 23. - 5 ) Mat. 5, 44.; Luk. 6, 28.

198

poklicani, da blagodar v delež posedete Sv. apostelj hoče reči:
Ker veste, da ste kot Kristijani poklicani, enkrat večno zveličanje
v delež prejeti, morate drugim kletev z blagoslovljenjem povrače-
vati. — (Primeri, kar je rečeno 3. nedeljo po razglašenji Gospo¬
dovem v. 17.)

V. 10. „ZaIcaj kdor hoče življenje ljubiti, in viditi dobre dni“.
S temi besedami Davidovimi‘) sv. apostelj pove vzrok  poprejšnjih
opominjanj, in hoče reči: Že po preroku Davidu je Bog oznanil, da,
kdor se hoče svojega življenja tukaj na svetu v resnici veseliti, in
srečne dni vživati, naj se varuje hudega v besedi in dejanji, in naj se
mini derži, ko pravi: „Naj berzda svoj jezik od hudega, in njegova
usta naj ne govorč goljufije Enako opominja kristijane tudi sv.
Jakop  (3,5.6.), berzdati svoj jezik, od kterega pravi, da, akoravno
je majhen ud, vendar velike reči, veliko hudega napravi, kakor majhen
ogenj velik gojzd zažge, ker zamore v vse pregrehe zapeljati: v
laž, obrekovanja, opravljanja, preklinovanja, nesramno, nespametno
in nečimurno govorjenje; ja jezik zamore s svojim govorjenjem
lahko bližnjega za vse njegovo življenje popačiti. (Primeri 5. ne¬
deljo po veliki noči v. 26. 27.)

V. 11. „Naj se ogiba hudega, in naj dela dobro ; naj iše

miru, in naj se ga derži“.  Akoravno obljube, ktere nam keršanska
vera daje, duhovne in večne  dobrote obsegajo, vendar ni pre¬
povedano skerbeti tudi za časno blagovitost in srečnost, ker niso
vsi časi življenja kristijanovega časi preganjanja in terpljenja; toda
perva skerb mora vselej biti za duhovne dobrote, da bomo namreč
v gnadi Božji, opravičeni, kakor Kristus sam pravi: „Išite nar
poprej Božjega kraljestva in njegove pravice 1 ' 2 ); to je, prizadevajte
si, da hote vredni udje moje cerkve, da bote opravičeni, očišeni
grehov in posvečeni. Ce bomo to poglavitno skerb imeli, bomo
berzdali svoj jezik, in se varovali ne le vseh grehov, kteri se z
jezikom store, ampak sploh vsega hudega, in bomo skerbeli le
dobro delati. Zakaj moramo tako delati, pove sv. apostelj vzrok,
ko pravi:

V. 12. »Ker oči Gospodove so obernjene v pravične, in nje¬
gova ušesa v njih molitve; obraz Gospodov pa je zoper hudodelnike“;
hoče reči: ker Bog ima serčne želje, svojim pomagati in njih prošnje
uslišati in spolniti; nasproti pa se postavi kakor sovražnik tem, ki
hudo delajo. — Oči in ušesa  Gospodova zaznamvajo Božjo pri-

■) Ps. 33, 13—17. — *) Mat. 6, 33.

199

pravnost pravičnim pomagati; obraz  pa pomeni tukaj moč jeze
Božje, v kteri hudobno kaznuje. — Ker Bog nad pravičnimi čuje
in jih varuje, zdaj vpraša:

V. 13. „In kdo vam bo škodoval, oko ste za dobro vneti 1“
Sv. apostelj hoče reči: Nihče vam ne more škodovati, vam v resnici
kaj hudega storiti, ako se terdno dobrega deržite.

V.  14. „Pa če tudi kaj terpite za pravičnosti voljo, blagor
vam“!  V resnici hudega se pravemu kristijanu ne more zgoditi;
zamore ga obdati terpljenje;  če pa terpite zavoljo pravičnega,
pobožnega, keršanskega življenja, tedaj zavoljo Kristusa 1 ), potem
niste nesrečni, ampak Velikovec srečni  imenovati po besedah
Kristusa, ki pravi: „Blagor zavoljo pravice preganjanim, ker njih
je nebeško kraljestvo" 2 ). — „Njih strahu pa se ne bojte in ne
dajte se zmotiti S temi besedami, ktere so iz preroka I z a i j a
(8, 12.) spovzete, hoče sv. apostelj reči: Ako hočete vživati zve¬
ličanje, ktero je zavoljo pravice preganjanim obljubljeno, ne dajte
svojim sovražnikom se plašiti (ustrašiti).

V. 15. „ Gospoda Kristusa pa posvečujte v svojih sercih“;
hoče reči: bojte se le Gospoda Kristusa v svetem strahu, in ga
posvečujte v svojih sercih, kar se bo zgodilo, če bote skerbeli, da
bo on v vas živel 3 ), da bote Kristusu vedno bolj podobni v mislih,
občutljejih, željah, v volji in v dejanji. Ko se pri preroku Izaiju
(8, 13.) bere: ,,Gospoda vojskinih trum  posvečujte", pravi

tukaj sv. Peter: „Gospoda Kristusa  posvečujte". Iz tega izhaja,
da je Kristus pravi Bog.

Kristijani! po besedah sv. Petra je Bog vselej pripravljen
pravičnim pomagati in njih prošnje uslišati. Prizadevajmo si tedaj
mi, da bomo pravični, potem ho Bog tudi nam podelil, česar bomo
potrebovali in ga prosili. Zamorejo po besedah sv. aposteljna nad
nas priti nadloge in stiske; ne pozabimo, če bomo zavoljo pobož¬
nega, keršanskega življenja, zavoljo vere in Kristusa terpeli, da
tudi nam veljajo Kristusove besede: „Blagor zavoljo pravice pre¬
ganjanim, ker njih je nebeško kraljestvo"; tudi nam je za kratko
tukajšno terpljenje večno zveličanje obljubljeno. Bodimo vselej
zvesti Kristusu in njegovim zapovedim; ko smo po besedah sv.
Pavla  pri sv. kerstu Kristusa oblekli, se z njim tesno sklenili,
skerbimo, da bomo vedno z njim zedinjeni ostali, da se bo v našem
življenji Kristusovo življenje razodevalo; če bomo to storili, bomo
z lučjo keršanskega življenja drugim svetili, s tem pa tudi častili

') 1. Pet. 4, 14. 16. — 2 ) Mat. 5, 10. — 3 ) Gal. 2, 20.

200

svojega Očeta, kteri je v nebesih ’), Če bomo pobožno,  keršansko
živeli, bomo v dejanji  pokazali, da v nas prebiva pravo  upanje
večnega življenja, ker to upanje le pobožen  človek zainore imeti;
tega upanja tudi nadloge in stiske  ne zmanjšajo, ker pobožen
kristijan ve, da križi in nadloge so delež kristijanov na tem svetu;
ve pa tudi, da terpljenje na svetu človeku obrodi po smerti delež
nebeškega veličastva.

Šesto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Rimljanov 6, 3—11.

V. 8. „Bratje! kteri koli smo keršeni v Kristusu Jezusu, smo
v njegovi smerti lceršeni“;  — ali kakor drugi greško prestavljajo:
kteri koli smo keršeni v Kristusa Jezusa, smo v njegovo
smert  keršeni. Pomen je enak. — Kavno poprej (v 2. verstitega
poglavja) je sv. apostelj rekel, da kristijan je grehu odmeri.  To
resnico zdaj razklada in skazuje iz šege in pomena sv. kersta. V
pervih časih keršanstva se je kerst tako delil, da so vsega  člo¬
veka v vodo vtapljali in potem ga iz vode vzdigovali. To vtap-
ljanje  v vodo in naslednje vzdigovanje  iz vode je bila očitna
podoba odpušenja grehov,  tedaj umrenja starega  človeka v
nas, in prerojenja,  vstajenja novega  človeka. Obedvoje to,
namreč odpušenje grehov in prerojenje (posvečenje) je pa vterjeno
na smert in vstajenje Kristusovo;  ker stari človek
greha v nas umerje le zavoljo smerti Kristusove,  ali z
drugimi besedami zbrisanje naših grehov je nasledek smerti
Kristusove na križu 2 ); novi  človek pa bo v nas rojen ali mi
bomo prerojeni  zavoljo vstajenja  Kristusovega; ker še le po
vstajenji,  s kterim je bilo delo odrešenja dokončano 3 ), ko je
bila z vstajenjem Kristusovim smert,  nar bolj viden nasledek
in kazen greha premagana 4 ), je poslal sv. Duha,  kteri v cerkvi
Kristusovi ljudi prerodi, in jim novo  življenje, življenje gnade
daje 5 ).  — Zatorej je bilo vtapljanje v vodo in vzdigovanje iz
vode pri sv. kerstu tudi podoba smerti in vstajenja Kristu¬
sovega.  — Ko tedaj sv. apostelj pravi: Kteri koli smo keršeni

‘) Mat. 5, 16. - 2 ) Rimlj. 3, 25.; 5, 6. Efez. 1, 7. 1. Jan. 1, 7. —

3 ) 1. Kor. 15, 17. - 4 ) 1 .  Kor. 15, 14. — 5 ) Prim. Rimlj. 4, 25.

201

v Kristusa Jezusa, smo v njegovo smert keršeni, — hoče reči:
Kteri koli smo po sv. kerstu vsajeni  v Kristusa Jezusa kakor
udje njegovega skrivnostnega telesa '), kakor mladike v drevo, smo,
ker smo z njim tesno sklenjeni, keršeni v njegovo smert,  da
namreč z njim umremo.  Kar se je namreč nad Kristusom, ki
je glava in duhovni oče vseh vernih, (resnično) zgodilo, to se je
tudi nad vsemi (duhovno) zgodilo, ki so po veri in kerstu njegovi
udje postali. V njegovi smerti so vsi njegovi po starem  človeku
z njim umerli; v njegovem vstajenji so vsi po novem  človeku
z njim vstali. Kristusova smert in njegovo vstajenje se mora nad
vsakim, kteri hoče zveličan biti, duhovno ponoviti. — če smo pa
s Kristusom umerli,  smo tudi z njim pokopani,  da bi z
njim kot novi ljudje vstali; zatorej pravi sv. apostelj dalje:

V. 4. „ Pokopani smo namreč z njim po kerstu v smert“,
namreč Kristusovo. Po kerstu, v kterem smo se duhovno Kristusove
smerti  vdeležili, in z njim staremu  človeku odmerli, smo z njim
tudi pokopani;  in to pokopanje je poočitano v vtapljanji  v
vodo pri sv. kerstu. — Ker je pa namen naše smerti s Kristusom,
da k novemu življenju vstanemo, zatorej pravi sv. apostelj: „Da ,
kakor je Kristus vstal od mertvih po veličastvu Očetovem, tako tudi
mi v novem življenji hodimo“.  Besede: po veličastvu Oče¬
tovem  niso razumevati le od Božje moči  (vsegamogočnosti),
ampak od častitljive delavnosti  Boga Očeta, ker bo v Kri¬
stusovem vstajenji Bog Oče, ki ga je od mertvih obudil, sam po¬
veličan. — Besede: v novem življenji hodimo,  pomenijo:
živimo v novem življenji, ktero je podobno Kristusovemu življenju
pravičnosti. Zakaj da moramo v novem življenji živeti, naznanja
vzrok, ko pravi:

V. 5. „Zakaj, ako smo  (z njim) vsajeni v podobnost njegove
smerti, bomo tudi  (v podobnost) njegovega vstajenja Sv. apostelj
hoče reči: Ako smo kakor mladike, ktere so v drevo vcepljene in
od njega sok dobivajo, v smert Kristusovo vsajeni, bomo tudi od
njega svoje življenje, svoje vstajenje dobili; ali z drugimi besedami:
ako smo v sv. kerstu v podobnost Kristusove smerti staremu
človeku odmerli, bomo in moramo tudi z njim kakor novi ljudje
vstati. — Sv. apostelj pravi: v podobnost  njegove smerti, ker
naša smert se le duhovno  zgodi, Kristusova smert pa je bila
telesna (resnična), tedaj je naša smert njegovi le podobna, ne
pa enaka.  Beseda: bomo  ne naznanjale prihodnosti,  ampak

') 1. Kor. 12, 12.; Gal. 3, 27.

202

tildi zapopade opominjanje, da si moramo  prizadevati, se
vstajenja Kristusovega vdeležiti. Zakaj da moramo to storiti, pove
vzrok,  ko pravi:

V. 6. „Ker to vemo, da je bil naš stari človek z njim vred
križan Stari  človek je človek, kakoršen po natornem rodu izhaja
iz pervega Adama, z grehi (ali izvirnim ali tudi z drugimi) obdan,
k grehu nagnjen in suženj poželjivosti; temu nasproti je novi
človek, ki je iz Kristusa, druzega Adama, prerojen 1 ). — Z njim
vred,  to je, s Kristusom vred križan. Križanje  pomeni tukaj
zatiranje, mertvenje in razdejanje grešnih želja, nagonov in strast,
ktere človeka v greh nagibujejo 2 ), in če jih človek ne premaga,
greh rode. Kdor hoče s Kristusom resnično vstati, mora z njim
hoditi po poti terpljenja in križanja. — „Da bi se razdejalo telo
greha“.  S temi besedami naznanja namen  križanja. Telo greha
je telo, ktero grehu služi, v kterem greh gospoduje, ktero si po-
željivost, ki v njem prebiva, sužno stori; tedaj je to, kar sv. apo-
stelj imenuje meso z grehi in željami 3 ), in telo mesa 4 ).
To telo greha ali huda poželjivost, ktera se duhu ustavlja, mora s
križanjem razdejana biti, ako hočemo oprosteni biti sužnosti greha
in prerojeni. Zatorej pravi sv. apostelj: „In da bi več ne slu¬
žili grehu“.

V. 7. „Kdor je namreč umeri, je opravičen od greha“.  S temi
besedami pove sv. apostelj vzrok,  zakaj kristijan, kije  bil s
Kristusom vred križan, ne sme več služiti grehu; in hoče reči:
Kakor mertev (po telesu) nič več ne greši, enako tudi pri tem, ki
je bil s Kristusom vred resnično križan, in je telo greha v sebi
razdejal, se več ne more od greha govoriti; takošen je mertev za
vsa vabila greha. •— Beseda: umeri,  je tukaj od telesne,  ne
pa od duhovne smerti razumevati. — Opravičen od greha,
to je, oprosten greha. Oprosteni greha pa zamoremo vedno ostati
zavoljo tesne zveze s Kristusom. Zatorej zdaj sv. apostelj razjasnuje,
kar je v 5. versti že rekel, ko pravi:

V. 8. „Ako smo pa umerli s Kristusom, verujemo, da bomo
tudi živeli s Kristusom vred“;  hoče reči: ako smo duhovno s
Kristusom umerli, ako smo z njim vred križani, ako smo razdejali
v sebi telo greha, potem verujemo, da imamo z njim tudi novo
življenje (gnade), in da bomo v tem novem življenji ostali (ali
stanovitni); zato:

') Efez. 4, 22. Kol. 3,9. ~ J ) Gal. 5,24. - 3 )  Gal. 5,24. - ") Kol. 2,11.

20S

V. 9. „Ker vemo, da Kristus, ko je vstal od mertvih, več ne
umerje: smert več ne bo čez njega gospodovala Sv. apostelj hoče
reči: Ker vemo, da Kristus, iz kterega vedno izvira novo življenje,
nič več ne umerje, večno živi. — Življenje pravega kristijana je
spovzeto v življenje Kristusovo, tako da v njem Kristus živi, ker
vodi s svojo gnado vse njegove misli, občutljeje želje, voljo in
dejanje 'j. — V naslednji versti razjasnuje pomen smerti in
življenja  Kristusovega.

V. 10. „Zakaj da je umeri grehu, je enkrat umerl“;  hoče
reči: kar to zadeva, da je umeri grehu, je enkrat umeri, ker
njegova kervava daritev na križu je hila zadosti v zatrenje grehov
vseh ljudi vseh časov in krajev 2 ). Ker je bil Kristus brez vsega
greha,  mu ni bilo treba umreti  ne duhovno, ne telesno, da hi
plačilo za greh prejel, ktero se s smertjo povračuje 3 ). Če vendar
sv. Pavel pravi, da je grehu  umeri, je mogla tedaj med njim in
med grehom kakošna zveza  biti. In ta je hila, ker sv. pismo
pravi: „Bog je njega storil za nas v greh“ 4 ); ali kakor pravi sv.
Peter:  „0n je naše grehe sam nosil v svojem telesu nalesu“ 5 );
na njem je bilo tedaj zadolženje grehov vsega sveta. Ker je pa
plačilo greha smert,  je mogel umreti, da v njegovi smerti greh
v vsi svoji vesoljnosti umerje, in mi v njem popolnoma pravični
pred Bogom postanemo. — Nekteri razlagavci besede aposteljnove
tako razdelujejo: Zakaj da je umeri, grehu je enkrat umeri. Pomen
ostane enak, — „Da pa živi, živi Bogu“,  to je, kar pa življenje
zadeva, v kterem zdaj živi, živi za Boga, v Božjo čast.

V. 11. Tako mislite tudi vi, da ste namreč grehu odmerli,
živite pa Bogu“.  Sv. apostelj hoče reči: Kakor Kristus, naša glava
je umeri grehu in zdaj živi za Boga, tako moramo tudi mi, ki
smo njegovi udje, grehu odmreti in za Boga, v Božjo čast vedno
živeti. Ker pa Bogu le živeti zamoremo, ako smo s Kristusom
sklenjeni, zatorej pristavi: „V Kristusu Jezusu, Gospodu naiem“.

Preljubi! po sv. kerstu, kteri poočituje smert in vstajenje
Kristusovo, smo bili vsajeni v Jezusa Kristusa kakor mladike v
drevo, postali smo udje njegovega skrivnostnega telesa, in otroci
Božji. Kakor je Kristus resnično umeri, potem pa k novemu
življenju od Boga Očeta bil obujen od mertvih, tako smo tudi mi
pri sv. kerstu duhovno grehu, staremu človeku, odmerli in vstali
k novemu življenju, k življenju gnade. Mi moramo za vselej grehu

‘) Gal. 2, 20. - 2 ) Hebr. 7, 27.; 9, 26. — 3 ) Rimlj. 6, 23. — 4 )2.Kor.

5, 21. — 5 ) 1. Pet. 2, 24.

204

odmreti in stanovitno živeti v novem življenji; to tudi zamoremo,
ker Kristus, iz kterega novo življenje izvira, in kteri nič več ne umerje,
vedno živi, nas vedno s svojo gnado podpira. Kakor je mertev
človek brez vseh želja in nagonov do reči tega sveta, tako mora
tudi naš duh, naše serce brez vse zveze biti z grehom, kteremu
smo odmerli. Kakor Kristus, kadar je od mertvih k novemu življenju
vstal, zdaj le za Boga, v Božjo čast živi, tako moramo tudi mi,
kristijani, grehu za vselej odmreti in le za Boga, v Božjo čast
živeti. Vprašajmo se: ali smo dozdaj to storili? Smo v resnici
grehu odmerli, ali živimo v življenji gnade ? ali živimo vsi za Boga,
v njegovo čast? ali živi v nas Kristus, in ali ga razodevamo v
svojih mislih, občutljejih, željah, besedah in dejanji? Če grešimo,
nismo odmerli staremu človeku, nismo odmerli grehu. Prizadevajmo
si tedaj s pokoro to popraviti, kar smo v svoji nezvestobi do
Boga zgubili.

Sedmo nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Rimljanov 6, 19—23.

V. 19. „Bratje! po človeško govorim, zavoljo slabosti vašega
mesa Nekteri razlagavci te besede povračajo na to, od česar
je sv. apostelj poprej govoril, in menijo, da sv. apostelj hoče s
temi besedami bravce lista opomniti, da je besede v vsakdanjem
življenji navadne: sužnji, služiti  zato rabil, da bi jim s tem
pokoršino do sv. evangelija prav očitno storil, in tako njihovemu za
Božje reči še slabemu razumu  pomogel. Ti razlagavci besede:
slabost mesa  razumevajo od slabosti razuma  za Božje
reči. Splošna in bolj poterjena misel razlagavcev je, da se te besede
povračajo na to, kar precej nasleduje,  in jih tako razumevajo,
da sv. Pavel hoče reči, da od njih le človeško  tirja, kar je njih
slabi človeški natori primerjeno. Ti tedaj besede: slabost mesa
razumevajo od vse človeške natore, od vsega človeka,
kakoršen je po svoji duhovni slabosti in grešnosti (ne pa le od
slabosti razuma).  — „Kakor ste namreč dali svoje ude služiti
nečistosti in krivici v hudobijo, tako dajte zdaj svoje ude služiti
pravici v posvečenje Sv. apostelj hoče reči: Ne tirjam od vas
pretežkega, ampak le človeško, ako tirjam, da, kakor ste poprej

205

svoje telo nečistosti in vsem grehom služiti dali, in se vedno bolj
v grehe zakopavali, zdaj svoje telo daste služiti pravici, ktera
pelje k posvečenju. — Te besede sv. Pavla tudi nam veljajo. Pri
sv. kerstu smo bili prerojeni, postali smo udje Kristusovega skriv¬
nostnega telesa, otroci Božji. Toda za vse te dobrote smo bili
Bogu nehvaležni; spet smo grešili in tako postali sužnji greha.
Kakor je sv. Pavel verne Kimljane opominjal, da bi, ker so kot
kristijani opravičeni in sveti postali, odslej Bogu služili, in ravno
tiste ude, kteri so poprej služili nečistosti in drugim grehom, zdaj
dali služiti pravici, da bi se vedno bolj in bolj posvetili, — tako
s temi besedami tudi nas vse opominja, da bi ude svojega telesa
dali služiti pravici, da bi vedno svetejši postali. Bog ne tirja od
nas nič tacega, kar bi ne mogli storiti. „Bog je zvest, pravi sv.
Pavel,  ki vas ne bo pustil skušati bolj, kakor premorete" ! ). Ce
se ljudje, ki le za ta svet žive, neprenehoma trudijo, da bi časne
dobrote, čast, ali premoženje, veselja in sladnosti tega sveta dosegli,
ali bomo mi kristijani, ki smo za Boga, v njegovo čast vstvarjeni,
manj goreče njemu služili, in se manj trudili za nebeške dobrote ?
— Da bi bravce nagnil, se zdaj popolnoma službi pravice  pre¬
pustiti, jim pred oči postavi nasledke  njih poprejšnjega življenja,
ko pravi:

V. 20. ,,Zakaj, ko ste bili sužnji greha, ste bili prosti pra¬
vilnosti";  to je, ko ste bili grešniki, ste bili sicer tudi prosti, toda
le prosti pravičnosti, ker ste bili brez pravičnosti, od nje oddaljeni.
Toda kakošna je bila ta prostost, lahko razviditeiz njenega sadu.

V. 21. „Kakošen sad ste tedaj takrat imeli v tem, cesar se
zdaj sramujete“?  hoče reči: kakošen sad (ali dobiček) ste tedaj
takrat, ko ste bili še sužnji greha, imeli v rečeh, kterih se zdaj
sramujete? Nobenega. — „Konec tega namreč je smert“;  hoče
reči: one reči ne dajo nobenega sadu (ali dobička), ker njih konec
je dušna smert, za ktero pride večno pogubljenje.

Kristijani! nikoli ne pozabite, da, če v grehih živite, niste
prosti; ste sicer prosti, toda, kakor pravi sv. Pavel, le prosti
pravičnosti,  ker ste brez nje; v resnici pa ste sužnji,  in
sicer sužnji greha.  „Slehern, pravi Kristus,  kteri greh dela,
je suženj greha" 2 ); ker ga namreč greh premaga in ga v železji
poželjivosti derži. Nikdar pa tudi ne pozabite, da iz sužnosti greha
pride dušna smert, po tej pa večno pogubljenje.

') 1. Kor. 10, 13.

5 ) Jan. 8, 34.

206

V. 22. „Zdaj pa, ko ste prosti od greha, sužnji pa postali
Bogu, imate svoj sad, posvečenje, konec pa večno življenje S temi
besedami sv. apostelj sedanje življenje poprejšnjemu nasproti stavi;
sedanjo pravo prostost poprejšnji napčni prostosti. Prava  pro¬
stost obstoji v tem, da je človek prost od greha in Bogu služi
kteremu služiti, kakor cerkev moli, je kraljevati, in ta prostost
obrodi sad dobrih del, ktera peljejo k posvečenju vsega življenja,
in kterih konec, plačilo, je večno življenje ali zveličanje.

V. 23. „Zakaj plačilo za greh je smert";  to je, plačilo, ktero
greh svojim sužnjim da, je večna smert, večno pogubljenje. —-
„Milost Božja pa  (je) večno življenje v Kristusu Jezusu, Gospodu
našem 1 ',  to je, plačilo pa, ktero Bog svojim služabnikom da, je
večno življenje, in to jim da v zvezi in po zasluženji Jezusa
Kristusa, ki je življenje. Sv. apostelj plačilo Božje naravnost
imenuje milost Božjo,  ker večno življenje, akoravno je plačilo
za naše zasluženje, je vendar zadnjič dar Božje dobrotljivosti; ker
vsa naša zaslužna dela so le darovi milosti ali gnade Božje,
brez ktere bi jih človek ne mogel delati. Torej se zamore reči, da
se gnada za gnado daje. —

Preljubi! naša dolžnost, ker smo se pri sv. kerstu Bogu po¬
svetili, je vselej za Boga, v njegovo čast živeti. To se bo zgodilo,
če bomo sveto, keršansko živeli. Da bomo raji in lože to storili,
imejmo pred očmi veliki sad, dobiček, kterega ima človek, če tukaj
Bogu zvesto služi. Kdor Bogu zvesto s svetim keršanskim življenjem
služi, ta je nedolžen, čist, svet, je otrok Božji, ima notranji mir
in v sercu veselje, ktero je grešniku popolnoma neznano; po smerti
pa tacega čaka večno življenje, večno zveličanje. Pri vseh skušnjavah
v greh mislite tedaj na ostudnost in hudobijo greha, ker greh
podobo Božjo v človeku oskruni, ga stori sužnjega greha in hudiča,
ga pripravi ob gnado Božjo in Božje dopadajenje, mu odvzame
mir in veselje serca, in ga zadnjič izda večnemu pogubljenju. Kdor
ima to vselej pred očmi, se bo greha varoval, in bo le dobro
delal; s tem si bo pa tudi srečno večnost pripravljal, ker ga bo
čakalo večno zveličanje pri Bogu v nebesih.

207

Osmo nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Rimljanov 8, 12—17.

V. 12. „Bratje! nismo dolžniki mesa, da bi po mesu živeli
To opominjanje sv. Pavla, ktero se tukaj začne, izhaja iz tega,
kar je sv. apostelj pred (v. 1 — 11.) učil; hoče tedaj reči: Ker smo
po sv. Duhu rešeni od oblasti poželjivosti,  in po njem, ki
v nas prebiva, duh nas že zdaj živi, ko ima življenje gnade, in
se bo tudi naše telesno spremenjenje, ker je po prerojenji v sv. Duhu
telo zadobilo kal uestrohljivosti in poveličanja, po njem zgodilo,
tedaj nima meso nobene pravice do nas, da bi njemu služili, njegove
želje spolnovali, — ampak (pristavi) sv. Duhu smo dolžniki, da
bi živeli po duhu, kterega sv. Duh neprenehljivo napolnuje in
oživlja. — Meso,  ktero si sv. apostelj (kakor poprej 6,12. greh)
misli pod podobo gospoda,  kterega hlapec ali dolžnik je človek,
je huda poželjivost,  ktera tudi v tem, ki so v sv. kerstu pre¬
rojeni, ostane (sv. tridentinski zbor sej. 5. pog. 5.); toda oua čez
prerojene ne gospoduje,  ker človeška volja, ktera je od sv.
Duha vterjena, zamore vabila in skušnjave poželjivosti premagati.
Prerojen tedaj ne služi več mesu, ampak prostovoljno iu veselo
skazuj.fi pokoršino sv. Duhu, ki v njem prebiva.

V. 13. ,,Zakaj ako hote po mesu živeli, hote umerli“.  Zdaj
pove sv. apostelj vzrok,  zakaj se morajo poželjivosti ustavljati;
in hoče reči: ako bote živeli po svoji poželjivosti, po telesnem po¬
želenji, bote umerli po duši in (pri vstajenji z nečastitim telesom)
prišli v večno smert, v večno pogubljenje. — „Ako bote pa dela
mesa z duhom zamorjevali, bote živeli hoče reči: ako pa telesne
želje in vsa grešna dela, v ktera poželjivost vabi in napeljuje, z
duhom, kterega sv. Duh oživlja, napolnuje, nagibuje in vodi (v. 10.),
zatirate in zamorjujete, bote živeli po duši, in enkrat z veličastnim
telesom vstali v večno življenje. Duh je tukaj, kakor se iz 10.
verste razvidi, človeški  duh, kterega sv. Duh oživlja, napolnuje
in vodi.

Preljubi! kar tukaj sv. Pavel piše, tudi nam velja. Ker smo
kristijani, smo bili tudi mi po sv. Duhu, kteri nas je pri sv. kerstu
v otroke Božje prerodil, rešeni oblasti hude poželjivosti, in prejeli
smo po ravno tem sv. Duhu dušno življenje, življenje gnade;
verujemo pa tudi, da bo ta sv. Duh naša zdaj strohljiva telesa

208

enkrat k častitljivemu, večnemu življenju obudil. Vsacega kristijana
je tedaj sveta dolžnost, da, ko je od sv. Duha tako velike in ne-
številne dobrote zadobil, več ne služi telesnemu poželenju, ampak
sv. Duhu. Da bote to vselej storili, mislite na nasledke teh, ki po
mesu žive, in teh, ki telesne želje in grešna dela zatirajo in za-
morjujejo. Kdor živi po svoji poželjivosti, ta, kakor sv. Pavel uči,
umerje po duši in bo enkrat pri vstajenji z nečastitim telesom
prišel v večno smert, v večno pogubljenje; kdor pa telesne želje
in grešna dela zatira in zamorjuje, bo živel po duši in bo enkrat
z veličastnim telesom vstal v večno življenje, če je sv. Pavel
pri vseh svojih posebnih gnadah, ki jih je od Boga prejel, mert-
venje  svojega telesa za potrebno spoznal'), da bi se ne pogubil,
ali se bomo mi nadjati mogli, da bomo zveličani, če bomo le
verovali,  ne pa tudi dobrih del, del pokore  delali, se za¬
tajevali,  telesnega poželenja zatirali in zamorjevali?

V. 14. „Kteri koli namreč so po Duhu Božjem gnani, ti so
otroci Božji“.  — Beseda: namreč  (vgreškem: zakaj)  naznanuje
vzrok,  zakaj da ti, ki dela mesa z duhom zamorjujejo, živijo
— ker so otroci Božji (to pa po sv. Duhu, ki v njih prebiva). —
Beseda: so gnani  je toliko, kolikor: se dajo voditi 2 ), na¬
gniti.  Sv. Duh namreč naganja dušo, ter v njej dela, da se vda
njegovemu nagibovanju, in dobro dela. S tem pa ne vničuje njene
prostosti, ampak jo le popolno stori. Človek namreč nikdar ni
prosteji kakor takrat, kadar rešen sužnosti greha, Bogu vso svojo
voljo daruje. Prav lepo piše sv. Avguštin:  „Mi bo kdo rekel:
tedaj bomo gnani, in mi ne delamo.  Odgovorim: Delaš in
boš gnan;  in takrat dobro delaš, če boš od dobrega gnan. Zakaj
Duh Božji,  ki te priganja, je delavnim pomagavec.  Že beseda
pomagavec  te opominja, da tudi ti nekaj delaš". — Otroci
Božji  se v daljnem pomenu že v stari zavezi imenujejo kralji,
viši gosposke  in sploh vsi namestniki Božji  (ps. 81, 6.),
tudi izraelsko ljudstvo 3 );  toda vsi ti so bili le v nepravem
pomenu tako imenovani, ker v stari zavezi so bili ljudje le kakor
sužnji,  Bog pa njih Gospod.  V novi zavezi je še le postalo
pravo posinovljenje otrok Božjih. Ko je namreč Kristus pravi Sin
Božji, ko je bil Božjega, Očetovega bitja, človeško natoro nase
vzel in ud človeškega rodu postal, je vse, ki so z njim po veri in
ljubezni zedinjeni, kot brate in otroke Božje  spovzel. To
zedinjenje s Kristusom, to prerojenje in prenovljenje pa se zgodi

>) 1. Kor. 9, 27. - 2 )  Gal. 5, 18. - ») 2. Moj. 4, 22. Iz. 1, 2.

209

po sv. Duhu, kteri v pravičnih prebiva'), iu jih otroke Božje
stori. To posinovljenje je nar veči vseh Božjih darov, je nar veči
sad odrešenja v Kristusu. — Da smo otroci Božji, sv. apostelj
skazuje iz tega, ker smo si svesti, da smo pri sv. kerstu prejeli
ne duha sužnosti, ampak duha posinovljenih otrok,  ko pravi:

V. 15. „Sej niste prejeli duhci sužnosti spet v strah";  hoče
reči: Ko ste pri sv. kerstu prejeli sv. Duha, niste takrat prejeli
duha sužnosti, da bi se spet, kakor so nekdaj Judje pod Mojzesovo
postavo, bali Boga. •— „Ampalc prejeli ste duha posinovljenih otrok,
v Jcterem kličemo: Aha (Oče)"!  Hoče reči: ampak prejeli ste sv.
Duha, kteri vas stori otroke Božje, in od kterega oživljeni in nagi-
bovani z otroškim zaupanjem Boga v molitvi imenujemo A b a
(Oče). Kakor je Kristus v dnevih svojega mesa 2 ), to je, svojega
človeškega življenja z aramejsko besedo: Abak  svojemu nebe¬
škemu Očetu molil 3 ), in z besedo: Aba svoje učence  moliti
učil, tako so tudi učenci njegovi to aramejsko besedo v sveti po¬
božnosti prideržali, da tako rekoč glas Kristusa, ki nas je učil,
Boga imenovati Očeta, skozi vse čase doni.

V. 16. „Duli sam namreč daje pričevanje našemu duhu, da
smo otroci Božji".  Ge Boga imenujemo svojega Očeta,  s tem
pričujemo, da smo njegovi  (Božji) otroci.  K temu pričevanju
pa še* tudi pride pričevanje sv. Duha,  kteri v edinosti z našim
duhom izrekuje, da smo otroci Božji. Akoravno izrek sv. Duha ni
nobeni zmoti podveržen, vendar mi sami si nismo svesti, ali je to,
kar menimo, da v sebi slišimo, res izrek sv. Duha, ker se lahko
tudi motimo. Zatorej zamore kristijan sicer zaupanje  imeti, da
je v gnadi Božji (če si ni nobenega smertnega greha svest, če
ima veselje nad Bogom, je vnet za Božjo čast, in vedno pripravljen,
Bogu pokoren biti, če zaničuje svetne, zemeljske reči, zatira in
zamorjuje poželjivost), toda brez posebnega razodenja nima take
gotorosti (sv. tridentinski  zbor sej. 6. pog.). Tukaj velja to,
kar sv. Pavel  pravi: ,,Jest se sicer ničesar ne zavem, pa za tega
voljo še nisem opravičen 34 ).

V. 17. „Ako pa otroci,  (smo) tudi deleži; deleži sicer Božji".
Sv. apostelj hoče reči: „Ker je sin delež (ali deležnik) svojega očeta,
ako smo mi otroci Božji, smo tudi mi tedaj deleži Božji. Deležnimi
naša bo, kakor sv. apostelj uči (v. 18.), veličastvo Božje,
veličastvo večnega življenja po duši in telesu. — „Sodeleži pa

') 1. Kor. 3, 16. 2. Tim. 1, 14. - 2 ) Hebr. 5, 7. — 3 ) Mark. 14,36. -

4 ) 1. Kor. 4, 4.

14

210

Kristusovi Kristus kot n at or ni Sin Božji, je tudi natorni delež
svojega nebeškega Očeta, kraljestva Očetovega. Ker je pa Kristus
po svojem včlovečenji nas kot brate  sprejel, nas je tudi storil
svoje s o dele  že. Le če bomo bratje Kristusovi in z njim po veri
in ljubezni zedinjeni, se bomo vdeležili prihodnjega nebeškega
kraljestva.

Preljubi! mi kristijani smo, kakor sv. Pavel uči, prejeli sv.
Dufoa, kteri nas je storil otroke Božje, ko nas je pri sv. kerstu
prerodil in prenovil; in to stori, ko nas v zakramentu sv. pokore
opravičuje. Kristijani! ali pač zamore biti veei čast za človeka,
kakor biti otrok Božji? Kakor je dober otrok svojemu očetu po¬
doben, tako moramo tudi mi Bogu podobni biti. Bog je ljubezen,
pravi sv. Janez  ’); on je svetloba (1, 5.), to je neskončno svet,
tedaj ljubi le to, kar je dobro in resnično. Če hočemo Bogu,
svojemu Očetu podobni biti, ljubimo, kar je dobro in resnično.
Bog je ljubezen; on nas je ljubil, ko je v naše odrešenje svojega
edinorojenega Sina na svet poslal; ljubimo tudi mi njega; to
bomo storili, če bomo njegove zapovedi spolnovali. „Kdor spolnuje
njegovo (Božjo) besedo, pravi sv. Janez 3 ),  v tem je resnično
ljubezen Božja popolna, in po tem vemo, da smo v njem“; to je,
po ti ljubijoČi pokoršini spoznamo, da smo z njim nar tesnejše
sklenjeni. Vprašajmo se: ali smo v resnici otroci Božji? Če pre¬
biva v nas prava ljubezen do Boga, če se varujemo greha, če
živimo vsi za Boga in njegovo čast, če spolnujemo njegove za¬
povedi, zaničujemo svetne reči, če se zatajujemo in zamorjujemo
poželjivost, potem zamoremo upati, da smo otroci Božji. Blagor
sam, ker potem imamo upanje, da bomo tudi deležniki Božji
in sodeležniki Kristusovi, in prejeli deležnino veličastva večnega
življenja po duši in po telesu!

Deveto nedeljo po binkoštih.

Beril« iz 1. lista sv. Pavla apostejjna do Korineanov 10, 6—13.

V. 6. „Bratje! nikar ne 'poželimo hudih reči, kakor so jih

Judje poželeli V poprejšnji versti (v. 5.) tega lista, ki se bere

‘) 1. Jau. 4. 8. - ‘)  1. Jan. 2, 5.

211

pervo predpepelnično nedeljo, sv. apostelj pravi, „da prav veliko
jih je bilo (namreč izmed Judov), ki niso Bogu dopadli, zakaj
pobiti so bili v pušavi 11 . Izmed 600,000 Izraelcev ali Judov, ako-
ravno so bili vsi v Božje ljudstvo izvoljeni, in so vsi ravno tiste
dobrote prejemali, sta le dva, Jozvein Kaleh  v obljubljeno
deželo prišla; vsi drugi pa so bili zavoljo hudobij v pušavi pobiti').
To, pravi sv. apostelj, naj vam bo v svarivni zgled, da, ker Bog
greh tako očitno in ojstro kaznuje, se bote greha varovali, in da
ne bote imeli želja po nepripušenih rečeh, kakor so Izraelci storili,
ki so namesti mane poželeli mesa, in so zavoljo tega poželenja
bili ojstro kaznovani od Boga 2 ). Teč razlagavcev meni, da sv.
apostelj z besedami: ne poželite hudih reči,  meri na to, da
so Korinčani želje imeli po mesu  darovanem malikom; drugi pa
menijo, da sv. apostelj sploh  opominja, ne imeti želja po nepri¬
pušenih rečeh.

Preljubi! tudi nas opominja sv. Pavel s temi besedami, ne
imeti želja po nepripušenih rečeh; iz poželjivosti, če se ji človek
vda, vanjo privoli, pride, kakor sv. Jakop  uči (1, 14. 15.), vsak
greh. Da ne bomo tedaj grešili, in po grehu prišli v večno po¬
gubljenje, vedno zatirajmo in zamorjujmo hudo poželjivost; ne
navezujmo svojega serca na zemeljske, časne in minljive reči,
ampak hrepenimo po tistem, kar je zgorej 3 ), prizadevajmo si za
nebeške dobrote in darove.

V. 7. „Tudi ne bodite malikovavci",  namreč s tem, da bi se
vdeleževali malikovavske mize ali pojedin, pri kterih so se malikom
darovane jedi jedle, ker tako vdeleževanje je, kakor sv. apostelj
poznejše (v. 20.) uči, nekaka zveza s samimi maliki. — „Kahor
nekteri zmed njih, kakor je pisano",  namreč v druzih Mojzesovih
bukvah (32, 6.). — „Ljudstvo je sedlo jest in pit, in so ■ vstali
igrat".  Sv. apostelj misli s tem pojedino, ktero so Izraelci napra¬
vili, kadar so zlatemu teletu darovali.

Kristijani! kakor je bilo vernim ali kristijanom pervih časov
prepovedano, se vdeleževati malikovanja, kar se je zgodilo, če so
se vdeleževali ajdovskih pojedin, tako je tudi nam prepovedano,
imeti zvezo z ljudmi, ki so hudobiji vdani, da bi tudi mi sami od
njih slabega zgleda zapeljani, hudobni ne postali; tudi nam je za¬
povedano, se varovati vsega malikovanja. Kristijan je malikovavec,
če služi sebi, svoji častiželjnosti, napuhu 4 ), ali lakomnosti r ’), ali

') 4. Mojz. 14, 30. i. d. - 2 ) 4. Mojz. 11, 4. i. d. - 3 )  Kol. 3, 2. —
') 1. Jau. 2, 19. — 5 ) Efež. 5, 5.

14 *

212

mesenemu poželenju, mesenim željam *). Vsi ti nimajo vere v
Boga, nar višega Gospoda, nimajo ljubezni do njega, ampak vseh
teh Bog je ali čast, ali bogastvo, ali mesena veselja in sladnosti;
tem zadostiti je njih hrepenenje, so vse njih želje. Vse to pa,
kar človek bolj  kakor Boga ljubi, ali zoper Božjo voljo ljubi, je
njegov malik. Bogu služiti, njega ljubiti, naj bo naše hrepenenje,
naj bodo naše želje.

V. 8. „Tudi ne nečistujmo, kakor so nekteri zmed njih ne¬
čistovali , in jih je padlo en dan tri in dvajset tisuč“.  Sv. Pavel
ima tukaj pred očini zgodbo, ktera se bere v četertih Mojzesovih
bukvah (25, 1—9:). Ko so namreč Izraelci zapeljani od moabskih
hčer malika Bal-Peor z razujzdanim življenjem častili, so bili za
tega voljo ojstro od Boga kaznovani, padlo ali naglo umerlo jih
je 24,000. Sv. Pavel tukaj govori le od 23,000. Nekteri razlagavci
menijo, da sv. apostelj le od teh govori, ki so naglo umerli, ne
tudi od teh, ki so bili po duhovnih umorjeni. Drugi spet mislijo,
da Mojzes naznanja nar viši število njih, ki so padli, sv. Pavel
pa nar nižejši. Nar bolj verjetno je, da je ta razloček iz tega prišel,
ker prepisovavci greških rokopisov skrajšanih greških besedi niso
prav razumevali; da so namreč greške besede: eikosi  trs, na¬
mesti: eikosi tessares (štiri  in dvajset)brali: eikosi treis (tri
in dvajset).

Preljubi! ojstro kaznovanje Izraelcev ali Judov zavoljo razujzda-
nega življenja naj nam bo v svarivni zgled, se varovati nečistosti.
Po sv. kerstu je telo kristijanovo postalo tempelj,  prebivališe sv.
Duha. „Ali ne veste, pravi sv. Pavel  Korinčanom 2 ), da so vaša
telesa udje Kristusovi? Ali ne veste, de so vaši udje (vaše telo
po greškem) tempelj svetega Duha, kteri je v vas, kterega imate
od Boga“ ;! )? „Telo tedaj, pravi sv. apostelj 4 ), ni za nečistost,
ampak za Gospoda, (da namreč Kristusu, kterega ud je, v čistosti
služi), in Gospod za telo“ (ker Kristus je glava, in mi udje njegovega
skrivnostnega telesa). Slehern torej, kdor se udov svojega telesa v
nečistost poslužuje, oskruni in omadežva tempelj sv. Duha, prebi¬
vališe sv. Duha izda hudiču. Zatorej pravi sv. Pavel:  „Ysak greh,
ki ga človek stori, je zunaj telesa; kdor se pa nečistosti vda, se pre¬
greši nad svojim lastnim telesom", ker ga podverže sužnosti ne¬
čistosti. Od Boga imamo dušo in telo; Bogu tedaj dušo in telo
darujmo; njemu z dušo in s telesom služimo.

‘) Fil. 3, 19. — 2 ) 1. Kor. 6, 15. — 3 ) 1. Kor. 6,19. - 4 ) 1. Kor. 6,13.

213

V. 9. „Tudi ne skušajmo Kristusa, kakor so ga njih nekteri
skušali, in so od kač poginili 1 .  Sv. apostelj ima tukaj pred očmi
prigodbo, ktera se bere v četertih Mojzesovih bukvah (24, 4~6.).
Izraelci so bili namreč nejevoljni zavoljo težavnega popotvanja
v pušavi, in so mermrali zoper Jehova in Mojzesa, in so tako
skušali Božjo vsegamogočnost in neskončno dobrotljivost, če jim
more ali hoče pomagati. Za tega voljo jih je bilo veliko njih od
strupenih kač pičenih in so umerli. Sv. Pavel pa tukaj pravi, da
Izraelci so Kristusa  skušali, ker je bil Bog Jehova,  ki se je
v stari zavezi prikazoval 1 )  in za ljudi delal 2 ), ki se tudi
Bog-angel  imenuje 3 ), po uku sv. očetov  (Ignacija, Justina,
Ireneja, Ciprijana, Hilarija, Cirila Jeruzalemskega, Krizostoma,
Ambrozija, Avguština, Atanazija, po tem Origena in Teodoreta)
in tudi sv. cerkve,  kakor njene molitve o godu spomina ter-
pljenja  Gospoda našega, Jezusa Kristusa, in veliki petek  uče,
ravno tisti Sin Božji,  Božja Beseda 4 ), ki je, ko je prišlo spol-
njenje časa, v Jezusu meso,  človek postal. Če je Kristus Jehova
stare zaveze, iz teh besedi sv. Pavla izhaja, da Kristus je pravi
Bog. (Primeri kar je od tega govorjeno v praznik angelov
varhov). — Korinčani  so Kristusa skušali, ker so se z vdeleže-
vanjem malikovavskih miz ali pojedin dušni nevarnosti izpostavili,
in s tem tako rekoč Kristusovo  moč  skušali, ali jih bo s
svojo močjo obvaroval, da ne bodo spet v ajdovstvo padli (v. 22.).

Preljubi! ojstro je Bog, kakor sv. pismo uči, Izraelce kazno¬
val, ker so ga skušali. Varujmo se enacega dejanja. Mi kristijani
bi Boga skušali, ko bi mislili, da Bog velikih gnad in dobrot,
ktere nam je zavoljo Kristusovega zasluženja dal, ni dal iz ljubezni
do nas; ali, ko bi mislili, da nam jih je le zavoljo tega podelil,
da bi nas, ko bi grešili, toliko ojstrejše kaznoval; ali ko bi dvomili,
da nam pri skušnjavah v greh hoče dati potrebne gnade; ali ko
bi prederzno v njegovo dobrotljivost zaupali, in se brez potrebe
podali v dušno nevarnost, v okolišine, zadeve in priložnosti, ktere
bi nas pri naši slabosti v greh zapeljevale. Prederzno, skušanje
Božje dobrotljivosti bi bilo, misliti, da nam mora  Bog sam v
vseh okolišinah in zadevah, v ktere smo po svojem zadolženji
prišli, pomagati, ali toliko gnade dati, kolikor je drugim podeli;
ker on je Gospod gnad, in deli slehernemu, kakor hoče 5 ).

') 2. Mojz. 3, 2. - 2 ) 1. Mojz. 2, 7. pog. 3. - 3 ) 2. Mojz. 3, 2. —

4 )  Jan. 1, 1. - 5 ) 1. Kor. 12, 11.

214

V. 10. „Tudi ne godernjajte, JcaJcor so njih uekterigodernjali,
in so bili pokončani po  (angelu) pokončevavcu“.  Nekteri razlagavci
mislijo, da ima sv. apostelj pri teh besedah pred očmi mermranje
Izraelcev o vernitvi oglednikov, ki so slabo naznanilo iz obljubljene
dežele prinesli; zavoljo tega mermranja so oni deseteri ogledniki
nagloma umerli, Izraelcev pa nihče razim Jozveta in Kaleba ni
prišel v obljubljeno deželo '). Drugi pa menijo, da te besede zade¬
vajo mermranje Izraelcev po kaznovanji Ko reta, Datana in
Abirona 2 )  zoper Mojzesa in Arona. Ta misel spredek zasluži,
ker je tukaj govorjenje od mermranja nekterih,  ne vsega ljudstva.
Pri Mojzesu je govorjenje od nadloge,  ktera je 14,000 Izraelcev
pobrala; sv. Pavel pa govori od angela pokončevavca,  ker,
kakor sv. pismo uči, se Bog večkrat angelov (dobrih) posluži,
kadar hoče hudobne ljudi z nadlogami kaznovati 3 ). Ko sv. Pavel
Korinčanom to prigodbo pred oči postavi, jih hoče s tem opomniti,
da naj se ne ustavljajo njemu, in sploh ne učenikom in spred-
nikom, ki so od Boga postavljeni. — S tem pa tudi opominja
verne vseh časov, se ne ustavljati od Boga postavljenim sprednikom,
ne duhovski, ne deželski gosposki, ampak vsaki viši gosposki po-
koršino skazovati. „Kdor vas (in vaše naslednike), je Kristus
aposteljnom rekel, posluša, mene posluša, in kdor vas zaničuje,
mene zaničuje" 4 ). In sv. Pavel  pravi: „Kdor se oblasti, (viši
gosposki) ustavlja, se Božji volji ustavlja; zakaj Božja služabnica
je, maševavka k strahovanju tistega, kteri hudo dela" 5 ).

V. 11. „Vse to se jim je pa v zgled zgodilo hoče reči: z
vsemi temi kaznimi je Bog Izraelce tepel, da imamo svarivni zgled
nad njimi. — „Zapisano je namreč nam v posvarjenje“,  to je, vse
te kazni so zapisane v naše podučenje in posvarjenje. — „Ki v
poslednjih časih živimo to je, nam, ki živimo v keršanskem času,
kteri je konec vseh časov, ker je keršanski čas zadnji čas razvitega
Božjega kraljestva na zemlji. To naj nas spodbada, tolikanj svetejši
živeti, in se pripravljati k srečni smerti in sodbi. — (Zastran
besedi: poslednji časi,  primeri razlago lista od Hebrejcev, ki
se božični praznik pri tretji  maši bere).

V. 12. „Kdor tedaj meni, da stoji, naj gleda, da ne pade“.
Te besede so svarivni sklep  iz vsega, kar je dozdaj povedal; in
sv. apostelj hoče reči: Izraelci, ker so bili izvoljeno ljudstvo Božje,
so mislili, da bodo svoj cilj in konec dosegli, da bodo prišli v

‘) 4. Mojz. pog. 14. — 2 ) 4. Mojz. 16, 41. - 3 ) 2. Mak. 15, 22. -

4 ) Luk. 10, 16. - 5 ) Eimlj. 13, 2. 4.

215

obljubljeno deželo, in vendar se to ni zgodilo; tudi mi ne smemo
misliti, da zavoljo tega, ker smo kristijani, moramo doseči večno
zveličanje. — Da bi verne spodbudil, stanovitno v dobrem ostati,
pravi sv. apostelj:

V. 13. „ Skušnjava naj nad vas ne pride druga, ko človeška";
to je, skušnjava v hudo, v greh, naj nad vas ne pride, kakor
takošna, ktera je vašim človeškim močem primerjena, ktero zamorete
premagati. V greškem je: Skušnjava nad vas ni prišla, kakor
človeška,  to je, vaše skušnjave so take, da jih zamorete premagati.
— „Bog pa je zvest",  namreč v svojih obljubah, on bo pričeto
delo nad vami dokončal. — „Ki vas ne bo pustil skušati bolj, kakor
premorete, temuč bo storil tudi s skušnjavo izid, da jo zmagate",
to je, bo gnado dal, da bote skušnjavo zmagali, in korist imeli
od nje. —

Kristijani! kako tolaživno je to za nas, da nas Bog ne pusti
bolj skušati, kakor premoremo, in da nam vselej da potrebno
gnado, da zamoremo skušnjavo premagati. Ako vse storimo, kar
je naša dolžnost, in kar je v naši moči, zamoremo polni zaupanja
od Boga potrebne pomoči pričakovati; zakaj on je zvest v svojih
obljubah. Sej smo njegovi otroci. Bog sam govori po prerokH
Izaiju  (49, 15. 16.): „Žena zamore pozabiti svoje dete, Bog
svojih otrok ne pozabi 1 '. „On jih varuje", pravi sv. psalmopevec,
„bolj ko človek punčico v očesu, ali koklja svoja pišeta" (ps. 16, 8.).
„Ako je Bog za nas", pravi sv. Pavel  '), „kdo je zoper nas"? to
je, ako Bog dela za naše zveličanje, se nam ni nobenega sovraž¬
nika bati.

Deseto nedeljo po binkoštih.

Beril« iz 1. lisla sv. Pavla aposleljna do Korinčanov 12, 2—11.

V. 2. „Bratje! ko ste bili neverniki, veste, da ste k mutastim
malikom bodili".  S temi besedami sv. Pavel opominja Korinčaue
njih žalostnega stanu, ko so bili še ajdje. Takrat, pravi, ste hodili
k malikom, ki niso bili zmožni govoriti, in niso duha imeli, in
tedaj niso mogli ne podučiti, ne tudi pravega duha vdihniti, in
sicer ste hodili k njim sami brez duha, slepotno, ne da bi se bili

') Rimlj. 8, 31.

216

s svojo- pametjo posvetovali, s ktero Li bili mogli Boga in njegove
Božje, lastnosti iz vstvarjenja, ohranovanja in vladanja sveta spo¬
znati '). —*■ „Kakor ste bilipeljani“,  namreč od svoje nespameti,
ker ste v oslepljenji svojega uma, ktero je iz brezbožnega življenja
izhajalo, namesti Boga stvari kot božja bitja častili * 2 ); peljani ste
bili pa tudi od hudiča,  ki vas je k njim iti nagiboval 8 ). Vse
drugači je v keršanstvu;  tukaj se nič ne zgodi slepotno, tukaj
vlada in vodi pravi Duh Božji 4 ). V naslednjem pove sv. apostelj
znam  n j a,  iz kterih se pravi duh spozna.

V. 3. „Zato“,  ker namreč nočem, da hi vam bilo neznano
zastran duhovnih darov (v. 1.) — „Vam na znanje dam, da nihče,
ki v Duhu Božjem govori“,  to je, ki od sv. Duha navdihnjen govori,
ali mnogotere jezike ali prihodnje reči prerokuje (od kterih v 10.
versti govori). — „ Jezusa ne kolne; in nihče ne more reči: Gospod
Jezus, drugači, ko v svetem Duhu“.  — Pravi  Duh je Duh (Boga)
Očeta in Sina,  ki je v Jezusu Nazareškem človek postal. Kdor
tedaj v veri ne spozna Jezusa, ampak ga kolne,  kar so Judje
po pričevanji sv. spričevavca Justina  večkrat storili, ker jim
Kristus ni bil moč Božja 5 ), ampak pohujšanje G ), to je v spodtiko,
ker so pričakovali Mesija v svetni mogočnosti in časti, v tem ni
Duh Božji, ampak hudičev. Kdor pa veruje in Jezusa s sercem
in z ustmi spozna za Gospoda in Odrešenika in ga časti, je to
znamnje, da ima pravega Duha, Božjega, ker k taki veri in temu
spoznanju človek le po sv. Duhu pride 7 ). Kolne,  v greškem je:
anathema, to je: prekletstvo.  To prekletstvo se je pri Iz¬
raelcih izrekovalo nad narodi, mesti, živalmi, nad posameznimi
ljudmi, in s tem so bile take stvari brez preklica odločene v po¬
polno pokončanje 8 ).

Kristijani! Jezus je Gospod.  Ako Jezusa imenujemo
Gospoda, s tem spoznamo, da je Sin Božji, Odrešenik in Zveličar
sveta, dajeSrednik med Bogom in ljudmi. „Nobeno drugo ime pod
nebom ni dano ljudem, v kterem bimi mogli zveličani biti “ 9 ). »Druzega
dna nihče ne more vložiti razun tega, ki je vloženo, ktero je Kri¬
stus Jezus “ 10 ). Njega se tedaj zvesto deržimo v stanovitni veri,
v terdnem upanji in v goreči ljubezni. Ako to storimo, pokažemo
v dejanji, da imamo Duha Božjega; zakaj nihče ne more reči:
Gospod Jezus, drugači, ko v svetem Duhu. Preljubi! ali pač vsi

') Rimi j. 1, 19. 20. — 2 ) Rimlj. 1, 21. i. d. - 3 ) 1. Kor. 10, 20.; Efež.

2, 2. — 4 ) Rimlj. 8, 14. — 5 ) 1. Kor. 1, 18. - ») 1. Kor. 1, 23. — ’) Mat.

16, 17. - 8 ) 3. Mojz. 27, 28. — 9 ) Dej. apost. 4, 12. - ">) 1. Kor. 3 ,  11.

217

spoznajo Jezusa za Gospoda? ali ga pač vsi ljudje časte? O, ko¬
liko jih je, ki ga kolnejo! Vsi ti, ki keršanstvu nasprotujejo, vero
v Jezusa Kristusa, v njegovo odrešenje in sv. skrivnosti ustmeno
ali pismeno napadajo, zasmehujejo, podkopujejo, vsi ti Kristusa
kolnejo. ,,Noben duh, pravi sv. Janez  ‘), kteri Jezusa razdeva
(to je, taji njegovo človeško natoro, njegov prihod na svet in nje¬
govo odrešivno delo) ni iz Boga“. Pa tudi ti Kristusa kolnejo, ki
njegovo cerkev, njene nauke in naprave zasmehujejo, ki cerkev
njegovo in njenega poglavarja preganjajo. Tacih ljudi in bnkev se
mora kristijan ogibati, kakor kužne bolezni, da ne bo škode v veri
ali v keršanskem življenji terpel, in hodil po nesrečni poti, po
kteri sovražniki keršanstva hodijo.

V. 4. „Darovi so mnogoteri, Duh pa je eden“;  hoče reči:
akoravno je v keršanstvu le en pravi Duh, se ta vendar pri raznih
ljudeh v raznih darovih razodeva, ktere sv. Duh deli. (Zastran
duhovnih darov  primeri, kar je bilo rečeno drugo  nedeljo po
razglašenji Gospodovem.)

V. 5. „In službe so mnogotere, Gospod pa je eden“.  V besedi:
službe  razumeva sv. apostelj vse cerkvene službe po raznih sto¬
pinjah, namreč službo apostoljstva, službo škofovsko, mašniško
službo , službo dijakonov. Vse te službe se prilastujejo enemu
Gospodu, Bogu - človeku Kristusu , glavi cerkve; izvirajo iz nje¬
gove kraljeve službe, in se spet nanj povračujejo. Kristus in
cerkev sta eno;  tedaj vse službe, ktere služijo v rast, v razšir¬
janje cerkve, služijo tudi Kristusu; zatorej so tudi služabniki
cerkve  imenovani služabniki Kristusovi 2 ).

V. 6. „In dela so mnogotera“,  to je,  mnogoteri so čudeži,
na primer: ozdravljanje bolnikov, izganjanje hudičev. — „Bog pa
je eden, kteri dela vse v vseli“.  Sv. apostelj prilastuje tukaj dar
čudeže  delati Bogu Očetu,  ker se v njih Božja vsegamo-
g o č n o s t razodeva; vsegamogočnost, tedaj tudi dela vsegamo-
gočnosti se pa v sv. pismu Bogu Očetu  prilastujejo, ki je izvirni
vzrok vseh reči. Sv. apostelj hoče tedaj reči: Različni duhovni
darovi so od enega Duha, kakor so različne cerkvene službe od
enega Kristusa, in različne čudodelne moči od enega Boga Očeta.
V vseh Božjih delih, ktera so na ven obernjena, tedaj tudi v de¬
lavnosti Božji v,, cerkvi se razodevajo tri Božje osebe.

V. 7. „Slehernemu pa je dano razodenje Duha v pmd“.
Sv. apostelj hoče reči: Slehernemu pa, komur sv. Duh poseben

‘) 1. Jan. 4, 3. — 2 )  1. Kor. 4, 1,

218

dar podeli, ga ne prejme le samo sam zase, ampak v prid vse
svete cerkve. S temi besedami naznanja namen ali cilj in konec
vseh duhovnih darov; ta je namreč prid vse cerkve J ). — Besede:
slehernemu je dano razodenje Duha,  sv. apostelj v na¬
slednjih verstah (8—10.) razlagaje, našteva devetere duhovne da¬
rove, ktere on sam v tri verste (v. 8., v. 9. in v. 10.) razdeluje.

V. 8. „Enemu je po duhu dano govorjenje modrosti 1 .  M o-
drost  je aposteljnu tukaj spoznanje keršanstva, skrivnost svete
vere 2 ); govorjenje modrosti  pa je dar, skrivnosti sv. vere
drugim razodevati. — „Enemu pa govorjenje učenosti po ravno
tistem Duhu“.  Učenost  je globokejše znanje resnic keršanske
vere; govorjenje učenosti  je dar, po unem globokejšem spo¬
znanji učiti.

V. 9. „Enemu vera v ravno tistem Duhu“.  Vera tukaj ni
opravičujoča vera, ktero mora vsak imeti, ako hoče zveličan biti,
ker je, kakor sv. tridentinski zbor uči, korenina in podlaga
opravičenja; ampak je vera, kakoršna se le nekterim podeli, namreč
vera čudežev,  od ktere Kristus  pravi, da gore prestavlja 3 ).
(Primeri, kar je od te vere rečeno tretjo  predpostno nedeljo v. 2.)
— „Enemu dar ozdravljanja v ravno tistem Duhu“,  to je, dar
bolnike ozdravljati.

V. 10. „Enemu delanje čudežev 1 ',  to je, dar veči čudeže de¬
lati, mertve obujati, hudobne duhove izganjati, hudobne ljudi ka¬
znovati i. t. d. — „Enemu prerokovanje",  to je, dar s čeznatorno
navdihnjeno besedo, Božje skrivnosti učiti, ali prihodnje reči na¬
povedovati. — „Enemu razločevanje duhov",  to je , dar razsoditi,
če kdo res po razsvetljenji sv. Duha govori, ali pa iz lastne lju¬
bezni in samopridnosti, ali še celo po slepilu hudobnega duha 4 ).
Za ta dar mora posebno spovednik Boga prositi, kolikor mu gaje
v vladanje duš potreba. — „Enemu mnogoteri jeziki",  to je, dar
mnogotere jezike govoriti, ko so bili govorivcu poprej popolnoma
neznani. (Primeri, kar je od tega rečeno binkoštno nedeljo). —
„Enemu razlaganje govorov",  to je, dar razlagati, kar so drugi od
sv. Duha razsvetljeni govorili.

V. 11. „ Vse to pa",  in še drugo. — „Dela en in ravno

tisti Duh, kteri deli slehernemu, kakor hoče",  to je, kakor se v občni
prid v vstanovitev in razširjanje Božjega kraljestva potrebuje. —
Take duhovne darove je sv. Duh perve čase sv. cerkve pogosto

‘) 1. Pet. 4, 10.; Bfež. 4, 12—16. - '-) Efež. 1, 17.; 3, 19. — 3 ) Mat.
21, 21. — 4 ) 1. Jan. 4, 1.

219

delil med verne, ter je z njih čudovitostjo spričeval, da je ker-
šanstvo res od Boga. Poznejše, ko je bila cerkev že bolj razširjena,
se je to bolj po redko godilo, dasiravno je Bog od časa do časa
sebe in svoje verne z njimi poveličeval.

Preljubi! mnogotere darove je sv. Duh, kakor sv. Pavel uči,
Korinčanom podelil, in sicer v prid vse cerkve. Kakor se pa rado
in pogosto na svetu zgodi, da se človek dč, napuhu posesti in pre¬
magati , tako se je to tudi pri nekterih vernih Korinske občine
zgodilo. Nekteri zmed njih so namreč po tacih darovih hlepeli;
obdarovani so z njimi prevzetovali in jih slabo obračali; drugi pa,
ki teh darov niso imeli, so obdarovane zavidovali; vsi tedaj so za¬
nemarjali ljubezen, ktero vendar mora kristijan nad vse drugo
ceniti ‘j. Ker napuh in nečimurnost napravljata na svetu nai¬
vec zmešnjav in nevednosti in pregreh, sv. Pavel podučuje Korin-
čane, kteri je namen ali cilj in konec teh darov, ko pravi, da sle-
hern, komur sv. Duh kak poseben dar podeli, ga ne prejme sam
zase, ampak v prid vse cerkve;  da te darove deli en in ravno
tisti sv. Duh,  in sicer po svoji volji brez človeškega zasluženja s ).
S tem pa sv. apostelj verne vseh časov, tedaj tudi nas opominja,
med seboj v miru živeti, in se darov, ktere Bog nekterim podeli,
v prid vseh druzih, vse cerkve, vsega skrivnostnega Kristusovega
telesa poslužiti; tedaj natanko spolnovati vse dolžnosti v tem po¬
klicu, kteri je slehernemu od Boga odločen, ker mi vsi smo udje
enega telesa, kterega glava je Kristus in ktero (telo) en Duh po¬
življa. Če bomo tako ravnali, bomo poviševali čast Božjo, pod¬
pirali duhovni prid bližnjega in vterjevali svoje posvečenje, bomo
vsi cerkvi Kristusovi v prid. (Primeri, kar je rečeno 1. nedeljo
po razglašenji Gospodovem v. 5.)

Enajsto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz 1. lista sv. Pavla aposteljna do Korinčanov 15,1—10.

V. 1. „Bratje! opomnim vas“,  ker sem vas namreč z besedo
že podučil. — „Eoangelija“,  to je (kakor 3. in 4. verste učite),
nauka od smerti in vstajenja Kristusovega, ktere dve resnici ste

‘) 1. Kor. 13, 1-8. 13. - 2 ) Rimlj. 12, 6.

220

poglavitne vsega evangelija. — „Kterega sem vam oznanoval, kte-
rega ste tudi sprejeli",  namreč po veri. „V Jcterem ste tudi sta¬
novitni",  ko se namreč niste dali zapeljati, ampak imate evangeli
kot podlago vsega svojega notranjega in vnanjega življenja.

V. 2. „V kterem hote tudi zveličani, oko se ga tako deržite,
kakor sem vam oznanoval",  da namreč nič v njem ne spremenite,
ali en ali drngi nauk (n. pr. nauk od vstajenja mesa) tajite. —
„Če niste zastonj verovali";  ko bi se to zgodilo, bi bila vaša vera
zastonj, brez sadu. Iz tega se tedaj razvidi, da kdor ne veruje
vseh  naukov sv. evangelija, če tudi le en nauk zaverže ali ne
veruje tako, kakor sv. cerkev uči, ta zastonj veruje, ne more zve¬
ličan biti.

V. 3. „Zakaj sporočil sem vam sosebno".  S temi besedami
začne sv. apostelj razlagati, kar je poprej rekel: kterega sem vam
oznanoval. Sosebno,  to je poglavitne dele keršanskega nauka,
med kterimi sv. apostelj v naslednjih besedah sosebno opomni
smerti, pokopa in vstajenja  Kristusovega. — „Kar sem tudi
prejel",  namreč po razodenji Jezusa Kristusa ! ), to je, po naravnem
podučenji od Jezusa Kristusa 2 ). Sv. apostelj je tedaj, kar je po
razodenji od Kristusa prejel, Korinčanom z besedo ustmeno
zročil. Tako se je keršanstvo od začetka ustmeno,  z besedo
razširjevalo, od časa aposteljnov do dandanes. — „Da je Kristus za
naše grehe umeri".  Akoravno je sv. aposteljnu tukaj posebno na
tem ležeče, dokazati resnico vstajenja  Kristusovega, vendar tudi
opomni smerti in pokopa  njegovega, ker vstajenje Kristusovo
se povračuje na njegovo smert,  pokop pa je poterjenje  smerti
njegove. Sv. apostelj pravi: Kristus je umeri za naše grehe.
Mi vsi (ves človeški rod) smo po grehu (ali samo po izvirnem
ali pa tudi z dejanskimi grehi) prišli v sužnost greha, hudiča,
pogubljenja in smerti. Mi sami si nismo mogli pomagati, ker
nihče ni mogel za neskončno zadolženje pridobiti neskončnega za-
služenja. Bog sam se nas je v svoji neskončni ljubezni usmilil,
ko je, dasi ga nismo prosili, svojega edinorojenega Sina na svet
poslal 3 ), in ta je, ker je človek postal, zadolženje in kazen vseh
grehov nase vzel 4 ), in je namesti nas, dolžnih grešnikov 5 ), kazen
preterpel, ko je za odkupšino dal svoje življenje, ko se je za nas
dal v spravno daritev na križu 6 ), po kteri odkupšini ali spravni
daritvi smo bili iz une sužnosti greha, hudiča, pogubljenja in smerti

•) Gal. 1, 12. - l ) 1. Kor. 11, 23. — 3 ) 1. Jan. 4, 10. - 4 ) 1. Pet.

2, 24. - 5 ) Gal. 1, 4.; 3, 13. - <j Kimlj. 3, 25.; 1. Pet. 1, 19.

221

rešeni in z Bogom spravljeni , ). — „Po pismih to je, kakor je
bilo prerokovano od preroka Izaija  (53, 5.), ki pravi: „On
(Mesija) je bil ranjen zavoljo naših grehov, in potert zavoljo na¬
ših hudobij 11 .

V. 4. „In da je bil pokopan, in da je tretji dan vstal po
pismih“,  to je, kakor je bilo prerokovano od Davida,  ki (ps. 15,
10.) v svoji osebi od Mesija,  ki mu je bil predpodoba, govori:
„Ne boš pustil moje duše (to je: mene,  kakor zveza z besedami:
svojemu svetemu  uči) v peklu (v grobu), in tudi ne boš pri¬
pustil svojemu svetemu viditi trohnobe 11 ;  potem od Izaija
(11, 10.), „da bo njegov grob častitljiv 11 ,  in vpodobljen v živ¬
ljenji preroka Jona  (2, 1—11.), ki je bil po besedah sv. Jero¬
nima  prerokovavna predpodoba Jezusa Kristusa, ko je bil tri dni
v ribjem trebuhu, in potem po Božjem povelji spet živ od ribe na
suho verzen.

Preljubi! Kristus je po besedah sv. Pavla za naše grehe
umeri; on je za vse umeri 2 ), da bi vsi imeli dušno življenje,
življenje gnade in enkrat življenje zveličanja. Ljubezen,  ktera
je Kristusa nagnila, življenje dati za vse, nas uči, kaj moramo
storiti za čast Božjo in za zveličanje ljudi, svojih bratov. Ljubezen
do Kristusa nas priganja, da, ako je on za vse umeri, moramo mi
vsi sebi  odmreti, in le njemu  živeti. „Za vse, piše sv. Pavel,
je Kristus umeri; torej tudi ti, kteri žive, ne žive več sebi, ampak
njemu, kteri je zanje umeri in (od mertvih) vstal 11 3 ). Pri sv. kerstu
smo, kakor sv. Pavel uči 4 ), s Kristusom umerli staremu človeku,
in smo prerojeni vstali k novemu življenju. Kakor Kristus, ko je
od mertvih vstal, po besedah sv. Pavla  več ne umerje, ampak
zdaj za vselej le za Boga, za čast Božjo živi, tako moramo tudi
mi grehu za vselej odmreti, in le za Boga, za Kristusa, za Božjo
in Kristusovo čast živeti, če bomo tako storili, se bomo hvaležni
skazali za neskončno ljubezen, ktero je Kristus do nas imel.

V. 5. „In da seje Kefu prikazal",  to je, aposteljnu Petru 5 ).
Od te prikazni govori tudi sv. Lukež  (24, 34.). Ker je sv. Pavlu
Kristusovo vstajenje od mertvih podlaga vse keršanske vere 6 ),
začne to resnico zdaj s tem dokazovati, da pripoveduje , komu se
je Kristus po svojem vstajenji prikazal. Od prikazen, ktere so po¬
božne žene imele 7 ), sv. Pavel molči, in sv. Petra  imenuje kot

') 2. Kor. 5, 18, 19. - J ) 2. Kor. 5, 15. - 3 ) 2. Kor. 5,15. - ") Rimlj.

6, 6. — 5 ) 1. Kor. 9, 5. - 6 ) 1. Kor. 15, 14. — 7 ) Jan. 20, 1.

222

p er v o pričo vstajenja Kristusovega, ker je bil poglavar apostelj-
nov. — „In potem enajst&rirtf‘,  ker Judeža več ni bilo med
aposteljni.

V. 6. „Potlej se je prikazal več ko pet sto bratom vsem Jemali,
zmed kterili je še zdaj veliko živili, eni pa so zaspali 11  ,  to je, umerli.
Več razlagavcev meni, da ta prikazen ni tista, od ktere sv.
Matevž  (28, 16.) govori, ker je tam govorjenje le od enaj s terih
učencev; evangelisti tedaj te prikazni ne opomnijo; drugi razla-
gavci pa mislijo, da je ta prikazen ravno tista, in da so med tem
500 brati bili tudi enajsteri.

V. 7. „Potlej se je prikazal Jakopu",  namreč mlajšemu 1 ),
ki je bil tudi imenovan brat  Gospodov 2 ), in je bil pervi jeru¬
zalemski škof. — »Potlej vsem aposteljnom“,  to je, enajsterim z
vsemi drugimi učenci (Krizostom). Od teh dveh prikazen sv. evan¬
geliji nič ne povejo.

V. 8. „Poslednjič za vsemi  (namreč aposteljni) pa se je pri¬
kazal tudi meni kakor negodniku“.  Sv. Pavel se imenuje negod-
nika,  ker je, kakor v 9. versti sam pravi, cerkev Božjo preganjal,
tedaj ravno tako malo pravice ima, se imenovati aposteljna, kakor
negodni sad ni vreden, da bi se človek imenoval. Od te prikazni
govori sv. L u k e ž 3 ).

V. 9. „Zakaj jest sem nar manjši aposteljnov, in nisem vreden
apostelj imenovan biti“.  S temi besedami razlaguje, zakaj se ne¬
go dni k a imenuje. S tem pa, da se imenuje nar manjšega
aposteljnov, pokaže svojo veliko ponižnost,  ktero še veči razo¬
deva, ko se v listu do Efežanov (3, 8.) nar manjšega med vsemi
svetimi (vernimi) imenuje. — „Ker sem preganjal cerkev Božjo“,
to je, verne, ki so cerkev Božja. — Toda, akoravno spozna svojo
nevrednost, vendar ne more zamolčati tega, kar je milost (gnada)
Božja v njem storila; zatorej pravi:

V. 10. „Po milosti Božji pa sem to, kar sem, in njegova
milost v meni ni bila prazna „Ne sama milost (gnada) Božja,
pravi sv. Avguštin,  ne jest sam, ampak milost Božja z menoj“.

Kristijani! občudujmo veliko ponižnost sv. Pavla! Po milosti
Božji sem to, kar sem, pravi sv. apostelj. Ko to pravi, očitno
spozna svojo slabost in nezmožnost, ker vse, kar je za Kristusa in
cerkev njegovo storil in terpel, milosti (gnadi) Božji prilastuje.
Učimo se iz tega biti ponižni, in če kaj dobrega pred drugimi
imamo, ali smo kaj dobrega storili, ne prilastujmo tega sebi, svoji

') Mat. 10, 3. — ‘)  Mat. 13, 55. — 3 ) Dej. apost. 9, 3. i. d.

223

moči, ampak milosti Božji. Imejmo pred očmi, kar sv. Pavel
pravi: „Kaj imaš, kar bi ne bil prejel (namreč od Boga)? Ako
■ si pa prejel, kaj se hvališ, kakor da bi ne bil prejel “ ') ? Sv.
Pavel pravi: njegova (Božja) milost v meni ni bila prazna,  ni
bila brez sadu. S temi besedami tudi nas, ki smo po milosti
Božji kristijani postali, opominja, da delajmo z milostjo ali gnado,
ki nam je podeljena, da tiste ne bomo zastonj , brez sadu, prejeli,
kar bi se zgodilo, ko bi ne delali dobrih del. Premislimo: ali smo
dozdej delali z milostjo Božjo, ali smo obrodili vreden sad pokore,
ali ni bila milost Božja prazna v nas, nedelavna, brez sadu? Mi¬
slimo , da bo Kristus Sodnik enkrat prišel, in od nas tirjal sad
pokore, sad dobrih del, in gorje temu, pri kterem ne bo najdel
sadil dobrih del. Prizadevajmo si zatorej po zgledu sv. Pavla z
milostjo Božjo zvesto delati, potem bomo zamogii upati večno zve¬
ličanje, ktero je Bog pripravil tem, ki bodo v dobrih delih pokazali
svojo ljubezen do Boga 2 ).

Dvanajsto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz 2. lista sv. Pavla aposteljna do Korinčanov 3, 4—9.

V. 4. „Bratje! taJcošno zaupanje imamo po Kristusu v Boga“.
Sv. apostelj v zvezi s prejšnjimi verstami (2. in 3.) hoče reči:
če v Boga zaupam, da ste že vi sami moje priporočavno pismo,
ker je namreč vaša keršanska vera  in vaše keršansko življenje
delo, ktero je Kristus po meni opravil, mi je to zaupanje prišlo
od Kristusa,  ki je srednik vseh milost (gnad), tedaj tudi tega
zaupanja, ne pa iz moje lastne moči. Enako govori sv. apostelj
v pervem listu (9, 1. 2.) vprašaje: „Ali niste vi moje delo v Go¬
spodu, zakaj pečat mojega apostoljstva ste vi v Gospodu*', s kte-
rimi besedami hoče reči: ali vas nisem jest k keršanski veri
spreobernil ? vaše spreobernjenje je očitno spričevanje in poter-
jenje moje apostoljske službe.

V. 5. „Ne kakor da bi premogli iz sebe kaj misliti, kakor
iz sebe, ampak naša zmožnost je iz Boga“.  Sv. apostelj hoče reči:
Iz samega sebe ne morem nič misliti ali določiti, kar bi služilo

') 1. Kor. 4, 7. - 2 ) 2. Tim. 4, 8.

224

k spreobernjenju in zveličanju ljudi, ampak vsa naša (čeznatorna)
zmožnost se opira na Božjo pomoč. — Da se morajo te besede sv.
aposteljna tako razumevati, tirja zveza te verste s prejšnjimi ver-
stami (2. in3.), v kterih govori od spreobernjenja  Korinčanov,
ktero se je po njegovi službi zgodilo. Tedaj popolnoma napčno
hočejo krivoverci iz teh besedi sv. Pavla sklepati, da n a t o r n i,
iz gnade sv. kersta ne prerojeni človek, je popolnoma nezmožen,
kaj dobrega  misliti, še manj pa storiti. Le v tem,  kar vero,
spreobernjenje, čeznatorno zasluženje in večno zveličanje zadeva,
je človek nezmožen iz sebe kaj misliti ali storiti. To tudi nas
kristijane opominja, da si smo vselej svesti te nezmožnosti. Če
verujemo v Kristusa, če dobra dela delamo, in si zaklade za več¬
nost nabiramo, ponižno spoznajmo, da tega nimamo po svoji moči,
ampak da je to delo milosti (gnade) Božje. Prosimo Boga, da nas
bo s svojo pomočjo vedno podpiral, nas razsvetljeval, nam dal
dobre misli, in nas v dobrih mislih in delih vterdil. Zatorej moli
sv. cerkev: „Dodeli nam milostivo, prosimo, Gospod, duha vselej
misliti,  kar je prav, in storiti-, da, ki brez tebe  ne moremo
biti, nam je mogoče po tvoji volji živeti 1 '.

V. 6. „Kteri nas je tudi storil pripravne služabnike nove za¬
veze",  ktero je namreč Bog po Kristusu z vsem človeštvom sklenil *).
Sv. apostelj pravi: nove  zaveze, zavezi nasproti, ktera je bila
po Mojzesu z Judi sklenjena, ktera, ko je Kristus prišel, se je p o-
starala,  je bila za odpravljeno spoznana' 2 ). — „Ne po Serki,
ampak po duhu".  Sv. apostelj hoče reči: Kteri (Kristus) nas je
storil služabnike zaveze, ktera ni po čerki, kakor je bila stara za¬
veza, ampak take zaveze, ktera je po duhu. V greškem je: zaveze,
— ne čerke,  ampak duha  (namreč služabnike). Pomen ostane
enak; ker zaveza po čerki ali čerka, je stara  zaveza, inza-
veza po duhu  ali duh  je nova zaveza. Stara  zaveza se ime¬
nuje zaveza po čerki ali čerka,  ker je bila njena podlaga pi¬
sana  postava, tedaj mertva čerka; nova  zaveza pa je zaveza
po duhu  ali duh,  ker je njena podlaga živi sv. Duh,  kteri
ljudi prestvarja, prerojuje, jih dela otroke Božje in oživlja 3 ). —
„Zakaj Serka umori, duh pa oživlja".  S temi besedami pove sv.
apostelj vzrok,  zakaj je Bog njega storil pripravnega službnika
nove zaveze. Postava namreč s svojimi zapovedmi je budila po¬
želenje, in je tako, akoravno sama na sebi dobra, dajala priložnost

Luk. 22, 20. 1. Kor. 11, 25. Gal. 4, 24. - 2 ) Hebv. 8,13. - 3 ) Riralj.

2, 29.; 7, 6. Hebr. 10, 29.

225

k grehu ‘), nobenega pa ni dala pripomočka, da bi se človek za-
mogel greha popolnoma varovati; in, ker je greh dušna smert 2 ),
je tedaj človeka duhovno umorila. Sv. Duh pa, ki se v novi za¬
vezi podeluje, oživlja,  ker v nas obroduje vero, upanje in ljubezen,
po kterih pravo (čeznatorno) življenje duše zadobimo 3 ). — Iz tega
tedaj je razvidno, daje nova  zaveza visokejši in čast it IjivSi
memo stare. Iz te veči imenitnosti in častitljivosti nove zaveze
sv. apostelj v naslednjih verstah (v. 7.—11.) sklepa, da je a po¬
što ljska služba  nove zaveze veliko bolj častitljiva in imenitna
memo službe stare zaveze, ko pravi:

V. 7. „Ako je tedaj služba smerti, s cevkami v kamne vdol-
bena, v časti bila“.  Služba smerti  je, kakor vsa zveza kaže,
služba Mojzesa,  ki je kot srednik med Bogom in izraelskim
ljudstvom deset zapoved v dveh kamnitih plošah vrezane s sinajske
gore prinesel. Sv. apostelj pravi: služba smerti,  namesti: služba
čerke,  ker to imenuje, kar je čerka delala,  namreč smert
(v. 6.), da bi s tem nasprotje med službo stare in nove zaveze
tolikanj bolj očitno storil. Ta služba smerti ali služba Mojzesova
se imenuje v kamen vdolbena,  ker so bile desetere zapovedi,
ktere so bile nar imenitnejši del postave , kteri je Mojzes služil,
v dve kamniti ploši vrezane 4 ). — „ Tako, da Izraelovi otroci niso
mogli pogledati v Mojzesov obraz, zavoljo svetlobe njegovega obličja,
ktera mine“.  S temi besedami meri sv. apostelj na to, kar se bere
v druzih Mojzesovih bukvah (34, 29. i. t. d.). Ko je bil namreč
Mojzes s sinajskega hriba prišel, je bilo njegovo obličje zavoljo
združnosti z Bogom tako svetlo, da so se Izraelci bali, vanj
pogledati.

V. 8. „Kako ne bo veliko bolj služba duha v časti“ ? Sv.
Pavel apostoljsko službo nove zaveze imenuje službo duha,  ker
deli sv. Duha, ki na duši mertve k novemu življenju (gnade) obuja
in jih oživlja. Sv. apostelj ima tukaj prihodnji  čas: ne bo (ne
pa sedanjega) z ozirom na staro zavezo, ali pa z ozirom na večno
dopolnitev Kristusovega kraljestva v nebesih 5 ). Sv. apostelj hoče
tedaj z besedami 7. in 8. verste reči: Služba (apostoljska), ki mi
jo je Bog dal, je čez vse imenitna in častitljiva; zakaj, če je
bila služba Mojzesa, ki je le morivni čerki služil, s toliko častjo
obdana, da se je njegovo obličje svetilo,  sicer ne za vselej, ampak
le za kratek čas,  ker je tudi postava, kteri je služil, le nekaj

') Bimlj. 7,5-13. - l ) Rimlj. 6, 21. - 3 ) Rimi.j. 8, 2.10. - <) 2.Mojz.
pog. 20. — 5 ) Hebr. 12, 22.

15

226

časa imela obstati, — koliko bolj časti vredno in imenitno mora
še le biti opravilo (ali služba) služabnikov nove zaveze.

V. 9. „Zakaj ako je služba pogubljenja v časti, je služba
pravice v veliko obilnejši časti“.  Te besede zapopadejo drugi  sklep
aposteljnov, da je namreč apostoljska služba nove zaveze veliko
častitljivši in imenitnejši memo službe stare zaveze. — Služba p o-
gubljenja  je to,  kar je poprej (v. 7.) imenoval službo s m er ti,
to je, Mojzesova služba, ktero sv. apostelj imenuje službo p o-
gubljenja,  ker postava, ko daje priložnost k grehu (v. 6.), vsa-
cega prekolne,  kteri je popolnoma ne spolnuje ’); ona tedaj
grešnika pogubljenju izda 2 ). — Kar je pa poprej (v. 8.) imenoval
službo duha  (namreč apostoljsko službo nove zaveze), imenuje
tukaj službo pravice 3 ),  ker v novi zavezi, v kteri se sv. Duh
podeluje, je človek prerojen, prestvarjen, bo v resnici opravičen
pred Bogom, to je, grehov očišen in posvečen 4 ).

Preljubi! mi smo kristijani, in kot kristijani smo udje nove
zaveze, ktero je Kristus vstanovil, in ktera, kakor sv. Pavel uči,
ni po čerki ali čerka,  ampak po duhu ali duh,  ker se v njej
sv. Duh podeluje, ki ljudi prerodi, prestvari, prenovi in oživlja.
Kakor je Kristus edini srednik med razžaljenim Bogom in med
grešnimi ljudmi 5 ), tako je cerkev,  ktero je Kristus vstanovil,
edina srednica med Kristusom in ljudmi. Zakaj cerkev je, ktera
nas pelje k Kristusu, nas s svojimi milostnimi pripomočki z njim
zedini, nas stori ude Kristusovega skrivnostnega telesa in otroke
Božje, in ko smo s Kristusom sklenjeni, smo tudi z Bogom zdru¬
ženi. Ce je tedaj cerkev naša srednica, ktera nas s Kristusom in
z Bogom združi, je pač naša dolžnost, se zvesto deržati Kristusove
sv. cerkve; tedaj poslušati njene nauke, in vse storiti, kar ona
storiti veleva. Nikoli ne pozabimo, kar Kristus  pravi: „Če kdo
cerkve ne posluša, naj ti bo kakor nevernik in očitni grešnik 4 ' 6 ),
to je, naj ti bo kakor tak, ki ni v družbi sv. cerkve. Cerkev pa
ljudi pelje k Kristusu, jih z njim in z Bogom zedini po svojih
služabnikih, škofih in mašnikih, ki so služabniki nove zaveze, kterih
služba je po nauku sv. Pavla veliko častitljivši in imenitnejši memo
službe stare zaveze, ktera je s svojo postavo človeku le pokazala,
da je pod grehom vklenjen in vjet 7 ), ni pa mogla po grehu mer-
tvega človeka oživiti, ga opravičiti in posvetiti 8 ). V novi zavezi

') 5. Mojz. 27, 26. — 2 ) Gal. 3, 10. - 3 ) 2. Kor. 11, 15. - *)  Kimlj.
1, 17.; 3, 22. — 5 ) 1. Tim. 2, 5. - 6 ) Mat. 18, 17. — 7 ) Bimlj. 1, 20.; 3, 9.
- 8 ) Gal. 3, 21.

227

pa, v kteri se sv. Duh podeluje, ki vse prestvari in prenovi, zadohi
človek pravo življenje duše, ker je opravičen in posvečen. Iz tega
pa tudi izhaja, da je služba služabnikov nove zaveze veliko častit-
ljivši in imenitnejši memo službe služabnikov stare zaveze. Nar
veči časti je vredna služba služabnikov nove zaveze. Mašniki
Kristusove cerkve so namestniki Kristusovi, in ko taki namesti
Kristusa opravljajo službo sprave 1 ), ki pokoro in Kristusa ozna-
nujejo in v njegovem imenu ponavljajo daritev sv. križa, dele od-
pušenje grehov in sv. Duha, in tako vdeležujejo ljudi Kristusovega
odrešenja. Zatorej je tudi dolžnost vernih, častiti in spoštovati
mašnike Kristusove cerkve; kdor njih zaničuje, zaničuje Kristusa,
kterega so namestniki, kakor je Kristus  sam aposteljnom rekel 2 ) :
„Kdor vas posluša, mene posluša; in kdor vas zaničuje, mene za¬
ničuje ; kdor pa mene zaničuje, zaničuje njega, ki je mene poslal",
to je, Boga Očeta. Ojstro pa bo Bog enkrat te kaznoval, kteri Kri¬
stusa zaničujejo. „Jest ne išem svoje časti, pravi Kristus 3 );
je, kteri je iše in sodi"; to je: Oče nebeški se bo za čast svojega
Sina potegnil, in bo močno udaril te, ki ga zaničujejo.

Trinajsto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Galačanov 3, 16 — 22.

V. 16. „Bratje! Abrahamu in njegovemu zarodu so bile
obljube storjene Kakor v listu poprejšnje nedelje, tako tudi v
današnjem listu spet sv. apostelj povdarja, da ne spolnovanje
Mojzesove  postave, ampak vera v Jezusa Kristusa  človeka
opraviči in zveliča. Resnica tega, kar Galačane  zadeva, se, že
iz tega razvidi, ker so Galačani sv. Duha ne po delih postave,
ampak po veri  prejeli. V današnjem berilu lista do Galačanov
pa to resnico skazuje z gledom Abrahama,  s kterim je Bog
zavezo storil, in mu dal obljubo, da bodo v njem, ali velikoveč v
njegovem zarodu, to je, po enem  iz njegovega zaroda, vsi narodi
oblagodarjeni (osrečeni). Te zaveze poznejše dana postava ne more
ovreči; zakaj, če, kakor sv. apostelj (v 15. versti) pravi, človekove
poterjene zaveze nihče neveljavne ne misli ali ne prenaredi, toliko

- 3 ) Jan. S, 50.

') 2. Kor. 5, 20. 18. — 2 )  Luk. 10, 10.

15 *

228

manj (kar je samo na sebi očitno) se to zgodi z zavezo, ktero je
Bog z ljudmi sklenil. Zdaj (v 16. versti) pa pravi: da je Bog z
Abrahamom zavezo storil, ktere (zaveze) obljuba se ni le na A b r a-
hama  povračala, ampak posebno na Kristusa.  Iz tega izhaja
(v. 17.), da te od Boga z Abrahamom storjene zaveze poznejše
dana postava  ni mogla ovreči. — Sv. apostelj pravi obljube
(v množnem  številu), ker je bila ena Abrahamu storjena
obljuba, namreč da bodo venem  njegovih mlajšev, to je, v Kri¬
stusu,  vsi narodioblagodarjeni(osrečeni), večkratponovljena 1 ),
v kterih krajih sv. pisma je obljubljena dežela  predpodoba
prihodnjega Mesijevega  kraljestva; ali 2 ) v kterih krajih Bog
naravnost Abrahamu reče: da bodo v njem vsi narodi oblago¬
darjeni. — „Ne reče: „In zarodom' 1 ,  kakor da bi jih več bilo,
ampak kakor le enemu: „In zarodu tvojemu, kteri je Kristus
S temi besedami da sv. apostelj pravo razlago,  da besede
sv. Duha: in zarodu tvojemu,  pomenijo Kristusa,  Sina
Božjega, in tudi skrivnostnega  Kristusa, to je, njegovo
cerkev 3 ),  vse, ki Abrahama v veri posnemajo 4 ), vse, ki po kerstu
vsajeni v Kristusa, so telo Kristusovo 5 ).

V. 17. „To pa rečem: Od Boga poterjena zaveza po po¬

stavi , ktera je štiri sto in trideset let potlej dana, ni overzena“.
Z besedami: od Boga poterjena zaveza,  misli sv. apostelj
zavezo, ktero je Bog z Abrahamom sklenil, in pri kteri zavezi je
Bog obljubo storil ;  da bodo v njem vsi narodi oblagodarjeni (v. 8.16.).
Ta zaveza je bila poterjena  z Božjo prisego 6 ). — Sv. apostelj
pravi tukaj, da je od časa obljube,  (ktera je bila Abrahamu
dana) do postave  preteklo 430 let, kar se ne strinja z zgodovino
izraelskega ljudstva. Abrahamu je bila namreč ta obljuba storjena,
ko je bil star 75 let 7 ); 25 let poznejše mu je bil rojen Izak 8 );
od tega časa do rojstva Jakopovega  je preteklo 60 let 9 );
Jakop pa je bil star 130 let, ko je šel v Egipt 10 ). Tedaj od
časa obljube do vhoda  Izraelcev v Egipt je preteklo 215 let
(25 -f- 60 +130 = 215). Tej številiki pa je nasproti, kar se v druzih
Mojzesovih bukvah (12, 40.) bere, da so namreč Izraelci v Egiptu
prebivali 430 let, ali kakor je v pervih Mojzesovih bukvah (15,13.)
in v dejanji aposteljnov (7, 6.) v splošni številki rečeno, 400 let.

‘) 1. Mojz, 3, 15.; 17, 8. - *) 1. Mojz. 12, 3.; 22, 18. - ’) Gal. 3, 29.

Rimlj. 4, 16.; 1. Kor. 12, 12. - 4 ) Rimlj. 4, 12. - 5 ) 1. Kor. 12, 27. -

6 ) 1. Mojz. 22, 16. - 7 ) 1. Mojz. 12, 4. 7. - 8 ) 1. Mojz. 17,17. - 9 ) 1. Mojz.

25, 26. - ">) 1. Mojz. 47, 9.

229

Nasprotje to se da nar lože odstraniti, če se, kakor s sv. Avgušti¬
nom in sv.Tomažem Akvinskim  nar boljširazlagavci terdijo,
reče, da so v druzih Mojzesovih bukvah (12, 40.)v hebrejskem
besede: in v deželi Kanaan,  ktere se v stari greški prestavi
in tudi drugod berejo, izpušene. Če se te besede berejo, potem
številka „430 let“ ne obsega samo časa prebivanja Izraelcev v
Egiptu, ampak tudi čas bivanja treh očakov v Kanaanu  (v Pa¬
lestini). — „Da bi ohljuba nič ne veljala",  kar bi pa bilo, ko bi
blagodar narodov in dedšinane prišla po obljubi,  ampak zavoljo
poznejše dane postave. Vzrok  tega pove sv. apostelj v naslednji
versti:

V. 18. „Zalcaj alco je iz postave dedina, tedaj ni iz obljube.
Abrahamu pa jo je Bog po obljubi dal“.  De din a, ktera je bila
Abrahamu obljubljena, je v zgodovinskem pomenu ali po čerki
dežela Kanaan;  v predpodobnem pomenu pa je Mesij e v o
kralje stvo,  keršansko zveličanje, to je, opravičenje in vse gnade
in dobrote, ktere nam je Kristus zaslužil, in se jih kot verni v
Mesijevem kraljestvu, v njegovi cerkvi vdeležujemo '). Sv. apostelj
hoče reči: Ako bi Mesijev blagor (opravičenje, posvečenjem obla-
ženje) zavoljo postave  in zavoljo spolnovanja postave prišlo (ako
bi si človek s svojim lastnim dejanjem zveličanje v Kristusu za-
mogel zaslužiti), — potem bi bila obljuba overžena. Bog pa je
Abrahamu in njegovim mlajšim dedino po obljubi,  tedaj iz gole
milosti dal;  torej dedina ne pride zavoljo postave 4 ).

Preljubi! Bog je Abrahamu obljubo storil, da bodo v nje¬
govem zarodu, ali po enem  njegovih mlajšev, to je, po Kri¬
stusu  vsi narodi oblagodarjeni (osrečeni). Občudujmo v tej Božji
obljubi neskončno Božjo dobrotljivost do nas! Bog, ki ima sam
v sebi neskončno zveličanje, ki nihče ne potrebuje, vendar človeka
iše, kakor da bi njega potreboval, človeku obljubi blagodar, to
obljubo, ktera vsem ljudem, tudi nam velja, s prisego poterdi, se
samega sebe s svojimi besedami zaveže, da bi pravica dela usmi¬
ljenja ne vničila. Abraham je Bogu verjel, in mu je bil pokoren,
pripravljen, darovati svojega edinega Sina; zatorej mu je Bog
obljubo storil, da bo iz njega prišel eden, — Kristus  (Mesija),
po kterem bodo vsi narodi, ki v njega verujejo, opravičeni in zve¬
ličani. Ker je bil Abraham  pokoren, mu je bilo rečeno: Te
bom blagoslovil! Ker je bil Izak,  predpodoba pokoršine in da¬
ritve Kristusove , pokoren, mu je bilo rečeno: In blagoslovljeni

') Gal. 4, 30.; 5, 21.; 1. Kor. 6, 9. - J ) Rimlj. 4, 13-16.

230

bodo v tvojem zarodu, to je, v Kristusu (ki je bil po človeški na-
tori rojen iz Izaka) vsi narodi. Učimo se tedaj Bogu verovati, in
ko verujemo, tudi njemu pokorni biti, se v vsem njemu ponižno
podvreči, in vselej njegovo voljo, ko bi nas še tako težko stalo, zvesto
in z veseljem spolniti. Taka vera in pokoršina dopadete Bogu, po
taki veri in pokoršini prejme človek obljubljeni blagodar v Kri¬
stusu, Božjem in Abrahamovem Sinu. Zatorej, preljubi! terdno ver-
vajmo v Kristusa; toda tako, da bomo Kristusu tudi pokorni, da
bomo v vsem Božjo voljo spolnili; naša vera naj bo po ljubezni
delavna.

V. 19. „Čemu tedaj postava“f  Iz tega, kar je bilo do zdaj
rečeno, si sv. apostelj da ugovor: Ako blagodar (ali zveličanje
Mesijevo) ne izvira iz postave, ampak iz obljube,  čemu je bila
tedaj postava dana ? Na to kratko odgovori: „Zavoljo prestopov
je postavljena V greškem se bere: zavoljo prestopov je bila
pridjana;  da bi kdo ne mislil, da po postavi je bila obljuba
overžena, — postava je bila tisti zavezi in obljubi le pridjana.
Nekteri razlagavci besede apostelj nove: zavoljo prestopov je bila
postavljena ali pridjana (namreč postava), tako razumevajo: da je
bila postava zato dana, da bi bili Izraelci s protenjem mnozih
kazen velicih pregreh obvarovani. Toda tej razlagi nasprotujejo
besede aposteljnove, kakor se berejo v greškem; ker bi apostelj,
ako bi hotel to izreči, ne bil pisal: zavoljo,  ampak zoper
prestope ali grehe. Besede sv. aposteljna tukaj pomenijo ravno to,
kar sv. Pavel  piše v listu do Rimljanov  (5, 20.): „Postava
je pa vmes prišla, da se je greh obilno  pokazal' 1 , ali daje
bil greh obilen;  ali z drugimi besedami: postava je bila dana,
da so prestopi ali grehi se množili.  Sicer je samo na sebi
očitno, da poslednji  cilj in konec dane postave ni bil ta, da bi
se grehi množili,  ker bi bil potem Bog sam vzrok grehov; po¬
stava, kakor sv. apostelj sam uči 1 ), je bila dana v življenje,
da bi bila človeka k posvečenju in pravemu življenju pripeljala 2 ),
da bi se grehi, ker jih je postava prepovedovala, zmanjšali in usta¬
vili. Zgodilo pa se je, ne po postavi, ktera je sveta 3 ), ampak po
poželjivosti spridene človeške natore,  da so se,  ko je
bila postava dana, grehi množili. Postava je namreč v ljudeh, ki
so grešili in so k hudemu nagnjeni, s svojimi zapovedmi in pre¬
povedmi poželjivost budila; in ker človek rad to dela, kar se mu
prepoveduje, si je huda poželjivost vzela priložnost, mnogo hu-

') Kimlj. 7, 10. - 2 ) Mat. 19, 16. 17. - 3 )  Eimlj. 7, 12.

231

dega poželeti, in s tem grešiti; in tako se je zgodilo, da so se
po postavi, ktera je priložnost k greh.ii dajala, grehi pomnožili ’).
S tem, da so se grehi pomnožili, so se ljudje zavedeli svoje sla¬
bosti in nezmožnosti postave, jih opravičiti, in so tako k spoznanju
prišli, da potrebujejo pomoči Odrešenika, Zveličarja (Kristusa).
Potem tedaj je bil poslednji cilj in konec dane postave, ne po-
množevanje grehov, ampak to, kar je iz tega pomnoževanja izhajalo,
namreč spoznanje človeške slabosti in potrebnosti pomoči Zveličarja
Kristusa; tedaj postava je pripravljala  na Kristusa 2 ). Daje
pa postava ta poslednji namen in konec mogla doseči, je Bog to,
kar se je, kadar je bila postava dana, po poželjivosti spridene
človeške natore zgodilo, namreč pomnoževanje greha pripustil.
— „Dolcler bi ne prišel zarod, kteremu je bil  (Bog) obljubil Sv.
apostelj hoče reči: Postava je bila dana, da bi ljudi pripravljala
na zarod Abrahamov, v kterem bodo vsi narodi oblagodarjeni
(osrečeni), to je, (kakor sv. apostelj sam pravi v. 16.) na Kristusa.
Ta namen postave je bil ob Kristusovem času dosežen, ker takrat
so Izraelci prišli k spoznanju svoje grešnosti in svoje slabosti in
nezmožnosti si pomagati. Postava je bila tedaj začasna,  obljuba
pa ostane do konca sveta.  — „In je bila po angelih sredniku
zročena“.  S temi besedami sv. apostelj spet naznanja razloček med
postavo in obljubo. Postava namreč ni bila Izraelcem naravnost
od Boga dana (kakor obljuba), ampak nenaravnost po angelih;
kar tudi sv. Štefan  pravi 3 ); pa tudi ni bila naravnost  od
Izraelcev sprejeta,  ampak po sredniku,  kteri je bil Mojzes,
kakor se sam imenuje 4 ), in ga tudi sv. Pavel misli 5 ).

V. 20. „Srednik pa ni le enega, Bog pa je eden“.  S temi
besedami sv. apostelj poterjuje, da je bila postava nenaravnost,
obljuba pa naravnost, dana; in hoče reči: Beseda srednik  že

naznanja, da morata nar manj dva biti, s kterima ima opraviti,

in to je bilo pri postavi. Ko je bila namreč postava dana, je bilo

potreba srednika med Bogom in ljudstvom, in ta srednik je bil

Mojzes. Nasproti pa je bilo pri dajanji obljube; ta je bila n a-
ravnost  od Boga dana zarodu Abrahamovemu, namreč Kristusu
(v. 14.), kije  Bog in človek  v eni osebi. Obljuba je bila tedaj
od Boga dana Sinu Božjemu',  tedaj Bogu;  zatorej ni bilo po¬
treba srednika,  ker je Bog po svoji natori eden. Ali z drugimi
besedami: Obljuba je bila naravnost Božja  zastran tega, ki jo je

‘) Rimlj. 7, 7—13. — 2 ) Gal. 3,24. — 3 )Dej. apost. 7, 53. — 4 ) 5. Mojz.

5, 5. — 5 ) Hebr. 8, 5. 6.

232

dal, in zastran tega, ki jo je prejel. Po tej razlagi so besede apo-
steljnove očitni dokaz, da Kristus je pravi Bog.

V. 21. Sv. apostelj je poprej (v. 19.) rekel, da je bila po¬
stava poznejše kakor nova  naprava dana in sicer zavoljo pre¬
stopov.  Iz tega bi kdo zamogel sklepati, da je postava zoper
obljube,  da je po postavi zaveza z Abrahamom in njegovim
zarodom overžena. Temu napčnemu sklepu pride sv. apostelj v
okom, ko si da ugovor: „Je li tedaj postava zoper obljube Božje“?
In odgovori: „Tega ne“!  to je, nikakor ne, ker bi potem Bog ne
bil nespremenljiv, bi ne bil zvest  v obljubi, ktero je s pri¬
sego poterdil. Da je to resnično tako, skaže, ko pravi: „Zakaj
ko bi bila postava dana, ktera bi mogla oživljati, bi bila pravičnost
res iz postave S temi besedami hoče reči: Ko bi postava moč
imela, po grehu mertvega človeka oživiti, in mu tisto pravo živ¬
ljenje dati, ktero je Bog Abrahamu in njegovim mlajšim v bla-
godaru (kterega je nad njim izgovoril) in v zavezi, ktero je z njim
sklenil, obljubil, potem bi tudi mdglačloveka resnično opravičiti,
ker je opravičenje perva pogoja vsega pravega, čeznatornega živ¬
ljenja, in potem bi bila zaveza po postavi vničena in obljube overžene.
Postava pa ne more opravičenja in posvečenja podeliti, to uči samo
sv. pismo,  kterega del je postava, ko pravi:

V. 22. „Pa pismo je vse pod greh zaklenilo 11 .  Beseda: pismo
pomeni tukaj celo  sv. pismo stare zaveze (v. 8.). Sv. pismo po¬
kaže, da so vsi ljudje grešniki;  in sicer pisana  postava to stori
s tem, da v človeku budi hudo poželjivost, in se on tako zaveda
svoje grešnosti; drugi deli sv. pisma pa naravnost pravijo, da so
vsi ljudje grešni, kakor se to razvidi iz lista do Rimljanov,  v
kterem sv. Pavel razne kraje stare zaveze imenuje, kteri skazujejo,
da so vsi ljudje grešni (3, 10—18.). S tem pa tudi sv. pismo
spozna, da v stari zavezi, kolikor časa je postava gospodarila, ni
bilo mogoče, prave pravičnosti in svetosti, tedaj tudi ni bilo mo¬
goče, pravega življenja zadobiti. Ko sv. apostelj pravi: vse, ne
pa: vse ljudi,  s tem tudi uči, da ne le samo ljudje,  ampak
tudi vsa nespametna stvar, na tor a, stoka pod jarmom greha in
zdihuje po odrešenji v Kristusu ’). (Primeri razlago lista 4. nedelje
po binkoštih). — „Da bi bila obljuba iz vere Jezusa Kristusa
vernim dana“;  hoče reči: da bi bila obljubljena dedina pravičnosti
ali opravičenje (očišenje grehov in posvečenje) dano po veri v
Jezusa Kristusa vernim“). V besedi: vera  pa se ne sme misliti

>) Rimlj. 8, 20-23. - 2 ) Prim. Rimlj. 1,  17.

233

samo to, da človek sprejme  vse resnice sv. evangelija, temučda
se vsega  z umom in voljo, poln zaupanja, vda vsemu, kar sv.
evangeli obsega; ali z drugimi besedami: z vero mora združena
biti tudi volja, pokoršino skazovati v vsem, kar je Kristus zapo¬
vedal; ali vera mora po ljubezni delavna biti. Ravno tako pa tudi
opravičenje,  ktero za vero pride, obstoji v tem, da človeka
greha očisti in posveti, da ga vsega preravna in prestvari.

Kristijani! občudujmo modrost  nebeškega Zdravnika! Dal
je postavo, s postavo je bila pa tudi dana priložnost, da je dušna
bolezen še veči postala ; zakaj ko je bila postava dana, se je greh
množil, je rastla bolezen. Toda iz pomnožene bolezni je nebeški
zdravnik pravo zdravilo napravil. Zakaj ko se je greh po dani
postavi množil, ko je dušna bolezen večji prihajala, so se ljudje
zavedeli svoje slabosti in nezmožnosti postave, jih opravičiti, in
so tako k spoznanju prišli, da potrebujejo viši pomoči, pomoči
Odrešenika, Zveličarja. Kakor je bil Kristus, pred svojim prihodom
na svet, tako je tudi po svojem prihodu, po svojem včlovečenji
edini studenec zveličanja; nikdar ni bilo zveličanja, kakor le po
veri v njega, Odrešenika, ki je imel priti, ali pa, ki je v včlove¬
čenji prišel. V Kristusa, ki je bil obljubljen in je imel priti, je
mogel vsak Jud z očmi vere gledati, da je bil opravičen. Tako
mora tudi zdaj vsak kristijan z očmi vere gledati v Kristusa
včlovečenega Sinu Božjega, ki je bil za nas križan in je za nas
umeri, ako hoče zveličan biti. Če si v grehih, v ponižnosti spoznaj,
da si grešnik in nezmožen si pomagati, in prosi pomoči Kristusa,
Zveličarja, hiti k studencem zveličanja, k svetim zakramentom,
ktere je Kristus v naše zveličanje postavil, in iz njih kot iz stu¬
dencev zveličanja boš zajemal vodo zveličanja *). Napuh  je za¬
četek vsega greha, ponižnost  pa začetek vsega dobrega; zatorej
bodimo ponižni in v ponižnosti bomo dosegli zveličanje. In ker
imamo po Božji milosti keršansko vero, ktera je popolniši memo
judovske, ki je bila tako rekoč koža in zagrinjalo keršanske vere,
spoznajmo to veliko milost Božjo, in skažimo svojo hvaležnost s
tem, da bomo imeli terdnejši vero v Boga in gorečnejši ljubezen
do njega.

') Iz. 12, 3.

234

Štirnajsto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Galačanov 5, 16—24.

V. 16. „Bratje! hodite po duhu, in ne hote želj mesa spolnili
Sv. apostelj hoče reči: Ako sem vas v poprejšnjem (v. 13.) opo¬
minjal, da ne obračajte napčno  svoje prostosti od vezi Mojzesove
postave, ktero imate kot kristijani, da bi si namreč iz te prostosti
poželjivost priložnost vzela, hudobno delati in sramotno živeti; —
temue (v. 16.) hodite,  živite po duhu, kterega sv. Duh oživlja
in k dobremu nagibuje *), in tako se bo zgodilo, da ne bote želj
hude poželjivosti spolnili. — Poželjivost se meso  imenuje, ker
ima svoj sedež v počutnem delu človekovem 4 ). V naslednjih verstah
to bolj določno razlaga.

V. 17. „Zakaj meso poželi zoper duhci, duh pa zoper meso;
ta dva sta namreč eden drugemu zoper, da ne storite, kar koli
hočete“.  Nar boljši razlago teh besedi da sam apostelj v listu do
Rimljanov  (7, 14—23.), s tem razločkom, da v listu do Rim¬
ljanov popisuje stan natornega,  iz gnade ne prerojenega
človeka, ker je meso natorni pameti, notranjemu  človeku
nasproti postavljeno; tukaj pa, ker je . meso duhu,  kterega sv.
Duh oživlja, vodi in nagibuje, nasproti postavljeno, govori od
prerojenega, ker sanskega  človeka. — Od tega časa, kar
je Adam grešil, je v človeku nastalo notranje razdvojenje;
počutni  del človekov, poželjivost, zunanji človek,  na¬
sprotuje duhovnemu  delu, boljšemu bistvu  človeka, pa¬
meti, notranjemu človeku,  ki spozna (desiravno le temno)
in hoče dobro;  zakaj tudi po Adamovem grehu so bile človekove
moči, namreč pamet in prosta volja,  ostale, bile so sicer
močno oslabljene, vendar pa ne zaterte. — Toda tudi v prerojenem,
keršanskem človeku, ki je v stanu gnade, kterega duh je od sv.
Duha oživljen in nagibovan, je tisto notranje razdvojenje; tudi v
prerojenem, keršanskem človeku poželjivost nasprotuje duhu, se
vojskuje zoper duha, in če se ji človek vda, se zgodi, da tega ne
stori, kar po pameti za dobro spozna in hoče 3 ). »Poželjivost, kakor
sv. tridentinski  zbor (sej. 5. pog. 5.) uči, njim, ki so v sv.
kerstu prerojeni, ni odvzeta, ampak le gnada jim je dana, da jo
zamorejo premagati 4 '.

■) Rimlj. 8, 4. 10. - 2 ) Rimlj. 7, 18. - 3 )  Eimlj. 7, 15.

235

Kristijani! po duhu hoditi ali živeti, je zapopadek vsega
keršanskega življenja. V sv. kerstu smo prejeli sv. Duha, ki je
začetnik in vir ljubezni; tedaj je dolžnost vsacega kristijana, da
se temu sv. Duhu da voditi, in da ravna po njegovem nagibovanji,
da v ljubezni in iz ljubezni živi. Kdor svoje življenje tako vravna,
bo premagal skušnjave poželjivosti, in ne bo delal del mesa. če
terpiš skušnjave, ne obupaj; misli, da te Bog s svojo gnado podpira,
in da, kolikor veči je delo in vojskovanje, tolikanj veči bo tudi
enkrat plačilo. Vprašaj se, ki si kristijan, in si v sv. kerstu prejel
sv. Duha, ali si ga zvesto in skerbno v sebi ohranil; ali si vselej
po njegovem navdihovanji živel? ali nisi tega sv. Duha žalil,
ugasnil '), ko si z grehom, lahkovoljnostjo, nerodnim življenjem
zaderžoval, da v tebi ni mogel delati ? ali se nisi temu sv. Duhu
terdovratno ustavljal? Naj bo za naprej tvoja vedna skerb, hoditi,
živeti po duhu. Ne pozabite, kar sv. Pavel  pravi: „Ako bote po
mesu živeli, bote umerli; ako bote pa dela mesa z duhom za-
morjevali, bote živeli 11 2 ). (Primeri 8. nedeljo po binkoštih v. 13.)

V. 18. „Ako se daste duhu voditi“;  to je, ako se sv. Duhu, ki
v vas prebiva 3 ), in vas naganja, dobro delati, daste voditi, in se
njegovemu nagibovanju vdaste. — „Niste pod postavo“,  ki namreč
sili in straši, ki toži in pogublja. Ko je bilo delo odrešenja po
Kristusu dokončano, je bil kristijanom podeljen sv. Duh, in ko je
bila po njem ljubezen,  ktera je spolnjenje postave 4 ), v serca
človeška vsajena, človek, ki je bil v sv. kerstu prerojen, prosto¬
voljno  in z veseljem vse zapovedi spolnuje, on z ljubeznijo vse
dobro stori, ne iz strahu zavoljo protenja mnozih kazen. „Postava,
pravi sv. Pavel 5 ),  pravičnemu ni postavljena, ampak nepravičnim 11 ;
to je, za nepravične je postava dana, da jih s protenjem mnozih
kazen straši in velicih pregreh obvaruje. — To notranje razdvojenje
med duhom in mesom pričujejo njih nasprotna dela.

V. 19. „Dela mesa pa so znana, in ta so: nečistovanje, ne¬
čednost, nesramnost, razuzdanost 11 .  V nekterih greških rokopisih je
tudi: prešestovanje.

V. 20. „Malikovanje“.  Ker so ajdje svoje malike častili z
deli nečistosti, je malikovanje tukaj združeno z nečistostjo. —
„Zavdajanje“  (ali zagovarjanje,  kakor drugi greško besedo
prestavljajo). — „Sovraštva, zdrazbe, zavid, jeza, boji, kregi, raz-
pertje“;

') 1. Tes. 5, 19. - 2 ) Rimlj. 8,13. - 3 ) Rimlj. 8, 9. - ")Kimlj. 13, 10.;
Gal. 5, 14. - 5 ) 1. Tim. 1, 9.

236

V. 21. nevošljivosti, uboji, pijančevanje, požrešnost, in kar je
temu enakega".  Ko pravi: in kar je temu enakega,  s temi
besedami naznanja vse druge pregrete, k kterim poželjivost človeka
naganja, in ktere naštevati bi bilo predolgo. — „Od tacih del vam
napovem",  preden se bo namreč to zgodilo pri prihodu Kristusovem.
— „Kakor sem vam povedal‘ ( ,  ko sem bil namreč pri vas. —
„Da, kteri take reli delajo, ne bodo kraljestva Božjega dosegli“,
to je, ne bodo dosegli večnega zveličanja.

V. 22. „Sad duha 1 ',  kterega namreč sv. Duh oživlja in na-
gibuje. Ko je poprej sv. apostelj v m nožnem  številu rekel: dela
mesa, zdaj pravi v edinem  številu: sad duha, ker hoče s tem
naznaniti, da dobra dela niso le naša,  ampak da jih moramo
posebno gnadi  sv. Duha prilastovati. Ker namreč vsa dobra dela
iz enega  studenca, iz gnade  sv. Duha izvirajo, zatorej so vse
misli, besede in dela človekova ena celota,  v kteri so razne
čednosti le udje; kakor je Bog pri vsi svoji neskončni popolnosti,
ktero njegove lastnosti razodevajo, vendar nar viši enota  (v
svojem bitji), tako so tudi vse čednosti človekove razodenje ene
ljubezni, ktera je po sv. Duhu v serca izlita. — „Ljuhezen“,  namreč
do Boga, ktera se razodeva v ljubezni do bližnjega. Ljubezen
imenuje pervo,  ker je korenina vseh drugih čednost *). — „Ve-
selje, mir".  (Kaj je to veselje in mir,  glej 2. nedeljo v adventu
v. 13.). Te tri čednosti se povračujejo na Boga.  — „Poterpežlji-
vostf',  namreč s slabostmi in grehi drugih. — „Miloserlnost",  to
je, dobrovoljnost, volja drugim dobro storiti. — „Dobrotljivost",
ktera dobrovoljnost v dejanji razodeva. — „Prizanašljivost",  če nas
drugi razžalijo.

V. 23. „Krotkost",  ktera je jezi nasproti. — „Zvestoba",
namreč v besedah in obljubah. — „Zmemost, zder znosi, čistost".
V greškem jele devet  čednost naštetih, ker poterpežljivost,
zmernost in čistost  se tamkej ne berejo. — „Zoper takošne ni
postava "; hoče reči: zavoljo tacih del postava ne more ne tožiti,
ne pogubljati (v. 18.).

V. 24. „Kteri so pa Kristusovi, so svoje meso križali z grehi
in željami vred".  Sv. apostelj hoče reči: Kteri so po veri in sv.
kerstu vsajeni v Kristusa, so postali udje njegovega skrivnostnega
telesa, ti so tudi v sv. kerstu s Kristusom staremu človeku odmerli;
tedaj je vsacega kristijana dolžnost to tudi v življenji pokazati,
torej hudo poželjivost neprenehoma zatirati, zatajevati in zamorjevati

') 1. Kor. 18, 1. i. t. d.

237

s posti, Suvanjem, spokornimi deli; pa tudi grehe ali strasti
(kakor je v greškem) in želje  mesa, ktere človeka v greh nagi-
bujejo, in če jih človek ne premaga, greh rode'), moramo nepre¬
nehoma križati, mertviti.

Preljubi! mi smo kristijani, smo tedaj tako srečni, da smo
vcepljene veje na skrivnostnem drevesu, na skrivnostnem telesu
Kristusovem, kteroje cerkev, ktero oživlja polnost gnad sv. Duha.
Vprašajmo se, kteri sad sv. Duha smo obrodili? Gotovo imenitno
vprašanje! Zakaj pisano je: „Vsako drevo, ktero ne stori dobrega
sadu, bo posekano in v ogenj verženo“ 2 ). Ali smo bili dozdaj
nemara nerodovitna drevesa? ali celo malopridna, podobni ternju
in osatu ? Potem bi bil pač čas, da bi dobri postali, rodovitne
veje, ktere so vredne, da se v nje Božji Duh izliva, da jih Božje
solnee, gnada, ogreva, in da jih nebeški vertnar Jezus Kristus
oskerbuje. Skerbimo tedaj, da bomo za naprej na skrivnostnem
drevesu, na skrivnostnem telesu Kristusovem rodovitne veje, kterih
sad se bo razodeval v keršanskih čednostih. Ne pozabimo, da ti,
ki so nerodovitni, ki ne bodo razodevali sadu dobrih del, keršan¬
skih čednost, bodo posekani in v ogenj verženi, večnemu pogub¬
ljenju izdani. Ljubimo Boga; če bomo pravo ljubezen do Boga
imeli, bodo iz nje se rodila vsa dobra dela, vse keršanske čed¬
nosti. Prosimo Boga vsak dan, da bi nam dal to ljubezen, da bi
naša serca vžgal z ognjem svoje ljubezni!

Petnajsto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Galačanov 5, 25. 26.

in 6, 1—10.

V. 25. „Bratje! ako v duhu živimo, tudi v duhu hodimo“.
Ta versta je sklep iz tega, kar je sv. apostelj v listu poprejšnje
nedelje razložil, in hoče reči: Ako imamo, ker smo meso križali,
po sv. Duhu pravo življenje, življenje gnade, pokažimo to življenje
duha s svetim dejanjem; zakaj med notranjim in zunanjim življenjem
mora biti edinost.

‘) Rimlj. 7, 5.

2 ) Mat. 7, 19.

238

V. 26. „Ne bodimo željni prazne časti, da bi eden druzega
dražili, eden druzemu nevošljivi bili“.  Med Galačani so nekteri
mislili, da res v duhu žive, da so res duhovni (6. 1.), iu so
se zavoljo te posebne sprednosti nad drugimi povzdigovali, ti
so pa spet te zavoljo njih sprednosti zavidovali. Zatorej sv. apo-
stelj opominja, ne biti častilakomni, ampak poterpežljivi, ponižni
med seboj.

Preljubi! svet bi bil raj, ko bi bili vsi ljudje ponižni! Le
napuh in nečimurnost napravljata na svetu toliko zmešnjav in
nerodnost in pregreh. Prevzetni človek druge žali, kadar čuti, da
je njegov napuh razžaljen. On druge ponižuje in zaničuje, ker si
domišljuje, da njih povišanje njega ponižuje. — 6. 1. „Bratje! ako
je kdo od kakega greha prenagljen",  namreč iz človeške slabosti.
— „Takega vi, ki ste duhovni",  ki namreč mislite, da v duhu,
kterega sv. Duh oživlja, nagibuje in vodi, živite. — „Podučite v
duhu krotkosti",  to je, podučite s kratkostjo, ktero sv. Duh vdihuje,
in vso grenkobo in terdobo do bližnjega iz serca izžene. — „In glej
sam. nase, da ne boš tudi ti skušan",  in ne padeš v greh.

Preljubi! ojster do sebe in usmiljen biti do drugih, to je duh
keršanske vere. Na kaj bi pač mi mogli svojo ojstrost do bližnjega
opirati? Ce imajo drugi slabosti, ali jih nimamo tudi mi? če imajo
tedaj drugi slabosti nad seboj, ne svarimo jih preojstro, ampak s
kratkostjo in ljubeznijo jih opomnimo njih slabost in zmot. V
besedah in v vsem obnašanji pokažimo, da bratu (bližnjemu), ki
je padel, grešil ali v pomotah živi, hočemo le iz padca pomagati,
in ga k spreobernjenju, na pot bogaboječega življenja pripeljati.
Imejmo vedno pred očmi svojo slabost, to nas bo ponižne storilo
in opomnilo, usmiljeni ne pa ojstri biti do bližnjega. Kdor se
ojstro in terdno obnaša proti bližnjemu, ki je v grehu ali v
zmotah, s tem pokaže, da je serce njegovo polno prevzetnosti.
Slehern naj pomisli, da je bil sam že grešnik, ali pa zamore biti.
Vselej mislimo: danes je bil ta skušan, in je padel — jutri za-
morem jest v ravno tisto skušnjavo in pregreho pasti. „Nič bolj 11 ,
pravi sv. Tomaž,  „ne zmanjša ojstrosti človekove pri svarjenji,
kakor strah pred lastnim padcem 11 . Če bomo pri bratovskem
svarjenji krotko in pohlevno se obnašali, bomo posnemali Kristusa,
ki pravi: „Učite se od mene, ker jest sem krotak in iz serca po¬
nižen 11  *); od kterega je že prerok Izaija  (42, 3.) govoril: „da
natertega tersta ne bo zlomil, in tlečega prediva ne bo ugasnil 11 ;

') Mat. 11, 29.

239

s kterimi besedami hoče reči: da ljudi, ki so zavoljo storjenih
grehov potertega serca, ne bo s terdo obnašo od sebe pahal, ampak
jih bo s krotkostjo k dobremu napeljeval, in jim k zveličanju
pomagal 'j. Kolikanj veči usmiljenje ima kdo do drugih ljudi, toli¬
kanj bolj si prizadeva, njim pomagati; zatorej pravi sv. apostelj :

Y. 2. „Eden druzega bremena nosite“;  hoče reči: vsakteri
imej poterpljenje z grehi, nepopolnostmi, slabostmi drugih ljudi.
Tako je storil sv. Pavel,  ko pravi 2 ): „Kdo oslabi  (namreč v
veri, v keršanskem, pobožnem življenji), in bi jest ne oslabil
(bi jest tega ne občutil, in ne mislil, kakor da bi bil sam slab)?
Kdo se pohujša, in bi mene ne peklo"?  (kdo zmed vas
pade v nevero in greh, in bi jest zavoljo tega ne občutil v sercu
nar veči britkosti in žalosti) ? — „In tako hote dopolnili Kristusom
postavo namreč postavo ljubezni,  ktero je Kristus priporočal,
ko pravi: „Novo zapoved vam dam, da se ljubite med seboj, kakor
sem jest vas ljubil" 3 ).

Preljubi! sv. apostelj opominja kristijane, da eden druzega
bremena nosijo, da imajo poterpljenje z grehi, nepopolnostmi in
slabostmi drugih ljudi. Tudi naša dolžnost je, bremena druzih
nositi. To bomo storili, če imamo z bližnjim, ki pod težo grehov
in slabost zdihuje, usmiljenje, in mu to usmiljenje s tem po¬
kažemo, da ga s krotkostjo in pohlevnostjo podučimo, in s tem
v njem zaupanje do nas obudimo; mi nosimo breme druzega,
če zanj molimo, in če po Kristusovem zgledu, ki je naše grehe,
zadolženje grehov vsega človeštva nase vzel in kazni za nje pre-
terpel, breme grehov druzega tako rekoč nase vzamemo, kar
storimo, če za njegove grehe s posti, zatajevanjem in s pokornimi
deli zadostujemo in dolg njegovih grehov zbrisujemo. Če bomo tako
delali, bomo spolnili zapoved ljubezni do bližnjega, si bomo pa
tudi vzajemno zlajšali breme, ker ljubezen zmanjša težo.

V. 3. „Zakaj ako kdo od sebe meni, da je kaj, ker nič ni,
sam sebe zapelje“.  S temi besedami pove sv. apostelj vzrok,
zakaj da moramo poterpljenje imeti z grehi in s slabostmi druzih
ljudi, zato ker smo vsi nič, vsi reveži brez zasluženja, in ker vse
le po milosti Božji imamo.

V. 4. „Slehern pa naj preudari svoje delo; in tako bo sam
v sebi čast imel, in ne pri drugem“.  Sv. apostelj hoče reči: Slehern
naj prevdari svoja dela, ne le, k a koš na so, ampak tudi, izkterega
namena  jih je delal; in če bo po tem prevdarjahji najdel, da so

‘) Mat. 12, 20. - h 2. Kor. 11, 29.

3 ) Jan. 13, 34.

240

dela njegova dobra, se bo zamogel hvaliti v Bogu, s kterega gnado
je ta dela delal, in mu ni treba, se primerjati drugim, kteri so
zastran njih slabost slabši memo njega. Zgled tega nam da sv.
Pavel 1 ).

Preljubi! ko sv. Pavel pravi: eden druzega bremena nosite,
s tem očitno uči, da ni nihče, ki bi ne imel svojih nepopolnost,
slabost in grehov; da tedaj, ker ima vsak svoje breme, se nihče
ne sme prevzetno nad druge poviševati, ampak, če ima pred drugimi
kaj dobrega, naj ponižno spozna, da ima to, ne po svojem zasluženji,
ampak po milosti Božji. Vselej prevdarjajmo, ali so vsa naša dela
v vsem po volji Božji, po zapovedih sv. evangelija; in če bomo
takošna najdli, ne išimo časti v sebi, kakor da bi jih bili iz svoje
moči storili, ampak Bogu dajajmo čast, s kterega gnado smo jih
storili. Varujmo se pa vselej, svoje dejanje z dejanjem, s slabostmi
in nepopolnostmi družili primerjati, kakor je to storil farizej  v
tempeljnu, ki je Boga zahvaloval, da ni kakor drugi ljudje, ki so
velicih pregreh in hudobij krivi 2 ). Kdor to stori, razodeva, da je
prevzeten in sebe nad druge povišuje. Spomnimo se, kaj pravi
Kristus:  „Kdor se povišuje, bo ponižan, kdor se pa ponižuje,
bo povišan" 3 ). Zatorej pravi sv. Op tat,  Mileviški škof: „ Boljši
so grehi s ponižnostjo, kakor nedolžnost s prevzetnostjo". — „Bog
se ustavlja prevzetnim, pravi sv. Jakop  (4, 6.), ponižnim pa daje
gnado". Spomnino se, da napuh je angele storil hudiče! Zatorej
pravi sv. apostelj:

V. 5. „Vsak namreč bo svoje breme nosil“;  vsak, hoče reči,
ako v resnici prevdarja svoje življenje, bo po tem prevdarjanji in
enkrat pri sodbi Božji zadosti bremena zadolženja in kazen najde],
in ne bo potreba, da bi se z drugimi primerjal in prevzetno nad
druge povzdigoval. Enako govori sv. apostelj v listu do Rimlja¬
nov  (14, 12.): „Slehern zmed vas bo zase odgovor dajal Bogu".
In v drugem  listu do Korinčanov  (5, 10.): Zakaj mi vsi se
moramo pokazati pred sodnjim stolom Kristusovim, da prejme
slehern v svojem telesu, kakor je storil, ali dobro ali hudo", to je,
da slehern v tej sodbi Božji po svojem zasluženji prejme plačilo
ali kazen, kakor je v tem življenji ali dobro ali hudo delal. Slehern
bo tedaj po svojih,  ne pa po delih druzih sojen, in ne bo pri
tej sodbi z drugimi primerjen; njegovi lastni grehi mu bodo pred
oči postavljeni (ps. 49, 21.). Svoja dela moramo prevdarjati in jih

‘) 2. Kor. 10, 12.; 11, 30.; 12, 9. - ‘)  Lak. 18, 11. - 3 ) Luk, 18, 14 •

241

same na sebi in s postavo Božjo primerjati, ne pa z drugimi
ljudmi ali z njih dejanjem.

V. 6. „ Tisti pa, ki je v keršanstvu podučevan, naj podeluje
njemu, kteri ga podučuje, vse dobro“.  Sv. apostelj hoče reči: Učenec
naj svojemu duhovnemu, keršanskemu učeniku za duhovne darove
in dobrote, ktere je od njega prejel, rad podeluje od svojih zemelj¬
skih reči, ker je gotovo prav in pravično, da učenik za svoje telesne
potrebe od teh prejme zemeljske reči, kterim duhovne dobrote
deli'). Če je Bog za duhovne stare zaveze skerbel, da so ljudje za
njih telesne potrebe morali skerbeti, gotovo veliko bolj hoče, da
kristijani to duhovnom nove zaveze store, ker je njih služba veliko
častitljivši in imenitnejši memo službe duhovnov stare zaveze 2 ).
Zatorej pravi sv. Pavel:  „Tako je tudi Gospod (Kristus) ukazal,
da naj ti, kteri evangeli oznanujejo, od evangelija žive“ 3 ), kakor
so namreč judovski leviti in duhovni dobivali delež od darov in
daritev, ki so jih k tempeljnu prinašali 4 ).

V. 7. „Nikar se ne motite; Bog se ne pusti zasmehovati 11 .
Ko je poprej sv. apostelj opominjal, radodarni biti do keršanskih
učenikov, zdaj hoče varovati pred zmoto, kakor da bi dela usmiljenja
sploh ne bila potrebna, ali da ni nič na tem ležeče, s kakošnim
namenom kdo zunanja dela dela; in sv. apostelj hoče reči: Nikakor
ne slepite sami sebe, od krivih učenikov zapeljani, kakor da bi
dela usmiljenja ne bila potrebna, in da ni veliko na tem ležeče,
s kakošnim namenom kdo zunanja dela dela; Bog se ne pusti
zasmehovati z zanemarjenjem svojih zapoved, zlasti zapoved lju¬
bezni do bližnjega; velikoveč bo enkrat sodil po delih usmiljenja 5 ).

V. 8. „Zakaj kar človek seje, to bo tudi žel“;  od vseh del,
hoče sv. apostelj reči, ktera bo človek delal, bo pravično plačilo prejel.
— Vsako delo usmiljenja, ktero človek stori, je tako rekoč seme,
ktero sad za večnost obrodi 6 ). Kakošna bo žetev, tega ne stori le
seme,  ampak tudi zemlja, njiva,  v ktero bo seme vsejano;
zatorej pravi: „Kdor seje tedaj v svojem mesu, bo od mesa tudi
žel pogubljenje";  kdor, hoče reči, seme svojih del seje v dno svojega
mesa, ali kdor svoja dela z meseno mislijo in le v zemeljski
namen dela, ta bo ali le časno, minljivo plačilo, ali pa večno po¬
gubljenje v plačilo prejel. — „Kdor pa seje v duhu, bo od duha
žel večno življenje“;  kdor pa, hoče reči, seme svojih del seje v dno

') Rimlj. 15, 27. 1. Kor. 9, 11. — 7 )  2. Kor. 3, 7.8. Primeri 12. nedeljo
po binkoštih. — :l ) 1. Kor. 9, 14. — ''j 4. Mojz. 18, 20. 5. Mojz. 14, 22.
Primeri Mat. 10, 10. Luk. 10, 8. - 5 ) Mat. 25, 34. i. t. d. - 6 ) 2. Kor. 9, 6.10.

16

242

duha, kterega je sv. Duh očistil, ga oživlja in vodi, da so tista
(dela) tako rekoč iz sv. Duha obrojena (pognana), bo v plačilo iz
ravno tega sv. Duha prejel večno življenje, duše in telesa ’).

V. 9. „Dobro pa delajmo, in se nikar ne utrudimo S temi
besedami opominja sv. apostelj, stanovitni biti v dobrem, dobrot¬
ljivi biti do vseh ljudi, posebno do vernih. — „Ker ob svojem
času bomo želi, ako se ne utrudimo 11 ;  hoče reči: na dan sodbe
bomo v plačilo prejeli večno življenje, ako do konca stanovitni (v
dobrem dejanji) ostanemo. S temi besedami meri apostelj na
kmeta,  ki v potu svojega obraza neprenehoma dela, in poter-
pežljivo čaka drazega sadu zemlje, in s tem osramoti te, ki so
leni, obdelovati duhovno polje, in poterpežljivo čakati prihoda Go¬
spodovega 2 ).

V. 10. „Dokler tedaj čas imamo“,  to je, dokler čas setve
terpi, dokler tukaj na zemlji živimo 3 ), moramo tistega v prid
obračati, ker pride čas žetve, ko nihče več ne more sejati. —
„Storimo dobro vsem“,  brez razločka, ker ljubezen do bližnjega vse
obsega. — „Zlasti pa domačim po veri“,  to je, posebno svojim
enakovernim, kristijanom, ki z nami v eni hiši cerkve prebivajo,
svojo ljubezen skazujmo. Zakaj kdor svojih duhovnih bratov, ki
so otroci ravno tistega nebeškega Očeta, ne ljubi, kako bo usmiljen
do tujih?

Preljubi! kar tukaj sv. Pavel piše Galačanom, tudi nam
velja. Življenje naše tukaj na zemlji je čas obdelovanja Božje
njive, ktera smo mi 4 ). Kratek je čas obdelovanja; torej ga dobro
obernimo, delajmo neutrujeno dobro, živimo po duhu, kterega sv.
Duh oživlja, nagibuje in vodi, ne pa po poželjivosti. Če se nam
kterikrat zaderžki nasproti postavijo, ko hočemo dobro delati, ne
obupajmo, ampak mislimo na plačilo, ktero nas čaka, če bomo v
dobrem do konca vstali. —

') Rimlj. 8, 11. 15-17. 2. Kor. 5, 5. Efež. 1, 14. -

3 ) Jan. 9, 4. — 4 ) 1. Kor. 3, 9.

2 )  Jak. 5, 7. -

243

Šestnajsto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Efežanov 3, 13—21.

V. 13. „Bratje! prosim, da ne obnemagajte zavoljo nadlog
mojih za vas, ktere  so vaša čast".  Sv. apostelj je v poprejšnjem
(2, 14—22.) skazaI, da so tudi ajdje po Božjem sklepu poklicani
v eno Božje kraljestvo (v cerkev), za kterih spreobernjenje je on
posebno poklican; zdaj pa bravce lista opominja, da ne obnemagajo,
da jim serca ne upadejo zavoljo njegovih nadlog, ktere v njih
prid 1 ) terpi, ampak da velikoveč spoznajo, da njegovo terpljenje
je njim v čast, ker, ko mu je to terpljenje Bog v njih prid
poslal, s tem pokaže, kako da jih v časti ima. —

Preljubi! kakor je sv. Pavel, ko je zavoljo keršanske vere
veliko nadlog terpel, verne Efežane in druge bravce tega lista
opominjal, da zavoljo tega njegovega terpljenja ne obnemagajo, in
nikdar ne mislijo, da keršanstvo, ker njegovi služabniki zavoljo
njega terpe, ni Božja naprava, ampak da velikoveč je to njim v
čast, ker ga Bog v njih prid terpeti pusti; tako tudi vi ne smete
nikdar omahovati v svojem prepričanji, da keršanska vera je Božja
naprava, če vidite, da bo Kristusova cerkev in njeni služabniki
preganjani, da so v velikem terpljenji. Vedno imejte pred očmi
zgled Kristusov, če je on učenik zavoljo resnice toliko terpel, ali
se je čuditi, če bo cerkev, v kteri on vedno živi, in ljudi svojega
odrešenja vdeležuje, preganjana, ali če bodo njegovi služabniki
sovraženi in s terpljenjem obiskovani? Ali ne pravi Kristus:  „Ni
učenec čez učenika, in hlapec čez svojega gospodarja 112 )? Ali se
more keršanski učenik, služabnik Kristusov, boljšega nadjati, kakor
je Kristusa zadelo?

V. 14. „Zavoljo tega".  Te besede se povračajo na pervo
versto, in potem na to, kar sv. apostelj piše v 22. versti poprej¬
šnjega (2.) poglavja ; tedaj hoče reči: Zavoljo tega, ker ste tudi vi
vzidani v Kristusu ven tempelj Božji; ali z drugimi besedami:
ker ste tudi vi udje ene cerkve Kristusove. — „Pripogujem svoja
kolena pred Očetom Gospoda našega Jezusa Kristusa to je, v
ponižnosti prosim in molim Boga, Očeta Gospoda našega Jezusa
Kristusa. — Pred kterim kolena uklanjati ali pripogniti, pomeni
njega v ponižnosti moliti 3 ). —

‘) Kol. 1, 24. — 2 ) Mat. 10, 24. — 3 ) Iz. 45, 24. Pil. 2, 10. Dej. apost.
7, 59.; 9, 40.; 20, 30.; 31, 5.

16 *

244

V. 15. „Kteri je oče vsega , kar je v nebesih in na zemlji
to je, kteri Oče Gospoda našega Jezusa Kristusa, ker je stvarnik
vseh stvari v nebesih in na zemlji, tudi drugim daje, da so očetje
ali v natornem ali v duhovnem pomenu. S tem hoče sv. apostelj
naznaniti, da je Bog oče ljudi,  in sicer vseh  ljudi, Judov in
ajdov,  tudi angelov;  da so tedaj angeli in ljudje ena Božja
družina '). — Drugi greško prestavljajo: od kterega ima vsak
rod v nebesih in na zemlji ime,  namreč očetovstvo,  ker
je Bog vseh oče. — Sv. apostelj, ki si je bil svest, da z vso
družino otrok Božjih, v nebesih in na zemlji moli, je molil poln
zaupanja k Očetu nebeškemu. Od Boga Očeta, ki po očetovsko
vedno skerbi za vse svoje stvari, naj se vsi viši, učeniki in hišni
očetje uče svojih dolžnost. Bog ljubi vse svoje stvari in zanje skerbi;
tako naj tudi viši, učeniki in hišni očetje ljubijo svoje podložne
in naj zanje po očetovsko skerbijo, potem bodo od njih ljubljeni,
ia se jim bo skazovala takošna čast in pokoršina, kakoršna jim gre.
Sej ljubezen ljubezen  obudi, in dobro serce,  ktero se v skerbi
za prid druzih in v skazovanji dobrot razodeva, obudi hvaležnost
in ljubezen  v teh, kterim skerb in ljubezen skažemo. — V na¬
slednjih verstah pove sv. apostelj, za koga  moli.

V 16. „Da vam da po bogastvu svoje častit 1 ,  to je, da vam
Bog Oče po svoji neskončni moči in dobrotljivosti, po kterih je
med ljudmi poveličevan, da. Beseda: bogastvo  pri sv. Pavlu
večkrat a ) pomeni bogastvo Božje milosti in resnice,  ktero
nam je Bog v Kristusu podelil; ali pa bogastvo Božje moči in
dobrotljivosti,  kakor tukaj. — „ Močno vterditi se po njegovem
Duhu v notranjem človeku 11 ;  to je, da svojega duha s pomočjo sv.
Duha vterdite, da ga poželjivost ne premaga. Notranji  človek,
kteremu je nasproti postavljen zunanji  človek, počutni del člove¬
kov, poželjivost, je boljši bitje v človeku, natorna človekova pamet,
ktera hoče, kar je po Božji volji. Sv. Duh mora naši pameti (na¬
šemu duhu) moč dajati, da je poželjivost ne premaga. (Primeri
razlago lista 14. nedelje po binkoštih v. 17.). — Iz teh besedi sv.
apostelj na, ki prosi Boga, da jim da močno se vterditi po pameti,
izhaja, da človekove moči, pamet in prosta volja,  po grehu
pervih staršev niste bile z a te rt e, dasiravno ste bile močno oslab¬
ljene. Sv. apostelj dalje pravi:

V. 17. „Da prebiva Kristus po veri v vaših sercih“.  Bravci
tega lista so se že vdeležili zedinjenja z Kristusom, so bili že po

') Efež. 1, 10. - 2 ) Efež. 3, 8. Fil. 4, 19.

245

sv. kerstu vsajeni v Kristusovo skrivnostno telo, so postali udje
tega telesa. Kakor so oni, ko so postali udje Kristusovega telesa,
začeli v Kristusu živeti, tako mora tudi zdaj Kristus v njih, in
sicer v njih sercih živeti in prebivati; to se pa zgodi po pravi
veri,  ktero ljubezen oživlja, ali po veri, ktera se v ljubezni (do Boga
in do bližnjega) razodeva, ker le takošna vera človeka opraviči ')
in s Kristusom zedini; zatorej pravi sv. apostelj: „Da v ljubezni
ukoreninjeni in vterjeni".  Sv. apostetj pravi: v ljubezni vkore-
ninjeni,  ker, kar je korenina drevesu, namreč podlaga,  na
ktero se njegova rastev opira, in kar je poslopju dno,  na kterem
stoji, to je tudi ljubezen kreposti kristijanovi, je dno,  v kterem
mora kristijanz vsem svojim bitjem vkoreninjen biti, je podlaga,
na kteri poslopje kreposti počiva, zakaj ljubezen je vez popol¬
nosti 2 ),  to je, ljubezen vse čednosti zvezuje in popolne stori,
Kdor resnično  ljubi, si prizadeva za vse čednosti. Ker le tista
duša, ktera Boga ljubi, zamore spoznati  ljubezen Božjo in Kri¬
stusovo, zatorej pravi:

V. 18. „Morete umeti z vsemi svetimi, kakošna je širokost
in dolgost, visočina in globočina“,  namreč ljubezni Kristusove;

V. 19. „tudi spoznati ljubezen Kristusovo“.  Sv. apostelj hoče
z besedami 17. 18. in 19. verste reči: Boga ponižno prosim, da
bi vas po sv. Duhu močno vterdil v duhu; da Kristus po živi veri
v vas prebiva; da bi v ljubezni vterjeni rastli v spoznanji ljubezni
Kristusove, kakor se je v odrešenji razodela. — Beseda: širokost
naznanja, da ljubezen Kristusova, ktera se je v odrešenji razodela,
obsega vse ljudi; dolgost  naznanja, da ta ljubezen terpi vsa
stoletja in v večnost sega; visokost  naznanja visokost in neza-
popadljivost skrivnosti ljubezni Kristusove, tako da bo celd angelom
še le po cerkvi razodeta 3 ); globočina  pa naznanja, da ljubezen
Kristusova še celo v kraljestvo mertvih sega, ko je Kristus šel v
predpekel, in duhovom, ki so bili v ječi, oznanoval 4 ), to je, njih
vdeležil svojega rešivnega zasluženja; jim tedaj podelil p er vi po¬
polnoma odpustek.  — „Ktera urn preseže".  Ker je ljubezen
Kristusova do nas neskončna, človeški um tiste nikdar ne bo po¬
polnoma spoznal. — Kristus — Bog je človek postal, — on Bog
je bil križan; — on Bog je naša jed! — „Da ste napolnjeni z vso
polnostjo Božjo";  hoče reči: za vse to sem pa Boga prosil, da bote
deležni vseh darov Božjih. — Svojo molitev sv. apostelj sklene s
hvalo  do Boga, ko pravi:

‘) Gal. 5, 6. - 2 ) Kol. 3, 14. - 3 ) Efez. 3, 10. - ") 1. Pet. 3, 19.

246

V. 20. „Njemu pa, kteri premore vse obilniši storiti, kakor
prosimo ali umemo, po moči, ktera v nas dela“;  hoče reči: Bogu,
kteri, ako sodimo po moči, ki že zdaj v nas dela, premore in tudi
hoče obilnejši storiti, kakor zamoremo želeti ali umeti.

V. 21. „Njemu časti',  namreč naj bo. — „V cerkvi in v
Kristusu Jezusu v vse rodove vekoma ali z drugimi besedami:
Njega naj vekomaj časti, hvali in povišuje vsa cerkev, vsi verni,
v zvezi s Kristusom, ki je glava cerkve, veliki duhoven in naš
srednik pri Bogu. Zakaj le, če smo po veri in ljubezni s Kristusom
zedinjeni, zamoremo Boga resnično častiti in hvaliti. — „Amen“,
to je, tako naj bo, tako naj se zgodi.

Preljubi! sv. Pavel, kakor današnji list pove, je Boga prosil,
da bi verne po sv. Duhu močno vterdil v notranjem človeku, v
njih duhu. Močni so bili nekdaj ajdovski modrijani in vojvodi,
toda so bili močni le po vnanjem, ne po notranjem, močni po
telesu, ne po duhu. Mi kristijani moramo skerbeti, da bomo v
duhu vterjeni in močni, da bo duh v nas gospodoval, in ga ne bo
premagala huda poželjivost. Ce bomo po sv. Duhu vterjeni v duhu,
bo Kristus v nas prebival. Zakaj sv. Duh je vir vse duhovne luči
in življenja ; on vse razsvetljuje in oživlja; kterega duh je tedaj po
sv. Duhu vterjen, tega luč je živa vera,  tega življenje je ljube¬
zen.  Po veri pa, ktero ljubezen oživlja, Kristus v nas prebiva, in
to njegovo prebivanje v nas se po vnanjem razodeva, ko so naše
misli, želje, občutljeji, volja in dejanje podobne Kristusovim mislim,
željam, občutljejem, volji in dejanju. V kterem pa Kristus prebiva,
ta je tudi vterjen v ljubezni; in kdor je v ljubezni vterjen, ta
spozna tudi ljubezen Božjo in Kristusovo do nas. Vprašajmo se:
ali smo po sv. Duhu vterjeni v duhu? ali nismo sužnji poželjivosti?
ali prebiva v nas Kristus, ali imamo živo vero? in ali smo vterjeni
v ljubezni? ali je ljubezen podlaga vsega našega življenja? Ce ni,
ne bomo nikdar mogli spoznati ljubezni Božje in Kristusove do
nas. Človek Boga le toliko spozna, kolikor ga ljubi. Preljubi! ali
spoznamo ljubezen Božjo in Kristusovo do nas? Pač moramo reči,
da ne. Ko bi to ljubezen spoznali, bi gotovo imeli tudi veči lju¬
bezen do Kristusa, mi bi natanko vse njegove zapovedi spolnovali.
Prosimo tedaj Boga, da nam da vero, ktero ljubezen oživlja, da
nam da ljubiti njega in Jezusa Kristusa čez vse. „Ljubezen, moj
Bog, zavpije sv. Avguštin,  vžgi me, da te ljubim".

247

Sedemnajsto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Efežanov 4, 1—6.

V. 1. „Bratje! prosim vas“.  S četertim poglavjem se začne
drugi  del tega lista (pog. 4—6.), v kterem sploh spodbada k
keršanskemu življenju. V pervem  delu je skazal, da so v Kri¬
stusu vsi, Judje in ajdje, spravo z Bogom zadobili, in vsi bili v
eno telo, v eno Božjo družino združeni. Na to veliko dobroto
opira sv. apostelj v drugem delu svoje opominjanje, ko spreober-
njence od ajdovstva prosi, da ni zadosti, da le po vnanjem  v
edinosti živijo, ampak da morajo tudi po notranjem  eno biti
v medsebojni ljubezni; da morajo spodobno živeti po svojem po¬
klicu; zatorej pravi: Bratje! ko ste z Judi vsajeni v eno telo in
v eno Božjo družino združeni, vas, ker sem vaš apostelj, prosim
in opominjam. — „Jest jetnik v Gospodu“,  to je, zavoljo Kristusa,
zavoljo evangelija; ali jest, kterem n je Kristus, njegov evangeli,
vzrok,  da sem v ječi. — „Da spodobno živite po poklicu, k
kteremu ste poklicani 1 ,  namreč, kakor je poprej (2, 19.) rekel,
biti mestnjani  svetih (vseh časov), in domači Božji.  Pravi
mestnjani svetih in domači Božji pa bodo, če se med seboj ljubijo,
in v miru živijo; zatorej pravi sv. apostelj:

V. 2. „Z vso ponižnostjo in kratkostjo, s poterpljenjem pre¬
našajte eden druzega v ljubezni Ker je ponižnost podlaga vse
edinosti, vsega miru (kakor je napuh korenina vsega razpora),
zatorej sv. apostelj to čednost nar pervo imenuje. Iz ponižnosti
potem izvira k r o t k o st (pri posvarjenji druzih), in poterpljenje
z grehi in slabostmi druzih.

V. 3. „In skerbite ohraniti edinost duhci v zvezi miru“;  hoče
reči: v ljubezni si prizadevajte ohraniti edinost v mislih, v verskem
prepričanji, v veri; zakaj ljubezen je duhovna vez, ktera ljudi med
seboj veže. Iz ljubezni pride mir,  kteri je zunanja vez, ki mora vse
kristijane obseči. — Sv. apostelj Pavel kliče vsem kristijanom: Živite
po svojem poklicu! Mi vsi smo poklicani v eno Božjo družino,
smo sprejeti v eno sveto cerkev, smo poklicani, biti pravi udje
Kristusovega telesa. Živimo kot pravi mestnjani nebes, kot domači
Božji, kot otroci Božji, kot bratje Kristusovi, kot deleži Božji in
sodeleži Kristusovi, — z eno besedo: živimo kot pravi kristijani!
Yse naše življenje naj se vselej ravna po svetosti našega poklica,

248

po gnadah, ktere smo prejeli, po upanji, ktero za večnost imamo.
Bodimo tedaj ponižni; nikdar ne pozabimo, kaj smo, da smo prah
in pepel, da smo grešniki, in da vse, kar smo ali kar imamo
dobrega, nimamo od sebe, ampak od Boga. če bomo ponižni,
bomo tudi krotki do druzih, kadar jih bomo zavoljo njih grehov
ali slabost opominjevali, bomo pa tudi poterpežljivi pri slabostih,
nepopolnostih, zmotah ali grehih druzih. če bomo ponižni, bo tudi
med nami lepa edinost v mislih, v verskem prepričanji, bomo
vsi enega serca, in živeli bomo v miru. Zakaj moramo tako živeti,
pove sv. apostelj vzrok.

V. 4. „Eno telo in en duh“,  namreč v Kristusu ste vi vsi,
ki ste v ljubezni in v miru med seboj sklenjeni. Vsi verni so
namreč udje enega skrivnostnega telesa, kterega glava je Kristus,
in vse te ude oživlja en sveti Duh'). — „Kakor ste poklicani v
eno upanje svojega poklica";  to je, vsi imate en cilj in konec, eno
upanje, namreč večno zveličanje.

V. 5. „En Gospod, ena vera, en ker st".  S temi besedami
naznanja dalje vzrok,  zakaj si morajo prizadevati ohraniti edinost
med sehoj, ker so vsi enega  Gospoda, Jezusa Kristusa, ki je vse
iz sužnosti greha in satana za svoje služabnike odkupil, in s kterim
so po veri in kerstu združeni.

V. 6. „ En Bog in Oče vseh, kteri je čez vse, in po vsem in

v nas vseh".  S temi besedami naznanja sv. apostelj zadnji vzrok,
zakaj si morajo verni prizadevati, ohraniti edinost med seboj, ker
imajo vsi enega  Boga in enega  Očeta, in so tedaj otroci enega
Očeta, med seboj pa bratje in sestre. — Ta Bog je vseh  Bog in
Oče; on je čez vse,  ker vse vlada in varuje; on je po vsem,
ali kakor drugi greško razumevajo: po vseh, delaven,  ker v
njem imamo bitje, življenje in gibanje 2 ); on je v vseh,  namreč
prebivajoč. — Da so v teh besedah sv. aposteljna tri osebe
v Bogu naznanjene, je že sv. Irenej  spoznal. Bog je čez vse
kot Oče,  ker je izvirni vzrok, pervi začetnik vseh stvari; Bog je
po vsem kot Sin,  ker po njem je bilo vse vstvarjeno; in on je
v nas vseh  kot sv. Duh, ker on, ki v vernih prebiva in jih stori
svoje tempeljne, stvari spet z Očetom zedini. (Primeri razlago
lista v praznik presv. Trojice v. 36.)

Preljubi! tudi naša dolžnost je, si prizadevati, ohraniti edinost
duha, biti med seboj enih misel, enega verskega prepričanja. Mi vsi
smo eno skrivnostno telo,  kterega glava je Kristus; mi vsi smo

') 1. Kor. 12, 4. - 2 ) Dej. apost. 17, 28.

249

nega svetega Duha  prejeli, kteri nas oživlja, nagilnije in vodi;
mi vsi imamo le eno upanje  večnega zveličanja. Mi vsi imamo
enega Gospoda,  Jezusa Kristusa, ki nas je s svojo kervijo od¬
kupil iz sužnosti greha, satana, pogubljenja in smerti, in nas storil
svoje ljudstvo; mi vsi, ker smo kristijani, učenci Kristusovi, imamo
eno vero,  ktera vsem ravno tiste resnice razodeva in gnade po-
deluje; mi vsi smo bili po enem kerstu  prerojeni v otroke Božje,
in smo vsi enako obljubo storili, svet in njegovo poželenje za¬
pustiti, in le Bogu in Kristusu živeti. Mi vsi pa tudi le enega
Boga  molimo in častimo, ki je Oče nas vseh, ki nas vse vlada in
varuje, ki za nas vse skerbi in dela, in po svojem Duhu v nas
prebiva, nas napolnuje in oživlja.

Osemnajsto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lisla sv. Pavla aposteljna do Korinčanov 1, 4—8.

V. 4. „Bratje! zahvalim svojega Boga vselej za vas zavoljo
milosti Bolje, ktera vam je dana v Kristusu Jezusu“.  Sv. Pavel
spomnivši se velicega truda in terpljenja, s kterim je keršanko
občino v Korintu vstanovil, ktera, akoravno so o začetku razpori
njenemu rastvu nasprotvali, je vendar lepo v stanu gnade napre¬
dovala, zahvaluje  Boga, po kterega milosti se je to zgodilo,
kterega imenuje svojega  Boga, ker je toliko gnad od njega
prejel, in kteremu se je tudi zavoljo tega popolnoma daroval. Ko
pravi vselej,  s tem naznanja, da to stori pri svoji vsakdanji
molitvi. Za ktero milost posebno Boga zahvaluje, naznanja z be¬
sedami: „Ktera vam je dana v Kristusu Jezusu,  to je,
ta milost vam je bila dana v zvezi, v zedinjenji s Kristusom. Zakaj
le potem, če je človek po veri in kerstu s Kristusom zedinjen,
če je postal ud skrivnostnega Kristusovega telesa, pride v njega
notranja oživljajoča moč, to je, gnada, ktero nam je Kristus s svojo
spravno daritvijo zaslužil, in ktero tem, ki so z njim zedinjeni, po
sv. Duhu vedno deli').

V. 5. „Ker ste po njem v vsem obogateli, v vsi besedi in v

vsem znanji";  hoče reči, ker ste po njem (Kristusu) prejeli ves
keršanski nauk in tudi njegovo globokejši spoznanje 2 ).

‘) Jan. 15, 1. - 2 ) 2. Kor. 8, 7.

250

V. 6. „Kakor je bilo pričevanje Kristusovo poterjeno med

vami“.  Sv. apostelj hoče reči: Da ste obogateli v vsem ker-

šanskem uku iD njegovem spoznanji, se iz tega razvidi, da je sv.
evangeli med vami globoko vkoreninjen. Pričevanje Kristusovo je
pričevanje od Kristusa ali sv. evangeli.

Preljubi! sv. apostelj Pavel precej od začetka svojega lista
zabvaluje Boga, da je njegov trud pri spreobernjenji Korinčanov
tako obilno blagoslovil. če sv. Pavel Boga zahvaluje, da je njegov
trud pri spreobernjenji druzih blagoslovil,  kolikanj bolj morajo
ti Boga zahvaliti, ki so zase gnade od Boga prejeli! Koliko
gnad smo tudi mi od Boga prejeli! Ali ni to velika gnada

Božja, da smo bili od keršanskib staršev rojeni, v sv. kerstu

prerojeni in v katoliški cerkvi zrejeni, ko jih toliko v neveri živi
in umerje ? Ali ni gnada Božja, da slišite pogosto oznanovati sv.
evangeli in razlagati keršanske resnice v vsem obsegu? Ali ni
gnada Božja, da imamo vedno v Kristusovi cerkvi od Boga raz¬
svetljene može, ki nas k globokejšemu spoznanju keršanskib resnic
in k kreposti vodijo in napeljujejo ? Ali ni gnada Božja, ko vedno
vidimo posebno pobožne duše, pri kterih Bog svoje darove razodeva,
in kteri nas s svojimi zgledi k posnemanju vabijo in spodbadajo?
Bodimo Bogu hvaležni za vse milosti ali gnade, ktere je ali nam
ali drugim podelil; kdor ni hvaležen, si zapre vrata do druzih
milost. — Zahvalimo pa Boga tudi za terpljenje in nadloge,
ktere so po nauku sv. Pavla 1 )  tudi dobrote,  s kterimi Bog
izvoljene časti 2 ). Zahvalimo Boga tudi za vse gnade ali milosti,
ktere našim sobratom  deli; mi vsi smo eno skrivnostno telo,
smo udje enega telesa, tedaj se mora slehern veseliti tega, kar
drugi dobrega prejmejo, kakor se, če se poveličuje en ud, z njim
vsi udje vesele 3 ).

V. 7. „Tako, da vam ne manjka nobenega daru“.  Te besede
se povračajo na 5. versto, in sv. apostelj hoče reči: Vi ste obo¬
gateli v Kristusu v vsem, tako, da vam, namreč vaši srenji ali
občini (ker slehernim je še veliko manjkalo (4, 8.), ne manjka no¬
benega dani, ne darov iz milosti, ne posvečujočih darov. (Primeri
zastran darov 2. nedeljo po razglašenji Gospodovem). — „Kteri
čakate razodenja Gospoda našega Jezusa Kristusa to je, kteri
željno pričakujete druzega prihoda Kristusovega v očitnem veličastvu.
Željno  pričakovanje druzega prihoda Kristusovega je znamnje
žive vere.  — Korinčani so, kakor sv. Pavel pravi, željno priča-

') Rimlj. 5, 3. - ‘)  Mark. 10, 30.; 2. Kor. 4,8—12. - 3 ) 1. Kor. 12, 26.

251

kovali druzega prihoda Kristusovega — k sodbi; s tem so pokazali,
da so živo vero  imeli; ker so željno pričakovali druzega prihoda
Kristusovega, so tudi potem pričakovali večno zveličanje,  in
so s tem pokazali, da srečnost in zveličanje človekovo ni na tem
svetu, ampak v nebesih , kjer je Kristus, sedeč na desnici Božji.
Ker so to verovali, so tudi delali in se trudili za svoje večno
zveličanje. Tako mora vsak pravi kristijan delati in se truditi za
večno zveličanje; se zvesto poslužiti milostnih pripomočkov in da¬
rov, ktere je od Boga prejel; si mora prizadevati za dobra dela.
Toda kolikor časa človek na tem svetu živi, si ni nikdar popolnoma
svest svojega zveličanja, ga zamore zgubiti; ker, kolikor časa no¬
simo telo te smerti 1 );  to je, telo, v kterem huda poželjivost
gospoduje, ktera greh rodi, greh pasmert, zamoremo grešiti, in na
duši škodo terpeti. Vsak kristijan pa vendar zamore zaupati, da
ga bo Bog do konca življenja v gnadi ohranil, ako z gnadami, ktere
mu Bog podeluje, zvesto dela. To tolažbo daje sv. apostelj Ko-
rinčanom in vsem kristijanom, ko pravi:

V. 8. „Kteri vas bo tudi poterjeval do lconca“,  kteri, namreč
Bog vas bo stanovitne ohranil v svoji gnadi do konca vašega živ¬
ljenja. — „Da hote brez greha v dan prihoda Gospoda našega
Jezusa Kristusa";  tako namreč vas bo poterjeval, da se hote, ko
bo Gospod Jezus Kristus prišel sodit, brez smertnega greha 2 ) pred
večnim sodnikom pokazali 3 ).

Kristijani! vprašajmo se: Ali nam nič ne manjka za prihod
Kristusov? ali se pripravljamo na ta prihod? ali dobro obračamo
gnade in darove, ktere nam Bog podeluje? Ali zamoremo upati,
da bomo pred sodnjim stolom Kristusovim brez smertnega greha
najdeni ? — Delajmo torej zvesto za svoje večno zveličanje, in
dobro obernimo čas, kterega nas Bog na tem svetu še živeti pusti.
Da bomo do konca življenja brez smertnega greha ostali*, prosimo
vsak dan Boga.

>) Rimlj. 7, 24. - 2 ) 1. Jan. 3, 5.; Jud. 24. - 3 ) 2. Kor. 5, 10.

252

Devetnajsto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lista sv. Pavla apostejjna do Efežanov 4, 23—28.

V. 23. „Bratje! ponovite se v duhu svojega uma“.  Ko je sv.
apostelj bravce tega lista poprej opominjal, nikar ne živeti kakor
neverniki v poželjivosti, ampak sleči starega človeka, jih zdaj opo¬
minja, ponoviti se v duhu uma,  to je,  ponoviti vsega svojega
duhovnega človeka, zboljšati si spoznanje in voljo.  To po-
novljenje v duhu razlaga sv. apostelj z besedami naslednje verste,
ko pravi:

V. 24. „In oblecite novega cloveka“.  Če je stari človek ta,
ki po natornem rodu izhaja iz pervega Adama, ki je z grehi obdan
in suženj poželjivosti, — potem je nov človek ta, ki je po du¬
hovnem rodu iz Kristusa, druzega Adama, rojen in prerojen, ki je
kakor Adam pred storjenim grehom nedolžen, čist in svet;
novi človek je tedaj v Kristusu prerojen, keršanski  človek,
človek g n a d e. „Kteri je po Bogu stvar jen".  S temi besedami
sv. apostelj bolj natanko razlaga besede : n o v č 1 o v e k. če se te
besede primerjajo z besedami, ktere se berejo v listu do Kolo-
šanov  {3, 10.): „Ki (namreč: nov človek) se ponovi po podobi
tistega, ki ga j e vstvaril“, to je, po podobi Božji,  se
razvidi, da besede: po Bogu  stvarjen, enako pomenijo, kakor po
podobi Božji;  in sv. apostelj meri s temi besedami na to, kar
se bere v pervih Mojzesovih bukvah (1, 27.): da je Bog Adama
po svoji podobi  vstvaril. Sv. apostslj hoče tedaj reči: Človek,
kterega morate obleči, je zastran Boga pravo stvarjenje, nova
stvar;  in kakor je bil pervi človek po podobi Božji vstvarjen,
ktero je po storjenem grehu zgubil, enako se to novo stvarjenje
zgodi po podobi Božji. V čem to novo stvarjenje po podobi
Božji ali Kristusa, ki je bistevna, popolnoma enaka podoba nevid¬
nega Boga , Boga Očeta J ), obstoji, pove sv. apostelj, ko pravi:
„ V pravičnosti in resnibii svetosti Kteri je v Duhu prerojen,
tega duhovni stan je spet v red dejan, v njem se je spet pravi
red povernil, tako da je telo duhu, duh pa Bogu pokoren; in ta
pravični stan se razodeva v svetem življenji, v dejanskem spol-
novanji vseh čednost. Ko pravi: v resnični  svetosti, s tem

‘) Kol. 1, 15.

253

resnično  svetost napčni svetosti farizejev nasproti postavi. Toda
veliko lepši je misel in tudi zvezi (v. 22.) bolj primerjena, če se
greške besede prestavijo: in v svetosti resnice. Nad starim
človekom gospoduje goljufija, laž, greh,  je enak hudiču, ki
je oče laži; nad novim  pa gospoduje resnica, ktera je poslednjič
Bog sam.

Preljubi! ko smo bili keršeni, smo bili v Kristusu prerojeni,
postali smo nova stvar, nov človek, bili smo, kakor Adam pred
storjenim grehom, nedolžni, čisti in sveti, postali smo ljudje g na d e,
otroci Božji, tempelj sv. Buha. Ali smo pač tega novega človeka,
kterega smo pri sv. kerstu oblekli, vedno ohranili? Ali smo ostali
nedolžni, čisti in sveti ? Ali se nismo spet grehu vdali, in tako
zgubili tega novega človeka, praznični plajš, oblačilo  zve¬
ličanja ’), in spet postali sužnji greha, hude poželjivosti? Če smo
to storili, smo postali nezvesti Kristusu, kteremu smo se pri sv.
kerstu posvetili, postali njegovi služabniki in mu pokoršino obljubili;
postali smo Kristusu nehvaležni, po kterem smo toliko neizrekljivih
dobrot prejeli. — Za naprej tedaj živimo vsi za Kristusa — njega
posnemajmo, da, če bomo tukaj njemu v življenji podobni, bomo
tudi enkrat njemu v veličastvu podobni.

V. 25. „Za tega voljo“,  ker je namreč nov človek stvarjen
v pravičnosti in svetosti resnice. Sv. apostelj zdaj opominja k
keršanskemu življenju, ko pred oči stavi dolžnost do druzih. —
„ Opustite laž, govorite resnico vsakteri s svojim bližnjim Zakaj mo¬
rajo v govorjenji resnični biti, pove vzrok,  ko pravi: „Ker smo udje
med seboj";  zato, hoče reči, ker smo vsi, ko smo udje enega telesa,
kterega glava je Kristus, med seboj sklenjeni udje, ki eden dru-
zega pomoči potrebujemo.

Kristijani! nikdar ne pozabite, da resničnost  v govorjenji
je posebno znamnje pravega  kristijana, ki je novega človeka,
Kristusa oblekel, ker Kristus je resnica. Sv. spričevavec Justin
pripoveduje, da so kristijani raji hotli umreti, kakor pa lagati.
Dolžnost kristijanova je, le resnico govoriti; in vsak, ki svojemu
keršanskemu bratu laže , greši zoper Kristusa, ker laže temu , ki
je ud Kristusov. Kdor bližnjemu resnico govori, ta je dobrovoljeu
do njega, in se bo varoval bližnjega razžaliti; se bo varoval tudi
vse krivične jeze. Zatorej pravi sv. apostelj:

V.  26. „Če se jezite, nikar ne grešite Te besede SO po
stari greški prestavi vzete iz 4. psalma (v. 5.). Sv. apostelj pravi:

') Iz. 61, 3. 10.

254

nikar ne grešite, ker jeza utegne tudi  pravična, sveta
biti, ako se človek jezi zavoljo greha in krivice, ker je Bog ali
bliženj žaljen; ta jeza je vselej z ljubeznijo  združena. Pre¬
grešna  je jeza, če pride iz nečistega  vira, n. pr. iz strasti,
iz prevzetnosti, ali če zadeva ljudi,  ne pa njih grehov, ali pa
če je nezmerna  in jo človek predolgo derži. Zatorej pravi sv.
apostelj: „Solnce naj ne zajde v vaši jezi“;  hoče reči: ne deržite
jeze dalje, ampak naj mine, preden se še dan nagne. Zakaj ko¬
likor dalje kdo jezo derži, tolikanj težje bo tisto spravil iz svojega
serca , in premagal sovražne misli in želje do bližnjega. Zatorej
opominja sv. Jakop:  „Vsak človek naj bo počasen k jezi“ (1,19.).
Vzrok, zakaj ne sme človek jeze dalje deržati, pove sv. Pavel,
ko pravi:

V. 27. ,.Ne dajajte prostora hudiču 11 .  Kdor namreč jezo
dalje derži, da hudiču priložnost, da v njem obudi napuh in pre¬
vzetnost, in ga nagibuje k sovraštvu in k maševanju in drugemu
hudemu, in ga lahko tudi k telesnemu uboju zapelje. Iz tega tedaj
za vsacega kristijana izhaja dolžnost, se varovati vsake krivične
jeze; če je jeza pravična, da tiste dolgo ne deržimo, in ne pa¬
demo v greh.

V. 28. „Kdor je kradel, naj ne krade več, temuč naj raji
pridno dela s svojimi rokami, kar je dobro, da bo imel kaj podeliti
potrebnemu S temi besedami uči sv. apostelj, da ni še zadosti,
da ta, ki je kradel, več ne krade, ampak da mora za naprej tudi
delati, in sicer ne zavoljo tega, da si bo potrebnega živeža pridobil,
ali to, kar je ukradel, povernil; temuč tudi zato, da bo od tega,
kar si je pošteno , pravično  pridobil (sv. apostelj pravi: kar
je dobro),  potrebnemu kaj podelil, in tako za svoje storjene grehe
zadostil. — Oe je že kristijan, ki si svoj kruh z delom pridobiva,
zavezan, potrebnim podeliti, kolikanj bolj morajo to storiti, ki brez
truda in dela v bogastvu žive. Ne opustimo pridno delati, in zvesto
spolnovati svojih dolžnost: nikoli ne pozabimo, kar pravi pobožni
Job (5. 7.): „0lovek je za delo rojen in ptica za letanje 1 '.

255

Dvajseto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lista sv. Pavla apostepa do Efežanov 5, 15—21.

V. 15. „Bratje! glejte, kako bi varno hodili“.  V poprejšnjem
uči sv. apostelj, da sveto življenje kristijanov ima velik vpliv ali
veliko premore k spreobernjenju ajdov; zatorej bravce tega lista
opominja, modro , skerbno živeti, vse svoje besede in dela tako
vravnati, da bodo ajdom, ki žive v temi greha in hudibij, s svojim
svetim življenjem luč na potu zveličanja. — „Ne kakor nespametni 11 ,
ki namreč ne spoznajo cene časa, in ga tedaj prav ne obračajo.

V. 16. „Ampak kakor pametni 11 ,  to je, kakor modri, kakoršni
bodo, če store, kar jim pravi: „Odkupljajte čas 11 ,  to je, ako se
skerbno poprimete vsake priložnosti, dobra dela delati v svoje in
druzih zveličanje. Kdor tako ravna, ta gotovo čas dobro ceni in
obrača, in se s tem modrega v dejanji razodeva. — „Ker so dnevi
hudi 11 ,  ker so namreč dnevi sedanjega življenja zavoljo mnogih ne¬
varnost in skušnjav, ktere spolnovanje čednost zaderžujejo , in v
greh zapeljujejo, hudi.

V. 17. „Ne bodite torej 11 ,  ker so namreč dnevi hudi. —
„Neumni, ampak umejte, kaj je volja Božja 11 ,  to je, Bogu dopad¬
ljivo. To spoznati uči človeka sv. evangeli in od Božjega Duha
razsvetljena vest.

Preljubi! tudi mi, ki smo po sv. kerstu Kristijani postali in
sprejeli svetlobo resnice Božje, ktera je bila po Kristusu razodeta,
smo postali otroci svetlobe 1 ).  Če smo tedaj otroci svetlobe,
moramo tudi kot otroci svetlobe hoditi, živeti, moramo svetlobo
keršanske resnice z ukom in svetim življenjem razširjati, in te, ki
v temi greha in nevednosti žive, razsvetljevati, da bodo svojo du¬
hovno temo spoznali, in se obernili k svetlobi keršanske vere in
keršanskega življenja. Če bomo to storili, bomo modri, ker bomo
čas tega življenja dobro obračali. Kristijan mora, kakor sv. Pavel
uči, čas odkupiti, dobro oberniti, ker čas ima grozno veliko ceno.
čas sedanjega življenja nam je od Boga dan,  si pridobiti večno
zveličanje; nobena zguba ne more tedaj veči biti, kakor zguba
časa. Čas, ki je pretekel, več ne pride nazaj ; sedanjega časa
nihče ne more prideržati, in prihodnjega nima nihče v svoji oblasti.

j Efež. 5, 8.

256

Malo je dni našega življenja tukaj na zemlji; obračajmo jih dobro,
obračajmo jih v dela svojega zveličanja. Če tega dozdaj nismo
storili, smo tako dragi Čas zapravili, zgubili. Odkupimo ga; to se
bo zgodilo, če bomo pravo pokoro delali in si z gorečnostjo pri¬
zadevali za dobra dela. To je potrebno, ker tudi dnevi sedanjega
časa so hudi, polni težav zavoljo mnogih nevarnost in skušnjav,
ktere človeka v pobožnem življenji zaderžujejo in v greh zapeljujejo.
Zatorej zdaj, ko imamo še čas , dobra dela delajmo ; zdaj, ko še
tukaj na svetu živimo, si nabirajmo nebeških zakladov, ki ne mi¬
nejo , ampak z nami gredo v večnost. Voljo Božjo spolnovati,
mora biti naš nar viši namen; na voljo Božjo moramo obračati
vse svoje misli, želje in dejanja; potem smo v resnici pametni,
ker se potem za to trudimo, kar je naš poslednji namen in konec.
Temu nasproti pa dragi čas zapravljajo, zgubljajo, ki se vdajo pi¬
jano  s ti  in z njo sklenjeni nečistosti.  Zatorej pravi sv. apostelj:

V. 18. „In nikar se ne upijanite z vinom, v kterem je ne¬
čistost V pijanosti je nečistost, ker iz pijanosti izhaja grešni
ogenj in meseno razveseljevanje, kar vsem mesenim pregreham
vrata odpira. — „Temuč bodite napolnjeni s svetim Duhom".  Pravi
kristijani ne smejo biti polni vinskega duha ali duha druzih močnih
pijač, ker iz nezmernega vživanja vina in druzih močnih pijač
izhajajo vse mesene pregrehe, razujzdano veselje in nespodobne
pesmi; ampak morajo napolnjeni biti s svetim Duhom, kteri v
človeku obudi notranje sveto veselje, ktero se, kakor v naslednjih
dveh verstah (19. in 20.) sv. apostelj pravi, razodeva v svetih
pesmih in v zahvaljenji  zavoljo dobrot, ktere so od Boga
prejeli. — Zatorej se varujte pijanosti. Kdor se pijanosti vda,
stori, kar je nar bolj neumno; on ne zapravi le drazega časa, am¬
pak tudi svoje premoženje, svoje telesno zdravje, oslabi vedno bolj
svojo pamet in prosto voljo, in postane enak nespametni živali,
pa še slabši, ker ta nikdar ne pije več, kakor potrebuje. Pijanec
zapravi tudi svoje dobro ime, se vda grehom nečistosti, gerdemu
govorjenju in nespodobnemu petju, jezi, prepiru, pretepanju, pade
na zadnje celo v nevero; on je popolnoma suženj poželjivosti.
Kristijan pa, ki je učenec Kristusov, ne sme biti suženj poželji¬
vosti, ampak se mora zatajevati, svoje meso križati'), in ne iskati
in želeti, kar je tukaj na svetu, ampak kar je v nebesih 2 ).

V. 19. „ln govonte med seboj v psalmih, in hvalnih in du¬
hovnih pesmih, in pojte in prepevajte Gospodu v svojih sercih —•

') Gal. 5, 24. - a ) Kol. 3, 1.

257

Kristijanu ni prepovedano veselje; sej sv. apostelj sam opominja
verne: veselite  se,  toda pristavi: v Gospodu 1 ),  s svetim
veseljem, ktero človek čuti zavoljo najdenega zveličanja v Kristusu,
zavoljo duhovnih dobrot, ktere imamo od Kristusa. Ker je človeku
natorno, da to, kar v sercu čuti, tudi po vnanjem  razodeva,
sme tudi svoje notranje veselje razodevati po vnanjem s petjem.
Že pervi kristijani so, kakor cerkveni pisavec Tertulijan  pove,
imeli v navadi, peti pri obedu, pa tudi pri svojih delih. Sv. Je¬
ro ni m piše, da so kmetje, kadar so orali ali terte obrezovali, in
žnjice, ko so žele, prepevale Aleluja  (hvalite Boga), in druge
svete hvalne pesmi.

V. 20. „In dajajte vselej hvalo za vse Bogu in Očetu".  —
Ko sv. apostelj pravi: za vse,  s tem naznanuje, da moramo Bogu
hvalo dati ne le za to, kar je samo na sebi dobro; ampak tudi
za terpljenje in nadloge tega življenja, s kterimi nas Bog očišuje
in spopolnuje. „Dobro in hudo, življenje in smert, uboštvo in bo¬
gastvo je od Boga“, pravi modri S ir ah (11, 14.). — „V imenu
Gospoda našega Jezusa Kristusa Ker nam je Bog vse dobro po
Kristusu podelil, ker imamo vse gnade le zavoljo Kristusovega
zasluženja, zatorej zahvaljenje naše zamore Bogu le dopasti, ako
se po Kristusu in v njegovem imenu zgodi. — Kakor nam Bog
večkrat svoje dobrote po ljudeh  podeluje, tako mu je tudi do-
padlo, svojo oblast tudi ljudem zročiti, ki njega namestujejo, kterim
smo tedaj dolžni pokoršino  skazovati; zatorej pravi sv. apostelj:

V. 21. „Bodite eden drugemu podverženi v strahu Kristu¬
sovem“;  bodite, hoče reči, podverženi niži visim, podložni pred¬
postavljenim v pokoršini; predpostavljeni pa podložnim v postrežni
ljubezni, v darovavnem gospostvu 2 ); in sicer v strahu Kristu¬
sovem,  to je, iz otroškega strahu, ki pride iz ljubezni, da bi ne
bil Kristus žaljen. — Kristus, kakor pravi sv. Pavel 3 ),  je bil
zavoljo nas pokoren do smerti. To pokoršino Kristusovo imejmo
vedno pred očmi, in skazujmo radi in z veseljem pokoršino vsem
visim in predpostavljenim. Kakor je Kristus s svojo neskončno
pokoršino do smerti poveličal Boga , tako bomo tudi mi, če zdru¬
žimo svojo pokoršino s Kristusovo, Boga v zvezi s Kristusom po¬
veličali; in kakor je Bog Kristusa zavoljo te pokoršine povišal,
bo enkrat tudi nas povišal, ko bomo s Kristusom v delež prejeli
veličastvo večnega življenja, in z njim kraljevali 4 ).

') Fil. 4, 4. — 2 ) Jan. 13, 12-15. - Fil. 2, 8. - 4 ) 2. Tim. 2, 12.

17

258

En in dvajseto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Efežanov 6, 10—17.

V. 10. „Bratje! bodite močni v Gospodu, in v mogočnosti

njegove moči“.  — Ko je sv. apostelj v poprejšnjem (5, 21—6, 9.)
posamezne stanove, zakonske, otroke, starše, hlapce in
gospodarje  opominjal, svoje dolžnosti spolnovati, — zdaj vse
hravce svojega lista opominja k duhovnemu vojskovanju  zoper
oblasti teme, zoper vse sovražnike zveličanja. Ker človek duhovne
moči, ktere pri vednem vojskovanji zoper greh potrebuje, v sebi
ne najde, ampak le v Gospodu, v Kristusu,  ki je vojvoda v tej
vojski, lev iz Judovega rodu *), močni Bog 2 ),  zmagovavec
hudiča, 3 ), svetd 4 ), smerti in pekla 5 ),  in v njegovi močni
gnadi,  ktera človeka podpira, in mu da potrebno moč; zatorej
pravi: Bodite močni v Gospodu in v mogočnosti njegove moči.
Da bodo z močno gnado Gospodovo podpirani se hranili in srečno
premagali vse sovražnike, jih opominja, obleči Božje orožje,
ko pravi:

V. 11. „Oblecite Božje orožje“,  namreč vse (kakor je v
greškem) orožje, ktero pride od Boga, ktero Bog da; zakaj sami
n ato r ni pripomočki, pri vojskovanji za večne dobrote, niso za¬
dostni , ker meso in kri Božjega kraljestva ne moreta doseči in
posesti 6 ), in človeku zveličavne resnice razodeti 7 ); pripomočki,
kteri nas zmožne store, v tej vojski sovražnike premagati, so dar
B o žj i. Zakaj moramo to Božje orožje obleči, pove sv. apostelj
vzrok,  ko pravi: „Da zamorete obstati pred zalezovanjem hudi-

čevim“,  ki vas namreč iše pogubiti.

V. 12. „Ker se nam ni vojskovati zoper meso in hri“,  to je,
zoper umerljive, slabe ljudi, ktere vidimo, in jih tudi raniti mo¬
remo. — „Ampdk zoper poglavarstva in oblasti“.  Z besedami:
poglavarstva in oblasti,  ktere je sv. apostelj poprej s ) od
zveličavnih duhov rabil, tukaj, kakor vsa zveza kaže, naznanja
različne verste hudobnih  duhov. — „Zoper gospodovavce tega
temnega svetd“,  to je, zoper hudiče, ki v tem svetu , ki je v temi
zmote in greha, gospoduje. Hudiči  se imenujejo gospodovavci

') Raz. Jan. 5, 5. — 2 ) Iz. 9, 6. — 3 ) Jan. 12, 31. — 4 ) Jan. 16, 33.
_ 5 ) 1. Kor. 15,54. i. d. — 6 ) 1. Kor. 15, 50. — T ) Mat. 16, 17. - 8 ) Bfež. 1, 21.

259

tega sveta, ker vsi ljudje, kteri se še niso vdeležili odrešenja v
Kristusu in tudi nespametne stvari, natora 1 ),  so njih oblasti pod-
veržene. Pri sv. Janezu  (12, 31.; 14, 30.) se hudič imenuje
poglavar tega sveta.  Ko je namreč Adam grešil, je v njem
nastalo notranje razdvojenje, nasprotje med pametjo in telesom
(počutnostjo), pa tudi nasprotje med človekom in med natoro
(nespametnimi stvarmi), ker natora, ktera je bila pred storjenim
grehom človeku pokorna, sužnja , on pa njen gospod, se je odpo¬
vedala temu gospostvu človekovemu, in kakor človek sam, tako je
tudi z njim sklenjena natora prišla v oblast hudičevo, kteri je
zdaj namesti človeka postal poglavar tega sveta, in pod njegovim
grozovitim poglavarstvom niso le ljudje zdihovali, ampak tudi ne¬
spametna stvar, natora, ktera je bila v začetku stvarjena, da bi
bila s človekom vred stvarnika poveličevala. Tudi nespametna
stvar, natora, pravi sv. Pavel 2 ),  željno čaka in zdihuje, kakor
človek, po odrešenji. To odrešenje se je v Kristusu že začelo, in
se skozi vse rodove v cerkvi (v blagoslovih in zarotovanjih raznih
reči nadaljuje, toda še le konec sveta, ko se bo človek, ne le po duši,
ampak tudi po telesu odrešenja v Kristusu vdeležil, bo tudi na¬
tora popolnoma rešena, in bodo potem nova nebesa in nova
zemlja 3 ).  Potem bo hudič zgubil svoje poglavarstvo in bo ve¬
komaj verzen v peklenski brezen 4 ). Mi kristijani, ki smo otroci
svetlobe in svetloba v Gospodu, smo iz te hudičeve oblasti rešeni.
— »Zoper hudobne duhove v podnebji",  to je , ki v podnebji, ali
kakor pravi 5 ), v zraku  prebivajo. Sv. apostelj hoče tedaj z be¬
sedami 12. verste reči: Nam se ni vojskovati zoper umerljive
slabe ljudi, ktere vidimo , ampak zoper hudobne duhove; zatorej
nam je treba Božjega, duhovnega  orožja.

V. 13. »Zavoljo tega",  ker se nam je vojskovati zoper hu¬
dobne duhove. — „ Prhnite za Božje orožje, da se zamorete braniti
ob hudem dnevu",  to je, v dan skušnjave. — „In v vseh rečeh po¬
polni obstati",  in da, hoče reči, popolnoma oboroženi zamorete
zmagati; ali, kakor je v greškem: in ko bote vse premagali, za¬
morete kot nepremagani stati.

Kristijani! vojska je človeško življenje, pravi že pobožni Job
(7, 1.), ker čas tega življenja, kakor pravi sv. papež Gregorij,
ni čas miru in pokoja, ampak čas vojskovanja, skušnjav in nevarnost.
Sovražniki naši, zoper ktere se nam je vojskovati, niso umerljivi,

') Eimlj. 8, 20. 21. — 2 )  Riralj. 8, 19—22. - 3 ) Iz. 65, 17.; Razod. sv.
Jau. 21, 1. ‘j 2. Pet. 2, 4. - j  Efež. 2, 2.

17 *

260

slabi ljudje,  ktere vidimo, iu jih raniti zamoremo, ampak so
nevidni, duhovni sovražniki, so hudobni duhovi,  ki si z vso
močjo prizadevajo, nas odverniti od pokoršine do Boga, zapeljati
v greh in tako večno pogubiti. Da se bomo pa mogli zoper hu¬
dičeva zalezovanja braniti in premagati svoje hude sovražnike,
moramo obleči orožje, ktero od Boga pride, kakor vojak obleče
potrebno orožje, kadar se hoče zoper sovražnika braniti in ga pre¬
magati. Ktero je to Božje  orožje, naznanja sv. apostelj v na¬
slednjih verstah. Ko je sv. Pavel ta list v Rimu v pervem vječenji
pisal, je bil obdan od rimskih vojakov '); zatorej mu je bil, ko
je od tega Božjega orožja pisal, pred očmi rimski  vojak. Nar
poprej natanko popisuje orožje, s kterirn se mora kristijan zoper
svoje sovražnike braniti;  potem pa, ker vojskovanje kristijanovo
posebno le v tem obstoji, da se brani  zoper napade sovražnikove,
opomni samo le enega  orožja, s kterirn mora kristijan sovražnika
svojega napasti, in to je meč duhl

V. 14. „Stojte tedaj“,  namreč pripravljeni k vojski, oblečeni
z Božjim orožjem. — „ Opasani okoli svojih ledij z resnico“.  —
Nar slabši del človekovega telesa, ki se nar lože rani, so ledij  e;
pas  pa je, ki tiste vterjuje in varuje. Pas duhovnega orožja je po
besedah sv. Pavla resnica,  to je, zvestoba v obljubah in resničnost
v besedi in v dejanji, ali v govorjenji in življenji. Zakaj kakor je
1 a ž lastnija in bistvo hudičevo 2 ), tako je resnica v vsem življenji
nar močnejši orožje, se braniti zoper napade hudičeve. Sv. apostelj
meri s temi besedami na to, kar prerok Izaija  (11, 5.) od Me¬
sija  pravi: „Zvestobaali (kakor je v starigreškiprestavi) resnica
bo opasivnica njegovih ledij“. — „i?i oblečeni z oklepom pravice“,
to je, s pravico kakor z oklepom. Persi, ktere pokrivajo serce,
so bile pri rimskih vojakih varovane z oklepom, ki je bil ali iz
brona,  ali iz surovega usnja.  Duhovni oklep keršanskega vojaka
mora biti pravica, pravičnost,  ktera se razodeva v svetem
življenji 3 ), v spolnovanji vseh dolžnost, ktere ima človek do Boga,
do sebe in do bližnjega; tedaj v spolnovanji pravičnih, svetih del.
— Enako govori prerok Izaija  (59, 17.) od Jehova  (Boga, ki
se je v stari zavezi razodeval, ki je bil Sin Božji): „0n obleče
pravico  kakor oklep".

V. 15. „In obuti na nogah za oznanovanje evangelija miru“,
to je, vedno pripravljeni, uk svetega evangelija, kteri nam da pravi,
notranji mir, povsod spoznavati in razširjati. Po tem takem bi

') Dej. apost. 28, 16. — 2 ) Jan. 8, 44. — 3 )  Rimlj. 6, 13.

261

bili duhovni čevlji keršanskega vojaka vedna pripravljenost, uk sv.
evangelija povsod oznanovati in razširjati. Drugim razlagavcem pa
so duhovni čevlji vesela serčnost,  pripravljenost duha, pri vseh
zaderžkih, ki se keršanskemu življenju nasproti stavijo, hoditi  po
poti sv. evangelija, to je, sveto, keršansko živeti.

V. 16. „Pred vsem",  to je, k vsemu poprej imenovanemu
orožju, — „pa vzemite v roko Skit vere“.  Poglavitno orožje rim¬
skega vojaka je bil veliki Skit,  s kterim, ker je vse telo zakril,
se je vojak zamogel posebno braniti. Duhovni škit keršanskega
vojaka je vera.  Kakor rimskemu vojaku vse poprej imenovano
orožje ni nič pomagalo brez škita, tako tudi vse pred imenovane
čednosti brez vere ne branijo zoper hudobnega duha. Le terdna
vera  v Boga in Kristusa premaga svet '); če človek v veri omaguje,
pot pripravlja hudiču 2 ), in če tisto zgubi, potem se izpostavi vsem
napadom hudobnega duha. Zatorej pravi sv. apostelj: „S kterim",
namreč s škitom vere, — „zamorete vse ognjene pušice hudobnega
ugasiti Te ognjene pušice so hude skušnjave k nečistosti, ktere
nanagloma človeka obdajo. Tem ognjenim skušnjavam moramo
nasproti postaviti škit vere, ktera nas uči, da Bog je neskončno
svet, vsegapričujoč in neskončno pravičen, ki nečistost z večnim
terpljenjem v peklu kaznuje.

V. 17. „In vzemite čelado zveličanja",  to je, upanje večnega
zveličanja. Čelada  je branila glavo rimskemu vojaku. Duhovna
čelada keršanskega vojaka alikristijana je zveličanje,  ali kakor
sv. apostelj v pervem listu do Tesaloničanov (5,8.) pravi, upanje
zveličanja.  Keršansko upanje namreč ohranuje človeka pri vseh
skušnjavah in nadlogah tega življenja stanovitnega in vzdiguje
njegov pogled k Bogu v nebesih. — „In meč duha, kar je Božja
beseda".  Meč je bil orožje, s kterim je rimski vojak sovražnika
napadel.  Duhovni meč keršanskega vojaka je Božja beseda,
ktero sv. apostelj imenuje meč duh d, ker jo sv. Duh podeli.
Božja beseda pa je tukaj aposteljnu pisana  Božja beseda stare
zaveze, in hoče, da se kristijani pri skušnjavah izrekov sv. pisma
poslužijo, po zgledu Kristusovem, ki je skušnjavca z Božjo besedo,
z besedami sv. pisma premagal 3 ). Takošna Božja beseda so pa
tudi svete od Božjega Duha vdihnjene besede,  pobožni izreki,
z di h 1 j e j i in molitvice,  kterih se človek pri skušnjavah na¬
nagloma zave, in ktere mn dajejo čudovito moč, kakor se to v
življenji svetnikov nahaja.

‘) 1. Jan. 5, 4. — 2 ) 2. Kor. 11, 3. — 3 ) Mat, 4, 4. 7. 10.

262

Preljubi! vojska je človeško življenje, in mi kristijani, ker je
Kristus naš Gospod in vojvoda, smo Kristusovi ali keršanski vo¬
jaki. Ker pa hudič, kakor sv. Peter  uči '), hodi kakor rjoveč
lev okoli, in iše, koga bi požerl, to je, želi in hrepeni človeka
sehi pridobiti in ga pogubiti, moramo zavoljo tega vedno oblečeni
biti z Božjim orožjem, da se bomo mogli zoper zalezovanje hu¬
dičevo braniti in zmagati. Ker lastnija in bistvo hudičevo je laž,
zatorej moramo opasani biti z resnico  v vsem svojem življenji,
v vseh svojih besedah in v vsem dejanji; moramo kakor oklep
imeti pravico, pravičnost,  da bomo zvesto spolnovali vse
svoje dolžnosti do Boga, do sebe in do bližnjega; moramo kakor
čevlje  imeti pripravljenost uk sv. evangelija povsod spoznavati
in razširjati, pa tudi serčnost, pri vseh zaderžkih keršanskega živ¬
ljenja vedno hoditi po poti sv. evangelija, ki človeku da notranji
mir. Dalje moramo imeti terdno vero  v Boga in v Kristusa,
ker ona nam da notranjo moč zoper vse hudičevo zalezovanje.
Če nas hoče hudobni duh z meseno poželjivostjo zapeljati, nam
vera peklensko brezno odpre, da vidimo večno pogubljenje in terp-
Ijenje, ktero nečistnika čaka a ); če nas slepi z blišavo bogastva,
nam vera nebesa odklene, kjer so veči dobrote stanovitnim pri¬
pravljene ; če hoče v nas obuditi napuh, častiželjnost, nas vera
uči, da napuh je bil vzrok ločitve človekove od Boga 3 ), in da za¬
tajevanje samega sebe in ponižnost je gotova pot enkrat povišan
biti pri Bogu 4 ). Moramo pa biti tudi polni upanja  večnega
zveličanja, ker to upanje naša serca od zemeljskih dobrot odločuje
in jih na kviško k Bogu povzdiguje in stori, da nebeških dobrot
pričakujemo, in nas pri vseh skušnjavah in nadlogah tega življenja
vterjuje in stanovitne ohranuje ; moramo pa zadnjič tudi oboroženi
biti z mečem duhd, z Božjo besedo,  ktera, ker je ostrejši ko
vsak na obe strani ojster meč, hudobnega duha odpodi in premaga.

') 1. Pet. 5, 8. - J ) Gal. 6, 8.; Efež. 5, 5. - a ) Sir. 10. 14. - "J Luk.
1, 52.; Mat. 23, 12.; Pil. 2, 9 .

263

Dve in dvajseto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Filipljanov 1, 6 -11.

V. 6. „Bratje! zanesemo se na Gospoda Jezusa, da, kteri
je začel v vas dobro delo, ga bo tudi dokončal do dneva Kristusa
Jezusa“.  Ko sv. apostelj poprej (v 3. in 5. versti) Bogu hvalo
daje in svoje veselje naznanuje zavoljo njih gorečnosti, ktero so za
sv. evangeli razodevali, zdaj naznanja svoje terdno zaupanje,
da ho Bog, ki je s svojo gnado to gorečnost za sv. evangeli v
njih obudil, tisto tudi v njih ohranil do prihoda Kristusovega k
sodbi, kteri za vsacega človeka posebej že ob smerti nastane. Ta
dan imenuje dan Kristusa Jezusa,  ker bo takrat čast, ve¬
ličastvo Kristusovo, njegovo božestvo in spremenjeno človeštvo,
njegova ljubezen do nas,  zasluženje njegovega včlovečenja, rojstva
in terpljenja vsem ljudem na poseben način razodeto. — Iz teh
besedi aposteljnovih izhaja, da gnada Božja ni le potrebna, da
človek zamore dobro začeti,  ampak tudi, da v dobrem do konca
svojega življenja stanoviten  ostane 1 ), kar tudi sv. tridentinski
zbor iz teh aposteljnovih besedi sklepa (sej. 6. pog. 13.).

Kristijani-! če smo si svesti, da smo opravičeni, kar smo po
Božji milosti postali, ne mislimo, zdaj je vse dobro. Nihče ne
sme prederzno zaupati, da zdaj je zveličanje za njega gotovo. Da
bo človek svoj poslednji cilj in konec, večno zveličanje dosegel,
mora v dobrem do konca stanoviten ostati. Tega pa sam iz sebe
ne premore. Zatorej sv. Pavel  opominja: „Kdor meni, da stoji,
naj gleda, da ne pade“ 2 ). In Filipljanom piše: „Delajte s stra¬
hom in trepetom za svoje zveličanje 1 ' (2, 12.). Za tega voljo mo¬
ramo Boga vedno prositi, da bi delo svojega usmiljenja, ktero je
v nas začel, tudi dokončal, nas v dobrem do konca našega živ¬
ljenja ohranil. — Zakaj da sv. apostelj ima to zaupanje, pove v
naslednji versti, ko pravi:

V. 7. „Kakor se mi prav zdi to od vas vseh mislili, zato,
ker vas imam v sercu“.  Sv. apostelj hoče reči: Spodobi se, da

imam to zaupanje za vas vse, da bote namreč do konca v dobrem
stanovitni ostali, ker vas priserčno ljubim, ljubezen pa vse dobro
upa 3 ). — „Tudi v svojem železji, in v zagovarjanji in poterjenji
evangelija Če se te besede, kakor več razlagavcev to stori, zve-

') 1. Kor. 1, 8. — 2 ) 1 .  Kor. 10, 12.

3 ) 1. Kor. 13, 7.

264

žejo s poprejšnjimi, je pomen : Ker vas imam v sercu tudi v
svojem železji, v svojem terpljenji in dejanji za razširjanje svetega
evangelija. — „ Vse, ki ste deležni mojega veselja to je, vas vse,
ki se, ker me z milimi darovi podpirate, vdeležvate mojega ter-
pljenja (ker zavoljo Kristusa terpeti je bilo za aposteljne veselje 1 ),
in torej tudi mojega zasluženja. V greškem je: moje gnade,
to je,, sadii gnade, ali mojega zasluženja.  Drugi razlagavci pa
besede: tudi v železji in v zagovarjanji in poterjenji svetega evan¬
gelija, vežejo z naslednjimi  besedami, in prestavljajo: ki ste
tudi v mojem železji, in v zagovarjanji in poterjenji evangelija
deležni moje gnade; in potem je pomen: Vi Filipljani, ki me z
milimi darovi podpirate, se s tem vdeležvate mojega zasluženja
pri mojem terpljenji in dejanji za razširjanje sv. evangelija. —
Železje sv. Pavla je resnico Kristusovega evangelija zagovarjalo in
poterjevalo, ker je v njem priliko imel, zagovarjati se zoper kriva
dolženja Judov, in sv. evangeli še dalje razširjati.

Kristijani! iz teh besedi sv. Pavla se učimo, kako zamoremo
obogateti in se vdeležvati zasluženja drugih. Kdor podpira slu¬
žabnike Kristusove, ki se trudijo in delajo za razširjanje Božjega
kraljestva, ali kdor podpira kristijane v svetem, keršanskem živ¬
ljenji, ta se po nauku sv. Pavla  vdeležva njih zasluženja; on
tedaj obogati. Enako Kristus  sam uči: „Kd»r sprejme (do¬
brotljivo) preroka v imenu preroka, bo plačilo preroka prejel; in
kdor sprejme pravičnega v imenu pravičnega, bo plačilo pravičnega
prejel a ).“ Ali niso pač te besede spodbudne za te, ki zamorejo z
milimi darovi podpirati oznanovavce Kristusove vere; ali pa te, ki
se hočejo Kristusu darovati in njegovi službi, le zanj živeti; ali pa
milošnjo podeljevati, da bi se hudobija zmanjševala in keršansko
življenje se ohranilo in povišalo?

Da apostelj Filipljane v sercu ima, s prisego  poterdi,
ko pravi:

V. 8. „Zakaj Bog mi je priča“;  hoče reči: resnico govorim
pred obličjem Božjim, pred Bogom, ali: Bog ve. — „Kako želim
po vas vseh v sercu Jezusa Kristusa to je, kako priserčno vas ljubim
in vas želim, ne s svojo natorno ljubeznijo, ampak s tisto priserčno
ljubeznijo, s ktero presveto Kristusovo serce svoje ljubi. Sv. apostelj
zamore tako ljubiti, ker njegovo serce v Kristusovem, in Kristusovo
serce v njegovem živi. „Živim“, piše sv. apostelj v listu do Gala-
čanov (2, 20.), „toda ne jest, živi pa v meni Kristus".

') Dej. apost. 5, 41. — ') Mat. 10, 41.

265

Preljubi! iz tega ravnanja sv. Pavla se učimo, pribežati k
presvetemu Kristusovemu sercu, in v njem Boga in bližnjega
ljubiti. Kar mi sami od sebe storimo, pred Bogom nič ne velja,
kakor mi sami, iz sebe nič nismo; ves svet ni nič pred njim.
Vsa naša ljubezen ni nič, vse naše češenje ni nič, ker mi sami
iz sebe nič nismo. Toda Kristusova ljubezen, ali ljubezen, s ktero
Kristus Boga ljubi, je neskončna, njegovo češenje je neskončno.
Zatorej, da bomo Bogu darovali, kar je njega vredno in njemu
primerjeno, pribežimo k presvetemu Kristusovemu sercu; s tem
sercem ljubimo, častimo in molimo Boga; potem bomo Boga, kakor
se spodobi, ljubili, častili in molili, ker ga bomo z Božjim sercem
ljubili, častili in molili. Sej je Sin Božji naš srednik postal, da po
njem k Bogu pristopimo '), in ga častimo. Združimo zatorej svoje
serce s Kristusovim presvetim sercem, in s tem presvetim sercem
zedinjeni darujmo Bogu vse češenje , vso ljubezen in vse zdibljeje
tega presvetega serca. Pa tudi Kristusovega presvetega serca se
poslužimo pri ljubezni do bližnjega.  Ljubimo ga, kakor ga
Kristus ljubi, želimo po njem v sercu Kristusovem. Vprašajmo se:
Ali ljubimo Boga in bližnjega z ljubeznijo Kristusovo? — Ko je sv.
apostelj Bogu hvalo  dal, zdaj prosi in moli k Bogu, da bi, ker
mora človek v keršanskem življenji vedno napredovati, ra s tli v
ljubezni;  zatorej pravi:

V. 9. „In to molim“,  namreč za vas. — „Da bi vaša ljube¬
zen bolj in bolj rastla v znanji in v vsi umnosti";  hoče reci: da
bi vaša ljubezen do Boga in do bližnjega ne bila neprevidna,
ampak združena z natančnim znanjem keršanskih resnic in z razum¬
nostjo, ki se v dejanji razodeva. Namen te rastve je:

V. 10. „Da prevdarite, kaj je bolje";  to je, da zamorete v
raznih zadevah in okolišinah ločiti dobro od hudega, bolje od sla¬
bega, čisti nauk od laži in zmote. — „Da ste čisti",  namreč pred
Bogom, v stanu gnade Božje. — „In brez spotikljeja",  namreč
pred ljudmi, kar vaše zunanje dejanje in nehanje zadeva. — „V
dan Kristusov",  v dan, ko bo Kristus k sodbi prišel (v. 6.).

V. 11. „Napolnjeni s sadom pravičnosti",  to je, z dobrimi
deli, ktera so tako rekoč sad,  ki iz korenine opravičenja izraste.
(Prim. 3. nedeljo v postu v. 9.) — „Po Jezusu Kristusu",  ker
dobra dela le z gnado Kristusovo zamoremo delati; Kristus, ki po
sv. Duhu v pravičnem prebiva, jih mora (z nami) delati, kakor
Kristus sam uči v priliki od terte in mladik 2 ). Ker Boga častiti

') Hebr. 7, 25. - s ) Jan. 15, 5.

266

in poveličati je nar popolnejše in nar viši cene vredno, kar človek
storiti zamore, zatorej sklene sv. apostelj z besedami: „V čast in
hvalo Božjo“,  morajo namreč storjena biti vaša dobra dela, da
bodo resnično dobra in Bogu dopadljiva 'j. —

Preljubi! ljubezen, kakor pravi sv. Krizo stom,  je dar ali
dobrota, ktera se ne da nasititi, zanjo ni nobene mere. Zatorej
prosi sv. apostelj Boga, da bi ljubezen Pilipljanov bolj in bolj rastla,
rastla čez mero. Tako tudi mi zase in za druge Boga prosimo, da
bo naša ljubezen rastla v znanji, da zavoljo pomanjkanja (duhovne)
svetlobe ne pademo v jamo in z nami tudi drugi v tisto ne pri¬
dejo. Prosimo pa tudi, da bo naše znanje rastlo v ljubezni, da bo
k dobremu spodbadalo in k Božji časti dola pravičnosti v nas in
v drugih obilno rodilo, če bo naša ljubezen rastla v znanji in naše
znanje v ljubezni, bomo, kakor sv. Pavel uči, zamogli ločiti dobro
od hudega, prav nauk od laži in zmote, bomo v stanu gnade Božje,
bogati v dobrih delih, in s tem Boga poveličevali.

Tri in dvajseto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Filipljanov 3, IT—21.

in 4, 1—3.

Sv. apostelj je v poprejšnjem (v. 15. in 16.) verne opominjal,
se kakor tekavci v tečišu (primeri 1. predpepelnično nedeljo) gnati,
da bi Kristusa, njegovo življenje, bolj in bolj spoznali, in njemu
bolj in bolj v življenji podobni postali, in zatorej si prizadevali
po tem keršanskem spoznanji, ktero so si dozdaj pridobili, svoje
življenje vravnati; zdaj (v. 17.) jih pa opominja, posnemati njegov
zgled in tudi drugih,  ki so z njim enake misli, ko jim pravi:

V. 17. »Bratje! posnemajte mene“,  namreč z drugimi vred,
ki mene posnemajo (kar greška beseda zahteva). — „In glejte na
tiste, kteri tako žive, kakor imate zgled nad nami“,  in imejte, hoče
reči, si nje v zgled, ki moj zgled posnemajo, kar tudi vi storite.
— Zakaj jih opominja posnemati njegov zgled, so pervi  vzrok
hudobni ljudje, kteri, ker so sužnji mesenih želja, so sovražniki
križa Kristusovega, ko pravi:

') Efež. 1, 12.

267

V. 18. „Zakaj veliko jih živi, od kterih sem, vam že večkrat
rekel“,  ko sem bil namreč pri vas. — „Zdaj pa tudi jokaje rečem,
da so sovražniki križa Kristusovega".  — Ker sv. apostelj v naslednji
versti te sovražnike križa Kristusovega popisuje kot ljudi, ki so
sužnji mesenih želja, se iz tega razvidi, da s tem sovražniki križa
Kristusovega ne misli tistih krivih keršanskih učenikov, ki so po
judovskih mislih terdili, da je obreza in vsa judovska šegna po¬
stava k zveličanju potrebna (v. 2.), in so tako moč spravne smerti
Jezusa Kristusa tajili, zoper ktere govori v listu do Galačanov
(5, 11; 6, 12.), ne misli teh sovražnikov nauka od spravne smerti
Kristusove, teh učenikov, — ampak misli sploh  vse takošne
kristijane,  ki žive po svoji poželjivosti, in tako v dejanji
kažejo, da so, ker nočejo za Kristusom po poti terpljenja, zataje¬
vanja in zamorjevanja hoditi, sovražniki križa Kristusovega.

V. 19. „Kterih konec je poguba“,  to je, večno pogubljenje. —
„Kterih Bog je trebuh“,  to je, kterih nar veči dobrota, nar ljubše
je služiti svoji poželjivosti '). — „In hvala v njih sramoti",  to je,
ki se s tem hvalijo, česar bi jih imelo sram biti. — „Kteri po-
zemeljsko ljubijo“,  kterih misli in želje so le v pozemeljske reči
obernjene.

Preljubi! sv. Pavel si je vedno prizadeval, Kristusu v življenji
in v smerti podoben biti; zatorej tudi v svoji veliki ljubezni verne
Filipljane opominja, da bi bili Kristusu v življenji bolj in bolj
podobni, in torej posnemali njegov zgled, ker jih je veliko, ki žive
po svoji poželjivosti, in so tako sovražniki križa Kristusovega. —
Tudi nam veljajo te besede sv. aposteljna, da si prizadevamo bolj
in bolj Kristusu v življenji podobni biti. Vprašajmo se: ali smo
to storili ? ali nismo tudi mi živeli po poželjivosti, ali nismo stregli
svojemu mesu, in tako v dejanji pokazali, da smo sovražniki križa
Kristusovega? Pomislimo, Kristusa so gnali na križ; ali bomo
mi pokoja iskali? Kristus je bil na križ pribit, ali bomo mi v
mesenih sladnostih živeli? Kdor v Kristusa križanega veruje, mora
z njim križ nositi, mora svoje meso križati, se mora zatajevati,
svojo popačeno natoro zamorjevati. Kdor Kristusa resnično ljubi,
mora živeti po njegovem zgledu, mora z njim umreti, in to stori,
če staremu človeku, grehu odmerje; s svetim Pavlom  mora reči:
„Meni je svet križan, in jest svetu“ 2 ); svet s svojimi dobrotami
in sladnostmi je za me popolnoma mertev in tudi jest sem svetu
mert.ev, ker zaničevanje, terpljenje in križ s Kristusom rad pre-

') Rimlj. 16, 18. - 2 ) dal. 6, 14.

268

našam. Da bote tolikanj raji to storili, pomislite, da konec so¬
vražnikov križa Kristusovega je večno pogubljenje.

V. 20. „Naše prebivanje pa je v nebedh“.  S temi besedami
naznanja drugi  vzrok, zakaj morajo njegov zgled posnemati, in
hoče reči: Mi kristijani, ki smo po sv. kerstu postali mestnjani
svetih in domači Božji 1 ),  kterih domovina, obstoječe
mesto 2 ) so nebesa,  moramo, aboravno še tukaj na zemlji živimo,
svoje serce, misli in želje v nebesa obernjene imeti, in torej po
nebeških dobrotah in darovih 3 ) hrepeneti in si zanje prizadevati.
— „0d kodar“,  namreč z nebes. — „Tudi Zveličarja čakamo
Gospoda našega Jezusa Kristusa namreč sodnji dan, v dan vesolj¬
nega vstajenja.

V. 21. „Kteri bo premenil naše revno telo“,  ktero je namreč
zdaj slabostno, betežnosti, terpljenju in strohljivosti podverženo. —
„Ker ga bo upodobil svojemu častitljevemu telesu tedaj ga pove¬
ličal in tako oprostil vse slabotnosti in betežnosti, vsega razpada
in strohljivosti, ker bo vekomaj živelo 4 ). — „Po moči, s ktero si
tudi zamore podvreči vse reči“,  to je, po tisti vsegamogočnosti, po
kteri bo vse sovražnike premagal in si jih podvergel 5 ).

Kristijani! sv. apostelj Pavel pravi, da prebivališč ali domovina
kristijanov je v nebesih. Ko smo po sv. kerstu postali otroci Božji,
domači Božji, smo postali tudi mestnjani  nebes, in nebesa so
naša prava domovina, naše obstoječe mesto. Vse naše hrepenenje,
dejanje in nehanje mora torej iti proti nebesom, in mi si moramo
le za nebeške dobrote in darove prizadevati. Kdo bo tedaj, če se
spomni te velike časti, da je mestnjan nebes, še svoje serce, misli
in želje hotel obernjene imeti v zemljo, v pozemeljske dobrote in
sladnosti? Po nebeških dobrotah in darovih hočemo hrepeneti,
tiste pridobiti si prizadevati, potem bomo mogli upati, da bo
Kristus pri vesoljnem vstajenji tudi naše revno telo premenil in
ga vpodobil svojemu častitljivemu telesu. Ta vesela resnica, da
bomo, če bomo Kristusu v življenji podobni, enkrat s poveličanim
telesom k večnemu zveličanju vstali, nam daje moč, vsako sku¬
šnjavo premagati, vsako terpljenje voljno prenesti, in vse pozemelj¬
ske dobrote in sladnosti zaničevati.

4, 1. „Za tega voljo“,  ker imamo namreč v Kristusu takošnega
poveličanja pričakovati (3, 21.). — „Bratje moji, predragi in pre-
serčni“,  to je, ki vas ljubim in vas želim (1, 8.). — „Moje veselje

') Efež. 2, 19. - 2 ) Hebr. 13, 14. - 3 ) Kol. 3, 1. - ‘) 1. Kor. 15,
35-44. — s ) 1. Kor. 15, 25.

269

in moja lcrona“!  Sv. apostelj Filipljane imenuje svoje veselje
zavoljo njih posebne pobožnosti, ljubezni in stanovitnosti; svojo
krono  pa, ker je to srenjo ali občino z velikim trudom in vojsko¬
vanjem vstanovil. — „Tako stojte v Gospodu, preljubi 11 !;  hoče
reči: bodite stanovitni v pravi veri in stanovitno po njej živite.
Pravi: v Kristusu,  ker Kristus je takorekoč dno, podlaga, na
kteri vse njih življenje počiva ali stoji. Ker pa stanovitnost v veri
in ljubezni podpira edinost med udi keršanske občine, zatorej
si sv. apostelj prizadeva, to edinost v tej občini ohraniti, ko pravi:

V. 2. „ Prosim Evodijo in prosim Sintiho, da naj hote ene
misli v Gospodu“.  Nekteri mislijo, da ste bile dijakonise,  to
je, strežnice revnih in bolnih ženskega spola, bile so pa tudi spre-
obernjenim ženskim v pomoč pri keršanskem nauku in pri kerstu '),
ki ste se zavoljo oskerbovanja ubozih sperle, in ste torej tukaj
opominjane, da naj bote edine.

V. 3. „Prosim tudi tebe, zvesti tovarš 11 !  kteri, kakor nekteri
mislijo, je Filipljanski škof, ki je z aposteljnom vred obdeloval
njivo Gospodovo 2 ), za sv. vero delal v filipljanski srenji — „Po-
magaj jima“,  da bote spet edine. — „Ki ste se z menoj trudile
v evangeliji ker ste tega vredne, ki ste za poterjevanje in razširjanje
svete vere veliko delale. — „S Klemenom“,  kteri, kakor večina raz-
lagavcev terdi, je po sv. Petru za Linom in Kletem rimski sedež
prevzel. — „In drugimi mojimi pomagavci, kterih imena so v bukvah
življenja 11 .  Sv. apostelj hoče reči: kterih nočem po imenu našte¬
vati, ker so njih imena v bukvah življenja, to je, kteri so zavoljo
zveste službe v evangeliji za večno zveličanje odločeni, namenjeni.
Besede: zapisan biti v bukvah življenja, ali zapisan
biti v nebesih,  ktere se večkrat v sv. pismu nahajajo 3 ), po¬
menijo: po Božjem sklepu določen ali namenjen biti za večno
zveličanje, ktero je Bog določil ali namenil dodeliti tistim, ktere je
previdil, da bodo v veri in v ljubezni, ali v delavni veri do konca
stanovitni ostali 4 ).

Preljubi! kakor današnji list uči, si je sv. apostelj Pavel pri¬
zadeval in tudi druge prosil, da bi ga podpirali, te, ki so v raz-
pertji med seboj živeli, edine storiti. S tem tudi nas uči, po njegovem
zgledu si prizadevati, da bi ljudje ne le z nami, ampak tudi med
seboj v miru in edinosti živeli. In kakor so v apostoljskih časih
ne le moški, ampak tudi ženske sv. aposteljne pri njih službi

‘) Rimlj. 16, 1. - 2 ) 1. Kor. 3, 9. - 3 ) Ps. 69, 29.; Luk. 10. 20.;

fiazod. sv. Jan. 20, 15.; 21, 27. — ')  Eimlj. 8, 29. 30.

270

podpirale, ali s tem, da so druge ženske podučevale, ali jim s
svetim zgledom svetile, ali mile darove podelile tem, ki so se za
razširjanje Kristusove vere in cerkve trudili, tako zamorejo tudi
zdaj verni vsacega spola in stanu po zgledu pervih kristijanov
delati za cerkev Kristusovo. Nikoli ne pozabite, da nobeno, tudi
nar manjši dobro delo, ne bo pri Bogu zgubljeno, ker, kar koli
dobriga storite na zemlji, bo v nebesih v bukvah življenja zapi¬
sano, bo v naše večno zveličanje.

Poslednjo nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Kološanov 1, 9—14.

Sv. apostelj zvedši od Epafra,  ki je keršansko srenjo v
Kološah vstanovil, da so Kološani v keršanstvu že močno dorastli,
in da imajo preserčno ljubezen do njega, jim piše:

V. 9. „Bratje“!  ker mi je namreč Epafra povedal od vaše
ljubezni do nas. — „Ne jenjamo za vas moliti in prositi 11 ;  hoče
reči: kolikokrat molimo, prosimo Boga. — „Da bi bili vi na¬
polnjeni s spoznanjem njegove volje“,  to je, da bi spoznali Božjo
voljo, po kteri je od vekomaj sklenil, nas sabo spraviti in zveličati,
ne po angelih, ampak po Jezusu Kristusu, svojem edinorojenem
Sinu (Krizost.), in je zatorej vstanovil zveličavno napravo, sv. cerkev,
z vsemi milostnimi pripomočki. Kako  pa to Božjo voljo zamoremo
spoznati, uči sv. apostelj, ko pravi: „V vsi modrosti in duhovni
razumnosti";  hoče reči: ktero voljo Božjo zamorete spoznati po
modrosti in razumnosti, ktero sv. Duh podeluje l ). Človek namreč
le v sv. Duhu zamore razumeti Božje reči in Božjo voljo. Mo¬
drost  je spoznanje keršanstva, skrivnost sv. vere 2 ); razumnost
pa je zmožnost to spoznanje obračati na dejanje. Ker namen prave
modrosti ni spoznanje samo na sebi, ampak spoznanje zavoljo
dejanja, zatorej je sv. apostelj pristavil:

V. 10. „Da bi spodobno živeli Bogu v vsem prijetni“,  to je,
da bi živeli kakor pravi kristijani, kakor se spodobi učencem Kri¬
stusovim, ki morajo v življenji Kristusu podobni biti, in si priza-

') 1. Kor. 2, 13.; Efež. 5, 19. — ‘)  1. Kor. 12, 8.

271

devati Bogu v vsem dopasti. — „Rodovitni v vsakem dobrem delu
in rastejo či v spoznanji Božjem“,  to je, da bi delali dobra dela in
rastli v spoznanji Božjem. — Kdor namreč živi, kakor se učencu
Kristusovemu spodobi, ta dela dobra dela, enako kakor dobro drevo
rodi dobri sad, in on raste v spoznanji Božjem,  ker sveto
življenje in spoznanje Božje ste v tesni zvezi; kolikor svetejši je
življenje človekovo, toliko bolj tudi raste v spoznanji Božjem; brez
pobožnega, svetega življenja tudi spoznanje Božje ni mogoče. —
Kdor sveto živi, ta tudi poterpežljivo  prenaša vse terpljenje
in težave tega življenja; zatorej pravi sv. spostelj:

V. 11. „V vsi moči vterjeni joo mogočnosti njegove častitljivosti
v vsem poterpljenji in prizanašanji z veseljem Sv. apostelj hoče
reči: Z močjo vterjeni od Boga po mogočnosti, ki je njegovi ča¬
stitljivosti in veličastvu lastna, da bi vse terpljenje in težave tega
življenja ne le poterpežljivo prenašali, ampak tudi s svetim veseljem.
Stiske in težave tega življenja ne le poterpežljivo, ampak tudi z
veseljem prenašati, zamore le kristijan, ker ga gnada Božja podpira.

Preljubi! sv. Pavel, ki je, kakor v današnjem listu pravi,
pogosto molil in prosil Boga za verne Kološane, s svojim zgledom
uči duhovne pastirje, pa tudi starše, gospodarje in vse predpostav¬
ljene, da naj pogosto molijo, za te, ki so jim od Boga zročeni.
Ni še zadosti, jih le v keršanski veri podučevati in jim z zgledom
keršanskih čednost svetiti, ampak morajo zanje tudi moliti. Že
prerok Samuel  je izraelskemu ljudstvu rekel: „Nikakor naj nimam
tega greha, da bi nehal moliti za vas“ ’). Za kaj naj molijo, uči
sv. apostelj; namreč nar poprej, da bi spoznali voljo Božjo,
in tako mogli svoje dolžnosti spolniti. Da pa to voljo Božjo zamo-
rejo spoznati, je treba modrosti in razumnosti,  ktero sv.
Duh podeluje, zatorej morajo za to modrost in razumnost Boga
prositi. Ni pa še zadosti, da človek voljo Božjo in skrivnosti sv.
vere spozna, on mora to voljo Božjo tudi v dejanji  spolniti. „Ako
veste, pravi Kristus 2 ),  blagor vam, če hote tostorili“. —- „Tisti
hlapec, pravi Kristus 3 ),  kteri ve voljo svojega gospoda, in ni
storil, bo zelo tepen“ (ali kaznovan). Zatorej pravi sv. apostelj, da
bi živeli, kakor se Kristusovim učencem spodobi, in si prizadevali,
vselej to storiti, kar Bogu dopade. če to store, bodo rastli v po¬
božnosti in v spoznanji Božjem. Ker je pa tek svetega življenja
od spoznanja do dejanja, in od dejanja do višega spoznanja težaven,
ker je težko slepotije napčne učenosti premagati, in še težje svoje

') 1. Kralj. 12, 13 - s ) Jan. 13, 17.

h Luk. 12, 47.

272

življenje po zadobljenčm boljšem spoznanji spremeniti, zatorej po¬
trebujemo moči od Boga, za ktero moramo njega prositi, da bomo
vse težave tega življenja ne le poterpežljivo, ampak tudi z veseljem
prenašali. — Kristijani! vprašajmo se: ali smo si do zdaj priza¬
devali spoznati voljo Božjo, in tako živeti, kakor se Kristusovim
učencem spodobi? ali smo rastli v spoznanji Božjem in v ljubezni?
ali smo težave tega življenja poterpežljivo in z veseljem prenašali?
Na potu zveličanja mora človek vedno napredovati, in v spoznanji
keršanskik resnic in v svetem življenji mora človek vedno rasti;
nikdar ne sme misliti, zdaj je zadosti; zakaj kdor ne napreduje,
ta že omaguje. — Ko je sv. apostelj Boga prosil, da bi Kološanom
v spoznanji Božjem in v dobrih delih še veči rast dal, zdaj Bogu
hvalo  daje za vse gnade, ktere je njim in vsem pravim kristijanom
do zdaj dodelil, ko pravi:

V. 12. „Hvalijoči Boga Očeta, Meri nas je vredne storil
vdeležiti se dedišine svetili v razsvetljenji".  Sv. apostelj hoče reči:
Da bi v popolnem spoznanji velicih dobrot, ki ste jih prejeli, hvalo
dajali Bogu Očetu, ker vas je iz golj milosti k keršanstvu poklical,
in tako zmožne storil se vdeležiti večne dedišine, ktera je vsem
vernim obljubljena, ktera (dedišina) je v svetlobi čistega zveličanja,
čistega gledanja Božjega. — Sv. apostelj pri teh besedah meri na
pozemeljsko dedišino, ktera je bila Izraelcem tukaj na zemlji
obljubljena, ki je bila dežela Kanaan, pri kteri dedišini je vsak
Izraelec svoj del imel. Da bi bravci tega lista (in vsi kristijani)
spoznali razloček med dedišino kristijanov  in med dedišino
Izraelcev,  pristavi: v razsvetljenji,  in s tem hoče reči:
Dedišina Izraelcev je bila tukaj na zemlji, kjer greh, tema gospo¬
duje; verni (kristijani) pa imajo pričakovati dedišine v svetlobi
čistega zveličanja, v kterem bodo gledali Boga, ki je Oče svetlobe‘).

V. 13. „Kteri nas je otel od oblasti terne",  to je, iz kraljestva
in oblasti satana, ki je poglavar teme, ki na tem svetu, kteri je
v temi zmote in greha, gospoduje"). — „In prestavil v kraljestvo
svojega preljubega Sina",  to je, v cerkev svojega preljubega Sina,
v kteri smo otroci Božji postali. Da smo pa zamogli prestavljeni
biti v kraljestvo Kristusovo, je bila neobhodno potrebna naša sprava
z Bogom; zatorej pravi:

V. 14. „ V kterem imamo odrešenje po njegovi kervi, odpušenje
grehov".  Sv. apostelj pravi: imamo,  ker Kristus je vedni studenec,
vir odrešenja in odpušenja grehov; le v Kristusu, v tesni, živi

') Jak. 1, 17. - ‘)  Efež. 6, 12.

273

zvezi z njim najdemo odrešenje, odpušenje grehov. Ker je pa
Kristus s svojim rešivnim delom vedno le v svoji cerkvi  pričujoč,
v kteri svoje rešivno delo nadaljuje, potem samo od sebe izhaja,
da odrešenje in pravo zveličanje je le v cerkvi Kristusovi;
tedaj je popolnoma res: zunaj cerkve ni zveličanja. —
Odrešenje  prav za prav po greškem: rešivna cena ali od-
kupšina.  Ta odkupšina, ktero je Kristus dal v naše rešenje, ki
smo in ves človeški rod po grehu pervih staršev prišli v sužnost
greha, satana, pogubljenja in smerti, je njegova kri,  ktero je
prelil, to je, njegova spravna smert,  ali njegovo življenje,  ktero
je kot rešivno ceno v naše odrešenje dal. (Primeri 5. nedeljo v
postu v. 12.)

Preljubi! tudi mi dajmo hvalo Bogu za neizrekljive dobrote
in darove, ktere nam je dodelil. Glejte! poklical nas je iz gole
milosti k keršanstvu, da bi se po njem vdeležili večnega zveličanja;
poslal je svojega edinorojenega Sina na svet, da bi nas rešil iz
sužnosti greha, hudiča, pogubljenja in smerti, in nas storil otroke
Božje. To je storil, ko je on včlovečeni Sin Božji za odkupšino dal
svojo kri,  svoje življenje, dal sebe v spravno smert. Nikdar ne
pozabimo te neskončne ljubezni Boga Očeta in Jezusa Kristusa,
ampak bodimo hvaležni. Ko smo poklicani v Božje kraljestvo, po¬
klicani, da bi se enkrat vdeležili večnega zveličanja, živimo sveto,
bogaboječe; s tem ne bomo le svoje hvaležnosti pokazali, ampak
se bomo tudi vredne storili, enkrat prejeti v plačilo večno dedišino,
večno zveličanje.

-K-

Praznik svetnikov.

V praznik brezmadežnega spočetja Device

Marije.

Berilo iz bukev Pregovorov 8, 22—35.

Današnji list govori od Modrosti Božje.

^7. 22. „Gospod me je imel v začetku, svojih potov“.  Pota
Božja  so ali pota, po kterih morajo ljudje hoditi, to je, zapovedi
Božje, po kterih moramo živeti; ali pa pota, po kterih Bog hodi,
in te so njegovi (večni) sklepi,  po kterih vse dela, vodi in vlada.

IS

274

Ker je pri Bogu, ki je večen, vse večno, torej so tudi sklepi Božji
večni,  kakor je bitje Božje večno. Tedaj besede: .Gospod me je
imel v začetku svojih potov, — pomenijo: Gospod, Bog, je mene,
Modrost, imel v začetku svojega bitja, to je, od vekomaj.  In
ravno to pomenijo tudi naslednje besede: „preden je kaj storil od
začetka",  ker, preden je bil svet stvarjen, ni bilo časa, ampak je
bila le večnost. — Ker je pa Sin Božji Modrost  imenovan, te
besede naznanjajo, da je bil Bog Oče zmiraj v Bogu Sinu, in ta
zmiraj v Očetu (sv. Jeron.). Nar lepši razlago teh" besedi da sv.
evangelist Janez,  ko piše (1, 1.): „V začetku je bila Beseda
(Modrost, Sin Božji), in Beseda je bila pri Bogu, in Bog je bila
Beseda 4 '; s kterimi besedami uči, da Sin Božji (Modrost) je od
vekomaj  od Boga Očeta različna oseba in pravi  Bog. Bog
Sin je tedaj večno pri Bogu, ker Gospod ga je imel v začetku
svojih potov.

V. 23. „Od vekomaj sem postavljena, in od nekdaj, preden
je bila zemlja

V. 24. „Ni še bilo breznov“,  to je, preden je Bog prazno,
pusto, z vodo pokrito, v temo zavito zemljo lepo vredil *). — „In
jest sem bila že spočeta; tudi studenci voda še niso izvirali 11 .  Bog
Sin je tedaj vekomaj  iz Boga; zakaj ni še bilo brezno v, in on
je bil že spočet ali rojen.

V. 25. „Tudi gore s svojo silno težo še niso stale; preden so
bili hribi, sem se jest rodila“.  Bog Sin je vekomaj tudi Bog;  zakaj
pred vsemi rečmi je iz Boga rojen; kakor je to, kar se iz človeka
rodi, človek,  enako je to, kar je vekomaj od Boga rojeno, tudi Bog.

V. 26. „Ni še bil naredil zemlje, ne rek, ne tečajev okrogle
zemlje".  Besede: tečaji okrogle zemlje  razlagavci razumevajo
od obeh Zemljinih verhov,  namreč severnega in južnega, ali
pa štiri kraj  e sveta.

V. 27. „Ko je nebesa narejal, sem bila zraven; ko je s stano¬
vitno postavo in z okrogom ograjal brezne“;  to je, ko je dajal zemlji
stanovitno postavo in okroglo podobo.

V. 28. „Ko je zgorej vterjeval hlipiše",  to je, prostor pod
nebesi. — „In voda studence tehtal",  to je, vode postavljal v pravo
primero k suhi zemlji.

V. 29. „Ko je okoli morja meje postavljal, in vodam dajal
postavo, da naj ne prestopajo svojih bregov; ko je zemlji dno
pokladal

') 1. Mojz. 1, 2.

275

V. 30. „sem pri njem bila, in vse z njim ravnala Tedaj po
Sinu Božjem je vse stvarjeno.  Kakor tudi sv. Janez  piše: „Vse
je po njej (Besedi, Sinu Božjem) storjeno, in brez nje ni nič storje¬
nega, kar je storjenega 1 ' (1, 3.). — „In sem se veselila vsaki dan“;
to je, ker me je ljubezen vodila, svet stvariti, sem se radovala
nad svojimi stvarmi, ki so bile vse dobre. — „In sem več časa
pred njim igrala“,  to je, moje delo mi je bilo lahko, kakor igrača.

V. 31. „Sem si igrala na okrogli zemlji, in moje veselje je
bivati s človeškimi otroci 11 .  Ker je Bog (Sin Božji) vse iz ljubezni
vstvaril, je tudi zanj veselje, svoje stvari ohranovati, voditi
in jim dobrote  skazovati. Zatorej se bere drugod (v Modrostinih
bukvah pog. 10—12.): Modrost je pervega  človeka obvaro¬
vala,  ga je iz njegovega greha izlekla,  pomagala pri potopu
(10, 1. 2. 4.), je Abrahama  zvolila in Lota  rešila (v. 5. 6.),
je Jakopa in Jožefa  varovala (v. 12.), je izvoljeno  ljudstvo
rešila (v. 15.), in jih vodila  skozi pušavo (11, 2.); ob kratkem:
po Modrosti se je Bog ljudem razodeval. S tem se pa veže, kar
sv. .Janez od Besede Božje, od Sinu Božjega,  uči: daje
bila Beseda od nekdaj (že pred včlovečenjem) 1 u č (podučevavec,
razodevavec, razsvetlovavec človeškega rodu) in življenje  sveta
(vir ali studenec vsega življenja, dušnega in telesnega), s tem na¬
menom, da bi vse ljudi razsvetlil in jih storil otroke Božje (1, 4.9.12.).
Posebno pa se je zgodilo, ko se je Modrost, Beseda Božja, Sin
Božji včlovečil, in je med ljudmi prebival, poln gnade in resnice ').

V. 32. „Zdaj tedaj otroci! poslušajte me: Blagor jim, kteri
ohranijo moja pota“,  to je, kteri živijo po mojih zapovedih.

V. 33. „Poslušajte nauk; in bodite modri, in nikar ga ne
zametujte“.

V. 34. „Blagor človeku, kteri me posluša, in čuje pri mojih
vratih vsaki dan, in na me streže pri podbojih mojih dur“,  to je,
blagor človeku, ki se da meni voditi in vladiti, in me vselej in
v vseh okolišinah za svet vpraša.

V. 85. „Kdor mene najde, najde življenje, in prejme zveličanje
od Gospoda“;  ker, ko sem vir ali začetnik vsega življenja, pomeni
zadobi življenje gnade in zveličanja.

Katoliška cerkev obrača besede današnjega lista na preblaženo,
prečisto devico Marijo,  in to stori popolnoma prav. Marija je
mati Kristusova, Odrešenika in Zveličarja sveta. Kakor je bil
Kristus kot Modrost Božja, Beseda Božja, Sin Božji, od vekomaj

‘) Jan. 1, 14.

18 *

276

pri Bogu, tako je bila tudi Marija, ker so vsi sklepi Božji večni,
od vekomaj v mišljenji  Božjem, v sklepu  Božjem od Boga
odločena in namenjena, biti mati Odrešenika sveta. Kakor je Kristus
tudi po svoji človeški  natori čudež  človeštva, pervi med vsemi,
ker je tudi kot človek  natorni Sin Božji, v kterem prebiva bist¬
veno, resnično vsa polnost, vse veličastvo bitja Božjega '); — tako
je tudi Marija kot mati Božja  pravi čudež,  čudež po telesu
in po duši,  ker ona je tista milosti polna devica, ktera je bila
že v svojem spočetji vsa nedolžna, čista in sveta,  brez
vsega madeža; ona je tisti veliki čudež, da je mati Božja  in
vendar devica;  ona je tista prečudna devica, kteri je velike reči
storil on (Bog), ki je mogočen 2 ). Kakor je Kristus, ves nedolžen
in svet, po Božjem sklepu hoditi mogel po poti terpljenja,
zatajevanja in poniževanja,  tako je tudi Marija,  mati
njegova po Božjem sklepu, akoravno vedno vsa nedolžna in sveta,
mogla v poniževanji, v revšini, v zaničevanji in v terpljenji živeti.
Velik čudež je stvarjenje  sveta iz nič; toda veči čudež je, da
je bila devica človeškega rodu, na kterem je ležal jarem greha in
prekletstva, brez madeža  spočeta. Veči kakor zemlje je rodo¬
vitnost in blagodar Marije;  zakaj ko je bila Marija spočeta
in rojena, je Bog zavezo  storil s človeškim rodom, in blagoslov
te zaveze se je razlival nad vsa ljudstva zemlje. Marija, ktera je
vsa le za Boga živela, nas s svojim nar svetejšim zgledom  uči,
kako svet zamore človek s pomočjo gnade Božje postati; ona nam
daje zgled, kako si zamoremo prizadevati zakeršansko popolnost.
Marija, ker je mati Kristusova, Odrešenika sveta, je tudi naša
mati; zakaj, ko je Kristus na križu umirajoč sv. Janezu rekel:
Glej! tvoja mati, — je takrat Marijo vsem vernim mater dal. Ker
je Marija naša mati,  zamore nam govoriti: Otroci! poslu¬
šajte me — blagor jim, kteri ohranijo moja pota —
kteri hodijo po potih, po kterih sem jest hodila.  —
Marija je besedo Božjo poslušala in ohranila;  mi bomo tedaj
po Marijnih potih hodili, če bomo zapovedi Božje  zvesto spol-
novali. Zavoljo tega ponavlja ona naša mati svoje opominjanje:
„Blagor človeku, kteri me posluša, in čuje pri mojih
vratih vsaki dan, in na me streže pri podbojih mojih
dur“.  Poslušajmo tedaj Marijo, svojo mater, bodimo zvesti njeni
učenci; vselej in v vseh okolišinah njo za svet vprašajmo, njo
pomoči prosimo. Preljubi! kdor se Mariji izroči, nad tem se bodo

') Kol. 2 ,  9. - 2 ) Luk. 1, 49.

277

vresničile besede: „Kdor mene najde, najde življenje, in
prejme zveličanje od Gospoda 1 '. Zakaj kdor Marijo najde
in ljubi, najde Kristusa in prejme iz njegove polnosti gnado za
gnado '). Zavoljo tega ni zastonj Marija imenovana p rib e žališ e
grešnikov, mati živih, pomoč kristijano v , srednica
pri njenem Sinu Jezusu Kristusu. Ce je perva Eva pri pervem
Adamu bila srednica zastran našega padca,  ali ne bo mogla
biti druga  Eva, Marija, pri drugem  Adamu, pri Jezusu
Kristusu,  naša srednica zastran našega vstajenja?  Deržimo se
torej zvesto Marije, brez madeža spočete device in matere Božje;
hodimo po njenih potih, živimo po njenem zgledu; če bomo to
storili, bomo smeli upati, enkrat se v nebesih z njo vekomaj pri
njenem Sinu veseliti.

V praznik očiševanja Marije Device.

Berilo iz Malahija preroka 3, 1—4.

V poprejšnjih poglavjih prerok svari Jude zavoljo njih ne¬
hvaležnosti;  očita duhovnom nemarnost in lakomnost
pri darovanji; graja zakone z ajdovskimi  ženami, po kterih
zakonih se je zgodilo, da je njih vera v pravega Boga in njegove
sodbe oslabela; in ker so vidili, da se malikovavcem bolje  godi,
kakor njim, so začeli zoper previdnost  Božjo godernjati, in so
rekli: Kje je pravični Bog? Kdaj bo malikovavce sodil in kaznoval?
To vprašanje daje preroku Malahiju priložnost, v naslednjem poglavji
(p. 3.) govoriti od prihoda Mesij evega,  s kterim (prihodom)
se bo tudi pravičnost  Božja razodela.

V. 1. „To pravi Gospod Bog: Glej! jest pošljem svojega
angela, in bo pot pripravljal pred mojim obličjem“,  to je, bo na
me kazal in ljudi na moj prihod pripravljal. Ta angel ali poslanec
je bil sv. Janez  K er  st  ni  k,  kakor ga Jezus sam pri sv. evan¬
gelistih imenuje 2 ). Med drugimi pravi Jezus od Janeza, da je več
kakor prerok, da je nar veči med preroki; ker vsi preroki so od
njega od daleč govorili, Janez pa je nanj kazal in ljudi naravnost
pripravljal, njegov zveličavni nauk sprejeti; sv. Janez je bil že v
maternem telesu posvečen 3 ). — Ker po prihodu Mesijevega pred-

■) Jan. 1, 16. - 'h Mat. 11,10.; Mark. 1,2.; Luk. 7, 27. - 3 ) Luk. 1,15.

278

hodnika  naravnost nasledva prihod M e s i j e v , zatorej pravi
prerok: „In zdajci  (namreč za predhodnikom) bo prišel k svojemu
tempeljnu Gospodovavec“,  to je, Mesija, zaželeni vseh narodov, ker
obljubljeni Odrešenik sveta *), od kterega že prerok Izaija  (9, 6.)
pravi: „Na njega rami je p oglavar  st  o“, to je, težka butara
gospodovanja. — „Kterega vi išete“;  po prihodu Mesijevem so
namreč preroki zdihovali. „Kosite ga, nebesa, od zgorej, zdihuje
prerok Izaija  (45, 8.), in oblaki, dežite pravičnega 1 *. Vsi pravični
starih časov so njegovega dneva željno pričakovali 2 ). — „In angel
zaveze ", kteri je v sv. pismu tudi imenovan: angel Gospodov 3 ),
ali naravnost: Gospod 4 ),  kteri je izvoljeno ljudstvo vodil in va¬
roval. Po uku sv. očetov je bil ta angel Gospodov, ki se je prika¬
zoval in razodeval, Beseda Božja,  večni Sin Božji 5 ).  Ta
angel Gospodov, ali Bog-angel,  se tukaj imenuje angel zaveze,
ker je bila po njem nova zaveza s človeštvom napravljena 6 ). —
(Primeri praznik angelov varhov.) — „Kterega vi želite. Glej,
pride, pravi Gospod vojskinih trum (< ,  to je, nebeških moči, angelov
in zvezd.

V. 2. „Kdo pa bo mogel razumeti dan njegovega prihodat“,
to je, kdo bo mogel zapopasti neizrečeno srečo tega časa, ktera
bo po njegovem prihodu ljudem došla? — „In kdo bo obstal ob
njegovem prihodu“  ? Imenitnost teh preroških besedi se bo popol¬
noma pokazala pri druzem Kristusovem prihodu, ob kterem se bo
goreče nebo razsulo, in elementi od vročine ognja se raztopili 7 ).
Toda te besede ob enem veljajo tudi od časa pervega  Kristuso¬
vega prihoda, ker tudi ta je bil strašan za hudobneže, za neverne.
Ko se je razglasilo njegovo rojstvo, se je Herod in z njim ves
Jeruzalem prestrašil 8 ); ko so mu bile znane vse misli in vsi
nameni ljudi, je grešnikom in hudobnežem očital njih hudobije,
jih odkril in osramotil. — „Zakaj on je kakor raztapljajoči ogenj
in kakor zeliše valjavcev S temi besedami uči prerok, da Mesija
ima oblast soditi,  ločiti dobro od hudega; in hoče reči: Kakor
raztapljavec loči v ognji zlato in srebro od žlindre, in kakor valja¬
vec očedi v lugu obleko vse nesnage, tako bo Mesija vse te, ki
bodo v njega verovali in se njega zvesto deržali, očistil vseh grehov,
in jih po sv. Duhu, kterega jim bo podelil, prestvaril, posvetil in
z mnogimi gnadami napolnil.

j Hab. 2, 8. — 2 ) Luk. 2, 38.; Jan. 8, 56. — 3 ) Cah. 1, 11.; 1. Mojz.
16, 7. - 4 ) 2. Mojz. 3, 2. - 5 ) Jan. 1, 11. 12.; 1. Kor. 10, 9. — 6 ) Iz. 49, 8.
Jer. 31, 31. - 7 ) 2. Pet. 3, 12. - 8 ) Mat. 2, 3.

279

V. 3. „In bo sedel",  ker ima namreč oblast soditi. — „ Ter
topil in čistil srebro, in bo očiševal Levijeve sinove",  to je, duhovne.
— „In jih bo precejal kakor zlato in kakor srebro".  Ker je poprej
prerok duhovnom očital njih nemarnost in lakomnost (1, 6—10;
2,  1—9.), zdaj pravi, da bo Mesija zlasti duhovne očiševal, ter od
njih odgovor tirjal; zakaj kteremu je bilo veliko dano, od tega se
bo tudi veliko tirjalo. — „In bodo darovali Gospodu darove v
pravičnosti";  hoče reči: da bodo, očišeni in sveti, Bogu dopadljive
darove darovali.

V. 4. „In dopadla bo Gospodu daritev Judova in jeruzalem¬
ska kakor poprejšnje dni, in kakor nekdanja leta",  to je, ob Abra¬
hamovem in Mojzesovem času, namreč zavoljo očtšenih sere. —
„Pravi Gospod vsegamogočni".  Toda Mesija ni le prišel, da bi novo
duhovstvo očistil in posvetil,  ampak tudi, da bi novemu du-
hovstvu novo Bogu dopadljivo daritev  zročil, ktero, kakor vsi sv.
očetje terdijo, je Bog po besedah Malahijevih (1,11.): „od solnčnega
vzhoda do zahoda  bo moje ime veliko med narodi, in na vseh
krajih se bo darovalo  mojemu imenu", obetal; ktere besede
so se, kakor sv. tridentinski  zbor uči (sej. 22. 1.), v daritvi
sv. maše  dopolnile,

Preljubi! kar v današnjem listu prerok Malahija prerokuje
od Mesijevega predhodnika in od Mesija  samega, ki bo prišel
v svoj tempelj, se je danes pervikrat dopolnilo, ko sta Marija in
Jožef Božje dete v tempelj prinesla. Ko je pobožni starček Simeon
to Božje dete, Jezusa Kristusa, v naročji imel, in od sv. Duha
navdihnjen nekterim svetim dušam prerokoval, da to dete je od
Boga poslan Odrešenik sveta, je bil tako rekoč angel ali posla¬
nec  od Boga pred Mesijem poslan, kakor je bil pozneje takošen
angel ali poslanec Janez Kerstnik,  kterega poklic je bil
vsemu izraelskemu ljudstvu in tudi ajdom, ki so v Judeji živeli,
prihod Kristusov oznanovati. Ker je bil Kristus, Sin Marijin, po
človeški natori stvarjenje sv. Duha,  ni Marija potrebovala očiše-
vanja; in ker je Kristus, Sin Božji, ko se je včlovečil, že službo
duhovstva  nastopil in jo vedno ohranil, ktero tudi zdaj v nebesih
pred obličjem Božjim za nas opravlja 1 ), ni bilo treba, njega, kakor
druge pervorojene odkupiti. Da je bil danes od Marije v tempeljnu
darovan in z darom odkupljen, se je to zgodilo., ker je on vse že
pred svojim včlovečenjem določil, kar se ima po njegovem včlovečenji
zgoditi. Ko je bil Sin Božji pri svojem včlovečenji od sv. Duha

') Hebr. 7, 25.

280

maziljen v svojo trojno službo, ko prerok, duhoven in kralj,
je zatorej, ko je bil danes v tempelj prinesen, tudi sam v tempelj
prišel kot poglavar, kralj,  v kterem je pozneje s svojim ukom
svojo modrost, s čudeži svojo vsegamogočnost razodeval. In tako še
je spolnilo, kar je od njega prerok Malahija  govoril: da bo prišel
k svojemu tempeljnu Go spodo vavec.  — In kar je Malahija od
Mesija prerokoval, da je kakor raztapljajoči ogenj in kakor zeliše
valjavcev, to je sv. Simeon naznanil, ko je Mariji rekel: „Ta je
postavljen v padec (v pogubljenje) in v vstajenje (v zveličanje)
mnogih v Izraelu 1 ' '). K vstajenju in zveličanju je bil vsem, ki so
v njega verovali, v pogubljenje pa, ki niso njega za Odrešenika
spoznali 2 ). Tako tudi le ti, ki v Kristusa verujejo, zamorejo zapo-
pasti neizrečeno srečo, ktera je ljudem po Kristusovem prihodu
došla. Modrim in razumnim je bilo to zakrito; tem pa, ki so svoje
serce gnadi Božji odperli, kakor Mariji, Jožefu, Elizabeti,
pastirjem, Simeonu  in Ani  je bilo razodeto. — Toda danes,
ko je Marija po Mojzesovi postavi Kristusa v tempeljnu darovala
in zanj dar opravila, je ona, ker je kot nova mati  človeštva
verni človeški rod namestovala, s to daritvijo opravila tudi daritev
cerkve nove zaveze,  kakor se tudi v rožnem vencu moli:
kterega si devica v tempeljnu darovala,  in je že Simeon Mariji
naznanil, da je njen Sin namenjen v daritev  za grehe sveta, ko
ji je rekel 3 ): „In tvojo lastno dušo bo meč presunil (namreč pri
njegovem terpljenji in srnerti), da se misli razodenejo iz mnogih
sere", da se bodo serca ljudi razodela, če so za ali zoper Kristusa.

Kristijani! Kristus obljubljeni Odrešenik je prišel na svet
iskat in zveličat, kar je bilo zgubljenega. Prišel je očistit ljudi
grehov, jih oprat s svojo kervijo, in jih posvetit v sv. Duhu, da bi
mogli opravljati Bogu dopadljive daritve. Vse to, kar so preroki
pred prihodom Mesijevem prerokovali, se je zgodilo in se vedno
godi. Vprašajmo se: ali smo tudi mi očišeni grehov, smo posvečeni ?
Kristus,  ki pravi: „Učite se od mene, ker sem krotakin ponižen
iz serca" 4 ), je poln ljubezni in dobrotljivosti do vseh spokornih
grešnikov, je pa brez usmiljenja do teh, ki terdovratno v grehih
žive. Zatorej, da bomo pri njegovem druzem prihodu ob njegovem
pogledu obstati mogli, skerbimo, da bomo očišeni in sveti, in Bogu
ko sveto duhovstvo 5 ) vsak dan opravljali duhovne darove pokore,
zatajevanja, molitve, hvale, zahvale in vseh čednost.

') Luk. 2, 34. - ' 2 ) Jan. 3, 18. — 3 ) Luk. 2, 35. - ') Mat. 11, 29. —

5 ) 1. Pet. 2, 5.

281

V praznik sv. Jožefa, ženina Marije Device.

Berilo iz bukev Sirahovih 45, 1—6.

Z besedami današnjega berila hvali modri Sirah Mojzesa,
in popisuje, kako gaje Bog poveličal,  ko ga je z mnogimi
darovi in gnadami  obdal, in ga zvolil, s rednik  biti med njim
in med izvoljenim ljudstvom.

V. 1. „Ljub je bil Bogu",  ko ga je namreč, ko je bil ob¬
sojen vtopljen biti, po usmiljenji kraljeve hčere, ktero (usmiljenje)
je v njej obudil, smerti obvaroval, in s svojo gnado storil, da je,
akoravno je v kraljevem dvoru prebival, ohranil svojo čistost in
vero svojih očetov. Posebno pa je Bog pokazal, da je bil njemu
ljub, ker je zavoljo njega se milostljivega skazal izraelskemu ljudsvtu').

— „In ljudem Da je bil tudi ljudem ljub, se iz tega razvidi,
da so Izraelci, ko je umeri, trideset dni žalovali in jokali po njem 2 ).

— „Njegov spomin je blagoslovljen" ■  ker je ves za to živel, da bi bil
izvoljeno ljudstvo srečno storil, in mu je zatorej svetil z zgledom svoje
zvestobe do Boga, in ga z nar lepšimi nauki, ktere je v svojih
bukvah zapustil, učil, Bogu s svetim življenjem služiti. Kakor vsa
stvar, tako bo tudi človek le po tem resnično velik, častitljiv in
imeniten, kar Bog zanj stori. Zatorej pravi Sirah tudi od Mojzesa:

V. 2. „ On ga je v časti svetnikom enacega storil",  ko ga je

namreč zavoljo njegove svetosti počastil, kakor nekdanje stare
očake, Abrahama, Izaka in Jakopa, in ga svojemu ljudstvu postavil
vojvoda in namestnika svojega in pričo, ko je postavo po angelih
dal 3 ). — „In ga je poveličal sovražnikom v strah",  namreč Fa¬
raonu in Egipčanom, ko mu je dal moč čudeže delati. — „In na
njegove besede je prikazni ukrotil",  ko so namreč po njegovih
prošnjah nehale nadloge, s kterimi so bili Egipčani zavoljo svoje
terdovratnosti tepeni.

V. 3. „Počastil ga je pred kralji 1 ,  namreč pred Faraonom
in drugimi kralji 4 ). — „ln mu je dal povelja do svojega ljudstva 1 ';
bil je namreč srednik med Bogom in izvoljenim ljudstvom, ko je
postavo in druge zapovedi ljudstvu dajal. — „Ter mu je pokazal
svojo slavo",  ko je z njim govoril z obličja v obličje, kakor mož
s svojim prijatlom govori r> ).

') 2. Mojz. 32, 9.; 34, 6. - 2 ) 5. Mojz. 34, 8. - 3 ) Dej. apost. 7, 53.;
Gal. 3, 19. — 4 ) 5. Mojz. pog. 2. in 3. — 5 ) 2. Mojz. 33, 11.

282

V. 4. „Zavoljo njegove zvestobe namreč v spolnovanji Božjih
zapoved. — „In krotkosti“,  ktero je namreč v nar viši stopinji
imel. — „Ga je posvetil 11 ,  ga je storil posebno velicega svetnika.

— „In ga je izvolil izmed vsega Človeštva 11 ;  hoče reči: izmed vseh
drugih ljudi ga je zvolil, hiti odrešenik in postavodajavec ljudstva
stare zaveze.

V. 5. „Slišal je namreč njega in njegov glas, in on ga je v
oblak peljal 11 .  Mojzes je namreč slišal govoriti Boga, ki ga je bil
poklical na sinajsko goro, ktera je bila z oblakom obdana ‘). V
tem se vidi velik spredek Mojzesov memo druzih prerokov. Drugi
preroki so večidel v prikaznih in po notranjem razsvetljeni zadobili
zmožnost za svojo službo; Mojzes pa, ki je slišal govoriti Boga,
je tako naravnost razodenje Božje prejel. Bog je Mojzesa zvolil
s rednika  stare zaveze; pravi Sirah:

V. 6. „In mu je dal vpričo zapovedi in  (namreč) postavo
življenja in krotitve Zapovedi, ktere je Bog vpričo Mojzesa dal, so
bile postava življenja,  ker so Izraelce učile, kako morajo svoje
življenje vravnati, da bodo tukaj srečno in blagoslovljeni živeli 1 , in
si s tem tudi neumerjoče življenje, večno zveličanje pridobili.
Zapovedi te so bile pa tudi postava krotitve,  ker so Izraelce
učile, kako morajo svoje pozemeljske, posvetne reči vravnati; ko
jim je po nji ukazoval, krotiti in berzdati svoje strasti, in so jih
opomnile grešnosti in v njih obujale želje po prihodnjem Odrešeniku.

Preljubi! te besede Siraha, s kterimi Mojzesa hvali in po¬
pisuje, kako ga je Bog poveličal in z mnogimi darovi in gnadami
obdal, sv. katoliška cerkev obrača na sv. Jožefa,  rednika Kri¬
stusovega; in to popolnoma prav stori. Kakor je Bog s svojo
gnado Mojzesa pripravil in zmožnega storil za njegov prihodnji
poklic, tako je tudi sv. Jožefa z gnado devištva,  v kterem je
vedno živeti hotel, zmožnega storil, biti ženin presvete Device
Marije. — Kakor je bil Mojzes od Boga poklican, ko se je tega
nar manj nadejal,  namreč ko je pred Egipčani bežal in v tuji
deželi živel, tako tudi sv. Jožef ni bil od Boga poklican, ko se je
s presveto devico Marijo zaročil, ampak takrat, ko je mislil, Marijo
skrivej zapustiti in po zaročitvi sklenjeno zavezo na tihem razdreti 2 ).

— Kakor je Bog Mojzesu svoje nar ljubši na zemlji, svojega
per vor oj e n ega S i n a, izvoljeno izraelsko ljudstvo 3 ), ktero je
bilo predpodoba pravega Sina Božjega, Jezusa Kristusa , zročil,
tako je tudi svojega edinorojenega Sina,  ki je bil njemu popolnoma

') 2. Mojz. 21, 15. 1«. - ■-) Mat. 1, 19. — 3 ) 2. Mojz. 4, 22. 23.

283

enak, enacega Božjega bitja, in nad kterim je imel svoje dopa-
dajenje ‘), sv. Jožefu  v varstvo zročil. — Kakor je bil Mojzes
naravnost  v zvezi z Bogom, ki je z njim z obličja v obličje
govoril, tako je tudi sv. Jožef z včlovečenim Sinom Božjim, ki je
v svoji neskončni ponižnosti podobo hlapčevo nase vzel, in tudi
kot otrok pokoren bil, v tesni zvezi vedno živel. — Kakor je Mojzes
vsa povelja Božja  zvesto in natanko spolnoval, tako je tudi sv.
Jožef, kakor sv. pismo uči, vse natanko storil, kar mu je Bog
zapovedal 2 ). — Kakor je bil Mojzes poprej  iz tega sveta po¬
klican, preden je bilo delo,  zavoljo kterega gaje  Bog zvolil,
dokončano, tako je tudi sv. Jožef poprej  umeri, preden je bilo
delo odrešenja  sveta zgotovljeno, in presveta devica, ktero mu
je Bog zročil, je bila potem od umirajočega Odrešenika sv. J a-
nezu  izročena. — Kakor Mojzes je bil tudi sv. Jožef ljub Bogu.
To se že iz tega vidi, ko ga je Bog zvolil za ženina  presvete
device, ktera je bila izvoljena, biti mati Odrešenika sveta. Da je
bil pa tudi od Jezusa in Marije  ljubljen, je to tako gotovo,
kakor je resnično, da je v sveti družini pokoršina, podložnost in
spoštovanje udov do glave z ljubeznijo  oživljano. — Spomin
sv. Jožefa je blagoslovljen.  Marija je od sebe rekla: „Odslej
me bodo poveličevali vsi narodi 1 ' a ). To se je tudi nad sv. J o-
žefom  spolnilo; zakaj kjerkoli se pobožni kristijani sv. družine
spominjajo, se tudi sv. Jožef  imenuje; kjerkoli pobožni kristijani
Marijo  časte, tudi sv. Jožefa  na pomoč kličejo. In to je po¬
polnoma prav; sej razim presvete device Marije ni bilo nobenega
človeka serce tako tesno s sercem Odrešenikovim združeno kakor
Jožefovo , ki je bil njemu od Boga za rednika odločen. —Bog
je sv. Jožefa v časti svetnikom enacega storil; po
notranjem,  ko mu je podelil čednost devištva,  po kteri so
zemeljski ljudje podobni nebeškim duhovom; po vnanjem  pa,
ko ga je odločil za rednika včlovečenega Sina Božjega, Odrešenika
sveta. — Bog mu je pokazal svojo slavo.  Ko sv. Janez
apostelj v svojem evangeliji opomni včlovečenja Besede Božje,
(Sina Božjega), potem pristavi: „in vidili smo njegovo veličastvo,
veličastvo ko edinorojenega od Očeta, polno gnade in resnice" 4 ).
Med temi, ki so vidili veličastvo včlovečenega Sina Božjega, ki so
bili priče čudnih reči, s kterimi je Bog svojega Sina na zemlji
poveličal, sta bila gotovo pred vsemi drugimi Marija in Jožef.
— Da je bil zvest in krotak,  nad tem ne bo nihče dvomil, če

j Mat. 3, 17. - b Mat. 1, 20.; 2, 13. - 3 ) Luk. 1,48. - ’)  Jan. 1,14.

284

pomisli, da sv. pismo naravnost od sv. Jožefa pravi, da je bil
pravičen;  kdor je pravičen, ta v vseh okolišinah razodeva krot-
kost, dobrotljivost, miloserčnost, poterpežljivost, usmiljenje. Zavoljo
velicih in imenitnih čedoost je bil sv. Jožef povzdignjen nad vse
svetnike, in katoliška cerkev ga zdaj časti ko svojega v ar h a in
pomočnika.  Iz vsega pa tudi izhaja, kako moramo tudi sv.
Jožefa častiti.

V praznik oznanjenja Marije Device.

Berilo iz Izaija preroka 7, 10 — 15.

V. 10. „ Tiste dni je govoril Gospod Ahazu, rekoč“.  — A h a z
je bil eden izmed nar hudobnejših kraljev, ki so na Davidovem
sedežu v Judeji kraljevali (od leta 742—726 pred Krist.). Ob
času tega kralja se je bilo malikovavstvo nar bolj razširilo, češenje
pravega Boga pa se bolj in bolj zgubovalo. Facej,  izraelski kralj,
in Raz in, sirski kralj, sta zedinjena šla Jeruzalem oblegat '), in
sklenila, ves Davidov zarod pokončati in druzega kralja dati Je¬
ruzalemu. Ahaz je sklenil pri Asirijanih pomoči iskati, in je s tem
pokazal svoje premajhno zaupanje v Boga. Zatorej pošlje Bog
preroka Izaija  k Ahazu, da bi mu oznanil, da sovražna kralja
ne bota zmagala, ampak v kratkem času poginila; zveza z Asi-
rijani bi bila Judovemu kraljestvu škodljiva; Bog sam bo svoje
ljudstvo zoper njegove sovražnike branil (7, 1—10.). Potem, kakor
se v današnjem listu bere, Gospod (Bog) po Izaiji Ahazu dalje
govori, rekoč:

V. 11. „Prosi si znamnje od Gospoda, svojega Boga, ali od
zdolej v globočini, ali zgorej na višavi Hoče reči: Ker še zmirej
omahuješ v svojem zaupanji v Boga, višega kralja čez ljudstvo,
prosi si k svojemu poterjenju v veri čudovitno znamnje (čudež),
bodi si že ali na zemlji ali na nebu , da boš potem iz gotovosti
tega znamnja spoznal, da se bo gotovo to spolnilo, kar prerokujem.

V. 12. „In Ahaz je rekel: Ne bom prosil, in ne bom skušal
Gospoda“.  Ahaz po hinavsko opiraje se na prepoved Božjo a ),
Boga ne skušati, noče znamnja, bodi si že, da je mislil, da Bog

j i.  Kralj. 16, 5. - 2 ) 5. Mojz. 6, 16.

285

tacega znamnja, ktero bi prosil, ne more storiti, ali pa se je bal,
da , ako bi Bog takošen čudež storil, bi ne bil prisiljen, v Boga
zaupati in pri njem pomoči iskati, zvezo z asirskim kraljem pa
razdreti, ktero si je po svoji meseni razumnosti mislil ko edino
pomoč, ki ga more iz rok sovražnikov rešiti.

V. 13. „Inje rekel",  namreč prerok Izaija, razserdit zavoljo tega
zasmehovanja pravega Boga. — „Poslušajte tedaj, Davidova hiša",
to je, ti kralj in vi vsi, ki ste iz Davidove hiše ali rodovine. —
„ Vam je li premalo nadlegovati ljudi, da ste nadležni tudi mojemu
Bogu"?  Hoče reči: Vam ni še dosti, žaliti prerokov,  ki so
ljudje, ker jim,  ko vas opominjajo, grajajo in vam zapovedujejo,
kaj morate storiti, ne verjamete, in žaliti drugih ljudi,  ki
pravemu Bogu zvesto služijo? ali morate še Boga žaliti, ker se
branite, si kako znamnje po njegovem povelji izvoliti ?

V. 14. „Zavoljo tega vam bo Gospod sam znamnje dal“;  to
je, ker si vi sami čudeža ne izvolite (v. 11.), ga sam Bog izvoli,
da bodo pobožni poterjeni v veri na Božjo pomoč zoper sovražnike.
— „ Glejte, Devica bo spočela in Sinu rodila, in njegovo ime se bo
imenovalo Emanuel".  Sv. prerok hoče reči: Ker ti, Ahaz, nočeš
znamnja, ktero bi te poterdilo v veri, da sovražniki ne bodo Da¬
vidovega zaroda pokončali, vas jest opomnim čudne prigodbe:
namreč Devica, ktero vidim s svojimi duhovnimi očmi, bo brez
moža spočela, in ko Devica Sinu rodila, kterega bo imenovala
Emanuela, to se pravi po našem: Bog z nami,  ker po njem in
v njem bo Bog z nami, ker ta njen Sin je sam Bog, ki je našo
človeško natoro nase vzel, je Bog - človek, Odrešenik sveta. —
Ker tedaj prerok govori od device iz Davidove  hiše, da bo Ema¬
nuela, Boga - človeka, Odrešenika Božjega rodila, je s tem tudi
gotovo poterjenje dano, da Davidova hiša, Judovo kraljestvo bo
rešeno iz rok sovražnikov, in bo obstalo, dokler ne pride pol¬
nost časov.

V. 15. „Surovo maslo in sterd bo jedel, da bo  (v hebrejskem:
dokler  ne  bo) vedel zavreči hudo in izvoliti dobro".  S temi besedami
hoče prerok reči: Ta Sin Device, ki ni moža poznala, je pravi
Bog,  ki ima svoj izhod od začetka ‘), to je, kterega rojstvo je
večno (iz Boga Očeta); pa je tudi zraven pravi človek,  in  bo
kakor dete rojen, tako da bo vžival živež, kakoršnega vživajo druga
deteta, da bo njim enako rastel, in k letom spoznanja prihajal. —
Te besede kažejo, da Bog ali Sin Božji je resnično našo natoro

‘) Mih. 5, 1.

286

nase vzel, nam v vsem enak razim greha. S temi besedami pa
prerok tudi naznanja, da bo Judova dežela v krajšem času rešena
od sovražnikov, kakor pa bo dete iz Device rojeno potrebovalo
časa do njegove zavednosti, da bo namreč vedel razločevati hudo
in dobro (kar se zgodi pri starosti od 2—3 let). Spolnjenje te
prerokbe pripoveduje zgodovina, ker v krajšem času je bila izraelska
in sirska pokrajina razdejana in zapušena').

Preljubi! kar je, kakor smo v današnjem listu slišali, prerok
Izaija pred več ko sedem sto leti prerokoval, da bo Devica iz
Davidove hiše spočela in ko devica Sina rodila, kteri bo Emanuel,
to je, Bog z nami, ali Bog - človek, to se je današnji dan do¬
polnilo. Bog je poslal angela Gabriela k presveti Devici Mariji,
ki je bila iz Davidovega rodu in je v Nazaretu bivala, da bi ji
oznanil voljo nebeškega Očeta, ki je od vekomaj sklenil zgubljeni
človeški rod rešiti po svojem Sinu. Ko je Marija privolila, biti
mati Odrešenikova, se je Sin Božji, stvarnik sveta, tako ponižal, da
je podobo hlapčevo nase vzel, se v presveti Devici včlovečil, zakril
svoje Božestvo, in se podvergel težavam in terpljenju človeške
natore. Danes, ko se je Sin Božji včlovečil, je bila dopolnjena
obljuba, ki jo je Bog pervim staršem v raji storil, ko jim je Odre¬
šenika obljubil; danes je bilo dopolnjeno, česar so ljudje štiri
tisuč let tako željno pričakovali. Danes, ko se je Sin Božji včlo¬
večil , je Bog sam prišel človeka, ki se je zgubil in po svojih
lastnih potih hodil, iskat in obiskat, kakor pravi pobožni C a h a-
r i j a -): da nas je obiskal on, ki se izhaja iz visokosti, to je, Sin
Božji, Jezus Kristus, ki je z nebeških višav vzhajoče solnce pravice.
Pač moramo reči s sv. psalmopevcem: „Kaj je človek ali sin
človekov, ker ga obišeš ?“ 3 ). Adam,  ker je grešil, je zgubil Božje
posinovljenje; Sin Božji  pa je postal sin Abrahamov in
Davidov,  da bi Adamove sinove, vse ljudi, storil otroke Božje.
In kako je to storil? Da je zapustil nebeško večno veličastvo,
se včlovečil, podobo hlapčevo nase vzel, in se podvergel ter¬
pljenju. Kristijan! občuduj in moli neskončno ljubezen  Sina
Božjega do tebe; občuduj in moli njegovo neskončno ponižnost;
občuduj in moli — pa tudi ti ljubi tega, ki je tebe neskončno
ljubil; posnemaj ga v ljubezni, v ponižnosti in v terpljenji! Bil
si otrok jeze  Božje, in Sin Božji te je storil otroka Božjega;
živi ko otrok Božji! Pri sv. kerstu smo vsi postali udje skriv-

4. Kralj. 16, 9.; 15, 29. - s ) Luk. 1, 78. - 3 ) Ps. 8, 5.

287

nostnega telesa, kterega glava je Kristus ; živimo po zgledu Kri¬
stusovem, da bomo enkrat se tudi vdeležili njegovega večnega ve¬
ličastva v nebesih. — Občuduj pa tudi visokost Marije,  ki je mati
Božja  postala.

V praznik sv. aposteijnov Petra in Pavla.

Berilo iz dejanja aposteijnov 12, 1—11.

V. 1. „ Tisti čas“,  ko sta bila namreč Pavel in Barnaba v
Jeruzalemu, kamor sta iz Antiohije prišla ’). — „Je kralj Herod
stegnil roke“,  to je, se je pripravljal. Ta Herod je bil Herod
Agripa pervi,  vnuk Heroda Velikega, sin Aristobulov
in Berenice,  tedaj brat tiste prešestnice Herodije,  ktera za-
pustivši svojega moža Filipa  (s kterim je imela hčer Salo  mo),
sina Heroda Velikega, se je potem spečala s Herodom Antipom.
Ta Herod Agripa je bil v Rimu, ko je bil Tiberij cesar, izrojen,
in od cesarja Klavdija kralj imenovan, in je polagoma celo ju¬
dovsko deželo pod svojo oblastjo imel. ■—- „Da bi preganjal ene
zmed cerkve“;  bil je namreč goreč Jud, in je zato kristijane
preganjal.

V. 2. „ Umoril je pa Jakopa, Janezovega brata z mečem“.
Ta Jakop, ki je bil eden izmed tistih treh učencev, ki so bili
Kristusu nar ljubši (Peter, Jakop in Janez), je imenovan stareji,
da se loči od aposteljna Jakopa, ki je bil Alfeje’v  sin, in je tudi
manjši ali mlajši 4 )  imenovan. Oče teh dveh bratov je bil
C e b e d e j 3 ), mati pa Salo  m a 4 ).

V. 3. „ Viditi pa, da je to Judom všec“,  namreč prega¬
njanje kristijanov, posebno aposteijnov. — „Je dal tudi se Petra
vjeti“.  Ker mu ni bilo neznano, da je Peter poglavar med vsemi
aposteljni in učeniki, je mislil, če poglavarja te cerkve umori, bo
nar hitreje keršanstvo pokončal.

Kristijani! sv. Jakop je bil zavoljo vere Kristusove umorjen,
sv. Peter pa v ječo verzen in odločen, po veliki noči umorjen biti.
Iz tega se učimo, da moramo pripravljeni hiti, za Kristusovo vero
terpeti, dati tudi svoje življenje. Da morajo učenci Kristusovi

') Dej. apost. 11, 25. - 2 ) Mark. 15, 40. - 3 ) Mat. 4, 21. - 4 ) Mat.
20, 20.; 27, 56.; Mark. 15, 40.

288

pripravljeni biti, zavoljo vere terpeti, je Kristus  aposteljnom in
vsem učencem oznanil, ko je rekel: „Ne mislite, da sem mir

prišel prinest na zemljo ; ne miru, ampak meč sem prišel prinest" ‘);
s kterimi besedami hoče reči: Ne mislite , da bo nauk, ki ga
bote v mojem imenu oznanovali, mirno, brez opovere sprejet; ne
bo miru, ampak nasprotvanje do smerti. „Ako so mene preganjali,
je rekel aposteljnom, bodo tudi vas preganjali" 2 ). Po teh Kri¬
stusovih besedah so bili aposteljni pripravljeni za Kristusovo vero
terpeti; so tudi terpeli in dali svoje življenje. Tako moramo tudi
mi, ako smo pravi učenci Kristusovi, pripravljeni biti za vero
terpeti, dati tudi svoje življenje ! — „Bili so pa dnevi opremikov“,
to je, velika noč. Ker Judje skozi sedem dni velikonočnega pra¬
znika niso smeli okvašenega kruha jesti 3 ), ampak le opresnega,
je bil velikonočni praznik tudi imenovan praznik o p r e s n i h
kruhov.

V. 4. „Ko ga je bil tedaj vjel, ga je poslal v ječo, in dal
štirim, čveternijam vojakov varovati Pri Rimljanih so bili namreč
štirje vojaki en stražni oddelek (čveternija), in vsak izmed njih je
mogel četerti del noči (t. j. tri ure) čuti; ker je bil tedaj Peter
štirim čveternijam izročen, so vedno po štirje vojaki na straži stali.
„Ker ga je hotel po veliki noči postaviti pred ljudstvo Bilo je
namreč v navadi, o veliki noči, o kteri je bilo obilno ljudstva
zbranega, smertno sodbo spolnovati.

V. 5. „In Peter je bil sicer zapert v ječo; cerkev pa je zanj
neprenehoma k Bogu molila“.  Varstvu Petra od strani sovražnikov
-je tukaj nasproti postavljena stanovitna molitev  vernih, da bi
bilo s tem naznanjeno, da je bil Peter zavoljo molitve  iz ječe rešen.
Vsi verni, vsa cerkev je molila — bila je tedaj vesoljna  molitev;
molili so neprenehoma, tedaj stanovitno;  molili so k Bogu,
tedaj s polnim zaupanjem,  ker on vsegamogočni zamore, ako-
ravno je bilo malo upanja, vendar Petra rešiti.

Kristijani! zakaj so verni tako stanovitno molili za sv. Petra ?
Sv. Peter je bil poglavar  tiste cerkve, ktere udje so bili verni;
on ko namestnik Kristusov,  je bil glava te cerkve,  ktera
je bila skrivnostno Kristusovo telo. Ako po besedah sv. Pavla,
če en ud kaj terpi, vsi udje z njim terpe 4 ), kolikanj bolj morajo
udje čutiti terpljenje, če glava  terpi. Terpljenje sv. Petra,
glave  cerkve, je bilo tedaj terpljenje vse cerkve. — Tako je bila
vselej molitev edino orožje, kterega se je cerkev poslužila, če je

') Mat. 10,34. — 2 ) Jan. 15, 20. - 3 ) 2. Mojz. 12,15. - <) 1. Kor. 12,26.

289

bila preganjana; vselej so se verni spomnili Kristusovih besedi:
„Da je treba vselej moliti in ne jenjati“ *); in opominjanja sv.
Pavla:  „Z vso molitvijo in prošnjo molite vsak čas v duhu;
in v tem čujte v vsi stanovitnosti in prošnji za vse svete“, to je,
verne 2 ). Zatorej moramo vselej stanovitno k Bogu moliti, če vi¬
dimo ali slišimo, da je cerkev ali njen poglavar preganjan.

V. 6. „Kadar ga je pa Herod imel pred ljudi postaviti, je
tisto noc Peter spal med dvema vojakoma vklenjen v dve verigi“.
Tisto noč namreč, po kteri so Petra hotli umoriti, so ga še bolj
skerbno varovali. Jetnike k vojakom vklepati, je bila rimska šega.

Kristijani! ali ni čudno, slišati: Peter je spal,  ko ga je
drugi dan smert čakala? Od kod to? Hlapelo je v njegovem sercu
keršansko upanje, upanj e b olj šega življenja,  kjer ni
preganjanja, nobenih težav in stisk, ampak večno veselje; in to
upanje mu je dalo sladko spanje. Svest si je bil svojega zedinjenja
s Kristusom, imel je notranji mir, čutil je notranje veselje, ker
terpi zavoljo Jezusovega imena, — in vse to je storilo, da je sladko
spal. — Enako se bere tudi od sv. spričevavcev, da so bili polni
notranjega miru in veselja, akoravno so vedeli, kakošne hude in
grozovite muke jih čakajo. — „In varhi so pred, vratini varovali
ječo“.  To ojstro varstvo sv. Petra je bilo Judom spričevanje od
velike gorečnosti preganjavca. „Kolikor ojstreji varstvo, toliko
častitljivši čudež rešen ja'“, pravi sv. Krizo stom.

V. 7. „In glej! Gospodov angel je pristopil, in svetloba se je
zasvetila v ječi".  Ta svetloba je izšla iz angela, da bi se Peter od
svojega čudovitega rešenja z očmi prepričal. — „ln je udaril
Petra v bok, in ga zbudil, rekoč: Vstani hitro! In verige so padle
od njevovih rok“.

V. 8. „Rekel mu je pa angel: Opaši se, in obuj svoje čevlje 11 !
Jutrovci namreč devajo pas in čevlje v hiši od sebe. — „In je
storil tako! In mu je rekel: Ogerni svoj plajš  (to je, zgornje obla¬
čilo), in pojdi za menoj“.

V. 9. „In je šel ven  (namreč iz ječe) za njim, in ni vedel,
da je res, kar seje  godilo po angelu, ampak je menil, da prikazen
vidi“,  po kteri mu Bog hoče upanje dati rešenja, enako kakor je
bil poprej v Jopi po prikazni podučen, da tudi neverniki zamorejo
koj v Kristusovo cerkev stopiti 3 ). (Primeri zastran prikazen,
kar je rečeno 2. predpepelnično nedeljo 4 ).

‘) Luk. 18, 1. — J ) Efež. 6, 18. — 3 ) Dej. apost. 10, 11. i. t. d. —
’) 2. Kor. 12, 3.

19

290

V. 10. „ Kadar sta bila odšla memo perve in druge straže“,
ki so namreč stale pred pervimi in drugimi vratmi. — „Sta prišla
do železnih vrat“,  to je, do vnanjih vrat ječe. — „Ktere peljejo v
mesto, in te so se jima same od sebe odperle. In sta šla skozi nje,
in prišla v ene ulice, in zdajci je odstopil angel od njega“;  ker
namreč ni bilo več nobene nevarnosti za Petra, in tudi noben
zaderžek mu ni nasproti stal. Ko je Bog po angelu sv. Petra rešil,
je v dejanji pokazal, da angeli so služni duhovi, ktere Bog ko svoje
služabnike razpošilja v strežbo teh, kteri bodo deležnino zveličanja
prejeli ‘).

V. 11. „In Peter se zave“,  da je namreč resnično rešen iz
ječe, česar se poprej ni zavedel (v. 9.). — „In reče: Zdaj vem res,
da je poslal Gospod svojega angela, in me je otel od Herodove
roke, in od vsega čakanja judovskega ljudstva“,  to je, iz rok vseh
Judov, ki mojega obsojenja in umorjenja čakajo. — Zdaj je tedaj
spoznal začetnika in namen  rešenja svojega. —

Preljubi! akoravno je današnji dan spominu obeh sv. aposteljnov,
Petra in Pavla,  posvečen, vendar berili lista in sv. evangelija
zapopadete le prigodbe iz življenja sv. Petra, zato ker današnji
praznik ni tolikanj praznik oseb,  ampak veliko več praznik cerkve.
Prazniki: presvete Trojice, sv. rešnjega Telesa  in sv. apo¬
steljnov Petra in Pavla  nam pred oči stavijo od Kristusa vstanov-
ljeno zveličavno cerkev  v njenem učeništvu, duhovstvu in
pastirstvu.  Skrivnost presvete Troj  ic  e je kratek zapopadek vse
resnice,  ktero cerkev oznanuje; sv. rešnje Telo,  ko daritev
in zakrament pa je središe  njene duhovniške  službe; polnost
njene pastirske oblasti  pa vidimo v sv. Petru,  ki je bil od
Kristusa za podlagni kamen, za glavo  vse cerkve z nar viši
oblastjo izvoljen; sv. Pavel in drugi aposteljni so se te oblasti
glave le vdeleževali v zedinjenji  s poglavarjem Petrom. —

C ah a rij a v svoji hvalni pesmi imenuje Odrešenika  sveta
(Jezusa Kristusa) iz nebeških višav vzhajoče Solnce pravice,
ki je prišel na svet, da bi ljudi, ki so v temi in v smertni senci
sedeli, to je, v grehu, v dušni slepoti in revah živeli, razsvetlil,
in jim pravi dušni mir podelil 2 ). Tudi sv. Peter,  namestnik
Kristusov, vidni poglavar njegove cerkve, je solnčna svetloba
ali luč v sv. cerkvi, ktera vsem ljudem sveti z lučjo vere,  s
plamenom upanja  in gorkoto ljubezni.  Bil je sv. Peter poln
vere.  Ko je veliko učencev, ki so se nad Kristusovimi besedami,

') Hebr. 1, 14. — 2 ) Luk. 1, 78. 79.

291

da hoče vernim svoje meso in svojo kri v vžitek dati, spodtikovali,
od Kristusa odstopilo, je sv. Peter Kristusu, ko je dvanajsterim
aposteljnom rekel: „Hočete tudi vi preč iti? odgovoril: Gospod! k
komu pojdemo (če namreč tebe zapustimo)? Besede večnega
življenja imaš, in mi smo verovali in spoznali, da si ti Kristus,
Sin Božji' ,i  *). Sv. Peter je bil terden v veri, ko je za to vero
terpel,  in poslednjič dal svoje življenje.  Bil je pa tudi stano¬
viten v upanji  v Boga. Ko je bil v ječi med dvema vojakoma
vklenjen v dve verigi in štirim čveternijam v varstvo izročen, je
hlapelo v sercu njegovem sv. upanje boljšega življenja; upanje,
da ti, ki v Gospoda zaupajo, ne bodo osramoteni a ). In to se je
zgodilo, ko je bil čudovito po angelu rešen. Sv. Peter je bil poln
ljubezni.  Ta ljubezen ga je gnala povsod in vselej biti pri
Kristusu; ta ljubezen je storila, da je bil pripravljen s Kristusom
iti v ječo in v smert. Po zgledu sv. Petra tudi mi živimo; skerbimo,
da bomo vse terdno verovali,  kar Kristus v svoji cerkvi uči;
bo dim o pa tudi pripravljeni, za to vero terpeti, dati tudi svoje
življenje. Tudi mi bodimo polni zaupanja  v Boga, naj pridejo
nadloge, terpljenja čez nas; Bog je vsegamogočen, on nam zamore
pomagati; ne pozabimo, da, če bomo tukaj s Kristusom terpeli,
bomo tudi enkrat z njim poveličani 3 ). Bodimo pa tudi polni lju¬
bezni  do Kristusa; to bomo pokazali, če bomo po zapovedih
Kristusovih živeli. „Kdor moje zapovedi ima, pravi Kristus,  in
jih spolnuje, tisti je, ki me ljubi. Kdor pa mene ljubi, bo ljub¬
ljen od mojega Očeta, in jest ga bom ljubil 114 ). Kteri pa Boga
ljubijo, bodo prejeli plačilo večnega zveličanja 5 ).

V praznik Marije Device v nebesa vzete.

Berilo iz bukev Sirahovih 24, 11—13. 15—20.

V današnjem listu govori nevstvarjena Božja Modrost,
ki je v Bogu ko oseba, od kod je prišla in kako je gospodovala
nad vsem ljudstvom in narodom. Pred vsemi stvarmi, pravi, sem

>) Jan. 6, 67-70. - 2 ) Dan. 3, 40. — 3 ) Rimlj.8,17. - 4 ) Jan. 14, 21.
— 5 ) Jak. 1, 12.

19 *

292

iz Boga izšla, sem po vsem svetu svojo pričujočnost in veličastvo
razodevala, vse obhodila, nad vsemi stvarmi gospodovala, in se
ljudstvom zemlje ponujala, da bi jih vodila (v. 5—10.). Potem
pa pravi:

V. 11. „V vsem sem pokoja iskala, in sem kotla v Gospodovem
deležu prebivati“.  Hoče reči: Ko sem se vsem ljudstvom ponujala,
sem s svojim razodenjem prebivališe izvolila med izvoljenim ljud¬
stvom, ktero je bilo delež Gospod Boga, ker si ga je bil v last
izvolil, da bi bila v tem ljudstvu ohranjena vera v pravega Boga
in upanje prihodnjega Odrešenika.

V. 12. „Tedaj je zapovedal, in mi je rekel Stvarnik vseh
reci“.  Sin Božji je bil poslanec  Boga Očeta; zatorej sam pravi:
„To zapoved (namreč dati svoje življenje za svoje ovce) sem prejel
od svojega Očeta“ '). Ker včlovečenje nevstvarjene Modrosti (Sinu
Božjega) še se (takrat) ni zgodilo, ta zapoved  pomeni naznanjenje
volje  Boga Očeta. Stvarnik vseh reči je Bog Oče, ker je izvirni
vzrok obeh druzih oseb Božjih in izvirni vzrok vseh reči. — „In
kteri me je vstvaril Nevstvarjena Modrost, Sin Božji, se tukaj
vstvarjena  imenuje, ne kakor da bi bila Modrost, ki je od ve¬
komaj v Bogu ko oseba, vstvarjena,  kakor druge stvari; ampak
zato, da se, kakor pravi sv. Hilarij,  s tem naznanja nespremen¬
ljiva natora Boga Očeta, ki je brez spreminjanja in zmanjšanja
samega sebe tako rodil  Modrost, kakor da bi jo bil vstvaril.
Beseda: vstvariti  tedaj pomeni tukaj to kar: od Boga rojen
biti,  podeliti lastno Božje bitje; kar se tudi iz tega razvidi, da
je poprej od te Modrosti rečeno, da je bila rojena  pred vsemi
stvarmi, in da je iz ust Najvišega prišla (namreč ko oseba). Od
Božje lastnosti  se ne more reči, daje  iz Boga rojena,  od
Boga poslana.  Kar se tukaj bere od Modrosti, da je gospodovala
nad vsem ljudstvom, se popolnoma veže s tem, kar sv. Janez
piše od Besede Božje,  ko pravi: „V njej je bilo življenje,
in življenje je bilo luč ljudi“ 2 ), to je, da Sin Božji je bil (pred
včlovečenjem) vir ali studenec vsega življenja na svetu, in podu-
čevavec, razodevavec in razsvetlovavec človeškega rodu. In če se
tukaj od Modrosti bere, da je med vsemi ljudstvi pokoja iskala,
se to popolnoma strinja s tem, kar sv. Janez od Besede Božje
pravi, da je v temi svetila, in da njegovi je niso sprejeli 3 ). —

„Je počival v mojem šotoru“.  Nekteri te besede razlagajo: Je pre¬
bival med izraelskim ljudstvom, ki je imelo šotor, kjer seje zbiralo

>) Jan. 10, 18. - 2 ) Jan. 1, 4. 9. - 3 ) Jan. 1, 5. 10. 11.

293

in Božjo službo opravljalo. Drugi razlagavci pa te besede, ker
Kristus uči: „Oče je v meni, in jest v Očetu" ’); „kdor mene
vidi, vidi tudi Očeta 11 ,J ), razumevajo od nevstvarjene Modrosti,
od Sina Božjega:  Bog Oče je počival, prebival v meni. Ker
Kristus pravi: „Ako me kdo ljubi, — moj Oče ga bo ljubil, in bova
k njemu prišla in pri njem prebivala" 3 ), se zamorete obe razlagi
sterniti: Bog Oče, ki v meni prebiva, je z menoj med izraelskim
ljudstvom prebival.

V. 13. „In mi je rekel“,  namreč Stvarnik vseh reči, Bog
Oče. — „V Jakopu prebivaj, in v Izraelu imej svoj dele&“ , to je,
med mlajšimi očaka Jakopa, ki je bil po zmagi v boji z Bog-angelom
Izrael  imenovan, med izraelskim ljudstvom prebivaj, kakor v
svoji deležnim. — „In med mojimi izvoljenimi se vkorenini“,  to je,
med tem ljudstvom, ktero sem si v lastino izvolil, imej stanovitni
sedež, da ga boš s posebno skerbjo vodila in varovala; kar se je
zgodilo, ko je ta nevstvarjena Modrost (Sin Božji) temu ljudstvu
dala postavo, k njemu v raznih časih preroke pošiljala, med njim
mnoge čudeže delala, in mu velike in mnoge dobrote skazovala.
(Primeri praznik angelov varhov.)

V. 15. ,,In tako sem na Sionu vterjena, in v svetem mestu
ravno tako počivam, in v Jeruzalemu je moja oblast“.  Hoče reči:
Ko je bil sv. šotor pod kraljem Davidom prenesen na sijonsko
goro, in pozneje na enem delu sijonske gore, ki se mu pravi
Morija,  od Salomona sozidan lepi tempelj, sem tukaj na svetem
mestu imela stanovitno prebivališe, ter sem gospodovala nad Jeru¬
zalemom. Jeruzalem se imenuje sveto mesto,  ker je bil središe
Božjega kraljestva, in ker je v njem Bog zavoljo skrinje zaveze
in zavoljo tempeljna tako rekoč prebival ali svoj sedež imel.

V. 16. „In ukoreninila sem se med častitim ljudstvom 11 ,  to je,
sem stanovitno prebivala med izraelskim ljudstvom, ktero je častito,
ker pozna in časti pravega Boga. — „Ktero je del mojega Boga
in njegov delež“,  to je, lastina mojega Boga. Enako tudi Kristus
Očeta imenuje svojega Boga 4 ).  — „In v družbi svetnikov“,  to
je, Izraelcev. — ,,Je moje stanovanje 11 .  Izraelci se sploh svetuiki
imenujejo, ker so bili od Boga izmed nesvetega svet& izvoljeni v
Božje ljudstvo, in poklicani, svetemu Bogu služiti, kakor se v novi
zavezi kristijani imenujejo sveti, ker so odločeni izmed Judov in
ajdov, po svetih zakramentih posvečeni in poklicani, da bi pravemu
Bogu sveto živeli.

') Jan. 10, 38. - 2 ) Jan. 14, 9. — 3 ) Jan. 14, 23. - 1 )  Jan. 20, 17.

294

V naslednjih verstah Sirah v irmozih podobah (dreves, dišečih
reči in rek) pred oči stavi, kaj je Božja (nevstvarjena) Modrost
med izvoljenim ljudstvom s svojim razodenjem storila, ker to, kar
se je po njej med izvoljenim ljudstvom zgodilo, tak6 popisuje, kakor
da hi se bilo to njej sami  prigodilo. Enako ima Kristus  pri-
godbe cerkve  nove zaveze za svoje  prigodbe; ko je aposteljnom
rekel: „Kdor vas posluša, mene  posluša“ ’); „kar ste storili kteremu
teh mojih nar manjših bratov, ste meni  storili‘ 12 ); „Savel! kaj
me preganjaš?“ 3 ).

V. 17. „Kakor ceder na Libarm sem povikšana“.  Ker je ceder,
ki se njegovega lesa červ ne loti, podoba stanovitnosti, terd-
nosti,  je s tem naznanjena stanovitnost in terdnost vere,  ktero
je nevstvarjena Modrost med izraelskim ljudstvom množila in
vterjevala. — „In kakor cipresa na sijonski gori“.  Cipresa lepo
zelena je podoba lepote,  in ker zmiraj zelena  ostane, je tudi
podoba upanja;  tedaj je s tem naznanjeno terdno upanje pri¬
hodnjega Odrešenika in blagodara  njegovega kraljestva,
ktero (upanje) je nevstvarjena Modrost v sercih izvoljenega ljudstva
vstanovila in vterdila.

V. 18. „Kakor palma v Kadesu sem visoko zrastla V gre-
škem je: v Engadi,  mesto v Judovem rodu. Veje palme so se
rabile v znamnje veselja,  dobljene zmage;  drevo to, posebno
terdno,  je podoba posta vine zvestobe,  ktero je nevstvarjena
Modrost med Izraelci vterdila. — „ln kakor zasajena roža v Jerihi“.
Lepo dišeča cvetlica sploh, posebno pa roža  je podoba pobožnosti,
ktera vsa za Boga živi in je pripravljena vse, tudi svojo kri zanj
dati. S to rožo je tedaj naznanjeno, da je nevstvarjena Modrost v
Izraelcih storila, da so bili pobožno ljudstvo, kterega molitve so
kakor lepo dišeči cvetlični duh se proti nebesom, k Bogu povzdi¬
govale, in kterega pravi sinovi so bili pripravljeni za Boga tudi
svojo kri preliti.

V. 19. „Kakor lepa oljka na polji“.  Veje oljkine so od nekdaj
podoba miru,  in tedaj tudi veselja,  ktero iz miru izhaja. Olje
pa ima tudi moč v ter d iti in očistiti;  tedaj je z oljko na¬
znanjen tisti mir ljudi z Bogom, kterega je nevstvarjena Modrost
po opravičenji ljudi obrodila, ko je storila, da so ljudje že pred
prihodom Odrešenikovem po veri  v njega opravičenje zadobili in
postali otroci Božji 4 ). — „In kakor javor ob vodi pri potih sem

') Luk. 10, 16, — 2 ) Mat. 25, 40. — 3 ) Lej. apost. 9,4. — ') Jan. 1,12.

295

visoko zrastla Ker javor košato raste in s svojimi velikimi vejami
daje prijetno senco in varstvo zoper hudo solnčno vročino, so ta
drevesa pri potih mest sadili; zatorej je pa tudi podoba moči in
varstva  zoper skušnjave  v greh. To je nevstvarjena Modrost
tudi pri izvoljenem ljudstvu storila, ko mu je postavo  dala, po
kteri so Izraelci k spoznanju svoje grešnosti prišli in s protenjem
mnozih kazen bili velicih pregreh obvarovani, in pod težko službo
toliko in toliko šeg v strahu ohranjeni.

V.  20. „Kakor cimet in lepo dišeče mazilo sem dišala“.  Te
dišave so podoba čednost,  ktere je nevstvarjena Modrost v iz¬
voljenem ljudstvu obrodila. — „Kakor izbrana mira sem dajala
prijeten duh od sebe“.  Mira je sicer grenka  po okusu, toda je
tudi prijetna dišava.  Z njo so v starih časih merliče obkladali,
da bi ne strohneli; zatorej je mira podoba ter peče pravičnosti,
prenašanja ter p ij enj a, grenkobe in preganjanja  zavoljo
Boga. To je storila nevstvarjena Modrost v izraelskem ljudstvu, ko
jih je toliko in toliko s stanovitno poterpežljivostjo mnogotere nad¬
loge in stiske prenašalo ').

Preljubi! kar v današnjem listu Sirah govori od nevstvarjene
Modrosti, ki je Sin Božji,  katoliška cerkev nekoliko tega
obrača na presveto Devico Marijo. Ko je bila v raji dana obljuba
prihodnjega Odrešenika, je bila takrat tudi žena  omenjena, ktere
seme bo delo našega odrešenja zgotovilo. Žena ta je presveta
Devica Marija,  ktera je nar popolniši stvar večne Božje Modrosti,
ker ona ni le devic Devica, ampak vselej prosta vsacega greha in
madeža, je tudi nar popolnejši Devica. Nar veči čudež pa, kteri
se je nad Marijo zgodil, je njeno materstvo  Božje brez moža z
močjo sv. Duha.  Ko je Marija privolila, da hoče biti mati Od-
rešenikova, je s tem v nar veči delo privolila, ktero je Bog za
človeštvo storil, in ko je v to privolila, se je nevstvarjena Modrost,
Sin Božji, v njej včlovečil, in ona je postala tisti skrivnostni šotor,
v kterem je nevstvarjena Modrost, Beseda Božja, Sin Božji pre¬
bival. Ko je privolila biti mati Odrešenikova, je s tem tudi pri¬
volila, biti mati moža bolečin 2 ),  tovaršica njegovega poniževanja,
zasramovanja in terpljenja od njegovega rojstva do smerti njegove
na križu. Marija je naša srednica  pri svojem Sinu Jezusu Kri¬
stusu, in za tega voljo se zamore veliko tega, kar je od nevstvar¬
jene Modrosti rečeno, na Marijo oberniti. Ker je bila od judovskih

*) Hebr. pog. 11. — 4 ) Iz. 53, 3.

296

staršev rojena, je med Judi  živela, iti v judovski deželi Kristusa
spočela in rodila, je prebivala v Jakopu,  med izraelskim ljudstvom;
in ker so iz tega ljudstva p er vi Kristusovi učenci ali kristijani
postali, se je ona, mati kristijanov, med tem izvoljenimi, ki so
udje keršanske cerkve postali, vkoreninila.  V popolnoma po¬
menu pa se je to zgodilo, ko je bila današnji  dan  med stare
očake v nebesa vzeta, in je pervi sedež med izvoljenimi v nebesih
dosegla, ker zdaj ko kraljica nebes živi tam med vsemi izvoljenimi,
med angeli in svetniki, in tam za nas in za naše zveličanje nepre¬
nehoma prosi pri Bogu in svojem Sinu. — Ceder,  ki vedno enak
ostane, ki se njegovega lesačervne loti, je podoba Marije,  njene
neu m eri j i vos ti, nestrohljivosti.  Marija, ker je bila po
Božji milosti brez vsacega, tudi izvirnega greha, ni bila tako, kakor
drugi ljudje, sužnja smer  ti;  če je umerla, ni umerla ko hči Ada¬
mova,  ampak le, ker je bilo njeno življenje, kakor nove Eve,
kakor matere novega  Adama, kije prostovoljno  umeri, tesno
združeno z življenjem njenega Sina. Zavoljo tega pa tudi smert ni
pravice imela, je v grobu  obderžati; zatorej je tudi pobožna misel,
da je bilo Marijno presveto deviško telo v nebesa sprejeto. Cedru,
ki se ne spremeni, ampak vedno enak ostane, je podobna Marija,
ker je bila vedno od začetka do konca življenja, sveta, čista, brez
vsega greha in madeža; in ker ona, ko nam jo je Jezus umirajoč
v sv. Janezu mater dal, vedno za nas skerbi in pri Bogu prosi. —
Cipresa,  ki je zmirej zelena, zmirej lepa, je podoba lepote.
Na Marijo  pa obrača sv. cerkev besede v visoki pesmi (4, 7.):
„Vsa si lepa, moja prijatlica 11 ; kar je gotovo od njene duhovne
(dušne) lepote razumevati. Duhovna ali dušna lepota pa obstoji,
če je duša ozališana z lastnostmi in čednostmi, ki so Bogu dopad¬
ljive. V Mariji pa so bile vse čednosti v nar viši popolnosti zdru¬
žene; ona je, kakor jo sv. cerkev imenuje podoba pravice.  To
mora pa tudi nas spodbadati, Marijin zgled posnemati, ji v čed¬
nostih bolj in bolj podobni biti. — Palma,  ki je znamnjeveselja
in zmage, vpodobuje Marijno zmago  čez sovražnika zveličanja
našega in čez vse britkosti in terpljenje, ktero jo je tukaj na svetu
ko mater Odrešenikovo zadelo. Zavoljo tega, ker je v svojih brit-
kostih in težavah sama na sebi skusila človeške potrebe, ima z
nami usmiljenje, in je vedno pripravljena nam pomagati. — B,oža
je kraljica  cvetlic, ker njena lepota in prijetnost duha preseže
lepoto in prijetnost duha vseh drugih cvetlic. Tako je tudi Marija
kraljica,  in sicer kraljica angelov  in vseh svetnikov;  zakaj
tudi njena svetost in popolnost je veči memo svetosti in popdlnosti

297

vseh angelov in svetnikov; in zavoljo tega nas mora to spodbadati,
k njej kraljici nebes  z vsem zaupanjem pribežati in pri njej
pomoči iskati. — Olje,  podoba notranjega miru in veselja, ker
ima tudi moč vterditi,  je podoba modrosti;  in ker ima tudi
moč očistiti,  je podoba devištva,  ker devištvo je čistost duše
in telesa. Marija je imela od Boga dar modrosti  v nar viši
stopnji; ne le njena duša  je bila prosta  vsacegagreha in madeža,
ampak tudi njeno telo  je bilo vedno prosto vsega mesenega po¬
želenja, tedaj je devištvo po duši in po telesu vedno ohranila; in
ona le je imela veselje, devica  biti in mati  ob enem, —zatorej
je olje popolnoma prava podoba Marije. Za tega voljo grejo vse
njene želje, tiste, ki v zmotah žive, peljati k modrosti, k pravemu
spoznanju zveličavne resnice, v vseh ljudeh vterditi sveto, pobožno
življenje, in pri britkostih in nadlogah tega življenja jih napolniti
z veseljem ljubezni Božje. Zatorej ni zastonj imenovana mati
lepe ljubezni  1 ). K Mariji tedaj pribežimo, če potrebujemo
modrosti; njo prosimo pomoči, če nas skušnjave mesa nadlegujejo;
k njej zdihujmo, če nas križi in nadloge tarejo. —■ Javor,  ki s
svojimi velikimi vejami daje prijetno senco in varuje zoper hudo
solnčno vročino, je lepa podoba Marije, ki je prihežališe
grešnikov.  Ona, akoravno je med vsemi svetimi nar svetejši,
ker je nar svetejši in mati tega, ki je postal Odrešenik in Zveličar
grešnikov, je polna gorečnosti, da bi se grešniki ne pogubili, temuč
imeli večno življenje, večno zveličanje. Če angeli v nebesih žele
spreobernjenje grešnikov, in se nad spokorjenimi grešniki vesele,
kolikanj bolj mora Marija, kraljica angelov,  želeti spreober-
njenja grešnikov in se ga veseliti. — Zatorej, če smo grešili,
in imamo nepokojno vest, nimamo notranjega miru, k Mariji, ki
je prihežališe grešnikov, tecimo, njo prosimo pomoči, in po njenih
prošnjah nam bo Bog dal gnado spreobernjenja, prave pokore in
stanovitnosti v dobrem. — Cimet, mazilo in mira,  prijetno
dišeče dišave, ktere so podobakeršanske popolnosti,  keršanskih
čednost,  so tudi podoba Marije, ki je vse čednosti v nar viši

stopnji imela, ktere so ko prijeten duh puhtele po vsem svetu in

ljudi vabile, po njenem zgledu živeti, in si prizadevati za tiste
čednosti, ktere nam pred vsemi drugimi v Marijnem življenji
svetijo: za ponižnost, pokoršino, čistost, poterpežljivost in vdanost

v Božjo voljo. Da si jih bomo v resnici pridobili, prosimo Marijo;

zakaj, kakor sv. Avguštin  pravi, ona, kije  pri Bogu milost

‘) Sir. 24 , 24.

298

najdla, da je Odrešenika rodila, zamore bolj kakor vsi svetniki za
nas prositi. K njej, kraljici nebes, zdihujmo, in k njej, svoji materi,
enkrat v nebesa priti si z vsemi močmi prizadevajmo; sej dobri
otrok le tam biti želi, kjer svojo mater bivati ve.

V praznik sv. angelov varhov.

Berilo iz 2. bukev Mojzesovih 23, 20—23.

Berilo današnjega lista zapopade eno nar imenitniših obljub,
ktere je Bog izraelskemu  ljudstvu storil, da jih bo s svojo
pomočjo podpiral, se polastiti obljubljene dežele. To pomoč jim
hoče naj pervo dati po angelu  od njega poslanem, in potem, ako
ga bodo poslušali, hoče sam v njih prid delati.

V. 20. „ To govori Gospod Bog: Glej, jest pošljem svojega

angela, da hodi pred teboj, in te varuje na potu, in te pripelje v
lcraj, kterega sem pripravil

V. 21. „Glej nanj, in poslušaj njegov glas, in nikar ga ne
zaničuj; ker ne bo zanesel, kadar grešiš, in moje ime je v njem",
to je, moje Božje bistvo je v njem.

V. 22. „Ako poslušaš njegov glas, in storiš vse, kar rečem,
bom sovražnik tvojim sovražnikom, in jih bom tepel, ki tebe tepejo “.

V. 23. „In moj angel pojde pred teboj".  Ta angel, od kte¬
rega se v današnjem listu govori, ki se tudi Bog-angel 1 ) in
angel zaveze 2 )  imenuje, je Sin Božji, Beseda Božja 3 ),
Modrost 4 ),  ki je enega Božjega bitja z Bogom Očetom, in za¬
torej tudi ima njegovo ime: Jehova,  ki se je prikazoval 5 ), v
vidni podobi očakom in Mojzesu razodeval 6 ), v prid ljudi delal, in
ko je prišlo spolnjenje časa 7 ), v Jezusu meso  ali človek postal 8 ),
in od sebe rekel: Jest sem pot, resnica in življenje 9 ). Sv. apo-
stelj Pavel ,0 ) uči, daje bil Kristus,  ne  še včlovečeni, ampak on
ko večna Beseda Božja, Sin Božji,  ki se je v Jezusu Kri¬
stusu prikazal, zoper kterega so Izraelci v pušavi mermrali, in
tako skušali Božjo vsegamogočnost in neskončno dobrotljivost. Ta

') 2. Mojz. 3, 2. - 2 ) Mal. 3, 1. - 3 ) Jan. 1, 1. - <) Prip. 8, 22. Sir.

24, 11—20. - 5 ) 2. Mojz. 3, 2. - 6 ) Modrost buk. pog. 10—12. - 7 ) Gal.

4, 4. - *} Jan. 1, 14. - 9 ) Jan. 14, 6. - ">) 1. Kor. 10, 9.

299

Sin Božji je bil pred svojim včlovečenjem sr e dni k vsih sklepov
in naprav Božjih pri delu odrešenja človeštva; on je bil po uku
sv. očetov  (prim. 9. nedeljo po binkoštih, v. 9.), kije  Izraelce
v svoje ljudstvo izvolil 1 ), v pušavi vodil, ko je pred njimi bodil
po dnevi ko temni oblak, po noči pa ko ognjen steber a ), in je nad
skrinjo zaveze počival, kadar je ljudstvo šotore postavilo in počivalo 3 ).
Ta Sin Božji je izraelsko ljudstvo varoval, mu vode in mane dajal 4 ),
mu dal postavo 5 ),  k njemu preroke  pošiljal 6 ), in ga z vsem
preskerboval, česar je potreboval. To tudi katoliška cerkev v svojih
molitvah o godu spomina terpljenja  Gospoda našega, Jezusa
Kristusa, in veliki petek  uči. (Primeri list praznika brezma¬
dežnega spočetja D. Marije v. 31.) Poslanec ali angel Božji je že po
stari obljubi 7 ) Sin Božji;  da je pa ta angel Bog ali Božjega
bitja, uče besede :mojeimejevnjem.  — Ker sv. cerkev ta
oddelek ukazuje brati v praznik sv. angelov varhov,  je iz tega
razvidno, da se sme razlagati od angela  var  ha,  ki je človeku
dan. Sv. pismo nove zaveze na treh krajih uči, da imajo ljudje
angele varhe: „Glejte! pravi Kristus,  da ne zaničujete kterega teh
malih; ker povem vam, da njih angeli  v nebesih vedno gledajo
obličje mojega Očeta, ki je v nebesih 1 ' 8 ). Ko je sv. Peter  čudovitno
po angelu iz ječe rešen prišel k hiši Marije,  matere sv. Marka,
in terkal na vrata, je deklica Kode  izšla čut, kdo terka; iu ko je
zaslišala glas Petrov, od veselja ni vrat odperla, ampak v hišo
tekla povedat, da Peter zunaj stoji. Ko drugi to slišijo, ji rečejo,
dš, se meša, in ker je vedno terdila, so rekli: angel njegov
je 9 ). In sv. Pavel  piše: „Ali niso vsi (angeli) služabni duhovi,
v skerb poslani zavoljo tistih, kteri bodo deležnino zveličanja
prejeli 3 ,0 )?

Akoravno so se angeli večnega zveličanja že vdeležili 1 , se jih
vendar Bog poslužuje pri vladanji sveta, da ljudem v zveličanje
pomagajo in tako po vnanjem  množijo čast Božjo. Ker je spo¬
znanje angela varha viši memo našega tukaj na svetu, in ker je
on na Božjem  mestu naš vodnik in pomagavec, mu je Bog ve¬
liko od vednosti podaril, ktero on sam od našega notranjega bistva
ima, in mu je tedaj tudi s redke in pota  razodel, kako nas za-
more nar bolje voditi.

‘) 2. Mojz. 3, 2. Sir. 24, 13. — 2 ) 2. Mojz. 13, 21. Modrost buk. pog.

10—12. — 3 ) 2. Mojz. 16, 22.; 30, 6.; 3. Mojz. 16, 2. ps. 79, 2.; 98, 1. -

9 1. Kor. 10, 3. 4. — 5 ) 5. Mojz. 33, 2. - 6 ) Jerem. 7, 25. — 7 ) 1. Mojz.

49, 10. - s ) Mat. 18, 10. - 9 ) Dej. apost. 12, 15. - l0 ) Hebr. 1, 14.

300

Opravilo ali naloga angela varha, kterega nam je Bog dal,
je v besedah naznanjena; da pred teboj hodi, in te varuje
na potu, in te pripelje v kraj,  kterega sem pripravil. — Kar
je bil za Izraelce čas izhoda  iz Egipta do polastenja  obljubljene
dežele, to je, za slehernega človeka čas od njegovega rojstva do
smerti. Ko smo bili rojeni, je začel angel varh čuti nad nami,
in čuje ves čas našega življenja; nam na strani stoji pri smerti,
in pelje dušo našo pred sodnji stol Kristusov.

1. Angel varh hodi pred človekom, on mu kaže pot.
Perva skerb angela varha je, da najdemo pravo  pot  k zveličanju,
in da potem varno po tisti hodimo. Pot ta je Kristus 3 );  če
ga spoznamo, v njega verujemo in njegove zapovedi spolnujemo,
smo na tisti stezi, ktera pelje k pravemu koncu. Ko so angeli
pomagavci Božje previdnosti, in svojo službo po volji Božji oprav¬
ljajo, si gotovo zamoremo svesti biti, da se zares trudijo, da se ti,
ktere jim je Bog izročil, ne pogube, temuč da bi prišli k spoznanju
resnice 2 ). Gotovo je pred vsem drugim namen vsega truda an¬
gelov varhov, ljudi k pravi veri pripeljati, jih k spolnitvi Božjih
zapoved nagibovati, in gorečnost človeških  namestnikov Kristu¬
sovih in pravih sinov sv. cerkve za zveličanje duš zbuditi in vterditi.

2. Angel varh varuje  človeka na potu; poslan je od Boga
v naše varstvo. Angel varh mora tedaj po Božji volji varovati
pred dušnimi in telesnimi  nevarnostmi, ko človeku, kadar je
skušan, v vesti  kliče, biti trezen, čuti in moliti in se milostnih
pomočkov poslužiti, ki so v sv. cerkvi ohranjeni. Pa tudi večkrat
iz telesnih  nevarnost je človek po angelu varhu rešen, kar se
večkrat sliši ali vidi.

3. Angel varh pelje človeka v kraj,  kterega je Bog
pripravil. Ta kraj so nebesa.  Kar je bila izraelskemu ljudstvu
obljubljena dežela, to je pravičnim posestvo nebeškega kraljestva 3 ).
Da pa človek zamore priti v nebesa, mora v gnadi Božji se iz
tega sveta ločiti. Torej je gotovo nar veči skerb angela varha,
da bi človek v gnadi Božji umeri. Da pa more angel varh to
storiti, mu mora človek serce odpreti in z njim delati; zatorej na-
sledva opominjanje: „Glej nanj, in poslušaj njegov glas,
in nikar ga ne zaničuj, ker ne bo zanesel, kadar
grešiš 1 '.

Kristijan! glej na angela varha, poslušaj ga, ko v tvoji duši
govori, in ti svojo pričujočnost razodeva, in stori po njegovem na-

') Jan. 14, 6. — -)  1. Tim. 2, 4. - 3 ) Hebr. 10, 9. 10.

301

gibovanji in opominjanji, da, ako ga ne slušaš, ne bo iz prijatla
tvoj nasprotnik in tožnik postal. — Ker je angel varb od Boga
človeku dan in po volji Božji ravna, zatorej ta, kteri njegovo opo¬
minjanje posluša, stori, kar Bog govori. Kdor je tedaj poko¬
ren opominjanju angela varha, je pokoren Božjim zapovedim;
če pa človek Božje zapovedi spolnuje, temu Bog spolnuje svojo
obljubo,  da hoče biti sovražnik njegovih sovražnikov, ko ga obda
z močjo, s potrebnimi gnadami, da zmaga zoper tiste, premaga
skušnjave, ga reši iz njih oblasti, iz sužnosti greha, če je iz sla¬
bosti ali neprevidnosti od skušnjave premagan padel v greh. Ker
so angeli s lužni  duhovi, ktere Bog ko svoje služabnike razpošilja,
da ljudem v zveličanje pomagajo '), potem angel varh nič bolj ne
želi, kakor, da skušnjave  zmagamo, zavoljo kterihje naše večno
zveličanje v nevarnosti, in zatorej hodi pred nami,  da bi skuš¬
njave premagali in se vdeležili večnega zveličanja v nebesih.

V praznik rojstva Marije Device.

Berilo iz bukev Pregovorov 8, 22—35.

Glej: praznik brezmadežnega spočetja  Dev. Marije.

V praznik vseh svetnikov.

Berilo iz razodenja sv. Janeza aposteljna 7, 2—12.

Kakor sploh razlagavci razodenje sv. Janeza aposteljna raz¬
lično  razkladajo, tako tudi različno mislijo, kteri dobi  ali kte-
remu času  se mora to zaznamovanje izvoljenih prilastovati. Toda
pri vsej tej različnosti misel in razlag je vselej ta poglavitna
misel, da pravični  Kristusove, vojskovavne cerkve, so pri vseh
stiskah in britkostih, ktere jih tukaj zadevajo, pod posebnim v a r-
stvom Božjim,  kar sv. apostelj v naslednji podobi naznanuje:

') Hebr. 1, 14.

302

V. 2. „ Tiste dni, glejte, sem jest Janez vidil druzega angela

priti iz solnčnega vzhoda“,  od kodar namreč prihaja vse dobro, ves
blagor. Večemu delu kristijaaov tedanjega časa je zveličanje
došlo od vzhod  n je  strani, iz judovske  dežele, od kodar se je
izhajal Jezus Kristus, Solnce pravice ‘), in od kodar se je keršanska
vera začela. — „Kteri je imel znamnje živega Boga“,  to je, kteremu
je bilo od Boga izročeno, izvoljene odločiti in v varnost spraviti.
Znamnje namreč je podoba rešivne vsegamogočnosti Božje. —
„In je vpil z velikim glasom“,  to je, je zapovedal. — „Čveterim
angelom“,  ki namreč na čveterih krajih zemlje stoje. — „Kterim
je bilo dano škodovati, zemlji in morju“ ,  to je, kteri so od Boga
oblast imeli od vseh strani stiskati hudobne.

V. 3. „Rekoč: ne škodujte zemlji in morju, tudi ne drevesom,
dokler ne zaznamnjamo hlapcev Boga našega na njih čelih“,  to je,
dokler zvestih služabnikov Božjih ne odločimo in v varnost ne
denemo. Ti hlapci Božji so namreč zvesti služabniki Božji, ki so
zavoljo njih pravičnosti in svetosti otroci Božji, ki bodo v plačilo
prejeli večno zveličanje (v. 9. 10. ; 14, 1.). Nekteri stareji razla-
gavci, ki to prikazen razumevajo od Antikristovega  časa, mi¬
slijo, da bo to zaznamovanje zunanje  z znamnjem križa,  s
kterim se bodo verni od nevernih razločili. Drugi pa to razlagajo
od notranjega  zaznamovanja, od gnade svetosti in moči,
ki bo pri sv. kerstu in sv. birmi duši podeljena, po kteri bodo
stanovitno spoznavali vero in jo v svetem življenji razodevali. —
Podoba  od zaznamovanja je vzeta od tod, ker je bila nekdaj
(zlasti pri ljudstvih vzhodnjih krajev) navada sužnje  na čelu za¬
znamovati; tedaj besede: koga zaznamovati  pomenijo: odločiti,
zaznamovati koga za otroka Božjega.

Preljubi! od tega časa, kar je Kristus na svet prišel, se je
začela ločitev v človeštvu, med temi, ki so Kristusovi, in med temi,
ki ga zaničujejo; med otroci sveta in otroci kraljestva Božjega.
Otroci sveta zaničujejo vero v Jezusa Kristusa, zasmehujejo vse,
kar je Božje, keršansko, in služijo le temu svetu in njegovim slad-
nostim. Otroci Božji pa žive v veri, v zatajevanji, zamorjevanji
poželjivosti in prenašanji križa, kakor je Kristus živel. In to je
bilo vselej, in je tudi dandanes , ko se Kristusovi sovražniki ime¬
nujejo lučnjake, može napredovanja,  te pa, ki se Kristusa
derže in mu zvesto služijo, imenujejo mračnjake, čezgorjance.
Toda kakor je Bog po razodenji sv. Janeza vselej te, ki so bili

Luk. 1, 78.

303

njegovi zvesti  služabniki, pri vseh, še tako velicih stiskah, s svojo
gnado in pomočjo podpiral, da so svet in hudiča premagali, tako
je tudi zdaj vernim dano upanje, da jih ho Bog pri vseh stiskah
in zapeljivostih sveta vselej podpiral, da bodo srečno prišli v večno
življenje, v večno zveličanje. Vernim vseh časov govori Kristus:
„ Zaupaj te, jest sem svet premagal “ l ); torej, hoče reči, ga bote
tudi vi, ki ste moji udje, premagali, namreč z vero v mene.
„Zmaga, ktera premaga svet, pravi sv. Janez 4 ),  je naša vera“.

V. 4. „In sem slišal število zaznamnjanih; sto štiri in štir-
deset tisuč je bilo zaznamnjanih iz vseh rodov Izraelovih otrok".
Okroglo  število, ki je v tej versti postavljeno, je znesek vseh,
kteri so imenovani v verstah 5—8., in sploh pomeni: veliko, veliko
izvoljenih. — Nekteri razlagavei mislijo, da ti iz vseh rodov Izra¬
elovih izvoljeni so Judje,  ki so se pred in po razdejanji Jeru¬
zalemskega mesta spreobernili k sveti keršanski veri,  in bodo ob
koncu časov, kakor tudi sv. Pavel  uči 3 ), še stopili v Kristusovo
cerkev. Ti razlagavei mislijo, da v besedah (v. 9.): „veliko trumo,
ktere nihče ni mogel prešteti 1 ', so naznanjeni izvoljeni iz vseh
neverskih  (ajdovskih) narodov, ki bodo od začetka sv.cerkve do
konca sveta zveličani. — Drugi razlagavei pa terdijo, da v teh iz
vseh rodov Izraelovih izvoljenih niso le Judje,  ampak svetniki
vseh časov in narodov, tedaj tudi izvoljeni iz ajdovskih  narodov,
naznanjeni, ker so vsi pravični, iz ajdovskih narodov in iz Judov
izvoljeni, postali en rod, eno novo, izvoljeno  ljudstvo 4 ); zatorej
tudi besede 9. verste razumevajo ne le od izvoljenih kristijanov iz
ajdovskih  narodov, ampak tudi od izvoljenih iz Judov.

V. 5. „Iz roda Judovega dvanajst tirne zaznamnjanih; iz
roda Rubnovega dvanajst tisuč zaznamnjanih"; iz roda Gadovega
dvanajst tisuč zaznamnjanih";

V. 6. „iz roda Aserjevega dvanajst tisuč zaznamnjanih; iz
roda Neftalijevega dvanajst tisuč zaznamnjanih; iz roda Mana-
sovega dvanajst tisuč zaznamnjanih".

V. 7. „iz roda Simeonovega dvanajst tisuč zaznamnjanih;
iz roda Levijevega dvanajst tisuč zaznamnjanih".  Levijev  rod se
v sv. pismu ne imenuje vselej posebej med Izraelovimi rodovi 5 ),
ker je imel opravljati službo pri altarji, in je bil razdeljen med
vsemi rodovi; tukaj pa, kjer je beseda od Kristusovih vernih,
je imenovan med drugimi rodovi, ker v keršanski cerkvi služba pri

') Jan. 16, 33. - 2 ) 1. Jan. 5, 4. - 3 ) Rimlj. 11, 25. - 4 ) Efež.

2, 15. 19. - 5 ) 4. Mojz. 1, 5—15. 49.

304

svetem altarji ni prihranjena nobenemu posebnemu ljudstvu ali
rodu. — „Iz roda Poharjevega dvanajst tisuč zaznamujanih“;

V. 8. „iz roda Zabulonovega dvanajst tisuč zaznamnjanih;
iz roda Jožefovega dvanajst tisuč zaznamnjanih“ . Ker rod Jože¬
fov  nikjer ni imenovan, je Jožef tukaj postavljen namesti svojega
sina Efrajma.  — „Iz roda Benjaminovega dvanajst tisuč za-
znamnjanih“.  D a n o v rod je izpušen, kakor se tudi drugod ne
imenuje ’), ker je bil malikovanju posebno vdan. V Banovem
rodu se je namreč malikovanje nar pred pokazalo (bukv. Sodn.
pog. 18.), v njegovi okolici je tudi stalo Jeroboamovo zlato tele 2 );
cerkveni učeniki (Irenej, Hipolit, Teodoret, Ambrož, Avguštin,
Gregorij) pravijo, da bo iz Banovega rodu poslednji čas prišel veliki
Kristusov nasprotnik, Antikrist. — Opušenje  Banovega rodu
sploh uči, da vsi, kteri so njemu enaki, in svet bolj ljubijo, kakor
Boga, bodo tudi s tem rodom svoj delež imeli, in ne bodo šteti med
izvoljene Božje.

V. 9. „ Potem sem vidil veliko trumo, ktere nihče ni mogel

prešteti, iz vseli narodov, in rodov, in ljudstev in jezikov stati pred
sedežem",  namreč Božjim. Ker so v tesni združbi z Bogom, spo¬
znajo zdaj skrivnosti Božje, Božje notranje življenje in njegovo de¬
janje ali delavnost po vnanjem. S tem pa, da Boga v njegovi
neskončni lepoti in ljubeznjivosti gledajo in skrivnosti Božje spo¬
znajo, se vdeležujejo njegove večne blagosti, njegovega zveličanja. —
„In pred Jagnjetom",  to je, Sinom Božjim, ki se kaže v tej podobi,
ker se je ves nedolžen in poterpežljiv kakor jagnje daroval v spravo
za nas 3 ). Ker ti izvoljeni stoje pred Jagnjetom,  Sinom Bo¬
žjim, razumevajo skrivnosti odrešenja, Božje pravičnosti, modrosti
in usmiljenja Zdaj, ko stoje pred Jagnjetom in so združeni z
njim, je razvidno, da so z njim ena družina Božja;  zdaj se raz¬
odeva, da Jezus Kristus je pervorojen in da oni so mnogi
b r at j e 4 ); da on je terta, oni ml adike 5 ), da on je glava,
oni udj e 6 ), da on je duhovni kralj, oni pa k r a 1 j e v o du-
hovstvo 7 )  — „Bili so oblečeni v bela oblačila",  namreč nedolž¬
nosti in svetosti, ker nar čistejši ljubezen prebiva v njih. — „In
palmove veje so bile v njih rokah",  kot znamnje častite zmage.

V. 10. „In so",  namreč združeni s svetimi angeli, ki so od
začetka zmirej Bogu zvesto služili. — „ Vpili z velikim glasom",

') 1. Kron. pog. 4-8. - 2 ) 3. Kralj. 12, 30. - 3 ) Iz. 53, 7. — bRmdj-
8, 29. — 5 ) Jan. 15, 5. — c ) 1. Kor. 6. 15. — ’) 1. Pet, 2, 9. Razod. sv.

Jan. 1, 6.

805

ker se namreč z veliko hvaležnostjo spominjajo, da niso iz lastne
moči, ampak z Božjo pomočjo vse stiske in skušnjave premagali. —
,,Rekoč: Čast Bogu našemit', ki sedi na sedežu, in Jagnjet>u“;  to
je, zato. da smo bili oteti iz nevarnost sveta, da smo premagali
svet, meso in hudiča , in se vdeležili zveličanja, hodi hvala in čast
Bogn našemu, ki nas je izvolil, in Jezusu Kristusu, ki nas je s
svojim terpljenjem rešil in s svojo gnado podpiral. In v to hvalno
pesem so se zedinili tudi sv. angeli.

V. 11. „In vsi angeli so stali okrog sedeža, in starašin“,
to je, nar imenitnejših svetnikov oboje zaveze. — „In čveterih
žival".  Teč razlagavcev meni, da te štiri živali so podobe štirih
evangelistov,  ki Jezusa Kristusa po njegovi čveterni lastnosti
kot človeka, kralja, duhovna in Boga  pred oči stavijo.
Drugi pa mislijo, da so te štiri živali štirje Kerubini,  ktere
prerok E cehi  el  (1, 5—12.) popisuje, inkteri so bili s se rafini')
angeli p er v e verste, nar imenitnejši angeli, ki imajo med vsemi
stvarmi naj veči spoznanje in naj veči ljubezen. Da se štirje
Kerubini imenujejo, mislijo ti razlagavci, je vzrok, ker je to število
podoba popolnosti.  — „In so padli pred sedežem na svoja obličja,
in so molili Boga“,

Y. 12. „rekoč: Amen",  to je,  tudi mi se zedinimo v ravno
to hvalno pesem. — „Hvala in slava, in modrost in zahvala, čast
in krepost in moč bodi našemu Bogu od vekomaj do vekomaj.
Amen",  to je, hvala in slava  bodi Bogu zavoljo njegovega
veličastva,  ktero je v vstvarjenji razodeto; zahvala  bodi
njemu zavoljo njegove modrosti,  bi se v njegovem vladanji raz¬
odeva; in čast  mu bodi zavoljo njegove moči,  ktera se v našem
odrešenji in zveličanji razodeva. To je pa z drugimi besedami:
Hvala in slava, zahvala in čast  bodi Bogu troj edine  mu,
ki nas je vstvaril, odrešil in zveličal.

Preljubi 1 izvoljeni ali pravični, ki so si tukaj na zemlji za
svete čednosti prizadevali, in z zatajevanjem, zamorjevanjem pože-
Ijivosti in z voljnim prenašanjem križa Kristusovo podobo nosili,
so zdaj kot svetniki v nebesih, stoje pred sedežem Božjim in gle¬
dajo Boga v njegovi neskončni lepoti in ljubezni, in njega gledaje
vživajo neizrekljivo veselje, nezapopadljivo zveličanje. Svetniki so
pa tudi za vselej združeni s svojim Gospodom in Odrešenikom J e-
zusom Kristusom,  so z njim ena nebeška. Božja družina, on
pervorojeui, oni njegovi bratje; on glava, oni udje; on duhovni
kralj, oni kraljevo duhovstvo., Svetniki so tudi združeni s sv. angeli,

‘) Iz. 6, 2. 3.

20

306

so z njimi ena Božja družina, in z njimi zedinjeni Boga nepre¬
nehoma hvalijo, molijo in daste. — Mi vsi, kakor nas sv. vera
udi, smo v zvezi s svetniki v nebesih, ker Kristusova cerkev na
zemlji ali vojskovavna cerkev je v tesni zvezi s povelidano cerkevjo
v nebesih. Ko smo tedaj s svetniki v nebesih v zvezi. prizade¬
vajmo si, da bomo enkrat tudi v uebesih z njimi vred vekomaj
čast in hvalo Bogu in Jagnjetu Jezusu Kristusu prepevali. Da se
bo to zgodilo, posnemajmo svetnike, živimo po njih zgledu. Svet¬
niki so tukaj na zemlji vsi le za Kristusa živeli, njih naj vedi
skerb je bila, se vpodobiti Kristusu, svojemu Gospodu in Odre¬
šeniku, nositi nad seboj podobo Kristusovo, tisto skazovati v mislih,
besedah, željah, v občutljejih, v volji, in v dejanji. Tudi naša vedna
skerb naj bode, da bomo Kristusu v vsem podobni. Kakor angeli
in svetniki neprenehoma Boga daste in hvalijo, tako naj bo tudi
naš poslednji cilj in konec čast, poveličanje Božje,  ktero
razširjati si moramo vedno prizadevati. Vselej moramo biti goreča
svetila  s ljubeznijo, gorečnostjo in z lepimi zgledi. Vprašajmo
se: ali smo to do zdaj storili ? ali moremo upati , da bo tudi nas
enkrat angel Božji za otroke Božje zaznamoval, in nas, ko bomo
umerli, peljal pred sedež Božji in pred Jagnje Jezusa Kristusa,
da bi tam z angeli in svetniki združeni vekomaj Bogu in Jezusu
Kristusu čast in hvalo prepevali ? Danes, ko nam sv. cerkev vse
svetnike v zgled in posnemanje pred oči stavi, terdno sklenimo,
živeti po zgledu svetnikov, se zatajevati, zamorjevati poželjivost,
in z deli pokore in keršanskih dednost se vdeležiti večnega veličastva,
večnega zveličanja v nebesih.

V praznik posvečenja cerkve.

Berilo iz razodenja sv. Janeza 21, 2—5.

Sv. apostelj Janez pred govori od kaznovavne sodbe  nad
sovražniki Božjega kraljestva, ki bodo s satanom v peklenski brezen
verženi; in ko opomni konca  sveta in spremenjenja  vsega
vstvarjenja, zdaj popisuje zveličanje in veličastvo  vseh iz¬
voljenih.

V. 2. „ Tiste dni sem jest Janez vidil namreč v prikazni,
„sveto mesto, novi Jeruzalem, priti z neba od Boga“.  Vedi del sv.
očetov in keršanskih razlagavcev pravi,.da sv. apostelj tukaj začne
popisovati sv. cerkev v njenem poveličanji v nebesih  (pove-

307

ličano cerkev, to je, zbor vseh angelov in svetnikov), kar se s tem
vjema, da sv. apostelj poprej (v 1. versti) govori od novega  neba
in nove  zemlje, da sta pervo nebo in perva zemlja prešla, in morja
ni ved; da (v. 4.) pravi, da bo Bog obrisal  vse solze,in smerti
več ne bo, ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine; in da
novo  stori vse (v. 5.). če pravi, da je to sveto mesto prišlo z
neba od Boga,  hoče sv. apostelj s temi besedami naznaniti, ali
da ima ta poveličana cerkev svoj začetek od Boga;  ali pa,
kakor več razlagavcev misli, da je v prikazni  to sveto mesto
doli do njega prišlo, in se pred njim prav vidljivo postavilo, da bi
spoznal prihodnje veličastvo  naše zemlje, s kterim jo bo Bog
sam enkrat zavoljo zveličanih obdal, ktera bo z nebesi vred plačilo
vseh zveličanih. Imenuje to cerkev sveto  mesto, ker v njem le
sveti prebivajo; novi,  nebeški Jeruzalem v nasprotji do pervega,
pozemeljskega Jeruzalema, kteri, ker je ljudem le časne dobrote
dajal, in le malo časa po Kristusovi smerti stal, je bil le slaba
podoba poveličanega Božjega kraljestva v nebesih. — »Pripravljeno
kakor nevesta, ki je napravljena svojemu ženinu 11 .  Nevestine le-
potine so podoba svetosti izvoljenih (zveličanih); ko pravi, da je
napravljena svojemu ženinu, s tem naznanja tesno zvezo zveličanih
s Kristusom.

V. 3. „In sem slišal velik glas s sedeža govoriti namreč
Boga, kteri hoče svojim izvoljenim svoje zveličanje dodeliti. —
„Glej! prebivališe Boga z ljudmi, in prebival bo z njimi“.  S temi
besedami je nar tesnejši zveza med Bogom in pravičnimi na¬
znanjena. Bog in ljudje bodo imeli eno prebivališe, bodo tako
rekoč v enem šotoru prebivali, se vedno gledali, kakor se ti,
ki v enem šotoru prebivajo, vedno gledajo. To prebivanje Boga
z ljudmi je že v stari zavezi vpodoboval šotor in tempelj,
v kterih je Bog od daleč po skrinji zaveze med Izraelci prebival').
V veliko viši stopnji se je pa to prebivanje Boga z ljudmi vresni-
čilo, ko je Sin Božji človek postal in med ljudmi prebival, in tudi
zdaj vedno v podobi kruha skrit med nami prebiva. V popolnoma
pomenu pa se to zgodi v nebesih, kjer vsi sveti v nebesih, angeli
in pravični z Bogom nar tesnejši združeni, njega vedno gledajo v
njegovi neskončni lepoti. — „In oni bodo njegovo ljudstvo“,  bodo
vedno le njemu služili, vsi le zanj živeli, ker v nebesih jih ne
bodo nobene druge skerbi, opravila ali dolžnosti več kakor na
zemlji zaderževale, vsi le za Boga živeti, vsi le njemu služiti. —
„In Bog sam“,  ki bo namreč pri njih prebival in se njim, kakoršen

') 3. Mojz. 26, 11.

2(1  *

308

je, v svojem bistvu razodeval. — „Njih Bog, bo z njimi",  in jim
bo v svoji ljubezni do njih vse dodelil, kar bodo želeli. To zve¬
ličanje bo vedno  terpelo, nič ga ne bo moglo zaderževati, ali
zmanjševati; zakaj sv. apostelj pravi:

V. 4. „In Bog bo obrisal vse solze od njih oči“,  ktere so
tukaj v svoji žalosti, ali zavoljo pomanjkanja, ali zavoljo težav in
stisk točili; Bog jim bo dal po bolečini in britkosti večno veselje
in zveličanje; in spolnile se bodo nad njimi besede Kristusove:
„Blagor vam, ki zdaj jokate, ker se bote smejali 1 ', to je, vekomaj
veselili 1 ). — „In smerti ne bo več“,  ker trohljivo je obleklo ne-
strohljivost a ). Pa ne le samo telesne  smerti ne bo več; tudi
duhovne, dušne  smerti ne bo več, ker zveličani v nebesih, ki vsi
le za Boga, za vse dobro in sveto žive, več ne morejo grešiti. —
„Tudi ne bo več žalovanja“,  ali zavoljo lastnih grehov, ali zavoljo
grehov druzih, ali zavoljo svoje nepopolnosti, ali težav, stisk in
skušnjav. — „Ne vpitja“,  zavoljo presilne moči poželjivosti: „Kdo
me bo rešil od telesa te smerti 11 ? 3 ), to je, od telesa, v kterem
huda poželjivost gospoduje, ktera greh rodi, greh pa smert. — Ne
bo vpitja zavoljo prevelikih britkost in težav pri spolnitvi Božjih
zapoved, ali zavoljo nekaznovanja hudobnih zaničevavcev in pre-
klinjevavcev Boga. — „Ne bolečine 11 ,  kterim je zdaj človek za¬
voljo slabosti svoje natore, ali zavoljo greha pervih staršev pod-
veržen. — „Ker poprejšnje je minulo“,  to je, ker vse, kar je bilo
poprej, težave, stiske in britkosti so za vselej minule.

V. 5. „In kten je sedel na sedežu, je rekel: Glej, novo storim
vse“;  nebo in zemlja bota namreč spremenjena in veličastvo zado-
bila, kterega si ne moremo misliti; in to novo vstvarjenje z vsemi
dobrotami in veselji bo vekomaj terpelo! —

Kar sv. Janez v današnjem listu od poveličane  cerkve
govori, več razlagavcev obrača na Kristusovo cerkev  tukaj
na zemlji,  na cerkev v njenem vojskovanji na zemlji, ktera se
tudi gornji Jeruzalem 4 ), nebeški  Jeruzalem 5 ) imenuje; in
to store popolnoma prav, ker Kristusova vojskovavna  cerkev
na zemlji in poveličana  cerkev v nebesih ste obe eno Božje
kraljestvo, kterega glava je Jezus Kristus.  Kakor je pove¬
ličana  cerkev v nebesih sveto mesto,  tako je tudi Kristusova
cerkev na zemlji  podobna mestu, ktero je kakor duhovna hiša,
duhovno poslopje (ali tempelj) sozidano iz duhovnih  kamnov 6 ),
ki so vsi verni; Kristus  je veliki vogelni kamen 7 ),  njegov

') Luk. 6, 21. - a ) 1. Kor. 15, 33. - 3 )  Riralj. 7, 24. - ") Gal. 4, 28.
- *) Hebr. 12, 22. - 6 ) 1. Pet. 2, 5. — 7 ) Efež. 2, 20.

309

namestnik na zemlji je vkladni kamen 1 ),  cerkveni viši (škofje)
so. stebri 2 )  tega poslopja. — Kakor je poveličana  cerkev po
njenem začetniku z nebes od Boga,  tako je tudi Kristusova
cerkev na zemlji  z nebes prišla, kerjepo svojem začetku  ne¬
beška ; vstanovil jo je Kristus Odrešenik, ki je z nebes na zemljo prišel
zgotovit odrešenje sveta; in ker ima zaklade nebeških  gnad, in
tudi pelje k nebeškim  dobrotam. — Kakor je poveličana cerkev
kakor nevesta z lepoto  vse svetosti pripravljena in napravljena
svojemu ženinu; tako je tudi cerkev Kristusova na zemlji  po
Kristusu in za Kistusa kakor nevesta napravljena, ker je sveta,
zvesta  in svojemu začetniku Jezusu Kristusu popolnoma  vdana,
ozališana  z bogastvom Božje resnice in gnade, s čednostmi in
svetostjo otrok Božjih, ktere je svojemu ženinu Jezusu Kristusu
rodila in zredila. — Kakor je poveličana  cerkev ljudstvo
Božje,  in Bog njegov Bog; tako je tudi Kristusova cerkev na
zemlji pridobljeno ljudstvo Božje 3 ),  zbor vseh teh, ki so
poslušali klicanje Božje, da bi se vdeležili blagodara odrešenja v
Jezusu Kristusu. — In kakor bo Bog konec sveta novo  storil
vse, nebo in zemljo spremenil, da bota izvoljenim v zveličanje
služila; tako je tudi Kristusova cerkev na zemlji takošno novo
vstvarjenje, nov svet.  Slehern namreč, kdor hoče njen ud biti,
mora biti prerojen  iz vode in sv. Duha; slehernega življenje,
kdor hoče biti njen pravi otrok, mora biti v nasprotji z življenjem
starega sveta, mora biti v svetosti, v zatajevanji, v čednostih.

Ker katoliška cerkev ta oddelk iz razodenja sv. Janeza uka¬
zuje brati v praznik posvečenja cerkve,  s tem pokaže, da se
sme obračati tudi lia naše s o z i d a n e cerkve.  Tudi naše sozidane
cerkve so sveto mesto, kije  prišlo z neba od Boga,  ker
nam po svoji napravi pred oči stavijo delo odrešenja,  ktero
je bilo od Boga z nebes zemlji podarjeno. Podoba križa,  v kteri
so cerkve sozidane, nas vedno opomni odrešenja po križu in
sprave  nebes z zemljo. Zvoniki,  ki se kviško proti nebu
vzdigujejo, nas opomnijo, kje je naša prava domovina,  in od
kod nam je odrešenje došlo. Podoba čelna  ali ladije nas opomni,
da cerkev  je tista ladija, v kteri zamoremo biti v vseh viharjih
zopernost, terpljenja in skušnjav brez strahu in nepokoja, ker oua
nas srečno in gotovo zamore peljati v zavetnik ali brodiše večnega
življenja. — Ker so naše sozidane cerkve, kolikor je mogoče, po
vnanjem in po notranjem lepo napravljene,  so tedaj kakor ne¬
vesta napravljene svojemu ženinu. Ker se v naših sozidanih cerkvah

') Mat. 16, 18. - v ) Gal. 2, 9. - 3 )  1. Pet. 2, 9.

310

ponavlja daritev sv. križa,  in včlovečeni Sin Božji ko Bog-
človek resnično v cerkvi pod podobo kruha  prebiva, so cerkve
naše zares prebivališe  Boga med ljudmi, in to prebivališe Boga
med nami je studenec vseh blagodarov. — Kakor v poveličani,
cerkvi ni več so Izd,  ker sv. Janez v razodenji pravi: Bog bo
obrisal vse solze od njih oči,  tako Bog tudi tukaj v naših
sozidanih cerkvah obriše vse solze, ktere ljudje pretakajo ali zavoljo
svojih grehov, ali zavoljo grehov druzih, ali zavoljo svoje nravne
nepopolnosti, ali zavoljo britkost, stisk in skušnjav; ker v naših
cerkvah se oznanuje beseda Božja,  evangeli miru, sprave in
posinovljenja Božjega; tukaj se dele sv. zakramenti,  po kterih
človek zadobi odpušenje grehov, potrebno pomoč in gnado, da
zamore vse nadloge in težave voljno prenašati, in skušnjave mesa
premagati. — Kakor v poveličani cerkvi sme rti ni več, tako bo
tudi tukaj duhovna, dušna  smert po sv. zakramentih, kteri se v
cerkvi delč, premagana, in sicer za vselej, če opravičeni do konca
življenja v novem življenji gnade Božje stanovitno ostanejo. — Tudi
žalosti  ni več, ker Kristus, ki v sv. tabernakeljnu prebiva, ako
človek k njemu pribeži, ga potolaži in mu serčnost da v vseh
zadevah življenja. Tudi vpitje  zavoljo težav in britkost zgine, če
človek gleda na Kristusa na križu  visečega in na svetnike,
ki so tukaj na svetu poprej hodili po poti terpljenja — in to nas
opominja, po ti poti hoditi in upati neizrekljivo zveličanje. Misel,
da, ako bomo s Kristusom terpeli, bomo tudi z njim poveličani'),
mu da serčnost in moč, vse težave in nadloge voljno in z veseljem
preterpeti. Tudi vse bolečine,  ktere težave tega življenja in po-
korjenje naših grehov obrode, jenjajo pri sladkosti,  ktero duša
občuti, če se v vrednem obhajilu s Kristusom tesno sklene, in ima
v njem predokus večnega zveličanja.

Preljubi! vse to nas opominja, v cerkvi, v kteri Bog sam
prebiva, spodobno se zaderžati; pa tudi, ker smo ko udje Kristusove
cerkve po upanji tudi udje poveličane  cerkve v nebesih, sveto
živeti, in tako v dejanji pokazati, da smo pravi otroci cerkve, ktere
glava je Kristus. Potem le smemo upati priti v nebesa.

‘) Eimlj. 8, 17.

KAXJULQ

nedelj, praznikov in razlaganih oddelkov sv. pisna.

Stran.

I. nedeljo v adventu : list do Rimljanov 13, 11—14.5

II. „ „ „ list do Rimljanov 15, 4—13.9

III. n n v  list do Filipljanov 4, 4—7.14

IV. ,, „ „ 1. list do Korinčanov 4, 1—5.18

Sveti božični praznik:  1. list: list do Tita 2. 11—15.21

2. list: list do Tita 3, 4-7.25

3. list: list do Hebrejcev 1, 1—12.28

V praznik sv. Štefana:  Dejanje apost. 6, 8—10. in 7, 54—59. ... 36

V nedeljo pred novim letom: list do Galačanov 4, 1—7.40

V novega leta dan: list do Tita 2, 11—15.47

V nedeljo pred razglašenjem Gospodovim: list do Galačanov 4, 1—7. . 47

V praznik razglašenja Gospodovega:  Izaija 60, 1—6.48

I. nedeljo po razglašenji Gospodovem: list, do Rimljanov 12, 1—5. . . 51

II. „ „ „ „ list do Rimljanov 12, 6—16. . 57

V praznik presv. imena Jezusovega:  Dejanje apost. 4, 8—12. . . 62

III. nedeljo po razglašenji Gospodovem: list do Rimljanov 12, 16—21. . 65

IV. „ „ „ list do Rimljanov 13, 8—10. . 68

V. „ „ „ „ list do Kološanov 3, 12—17. . 70

VI. „ „ „ „ 1. list do Tesaloničanov 1, 2—10. 74

I. predpepelnično nedeljo: 1. list do Korinčanov 9, 24—27. in 10, 1—5. . 79

II. „ „ 2. list do Korinčanov 11, 19—33. in 12, 1—9. 84

III. „ „ 1. list do Korinčanov 13, 1—13.93

I. nedeljo v postu: 2. list do Korinčanov 6, 1—10.99

II. „ „ „ 1. list do Tesaloničanov 4, 1 — 7.103

III. „ „ „ list do Efežanov 5, 1—9.105

IV. „ „ „ list do Galačanov 4, 22—31.109

V. „ „ „ list do Hebrejcev 9, 11—15.116

VI. ali cvetno nedeljo v postu: list do Filipljanov 2, 5—11.122

Velikonočno nedeljo:  1. list do Korinčanov 5, 7. 8.126

Velikonočni ponedeljek:  Dejanje apost. 10, 37—43. 128

I. nedeljo po veliki noči: 1. list sv. Janeza apost. 5, 4—10.132

II. „ „ „ „ 1. list sv. Petra apost. 2, 21—25.138

III. „ „ „ „ 1. list sv. Petra apost. 2, 11—19.143

IV. „ „ „ „  list sv. Jakopa apost. 1, 17—21.148

V. „ „ n n  list sv. Jakopa apost. 1, 22—27. 152

IT

Stran.

V praznik Kristusovega vnebohoda: Dejanje apost. 1, 1—11 . . 155

VI. nedeljo po veliki noči: 1. list sv. Petra apost. 4, 7—11.161

Binkoštno nedeljo:  Dejanje apost. 2, 1—11.164

Binkoštni ponedeljek:  Dejanje apost. 10, 34. 42—48. 169

V praznik presv. Trojice:  list do Rimljanov 11, 33—36. 173

I. nedeljo po binkoštih: 1. list sv. Janeza apost. 4, 8 — 21.176

V praznik presv. rešnjega Telesa:  1. list do Korinčanov 11. 23—29. 181

II. nedeljo po binkoštih: 1. list sv. Janeza apost. 3, 13—18. . . . 187

V praznik brezmadežnega spočetja  M. D.: Bukve preg. 8, 22—35. 273

V praznik očiševanja Marije Device:  Malahija 3, 1—4.277

V praznik sv. Jožefa ženina  M. D.: Jezus Sirah 45, 1 — 6. . . . 281

V praznik oznanjenja  M. D.: Izaija 7, 10—15.284

V praznik sv. apost. Petra in Pavla:  Dejanje apost. 12, 1—11. . 287

V praznik  Mar  i j e D. v n eb  es  a v z e t e:  Jezus Sirah 24,11—13.15—20. 291

V praznik sv. angelov varhov:  2. bukve Mojzes. 23, 20—23. . . . 298

V praznik rojstva Marije Device:  Bukve pregov. 8, 22—35. . . 301

V praznik vseh svetnikov:  Razodenje sv. Janeza apost. 7, 2—12. . 301

V praznik posvečenja cerkve:  Razodenje sv. Janeza 21, 2—5. . . 306

44 -

III

A.

A b a 46.

Abraham predpodobaKristusova 110.

114.

„ — Oče kristijanov 110.

Abrahomovi otroci  majhni — od-
rašeni 40.

Adam in Kristus  252. 259. 277. 286.

Advent  5.

A g ar  a predpodoba stare zaveze, judov¬
ske cerkve 110.

Ahaz  284.

Ajd j e lastnina Sinu Božjega 142. —
Poklicani v sv. cerkev 12. 169. 171.

Ajdovstva začetek  142. Njegov
žalostni stan 50.

Aleluja  257.

Amen  174.

Angel Gospodov,  zaveze 278. 298.
— Angel satanov 92.

Angeli  sinovi Božji 32. — Angeli
varhi 299.

Antikrist  304.

A postelj  ni  sredniki med Kristusom
in človeštvom 182.

Apostoljska služba  imenitnejši
metno službe sl are zaveze 225.

B.

Beseda Božja  274. 275. 278. 298.

Be tani  j a 158.

Binkoštnipraznik:  judovski, ker-
šanski 164.

Bog Oče vseh ljudi 244.

Bog-angel,  Sin Božji 213.278.298.
Bog veliki, Sin Božji 23.

Boju  podobno življenje kristijanovo 80.

Božični praznik 21.

Bratje  so kristijani med seboj 5.

„ — So vsi ljudje med seboj 60.

Bratovšim  vzrok 188.

Breme druzih nositi  239.

Bukve življenja,  vbukvah življenja
ali v nebesih zapisan biti 269.

C.

Cena duše 31. — Cena časa  100.
255. 256.

Cena rešivna  118. 273.

Ceder  podoba Marijua 296.

Cerkev keršanska  od začetka člo¬
veštva 113. — Cerkev keršanska
Kristusovo telo, Kristus sam 57. —
Je ena 242. — Učiteljica in odgo-
jiteljica človeštva 22. — Je Božje kra¬
ljestvo, njeni zakladi, hišniki 18.310.
— Srednica med Kristusom in ljudmi
226. — Je kraljestvo Kristusovo 272.

Cilj in konec upanja—Bog  10 —
Cilj in konec dobrih del 144.

Cimet  podoba Marijna 297.

Cipresa  podoba Marijua 296.

Čas Mesijev,  ali dokončanje časov,
ali spolnjenje časa, ali poslednji čas,
poslednji dnevi 29. — čas obiskanja
190. — čas setve, žetve 242.

Čas moramo odkupiti  256.

čast, kristijanova  nar veči 210.

Častiželjnost  238.

Čelada duhovna  261.

Cerka  in  duh  — stara in nova za¬
veza 224.

Čevlji duhovni  261.

Človek notranji, zunanji  234.244.
— stari 202 — novi  202. 252. —
Človek vsak je spoštovati 147.

; Človeštvo Krist usovo  je povišanje
naše natore 159.

| Čuječnost  191.

D.

Damask 89.
Dan, noč 7.

IV

Dan Kristusov 263. — Dan sodnji
blizo 6. 7.

Dar jezikov 167. — Dar čudežev se
Bogu Očetu prilastuje 217.

Daritev Kristusova na lesu, na
križu 141. — Prava spravna daritev,
veliko viši memo daritev stare za¬
veze 118. — Kaže njegovo neskončno
ljubezen in hudobijo greha 121.
Daritve stare zaveze le pomen¬
ljive 116.

Darovi sv. Duha mnogoteri 58.
Darov duhovnih cilj in konec 219.
Darovati moramo Bogu dušo in telo 54.
Darovanj e življenja nar viši stopnja
ljubezni 189.

David predpodoba Kristusova 32.
Dedišina Abrahamu obljubljena
— Mesijev blagodar 229.

Dedišina naša so nebesa 115, ali ve¬
ličastvo Božje 209. 272.

Dejanje mora biti pred učenjem 155.
— Dejanje svoje ne primerjati s
slabostmi druzih 240.

Dela dobra delati zavoljo Boga 66.
Deleži Božji so kristijani 27.

Delo keršansko je dvojno 153.
Deželska gosposka 145. 146.
Dijakon 37.

Dobrote keršanske vere 21. 84.
Dobrotljivost Božja do nas 229.
Domovina prava kristijanova 23.143.
Duli kerš. vere jeojster biti do sebe,
usmiljen do druzih 238.

Duh sveti — Duh Sina Božjega 46.
Pečat našega posinovljenja in zastava
večnega zveličanja 45. — Priča Kri¬
stusova 134.

Duhovni darovi 58.

Duhovni nove zaveze, njih velika
vrednost 19. 227. — Kdaj so zvesti
služabniki Kristusovi 19. — Za njih
telesne potrebe morajo verni sker-
beti 241.

E.

Edinost morajo kristijani med seboj
ohraniti 248. — Si zanjo prizade¬
vati 269. i

| Emanuel 285.

: Epafra 70.
i Eva perva, druga 277.

:  E v angeli nar poprej Judom ozna-
novan 169.

I Evangeli je ogledalo kristijanovo
154. — Je postava popolna, postava
' prostosti 153.

F.

Filipljani 14. 269.

ct.

Galačani 40.

G na d a Božja potrebna pri začetku
in zgotovljenji dobrega 222. 263.
Gospod vojskinih trum 278.
Gosposka deželska 145. 146.
Gostovanja bratovska 182.

Greha hudobija 121. 206.

Gregorij Čudodelnik 95.

H.

Herod Agripa 287.

Hlapec Božji — Mesija 99. 123.
Hlapci Božji, hlapci Kristusovi
123.

Hlapci, sužnji 147.

Hlapčeva podoba 123.

Hvala lastna — nespamet 85. —
Kdaj je pripušena 86.

Hvalne pesmi 257.

Hvaležnost 250.

Hudič vojvoda, poglavar sveta259.—
Premagan od Kristusa 24. 118. 220.
Naš nar veči sovražnik, rjoveč
lev 191.

I.

Imenitnost in vrednost kristijanova
33. 172.

Izak predpodoba kristijauov 115.
Izmael predpodoba Judov 114.

Izrael imenovan Jakop 87. 293.
Izraelci se imenujejo svetniki 293.
Izvoljenje Božje 76.

Izvoljeni 71.

Izvoljeno ljudstvo Judje 149. 293.

v

J.

Jakop mlajši 148 — Jakop stareji
287.

JanezKerstnik angel imenovan 277.
„ — Predhodnik Kri¬

stusov 278.

Jarem Mojzesova postava 153.

Javor podoba Marijna 297.

Jehova stare zaveze — Kristus 213.
Jeruzalem sveto mesto 293.

Jeza Božja 67. — Pravična, pre¬
grešna 254.

J e z i k je treba berzdati 198. — Jezikovi
grehi 153.

Jeziki ognjeni  165. — Tuji 166. —
Jezikov dar 167.

Jezus,  pomen besede 62. — Jezusa
za Gospoda spoznati 125. — Kdo
Jezusa kolne? 217. — Jezus je Sin
Božji, pričujejo tri nebeške priče
135. — Pričujete voda in kri 134.
Jožef  ženin M. D. 283. Varh in po¬
močnik cerkve 284.

Juničin pepel  119.

K.

Kajn  podoba sveta 187.
KerstKristusov  predpodobovan po
oblaku v pušavi in po rudečem
morji 83.

K er st podoba  smerti in vstajenja
Kristusovega 200.

Keršanstvo  nar veči dar Božji 149.
— Imenitnejši memo stare zaveze
ali judovstva 28.

Korenina Jesetova  — Mesija 13.
Kološani 70.

Korinčani  126. 249.

Kraljestvo Božje  18. 272.

Kri Kristusova  očisti našo vest 119.

— Kri priča Kristusova 133.
Kristijan,  kdo je tega imena vreden?
78. — Kristijani deležniki Božji, so
deležniki Kristusovi 27. — Sveto
duhovstvo 52. — Ljudstvo pridobljeno,
lastnina Kristusova 24. — So mest-
njani in domači Božji 247. 268. —
Otroci Božji 208. — Otroci Sarini j
113. Otroci svetlobe 255. — Posne- 1

mavci Kristusovi in Božji morajo
biti 77.106. — So stvar nova 24.253.
— Sovraženi od sveta 187. — Se
imenujejo sveti 70. — So svetloba
108. — Tempelj sv. Duha 46. 133.
— So k terpljenju poklicani 138.
195. — Udje Kristusovega telesa
133. — Vstajenje iž dušne smerti z
dobrimi deli pokazati 156. — Torej
vsi za Jezusa živeti 221. — Skerbeti
za duhovne dobrote 198. — Biti
enega serca in enega duha 197. —
Ne biti sužnji greha 205. — Biti v
duhu vterjeni, močni 246.

Kristus,  pomen besede 62. — Pravi
Bog 31. 122. - Veliki Bog 23. -
Bog-angel, Jehova stare zaveze 213.
— Deležnik Božji 30. — Edinorojen,
pervorojen Sin Božji 34. — Glava
družine Božje 63. — Glava otrok
Božjih 27. — Gospod 30. — Hlapec
Božji 122. — Hlapec Davida 142. •—
Jagnje velikonočno 127. — Lev 191.
258. — Luč sveta 49. 50. 275. —
Moliti njega tudi človeka 124. —
Odrešenik 31. 46. 47. — Obleči Kri¬
stusa 8. •— Pastir in škof duš 142.

•— Podlaga človeštva 5. 29. — Pod¬
laga Božjega kraljestva v stari in
novi zavezi 63. — Poglavar miru
66. — Povišan od Boga 124. •— Pred¬
podobovan in obljubljen 114. — Pre¬
rok, veliki duhoven in kralj 131. 116.
— Prišel z vodo in kervijo 133. 134.
— Prišlo z njim spolnjenje časa 29.

•— Služabnik Judov 12. — Sodnik
20. 170. — Srednik med Bogom in
ljudmi 28. 29. — Središe časa 110.
— Stvarnik in Ohranovavec vsega
31. — Umreti je mogel 116. 120.
203. 220. — Viši memo angelov 33.
35. 36. — Vojvoda izraelskega ljud¬
stva 213. 275. — Vpodobil so je
človekom 123. — Zgled ponižnosti
123. — Zveličanje le v njem 64.131.
— Zveličar Judov in ajdov 12.

Križanje  mesa 236. — Starega člo¬
veka 202.

Kruh  opresen 126. 127.

vi

L.

Lakomnost 107. 108.

Laznik 253.

Lev rjoveč 191.

Ljubezen Božja do nas 46. 174—176.
273. — Kristusova do nas 241 25. \
106. 121. 185. 221. 245.273. Lin- |
bežen dno in podlaga kreposti kri- !
stijanove 245. — Nar imenitnejši 98.

■— Obsega vse ljudi 60. — Ima svojo
podlago v veri v včlovečenje Sina
Božjega 177. 178. — Središe, duša
keršanskega življenja 94. — Vez po¬
polnosti 71. — Pokrije veliko število
grehov 105. — Popolna 179. — Lju¬
bezen do Boga se razodeva v ljubezni
do bližnjega 96. 177. •— Ste neloč¬
ljive 61. 69. — Ljubezen do bližnjega
spolnjenje postave 69. — Ljubezni j
človek nikdar ne zadosti 68. 266.

Ljubiti  bližnjega in Boga s sercem
Jezusovim 13. 265. — Ljubiti bliž¬
njega lias spodbuda ljubezen nebe¬
škega Očeta in Kristusova 105. 180.

Ljudstvo  pridobljeno kristijani 24.
309.

L u č n j a k i, možj e napredovanj a 302.

M.

Malikovanja  vzrok 142. — Maliko¬
vanje kristijanov 79. 107. 211.

Marija  delo modrosti Božje 295. —
Čudež nar veči 276. 295. — Pribe-
žališe grešnikov 297. — Srednica
naša 295. — Nar popolniši stvar. —
Skrivnostni šotor 295. — Vpodobo-
vana v zeliših 296. — Učenica 276.

Maša  183. 279.

M a š e v a n j e ni keršansko 67.

Meč duha 261.

M e r t v e n j e mesa, poželjivosti 208.
236.

Mesene želje  143.

Meso  ali hudapoželjivost207. 234,—
Meso in kri 258.

Mesija,  pomen besede 62. — Solnee
pravice 49.

Milost  nebeškega Očeta do nas 21.

Minljivost  vsega na svetu 36,

Mir notranji 14 — Kristusov 72.

Mira, mazilo  podoba Marijna 297.

Moč gnade 92.

Modrost  nebeškega Zdravnika 233.

Modrost osebna  v Bogu 274.291.292.
— Prava 65.

Mojzes  predpodoba sv. Jožefa282. —
Srednik stare zaveze 231. 281.

Molitev  potrebna 191. 271. —Mora
sklenjena biti z zahvaljenjem 17.

Morija  293.

Moška  stai'ost duhovna 42.

Mračnjaki,  čezgorjanci 302.

Nadloge  življenja koristne 10.

Napredovati  mora kristijan v po¬
božnosti 104. 272.

Napuh  238. 240.

Natora  (nespametna stvar), njeno zdi-
hovanje in stokanje 195. 196.

Nebo  trojno 90.

Nečistost  107. 212. — Nečistovanje
združeno z malikovanjem 106. 235.

Nespremenljivost  Božja 149.

O.

Oblak  znamnje pričujočnosti Božj e 159.

Oblačilo zveličanja  253.

Obleči  Jezusa K. 8. — Novega človeka
252.

Obrekovanje  pregreha sveta 144.

Očetovstvo  iz Boga 244.

Odkupšina  našega odrešenja 24.

Odpustek  pervi popolnoma 245.

Odrešenje  naše — novo stvarjenje,
delo presv. Trojice 27.

Odrešenja delo  zgotovljeno z vsta¬
jenjem Kristusovim 159.

Odrešenja dobrote  117. — Odre¬
šenje natore kdaj se je začelo? 259.

Odrešenik  je Kristus 31. 131. —
Je mogel biti Bog in človek 43. 44.

Ohranjenj  e sveta vedno vstvarjeujeSl.

Oklep  duhovni 260.

Olje  297.

Oljska gora  159.

Opravičen, kaj je? 27.

Opravičenje,  kako se zgodi? 26. —
Je delo presv. Trojice 27.

VII

Op res e n kruh 126.

Orožje  duhovno 8. 259.

Otroci Božji  v daljnem pomenu
208. — v pravem pomenu 45. 208.

Otroštvo  duhovno 42.

Ovce zgubljene  šobili vsi ljudje 141.

P.

Palma  podoba Marijna 296.

Pas duhovni  260.

Pavel  apostelj učenik narodov 243. —
Njegova ponižnost 92. 93. 222.
Boga imenuje svojega Boga 249.

P er vin e so kristijani 149.

Pesmi svete  257.

Peter  poglavar Kristusove cerkve 288.

Pijanost  256.

Pismo  sv. vir keršanske vere 9.

Pobožnost  prava 154.

Podoba Božja,  hlapca 122.

Podoba sveta  prejde 36.

Pokop  Kristusov 220.

Pokoršina  do deželske gosposke 145.
— Dopade Bogu 229. 230. 257.

Ponižnost  55. 190. 248.

Ponovljenje  v duhu 54.

P o si n o vij en j e nar veči dar Božji 209.

Poslednji  čas, dnevi 29.

Postni  čas —- milostni 100.

Postava Mojzesova  srednja stena
45. — Jarem sužnosti 153. — Je
greh množila 230. — Njen poslednji
cilj in konec 231. — Ni mogla opra¬
vičiti 232.

Posvarjenje  bratovsko 238.

Postrežljivost  162.

Pota Božja  273.

Poterpežljivost  140. — Pride od
Boga 11.

Poveličanje Božje  poslednji cilj in
konec 163. 306.

Povišanje  Kristusovo 124. 159. —
Naše po Kristusu 30. 159.

Poželjivost  207. — Se mora vedno
zatirati 211.

Pravičniki  spreobernjenci 168. —
Predvratniki 168.

Praznični plajš,  oblačilo zveličanja
253.

j Praznik  opresnih kruhov 288.

! Predpekel  245.

Preganjanje cerkev  vpodobuje Kri¬
stusu 243.

: Prelivanje kervi  pri daritvah stare
zaveze 119.

Pr er o j en j e človekovo po sv. Duhu
podobno kopeli 26.

Priče Kristusove  133. 134.

Prihod Kristusov  k sodbi 20. 130.

Prikazen  — razodenje 90.

Prostost  prava 146. 206.

11 .

i Pi a j 90.

RaneKristusove  ozdravljenje naših
ran 142.

R a z d v o j e n j e v človeku nasledek
pervega greha 234.

Razloček  med velikimi duhovni stare
zaveze in med Kristusom 118.

Rešuje Telo  znamnje neskončne lju¬
bezni Jezusove 185.

Rešivna cena  našega odrešenja 118.
273.

Resničnost  253.

Roža  podoba Marijna 296.

Rudeče morje  in oblak predpodobe
keršanskega kersta 83.

S.

Sad duha  236. — Pravičnosti 265.

Sara  piredpodoba nove zaveze, ker¬
šanske cerkve 110. — Mati kristi-
janov 112.

Satan  191.

Savel 38.

Sedeti na desnici  Božji 31.

Seme  duhovno Abrahamovo 228.

Shodnice  judovske 37.

Simeon  angel 279.

Sin Božji  Stvarnik 30. — Ohrano-
vavec 31. — Odrešenik 31. 46. 47.

Sin človekov  — Kristus 38.

Sinovi Božji 32.

Skala v pušavi  predpodoba Sinu
Božjega 83. 84.

S k er b i ne prevelike imeti za časne

VIII

Skuša  kristijan Boga 213.

Skušnjav  korist 93. 191.

Služabnik  Kristusov zvest 19.

Služabniki  cerkve so služabniki Kri¬
stusovi 217.

Službe  cerkvene se Kristusu prila-
stujejo 217.

Služba  smerti in duha 225.

Smert duhovna  176.

Sodnik  Kristus 20.

Sodnji  dan  blizo 6. 7.

Sovražnik  dobrotnik človekov 60. —
Sovražnike moramo ljubiti 40. 60.
61, 67. 68.

Sovraštvo  resnice —• učencev Kri¬
stusovih 39. 144.

S p o č e t j e M a r i j n o brezmadežno 276.

Spolnjenje časa 29.

Spoštovati  moramo vsacega človeka

147.

Spoznanje Božje  in sveto življenje
sta v tesni zvezi 246. 271.

Spoznanje  Božje je tukaj nepopolno
98. — Je v tesni zvezi s svetim
življenjem 271.

Spravna daritev  Kristusova40. 47.
118. 121.

S p r e d k i m i 1 o s t n i no ve zaveze memo
stare 21. 84. 231.

S p r e o b e r n j e n c i pravičniki in pred-
vratniki 168.

Sred  ni  k med Bogom in ljudmi je
Kristus 28. 29. 231.

Stari  člo  vek  202.

Stari kvas  126.

Stvari  (nespametne) zdihujejo in sto¬
kajo 195.

Sužnost  pred Kristusom 42.

Svet  hudoben 132. — Svet sovraži
prave kristijane 187. — Svet pri¬
hodnji 54.

S ve ti še Izraelcev 117.

Šeg n a postava judovska — pervi, za¬
četni uk 41. — Je kazala na pri¬
hodnjega Odrešenika 42.

Skit  duhovni 261.

Škof  duš — Kristus 142.

Štefan  pervi spričevavec 36.

T.

Tečiše — naše življenje 80.

Telo  Kristusovo je cerkev 57.

Telo  greha, mesa 202. — Telo to
smerti 251.

Teofil  155.

Terpeti  mora kristijan 121.138.195
— Terpeti za vero 89. — Voljno 196.

Terpljenje  Kristusovo je bilo na¬
meščeno 140. — Terpljenje je ko¬
ristno 10.

Tolažba  keršanska dar Božji 11.

Tesaloničani 74.

Tit 21.

Treznost  duhovna 191.

Trojica  preš v. priča Kristusova 135.
— Skrivnost presv. Trojice 174. •—
Njeno delo je stvarjenje sveta 174.

Tujci  so kristijani na svetu 23.80.143.

U.

Udje  Kristusovega telesa so kristi¬
jani 133.

Upanje  keršansko 23.

Ustavljati  se verni ne sm.ejo od
Boga postavljenim sprednikom 214.

Ustmeno  z r o č i 1 o vir kerš. vere 220.

V.

Vdeležiti  se zasluženja drnzih. kako?
264.

Veliki zbor  judovski 62.

Velikanoč  kristijanov je vednal27.

Velikonočno jagnje  127.

Vera čudežev 95.

Vera  korenina in podlaga opravičenja
149. — Neobhojna pogoja zveličanja
51. 64. — Le vera v ljubezni de¬
lavna opraviči 149.170.233. — Vera
keršanska je postava popolna, postava
prostosti 153. — Zmaga svet 132.

Vera  v Jezusa K. Sina Božjega za-
popade vse resnice keršanske vere 178.

V e r n i so pred vsemi drugimi ljubiti 60.

Veselje  notranje 14. -— V Gospodu,
v sv. Duliu 15. 257.

Včlovečenje  Sina Božjega delo nar
veči ljubezni Božje 176.

IX

Toda priča Kristusova 134.

Vojaki Kristusovi so kristijani 262.

Vojska Življenje kristijanovo 192. 259.
262.

Vojvoda naš je Kristus 258.

Voljo Božjo v vsem spolniti je naša
dolžnost 146. 256.

Vsajenje v Kristusa je po sv. kerstu 201

Vstajenje Kristusovo je zgotovljenje
odrešenja 159. 200. 221.

Vstajenje od mertvih je odrešenje
telesa 268.

V vnebohodu Kristusovem je bila
naša človeška natorapovzdignjenal59.

K.

Zadostenje Kristusovo je nameščeno
140.

Zahvaliti moramo Boga za gnadein
dobrote 250 — pa tudi za nadloge
17. 251. 257.

Zapopadek keršanskegaživljenja235.

Zaveza nova imenitnejši mraio stare
28. 29. — Vpodobovane po dveh Ženih
Abrahamovih 110. — Stara zaveza
čas otročjih let 42.

Zaupanje v Boga 190. 263.

Zderžnost kristijanov je obrodila ču¬
denje ajdov 144.

Zdihovali je natore 196.

Zgleda moč 78.

Znamnje. da je človek v gnadi Božji
209.

Zunaj cerkve ni zveličanja 273.

Zveličanja si na svetu nihče nisvest
251.

Zveličanje le v Kristusu 131. — Le
v cerkvi Kristusovi 273.

Zveličar Bog Oče 21. — Zveličar Sin
Božji 24 . 64.

Zveličavnega dela  kratek zapopa¬
dek 27.

Zvest  služabnik Kristusov 19.

Življenja dušnega  znamnje je bra¬
tovska ljubezen 188.

Življenje kristijanovo  podobno
teku in boju 80.

Življenje  n a s v e t u čas obdelovanja
njive Božje 242. —- Čas popotvanja 80.

Življenja na svetu  kdo se zamore
veseliti? 198.

Popraviti.

Str. 41. v. 8. od spodej beri: podobe.

Str. 111. v. 4. od spodej besedi: Jeruzalemsko  — pridem besedo:
mesto.

Str. 141. v. 9. od zgorej besedam: ki šobili  — prideni besede: n a
kol obešeni.

Str. 255. v. 5. od zgorej beri: hudobij.