NOVI TENIK ST. 22 - LETO 56 - CELJE, 31. 5.2001 CENA 300 SIT Zgovorna urednica NT Tatjana Cvirn Urednica NT Milena BrečlČeprav mi bo kdo spet e očital subjektivnost, skušam iitimbolj objektivno oceniti I svoje delo, delo občinske n Uprave in mestnega sveta in moram, da sem z oprav- '' lenim zadovoljen. Saj ne, da ^Mo ne bi znal tega opraviti "'''olje, a priložnost, da bo to ^hko dokazal, bo še prišla.« ^ Med opravljenim je posebej "^postavil uspeh Celjanov, ki ■ fe je za gradnjo okoli 3 mili- ■ l^rde tolarjev vredne centralne ' ^stilne naprave uspelo priteg- " "'ti 1,9 milijarde tolarjev ne- 1'ovratnega evropskega denar- '' Posodabljanje javne raz- ■"^Ijave, ki bo v treh letih povrnila 50 milijonov tolar- ' vredno naložbo, saj se bo s ' ?fenovo letni račun 100 mili- jotiov tolarjev prepolovil. ■ ^l^repi za zagotavljanje po- Mavne varnosti ostajajo pred- ''^stna naloga Celja, velik zalo- gaj za mestno občino pa je bil tudi prejšnji mesec potrjeni program naložb po mestnih četrteh in krajevnih skupno- stih, v katerem so na osnovi želja in potreb občanov opre- delili, kdaj in kaj se bo kje delalo* oziroma gradilo. Gospodarjenje in podkupnine »Največ očitkov in obtožb glede slabega dela in slabega gospodarjenja sem slišal na ra- čun gospodarjenja z zemljišči ter dela Zavoda za planiranje in izgradnjo, ki deluje kot ob- činski režijski obrat. Prizna- vam, da je na tem področju precej neurejenega, da so zlasti problematične vknjižbe nepre- mičnin in prav zato smo za inventarizacijo premoženja zaposlili dodatnega pravnika,« je povedal Šrot in hkrati tudi dodal, da je bilo tudi zato v njegovem mandatu sprejetih izjemno veliko odlokov, ki urejajo prostorske akte. A tudi zato, ker je bilo treba to po- dročje urejati za nazaj. In konkretni očitki? »Kakšno slabo gospodarjenje, kakšna zloraba položaja in ne vem kaj še naj bo to, da smo za primer- ljivo zemljišče, kjer bo gradil francoski Leclerc iztržili tri- krat več kot pred leti za zem- ljišče, kjer je Interspar?« se je spraševal in pojasnil, da se je celjski Svinjski sejem prodajal kar 3 leta, po dveh neuspelih razpisih, ko bi smela veljati cena 120 DEM za kvadratni meter iz zadnjega razpisa, pa mu je uspelo v Celje pripeljati Francoze. »Namesto 350 mili- jonov tolarjev je tako občina zaslužila 890 milijonov tolar- jev, sam pa sem poslušal natol- cevanja, da Francozi vsako- mur, ki jim uredi prodajo zem- ljišča, izplačajo 100 tisoč nemških mark podkupnine...« Božičniku dražje kot Petrolu ali Istrabenzu »Lani smo z razpisi prodali tri stavbna zemljišča za grad- njo poslovno stanovanjskih objektov. Gradbeništvo Bo- žičnik je za parceli na Zelenici odštelo po 330 nemških mark za kvadratni meter, kar občut- no presega najvišjo ceno, ki jo je Celje prej uspelo iztržiti celo za prodajo zemljišč za gradnjo bencinskih servisov. Ingrad VNG je zemljišče na Glaziji stalo 128 milijonov to- larjev, v podjetju CMC pa so za parcelo na Lavi odšteli 56 mi- lijonov tolarjev,« je našteval Šrot in pojasnil, da so krivdni razlogi, ker se na nobeni loka- ciji še ne gradi, občinski. »Zla- sti neurejene odmere in vknjižbe...« Vseeno se za gradnjo v Celju zadnje čase zanima vse več investitorjev; dokaz je tudi si- cer neuspeli prvi razpis za prodajo zemljišča ob Ašker- čevi, ko so se že dan po poteku razpisa zaniteresirani za grad- njo garažne hiše spet oglašali z vprašanji, ali bo razpis ponov- ljen. Afere, ki to niso »še danes trdim, da v času mojega mandata v Celju ni bilo nobene afera. Pa se spom- nimo, kakšni so bili rezultati plakatne in stanovanjske, če izpostavim le ti dve. Plakatira- nje v Celju je bilo popolnoma neurejeno, postavili smo nova pravila igre in z razpisom v Uradnem listu RS zato iskali nove izvajalce. Zdaj je, po moji oceni, vzorno urejeno, v občinski proračun se stekajo redna plačila zakupnine in taks - izkupiček za manj pla- katnih mest pa je enak,« pojas- njuje Šrot. Rezultat ponovljenega raz- pisa za gradnjo stanovanjske- ga bloka na Dolgem polju, ki ga je sicer vodil celjski stano- vanjski sklad, pa je 25 milijo- nov tolarjev nižja cena oziro- ma podatek, da bo proizvodna cena za kvadratni meter stano- vanjske površine nižja od LOOO nemških mark, kar je zagotovo prava redkost v Slo- veniji. hi povezanost z nekaterimi celjskimi podjetniki, s kateri- mi sicer župan Šrot zasebno prijateljuje? »Že za leto 1999 sem naročil izdelavo pregleda registra javnih naročil, vseh tistih del, ki so bila v Celju narejena po občinskem naro- čilu in plačana iz proračuna. Enako velja tudi za lani in letos - in kaj je razvidno iz njih? Da se je, denimo. Grad- beništvo Božičnik kot izvaja- lec pojavilo lani le ob prenovi prostorov za III. OŠ Celje, pa še to šele potem, ko se je pritožilo na prvotni izbor in so v občinskem oddelku za družbene dejavnosti ugotovi- li, da je pri preverjanju posa- meznih prijav prišlo do račun- ske napake v škodo Gradbe- ništva Božičnik!« Obtožbe ne prizadenejo samo mene! »Obtožbe v pogojnikih in govorice, naravnost abotni prispevki v nekaterih medijih, ne prizadenejo samo mene, blatijo tudi dobro delo sode- lavcev v občinski upravi, s katerimi sem zelo zadovo- ljen,« je prepričan Šrot, ki dodaja, da se sicer zaveda svo- je vloge v javnem življenju in tega, da je ves čas pod drobno- gledom, a vseeno ne pristaja na obtožbe, ki so boleče za njegovo družino. »Vsako upravičeno kritiko sem pripravljen sprejeti in celo vesel sem kritičnih zapisov v medijih, če jih novinarji pod- krepijo z dejstvi. Konec koncev, kljub temu da delamo po naj- boljših močeh, vsega le ne nare- dimo prav. A s tem, ko sem kandidiral in bil izvoljen za župana Celja, vseeno nisem pri- stal, da bom štiri leta nekaterim služil za javni pljuvalnik!« IVANA STAMEJČIČ Foto: GAŠPER DOMJAN Z balonom nad Teharje v celjski krajevni skupnosti Teharje so konec tedna praznovali svoj krajevni praznik. Osrednjo slovesnost so pripravili v soboto zvečer na Ledini v središču kraja, na prireditvi, ki so jo seveda zaključili z družabnim srečanjem, pa so najzaslužnejšim krajanom podeli- li priznanja in grbe KS Teharje. Praznovanje so spremljala tudi športna srečanja; odprli so novo športno igrišče na Vrheh in pripravili odbojkarski turnir. Pred osrednjo slovesnostjo so med naselji KS Teharje pojezdili konjeniki iz Štor, člani Balonarskega društva iz Vojnika pa so Teharčanom ponudili pogled na območje Teharja iz balona. IS Na podlagi sklepa 10 ZŠAM Celje, Slomškov trg 1, CELJE objavljamo prosto delovno mesto VODJA DELOVNE SKUPNOSTI IN AVTO ŠOLE Kandidat mora poleg splošnih in posebnih pogojev izpolnjevati še naslednje: - da je državljan Republike Slovenije ter izpolnjuje splošne in po- sebne pogoje, določene z zakoni in drugimi akti, - imeti mora najmanj srednjo šolsko izobrazbo prometne, ekonom- ske, tehnične ali druge ustrezne smeri, - 5 let delovnih izkušenj na delih in nalogah vodenja in organiziranja, - poznavanje poslovanja v društvih, - da ni bil kaznovan zaradi storitve kaznivega dejanja iz koristoljub- jaali drugih nizkotnih nagibov, - ima inštruktorsko dovoljenje, - ima rešen stanovanjski problem. S kandidatom bomo sklenili individualno pogodbo za 4 leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Združenje šoferjev in avtomehanikov Celje, Slomškov trg 1, Celje s pripisom: za razpisno komisijo. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po sprejetju sklepa o izbiri. KOMENTAR Debela koža in dlakav jezik Zdajšnji celjski župan Bo- jan Šrot se je v volilno kampa- njo, bi lahko ocenjevali za nazaj, spustil precej naivno. Svojemu volilnemu štabu je zadnje dni pred odločilnim drugim volilnim krogom pov- zročal precej preglavic. Pre- prosto se ni želel tako pogosto in na tako različnih krajih pojavljati v javnosti, kot so to zahtevali njegovi sodelavci. A Celjani so mu vseeno pri- sodili prepričljivo zmago! Po prvih nekaj tednih oziroma mesecih županovanja se je lahko prepričal, da bo tisto, kar je bilo v tednih volilne kampanje zanj preveč obre- menjujoče in naporno, poslej vsakodnevna praksa. Ko je preštel svoje vsakodnevne ob- veznosti, ki se le redko ne raztegnejo od jutra do večera, in konec meseca še svojo žu- pansko plačo, je bil čas za temeljit razmislek... Prvega je bilo precej več kot v časih, ko je bil sodnik, odvetnik in na- zadnje državni sekretar v mi- nistrstvu za pravosodje, dru- gega pa občutno manj. In ko je hotel kar hitro vreči puško v koruzo in se je v Celju že glasno govorilo o njegovem od- stopu, je vendarle še enkrat razmislil. O svoji odgovornosti do volivcev in o tem, da se v boj za župansko funkcijo vendar- le ni spustil naivno kot kak- šen najstnik. Po dobri polovici mandata je županu Šrotu dokončno ja- sno, da Celje ni ravno mirno zatočišče za nikogar, ki dela na očeh javnosti. Če so ga prve govorice in natolcevanja še osebno močno prizadela, ima zdaj, pravi sam, že zelo debelo kožo! Dokaj mirno, menda, požre vse,- kar leti na njegov račun in mu blati do- bro ime. In tudi, ko je v torek s precej čustveno obarvanim nastopom nagovoril mestne svetnike, se je držal nazaj. Posredno je sicer dal vedeti, da je njegov nagovor posledi- ca zapisov v medijih - a kora- ka naprej, do tam, da bi po- vedal, v katerem, (katerih?). mediju je v torek zjutraj bral »abotni zapis, ki ga niti razu- mel ni in bi bil zelo vesel, če bi mu ga kdo razložil«, le ni zmogel. Glede na županova zagoto- vila, da bo odgovorno opravil svoje delo do konca mandata in bo o morebitni ponovni županski kandidaturi začel razmišljati avgusta prihodnje leto, bi bil morda.zdaj le čas za še en razmislek. O tem, da bi morda le kdaj. brez dlake na jeziku, reagircd na posa- mezne obtožbe. Tega rmmreč ni zmogel ne med plakatno ne med ostalimi aferami. In če tega tudi zdaj ne bo zmogel, ga zagotovo v poldrugem letu čaka še veliko, pa čeprav mor- da le umetno sproduciranih afer! IVANA STAMEJČIČ Št. 22.-31. maj 2001 6 GOSPODARSTVO Začetek konca šentjurskega Tola? Če vodstvo Tola do 5. ju- nija ne bo izplačalo plač in potnih stroškov za april ter lanskega regresa, bodo delavci pričeli stavkati. V začetku tedna so imenovali stavkovni odbor in poga- jalsko skupino, v kateri so predstavniki svobodnih in neodvisnih sindikatov. Zaposleni, med katerimi je večina žensk, so stavko na- povedovali že nekaj časa, vendar so upali, da se bodo razmere uredile. Težko je verjeti, da jim bo to uspelo s stavko, saj so mnogi pre- pričani, da bodo s t^m na- redili še zadnji korak k do- končnemu propadu podjet- ja. Lahko se namreč zgodi, da bo nemški koncem Ele- fanten, ki je Tolov najpo- membnejši tuji partner pri dodelavnih poshh, zaradi stavke prekhcal naročila, za katera je v Šentjur že pripe- ljal za okrog 600 tisoč mark materiala. Direktorica Tola Miša Ra- čič, ki je po dveh tednih, od- kar je prišla v Tolo, še vedno prepričana, da je podjetje mogoče rešiti, se je v torek skupaj s šentjurskim župa- nom Jurijem Malovrhom sestala s predstavniki mini- strstva za delo. Država naj bi jim pomagala pri izplačilu aprilskih plač. Podjetje mo- ra zbrati nekaj čez 11 mili- jonov tolarjev, tolikšen pa je tudi znesek, ki ga tolu že ne- kaj časa dolguje tržiški Pe- ko. Kako bodo v podjetju za- gotovili dobrih 18 milijonov tolarjev za izplačilo lanske- ga regresa, pa za zdaj, vsaj uradno, še nihče govori. JI Milijoni delničarjem Visoke dividende za lastnike Etola - Podjetje tudi letos presega poslovne načrte Lastniki celjskega Etola bo- do danes odločali o delitvi lan- skega dobička. Na predlog uprave naj bi letos izplačali najvišjo dividendo doslej. Za izplačilo dividend naj bi na- mreč namenili okrog 400 mi- lijonov tolarjev. V Etolu so lani zaslužili 4,5 milijard tolarjev od prodaje, kar pomeni 21 odstotkov več kot leto poprej. Bruto dobiček je bil za 30 odstotkov večji in je znašal 595 milijonov tolarjev. Kot je povedal predsednik uprave Ivan Ferme, so bili pogoji poslova- nja v minulem letu težki, ven- dar so kljub temu presegli na- črtovano. Ugodnejši poslovni re- zultati so posledica intenzivne- ga programa trženja, predvsem pa aktivnega prodora na trge vzhodne Evrope, predvsem Ru- sije, Ukrajine, Madžarske, Polj- ske in Belorusije. Član uprave Etola Zdenko Zanoški je na- povedal, da bodo v kratkem svo- je izdelke prodajali tudi na Bliž- njem vzhodu, in sicer v Iranu, Jordaniji in Siriji. Letos bodo pogodbo o zastopstvu podpisa- li v Egiptu, v Iranu pa namera- vajo do konca leta odpreti no- vo podjetje. Ob tem namenjajo čedalje večjo pozornost tržišču nekdanje Jugoslavije, kamor trenutno prodajo 30 odstotkov proizvodnje. Največji delničar Etola je še vedno NFD 1 s 27-odstotnim deležem, z dobrimi 10 odstot- ki mu sledita Kapitalska druž- ba in Slovenska odškodnin- ska družba. Tudi prvi štirje meseci tega leta so v Etolu, kjer najpomem- bnejšo in najdonosnejšo pro- dajno skupino predstavljajo z 41-odstotnim deležem arome, sledijo siruparniški izdelki s 33 odstotkov prodajnega progra- ma ter prašnati izdelki in kon- centrati z desetimi odstotki, mi- nili v znamenju preseganja po- slovnih načrtov, tako po rasti dobička kot po realizaciji. S tem je, pravi Ivan Ferme, za- gotovljena socialna varnost za- poslenih, ohranili pa bodo tu- di rast dividend. Etol trenutno zaposluje okoli 200 ljudi, na predstavništvih v tujini pa še dodatnih 30. Na današnji skupščini bo uprava delničarjem predlagala bruto dividendo v višini 1500 tolarjev na delnico, kar je bis- tveno več kot lani, ko so izpla- čali za tretjino nižje dividende. PR Orodjarstifo S podjetniškega stališča Projekt Orodjarstvo s pod- jetniškega stališča, ki so ga včeraj predstavili v prostorih Šolskega centra Celje, je bil sprejet na razpisu Ministrs- tva za delo, družino in social- ne zadeve (v okviru EU pro- jekta Regionalna politika in kohezija). Pripravila sta ga Šolski center Celje in TECOS. Namen projekta je usposab- ljanje nezaposlenih in zaposle- nih za potrebe orodjarn v Sa- vinjski regiji. Projekt in s tem tudi evropska finančna sreds- tva so namenjena izključno udeležencem iz Savinjske re- gije. Prav na tem območju se namreč srečujejo z velikim šte- vilom brezposelnih s tehnično izobrazbo, vendar je njihovo znanje in usposobljenost gle- de na današnjo tehnologijo so- dobnega orodjarstva nezadost- no in zastarelo, orodjarstvo pa zdaj zahteva zelo visoko stro- kovna in specifična znanja. Zato so skupaj z Republiš- kim zavodom za zaposlovanje, enotama v Celju in Velenju iz- vedli projekt za usposabljanje brezposelnih za potrebe orod- jarjev. Z orodjarnami bodo do- polnili tudi usposabljanje orodjarjev na posameznih strokovnih področjih. Celot- no usposabljanje s področij podjetništva, računalništva, tehnologije v orodjarstvU in iz- delave orodij bo trajalo 10 me- secev. Brezposelni se bodo ver- jetno udeležili celotnega us- posabljanja, ki bo trajalo 450 ur, zaposleni v orodjarnah pa se bodo verjetno vključevali le v posamezne module. Vsem, ki se bodo vključili v program usposabljanja bodo najprej predstavili orodjarstvo, ki je panoga, kjer ustvarjajo 2000 eurov dodane vrednosti na zaposlenega, izvozi se veči- na orodij, prihodek na zapo- slenega v orodjarnah pa znaša več kot 30.000 eurov. S.B. Vse manj Kovinotehne Merkur je v začetku tedna v svojo maloprodajno mrežo priključil še Kovinotehnina prodajna centra v Velenju in na Ptuju. Njuno novo ime je trgovski center Merkur, oba pa sta urejena po novi Mer- kurjevi celostni podobi. Merkurjeva trgovska mreža je s tem pridobila še blizu 2.400 kvadratnih metrov prodajnih in 700 kvadratnih metrov skladišč- nih površin. S prodajnima cen- troma je v nakelsko družbo preš- lo tudi dvajset zaposlenih iz Ko- vinotehne v Velenju in osemnajst zaposlenih s Ptuja. Merkur je že objavil sklic skupščine, ki bo 6. julija, na njej pa bodo delničarji odločali med drugim tudi o razporeditvi 1,5 milijarde tolarjev lanskega do- bička in o delitvi dividend, ki naj bi znašale 550 tolarjev bru- to na delnico. Na skupščini naj bi odločali tudi o izdaji soglas- ja k vključitvi Kovinotehne v Merkur. V Naklem so se namreč namesto pripojitve odločili za uporabo principa vključene družbe, kar jim v skladu z za- konodajo omogoča že več kot 95-odstotno lastništvo v celj- skem podjetju. S takšnim pred- logom se mora strinjati tudi skupščina delničarjev Kovino- tehne. Med lastniki Kovinoteh- ne je še vedno okrog 1300 ma- lih delničarjev. JI Atena zahteva spremembe Med skupščinami delniških družb, ki se bodo v prihod- njih dneh in tednih vrstile sko- raj po tekočem traku, že ne- kaj časa vzbuja nemalo po- zornosti in tudi ugibanj da- našnji zbor delničarjevCome- ta. Na dnevnem redu je na- mreč tudi zamenjava pred- stavnikov kapitala v nadzor- nem svetu. Predlaga jo Ate- na, ki je letos svoj lastniški delež v Cometu povečala že na dobrih 37 odstotkov. Nov član nadzornega sveta naj bi zagotovo postal pred- sednik uprave Atene Aleš Okorn. Zamenjal bi Franca Gliho, ki je že pred časom sam zaprosil za razrešitev. Name- sto preostalih treh predstav- nikov kapitala - Štefana Ne- meša, ki je tudi predsednik nadzornega sveta, ter Štefana Ivanka in Franca Knaflca pa naj bi kljub temu, da se jim bo mandat iztekel šele čez tri leta, v nadzorni svet izvolili Marka Koniča, Tatjano Šo- štarič in Sama Stoniča. Gre za dokaj neznana imena, ki jih je dodatno predlagala Ate- na. Po naših informacijah pa je v zvezi z razrešitvijo stare- ga oziroma imenovanjem no- vega nadzornega sveta mogo- če pričakovati na skupščini še kakšno spremembo. Dejstvo pa je, da želi Atena na vsak način prevzeti nadzor nad Co- metom, pri tem pa kot argu- ment za to izrablja nesoglas- je med upravo podjetja in se- danjim nadzornim svetom o skoraj štirih milijardah tolar- jev vredni naložbi v posodo- bitev proizvodnje brusov. - JI Visoka priznanja Celjankam Minulo soboto so se v Portorožu končali dnevi strokovnega izpopolnjevanja tajnic, le- tos že osmi po vrsti. Udeležilo se jih je 666 tajnic iz vse Slovenije, od teh kar štiriintride- set iz Celja in okolice. Organizatorji vsakoletnega srečanja so GV Izo- braževanje, revija Tajnica in Zveza klubov taj- nic Slovenije, v kateri je tudi Klub tajnic Celje, vanj pa je včlanjenih že preko 160 tajnic in po- slovnih sekretark. Celjski klub že nekaj let vo- di Zora Groznik, tajnica direktorja SCT, ki je bila v Portorožu z Nušo Dvoršek, tajnico STC Interfruct, sprejeta tudi med članice Evropske- ga združenja tajnic (EUMA). Dvorškova je do- bila tudi srebrni znak za prizadevno delo v klu- bu, zlato priznanje pa je zasluženo prejela Ani- ca Vidmar, tajnica direktorice družbe Aero. Že petič po vrsti so podelili tudi naziv »tajni- ca leta«, ki ga je letos prejela Jožica Trobec Gra- čanin, tajnica dekana Fakultete za elektroteh- niko iz Ljubljane. M. MAROT Preboldski tekstilci vlagajo v razvoj že prihodnji mesec nova tkalnica lanenih tkanin - Širitev na nekdanji jugoslovanski trg Tekstilna tovarna Prebold napoveduje številna nova vla- ganja in strateške povezave s tujimi partnerji. Na takšen način želi ohraniti in tudi utr- diti svojo pomembno vlogo med proizvajalci tkanin v Slo- veniji ter se ponovno razširi- ti na nekdanji jugoslovanski trg, kjer je nekoč že bila vo- dilna v svoji branži. Kot je povedal direktor pod- jetja Vinko Žohar, se dogovar- jajo za strateško partnerstvo s švicarskim podjetjem za proi- zvodnjo nogavic, s pomem- bnim italijanskim izdeloval- cem srajc pa bodo v prihodnje sodelovali pri proizvodnji sraj- čevin. Na območju bivše Jugo- slavije nameravajo z odprtjem lastnega podjetja v Skopju po- novno osvojiti makedonski trg, kmalu pa bodo odprli še pred- stavništvi v Srbiji ter v Bosni in Hecegovini. Preboldska tekstilna tovarna, ki bo prihodnje leto praznova- la 160-letnico obstoja, trenut- no izvozi dobrih 60 odstotkov proizvodnje, že v letu 2002 naj bi delež prodaje na tujem po- večali na 70 odstotkov. K temu naj bi prispevale nove poveza- ve na območju Jugoslavije, predvsem pa povečanje izvoza na zahtevnejše zahodne trge. Ve- čino tkanin so namreč že do- slej prodali v Italiji, Franciji in ZDA, nogavic pa v Nemčiji in Švici. »Do leta 2004 načrtuje- mo 15-odstotno rast prodaje in 4 milijarde tolarjev letnih pri- hodkov. Načrti so dokaj sme- li, vendar jih bomo uresničili tudi s posodobitvijo proizvod- nih zmogljivosti in z izboljša- njem informacijskega sistema v podjetju. Do leta 2004 bomo za naložbe namenili za polo- vico več denarja kot doslej,« pravi Žohar. V Preboldu v teh dneh že za- ključujejo postavitev nove so- dobne tkalnice najbolj kako- vostnih lanenih tkanin, ki bo edina v tem delu Evrope. Na- ložba, pri kateri s polovičnim deležem sodelujejo tudi itali- janski partnerji, je vredna 100 milijonov tolarjev. JANJA INTIHAR BAROMETEI Esotech spet na Dravi Podjetje Esotech iz Velenj je na včerajšnji novinarski kon ferenci predstavilo pogodbo i prenovi še dveh dravskih elel trarn. Pogodba, ki je druga naj večja v zgodovini podjetja, ji vredna 1,2 milijarde tolarje in vključuje demontažna ii montažna dela. Projekt bi predvidoma zaključen do kon ca leta 2004. Kot je poudaril; direktorica Zofija Mazej Ku kovič, pomeni pridobitev po slov pri prenovi hidroelek trarn Vuhred in Ožbalt velike priznanje za Esotech, saj do kazuje, da so prvo fazo, ki ji trajala pet let, opravili dobro Vodstvo Esotecha, ki je v pr vih letošnjih mesecih pošlo valo nekoliko slabše kot lani je predstavilo tudi novo orga nizacijsko shemo podjetja, k so jo pripravljali kar tri leta. Era praznuje Danes ob dvanajstih bo i Rdeči dvorani v Velenju slo vesnost ob petdesetletnic družbe Era, ki je v zadnjih le tih prerasla v enega največjil trgovcev na Štajerskem in tu di v Sloveniji, z nakupi pod jetij in gradnjo prodajnih cen trov pa poslovanje uspešno ši ri tudi na trg bivše Jugoslavi je. V soboto dopoldne bo Eri odprla v Žalcu prenovljeni blagovnico Agrina, ki je se daj največji nakupovalni cen ter v Savinjski dolini. Brezplačni nasveti za icomitente Glavna podružnica Abank v Celju, ki praznuje letos peti obletnico delovanja, je za svoji komitente pripravila enodnev ni brezplačni seminar na te mo Plačilni instrumenti in za varovanje pred tveganji v do mačem in mednarodnem oko lju. Strokovnjaki Abanke si predstavili praktično uporabi in finančno-pravne vidike pla čilnih instrumentov, ki lahk( zmanjšajo plačilna in komei cialna tveganja tako doma ko v tujini. Tako so med drugin govorili o zakonskih okviri! za izvajanje domačega in med narodnega plačilnega prome ta, o poslovanju s tujino in ( povezavah s tujimi bankami o zavarovanju pred tveganji; dokumentarnimi inštrumen ti ter o garancijah in drugil finančnih zavarovanjih. SeiTii narja se je udeležilo okrog pet deset komitentov s celjskega žalskega in velenjskega ob močja. Nova podoba Četica v celjskem Cetisu so se p' desetih letih odločili za po sodobitev celostne grafičn' podobe, ki je sedaj, kot pr3 vijo v podjetju, zasnovan^ skladno z razvojem ponudb' in z njihovimi nadaljnjimi po slovnimi usmeritvami. Četi' je pred kratkim uvedel elel^ tronsko poslovanje na po dročju upravljanja in dotisko vanj a spremenljivih podatko^ novost je tudi izdelava pro gramske opreme ;:a nekatef storitve. ^ Št. 22.-31. maj 2001 GOSPODARSTVO 7 Devet vlečnih konj pogovor z Jožefom Pušnikom, novim direktorjem Območne gospodarske zbornice Celje Sredi junija bo direktorsko mesto v eljski območni gospodarski zbornici isedel Jožef Pušnik, petdesetletni di- lomirani ekonomist, ki je poklicno ka- ^ ero pričel v podjetju PTT Celje, nato je I il pomočnik finančnega direktorja v igradu, od leta 1987 do 2000 pa je de- li v laškem Timu, kjer je bil deset let avni direktor. Najbrž bi bil v Timu še ines, vendar potem, ko so upravlja- je podjetja prevzeli njegovi večinski istniki, ni pristal na položaj »druge vio- ne« in se je raje odpovedal udobnemu oložaju svetovalca. Jožef Pušnik je po naših podatkih prvi aščan na direktorskem mestu v zborni- i, saj je bilo to v minulih letih in tudi esetletjih rezervirano večinoma za Ce- ane. Je tudi eden redkih, ki s tega polo- aja (najverjetneje) nebo odšel naravnost pokoj. Zbornično delovanje in njen us- oj pozna zelo dobro. Vrsto let je bil član, ato podpredsednik in nazadnje, preden ' je lansko pomlad zaposlil v zbornici )t samostojni svetovalec, še predsednik lenega upravnega odbora. Čeprav bo šti- letni mandat uradno nastopil 17. junija, )ornico pravzaprav vodi že od minulega dna. Dosedanji direktor Janez Gril bo imreč čas do svojega dokončnega odho- a preživel na dopustu. Že veste, kdo vas bo nasledil na me- |u samostojnega svetovalca? [Nihče. V teh dneh nas je poklicalo in biskalo kar nekaj ljudi, ki jih to delov- D mesto zelo zanima, vendar so se v jubljani odločili, da bodo poslej v celj- ti gospodarski zbornici zaposleni le štir- I ljudje. Poleg direktorja še dva samo- ojna svetovalca in tajnica. Tako je tudi vseh drugih večjih mestih po Sloveniji I Celje pač ne more biti izjema. Območja P potrebujejo toliko svetovalskega ka- 'a, saj je ekipa, ki nam je na voljo v ubljani, zelo močna, poleg tega pa je formacijska podpora, ki jo potrebuje- 0 pri delu, iz dneva v dan bolj bogata bolj kakovostna. Manjše število zapo- rnih ne bo vplivalo na kakovost in ob- g storitev, ki jih nudimo našim člani- m. Delali bomo celo še več kot doslej, epričan sem, da je z, dobro organizaci- mogoče narediti zelo veliko. Delo bo č treba nekoliko prerazporediti. Torej bo tudi direktor območne zbor- nice moral odslej delati več. Vsekakor. Tudi sam bom operativec, saj bom obdržal nekatera področja, na kate- rih sem delal kot samostojni svetovalec. Poleg promocije, povezovanja s tujimi zbornicami in regijami ter sejemskih na- stopov, bom v celoti vodil inovacijsko de- javnost, kjer smo si zastavili zelo širok program, delal bom tudi na področju izo- braževanja, kjer si zbornica skupaj z dru- gimi institucijami prizadeva, da bi razvoj visokošolske mreže čim bolj približali po- trebam regije. Trenutno se potegujemo, da bi pridobili računovodski program ter visoko šolo za trženje. Ob imenovanju ste poudarili, da mo- ra celjska zbornica postati trdna opora gospodarstvu in da se boste pri delu opi- rali predvsem na izkušnje, ki ste si jih nabrali v praksi. Je to kritika doseda- njega dela zbornice? Dejstvo je, da se morajo zbornica in podjetja še bolj povezati. Kmalu bom za- čel obiskovati naše članice, zanima pa me tudi, kakšne dolgoročne razvojne pro- grame imajo posamezne občine. Če ho- čemo karkoli narediti ali spremeniti, bo- disi sami ali s pomočjo naše centrale v Ljubljani, moramo najprej vedeti, kate- ri problemi tarejo podjetja na Celjskem. Mnogi si sicer pomagajo preko zbornič- nih združenj, vendar je kar nekaj težav, ki so za'regijo specifične in jih torej mo- ramo reševati skupaj. Zato bom navezal še bolj tesne in redne stike s podjetji, ob- činami in institucijami v regiji. Skupni rezultati gospodarjenja povedo sicer ve- liko, ne razkrivajo pa težav, s katerimi se ukvarjajo v posameznih podjetjih. Mor- da se bodo moji načrti zdeli komu'pre- več ambiciozni, vendar od njih ne bom odstopil. V zbornici bomo pomemben poudarek dali tudi informiranju podje- tij o Evropski uniji. Ugotavljam namreč, da se v številnih malih podjetij, ki so zdaj usmerjena izključno na domači trg, sploh ne zavedajo, kaj jih čaka po vstopu Slo- venije v unijo. Gospodarstvo celjske regije lani ni do- seglo kakšnih pomembnih premikov, po nekaterih kazalcih je celo nazado- valo. Je takšno umirjanje rasti zaskrb- ljujoče? Radikalnih premikov res ni bilo, ne na dobro in tudi ne na slabo. Vzpodbudno je, da je bila zunanjetrgovinska bilanca pozitivna in da je rast izvoza hitrejša kot na ravni države, vendar je ekonomska moč regije padla in ni sorazmerna z njeno velikostjo. Delež prihodkov v prihod- kih celotne države je bil lani najnižji v zadnjih petih letih. Čutijo se posledice združevanja in prevzemov, zlasti na po- dročju trgovine, kjer smo izgubili kar nekaj sedežev podjetij, v regijo pa ni- smo uspeli pripeljati nič novega. Zmanj- šal se je tudi obseg naložb, vendar kon- kretnejših podatkov o tem nimam. Zno- traj regije je opaziti, da so velika in sred- nja podjetja okrepila svoj položaj glede na mala podjetja, med katere se prište- va kar 89 odstotkov vseh gospodarskih družb. Zaposlenost v regiji se je pove- čala predvsem na račun zaposlovanja v velikih in srednjih, ne pa tudi v malih podjetjih. Prihodek mahh je padel, nji- hov delež v celotni izgubi regije se je sicer znižal, vendar so izgube večje, zmanjšal se je tudi delež čistega dobič- ka malih družb. Skratka, prispevek ma- lih družb k regijskemu gospodarstvu je manjši kot prejšnja leta. Velika in sred- nja podjetja, ki so preživela tranzicijo, so očitno v velikem zagonu in imajo do- bre programe. Pri tem je treba opozori- ti, da so rezultati gospodarjenja še ved- no neenakomerno porazdeljeni po regi- ji. Zato bo zelo pomembno, ali si bodo podjetja in tudi lokalne skupnosti znale izboriti različne spodbude, za podjetja bo tudi odločilno, kako bodo sledila Evropi in svetu. V prihodnje bo treba dati večji poudarek razvoju in tehnič- nemu kadru, ki pa ga v regiji zelo pri- manjkuje. Doslej so podjetja držali nad vodo dobri ekonomisti in pravniki, pri- haja čas, ko bodo potrebni inženirji in tehnologi. Katera podjetja so po vaši oceni vleč- ni konji regijskega gospodarstva? V Celju sta to Cinkarna in Aero, v Šent- jurju Alpos, v Rogaški Slatini Steklarna, v Zrečah Unior in Comet, v Žalcu Juteks in SIP, v Laškem pa pivovarna. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ Jožef Pušnik Vital pokril izgubo t)elničarji mestinjskega Vilala, ki je 'ečinski lasti Pivovarne Laško, so na Upščini potrdili vse sklepe, ki sta jih odlagala uprava in nadzorni svet. Pod- je bo lansko izgubo, ki znaša dobrih milijonov tolarjev, pokrilo v breme 'alorizacijskega popravka rezerv, ^a skupščini so še za štiri leta podaljša- landat dosedanjemu nadzornemu sve- V katerem zastopajo kapital Tone Turn- Jože Sadar in Janko Remic iz Pivo- ne Laško ter Zlatko Hohnjec, predstav- na delavcev pa sta Mira Močnik in Peter »ničar. V Vitalu, kjer so lani izdelali devet mi- lijonov litrov sirupov, sokov in ledenega čaja ter ustvarili milijardo in sto milijo- nov tolarjev prihodka, letos še povečuje- jo proizvodnjo. V prvem četrtletju so na- mreč izdelali 2,9 milijona litrov brezal- koholnih pijač, kar je za 13 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Naj- bolj je zrasla proizvodnja sadnih sokov, saj je za skoraj 30 odstotkov presegla lan- sko, proizvodnja sirupov in ledenih ča- jev pa je v primerjavi z lanskim prvim četrtletjem padla za okrog deset odstot- kov. Te dni je z nekaj tedensko zamudo stekla proizvodnja še nekaterih Vitalo- vih izdelkov v Sarajevu, kjer podjetje Te- leoptik že dve leti polni njihove sadne sirupe. Mestinjsko podjetje je poleg bla- govne znamke prispevalo znanje in su- rovine, Teleoptik pa je vložil denar v no- vo polnilno linijo za steklenice in pet em- balažo. V Vitalu računajo, da bodo letos na bosanskem trgu prodali 700 tisoč li- trov jabolčnega in pomarančnega soka Frupi, sokov Frupi Fora ter ledenega ča- ja Teatanic, že prihodnje leto pa naj bi količine prodanih pijač podvojili. JI Št. 22.-31. maj 2001 8 KULTURA Plesna miniatura Republiško tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev potrdilo ustvarjalno moč Mladi plesalci iz vse Slovenije so pre- teklo nedeljo na prireditvi Opus 1 v SLG Celje še enkrat potrdili svojo izvirno in ustvarjalno moč. Letošnja tema, v ka- teri so iskali lastni plesni izraz je bila pahljača občutij. Tudi tokrat so pred- stavniki celjskih skupin odnesli največ priznanj in nagrad. V skupini od 9-12 let je od 13 simpa- tičnih plesnih stvaritev prvo nagrado do- bila Veronika Valdes SGBŠ Ljubljana - oddelek za izrazni ples, s plesom Ale- gria-veselje. Drugo mesto je pripadlo Ja- kobu Jurkošku iz Studia za ples Celje - Plesnega teatra Igen za avtorski ples Svo- boden kot ... cvetlica. Mladi plesalec je, ob mentorskem vodstvu Igorja Jelena, pre- jel tudi posebno nagrado strokovne žiri- je. Ta večer smo ga lahko občudovali tu- di v plesu z Aleksandro Vučkovič in njeni impresivni koreografiji.www.mati-sin.si, v skupini C, ki ji je žirija gledalcev dode- lila nagrado za najboljšo plesno kreacijo večera. Harlekin Celje pod mentorskim vods- tvom Ane Vovk Pezdir in solo avtorski ples Žive Šuhl ČB Mavrica deli četrto mesto z Glasbeno šolo Trbovlje in plesom Igrivo popoldne. Oba plesa slonita na igrah in razmišljanjih deklic, ki svoj čustveni svet podoživljajo v lastni igrivost. Nadvse za- nimivo veselo poigravanje z žogami sta zaplesali Ana Jenček in Benja Pavlin, Harlekin Celje, v plesu Žogi. Jaz ti ona - ples Daše Kavka, Aje Zupanec in Sabri- ne Železnik (Plesni Forum Celje, mento- rica Goga Stefanovič Erjavec), pa kaže ne- koliko zrelejše forme razmišljanja in ple- snega iskanja. Že drugo leto daje skupina od '13-16 let tekmovanju posebno kreativno noto. Pri tej starosti se srečujemo že z zrelim opazovanjem in razmišljanjem srednje- šolcev, ki pa med drugim svoje dokaj do- bro plesno znanje pridobivajo tudi na ba- letnih šolah in sodobni plesni Gimnaziji v Ljubljani. Predstavilo se je skoraj štiri- deset nastopajočih v 22 plesnih stvari- tvah. Prvo mesto si je prislužila Kaja Ja- njič (Umetniška gimnazija Ljubljana - mentor Maja Delak) z avtorskim plesom: Rdeče, v katerem je plesno abstraktno v prostor zarisala široko pahljačo občutij. Plesalki Tina Šentjurc in Špela Vodeb (Plesni Forum Celje) sta si prislužili drugo nagrado s stvaritvijo Bleščeči ščit. Posebno pozornost si zasluži tudi ples Dolgčas, osnovnošolke Lee Kostanjevic (Harlekin Celje), ki je zgradila pravo malo koreo- grafsko celoto, kjer se kostum in gib ne- nehno prepletata in ustvarjata občutek dolgega časa. Tretja starostna skupina od 17-21 let je zajela 14 stvaritev. Zmagovalec prihaja iz Maribora - Plesna Izba Maribor s plesom Dan prepozno v avtorski in plesno ustvar- jalni izvedbi Ivana Mijačeviča. Antigo- na v izvedbi Barbare Kane, Špele Med- ved in Ane Štefanec si je prislužila drugo nagrado (Plesna Gimnazija Ljubljana), na tretjem mestu je pristala hudomušna in nadvse zanimiva plesna koreografija Mojce Majcen, Anke Rener in Alexandre Vuč- kovič (Plesni teater Igen, Celje), Zvinzb- loom Briizin. Ples v energetskem naboju električnih kitar sta prepričljivo in dobro odplesala Lovro Lah in Aleš Točaj (Gim- nazija Celje Center). Zanimiva koreograf- ska in tehnično izvedbena stvaritev je bil tudi ples Ane Kopčič in Alje Cverlin Pu- šnik: Face off (Plesni teater Velenje - men- torica Rosana Štorgelj). O visoki plesni in ustvarjalni bazi mla- dih plesalcev in njihovi ustvarjalni izena- čenosti govorijo tudi točke. Žirija - Sinja Ožbolt, Marinka Ribič in Matej Kajžar, je predstavljene izvedbe nagradila s točkami od 7 do 10, čeprav bi lahko točkovali od 1- 10. Tolika množica nastopajočih bo vse- kakor v bodoče botrovala nekoliko spre- menjenemu organizacijskemu pristopu predstavitve mladih plesnih ustvarjalcev. DALIBORKA PODBOJ Slikarji med konjiškimi prijatelji Slovenske Konjice z okoli- co so od včeraj znova svoje- vrsten slikarski atelje. Priče- la so se namreč Likovna pri- jateljevanja, letos že sedma zapovrstjo. V soboto, 2. ju- nija, zvečer bodo druženja končana z vedno zanimivi- ma dražbama nastalih slik in posebne polnitve vrhunskih vin. Letos v Slovenskih Konjicah ustvarja deset slikarjev: iz Ljub- ljane in okolice Mira Uršič, Apolonija Simon, Tone Seifert in Marjan Skumavc, iz Šmar- ja pri Jelšah Milan Lorenčak, iz Cerknice Bojan Klančar, iz Maribora Viktor Šest in Peter Vernik, iz Trbovelj Janez Knez, konjiško likovno sekci- jo pa zastopa Edi Kandut. Zaključna dražba Likovnih prijateljevanj z razstavo likov- nih del, umetniškim večerom, dražbo slik in vin bo v soboto, 2. junija, ob 19. uri v hotelu Dravinja. Dražbo slik in vin bo tudi tokrat vodil odgovorni urednik Dela in velik prijatelj Slovenskih Konjic Mitja Mer- šol. Že tretjim Likovnim prijate- ljevanjem in dražbi umetniš- kih del se je pridružila še draž- ba posebne polnitve vina iz ko- njiške kleti Zlati grič. Vse po- nujene steklenice prve, druge, tretje in četrte dražbe so bile prodane. Dosegle so presenet- ljive cene. Organizacijski od- bor likovnih prijateljevanj se je odločil, da bo z dražbo zbra- na sredstva namenil štipendi- ranju mladih s širšega Konjiš- kega. Dosedanji štipendisti so bili Samo Ivačič, Peter Klima, Aleš Mrzdovnik, Petra Plavčak, Petra Polutnik, Valentina Tehov- nik, Aleksandra Tehovnik in Mojca Kovačič. Organizatorji Likovnih pri- jateljevanj so: časopis Novice in Radio Rogla, Zlati grič. Ho- tel Dravinja in Dvorec Trebnik, Občina Slovenske Konjice, Golf klub Zlati grič. Mestna galeri- ja Riemer (vsi Slov. Konjice), Unior Turizem Zreče, Galeri- ja Okvir, Ross d.o.o.. Grafika Gracer, Foto Tabor (vsi Celje). A.Mr. Pevske in prijateljske vezi Ženski pevski zbor Skladateljev Ipavcev iz Šentjurja bo letos štel 25 let svojega delovanja. V tem času je zbor dobil številna priznanja in plakete. V bogati zgodovini je navezal veliko prijateljskih vezi doma in v tujini. Zbor že pet let prijateljuje z Ženskim komornim zborom iz Jirkova, kjer je 31 šentjurskih pevk pred časom gostovalo že drugič. Gostitelji so v treh dneh pripravili veliko slavnostnih sprejemov in ogledov bližnje in daljne okolice. Šentjurski zbor je imel pod vodstvom zborovodkinje Emili- je Kladnik Sorčan tri nastope. Na osrednjem koncertu ob 30. obletnici delovanja češkega zbora in ob 55. obletnici umetniškega ustvarjanja njihovega zborovodje Jaroslava Cyrusa je zbor uspe- šno predstavil slovensko pesem. Prijateljske vezi se pletejo naprej. 23. junija bodo pevke iz Jirkova prišle v Šentjur in nastopile na osrednji občinski prireditvi ob dnevu državnosti. JUDITA METHANS ŠARLAH ZAPISOVANJA Fantovska igrača En tak nekoliko bebav, pa vendar precej zgovoren vic ob- staja: kaj je skupnega avtomo- bilčkom na daljinsko upravlja- nje in ženskemu oprsju? Pre- prosto; oboje je namenjeno otro- kom, uporabljajo pa jih odra- sli. Tako nekako. In še je takih igrač. In še več je igrač, ki so namenjene izključno odraslim. Se pravi takih in tistih igrač, katerih namembnost ježe v os- novi določena. Kar seveda ni- ma ničesar z otroki. Zgolj to, da so te igrače za odrasle zgo- voren dokaz, da človek prav- zaprav nikoU ne odraste. Kar zadeva moške, hmm, vprašaj- te ženske, ki vas obkrožajo in vam bodo povedale. Najbolj preprosto. Saj veste; dobri šport- ni avtomobili, gsm aparati, tehnični pripomočki... Ogrom- no je takih uporabnih stvari, o katerih izvoru oziroma katerih historiat poznamo zelo slabo ali skoraj nič. Kar pa ta trenu- tek niti ni pomembno. Oziro- ma je zelo nepomembno. Ne- bistveno. In kdo bi si mislil, da so lah- ko tudi televizijske oddaje, ra- dijski programi in časopisi, re- vije, neke vrste igrače. Tako za otroke kot za odrasle. Neki mu- lec, kije dopolnil osemnajst let, meje povabil na svojo rojstnod- nevno zabavo, hmm, neke vr- ste daljna žlahta, je kot darilo prejel tudi električni brivnik. Tistega za striženje brade. Za urejanje brade. Igračo. Ki sejo je razveselil tudi njegov oče. Ja- sno; tokrat si bo lahko za spre- membo prvič po osemnajstih le- tih oče nekaj sposodil od sina. Pri čemer je bila zanimiva nju- na reakcija; medtem ko je oče v brivniku oziroma urejevalni- ku brade videl predvsem prak- tično vlogo, -je sin ta isti briv- nik uzrl kot simbol. Kot sim- bol moškostif Kot simbol odra- slosti. Dozorevanja. Identifika- cije z odraslim oziroma boljše povedano, z moškim svetom. Njegov dedek, ki je bil prav ta- ko prisoten, ki je ves čas nekaj klobasal o raznoraznih avto- mobilih in svojih nekdanjih podvigih, pa se je najbolj raz- veselil nečesa drugega. Prav ta- ko darila. Oziroma so sega ta- ko slavljenec kot njegov oče i kot dedek. Še več; razveseli so se ga vsi moški. Šlo je za t vod revije Playboy. Ne razum te tega kot reklame, čeprav I jo uredniku slovenskega satt lita velike ameriške medijski erotične postaje, Bojanu, nc redil z veseljem. Kakorkoh Slavljenec je skratka prejel du veliki in .nepogrešljivi igrač, Ki imata tako praktičen kot tuc simbolni pomen. Predvsei slednjega. Slavljenca še razu memo, da ga tiste nagice tan v reviji niti ne zanimajo toh ko. Koga pa so pri osemnajstih ko ti je takorekoč ves ženski si;e takorekoč pred nogami. Pret nosom. Očeta že nekoliko 5o(j Navidezno se je igral s tistin brivnikom, v resnici pa vse bo\ buljil v revijo. Dedka pa ni tist brivnik prav nič zanimal. Zd nimale so ga nagice. Zelo rru^ nifestativno. Zelo očitno. In z^ lo deklarativno. Jasno; vsem svetu, kije sedel za tisto mizd je želel pokazati, da njega to ši vedno zanima. In pritegne. Simbolika, pač. Simbolih treh generacij. In igrače treh generacij. Pardon. Ene samt generacije. In hkrati dokaz, da. so igrače nadgeneracijske. Da so igrače večne. In ne izbirajo svojega potrošnika. Spomnite se, kolikokrat stt se igrali z otrokovimi igrača- mi. In pomislite, zakaj ste st s temi igračami sploh igralil Kaj ste želeli dokazati? Komnl Hmm, izključno sebi. Da stt še vedno otrok. Ja, in spet; naj ima igrača še tako praktične vlogo, še tako veliko didaktič- no funkcijo, igrača je predvsem simbol. Simbol otroškosti. Ra- sti. Dozorevanja. In najpo- membnejše; minevanja. Tega jim pa ne priznamo. Skozi igra- če se zrcali naše minevanja Naša omejenost. Naši limiti Bodimo iskreni, otrok igrači ne zanimajo kaj prida. Veli- ko bolj pritegnejo njihovo po- zornost predmeti, ki jih odra- sli vsakodnevno uporabljamo Pa vendar jih silimo k ternii da se igrajo z igračami, ki s0 jim jih mi kupili. Ki smo ji^ podedovali. Kupili pa smo ji^ tiste igrače, ki so všeč nai^'' Oziroma drugače; naj bodo igrače prvenstveno še tako zelo namenjene otrokom, simbol' igrač so naši simboli. SimbO" lov v igračah otroci še ne mo- rejo prepoznati. Prepoznajo p^ jih nekje drugje -■ v predm^ tih, ki jih vsakodnevno upO' rahljamo odrasli. Ti so pa ot^^ kom prepovedani. Kot so odT<^ slim prepovedane igrače. go; najslajše so tiste igrače,''' so prepovedane. Ki so dra^^ Ah, saj je vseeno. Tisto kar / drago je velikokrat tako in ko tudi prepovedano. Piše: TADEJ ČATER Napnite ušesa! Pripravite trezorje! Jubilej bibliotekarjev Društvo bibliotekarjev Celje, ki ga osmo leto vodi Sreč- ko Maček, je s slovesnostjo v Narodnem domu počastili četrtstoletni jubilej. Bila je to priložnost, da so bibliotekarkama prof. Ivanki Bauman in prof. Boženi Orožen, častnima članicama druš- tva, podeli plaketi. Društvo bibliotekarjev Celje šteje danes 156 članov. Slav- nostni govornik Stanislav Bahor, predsednik Zveze biblio- tekarskih društev Slovenije, je izpostavil vlogo, ki jo oprav- lja eno izmed najbolj delovnih bibliotekarskih društev v državi. Popoldne je bilo v znamenju posveta na temo: Kaj lahko bibliotekarska društva prispevajo k razvoju stroke. Pred- stavilo se je osem avtorjev. Društvo je ob jubileju izdalo zbornik. V prvem delu so poleg pregleda delovanja društva predstavljeni častni in za- služni člani, Čopovi nagrajenci ter knjižnice na Celjskem. V drugem delu pa so objavljeni prispevki s posveta. MP Št. 22. - 31. maj 2001 KULTURA 9 Za konec Lev pozimi Premiera v Slovenskem ljudskem gledališču Celje s šestimi predstavami v tej umetniški jzoni, ki jo je zasnoval Matija Logar, fljsko gledališče izpolnjuje normati- P do ministrstva za kulturo in pred- ;em dolg do svojega zvestega občins- a, ki v teh dneh predpremierno premija zadnjo predstavo v tej sezoni: ;lo Jamesa Goldmana Lev pozimi, v žiji Jerneja Lorencija in v glavnih ogah z vrhunskima igralcema, go- oni Radkom Poličem in članico SLG flje Milado Kalezič. Ob njiju v ekipi, za katero tako gost kot žiser zatrjujeta, da je bila izvrstna, istopajo mladi člani celjskega ansamb- la: Manca Ogorevc, Miha Nemec, Primož Pirnat, David Čeh in Damjan Trbovc. Dramaturg je bil Krištof Dovjak, sceno je zasnoval Branko Hojnik, kostume Kseni- ja Čerče. Občinstvo si sme nadejati spek- takularne predstave, ki jo bo po sedmih uprizoritvah v tej sezoni spremljalo še v prihodnji. Radko Polič Rac kar ni našel dovolj laskavih besed za nastalo delo v celoti, o svojem deležu pa meni, da bo brez dvoma ostal eden izmed vrhov v njegovi umetniš- ki karieri. V času, ko se država tako zelo mačehovsko obnaša do gledališča, ko po shodu kulturnikov v Ljubljani tudi mini- strica za kulturo ne reče nobene o položa- ju kulturnikov, se zdi Poliču »delati v gledališču še toliko večji izziv«. V zgodo- vinski komediji, ki je po Logarjevih bese- dah nekakšen komentar na s Kraljem Learom začeto sezono, bo zaznati enega od vrhov ne samo te sezone, ampak tudi minulih. Svoje vizije je v predstavi Lev pozimi mogel uresničiti tako režiser kot ekipa ustvarjalcev, je še prepričan Logar. Predstava je kraljevska, politična, dru- žinska in psihološka drama, ki bo občins- tvu prav gotovo zelo ugajala, so prepriča- ni v Slovenskem ljudskem gledališču Ce- lje. MATEJA PODJED Z otvoritve razstave Moški. Oh^ ti mošici! Mednarodna razstava na treh prizoriščih v Likovnem salonu in še na eh prizoriščih v Mestnem adu se je zavrtel »naj pro- tt leta«, kot sta dogodek, Ktavo s preprostim naslo- ni: Moški, poimenovali ku- Kinji Zavoda za kulturne ireditve Celje Irena Čerčnik Nevenka Šivavec. Šest mesecev je nastajal ta sežen projekt, pravita avtori- ki ne pozabita poudariti, da 'zstava Moški ni ženska raz- va, ki bi pač govorila o moš- I«. Je sicer (novo)feministič- obarvana razstava, na kateri loških in svojem razmerju in jledu na njih govorijo moški ^.enske. Feministična je, pra- Mevenka Šivavec, v toliko. ker vpeljuje tudi ženski pogled na moške. Ta pa je razširjen v tem smislu, da enakovredno vključuje tudi dolgoletno »fe- ministično izobrazbo« moške- ga. Postfeminizem je namreč precej blažji in vključuje tudi moške, sta lastni izziv o postavi- tvi mednarodne razstave argu- mentirali avtorici. Na povabilo za sodelovanje na razstavi se je odzvalo 17 avtorjev, moških in žensk, do- mačih in tujih, ki so v različnih medijih, od slik, videa, filma, fotografije in performansa po- kazali svoje videnje moškega in moškosti na začetku novega tisočletja. Med povabljenimi umetniki so tudi imena med- narodnega slovesa, ki jih je pritegnila ponujena tema. Vsekakor si je za obisk raz- stave potrebno vzeti malo več časa, prelistati tudi obsežen, stostranski katalog, kjer so predstavljeni avtorji. Med nji- mi je tudi celjska umetnica Miša Praprotnik Zupančič, razpoznavna v svoji hudomu- šni maniri. Moški bodo po- stavljeni na ogled do 30. juni- ja. Že za jutri (petek), ob 18. uri, pa v Galeriji sodobne umetnosti v nizu spremljeval- nih prireditev napovedujejo posebnega gosta, dr. Arturja Šterna. MATEJA PODJED, Foto: GAŠPER DOMJAN limnazijska glasbena tradicija polni dvorani Celjskega tla sta v sredo, 23. maja, icertirala mešani mladin- pevski zbor in mladinski ester I. gimnazije iz Ce- S tem nastopom sta zao- žila in predstavila javno- ivoje celoletno delo. Jdi v ostalih dveh gimnazi- je bilo v letošnjem šol- letu glasbeno življenje hno, kar je ponovna potr- V tradicije srednješolske- etja v Celju. Številčno mo- zbor je priložnostno se- Ijen spored izpeljal všeč- korektno: peli so sproš- ^ in disciplinirano. Ob ze- titičnem poslušanju se je r dalo razbrati rahla raz- r»ja v usklajenosti med glasovnimi skupinami, kar je verjetno tudi posledica šibkej- šega moškega, predvsem ba- sovskega dela zbora. Prav to pa je bil tudi razlog, da se je zbor interpretativno gibal v .nižjih dinamičnih stopnjah. Ker so se ob tej priliki na zelo prisrčen način poslovili samo od dveh pevcev, lahko priza- devna zborovodkinja prof. Adriana Požun v naslednjem šolskem letu upravičeno pri- čakuje, da bo utrjevala zvočno širino in izbrusila pevsko kul- turo, ki ji že sedaj posveča veliko pozornosti. V drugem delu se je mladin- ski simfonični orkester pod taktirko mladega dirigenta Si- mona Dvoršaka predstavil s koncertom popularnih melo- dij. Zasedba orkestra je raz- meroma majhna, toda stan- dardna. Dirigentu velja priz- nati, da vodi orkester lahkot- no in jasno: takšen je bil tudi vtis. Dvoršak je posebej opo- zoril nase letos, ko je na odru celjskega Narodnega doma, kot diplomsko delo, oddirigi- ral Rossinijevo mašo za zbor in dva klavirja. Naj mu ob tej priliki še enkrat prisrčno če- stitam z željo, da doseže načr- te, ki si jih je na poti v glasbeni svet postavil. Gimnazija s tovrstnimi na- stopi potrjuje pripadnost tra- diciji, ki je vpeta v njeno vzgojno poslanstvo. MARJAN LEBIČ Dvajset let iViPZ Ljubečna Prvi koraki zborovskega petja na Ljubečni so se začeli leta 1981 v Šmiklavžu pri Ljnbečni. Takrat so se zbrali fantje, ki so imeli nekaj iz- kušenj v zborovskem- petju in so prvič razveselili kraja- ne Ljubečne na Večerih pod kostanjem, kakor se je ime- novala prireditev. Zbor je najprej vodila Dra- gica Žvar, za njo pa Alojz Kostanjšek in Matjaž Želez- nik, medtem ko v jubilejnem letu vodi zbor Gorazd Želez- nik. Zbor je nastopal doma in v tujini, na avstrijskem Koroš- kem, Italiji, Stockholmu in Berlinu. Udeležuje se občin- skih in medobčinskih revij ter krajevnih in drugih proslav. Jubilejni koncert bo v pe- tek, 1. junija, ob 20. uri v OŠ Ljubečna. Njihovi gostje bo- do: Kvintet Dori, Ženski pev- ski zbor KUD Ljubečna z Vido Bukovac, Kvartet Shalom z umetniškim vodjo Alešem Kolškom, Oktet Petrol + z umetniškim vodjo Matjažem Železnikom in Cerkveni me- šani pevski zbor župnije sv. Jožefa na Ljubečni z Goraz- dom Železnikom. TV Nagrada za Živeti v Celju Slovensko muzejsko druš- tvo vsako leto podeli Valvazor- jevo nagrado in več priznanj slovenskim muzejem za po- stavitev odmevnih razstav. Mi- nuli teden je to najvišje priz- nanje stroke prejel Muzej no- vejše zgodovine Celje za raz- stavo, postavljeno marca lani. Živeti v Celju. Avtorji projek- ta razstave Živeti v Celju so: Andreja Rihter (vodja projek- ta), Tone Kregar, Marija Poči- vavšek, Tanja Roženbergar Še- ga in Iris Zakošek. Pred leti je Valvazorjevo priznanje prejel tudi Otroški muzej Muzeja novejše zgodovine Celje. Med letošnjimi dobitniki priznanj je z našega območja Muzej premogovništva Velenje. MP PRIREDITVE GLEDALIŠČE SLG - Lev pozimi 31. 5. ob 19.30 predpremiera za abon- ma četrtek večerni in za izven, 1. 6. ob 19.30 premiera, za abonma premiera, 2. 6. ob 19.30 za abonma sobota ve- černi in za izven; Alisa, Alica 6. 6. ob 20. uri za izven abon- maja, na Odru pod odrom. Mladinski center Celje 5. 6. ob 18. uri gledališka kome- dija z naslovom Preizkus zna- nja, v izvedbi dijakov Poslov- no-komercialne šole. Dom krajanov Zagrad 31. 5. ob 20. uri komedija v 3. dejanjih Toneta Partljiča »Šta- jerc v Ljubljani«. ^ KONCERTI Narodni dom 1. 6. ob 19.30 jubilejni koncert ob 20-letnici Akademskega pevskega zbora Celje, s predstavitvijo nove zgoščenke in razstavo. Kulturni center Laško 1. 6. ob 19.30 medobčinsko sreča- nje pevskih zborov Laškega in Radeč »Musica noster amor«. Hotel Žonta Šentjur 1. 6. ob 21. uri jazz večer, s kvarte- tom Gregorja Bezenška in gostjo Mio Žnidarič. Dom krajanov Zagrad 1. 6. ob 18. uri koncert Godbe na pihala iz Svetine. RAZSTAVE Avla IL nadstropje Osred- nje knjižnice razstava razi- skovalnih nalog celjskih os- novnošolcev in srednješolcev z naslovom »Raziskovalne na- loge 2000/2001 - Mladi za Celje«, do 26. 6. Pokrajinski muzej Celje razstava »Da dol padeš«, do 30. 9. Razstavišče Kulturnega centra Laško razstava likov- nih del Bogdana Potnika. Mladinski center Celje raz- stava del Zorana Smiljaniča »Strip - od ideje do objave«. Galerija Velenje spominska slikarska razstava Franceta Zupana. Ipavčeva hiša Šentjur raz- stava »šivane slike« arhitekta Lojzeta Kralja. Galerija Volk Celje razstava »Motivi Celja«. Galerija sodobne umetno- sti razstava Božidarja-Teda Kramolca, do 20. 5. Muzej novejše zgodovine - otroški muzej občasna raz- stava »Prometna pot v Herma- nov brlog« in pregledna raz- stava »U. V. U. Keleia«, do 3. 6. Muzej novejše zgodovine Živeti v Celju (5. 6. od 10. do 11. in od 16.30 do 17.30 pred- stavitev frizerja) in Slovenska zobozdravstvena zbirka, stal- ni razstavi. Stari pisker stalna razstava »Zatirani, a nikdar poteptani«; fotografski atelje Josipa Pelikana razstava »Ce- lje, ki ga ni več«. Galerija likovnih del mla- dih na Starem gradu Celje razstava na temo »Gradovi - kulturna dediščina«. Galerija Borovo Saša Grad, do 8. 6.; Banka Velenje Ko- nrad Marčink iz Mozirja; OSTALO Mladinski center Celje 31. 5. ob 20. uri potopisno preda- vanje o Namibiji; 1. 6. ob 20. uri odprtje razstave bolgar- skega glasbenega plakata; 4. 6. ob 19. uri IV. Celjske debate v Celjskem domu. Kulturni center Laško 31. 5.. ob 17. uri srečanje in pred- stavitev devetih folklornih plesnih skupin občine Laško. APZ Celje poje že dvajset let Akademski pevski zbor Ce- lje bo v petek, 1. junija, v celjskem Narodnem domu s slavnostnim koncertom obe- ležil dvajsetletnico svojega ustvarjanja. Zbor se ponaša s preko 300 nastopi in koncerti ter z uspešnimi gostovanji do- ma in na tujem. V njegovih vrstah se je v dvajsetih letih izmenjalo skoraj 200 pevcev. Ob jubileju bo izdal tudi zgoš- čenko. Zbor je začel pisati svojo zgo- dovino leta 1981, ko se je iz pevskega društva France Kač, ki je deloval že dve leti prej, prei- menoval v Akademski pevski zbor. Najprej ga je vodila Dragi- ca Žvar, ki je iz njega kmalu naredila uigran pevski kolektiv. Najvidnejši uspeh so doživeli pod vodstvom Adrijane Požun Pavlovič, ko so leta 1988 v Ma- riboru prejeli zlato plaketo, Po- žunova pa je, takrat še študent- ka Akademije za glasbo, prejela laskavo priznanje za najboljšo dirigentko debitantko. V zboru so se zamenjala še tri dirigent- ska imena: Urša Lah, Dejan Jak- šič in Sonja Čendak Pavlič, ki ga vodi še danes. Zbor je v svoji dvajsetletni zgodovini sodeloval že s skoraj vsemi celjskimi pevskimi in in- strumentalnimi glasbenimi skupinami. Tako je med dru- gim s celjskim godalnim orke- strom ob svoji desetletnici pri- pravil Haydnovo mašo Misa Brevis, z Žabami je sodeloval na njihovih tradicionalnih bo- žičnih koncertih, s tamburaš- kim orkestrom pa je pripravil koncerte s priljubljenimi arija- mi iz opere Carmen in napevi iz operete Netopir. Marsikdo se še spomni odmevnih tematsko zaokroženih letnih koncertov s predstavitvijo brazilskih nape- vov, črnskih duhoMiih, pa slo- venskih narodnih in narodnih z vseh koncev sveta. LK Št. 22.-31. maj 2001 10 KULTURA Torta v sobi števiiica 412 Ana Mulej iz Celja je vstopila v stoprvo leto življenja - Lepa pozornost v Domu upokojencev Celje Na velikem kmečkem po- sestvu na Babnem v Celju se je 29. majnika v letu Gospo- dovem 1901 zakoncema Mu- lej rodila deklica, ki so jo potem krstili za Ano. Danes je Ana, ki je ostala Mulej, ker se ni nikoli omožila, že vstopila v stoprvo leto življe- nja. In njena največja želja? Da t)i se še kdaj vrnila v svojo rojstno hišo in dom, kjer je preživela le nekaj me- secev manj kot sto let. Letos pozimi se je Ana Mu- lej zelo slabo počutila, zato jo je njen nečak, ki je tudi skrbel zanjo in jo redno obiskoval, odpeljal na preiskave v celj- sko bolnišnico. Od tam se na svoj dom na Babnem ni vrnila, ampak so ji koncem februarja dodelili sobo številka 412 v domu upokojencev v Celju. Tam je v torek praznovala svoj stoti rojstni dan in tam smo jo obiskali nekaj dni pred tem. Razveselila se nas je, kot se razveseli vsakogar, ki vstopi v njeno sobo in ji malce razgiba vsakdanjik ali praznik. O sebi in svojem življenju nam je pripovedovala živahno, a preudarno, na trenutke tudi šaljivo in ganljivo. Devet bratov, tri sestre Na kmetiji na Babnem so pred več kot sto leti Mulejevi redili govejo živino; nekaj molznic in nekaj telic, v svi- njaku pa prašiče. Njive so bile velike, na njih so pridelovali domala vsa žita, repo, krom- pir ipd. Mulejeva sta zibala dvanajstkrat, devetkrat v mo- drem in trikrat v roza barvi. Ana se je rodila kot sedmi otrok, trije otroci so umrli kmalu po rojstvu, eden pri dvajsetih. Na takšnem posestvu je bilo dela veliko, tudi garaškega. Treba je bilo vsako soboto s krtačo poribati lesena tla v hiši, vse delati na roke, na polju žeti, v hlevu streči živi- ni. V rokah je Ana vsak dan nosila kanglice z mlekom, da bi jih pravočasno dostavila mestnim gospem. Tega trplje- nja in strahu pred pomanjka- njem se Ana še danes živo spominja. Spominja se tudi. kako je bila v mladih letih in še pozneje pogosto bolna in se pozdravila zgolj z zelišči, ki jih je nabirala. Bratje so se sčasoma vsak po svoje izšolali in odšli po svetu s trebuhom za kruhom, njena edina takrat še živeča sestra je ostala doma in prevzela kmetijo. Ko je ta zbolela, jo je negovala do zad- njega, enako očeta in mater vse do njune smrti. Ana je kar naenkrat ostala v hiši sama za vse. A enako živo se spominja tudi lepih dni in praznovanj, petja v' cerkvenem zboru in petja v družini za praznike in pri raznih opravilih, vezenja prtičkov, kuhanja starih kmečkih jedi... Želje brez dobrih možnosti Zato je danes toliko bolj žalostna, ker se je morala pre- seliti. A drugače ni šlo, tudi nečakovo zdravje je začelo pe- šati in moral se je odločiti in jo preseliti v dom. Ampak tega Ana ne more prav dobro razumeti. »Vse do svojega dvaindevetdesetega leta sem še delala na zemlji in takrat sem si rekla: ko ne bom več za delo, mi bo pamet zmešalo in takrat bo najbolje, da kar umrem. Potem sem delala sa- mo še v hiši, sama sem si kuhala, pospravljala, najbližji sorodniki so mi vsi pomrli. Zadnja leta me je vsak dan obiskoval nečak in mi poma- gal, skrbel zame... Zdaj vsega tega ni več, muči me domo- tožje, manjka mi zraka... zrak je vse! Saj tu v domu zame lepo skrbijo, imam vse, kar potrebujem, vsi so z mano prijazni, a jaz ^si želim nazaj na Babno,« nam je potožila ženska stotih let, ki je še ved- no živahnega duha in razme- roma bistrega uma, a ne do- volj, da bi zmogla pravilno oceniti svoje stanje z vidika samostojnosti in prihodnosti. Precej ji namreč pešajo noge, močno sta ji oslabela tudi vid in sluh. Glede tega nam je dejala: »Še vedno lahko napi- šem pismo; vem, kaj pišem, a potem napisanega ne morem prebrati. Rada bi še kuhala, a zdaj tukaj zame kuhajo dru- gi... in koliko jedi sem v živ- ljenju skuhala!...kako imenit- na je bila ječmenova kaša, posebej še, če je bilo v njej kaj svinjskega...pa ričet s fižolom in krompirjem...in potem smo zapeli tisto O, moj prelju- bi dragi dom...« Ana Mulej je to pesem zapela tudi nam, tik preden smo se poslovili od nje in ji čestitali. O njeni veliki želji pa smo previdno molča- li. MARJELA AGREŽ Foto: GAŠPER DOMJAN Dobrodelni koncert Jutri, v petek, 1. junija, ob 20. uri bo v športni dvo- rani v Slovenskih Konji- cah dobrodelni koncert »Za boljše življenje«. Organizira ga fundacija Humanitarius iz Celja, izku- piček pa bodo namenili va- rovancem zavoda za uspo- sabljanje otrok in mladost- nikov z motnjami v dušev- nem razvoju na Dobrni, centra za varstvo in delo na Golovcu v Celju ter varstve- no-delovnega centra v Šent- jurju. MBP Nanizanka imen in spominov Po sinočnjem slavnost- nem koncertu Moškega pev- skega društva Pod gradom pod vodstvom Jasmine Ma- ček, v gosteh pa je bil tudi Ženski pevski zbor z Ljubeč- ne pod vodstvom Vide Buko- vac, se bodo nocoj, 31. maja, v Domu krajanov Zagrad nadaljevale prireditve ob 70- letnici kulturnega delovanja v tej krajevni skupnosti in 25-letnici Moškega pevske- ga društva. V Domu krajanov bo nocoj odmeval smeh ob komediji Toneta Partljiča, Štajerc v Ljubljani, v režiji Srečka Mastnaka. Osrednja slove- snost bo jutri, v petek, ob 18. uri. Začela jo bo godba na pihala s Svetine, nato pa se bodo vrstili nastopi pevcev, igralcev in folkloristov. Odpr- li bodo tudi razstavo likovnih del Hermana Čatra. S Tremer- skim dukatom pa bodo doma- čini slavili še pozno v noč. Tradicija kulturnega življe- nja in ustvarjanja Pod gradom sega v čas med obema svetov- nima vojnama, ko so bili kmečki fantje in dekleta, us- lužbenci in obrtniki, organizi- rani v Prosvetnem društvu v Tremerju. Delavci premogov- nika, apnenika in drugi so svo- je mesto našli v pevskem in glasbenem društvu Sloga Za- grad. Prosvetno društvo Tre- merje je tedaj imelo štiri sek- cije: tamburaški zbor, pevski zbor, dramsko družino in knjižnico. To bogato tradicijo kultur- nega ustvarjanja želijo krajani danes nadaljevati, kar jim us- peva tako s pesmijo kot umet- niško besedo. Pod gradom so jo zbrali in v sliki ter besedi ob jubilejih nanizali še v poseben snopič, poln zanimivega bra- nja, imen in spominov. MATEJA PODJED DESKANJE PO SPLETU Igrajmo se! Hja, osebne računalnike so že od samih začetkov obtože- vali, da kradejo čas ljudem. In to z raznimi igrami. Potem se je pojavil internet in mnogi so mislili, da bo poslej tega ko- nec, saj bodo uporabniki po- slej le še deskah po spletu. Seveda se ne bi mogli bolj motiti. Danes je internet pre- plavljen s spletnimi stranmi, na katerih lahko v živo igrate razne bolj ali manj zanimive igre. Ena izmed njih je Fun- com (www.funcom.com), ki ponuja možnost igranja mi- selnih iger z drugimi uporab- niki, kakor tudi solistične igralne podvige. Število iger na njej se ne more primerjati s tistim, ki jih ponuja Yahoo!, toda število registriranih uporabnikov, kar 400 tisoč jih je, vas bo najbrž prepričalo, da se stran splača obiskati. Če seveda radi igrate Reversi, Backgammon, šah, poker ah kaj podobnega. Najbolj privlačno pri vsem skupaj je, da lahko igrate z drugimi uporabniki. Po ob- vezni registraciji lahko izbe- rete eno izmed osmih osnov- nih iger, pri nekaterih pa se lahko poskusite še v raznih podzvrsteh. Nekateri drugi igralni portali zahtevajo pre- nos posebnega programa na vaš računalnik, tukaj pa to ni potrebno, kar najbrž pojas- njuje priljubljenost te spletne strani. Sam sem najprej poizkusil Reversi, prvo igro, ki sem jo kdaj igral na računalniku. Če se ne motim, se je tisti veliki škatli pred kakšnimi dvajseti- mi leti reklo IskraData 1680, igra pa mi je še danes zelo všeč. Gre za logično igro na igralni plošči, ki je malce po- dobna priljubljeni Štiri v vr- sto. Če namreč v vodoravni, navpični ali diagonalni vrsti uspete z vsake strani nasprot- nikovih kamenčkov postaviti po enega svojega, postanej( njegovi kamenčki vaši. Igra ji končana, ko so na vseh poljil položeni kamenčki, zmaga p seveda tisti, ki jih ima več Zelo enostavno in prav tolik( zabavno. Očitno se izkušeni igrale izogibajo začetnikov, saj ji mojo igro z robotom najpre opazoval nek igralec z viso kim številom že pridobljeni! točk, potem pa se je odločil da mu nisem zanimiv in ji odšel drugam. Tega ne pisen zaradi kakšne užaljenosi temveč zaradi preprosteg dejstva, da se točke pri igrala seštevajo, vsako igro pa j moč tudi samo opazovati, "ft di sam sem se kasneje vda zgolj opazovanju in ugotovi da so nekateri igralci resničn dobri. Do pokra niti prišf nisem. Med igro se lahko s soigra cem tudi pogovarjate - tak( kot bi to počeli v kakšni čvi kalnici ali na IRC. Družabn zadeva, torej. Ob tem sem s spet spomnil jamranja, ki g moram tu in tam poslušati, i sicer, kako nas računalnil odtujujejo med sabo. Tukaj j zadeva prav nasprotna. Spoi nate lahko kup prijateljev, 1 jih zanimajo podobne igre 1<( vas. Lahko tudi preverite, k ko bistra je oseba, s katei igrate. Če vas bo namreč kol stantno premagovala, bodi! prepričani, da zna sešteti d^ in dva. Pazite le, da se vami bo zgodilo, da v takem prim ru ona ne bo hotela igrati vami. Hočem reči, najprej privoščite malo vaje z rob tom in šele potem stopite igro z ljudmi. Vasja Ocvi vasja@slowwwenia.co Otroški turistični vodič v Galeriji likovnih del mladih na Starem gradu Celje so v četrtek odprli razstavo z naslovom Otroški turistični vodič po Celjskem. Razstava je nastala v natečaju Lokalne turistične organizacije za osnovnošolce iz Celja, Dobrne, Vojnika in Štor, v katerem so učenci želeli na svoj način predstaviti kraj. Tako je nastal otroški turistični vodič, ki je, kot pravi vodja projekta Katarina Kerk, edini takšen projekt v Sloveniji. V turističnem vodiču so otroci na svoj način predstavili zgodovino kraja, kulturne znamenitosti, turistično ponudbo in ponudbo za najmlajše. Otroški turistični vodič je Celjanom na voljo tudi v Turistično informacijskem centru v Celju, razstava pa bo na Starem gradu odprta do konca šolskega leta. NL Ko se Keieia na ogled postavi... Minulo sredo so v Muzeju novejše zgodovine v Celju odprli razstavo likovnih del, nastalih na lanskih Telekomovih slikarskih tednih v Piranu, ki jih vsako leto pripravljajo v sklopu ustanove Keieia. Razstavljene so slike Stephena Bamburyja, Ashot Bayandour, Ksenije Čerče, Andreja Jemca, Vladimir- ja Makuca in Cheng Yong. Kot je povedal predstavnik Keleie Matjaž Gruden, pomeni razstava pomemben korak ne le zaradi razstavljenih slik, temveč tudi zato. ker simbolično predstavlja vrnitev celjske ustanov« matično mesto. Po besedah podžupanje Janje I^j mih, je Mestna občina Celje že odkupila prostore! Stanetovi ulici (pri kinu Metropol), kjer bo ustano* Keieia v začetku prihodnjega meseca končno tf' uradno dobila prostore za shranjevanje del, nastalit* sklopu omenjene ustanove. Ta zbirka namreč pr^ stavlja eno najbolj pomembnih mednarodnih sodobnega slikarstva v Evropi. : St. 22.-31. maj 2001 11 v drugem delu parade so prikazali gasilsko tehniko od prvih začetkov do najsodobnejših vozil in ostale opreme. Na sliki gasilci izTrnovelj pri Celju z ročno brizgalno iz leta 1924. NASI KRAJI IN LJUDJE V veliki vaji reševanja iz Narodnega doma so ob gasilcih sodelovali reševalna zdravstvena služba, policija in helikopterja Hudournika z gašenjem iz zraka in prevozom ponesrečenca v Ljubljano. Med mnogimi načini reševanja iz višjih nadstropij je bilo tudi reševanje z vrvjo »italijanček«. Vodstvo parade, v kateri je sodelovalo blizu 1000 gasilcev z gasilsko tehniko (od leve) komandant Janko Turnšek v spremstvu pomočnikov Toneta Romiha s Svetine in Vinka Sentočnika iz Škofje vasi, ki je pri organizaciji jubileja nosil levji delež. Zaključek proslave ob 130-letnici gasilstva v Celju je bil na ploščadi Golovca v Celju, udeležil pa se ga je tudi poveljnik GZS Matjaž Kralič. V jubilej so se vključili tudi gasilci Gaberja z gasilsKp poroko svoje članice Marjane Vidovič in Mirka Nedeljka iz Priekije. Poročenca so na pot pospremi- li z vodnimi curki... Petelin jih ne bo presenetil 130 let gasilstva v Celju - Velika parada in prikaz reševanja Leta 1871 so v Celju usta- novili »požarno brambo«, iz katere se je kasneje razvilo prvo celjsko prostovoljno i gasilsko društvo Celje me- sto. Društvo je imelo prosto- re v današnjem Muzeju no- vejše zgodovine do leta 1956, ko so ga ukinili. Ta- Itrat smo v Celju dobili po- lUicne gasilce. ' Mednje so se vključili zlasti i mnogi mlajši člani društva Ce- tije mesto, večina je z delom ittadaljevala v enem izmed ! »koliških gasilskih društev, ; lajveč pa se jih je vključilo v iPGD Celje Gaberje, mnogi so : prenehali biti gasilci, i Praznovanje ob 130-letnici pripravila Gasilska zveza (Celje, v kateri je 14 prosto- i'oljni društev Mestne občine 1 Celje in občine Štore s 1260 (flani. Izredno aktivni in viso- ko usposobljeni delujejo tudi pokhcni gasilci, ki v mnogih akcijah tesno in vzorno sode- lujejo s prostovoljnimi gasil- ci. - V dvodnevnem praznovanju smo v Celju videli veliko vajo reševanja iz namišljenega po- žara v celjskem Narodnem domu, slavnostno akademijo z razvitjem prapora in gasil- sko parado, kot je v našem mestu ni bilo že nekaj desetle- tij. V njej je sodelovalo blizu tisoč gasilcev iz GZ Celje in okoliških zvez ter Koroške, Maribora, Ptuja, Zasavja in Posavja, posebne pozornosti pa je bil deležen ešalon gasil- cev društev, ki letos tako kot Celjani praznujejo 130 let: Maribor mesto, Ljutomer, Ro- gatec in Krško. Na prapor GZ Celje so na slavnostni akademiji, katere se je udeležil tudi predsednik GZS Ernest Eory, pripeli 26 spominskih trakov ter 70 zla- tih žebljičkov. Med priznanji so podeliU 32 kipcev in 67 plaket. Gasilski jubilej so olepšali godbi iz Liboj in Ljubečne z mažoretkami, združena gasil- ska zbora Lokrovec-Dobrova in Zreče s pevovodjo Jožetom Dimcem, folklorne skupine iz Celja, Dobrne in Kompol ter učenci osnovnih šol. Pokrovi- telj proslave je bila Mestna občina Celje, v odsotnosti žu- pana Bojana Šrota pa sta po- krovitelja zastopala podžupa- na Marko Zidanšek in Zdene Podlesnik. Navzoči so bili tu- di gasilci iz pobratenih mest Varaždina, Grevenbroicha in Erdinga. TONE VRABL Foto: GREGOR KATIČ Št. 22. - 31. maj 2001 12 REPORTAŽA Boj s hrano jo je pahnil v smrt Petindvajsetletna Andreja K. se je na domačem dvorišču polila z bencinom in zažgala -Po desetletnem boju z bulimijo je tehtala 29,5 kilogramov »Na dvorišče sem prišel, ko je bilo že temno... Sedeli smo zunaj, Andreja je prišla iz garaže in šla čez pot, po kateri je tako rada hodila. Obstala je na koncu, kot vedno... Sosed je odšel, jaz sem ostal na dvorišču. »Bum,« je naredilo za hišo, in zažarelo. Takoj sem ve- del, kdo gori. Zakričal sem »Zažgala se je!« in stekel tja. Bilo je prepozno.« Tako pripoveduje Andrej Koren, oče pokojne Andreje Koren, ki se je četrtega maja za domačo hišo v Bevčah pri Velenju polila z bencinom in zažgala. Oče ji je nudil takojš- njo pomoč, z rešilcem so jo odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je v noči s petka na soboto zaradi posledic opeklin umr- la. Njena agonija se je začela že davno prej. Pred desetimi leti, ko ji je sprevodnik na avtobu- su navrgel nesmiselno opaz- ko. »Rekel ji je, da ima preve- liko rit,« pravi Andrej »in to je vsa ta leta vztrajno ponavljala kot razlog za to, da se je lotila intenzivnega hujšanja.« Začela je s čaji in telovadbo; ko je mama Branka v njeni sobi prvikrat našla čaj čang šlang, sta se pogovorili. »Pove- dala sem ji, da ni debela in obljubila je, da ne bo več huj- šala. Takrat je pitje čaja opu- stila, telovadila je še, ampak, zakaj pa ne, saj je sicer večino časa sedela pri zvezkih in knji- gah. Niti sanjalo se nam ni, da je že iznašla drugačen način. Pojedla je ogromne količine hrane, ki jo je takoj potem izbruhala. Tako je vzdrževala nizko telesno težo, vsa ta leta pa se je - ne da bi posumila, da je z našo edinko karkoli naro- be - to dogajalo pred najinimi očmi. ŽiveU smo v isti hiši, ampak da je najina hči ujeta v krog, iz katerega ne more iz- stopiti, sva ugotovila šele pred tremi leti.« Kam po pomoč? Ko sta spoznala, da je njuna hči resno bolna, sta pričela Andrej in Branka Koren iskati pomoč. »Povsod so nas prijaz- no sprejeli in poslušali. Po- vsod pa so postavili tudi po- goj, češ: »Če sodeluješ, si lah- ko pri nas in ti bomo pomaga- li, če ne, pa te ne moremo pozdraviti.« Andreja se je ved- no vrnila domov, ponavadi še bolj shujšana kot je bila v času, ko so jo v bolnišnico sprejeh. Ko sva zdravnike spraševala, kaj naj storiva, ka- ko naj ji pomagava sama, sb vselej odgovorili: »Tega pa ne vemo«. Kjer koli je Andreja bila, so nam le očitali, češ: »Saj noče infuzije, noče jesti, nenehno bruha... Če bi ubogala, ji ne bi bilo potrebno iti v nobeno ustanovo. To sva vedela tudi sama, zato sva zdravnikom odkrito pripovedovala, kaj vse se je dogajalo doma, kaj smo našli, kaj počeli... Pazila sva na vsakem koraku, veliko smo se pogovarjali. Bila sva najbolj nežna, najbolj groba... Zadnja grožnja, ko že nisva vedela več, kaj naj še storiva, je bila, da jo postavimo pred vrata in da se bomo razšli.« To se seveda ni zgodilo; lju- bezen do sicer prijazne, ljube- če, pametne in pridne edinke je bila premočna, da bi starša v resnici lahko storila kaj tak- šnega. 29,5 Center za mentalno zdravje v Ljubljani, kamor so uspeli priti, čeprav ni imela dovolj kilogramov (pogoj za sprejem v bolnišnico je, da dekle tehta najmanj 40 kilogramov), se jim je zdel »tisto pravo«. Pa ni bilo... »Po štirinajstih dneh je toli- ko shujšala, da so jo dali spet na endokrinologijo, po tednu dni pa domov. Shujšano, kot ni bila še nikoli. Trideset kilo- gramov ni imela še nikoH prej, doma je padla na 29,5 kilograma. To je bila najnižja teža. Vmes je preteklo še ne- kaj časa, ko smo se sami bori- li. Tri leta smo bili na poti iz ene v drugo bolnišnico - dva- krat v Vojniku, dvakrat v To- polšici, enkrat je že poskusila storiti samomor, ko je bila v anoreksiji, je padla v komo in so ji spet reševali življenje,« pravi Branka. »Ko je prišla iz Ljubljane, smo pričeli hrano skrivati, za- klepati, živeli smo pod klju- čem, hladilnik je bil skoraj prazen... Še od tistega malo si je delala zaloge. V zadnjem času je vehko kadila. V Ljub- ljani so rekli »Naj kadi, saj ji ne moremo vsega odvzeti«. Drugi zdravnik je rekel, da ne sme, tretji pa ji je cigarete ponudil... Nikogar ne želimo obsojati ali kriviti, ampak vsak je imel svoj način zdrav- ljenja. Kamorkoli smo prišli, so nam povedali, da nismo na pravem naslovu... Pravega na- slova pa tako ali tako nikoli nismo našh.« Zadnje upanje... »Andreja je bila kot otrok tako samostojna, da smo ji zaupali vse. Bila sva zadovolj- na, ko je prišla, skuhala kosi- lo, pridna je bila v šoli - vse, dokler se ji ni, že bolni, zalo- milo v drugem letniku trgov- ske akademije, ki jo je potem vseeno uspešno zaključila,« se spominjata starša. »Zakaj pa ne ješ?« sta jo spraševala med kosilom, ona pa: »Bila sem lačna in sem že jedla.« Če se ne bi toliko skri- vala pod oblekami, bi se lahko odzvali že prej. Takrat pa je bila že tako prepričana v svoj prav, da ji ni nihče več mogel pomagati. Verjetno ji ne bi smela toliko zaupati,« razmiš- lja Branka, »vendar za nezau- panje ni bilo nobenega razlo- ga. Bila je pridna, ljubeča, imela je dovolj prijatelje^ družila se je z vsemi, kakršne koli aktivnosti so se dogajale v našem kraju, povsod je bila... Do določene stopnje. Potem pa ji je bilo vse tisto, kar ji je prej tako veliko pomenilo, preveč. Nenadoma je našla ti- soč razlogov, da ni šla nika- mor več in da nihče ni prišel do nje. Okoli sebe je zgradila zid. Po hiši je hodila kot duh.« Zdravniki so obupali. »Če bo prišla na okoli 40 kilogra- mov, ji lahko pomagamo, si- cer pa ne,« so govorili in ko je bila drugič sprejeta v Vojnik, so že tam postavljali pogoje. Direktor bolnišnice Topolši- ca, kjer so nam veliko poma- gali, je takrat rekel: »Ko bo imela enkrat 40 kilogramov, bo iz najhujšega in ne bo po- trebovala j^^eč nobene pomo- či.« Zadnje upanje za Korenove je bila ideja, da bi Andreja za tri leta odšla v komuno Don Pierina v Italijo, kjer sicer zdravijo odvisnike od trdih drog. »Sama se je odločila, želela je iti, verjela je, da ji bo to res pomagalo in redno je obiskovala priprave. Vendar je spodletelo, saj njihov zdravniški konzilij Andreje ni upal sprejeti. Kakršen koli zasvojenec bi bila, bi šlo, am- pak, ker je šlo za zasvojenost s hrano, je niso sprejeli. Kljub temu nismo izgubili upanja. Odločili smo se, da gremo naprej, da bomo pritisnili na ljubljanski center, vmes pa bomo iskali primeren prostor, kjer bi Andreji lahko pomaga- li. Kljub temu pa je bil zadnjih deset dni padec pri njej resnič- no strm.« ...in zadnje dejanje »Tisti usodni petek zjutraj je bila na vrtu in je še kar okopavala,« pripoveduje An- drej. Gledal sem jo in ji rekel: »Za božjo voljo... pridi, da vidim, ali sploh še imaš kak- šne kilograme. Tehnica je po- kazala 29 kilogramov in mi- slil sem, da bom padel v neza- vest. »Pusti že to lopato in si odpočij,« sem ji rekel. Če- prav je pred dvema letoma že poizkusila narediti samo- mor, nisem na to pomislil niti v sanjah. Če razmišljam zdaj... da človek to naredi na takšen način... mora biti strahotno pogumen in močan. Da je pri takšni telesni oslabelosti iz zgornje police v.garaži zvle- kla kanto z bencinom, ki jo sam težko snamem... Kako je lahko to storila z njeno težo, ne bom nikoli razumel,« pra- vi Andrej. Ko jo je ovil v odejo in pozneje, ko so izpred doma- če hiše oddrveh reševalci, ni Andreja izpustila nobenega glasu. »Niti enkrat ni zaječa- la. V bolnišnici niso mogli verjeti. Imela je 98% opekli- ne, vendar se je do konca zahvaljevala vsem, ki so skr- beli zanjo.« Zadnje besede petindvaj- setletne Andreje Koren, prč- den se je v noči s 4. na 5. maj dokončno poslovila, so bile: »Doma imam atija in mamico in imam ju zelo rada.« Mogoče ji je tam, kjer je zdaj, lepše, kot ji je bilo zad- njih deset let, globoko verja- meta Branka in Andrej. Hkra- ti trdno upata, da bo njihova zgodba pomagala preprečiti vsaj, da bi po Andrejini poti stopila še katera od s hrano in kilogrami nesmiselno obse- denih deklet. ALMA M. SEDLAR »Ko imajo otroci vse na razpolago, dekleta pa se bo- jijo debelosti, se skušajo te- mu izogniti na razne nači- ne. Če bi starši prepoznali znake in se odvzali takoj, bi lahko razvoj bolezni še pra- vočasno preprečili.« »Kamorkoli smo prišli, so nam rekli, da nismo na pra- vem naslovu. Pravega na- slova pa nismo nikoli naš- li.« »Na trenutke se je obnaša- la tako, da bi jo lahko tudi zasovražil. Spraševala sva se, ali je njen cilj, da do konca zlomi družino... Ni mogoče opisati, kaj vse je bila sposobna narediti v svo- jo škodo.« TRGOVSKA DRUŽBA ŽANA d.d. ŽALEC Mestni trg 2, 3310 ŽALEC vabi k sodelovanju STROKOVNEGA DELAVCA NA PODROČJU RAČUNOVODSTVA IN FINANC Pričakujemo: - VI. stopnjo - višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri - S let delovnih izkušenj no odgovornih delih in nalogah s področja računovodstvo in financ v srednji ali veliki trgovski družbi poznavanje dela z računalnikom (Excel in Word) - poznavanje slovenskih računovodskih standardov in davčne zakonodaje Ponujamo: *» - zaposlitev za nedoločen čas, s štirimesečnim poskusnim delom - urejene delovne rozmere - dodatno izobraževanje - nastop dela takoj Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev, opisom dosedanjih delovnih izkušenj in kratkim življenjepisom pošljite v 8. dneh po objavi no naslov: TRGOVSKA DRUŽBA ŽANA d.d. ŽALEC, Mestni trg 2,3310 Žalec. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30. dneh po končanem zbiranju ponudb. Vabi k sodelovanju ambiciozne, delovne zunanje sodelavce za trženje, in sicer razpisujemo dela In naloge: 1. TRGOVSKEGA POTNIKA - ZASTOPNIKA POGOJI: Samostojni podjetnik, poznavanje instalacijskega materiala, osebni avto, izkušnje pri podobnih ali enakih delih. 2. SAM. KOMERCIALISTA POGOJI: - najmanj V. stopnja teh. ali ekonomske smeri - aktivno znanje vsaj enega tujega jezika (ang., nem., ital.) -samostojno delo, izkušnje iz preteklih let na podobnih delih - znanje osnov rač. programov, vozniško dovoljenje B kat. - poznavanje instalacijskega materiala DELA IN NALOGE SE RAZPISUJEJO ZA NEDOLOČEN ČAS S POSKUSNIM DELOM. Kandidati naj se zglasijo s predhodno najavo po "telefonu 03/5718 900, v poslovalnici RE Žalec, Hmeljarska 1, ŽALEC. KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANA, VOLITVE, IMENOVANJA, PRIZNANJA IN NAGRADE MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE CELJE na osnovi Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Zavod za kulturne prireditve Celje (Ur list RS, štev. 13/98) in 15. člena Statuta Zavoda za kulturne prireditve Celje razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA ZAVODA ZA KULTURNE PRIREDITVE CEUE Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: -visoka izobrazba ustrezne usmeritve; - najmanj 5 let delovnih izkušenj in poznavanje področja dela; - sposobnost za organiziranje in vodenje dela v kolektivu; - znanje najmanj enega tujega jezika; Ob prijavi mora kandidat predložiti program razvoja zavoda. Vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev s kratkim življenjepisom sprejema KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE, IMENOVANJA, PRIZNANJA IN NAGRADE MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE CELJE, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje, v 10 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni po obravnavi na seji Mestnega sveta Mestne občine Celje. Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade Št. 22.-31. maj 2001 REPORTAŽA 13 Paradiž med paradižniici - Bili smo med celjskimi vrtičkarji - Dva tisoč tolarjev za 75 kvadratov slovenske žemljice Lepega majskega dne je bi- lo, ko smo bili v gosteh pri ljudeh, ki dobršen del življe- nja preživljajo v prav poseb- ni skupnosti. Ta je nastala na griču Golovec v Celju in po- stala pravi mali raj za ljudi, ki jim krpica zemlje nudi niarsikaj. Majhne barake, postavljene druga za drugo v vzporednih vrstah, imajo vsaka svojo števil- ko, vsaka svoj vrt in vsaka svoje stanovalce. Ti vsak dan pridejo in vsak dan odidejo, od spomla- di do pozne jeseni, ko je treba v zemljo kaj dati, jo negovati in jo zalivati, sproti pobirati pridel- ke, ter jo na jesen pripraviti na naslednjo vrtičkarsko sezono. Letošnja je že tretja. Baraki, vsaka ima dva vhoda in dva najemnika, se bolj poda ime hiška. Vsaki hiški pritičeta dva vrtova, za vsakega najem- nika 75 kvadratnih metrov zemlje in dobra dva kvadratna metra strehe nad glavo. Zani- mivo je videti, kako so si na- jemniki (okoli petdeset jih je) uredili te svoje prostorčke. Znotraj hišk je tisto, kar je najbolj nujno, naprimer ku- hinjska in jedilna posoda ter pribor,"pa kakšna mini miza in police. Vse ostalo je zunaj, ob hiški. Tam se vse dogaja; tam je nadstrešek, je brajda za senco, je cvetje, pa miza in okrog nje stoli ali klopi, tam je tudi me- sto, kjer se kuha in peče na plinskem gorilniku ali ognju. In potem diši naokrog. Tisti, ki si skuha kavico ali si natoči p^ačo, bo vedno povabil k sebi najbližjega soseda, včasih več sosedov, ki po opravljenem de- lu pogosto sedejo skupaj, se pogovorijo, poveselijo in na večer odidejo vsak na svoj dom, v stanovanjske bloke, med beton in na asfalt. Prijetno utrujeni so, vedoč, da jim bo delo na zemlji prineslo pridel- ke in zmanjšalo stroške v pra- viloma zelo skromnem družin- skem proračunu. Pridelajo vse, kar se na vrtu pridelati da, zemlja je dobra, le zalivati jo je treba skrbno. Voda za to je kapnica ali pa tista iz bližnjega potoka Ko- privnica. Mnogi med njimi so brez služb, na spiskih zavoda za zaposlovanje. Še nedavno tega so bih zaposleni, potem je podjetje pobral stečaj in posta- li so tehnološki viški. Ker so prestari za novo zaposlitev, so brez upanja, a kljub temu ča- kajo. Ostali so upokojenci z nizkimi pokojninami, ki jim pridelki z vrta prav tako omo- gočijo lažje preživetje. Ker pa so kot brezposelne osebe odri- njeni od družbenega dogaja- nja, jim skupnost na Golovcu, ki jr pripadajo z vsem srcem, ogromno pomeni. So enaki med enakimi, vsak z enako kvadraturo zemlje in enako kvadraturo preživetja. Večina jih je nekoč prišla k nam iz raznih koncev nekdaj skupne domovine in prav vsi so prišli k nam iskat lepši jutri. Danes jim je občina odmerila vsem enako letno najemnino, dva tisoč slo- venskih tolarjev za 75 kvadra- tov slovenske žemljice. Povsod, kjer smo se ustavili, so nas toplo sprejeli in nam pripovedovali svoje zgodbe iz preteklosti in sedanjosti. Ne- katere so zares zelo grenke, druge optimistične, tretje zelo realistične, vsem pa je skupen zaključek: na tem mestu so radi, med temi ljudmi so sreč- ni, v naravi in na zemlji, ki jo obdelujejo, pa najlažje in naj- hitreje pozabijo na vsakdanje skrbi. To je njihov raj. MARJELA AGREŽ Foto: GREGOR KATIC Milan Krljanovič je član režijskega odbora skupnosti vrtičkarjev na Golov- cu: »Naši člani pridelujejo vse, kar zraste na vrtu ali njivi, od krompirja, kumaric, pese, korenja, peteršilja in solate do fižola, graha, paradižnika, malin, jagod itd. Vsi gojijo tudi cvetje. Še nikoli ni prišlo med nami do kakšnega spora, vse težave rešujemo sproti in si med sabo pomagamo. Zame je to kraj, kjer si z delom v naravi zdravim že precej načete živce in kraj kamor se lahko zatečem pred vsakodnevnimi skrbmi ter negotovostjo. Z ženo imava dva otroka, eden je osnovnošolec, drugi maturant, oba pa sva na čakanju. Nekaj čez štirideset jih imava, a sva za slehernega delodajalca že prestara. Tudi zame je tale vrtiček edini raj na zemlji.« 'barija Brzaj In Antonija Kelher sta dobri prijateljici že polnih štirideset let. Na vrtu se dobivata skoraj vsak dan, skupaj delata in se veselita pridelkov. Povedali sta nam, da se v skupnosti vrtičkarjev vsi lepo razumejo, da si Pomagajo med sabo in se družijo. Ker je okrog vsake hiške vinska trta, sta nas v imenu vseh vrtičkarjev povabili na skupno trgatev grozdja. Zvonko Novačan vse sam pridela in potem pridelke nese domov ter si sam skuha kosilo, večerjo. Nikogar nima, s komer bi lahko pridelke in veselje delil. Mi smo ga zmotili v trenutku, ko je zatiral škodljivce. Št. 22. - 31. maj 2001 14 INFORMACIJE Zvezda je rojena! v soboto, 2. junija bodo v Termah Olimia v Podčetrtku na skoraj 2000 m^ odprli največje vodno zabavišče daleč naokoli V Termalnem parku Term Olimia, ki so ga poimeno- vali Aqualuna, je kar 1900 m^ novih vodnih površin, sprostitveni bazen s 25 vodno-zračnimi masažnimi šobami ter dva »pljusk bazena« za vodne atrakcije z vodno gobo. Otroci se bodo gotovo razvesehh dveh novih bazenov z vodnim igriščem, gradom in dvema vodnima drčama, kjer bodo pripravljah otroški zabavni vodni program. Gostje bodo lahko izbirali med vožnjami po devetih »aquaganih«, »spiralni pletenici«, »boa vodni stezi«, »drop stezi« in dvema »kamikaza stezama«. Čarobno vzdušje bodo na plesišču pričarali vodni efekti in am- bientalna nočna osvetlitev. Dnevni zabaviščni klub in nočni bar ter vrhunski spektakli pa bodo zagotovili nepozabna doživetja počitnic. V Termalnem parku Podčetrtek so poskrbeli tudi za bogato gostinsko ponudbo s »Free flow« restavracijo, Aperitiv barom, trgovinami in okrepčevalnicami. Tudi gostje v hotelih in apartmajih Term Olimia ne bodo prikrajšani za obisk adrenahnskih stez, saj jim bodo ob svojem obisku podarih en brezplačen vstop v Termalni park. Termalni park Aqualuna v Termah Olimia bo odprt vsak dan od 8. do 20. ure, ob posebnih priložnostih pa bodo pripravili tudi nočna kopanja vse do 24 ure. Kot so zapisali v Podčetrtku, največje vodno zabavišče daleč naokoli zagotavlja veselje za vse poletne želje - za odrasle in otroke, za rosno mlade in znova pomlajene, za živahne in zadržane, za zaljubljene in zapriseženo samske... Se vidimo na velikem pljusku poletja!! Aqualuna, Termalni park Podčetrtek pričakuje prve obiskovalce, ki bodo zaplesali vodni ples. - Št. 22. - 31. maj 2001 Otroška domišljija je neizmerna, zato so v Termalnem parku poskrbeli tudi za najmlajše, ki bodo lahko izbirali med vožnjo po toboganih, obiskom pravljičnega gradu ali igro v otroških bazenčkih. »Vodna drča«, »spiralna pletenica«, »boa vodna steza«, »drop steza« ter »kamikaze steze« so pripravljene na sobotno otvoritev, ko jih bodo preizkusili najpogumnejši. INFORMACIJE 15 MODRI TELEFON Prepoved poslovanja na vrtu Bralka Novega tednika iz Nove vasi je na modri telefon naslovila vprašanje, kdo, če sploh kdo, je dovolil lastniku lokala Hand Bali v Ulici mesta Grevenbroich, da je povečal teraso pred lokalom. To je sto- ril na ta način, da je odstranil tam stoječa korita za rože. Zanima jo tudi, če ima lokal sploh dovoljenje za poslova- nje na vrtu oziroma terasi. Vodja Tržne inšpekcije RS, enote Celje, Peter Krempuš, je povedal, da so opravili inš- pekcijski ogled in ugotovili, da Handball bar, katerega last- nica je Mojca Kralj Čater, ni- ma dovoljenja za opravljanje obrti na vrtu. Lastnici so izdali prepoved opravljanja tovrstne dejavnosti do pridobitve us- treznih dovoljenj, prijavili pa so jo tudi sodniku za prekrš- ke. (stab) Kdo bo preprečil dirke Bralka Novega tednika ki živi ob Ljubljanski cesti v Celju, sprašuje pristojne, kdaj in kako bodo slednjič preprečili dirke avtomobili- stov in motoristov po tej ce- sti. Vozniki namreč ne spo- štujejo veljavnih omejitev hitrosti, v bližini šole so tudi odstranili hitrostno oviro, ki je vsaj malo umirila promet. Bralko zanima zakaj, in še, zakaj tudi policistov z radar- jem ob tej cesti ni videti. Iztok Uranjek, v Mestni ob- čini Celje zadolžen za promet odgovarja, da so hitrostno ovi- ro v bližini šole odstranili, ker so ugotovili, da je rešitev ne- primerna. Naročili so tudi študijo, kako drugače, na veli- ko bolj primeren način umiri- ti promet. Na omenjenem od- seku Ljubljanske bodo tako predvidoma že poleti arhitek- tonsko zožali vozni pas z ne- kakšno šikano. Projekt je že potrjen, trenutno pa izbirajo izvajalca del. Inšpektor za promet Franci Klanjšek s policij- ske uprave Celje pa dodaja, da policisti nadzirajo pro- met po Ljubljanski ulici, najmanj enkrat dnevno, pa tudi pogosteje. Na ta račun so že tudi dobili pritožbe zaradi preostrega policij- , skega nadzora. (stab> Ali je kaj vremena v Celju? Gospo Pušnik iz Nove vasi je zanimalo, zakaj RTV Slo- venija ob sobotah, nedeljah in praznikih ne objavlja vre- nfenskih podatkov iz Celja. Za odgovor smo se obrnili kar na Hidrometeorološki za- vod Slovenije, kjer nam je Andrej Velkavrh zagotovil, da RTV Slovenija pošiljajo (ta pa jih objavlja) podatke o vreme- nu v Celju tudi v omenjenih dneh, le da manj pogosto kot pa ob delovnih dneh. Vreme- narji imajo v Celju vremen- skega opazovalca in avtomat- sko vremensko postajo, ki sporočata podatke, tako da so ob koncih tedna in praznikih na voljo vsaj podatki z avto- matske merilne postaje. Do prihodnjega četrtka bo vaše klice na Modrem telefonu sprejemala no- vinarka Alma Maruška Sedlar. Na telefonsko številko 031/569-581 jo lahko pokličete vsak dan med 10. in 17. uro, svoja vprašanja za Modri telefon pa lahko med ponedeljkom in petkom do 17. ure zastavite tudi po telefonu 42-25-000. Mednarodni konjeniški turnir v preskakovanju zaprek NOVO CEUE 2001 od 8. do 10. junija 2001 v parku pred dvorcem NOVO CEUE Program: Petek, 8. junij: od 11. ure do 15.30 tekmovanje v preskakovanju zaprek višine od 80 do 120 cm; od 18.30 spretnostna vožnja kočij - dvovprege sobota, 9. junij: od 9. do 14.30 tekmovanje v preskakovanju zaprek višine od 100 do 130 cm; ob 18. uri tekmovanje JACK POT nedelja, 10. junij: od 9.30 do 18. ure tekmovanje v preskakovanju zaprek višine od 120 do 150 cm; ZABAVNI PROGRAM: v petek zvečer: zabava z ansamblom SHOW MIX sobota zvečer: zabava z Vilijem Pesnikom V dvorcu Novo Celje ves čas razstava slik s tematiko konji. Možno bo jahanje ponijev. Organizator: Konjeniško društvo Pegaz Žalec, Občina Žalec objavlja zbiranje ponudb za prodajo zazidljivih površin v 4. nadstropju Garažno poslovnega objekta Glazija, Ljubljanska 20, Celje 1. Predmet prodaje so površine v 4. nadstropju Garažno poslovnega objekta Glazija, predvidene za pozidavo: - površine, zgrajene do III. gr. faze (talna bet. plošča, nosilna jeklena konstrukcija, streha, stopnišče, dvigala, kotlarna, priključki za vodo in elektriko, dostop iz garažnega dela objekta), v izmeri 679,95 m^ - terasa 318,19 m^ - 26 garažnih mest, neto površina 308,10 m^ - pločnik ob parkirnih mestih 95,21 m^ Skupna površina 1.401,45 m^ V pozidavo je mogoče zajeti tudi površino garažnih mest ob površinah iz 1. alinee. Prav tako je mogoče pridobiti pod istimi pogoji še dodatna garažna mesta v 4. nadstropju ; 2. Na teh površinah je mogoče zgraditi: - poslovne prostore, namenjene za pisarne, kulturne dejavnosti, rekreacijo, turizem, šport - poslovne prostore, namenjene za lahko proizvodno dejavnost, ki ne bo obremenjevala okolja - nadstandardna stanovanja po že izdelani zasnovi, sedem enot, s površino od 70 do 90 m^, z velikimi terasami in lastnimi parkirnimi mesti - drugo, skladno z obstoječim zazidalnim načrtom; 3. Površine v sedanjem stanju skupaj z infrastrukturo so bile tehnično prevzete in za objekt kot celoto izdano uporabno dovoljenje štev. 35102-482/99(210/98,526/96)-02/N z dne 8.6.1999; 4. Na zahodni strani garažne hiše se predvideva gradnja stanovanjsko poslovnega objekta, kar bo za izbrano lokacijo pomenilo razširitev poslovnih možnosti; 5. Pri izdelavi projekta finalizacije zg. površin je potrebno upoštevati pogoje lokacijskega dovoljenja in soglasij za objekt kot celoto. Upoštevati je treba tudi projektno zasnovo objekta s podanimi arhitekturnimi elementi ter pridobiti k projektu finalizacije soglasje projektanta osnovnega objekta; 6.Ponudbena cena: - površine, zgrajene do III. gr. faze 1.000,00 Dem / m^ - terasa, pločnik 750,00 Dem / m^ - parkirna mesta 13.700,00 Dem / PM V tej ceni je zajeta gradbena cena za sedanje gradbeno dokončanje, komunalni prispevek in elektroenergetsko soglasje; V primeru, da bo kupec spremenil površino garažnih mest v poslovne površine, mora poravnati še razliko v komunalnem prispevku med garažnimi in poslovnimi površinami; 7. Prodajalec prevzame tudi pridobitev gradbene dokumentacije za izvedbo finalizacije in samo izvedbo finalizacije v imenu in za račun investitorja; 8. Površine iz točke 1. se prodajajo predvsem kot celota. Možna pa je tudi prodaja v treh, približno enako velikih funkcionalnih enotah, ki so med seboj ločene z dostopi do dvigal in kotlarne; 9. Merila za izbor najugodnejšega ponudnika so : - ponujena cena višja od razpisane; - obseg nakupa ( celota, ena enota ); - predvidena namembnost bodočih prostorov in vključevanje te namembnosti v obstoječe okolje ; - rok pričetka in konca gradnje; 10. Način plačila, rok plačila, zavarovanje plačila in drugo v zvezi s tem bo predmet vsakokratne kupoprodajne pogodbe; 11. Davek na promet nepremičnin, notarske stroške in stroške vpisa lastništva plača izbrani ponudnik; 12. Kupljene površine se bodo vpisale v zemljiško knjigo v obliki idealnega solastniškega deleža; 13. Kot kupci lahko sodelujejo fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije in pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji; 14. Pisne ponudbe se pošljejo na naslov : Posest d.o.o. Vrunčeva 1, 3000 Celje, najkasneje do 30:6.2001; 15. Prodajalec bo o izboru najugodnejšega ponudnika odločil v roku 15 dni od dne prispetja ponudb; 16. Prodajalec si pridržuje pravico, da v primeru neustrezne dejavnosti ali drugih neustreznih meril ne izbere nobenega ponudnika; 17. Za vsa pojasnila, pregled obstoječe dokumentacije in ogled objekta se oglasite na sedežu prodajalca oz. po tel. od 8,00 do 16,00 ure. POSEST, podjetje za trgovino, inženiring in posredovanje d.o.o., Vrunčeva 1, Celje tel.: 03 428 2550, fax: 03 428 2562 Št. 22.-31. maj 2001 16 ŠPORT Zvestoba preko roba Pet novincev, pet odhodov pri Celju Pivovarni Laško - Toneta Turnška je navdušil Jackson Richardson v nedeljo je Tone Turnšek v Slovenj Grad- cu deloval zelo srečno. Imel je tri razloge: pokalni naslov celjskih rokolnetašev ter na- slova državnih prvakov nogometašev Mari- bora Pivovarne Laško in splitskega Hajdu- ka. Sprejel nas je v torek v svoji pisarni, ki jo krasi fotografija stare laške sodarne iz leta 1938. Nastala je dve leti pred njegovim rojs- tvom. Zdaj je vse drugače, Pivovarna Laško pa je slovenski pojem športnega donatorstva. Fi- nanciranje ste razširili tudi izven naših meja? Smo pred podpisom petletne pogodbe z NK Hajduk preko Jadranske pivovarne. Zadnja nedelja je bila res čudovita. Naši paradni konji so zmagali. Moja ljubezen ostaja v celjskem rokometu. Kar nam je uspelo v zadnjih desetih letih, je težko ponovljivo. 20 domačih zvezdic in petkrat zapored tretje do četrto mesto v Evropi - le mlajše generacije bodo morda doživele v prihodnosti enak podvig. A z leti se je okolje kar navadilo na uspehe. Opažam, da jih v Sloveniji ne cenijo zadosti. Več u.gleda imamo v tujini. Ste zato razočarani? Seveda, a sem dejstvo vzel v zakup. Imeti moraš konjsko voljo, da nekatere stvari prebo- liš in še vodiš klub. Upam, da bo prišel naš pravi trenutek. Še uživate na tekmah lige prvakov? Ne. Včasih le na kratko. Na- slednji dan prinaša nove skr- bi. A šport, če ga imaš rad, nudi ogromno lepih trenut- kov, ki jih na drugih področjih ne najdeš. Pridejo tudi razoča- ranja, ko bi pustil vse skupaj. Prespim nekaj noči in se »dvignem«. Spet ste zgradili strašno ekipo! Odkrit bom. Dogovorili smo se z vratarjem, Hrvatom Mariom Kelentričem, Jugo- slovanom Žikico Milosavlje- vičem, Belorusom Sergejem Rutenkom ter Markom Oštir- jem in Janijem Čopom. Pri slednjem je vmes še zdravniš- ki pregled, pogodb pa še ni- smo podpisali. Moštvo bo ka- kovostnejše. Kdo zapušča Golovec? Mustafa Torlo, Stanislav Ku- linčenko, Alvaro Načinovič, Rok Praznik in Robi Šantl. Med največje »okrepitve« pa sodi Aleš Pajovič! Se stri- njate? Prav gotovo, saj smo naredi- li vse, da ostane, skušali pa ga bomo prepričati, da podpiše novo pogodbo. Pajo je pose- ben primer. Po mojem mne- nju je storil nepremišljeno po- tezo. Zanj bi bilo pametno, da bi se premislil. Ponudili mu bomo primerno ceno, da fi- nančni položaj dokončno reši že v Celju. Pred njim je še vsaj 15 sezon, od tega 10 let v tujini, ki se je bo še naveličal. Španski Ciudad Real ga je na vsak način želel že letos, pr- votno skromno odškodnino je preko madžarskega mene- džerja nekajkrat zvišal. Tudi 200 ali 300 tisoč nemških mark nas ne bi omajalo. Odlo- čili smo se za domače kako- vostno ime, in ne za denar, s katerim pa sicer ne bi dobili ustrezne zamenjave. V kolikšni meri je »primer Pajovič« vplival na vas? Vsem igralcem bomo kmalu ponudili podaljšanje pogodb za tri leta. S podpisom bodo dokazali zvestobo, ki si je že- limo do roba in še več. Kdor tega ne bo storil, bo prost čez leto dni. Sprememb očitno ne bo na klopi. Glede trenerja Josipa Šoja- ta: zakaj ne bi ostal? Stabilizi- ral je vzdušje v slačilnici, ki je pri Seadu Hasanefendiču»pe- šalo«. Res pa je, da so stroka in igralci krivi za poraza v polfi- nalu. A na celjski klopi niko- mur ni lahko. Športni direk- tor Slavko Ivezič, ki se je us- trezno vživel v novi vlogi, os- taja pri nas. Slovenski trenerji prilož- nosti v ligi prvakov še niso dobili? Dva sta jo odklonila. Pred ini- nulo sezono sem se že dogovoril s Tonetom Tisljem, a se je pre- mislil. Miro Požun pa je dejal, da ima obveznosti pri Gorenju. Opcije ostajajo odprte. Je mnenje, da ste eden naj- bogatejših klubov, zmotno? Najbrž, saj z okoli 300 mili- joni tolarjev proračuna niti približno ne moremo konku- rirati Barceloni, Kielu, pa še nekaterim španskim in nemš- kim klubom. Dvorana? Po zaslugi Bojana Šrota in Ivana Pfeiferja smo našli do- govor s celjsko občino, ki pla- čuje stroške dvorane. Skušali bomo povečati zmogljivosti Golovca v okviru sedanjih mer dvorane. Osebno menim, da je gradnja novega objekta časovno odmaknjena. Sistem lige prvakov ni po vašem okusu. Kaj storiti? Ne vem več. Kajti medna- rodna rokometna organizaci- ja je zelo okorela, posebej v primerjavi z nogometno ali košarkarsko. Želimo uveljavi- ti vsaj dve skupini s po osmimi klubi, a nam očitno še nekaj časa ne bo uspelo. Vse kaže na zasuk šele v sezoni 2003/ 2004. Po drugi strani pa je resnično težko poenotiti inte- rese. Nemcem in Špancem je liga prvakov celo balast, Skan- dinavci nimajo denarja, Slo- venci, Hrvati, Madžari, Italija- ni, Avstrijci in ostali pa smo premalo vplivni. Nihče ni pričakoval razha- janj s Florijani, ki so celo »boj- kotirali« prvi polčas tekme DP s Preventom. Za kaj gre? Moram se jim zahvaliti za dosedanjo pomoč. Nekajkrat so bili, predvsem v Golovcu, prav veličastni. Dolgo časa so bili vzor tako mariborskim kot ljubljanskim navijačem. V zadnjem času pa smo pri njih opazili pretirano pijančeva- nje, neokusno navijanje, pre- tepe... Zagotovo bomo s skup- nim dogovorom stvari uredili. Če izvzameva vaše varo- vance, kdo vas je najbolj navdušil na parketu? Jackson Richardson. Port- land je z nakupom napravil fantastično potezo in z novo »dušo« postal evropski prvak. In zadnjič: kako je v Go- lovcu prišel v finale? Imeli smo izjemno prilož- nost. Moteč faktor je bil spol- zek parket, ki pa ne sme biti naš izgovor, saj je drselo tudi tek- mecem. Uprava je storila vse tudi po finančni plati, a ni šlo. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ Rutenko do Oštirja, zadnjič v velenjskem dresu. »Kdor ne skače, ni za Cele, hej, hej, hejtc Do pričakovanega slavja brez večjih težav - Junaki tudi Velenj čani Polfinalna tekma med go- stiteljem Preventom in Gore- njem je bil uvod zaključne- ga turnirja - gledalci so na- mesto predjedi dobili posla- dek. Velenjčanom se nasled- nji dan utrujenost ni pozna- la v prvem polčasu, potem pa so počasi popuščali razigra- nim Celjanom. Najboljši vratar turnirja je bil seveda Dejan Peric, za naj- boljšega igralca pa so izbrali Romana Pungartnika. Pivo- varji so na finalni tekmi zab- lesteli z izjemnim izkorist- kom meta: Stefanovič 5-5, Vugrinec 8-10, Pungartnik 9- 12, Pajovič 4-5, Tomšič 2-2, Gajič 1-1. Do 20. minute so za 11 golov porabili le en strel več. Velenjčani so jih do- končno razkačili z izenače- njem na 16:16. Sledil je delni izid 5:0, ko je Pungartnik za- del celo z igralcem manj in pravega odpora je bilo konec, čeprav je Pajovič kasneje ne- razumljivo prejel rdeči kar- ton. Gorenje bo nastopilo v pokalu pokalnih zmagoval- cev, z močno spremenjeno zasedbo. Foto: GK »Že dalj časa razmišljam o opravičilu. Vem, da z besedami ne morem popraviti stvari, ki sem jih storil. Hočem samo, da tudi vi veste, da me je močno sram obnašanja, ki ste ga bili deležni na tekmi z moje strani. Vem, da to ne sodi na športna igrišča in da tega ne bi smel storiti. Zato se vam in vašim članom opravičujem za neljubi dogodek,« je Florijanom pred dnevi zapisal slovenski reprezentant Andrej Kastelic po tekmi Mobitel Prule - Celje Pivovarna Laško. Celjsko moštvo z leve: Peric, Načinovič, Lorger, Šerbec, Kulinčenko, Kokšarov, Bedekovič, Vugrinec, Žvižej, Gajič, Praznik, Torlo, Stefanovič, Pajovič, Pungartnik. NA KRATKO Celje: Na mednarodnem ka- rate kofukan turnirju so za reprezentanco Slovenije zma- gali Žalčana Matjaž Končina in Damir Vrbanič ter Petrov- čana Asja Pešec in Mitja Stiso- vič. Za ekipno prvo mesto so svoj delež prispevali še Teja Šavor (2.) ter Celjan Tadej Lešer in Polzelan Damjan He- rodež (3. mesti). Grevenbroich: Mladinska nogometna Reprezentanca MNZ Celje je še četrtič zapo- red osvojila 1. mesto na med- narodnem turnirju. V selekci- ji Franca Nežmaha in Franca Oblaka, ki je v finalu s 3:0 premagala ekipo Duisburga, so bili: Adam, Kijanovič, Mu- jakovič, Nišandžič, Petrušič, Šehič, Šmon (Rudar), Apšner, Pokleka (Esotech Šmartno), Bojovič, Gobec, Klopotan, Primožič, Vrenko (CMC Pub- likum) in Primožič (Dravi- nja). Po 4 gole sta dosegla Šmon in Nišandžič. Schmiedefeld: Na superma- ratonu (75 km)'je Marko Voj- ska, član Društva maratoncev in pohodnikov Celje, osvojil 6. mesto v absolutni kategori- ji, v,svoji pa 2. Vodil je do 60. kilometra, zaradi napake or- ganizatorjev, ki so ga speljali na napačno pot," pa mu je mor- da celo ušla skupna zmaga. Celje: Petega vzpona na Celjsko kočo se je udeležilo 135 pohodnikov, 140 kolesar- jev in 45 tekačev. Progo, dolgo dobrih 7 kilometrov s 440 metri višinske razlike, je dru- gi prekolesaril Damjan Utran- kar, tretji pa je bil Bojan Loč- nikar (oba ŠD Celjan). (J.K.) Casavio: Celjski triatlonec Nino Cokan je med 600 tek- movalci zasedel 34. mesto v svoji kategoriji, absolutno pa je na cilj prispel 90. V Poreču je bil 13. na tekmi, ki je štela za slovenski pokal. Celje: V petek bosta štart (17.) in cilj Olimpijskega te- ka na parkirnem prostoru pri Giga Športu. Dolžini prog proti Šmartinskem jezeru bosta 8 in 4 kilometre. Štart Binkoštnega pohoda v sobo- to v Pečovniku bo »drseč«, med 18. in 20.30 uro. Proga do Pilštanja vodi preko Celj- ske koče, Svetine, Šentruper- ta, Dobja in Planinske vasi, za povratek pa bo zagotov- ljen prevoz. Rimske Toplice: Na odpr- tem igrišču pri OŠ Antona Aš- kerca bo Sekcija nenavadnih športov pri društvu za telesno vzgojo Partizan organizirala »Živi šah 2001«. V vlogi živih figur bodo učenci. St. 22.-31. maj 2001 ŠPORT 17 Na Skalni kleti zelo zadovoljni Celjani uresničili vse načrte-Bo Rudar dobil kompas? Letošnja prva slovenska nogometna liga še nikoli ni bila tako zanimiva, obenem pa je doživela kopico kritik. Upravičenih? Večinoma smo spremljali igro celjskega nioštva - pri tem ni kaj pri- pomniti. Trener Marijan Pu- šnik je vedel, kaj počne. Tve- gana, a privlačna igra ga je včasih razočarala, večkrat pa je pripeljala do lepih zmag. Bistveno je, da nedo- rečenosti mlado moštvo ni poznalo. Za gledalce Direktor kluba Darko Klarič ubira sadove potrpežljivosti. V začetku devetdesetih je na Skahio klet zvabil veliko zna- nih, izkušenih igralcev, a ne zvezdnikov. S celjskim ka- drom se je Publikum dvakrat prebil v finale slovenskega po- kala, izkusil Evropo, s tem pa se je tudi končalo. Milovan Tarbuk je kasneje člansko moštvo osvežil z domačim podmladkom, Klarič pa je po- mislil, da že velja poskusiti z naskokom. Sicer preverjeni Stanko Poklepovič v krajši avanturi kakovostnih spre- memb ni prinesel. Po tavanju sem in tja se je na nek način vrnila Tarbukova filozofija, a z energijo nabitim koroškim trenerjem Marijanom Pušni- kom. Mladi, veliko teka, od- prta in napadalna igra, to so spet celjski aduti. Gledalci spet uživajo, a saj ni čudno, ko pa so v moštvu mladi repre- zentantje Slovenije (in Make- donije), dva izkušena tujca, in Gregor Blatnik. Odigral je se- zono kariere, svoje zadnje be- sede pa zagotovo še ni izrekel. A kljub vsemu je gledalcev malo. Povprečje sicer raste. Cilji izpolnjeni Tako trdi Darko Klarič; »Osebno sem izjemno zadovo- ljen. Osvojili smo začrtano 5. mesto v državnem prvenstvu. Četudi bi bili šesti, ne bi bil razočaran. Nasmihalo pa se nam je celo 4. mesto. V poka- lu pač ni šlo, Olimpija nas je izločila šele po podaljšku. Šolski nogometni center je za- živel v polni meri. Vzpostavili smo želeni sistem dela v klu- bu. Na področju infrastruktu- re je bil storjen velik korak. Temeljni kamen za tribune na Hudinji naj bi bil položen no- vembra, tako da čez dobro leto pričakujemo selitev. Do- segli smo veliko golov, igrali smo privlačno za gledalce.« Novo moštvo Sedanjega moštva najraje sploh ne bi spreminjali, a v nogometu so številne spre- membe skoraj zakon. Kaj bo z Damirjem Pekičem, ki lahko pogodbo z Mariborčani tudi prekine, ob odškodnini seve- da? »On odloča, on izbira. Če bo želel ostati, se bomo pogo- varjali o odškodnini Maribo- ru. Nekako logično bi se mi zdelo, da bi se vrnil v Ljudski vrt. Na Skalni kleti se je uve- ljavil in upam, da bo zanj minula sezona ostala nepo- zabna,« pravi Klarič. Odškod- nina za najboljšega strelca lige Simobil je celo 250 tisoč mark. Poznavalci pa pravijo: samo! Po nekaterih informa- cijah bi Pekič lahko nastopil v pokalu Intertoto, v nadaljeva- nju pa tudi v kvalifikacijah za ligo prvakov v vijoličastem dresu. To, kar manjka Celjanom in Šmarčanom (tri kroge pred koncem druge lige tik za vodilnimi Kranjčani), naj bi imeli v Velenju v izobilju. Odvisno od rudniških injek- cij, ki pa postajajo manj obilne. A Ob jezeru ni kom- pasa. Usoda trenerja Edina Osmanoviča ni znana: »V Murski Soboti je Mura na silo zmagala v zadnjih se- kundah. Sicer smo s sezono zadovoljni.« Rudar je kon- čal na 8. mestu, je najvišji na lestvici klubov z negativ- no razliko v zadetkih. Celje je že obiskal Denis Srša, mladi igralec iz Jareni- ne, ki pa prvemu moštvu še ne bi koristil. Usmeritve Na eni od novinarskih kon- ferenc med sezono je Darko Klarič 'odkrito klofutnil nekaj celjskih podjetij, ki ne želijo pomagati nogometu.^»Po pro- vokacijah iz močnih nogo- metnih sredin, če se bomo res bojevali za naslov prvaka v naslednji sezoni, sem ugoto- vil, da smo organizacijsko za to že sposobni. Privabimo lah- ko prave igralce, a tega ne bomo storili, če jih ne more- mo redno plačevati. Problem je torej denar! Če bi se pojavil le še en pokrovitelj, bi takoj povečali apetite. No, na četrto mesto bomo že ciljali.« Ni odmora Igralci bodo imeli sila malo odmora, pred vodstvom kluba pa so kot običajno najtežji dnevi. Drugi danski predstav- nik v pokalu hitertoto in obe- nem tekmec CMC Publikuma je Aarhus. AGF 1880 je deset let član danske super lige, tre- nutno na 9.mestu v DP, po zmagi pri Odenseju s 4:0. Če Strelci CMC Publikuma so bili: Damir Pekič 23 golov, Oliver Bogatinov 9, Boštjan Žnuderl 6, Dominik Berš- njak 5, Vladislav Lungu 4, Aljoša Sivko 2 in Veliče Šu- molikoski 1. bodo Danci ugodili celjski že- lji (ki je povezana s stroški oziroma čarterskim pole- tom), bo tekma v Aarhusu čez 16 dni, povratna pa v nedeljo, 24.junija. D.Š., Foto: GK Aleksander Radosavljevič je za CMC Publikum odigral vse tekme. Megla v Laškem Za košarkarji iz Laškega je najslabša sezona v 1. ligi Cilji košarkarjev pred sezono v Laš- kem so bili jasno zastavljeni, a so ostali neizpolnjeni. Tisti, ki so pričakovali uvr- stitve v finale pokala Slovenije in finale končnice državnega prvenstva, so bili po odhodu trenerja in nekaj zvenečih igral- skih imen, očitno v hudi zmoti. Pivovarji se v pokalu niso prebili niti do zaključne- ga turnirja četverice, v prvenstvu pa. so osvojili skromno četrto mesto, ki nika- kor ne more zadovoljiti ambicij kluba, da o katastrofalnih predstavah v pokalu Saporta niti ne govorimo. Razlogov za neuspehe, le sezono po igra- nju v evropski ligi, je verjetno precej. Očitno so v klubu ponovno napravili napa- ko že v začetku leta, ko je prišlo do korenitih sprememb v igralskem in stro- kovnem kadru, prišlo pa je tudi do razha- janj v upravi Iduba. Novi trener Boris Zrinski se po uspešnem devetletnem delu na Polzeli, v Laškem nikakor ni znašel in čeprav naj bi v klub prišel za dalj časa, v njem ni dočakal niti konca prve sezone. '^Enostavno sem ugotovil, da nismo za skupno delo. Moštvo ni bilo homogeno, Sociološko ni sodilo skupaj, v njem ni bilo prave odgovornosti. Ekipa očitno tudi ni bila pripravljena na nekatere spremembe. 'Nostalgija za Goljovičem, Hafnarjem in l^achbarjem je bila prevelika. Kljub temu 'o niso izgovori za slabe rezultate, saj ta ®kipa sodi vsaj na tretje mesto v Sloveniji. 'Nekatere stvari mi v bistvu še sedaj niso lasne, saj sem v Laškem delal enako kot na Mzeli, kjer uspehi niso izostali. Tudi med '^ipanom in mano ni bistvenih razlik v Pojmovanju košarke. Lahko rečem, da ni- srno delali slabo, a pravega sodelovanja. Predvsem pa rezultatov, nikakor ni bilo,« je sezono KK Pivovarne Laško ocenil Zrinski. Mnogi so mu očitali predvsem, da nikakor ni uspel povezati ekipe na igrišču, pred- vsem pa v garderobi, saj so se pojavljale številne težave, v nekaterih primerih je prišlo celo do fizičnega obračunavanja, navijači pa se še kako spominjajo tudi verbalnega konflikta z Elvirjem Ovčino, kjer je prišla pod velik vprašaj avtoriteta trenerja. »Dejstvo je, da večina igralcev niti približno ni dajala tistega, česar so sposob- ni. Težko rečem, da je za nastali položaj kriv Ovčina, saj je bil dolgo časa poškodo- van in ga niti ni bilo v ekipi, pa stvari niso bile nič drugačne,« je o tej temi povedal Zrinski, ki je skupaj z upravo v prestopnem roku v klub pripeljal Sama Udriha, Elvirja Ovčino, Slavka Duščaka, Jureta Eržena in med sezono še Primoža Broliha, ki niso dostojno zamenjali predhodnikov. »Za igro Udriha so bila značilna velika nihanja, kar prav tako pripisujem lanski poškodbi. Duš- čaka je težko oceniti, saj je v evropskih tekmovanjih kazal bistveno več kot doma. Eržen se je po dobrem začetku povsem izgubil in veliko nihal v igri, toda dokazal, da v Laškem lahko igra, kar velja tudi za Broliha,« je še dodal Zrinski, ki trenutno razmišlja le o delu z reprezentanco, ki jo letos čaka evropsko prvenstvo. . Kakšna bo ekipa Pivovarne Laško v pri- hodnji sezoni, je v tem trenutku nemogoče napovedati, saj še ni znano ime novega trenerja, ki naj bi imel glavno besedo pri izbiri igralcev. Srečko Lesjak, ki je vodil moštvo v zaključku prvenstva, se zaradi delovnih obveznosti umika s položaja prve- ga trenerja. Pri izbiri novega se v klubu še vedno odločajo med Alešem Pipanom, Tomom Mahoričem, Ivanom Sunaro in Zoranom Martičem, čeprav je še najbolj realen izbor Aleš Pipan, ki zelo dobro pozna razmere v Laškem. Ekipo zanesljivo zapuščata tujca Elvir Ovčina in Ivo Nakič, v primeru ugodne ponudbe iz tujine pa od- hod napovedujeta tudi Ervin Dragšič in Slavko Duščak. Kmalu bo znano ali bodo v klubu podaljšali pogodbo s Primožem Bro- lihom, Goran Jurak, ki še ima pogodbo s klubom, pa si želi igrati v bolj ambicioz- nem klubu, a bo v Laškem skoraj zanesljivo ostal, kakor tudi Jure Eržen, Samo Udrih, Dragan Miletič in kapetan Mileta Lisica. Sodeč po napovedih pred sezono in končnih rezultatih, lahko mirno zapišemo, da so v mestu piva in cvetja letos prodajali me'glo, vanjo pa je še vedno zavita tudi večina imen, Id naj bi v prihodnji sezoni igrala v Treh lilijah. Že prej so se v klubu zanimali za najboljšega strelca lige Uroša Ivanoviča, nobena skrivnost pa ni, da bi v svojih vrstah radi videli tudi kakšnega ko- šarkarja Slovana, med katerimi so še naj- bolj zanimivi Smiljan Pavič, Aleksander Boisa (igralec Olimpije), Ernest Novak in Jaka Ukovič. DEJAN OBREZ PANORAMA NOGOMET I. SNL 33. krog: Korotan - CMC Publikum 1:2 (1:0). Bogati- nov (59), Beršnjak (68); A. Baranja (36). Mura - Rudar 2:1 (0:1). Lavrič (19); Ivanič (92), Baranja (95). Končni vrstni red: Maribor Pivovarna Laško 62, Olimpija 60, Pri- morje 56, Mura 51, CMC Pub- likum 50, Koper 46, HIT Gori- ca, Rudar, Korotan 43, Dom- žale 37, Dravograd 35, Tabor 28. II. SNL 27. krog: Elan Granit Com- merce - Esotech Šmartno 1:3 (0:0). Arlič (51), Smajlovič (72, 86). Dravinja - Nafta 1:0 (0:0). Štavbe (77). Vrstni red: Živila Triglav 66, Esotech Šmartno 53, Aluminij 51, Ja- dran Šepič 50, Elan Granit Commerce 48, Dravinja 38, Viator&Vektor, Livar Ivančna Gorica 36, Zagorje 34, Želez- ničar Ligro 33, Nafta 31, Fero- term Lenterm 27, Beltinci 21, Brda 14, Renkovci 12. III. SNL sever 24. krog: Zreče - Asfalti Ptuj 1:4, Mons Claudius - Us- njar 4:2, Vransko - Kozjak 2:1. Vrstni red: Asfalti Ptuj 62, Usnjar 49, Kozjak 42, Paloma 41, Krško 36, Mons Claudius 35, Zreče 29, Vransko 28, Ge- rečja vas 27, Stojnci 26, Rogo- za. Kovinar Mascom 25, Haj- dina 23, Fužinar 17. KOŠAm LIGA KOLINSKA Za 3. mesto, 3. tekma: Geo- plin Slovan - Pivovarna Laško 78:73 (59:52, 38:29, 26:21). Udrih 14, Lisica 11, Jurak 10, Eržen, Dragšič, Ovčina 8, Duš- čak 6, Nakič 5, Brolih 3. Končni vrstni red: 3. Geoplin Slovan, 4. Pivovarna Laško. rokomet""^ Pokal RZS Zaključni turnir (Slovenj Gradec) - polfinale: Celje Pi- vovarna Laško - Trimo 41:22 (20:13). Kokšarov 8, Pungart- nik, Stefanovič 6, Vugrinec, Bedekovič, Praznik 4, Pajo- vič, Tomšič, Žvižej 3. Prevent - Gorenje 22:29 (10:14). Ru- tenko 10, Kavaš 9, Kavtičnik 3, Plaskan, Sovič 2, B. Oštir, Gavriloski, Kukavica 1. Fina- le: Celje Pivovarna Laško - Gorenje 29:23 (15:13). Pun- gartnik 9, Vugrinec 8, Stefa- novič 5, Pajovič 4, Tomšič 2, Gajič 1; Rutenko, Sovič 6, Kavtičnik 3, Plaskan 2, Gaj- šek, Kavaš, M. Oštir, Kukavi- ca, Dobelšek, Štefanič 1. Končni vrstni red: Celje Pivo- varna Laško, Gorenje, Pre- vent, Trimo. DP ženskih dvojic: 1. Mari- ka Kardinar - Biserka Petak 945, 4. Grobelnik - Šeško 900, 5. Fidel - Podlesnik 900, 9. Strelec - Zupane 877 (vse Miroteks Celje). tmiiocom 1. celjska liga: Maček tisk - Robokom 2:4, Šmartno - Co- smos 0:3, Veflon - Skavti Poli- cija 2:1, Romida - Klateži 6:6, Koma - Pelikan 1:4, Prijatelji - Celjski grof 3:2. Vrstni red: Cosmos 22, Veflon 21, Pelikan 18, Šmartno 13, Robokom 11, Celjski grof 9, Klateži, Prijate- lji 8, Maček tisk 6, Romida 5, Skavti Policija, Koma 4. Občinska liga Štore: Laška vas - Gamsi 4:11, Sv. Lovrenc - Pečovje 3:4, Kanarčki - Kovi- nar 0:3, Inexa - Lipa 1:5, Voc - Gadi 0:3, Mladi knapi - Sokoli 1:8. Vrstni red: Lipa 25, So- koli 22, Pečovje 20, Sv. Lo- vrenc, Laška vas 18, Inexa 15, Kovinar 10, Gamsi 9, Voc 8, Gadi 7, Kanarški 2, Mladi kna- pi 0. ŠPORTNI , KOLEDAR SOBOTA2.6. NOGOMET 3. SNL sever: Usnjar - Fuži- nar, Zreče - Paloma, Asfalti Ptuj - Vransko (vse 17). Mednarodni turnir mlaj- ših kategorij - Celje (4. OŠ, Olimp): od 10.- 19. NOGOMET 2. SNL, 28. krog - Dobrovo: Brda - Esotech Šmartno, Slo- venske Konjice: Dravinja - Viator&Vektor (obe 17). Mednarodni turnir mlaj- ših kategorij - Celje, Štore: od 9.30- 19. St. 22. - 31. maj 2001 18 PISMA BRALCEV BtoMEVI Strgali so se z uzde I. V 21. številki Novega tedni- ka ste med Odmevi objavili pod naslovom »Strgali so se z uzde« pisanje, ki bi ga naj poslal KK Celje. Glede na vse- bino in nekatera imena (avtor- ja netočnih navedb seveda ne!) bi se dalo slutiti, da gre za konjeniški klub. Po preverja- nju to ni prišlo iz vodstva Konjeniškega kluba Celje in prosimo, da o tem javnost ob- vestite. Nekdo (po stilu pisa- nja bi se dalo celo slutiti kdo), ki mu urejanje zadev v Konje- niškem klubu Celje in^ionov- no postavljanje stvari na svoje mesto, gotovo ni všeč, se je tako kot je ob takih stvareh običaj, skril za nekoga druge- ga! Vodstvo Konjeniškega kluba Celje ve, da polemično pisa- nje po medijih klubu ni v prid, zato smo se odločili, da pravi- loma ne odgovarjamo na pisa- nje tistih, ki se morajo pred javnostjo skušati oprati. Ko bo čas, bomo podali celovito in- formacijo za javnost. Zaradi dobrega sodelovanja Konjeniškega kluba Celje z Novim tednikom, bom tokrat od dogovora jTialce odstopil in za bralce podal le nekaj poja- snil za lažje razumevanje do- govora. 1. Člani, ki niso dobili vabil za nelegitimni izredni občni zbor, so svoje nezadovoljstvo pisno izrazili na rednem volil- nem občnem zboru, ki je bil v Novi Cerkvi zgolj zaradi pri- mernosti dvorane in gosto- ljubnosti ljudi ter njihove ne- nehne pripravljenosti za sode- lovanje. Delo v klubu je nor- malno potekalo, ker je bil tam hlevar. 2. Čudim se, da sem na nele- gitimnem občnem zboru do- bil kakšen glas, saj sploh ni- sem bil na listi peščice sklica- teljev, na izvršilnem odboru konjeniškega kluba dogovor- jenega ali kakršnegakoli dru- gega kandidacijskega postop- ka za volitve v organe kluba pa sploh ni bilo! 3. Prisotnost članov kluba, članov izvršilnega odbora in predsednika nadzornega od- bora na nelegitimnem izred- nem občnem zboru skušajo nekateri izrabiti zase, da bi bilo vsaj nekaj legitimnosti. Tam smo bili zgolj zato, da bi ljudem povedali, da je sklic nelegitimen in da bi opozorili na nepravilnosti. Ob vehe- mentnem in od razburjenja tresočem se Omerzuju smo komaj prišli do besede (neka- teri drugi so bili prekinjeni), ki so seveda bile preslišane. Kaj sem napisal na volilni li- stek (vsi niso imeli niti sreče, da bi glasovnico dobili!) ve Omerzu dobro, saj mi je na tajnih volitvah gledal pod pr- ste, kaj bom napisal! 4. Popolna laž je trditev, da je staro vodstvo sklicalo redni volilni občni zbor po tem, ko je na nelegitimnem izrednem občnem zboru ugotovilo, da ne bo moglo uveljaviti zahtev po nespremenjenem delova- nju kluba. Približno teden dni pred potekom mandata čla- nom organov konjeniškega kluba, je bil planiran volilni občni zbor, kar dokazujejo tu- di zapisniki sej izvršilnega od- bora, kjer sta sodelovala tudi Omerzu in Bosio. Vedeli smo za iskanje somišljenikov in zahrbtno delovanje v škodo kluba. Všteli smo se le v tem, ker smo računali, da bodo zbrah dovolj poguma in z »boljšim« programom skušali priti do zaupanja članov. Ko je bilo jasno, da nekateri do toli- ko želenih pozicij v klubu ne bodo prišli, ker kot člani orga- nov svojega dela niso opravili, so sklicali nelegitimni izredni občni zbor takoj, ko sta Omer- zu in Bosio izvedela za sklic izvršilnega odbora, kjer bi naj obravnavali podrobnosti o rednem volilnem občnem zboru. 5. Neznani pisec neresnic v NT z dne 24. maja govori o Celjanih in »enotnem mišlje- nju«, skuša jim malo popihati na dušo, da bi se še našel kakšen znanec in ga podprl. Se je zato skril za KK Celje, ker ga poznajo in bi dosegel nasproten učinek? MARJAN HRUŠOVAR, predsednik Konjeniškega kluba Celje Svetlobno onesnaže- vanje mesta Celja Gospod Milan Pustinek, dne 16. 5. 2001 smo na Komunal- no direkcijo prejeli vaš dopis (objavljen tudi v Pismih bral- cev v NT št. 20, op. uredn.), v katerem zelo kritično ocenju- jete osvetlitev mesta Celja predvsem iz svetlobno - teh- ničnega vidika. Vaš dopis je pravo nasprotje množici dopi- sov, ki jih prejemamo s strani občanov, ki si želijo dodatne osvetlitve te ali one ceste ali ulice. Vaše razmišljanje, kot tudi članek v Reviji MAG, sta Mestni občini Celje v času, ko je župan podpisal pogodbo za posodobitev naprav javne raz- svetljave na celotnem področ- ju Mestne občine Celje, v pod- poro, saj želimo zmanjšati obratovalne stroške javne raz- svetljave in povečati ugodje, občutek varnosti, kar je os- novni namen teh naprav. Vese- li nas, da ste kot eden izmed redkih občanov opazili in nas •opozorili, da je ne samo v Valvasorjevi ulici, ampak tudi v drugih predelih mesta Celja osvetljenost neprimerna (pre- visoka) in včasih celo moteča, kar je posledica stanja naprav javne razsvetljave, ki ga ni mogoče kar čez noč spremeni- ti. Mestna občina Celje je z izvajalcem posodobitve na- prav javne razsvetljave izbra- nega preko javnega razpisa in v dogovoru z Elektrom Celje d.o.o., ki je lastnik in uprav- ljavec teh naprav, sklenila po- sodobiti sitem javne razsvet- ljave na celotnem področju Mestne občine Celje. Posodo- bitev pa ni načrtovana samo v smislu energetske in ekonom- ske učinkovitosti, ampak tudi v povečanju ugodja in občutka varnosti. Zaradi nameravane poso- dobitve je bilo konec leta 2000 in v začetku leta 2001 testno zamenjanih 200 novih svetilk na različnih odsekih mesta Celje (Trubarjeva, Ker- snikova, Nušičeva, Šaranovi- čeva, Opekarniška, Cesta na Dobrovo, Kraigherjeva ulica, področja MČ Lava in MČ Hu- dinja...), kar predstavlja cca 4 odstotke vseh svetilk, ki bodo predvidoma do konca leta 2001 zamenjane na po- dročju Mestne občine Celje. Prvotno so bile v Valvazorjevi ulici montirane živosrebrne svetilke s priključno močjo 2 X 125 W. Živosrebrne svetil- ke se skoraj povsod v Evropi opuščajo zaradi ekološko oporečnega proizvodnega po- stopka in recikliranja ter sla- bega izkoristka električne energije. Nove svetilke so moderne kompaktne fluorescentne sve- tilke s priključno močjo 36 W, znanih svetovnih proizvajal- cev (Philips, Schreder) in us- trezajo svetlobno tehničnim priporočilom CIE za razsvet- ljavo manj prometnih in pri- mestnih cest in ulic v stano- vanjskih naseljih in parkih. V Valvasorjevi ulici in pone- kod drugod po mestu, so »kan- delabri« postavljeni na krajših medsebojnih razdaljah, ki so ustrezale takratnim tehnič- nim normam. Zaradi tega bo- mo na novih svetilih izvedli testne meritve nivoja osvetlje- nosti. Te meritve bodo osnova za dokončno tehnično izved- bo, ki bo upoštevala tudi sve- tilnost in usmerjenost svetlob- nega toka. Komunalna direkcija MOC, direktor Silvo Plesnik in koordinator GJS Jure Ocvirk PREJELI ' SMO Sporočilo za javnost Stranke mladih Slovenije Zakon o spremembah in do- polnitvah zakona o zdravlje- nju neplodnosti in postopkih umetne oploditve z biomedi- cinsko pomočjo je za Stranko mladih Slovenije zakon, ki za- radi svoje vsebine terja še po- sebno pozornost. Hkrati pa je to področje etične narave, ki ga ne more določati program nobene stranke ali politične usmeritve. Zato so poslanci SMS glede omenjenega zakona glasovali tako, kot je v tako osebnih zadevah edino prav - po svo- jem prepričanju. Vendar pa sta nas razvoj do- godkov in posledično tudi zahteva po referendumu, ki je seveda povsem legitimna, vprašljiva pa je njena smisel- nost, vodila v opredelitev strankarskega mnenja. . Prav tako smo v Stranki mladih Slovenije tudi mnenja, da omenjeni zakon zadeva pred- vsem mlajše generacije, zato je prav, da svojo opredelitev jasno izrazimo. Pri tem v prvi vrsti poudar- jamo, da se v Stranki mladih Slovenije zavzemamo za širje- nje pravic posameznika in smo proti omejevanju že pri- dobljenih pravic, kot tudi ved- no spoštujemo vsa mnenja stroke in zainteresiranih posa- meznikov na posameznem področju. V postopku spreje- manja Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih umetne oploditve z biomedicinsko pomočjo žal Stranka mladih Slovenije ni uspela s predlogom, da bi sprejem zakona potekal po normalnem postopku, kar bi omogočilo več dialoga in več- jo možnost za doseg konsen- za. Na ta način bi lahko pre- prečili zahtevo za referen- dum, vendar največja stranka vladajoče koalicije dialoga na to temo žal ni dopustila. De- narna sredstva, ki jih zahteva ta - sicer najvišja oblika de- mokracije, bi seveda bila brez dvoma pametneje porabljena npr. za izgradnjo Pediatrične klinike. Za to smo se v Stranki mladih Slovenije zavzemali že ob sprejemanju državnega proračuna, vendar kot je zna- no, zaradi nasprotovanja vla- dajoče koalicije, predlog žal ni bil sprejet. Referendum sedaj brez dvo- ma bo. In v Stranki mladih Slovenije je glede opredelitve na referendumu mnenje enot- no. V Stranki mladih Sloveni- je si želimo, da Zakon o spre- membah in dopolnitvah zako- na o zdravljenju neplodnosti in postopkih umetne oplodi- tve z biomedicinsko pomočjo na referendumu dobi podpo- ro. Predvsem zato, ker gre za vprašanje svobode posamez- nika in njegove pravice do izbire. Po mnenju Stranke mladih Slovenije omogočanje umetne oploditve samskim ženskam ni sporno. To je legi- timno in ustavno, saj omenje- ni zakon ničesar ne zapovedu- je, pač pa samo nekaj omogo- ča in to po vnaprej predpisa- nem postopku in zavedanju posledic. V Stranki mladih Slovenije spoštujemo voljo tistih, ki za- konu nasprotujejo, vendar le v primeru osebnega prepričanja in ne diskreditiranja enostar- ševskih družin. Podpiramo tradicionalno obliko družine, vendar ne z omejevanjem dru- gih oblik družine., pač pa z omogočanjem pogojev za na- stajanje takih družin (službe, stanovanja...). Prepričani smo, da v sodobnih demokra- tičnih državah ni mesta za di- skriminacijo, ampak za tole- ranco in strpnost do drugač- nosti posameznika. Zaradi navedenih razlogov pozivamo vse državljane Re- publike Slovenije, še zlasti pa apeliramo na mlajše generaci- je, da se referenduma udeleži- jo in glasujejo v skladu s svo- jim prepričanjem. STRANKA MLADIH SLOVENIJE Lebensborn Razprava o zakonski noveli, po kateri ima pravico do umetne oploditve s semenom neznanega moškega tudi zdra- va plodna samska ženska, je v Sloveniji ustavila čas. Če bi se zdravstveni minister toliko trudil za pediatrično kliniko, kot si prizadeva za ta ponesre- čeni projekt, bi se mali bolni- ki že jutri lahko selili v novo kliniko in še cel kup drugih nadvse perečih problemov bi lahko rešil na področju zdravstva. Starejši bralci se bodo gotovo spomnih, da so se v novejši zgodovini lotili ose- menjevanja zdravih plodnih žensk s podobno agresivno propagando že v nacistični Nemčiji v okviru programa Lebensborn. Lebensborn je bil po naci- stičnem Himmlerjevem načr- tu program, s katerim so parili izbrane moške in ženske, na- menjene ustvarjanju čiste arij- ske rase. Zdravim samskim ženskam, ki jih je izbrala dr- žavna komisija, je ta program omogočal oploditev s seme- nom neznanih moških, ki jih je prav tako izbrala neka dru- ga državna komisija. Tako spočeti otroci naj bi rajhu v naslednjih 30 letih zagotovili 600 dodatnih regimentov. V resnici so zagotovili samo ne- kaj tisoč sirot, ki še zdaj iščejo svoje starše. Grozljive izkušnje otrok brez očetov, ki so se rodili v teh postopkih, so pripomogle k sprejemu konvencije o otro- kovih pravicah, po katerih ima vsak otrok pravico do obeh staršev. Ne vem zakaj nihče jasno in glasno ne pove, da slovensko inačico Lebensborna vsiljuje oblast zaradi lezbijk, zadrtih feministk in redkih ekshibi- cionistk. Glede na anarhok- vaziliberalno družinsko poli- tiko, ki smo ji priča, lahko v kratkem pričakujemo še že napovedano uzakonitev ho- moseksualnih zakonskih zvez in pravice homoseksual- nih parov do posvojitve otrok. Ljudje, ustavite za božjo vo- ljo to dekadenco! MIRO GRADIČ, Celje Energija s prihodnostjo Utekočinjeni naftni plin kol vir energije Tako v svetu kot pri nas se vse več ljudi odloča v svojih domovih uporabljati utekočinjeni naftni plin kot energetski vir. Primeren je za eno- In večstanovanjske objekte, saj omogoča udobno in ekonomično ogrevanje, pripravo sanitarne vode in kuhanje. Prehod na utekočinjeni naftni plin ne zahteva večjih gradbenih posegov, zato je primeren tudi pri zamenjavi klasičnih, trdih goriv. Udobno in ekonomično Utekočinjeni naftni plin je pri uporabniku shranjen v plinskem rezervoarju, ki ga polnimo z avtocisterno. Njegove glavne prednosti so široko področje uporabe, visoka energetska vrednost in preprosto upravljanje (ravnanje, nastavitve temperature). Ker je okolju prijazen, spodbuja njegovo uporabo tudi država z ugodnimi krediti. Ob tem ne gre prezreti, da imajo plinske naprave najvišji energijski izkoristek, dolgo življenjsko dobo in nizke vzdrževalne zahteve. "Sodobne plinske peči prinašajo v domove udobje. Ravnanje z njimi je namreč preprosto, njihovo delovanje je čisto in brez vonja. Zavzamejo le malo prostora, zato jih lahko, ob ureditvi ustreznega dovoda zraka, prezračevanja in odvoda dimnih plinov, namestimo tudi v kopalnico, kuhinjo ali na hodnik," pojasnjuje Zvonko Mihelčič, vodja komerciale v Celjskih plinih. V sodelovanju s strokovnjaki iz Celjskih plinov V Istragasu, ki je na čelu vodilne skupine plinskih podjetij v Sloveniji, v katero sodijo tudi Celjski plini, svetujejo, da ves postopek od izbire lokacije plinskega rezervoarja in peči, izdelave projektov, prek izvedbe, do samega zagona izpeljete v sodelovanju z njihovimi strokovnjaki. Ob tem pa poudarjajo, da "največji strošek, to je nakup plinskega rezervoarja, odpade, saj ga dobite v zelo ugoden najem, ki vključuje tudi redno vzdrževanje." Celjskim plinom pa prav tako prepustite skrb za zakonsko prepisane preglede in pridobite hitro ter zanesljivo dobavo plina. Od postavitve do vzdrževanja Sistem plinskih podjetij, ki jih povezuje Istragas, ima široko razvejano oskrbno mrežo po vsej Sloveniji, v kateri je še"st skladiščnih in storitvenih centrov. Izkušenj pa nimajo le na področju utekočinjenega naftnega plina, ampak tudi pri delu z zemeljskim plinom ter s tehničnimi in specialnimi plini. Strokovnjaki iz Celjskih plinov zagotavljajo kupcem v tem delu Slovenije poleg hitrega in kakovostnega svetovanja tudi redno oskrbo s plinom, ki ga dostavijo naslednji dan po naročilu. Skrb za zanesljivost se začne s strokovno postavitvijo in nadaljuje z rednimi pregledi instalacije ter vzdrževanjem plinskega rezen/oarja. "Vsem svojim kupcem jamčimo za ažurno dostavo plina, ponujamo stalno strokovno pomoč, samo namestitev plinskega rezervoarja in instalacij pa izvedemo kakovostno in stroškovno racionalno", je poudaril Zvonko Mihelčič. Vodilna skupina plinskih podjetij v Sloveniji na področju utekočinjenega naftnega plina sodi v Skupino Istrabenz in vključuje družbe Istragas, Celjski plini, Europlln In Plinarna Maribor. Za informacije o najemu plinskih rezervoarjev In izvedbi plinske instalacije so v pomladnih mesecih v skupini Istrabenz za vprašanja s področja plina uvedli brezplačno telefonsko številko 080 1228. Informacije so na voljo tudi na spletnem naslovu: vwm.istragas.si. St. 22.-31. maj 2001 MALI OGLASI - INFORMACIJE 19 Št. 22.-31. maj 2001 20 MALI OGLASI - INFORMACIJE 20 Št. 22.-31. maj 2001 MALI OGLASI - INFORMACIJE 21 Št. 22.-31. maj 2001 22 INFORMACIJE Št. 22.-31. maj 2001 KRONIKA 23 NOČNE CVETKE • Menda se je Drago oni dan tako razhudil, ker mu je Bra- nislav grozil z ubojem. Sled- nji naj bi se kar ugnezdil v hi- ši, katere novi lastnik je Dra- go. Ker se nista mogla dogovo- riti, kaj storiti in ker nista bila zadovoljna vsak s svojo polo- vičko, se je Drago odločil za klic v sili na brezplačni tele- fon 113. • V Šparu res lahko kaj priš- parate, če vam uspe tak pod- vig, kot je naslednjim cvetkar- jem splaval po vodi. Marti so zadišale klobase, Klemen in Matic sta bila bolj optimistič- na in sta si nabrala pršut, ma- jonezico, čokoladico in fanto. Zoran pa (da bo bolj dišal) de- zodorans. Vse brez plačila. Nič se ne bodo mastili in dišavili, dobili so jih. • Silva je bila pretekli teden tako uboga, da je poklicala fan- te na Ljubljanski, naj pohitijo umiriti njenega soseda, ki naj bi ji nagajal iz svoje barake. Da je to bolj puhla zgodbica, so ugotovili modri, ko so videli, da je teta Silva precej v rožc'ah. Sosedskih kregarij pa naj bi bila že vajena. • Eva se je v petek spraševala, ali ni po pomoti pristala v kak- šni ameriški kriminalki. Pod njenim balkonom naj bi neki X.Y. pustil skrajno sumljivi rjav kovček. Dolžnost je tako zno- va poklicala ta modre, ki so odšli iskat mafijski kovček, o kate- rem pa ni bilo ne duha ne slu- ha. Na ekonomski šoli se je mi- nuli teden smukal neki tič, ki je zagodel Maji - bosonogemu dekletu. Iz garderobe si je za nedoločen čas izposodil njene opanke. Je tatič sledil tistemu, saj veste M... obuje tudi vas? S.Šol. Pazite se pouličnih roparjev Pred njimi vas varuje le nenehna pozornost in določena mera nezaupanja v ljudi v nedeljo, 27. maja zvečer, so štirje nasilneži, med kate- rimi je bilo tudi dekle, v Mest- nem parku v Celju obstopili 18-letnega Celjana S.Č. in mu z grožnjo odvzeli nekaj več kot šest tisoč tolarjev. Polici- sti so jih odkrili in zoper njih že pišejo kazensko ovadbo. Opisali smo le enega od šte- vilnih primerov, ki so v zadnjem času postali že kar stalnica celj- skega mestnega utripa. V prvih štirih mesecih letos so celjski policisti namreč obravnavali 21 ropov, v ena- kem obdobju lani 18. Analize kažejo, da se stopnjujejo kaz- niva dejanja, kjer so storilci do svojih žrtev nasilni. »Gre predvsem za osebe, stare od 15 do 20 let, ki se združuje- jo v skupine. Pogosto so to po- samezniki, ki živijo v socialno neurejenih razmerah ali narko- mani, ki si s krajo denarja lah- ko priskrbijo plačilo za mami- la. Mnogi med njimi so s poli- cijo že imeli opravka,« pravi prvi pomočnik komandirja Po- licijske postaje Celje Stane Br- glez. Žrtve cestnih ropov so moš- ki in ženske, kot tudi mlado- letniki. Moške napadejo veči- noma na ulicah ali po prihodu iz lokalov ter celo v njih, med- tem ko so ženske žrtve ropov predvsem na ulicah, ko se od- pravijo po nakupih in ostalih opravkih. Mladoletniki so naj- pogosteje tarča napadov v par- kih, v zakotnejših ulicah ah pred gostinskimi lokali in pred šolami, kar pričajo številni pri- meri v zadnjem času. Varni ni- so niti v mestnih središčih. Za- to je policija predvsem v zad- njih šolskih tednih poostrila nadzor na teh točkah, kar se je izkazalo za uspešno, pravijo na Policijski upravi Celje, saj je nekaj »ropov« ostalo le pri po- skusu. Ravno zaradi pravoča- snega posredovanja policistov. »Odločilnega pomena je ta- kojšnja prijava takšnega napa- da, kar pa oškodovanci, žal, v vseh primerih ne storijo. Zato je storilce včasih težje izsledi- ti, čeprav je preiskanost pou- ličnih ropov na Celjskem več kot 80 odstotna,« pojasnjuje vodja oddelka za splošno kri- minaliteto na PoUcijski upra- vi Celje Karol Turk. Celje v primerjavi z ostali- mi večjimi mesti po številu uhčnih ropov ni izstopajoče. V Ljubljani jih je bilo aprila 15, v Celju 10, prav tako v Ma- riboru. Je Celje torej varno me- sto? Ker so napadeni največkrat mladoletni, jih policija pozi- va, naj s seboj ne nosijo večjih količin denarja, naj denarja ne kažejo v javnosti, ga ne poso- jajo neznancem in naj se izo- gibajo zakotnih ulic. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GAŠPER DOMJAN Za večjo prometno varnost Pretekli teden so v Narod- nem domu s podelitvijo na- grad zaključili preventivno akcijo Skupaj za večjo pro- metno varnost, v katero so bi- le vključene nekatere srednje šole s Celjskega. Akcijo so pripravili Policij- ska uprava Celje, Mestna obči- na Celje ter Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ob podpori Zavarovalnice Tri- glav. Sodelujoči dijaki so med šolskim letom izdelovali pla- kate, zloženke in pripravljali razstave na temo prometne var- nosti. Nekateri so pripravljali tudi okrogle mize, kontaktne oddaje na lokalnih medijih in tudi dokumentarne filme. Na slovesnosti so podelili na- grade trem najbojšim šolam in trem najboljšim razredom. Med tri najboljše šole so se uvrstile Srednja zdravstvena šola Celje, ki je prejela 300 tisoč tolarjev. Srednja poklicna in strokovna šola Celje (200 tisoč tolarjev) in Poslovno-komercialna šola Celje (100 tisoč tolarjev). Na- grade v enakih zneskih so odš- le tudi razredom in sicer 4.P.3. razredu Poklicne in strokovne šole Celje, kot tretjeuvrščene- mu, 2.F.B. razredu Srednje zdravstvene šole (bili so dru- gi) in 2.D. iz Srednje zdravs- tvene šole Celje, ki je zmagal. S.Šol. Poskus samomora v četrtek, 24. maja ponoči, je na številko 113 poklical moški, se predstavil in pove- dal, da se je odločil storiti sa- momor na avtocesti in da pri tem ne bo ogrožal ostalih voz- nikov. Kljub prepričevanju, da je tak- šna odločitev nesmiselna, je ostal pri svojem in je začel z hitro in drzno vožnjo po celjskih ulicah in kasneje na avtocesti. Polici- sti so vztrajneža želeli ustaviti, a jim to na celjskem območju ni uspelo. Na pomoč so jim pri- skočili kolegi z mariborske po- licijske uprave, ki so ga zatem, ko je prebil zapornico na cest- ninski postaji Tepanje, z upo- rabo za prisilno ustavljanje vo- zil, v bližini Rač, ustavili. K sreči v tem nenavadnem dogodku ni bil poškodovamiihče. S.Šol. MINI KRIMIČI Pojoči tat v noči na torek, 22. maja, je neki pogumnež vlomil v gostin- ski lokal Stržek v Podjavorš- kovi ulici v Celju. Dobro se je založil z glasbeno opremo, ni pozabil niti na cigarete niti na denar ter z vsem tem smuknil v noč. S krajo je povzročil za okrog 150 tisočakov gmotne škode. Opremil se je Tudi v Prelski so se tatovi v torek, 22. maja, odločili poi- skati nekaj zase. Našli pa so kar za več kot milijon in pol tolarjev stvari. V trgovini Dibzy so namreč ukradli več motorističnih kombinezonov, usnjenih in tekstilnih jaken, gotovino in vrednostne papir- je. In izginili. Smreicovinar Neki zlobnež je od 1. marca do 23. maja iz gozda na območ- ju Planine - Ljubno ob Savinji, ukradel že posekana drevesa - smreke. Brezskrbno jih je na- ložil na tovorno vozilo in jih odpeljal v neznano. Z dejanjem je lastniku gozda, M.K., pov- zročil za okrog 200 tisočakov škode. Kje zdaj stoji brunarica z M.K.-jevimi smrekami gra- jena, ni znano. Porisal avtomobile Le kaj se je pletlo po glavi neznancu, ki je v noči na nede- ljo, 27. maja, z ostrim predme- tom porisal kar pet avtomobi- lov? Za štiristo tisoč tolarjev škode je pustil na peugeotu partnerju, hondi civic, audiju, citroenu xsari in na maticu. Zbudil ga je Štiriintridesetletni J.H. iz Vr- šne vasi je v petek, 23. maja, s traktorjem in samonakladalno prikolico s travnika pripeljal seno. Na dvorišču je zapeljal vzvratno v gospodarsko poslopje in pri tem s kolesom zapeljal preko noge 58-letnega M.G., ki je v tem času mirno s^al pod poslopjem. Slednjega je iz span- ca predramila huda poškodba, zaradi katere so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. S.Šol. Radarske kontrole bodo... » jutri, 1. junija, dopoldne na območju Rogaške Slatine, popoldne pa na območju Mozirja; » v soboto, 2. junija, dopoldne na območju Laškega, po- poldne pa na območju Slovenskih Konjic; • v nedeljo, 3. junija, dopoldne na območju celotne regije, popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah; » v ponedeljek, 4. junija, dopoldne na območju Mozirja, popoldne pa na območju Šentjurja; • v torek, 5. junija, dopoldne na območju Šmarja pri Jel- šah, popoldne pa na območju Laškega; • v sredo, 6. junija, dopoldne na območju Slovenskih Ko- njic, popoldne pa na območju Mozirja; » v četrtek, 7. junija, dopoldne na območju Šentjurja, po- poldne pa na območju Šmarja pri Jelšah. PROMETNE NEZGODE Znova smrt na cesti že petnajsto žrtev so terja- le celjske ceste minuli četrtek na avtocesti izven Goto vel j. Umrla je 20-letna M.K. iz Vranskega. Dvajsetletnica je vozila iz Ar- je vasi proti Šempetru, ko je zapeljala desno na bankino in nato izgubila oblast nad vozi- lom ter trčila v odbojno ogra- jo. V tem času je za vozilom pripeljal 48-letni D.K. iz Sred- njih Gameljn in trčil vanj. V trčenju je voznico vrglo iz vo- zila, kjer je na kraju nesreče podlegla poškodbam, D.K. pa je bil hudo ranjen. V ustavlje- na vozila sta kasneje trčila še dva osebna avtomobila. V nez- godi je nastalo veČ kot tri mi- lijone in pol tolarjev gmotne škode. Oba v levo Hude poškodbe je zahtevala prometna nesreča, ki se je zgo- dila na lokalni cesti izven Kri- stan Vrha pri Šmaju pri Jelšah. Voznik osebnega vozila 64- letni B.J. iz Celja je v blagem levem ovinku zapeljal na levo stran cestišča in se začel umi- kati nasproti vozečemu moto- ristu 16-letnemu B.K. iz Kristan Vrha. Ker sta oba pri zaviranju zapeljala v levo, sta silovito tr- čila. Gmotne škode na vozilih je za okrog 250 tisoč tolarjev. Vozila prehitro v prometni nesreči v Slo- venskih Konjicah se je v če- trtek, 24. maja, hudo rani- la ena oseba. V nesreči je bilo za 600 tisoč tolarjev škode. M.B. je z glavne ceste pravil- no zavijala levo v mestno uli- co, ko je vanjo z osebnim vo- zilom zaradi neprilagojene hi- trosti trčila J.U. M.B. je utrpe- la hude telesne poškodbe, so- potnik na zadnjem sedežu pa je bil lažje poškodovan. Ranjena kolesarja Hude telesne poškodbe sta utrpela dva kolesarja v pone- deljek, 28. maja. Prva hujša nezgoda se je zgodila na regionalni cesti v, Preserju pri Žalcu. Enajstlet- na kolesarka iz Pariželj je vo- zila proti Malim Braslovčam. Ko je zavijala levo, k stano- vanjski hiši, je vanjo trčil 77- letni voznik osebnega vozila l.R. ir Šešč. Deklica je bila hudo ranjena. V drugi nesreči pa se je poš- kodoval 65-letni kolesar l.K. iz Celja, ki se je peljal iz smeri Lise prozi Gričku. Na klancu je zapeljal na pesek ob desnem robu cestišča, izgubil oblast nad vozilom in padel na travo ob cesti. S.Šol. Ne nasedajte v sredo, 23. maja, sta se pred stanovanjsko hišo v Lesičnem z osebnim avtomobilom Zastava yugo, bele barve, ljubljanskega registrskega območja, pripeljala dva neznanca. Medtem ko je moški čakal v vozilu, je ženska starejši domačinki ponujala v prodajo razna oblačila. Nič hudega sluteča stanovalka je iz de- narnice vzela bankovec za deset tisoč tolarjev, da bi ji plačala perilo, a ji je neznanka iz rok vzela denarnico in denar ter se z neznancem odpeljala. S tatvino jo je oškodovala za okrog 25 tisoč tolarjev. S.Šol. Št. 22. - 31. maj 2001 24 ZANIMIVOSTI Boris Dolničar s somom iz Šmartinskega jezera in Samo z amurjem. Najprej som, nato še amur Pregovor, da jabolko ne pade daleč od drevesa, potrjujeta tudi oče in sin Dolničar. Oba sta strastna ribiča in kar precej prostega časa preživita ob vodi. Pet dni po somijadi, kjer somi niso pokazali velikega zanimanja za ribiče, je Boris Dolničar 10. maja popoldne iz Šmartinskega jezera potegnil soma težkega 12,5 kilograma. Na regijskem tekmovanju Zveze ribiških družin Celje, ki je bilo v soboto ob ribniku na Presar- jih, je njegov sin Samo ulovil osemkilogram- skega amurja, kar je do sedaj njegova najtežja ulovljena riba. Som je svojo življenjsko pot končal v ponvi, amur pa še veselo plava po presarskem ribni- ku, ker ga je Samo takoj po fotografiranju spustil nazaj v vodo. FRANJO BOGADI Prve gobe Janez Kruleč (zgoraj) iz Brezove ob Šmartinskem jezeru je tako imenovano Janezovo gobo našel pred tednom in menil, da gre za v tem času redko najdenega poletnega gobana. Pa ga je že nekaj minut kasneje demantiral Vinko Čander (spodaj) iz Celja, ki je v okolici Vojnika našel še večji primerek in ga prinesel pokazat v uredništvo. Očitno bo gob tudi v prihodnjih dneh za vse dovolj. Cetrtošolci Vrtnarske šole Celje so imeli maturantski ples 26. januarja. Na fotografiji so (spodaj od leve proti desni): Natalija Kramberger, Maja Mateja Jan, Barbara Verdev, Mojca Šošterič, Eva UrbancI, razredničarka Sergeja JekI, Marjeta Oričnik, Barbara Polh, Violeta Mlinaric, Polona LesjaK Simona Kolbl, Bojana Jelen, Sabina Omerzu, Petra Skale, Draženka Džakovič, Andreja Kuhar, Anita Melin, Marija Žnidar, Matija Cestnik, Boštjan Povše, Matej Štupica, Rosana Novak, Ana Štembergar, Anja Hlade in Mirjana Brus. Manjkajo Blanka Breg, Tadej Arbajter, Drago Marguč, Damjan ŠtravSr Damjan Vrbnjak, Damjana Vrbnjak, Urška Albreht - Gorinšek in Jure Justinek. Maturanti, na plan! Maturanti srednjih šol - vabimo vas, da nam pošljete fotografijo svojega razreda in ji priložite imena vseh sošolcev na fotografi) Objavili jo bomo in postala bo lep spomin za današnje in prihodnje dni, ko boste tudi ob časopisnem izrezku obujali spomine zadnje srednješolske dni in na zrelostni izpit. Fotografirate se lahko v razredu, parku, na maturantskem plesu, izletu... Č« fotografije nimate, bomo zanjo poskrbeli mi. Pišite nam na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Št. 22. - 31. maj 2001 INTERVJU 25 Otroci smo ga klicali mesar žilica Živkovič, posvojenka tete Josipa Broza Tita, obuja spomine nanj in na čase po vojni I Anica Živkovič se je rodila leta 1934 in ko je bila stara est tednov, sta jo starša od- nesla na urad občine Bistri- ca ob Sotli in jo tam pustila. Kot devetindvajseto posvo- jenko jo je k sebi vzela Ana Kolar, sestra matere Josipa Broza Tita, in Aničino živ- ljenje je vse od takrat tesno povezano z družino Broz. Anica je dolga leta skrbela ta pravo hči Ane Kolar, Ano Kostanjšek, ki je leta 1997 Jmrla v 97. letu starosti. O iogajanju v zvezi z Ano Ko- Itanjšek in hišo, ki jo je le ta zapustila Anici, tik pred smrt- 0 pa oporoko spremenila, bo- mo podrobneje pisah v eni laslednjih številk Novega ted- nika. Tokrat pa smo se z Anico Živkovič, ki že petdeset let živi v stanovanju v središču Zagreba, pogovarjali o njenih Spominih na pokojnega Josipa Broza Tita. Vaš prvi spomin na Tita? Tita se spominjam od leta 1938. Takrat je bil s svojo Irugo ženo Herto, ki mi je iivala obleke in me klicala 'ikapolonka. Ko so me vpra- >ali, kako mi je ime, sem tako ie dolga leta govorila, da sem 3nica, namesto Anica in za Herto, ki še vedno živi v Beo- ^•adu, in je aprila dopolnila 54 let, sem ostala Onica ves ta 5as. Po vojni vas je povabil v Jeograd. V Beograd smo prišli leta 1947 in takrat se je začelo Svljenje. Bila sem oslabela, ato so me najprej poslali v 'ojno bolnišnico. Tam sem ačela hoditi v šolo, potem se te zgodil Informbiro. Veliko srečanj s Titom smo meli. Večkrat je prišel in re- bl moji krušni materi: »Teta, iripravi mi kislo zelje in ajdo- 'e žgance.« Zelo rad je imel omače stvari. Veliko so se tudi pogovarjali. Kako se spominjate Jo- vanke? Ona je bila glavna gospodi- nja, vodja osebja Belega dvo- ra, Starega dvora in Užičke. Vse osebje je imela pod sabo, bila je glavna. Obe, tako Herta kot Jovanka sta bili dobri in Jovanka ni bila kriva, da sta šla Tito in Herta narazen. Prav tako ne verjamem, da bi bila pripravljena izvesti državni udar, kot govorijo zdaj, koli- kor pa sem slišala, je končno dobila tudi potni list. Kako ste ga klicali? Jaz sem ga klicala stric. Jo- vanka ga je klicala »Stari« in tako smo ga klicali tudi mi med seboj, ko nas ni slišal. Naša mama pa ga je vedno klicala Jožek. Se je kdaj razjezil? Je, če je izvedel za kakšno nepravilnost. Ko je bila obvez- na oddaja - pri kateri bi mora- li dati, tisti, ki imajo, ne tisti. ki nimajo - se je obrnilo dru- gače in najbolj revni ljudje so morali dati vse, do zadnjega klasa žita. Teta mu je takrat rekla: »A veš, koliko ljudi te ne mara zaradi tega?« »Res?« je vprašal. Nič ni vedel o teh stvareh. Menda je imel lep odnos do Slovencev... Zelo lep. Vsakega svojega uslužbenca je poznal po ime- nu. Na Brionih je delala neka Zora, ki jo je nekoč oplazil njegov lev, on pa ji je dal v bolnišnico poslati veliko de- natja. Tam je bila še Magda, ki je kuhala kavo... za take po- strežbe je imel zaposlene Slo- venke. O čem se je rad pogovarjal? Najraje se je pogovarjal po domače, o preprostih stva- reh. Spraševal je, če je ta in ta še živ, pa če je še živ župnik Zidanšek v Podsredi... Edini, ki ga je pred vojno pričakal. ko je prišel čez Kozje k teti, je bil ta župnik. Vsi drugi so se poskrili. Zidanšek ga je že med vojno, ko še ni imel svojega avta in voznika, vozil na postajo v Brestanico... Si- cer pa je bil že na začetku vojne veliko pri nas. Pred voj- no je pri nas zaklal svinjo. Mi, otroci, smo ga morali klicati »mesar«, tako nam je rekla mama. Ko so šli po vasi žandarji, nas je uščipnila, mi pa smo začeli kričati, da se je lahko pravočasno skril. V na- ši vasi so na začetku vojne imeli sestanke. Bi lahko rekli, da se je v desetletjih po tem, ko ste ga spoznali, kaj spremenil? Mislim, da ne. Nikoli ni bil bahav. Vedno je govoril: »Rad se zelo lepo oblačim, že od otroških let.« Želel je postati krojač. Ves čas se je veliko učil, zato je govoril več tujih jezikov. Slovensko, hrvaško, rusko, ne vem pa, če tudi an- gleščino... Kakšen je bil njegov odnos do otrok? Bil je strog oče. Mišo ni imel nobenih privilegijev. Študiral je v Zagrebu, dobival je me- sečno rento in Tito mu je re- kel: »To imaš od... do...« In nič več. Pred blokom je imel par- kiranega fička, ki so ga nekoč razbili mladi, ki so se ponoči vozili naokoli. Stari mu je rekel: »Drugega ne bo!«, tako da mu je potem Herta dala svojo škodo. Ste bili na njegovem pogre- bu? Mož je bil bolan, tako da nismo mogli iti. Tita sem na- zadnje videla 10. maja 1979. Pravkar je bil dan mlado- sti. Se še spomnite na to? Kako se ne bi... Že četrtega maja se vedno spomnim nanj. Kaj menite o tem, kar se o Titu govori sedaj? Ni človeka, ki ne greši. Vsi imamo svoje napake, eni več drugi manj. Ampak, nanj so pritiskali od zunaj. Večkrat je rekel: »Teta, vedno sem pod pritiskom.« Na eni strani so nanj pritiskali Rusi, na drugi Angleži in Francozi... Tako je moral vedno iskati ravnoves- je. Prepričan je bil, da bomo vendarle ostali povezani kot nekakšna federacija. Kaj menite, da bi rekel da- nes, če bi vedel, kaj se je zgodilo na območju nekda- nje Jugoslavije? Ne vem, kaj bi rekel. Mi- slim, da bi se obrnil in odšel nazaj tja, od koder bi bil prišel. ALMA M. SEDLAR Anica Živkovič, posvojenka Titove tete Ane Kolar, ki že pol stoletja živi v Zagrebu: »Ohranjam ga v lepem spominu.« ^(ivankina sestra Nada Budisavljevič, Milka Planine, Tito in Jovanka, Ana Kostanjšek, njena prijateljica Maja in Dušan Dragosavac. Fotografija je bila posneta 2. januarja 1977. Napnite ušesa! Pripravite trezorje! st. 22. - 31. maj 2001 Cartagena, turistični paradiž Pomemben izbor kolumbijske lepotice - Mesto s hišnimi muzeji Vsako leto, v času glavnih poletnih počitnic, pribeži v obmorsko Cartage- no, kolumbijsko turistično mesto, na tisoče in tisoče turistov, predvsem do- mačinov. V Kolumbiji kot v celotni Južni Ameriki imajo glavne šolske in delovne počitnice decembra in januar- ja. To obdobje je sušno in je najprimer- nejše za potovanje in počitnikovanje v obmojskih krajih. V Cartageni preživlja svoj prosti čas srednji sloj prebivalcev, mesto pa je zna- no tudi kot bogataška Meka. Najdeš lah- ko ducat najprestižnejših hotelov svetov- nega slovesa ter prenovljeni stari predela mesta, kjer so najdražje in najboljše re- stavracije, kar jih premore Kolumbija. Res še nikoli v življenju nisem imel možnosti videti toliko nakopičenega bo- gastva na enem mestu. Spoznal sem nekaj ljudi, ki v življenju niso počeli še ničesar. Imajo diplome najboljših privatnih šol, nikoli pa še niso delali, ker jim to ni bilo treba. Na drugi strani pa najrevnejši sloj živi najbolj bedno življenje, kar je mogo- če. V mestu vsako leto v mesecu novembru priredijo izbor za miss Kolumbije, eno izmed najpomembnejših prireditev v dr- žavi. Lepote je namreč, tako kot v vseh latinskih državah, visoko cenjena. Južna Amerika je celina, kjer je v povprečju narejenih največ plastičnih posegov na prebivalca. Izbor lepotice je za večino Kolumbijcev dogodek življenja. V tem času so ulice preplavljene z ljudmi, od manekenk, agentov, navadnih državljanov, ki si želi- jo biti le del celotnega dogajanja. Ljudje hodijo iz zabave na zabavo, vrhunec pa predstavlja praznovanje dneva neodvi- snosti, katerega značilnost je vsesplošno obmetavanje z barvami. Na ta dan ima vsakdo pravico v vsakogar vreči vrečke, napolnjene z različnimi barvami, in tako proslaviti ta pomemben dan. Praznovanje novega leta pa ni nič po- sebnega. Na osrednjem predelu starega dela mesta, kjer so najdražje gostilne, se zbere na tisoče ljudi. Vsi veselo popivajo, malo pred polnočjo pa se prične ognje- met. In to je vse. Nato se vsi začenjajo zgrinjat v klube, ki jih v mestu ne manjka in tako preživijo noč. Veliko zanimiveje je v revnejših prede- lih mest, kjer preprosti ljudje resnično pokažejo svoje latinske korenine in se zabavajo v nedogled, brez predsodkov, niso obremenjeni z nikomer, včasih člo- vek celo dobi občutek, da je vse, kar imajo ti ljudje, le nasmeh. Bogati in neodvisni Mesto Cartagena je poleg mesta Santa Marta eno izmed najpomembnejših turi- stičnih centrov. Je tudi eno izmed najlep- ših mest v Kolumbiji in na celotni celini. Mesto je bilo ustanovljeno leta 1533. Hitro je postalo zelo bogato, dokler ga leta 1552 ni prizadel požar. V kratkem času si je mesto spet opomoglo in postalo eno izmed glavnih španskih pristanišč. Nič ni čudnega, da je zato doživelo številne napade, samo v 16. stoletju pet pogubnih, med katerimi je najbolj znan napad Francisa Drakea, ki je v zameno, da ne požge mesta, zahteval odkupnino 10 milijonov pesosov. Prav zaradi neneh- nih napadov so Španci okoli mesta zgra- dili velikansko obzidje, kot tudi veliko manjših trdnjav ob morju za zaščito pred napadalci. Mesto je bilo eno izmed prvih, ki je proglasilo neodvisnost od Španije leta 1810, toda pet let kasneje so ga spet zavzeli Španci, šest let kasneje pa jim neodvisnost povrnil najbolj znani osvo- boditelj Kolumbije Simon Bolivar. Me- sto je nato raslo in postajalo bogatejše in je eno izmed najpomembnejših prista- nišč. Prav ohranjeni in prenovljeni stari del mesta je še danes živi muzej, naj- bolj znani pa so cartagenski balkoni. Stari predel mesta ti postreže s številni- mi t.i. hišnimi muzeji neštetih vojsko- vodij in pomembnih mož kolumbijske zgodovine. Z vso svojo čarobnostjo se ta del mesta prikaže ponoči. Eno izmed dokaj pogostih načinov preživljanja večerov so tako imenovani avtobusi chivas. Vozijo od lokala do lokala in na vsakem je nekaj glasbenikov in pa predvsem ogromne količine alkohola, med katerimi prevladuje aguardiente oz. nekakšno žganje iz sladkornega trsa. ANDREJ KOŠAR Cartagenski balkoni. Zvonik v starem delu Cartagene. Št. 22. - 31. maj 2001 Popravek v prejšnji številki Novega tednika je bil v besedilu Pomladni dan na Svetem Joštu tudi podatek o cerkvici sv. Protazija in Gervazija v Rovtu pod Menino, češ da je ruševina. V času, ko je omenjeno besedilo čakalo na objavo, so krajani cerkvico povsem obnovili, o čemer smo že pisali v eni prejšnjih številk časopisa. Za napako s^ prizadetim opravičujemo. Št. 22. - 31. maj 2001 28 NASVETI KAJ BI DANES KUHALI Zelenjava malo drugače Kaj bi kuhali? Za spre- membo pripravimo kakšno jed, ki ni tolikokrat na mizi, na primer popečene paradiž- nike z bešamelnim nade- vom, polnjene jajčevce ali rižoto z zelenjavnim preli- vom. Nadevani paradižniki z gobami Za 4 osebe potrebujemo: 8 paradižnikov, 100 g masla ali margarine, 30 g moke, 1/2 litra mleka, 250 g gob, 250 g gnjati, 50 g nastrganega emen- talca, sol, poper, muškatni orešek. Priprava: paradižnike umi- jemo in obrišemo. Na spodnji strani (kjer je bil pecelj) jim odrežemo pokrovček. Izdol- bemo jih z žličko. Notranjost paradižnikov posolimo. Para- dižnike zložimo obrnjene na cedilo, da odteče odvečni sok. Medtem pripravimo bešamel. V kožici segrejemo maslo ali margarino. Primešamo moko in zalijemo z mlekom. Kuha- mo na majhnem plamenu, da se omaka zgosti. Solimo jo, popramo in začinimo z muš- katnim oreškom. Gobe očisti- mo in narežemo na lističe. Prepražimo jih na maslu ali margarini, da povre tekočina, ki jo izpustijo. Gnjat nareže- mo na kocke. V bešamelno omako zamešamo gobe in gnjat. S tem nadevom polni- mo paradižnike. Zložimo jih na namaščen pekač, potrese- mo z naribanim sirom in ob- ložimo s koščki masla. Peče- mo v vroči pečici pri 220 sto- pinjah 25 minut. Nadevani jajčevci Za 4 osebe potrebujemo: 4 jajčevce (800 g), sol, poper, 1,5 žlice olivnega olja, 1 čebu- lo, 1 strok česna, 200 g mletega mesa, 1 žlico masla ali marga- rine, pol jušne kocke, 2 žlici paradižnikove mezge, 1/4 sko- delice mesne juhe, 2 žlici na- strganega sira, 1 žlico masla, 2 žlici kisa, 5 žlic paradižnikove mezge, pol žličke currya, timi- jan, poper, baziliko, žajbelj. Priprava: jajčevce razpolo- vimo po dolžini. Posolimo jih in pustimo stati 10 minut, da izpustijo vodo. Oplaknemo jih pod tekočo vodo in obrišemo s prtičem. Pekač namastimo z oljem. Nanj položimo jajčev- ce. Pečemo v vroči pečici 30 do 40 minut, da so jajčevci meh- ki. Ko se malo ohladijo, jih izdolbemo z žličko. Pazimo, da ostane lupina nepoškodova- na. Na maslu ali margarini prepražimo drobno sesekljano čebulo in mleto meso. Doda- mo začimbe in dišave, sese- kljano jušno kocko in paradiž- nikovo mezgo. Prepražimo, zalijemo z malo juhe in prevre- mo. Meso zmešamo z izdolbe- nim in sesekljanim mesom jaj- čevcev. Zmes naložimo v jaj- čevce. Potresemo s sirom in obložimo s koščki masla. Pe- čemo v vroči pečici pri 250 stopinjah 2 do 3 minute. Zme- šamo kis, paradižnikovo mez- go in dišave. Na hitro prevre- mo, da dobimo pikantno oma- ko. Jajčevce ponudimo z oma- ko, za prilogo pripravimo du- šen riž ali krompirjev pire. Pisana rižota Za 4 osebe potrebujemo: 250 g riža, 150 g gnjati, 30 g masla ah margarine, 2 rdeči papriki, 1 majhno pločevinko graha, 250 g špinače, 1,5 litra mesne juhe iz kocke,'3 žlice olja, sol, poper, 1 žličko mlete sladke paprike. Priprava: gnjat narežemo na kocke. Popražimo jo na maslu ali margarini. Dodamo riž, premešamo in zalijemo z vročo juho. Kuhamo v pokriti posodi na majhnem plamenu, da se riž zmehča. Medtem pri- pravimo zelenjavni preliv. Špinačo očistimo in grobo se- sekljamo, narežemo papriko. Premešamo," solimo in popra- mo in dušimo v pokriti posodi 10 minut. Omaka naj bo gosta, zelenjavo večkrat premeša- mo, da se ne prime dna. Ko je riž kuhan, ga prelijemo z zele- njavno omako in potresemo z mleto papriko. Premešamo in takoj ponudimo. Piše: MAJDA KLANŠEK MOJA POKOJNINA Odgovori o upokojevanju Pred časom ste pisali, da lahko slepe osebe dobijo dodatek za pomoč in po- strežbo. Moja žena je slepa in ni bila nikoli zaposlena. Ko sem sam hodil v službo, sva se še lahko nekako pre- življala, sedaj ko je ena sa- ma pokojnina pri hiši, je to vedno težje, saj nimava otrok, da nama bi na stara leta pomagali. Ali je žena kot slepa oseba upravičena do kakšnega denarja? Praviloma so do dodatka za pomoč in postrežbo upra- vičeni uživalci starostne, in- validske, vdovske in družin- ske pokojnine s stalnim pre- bivališčem v Republiki Slo- veniji, ki jim je za osnovne življenjske potrebe neogibna stalna pomoč in postrežba drugega. Vendar je veljavni zakon o pokojninskem in in- validskem zavarovanju raz- širil krog upravičencev do dodatka za pomoč in po- strežbo slepe in slabovidne osebe pod pogojem, da skle- nejo delovno razmerje ali začnejo opravljati samostoj- no poklicno dejavnost. To pravico pridobijo tudi zava- rovanci, ki postanejo med delovnim razmerjem slepi ali slabovidni. Popolna novost nove zako- nodaje s področja pokojnin- skega in invalidskega zavaro- vanja je v določbi, ki pravi, da imajo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo tudi slepe osebe, ki so zdravstve- no zavarovane po drugem za- varovancu zavoda oz. po upokojencu. Pri tovrstnih osebah pridobitev pravice ni pogojena s statusom zavaro- vanca ali uživalca pravic iz obveznega zavarovanja, tem- več je vezana na zdravstveno (ne pokojninsko) zavarova- nje po drugem zavarovancu ali upokojencu obveznega zavarovanja. Ta nova določi- la omogočajo vaši ženi pravi- ce do dodatka za pomoč in postrežbo, če je bila zdravs- tveno zavarovana po vas kot zavarovancu oz. sedaj upo- kojencu. Uporaba te določbe je od- ložena na datum 1. januar 2003, kar pomeni, da bo že- na lahko pridobila pravico do dodatka za pomoč in po- strežbo kot slepa oseba šele po tem datumu. » Sin ima družinsko pokoj- nino po umrlem možu. Končuje srednjo šolo in žt li študirati v tujini. Ali b lahko v času študija še na prej prejemal družinsk pokojnino? Otrok ima pravico do drn žinske pokojnine do dopol njenega 15. leta starosti 02 do konca šolanja, venda največ do dopolnjenega 2f leta starosti, razen, če j prekinil šolanje zaradi bc lezni, nosečnosti ali pore da, pridobi oziroma obdri pravico do družinske pokoj nine tako pred 26. letoc starosti kot tudi po tej staro sti, vendar največ toliko ča sa kolikor ga je zaradi tel vzrokov zamudil. V prime ru, da se otroku preneha iz plačevati družinska pokoj nina zaradi služenja vojaš kega roka, nadomestne ci vilne službe ali osnovnega usposabljanja za rezervni sestav policije, lahko tolikd časa, kot ga je izgubil, pre jema pokojnino tudi po 26, letu starosti. Za pridobitev oz. ohranil tev pravice do družinske po kojnine ni pomembno, kjfl se mladostnik izobražuje, t domovini ali tujini. Če s( otrok šola v tujini, je to dejs tvjo treba izkazati z dodatni mi dokazili kot npr. potrdilo izobraževalne ustanove o pravni podlagi, ki ureja tak šno izobraževanje, o pogojih za izobraževanje in njego- vem trajanju. Priložiti bo potrebno tudi potrdilo pri' stojnega organa, da otrok ni pokojninsko in invalidsko zavarovan. Vašemu otroku se bo še naprej izplačevala družinska pokojnina ob predložitvi zahtevanih potrdil za čas štU' dija v tujini, če ne bo prese- gal okvira starosti. Nov zakon o pokojnin skem in invalidskem zava rovanju, ki velja od 1. ja nuarja 2000, je prinesel 1 slovenski pokojninski si stem veliko sprememb. Če prav se bodo določila zako na uveljavljala postopoma 1 naslednjih desetih letil) marsikoga že sedaj zaniina kdaj se bo lahko upokojil Na vaša vprašanja zato od govarja Peter Šalej, vodj( oddelka za pokojninsko i^ invalidsko zavarovanje pi celjski enoti ZPIZ. ISCEMO DOM Več informacij o izgubljenih živa- lih dobite v zave- tišču za male živa- li Zonzani v Jar- movcu pri Dram- Ijah na telefonu 749-06-02 in na spletni strani http://corhe.to/ zonzani. Odpiral- ni čas za oglede psov je ob delavni- kih od 12. do 16. ure. VVojniku so 22. maja našli sedemmesečno križanko. Št. 22.-31. maj 2001 NASVETI 29 ZDRAVNIK SVETUJE Kajenje in zdravje Kajenje postaja vse po- Hiembnejši vzrok umrljivo- sti. Na prehodu v tretje tisoč- letje ugotavljamo, da ima epidemija kajenja številne podobnosti z epidemijami, ' Iti so v preteklosti morile po "svetu. Od 16. stoletja, ko je tobak prišel v Evropo, se je ta ijavada nezadržno širila in posebej v času obeh vojn jajela ljudi različnih naro- Jov, starosti, razgledanosti in poklica. Žal se širi še da- les, predvsem med odrašča- ' očo mladino in celo med ' itroke. ' Tobačni oz. cigaretni dim je [mes številnih kemičnih sno- ri, omeniti pa velja vsaj štiri, d najbolj škodujejo organiz- mu. Nikotin je znan živčni itrup. Učinkuje na živčni si- item in povzroča kadilsko asvojenost, pri odvajanju pa ibstinenčne težave. Ima pre- iletajoče se učinke na delo va- lje srca, krvnega obtoka, pre- )avil in drugih organov. Ciga- etni dim vsebuje tudi katran- ke snovi, ki so kancerogene n neposredno povzročajo ra- a na sluznici dihal ali na :oži, če nanjo delujejo. Po- nembna skupina so snovi, ki Iražijo sluznico dihal in pre- lavil ter povzročajo hude kro- lične bolezni. Ogljikov mo- loksid, ki sestavlja 5 odstot- :ov cigaretnega dima, močno manjšuje sposobnost krvi za irenašanje kisika po telesu. Kadilske bolezni Znanost ima na voljo dokaze tem, da kajenje povzroča hu- e, neozdravljive bolezni ozi- Dma da povečuje tveganje za astanek le-teh. Znana je vzroč- a povezanost med kajenjem in astankom pljučnega raka. ljučni rak je bil še na začetku !ga stoletja zelo redka bole- en, po vojnah pa se je z izredno izširitvijo kajenja razširila tu- i bolezen. Danes je rak na ljučih najpogostejši med vse- li oblikami raka. Številne razi- bve so pokazale naslednje: 1. Od vseh oseb, ki zbolijo fa rakom na pljučih, je 90 Wstotkov kadilcev. 2. Vsak četrti Slovenec, ki imre zaradi raka, je imel raka |a pljučih. 3. Za rakom na dihalih umrejo sicer tudi nekadilci, vendar obstaja bistvena razh- ka: za pljučnim rakom umre vsak deseti kadilec in vsak tristoti nekadilec. 4. Riziko obolevanja za pljučnim rakom narašča s šte- vilom pokajenih cigaret. 5. Tudi rak v ustih, grlu in požiralniku- (torej na mestih, ki so neposredno v stiku z dimom), je desetkrat pogo- stejši pri kadilcih. 6. Nekatere raziskave pove- zujejo s kajenjem tudi rak na mehurju, želodcu in trebušni slinavki. Kajenje znatno škoduje tudi drugim organskim sistemom, ne le dihalom. Izjemno škodi srcu in ožilju. Epidemiološke študije potrjujejo domneve, da je kajenje eden od najpo- membnejših faktorjev tvega- nja za nastanek srčnega infark- ta. Kadilci dvakrat pogosteje doživijo srčni infarkt, hudi kadilci, ki pokadijo vsaj dve škatlici cigaret na dan, pa celo šestkrat pogosteje kot neka- dilci. Kajenje pa ne poškoduje le srčnih arterij, temveč tudi ostale žile in pospešuje njiho- vo poapnevanje. Med stotimi bolniki z motnjami v prekrva- vitvi nog jih je kar 99 kadilcev. Tudi razjede na želodcu in dvanajstniku imajo kadilci dvakrat pogosteje kot nekadil- ci, zdravljenje pa je pogojeno s tem, da bolnik popolnoma opusti kajenje. Zaradi učinka kajenja na ožilje se pri kadil- cih bistveno zveča tudi tvega- nje za možgansko kap. Kajenje med mladimi Poseben problem predstav- lja kajenje med mladimi: zanje je značilno, da redko razvijejo bolezni srca in ožilja in med tovrstnimi bolniki med mladi- mi je kar 75 odstotkov kadil- cev. Večini ljudi, ki začnejo kaditi pred 20. letom, ostane ta navada vse življenje. Še več, obstajajo dokazi, da imajo ose- be, ki začnejo kaditi že kot najstniki, najvišjo stopnjo tve- ganja in tudi najzgodnejše za- četke srčnih obolenj in visoke- ga pritiska. Pojavljajo se tudi vprašanja o vplivu kajenja v dobi adolescence na pojav ate- roskleroze v odrasli dobi. Dolgoletno kajenje povzro- ča številne kronične pljučne bolezni, kot so astma, emfi- zem ali kronični bronhitis. Vse te bolezni se končajo z okvaro pljučne funkcije, bol- niki postanejo težki invalidi in umrejo zaradi pomanjka- nja kisika ali popuščanja srca. Onesnaženost zraka, izpostav- ljenost na delovnem mestu in dedni faktorji so iz epidemio- loškega vidika bistveno manj pomembni kot kajenje. Pravo sliko o nevarnosti ka- jenja zaokrožujejo podatki o umrljivosti. Če si danes.izbe- remo določeno populacijo ka- dilcev in nekadilcev, jih pre- štejemo in nato štetje ponovi- mo čez dvajset let, bo pri po- novnem štetju kadilcev pro- centualno mnogo manj kot pri prvem. Med 35. in 55. letom je umrljivost med kadilci dva do trikrat večja kot med neka- dilci. Povprečno umre kadi- lec, ki 30 let kadi po 20 cigaret na dan, 10 let prej kot nekadi- lec. Nevarno pasivno kajenje Kadilci pa ne povzročajo ve- like škode le sami sebi, tem-, več ogrožajo tudi zdravje ne- kadilcev. Dim, ki ga nekadilci vdihavajo, kadar se nahajajo v istem prostoru kot ljudje, ki kadijo, je kombinacija preko 4000 kemičnih snovi, ki dra- žijo sluznico in delujejo kot strupi ali povzročajo raka. Pa- sivno kajenje je glavni onesna- ževalec zraka v prostorih. Mnogi pasivni kadilci obole- vajo in tudi umirajo za istimi boleznimi kot kadilci, razen tega pa so bolj občutljivi na takojšnje učinke tobačnega dima, kot so draženje oči, no- sne sluznice, glavobol, sla- bost. Po nekaterih podatkih naj bi bila letna stopnja umr- ljivosti zaradi tobaka med ne- kadilci okoli 200 ljudi na mi- lijon prebivalcev. Če imate zdravstvene teža- ve in ne veste, kako ravnati, pišite na Novi tednik, Prešer- nova 19, 3000 Celje, za rubri- ko Zdravnik svetuje. Ljudi je potrebno zaščititi pred pasivnim kajenjem. Vlade lahko prepovejo kajenje na jav- nih mestih, izobražujejo ljudi, delodajalci prepovejo kajenje na delovnih mestih, starši pre- nehajo kaditi doma in v avtu. 31. maj je svetovni dan ne- ajenja, ob katerem letos pozarjajo zlasti na nevar- losti pasivnega kajenja. Prim.mag. BRANE MEŽNAR,dr.med. BIO KOLEDAR Št. 22. - 31. maj 2001 30 GLASBA Pred Miš mašem še ročk Letošnji Ročk žur, ki bo v soboto, 2. junija v Grižah, bo posvečen v osveščanju in bo- ju proti drogam. Mladi iz žalske občine bodo med žurom postavili stojnico s propagandnim gradivom in pomagali pri osveščanju o ne- varnostih okužbe z virusom HIV ter predstavili druge posle- dice jemanja drog. Za zabavni del večera bodo poskrbeli Tinkara Kovač, Zo- ran Predin, Rock'n' band. Ta- bu, Apolonija band, Black Summer in Fonem. Dan pozneje, v nedeljo, pa bo v Grižah Miš maš, priredi- tev, namenjena najmlajšim. Otroke bodo v letnem gledališ- ču zabavali: Sebastian, Spidi in Gogi, Make Up2, Dadi Daz, Remi band, Rock'n'band, Sen- di. Tabu, Nude, Flirt, Društvo mrtvih pesnikov in Anja Ru- pel. Otroci bodo lahko sodelo- vali tudi na odru sramežljivih, v kiparski in slikarski delavni- ci ter na igrišču ringa raja, ogledali si bodo lahko lutkov- ne, plesne in druge predstave. Za popestritev dogajanja bo- do poskrbeli člani Društva za varstvo in vzgojo ptic Celje, ki bodo v soboto, 2. junija, v Kulturnem domu KUD Svobo- da v Grižah pripravili 2. odprto prvenstvo mladih papig stan- dard Slovenije, 3. junija pa razstavo ptic. AMS Vigred so: Valerija Skaza, Drago Krajnc, Lovro Škorja in Peter Jakopič. Vigred desetič na Vurberku 16. in 17. junija bo na Vurberku 10. festival narodno zabavne glasbe. Prvi večer se bodo ansambli potegovali za nagrade občinstva (zlati, srebrni in bronasti zmaj) ter nagrade strokovne komisije in komisije novinarjev, ki v radijskih oddajah skrbijo za področje narodno zabavne glasbe. Drugi večer bodo nastopili najboljši z dosedanjih festivalov in bo tako možno občudovati vse najboljše viže, ki sp nam jih zaigrali na Vurberku. V prenos se bosta vključila televizija in radio, izdali bodo kaseto in CD ter jubilejno brošuro. Med jubilanti bosta tudi dve glasbeni skupini, ki nista manjkali na nobenem festivalu. To sta velenjska skupina Dan in noč (fotografijo smo objavili v prejšnji številki NT) in Vigred iz Laškega. TV Srebrni Štajerski rogisti v Borovljah na avstrijskem Koroškem je bilo 2. Mednarodno tekmovanje rogistov, kjer je sodelovalo več kot 500 rogistov iz Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Nemčije, Švice in Italije. Štajerski rogisti iz Nove Cerkve, ki jih vodi Franc Purgaj, so prejeli srebrno medaljo in le dve točki sta jim manjkali do zlate. V ansamblu nastopajo: Franc Purgaj (umetniški vodja), Viktor Kovač (predsednik), Uroš Grad, Franc Čakš, Klemen Kotnik, Tomo Videnšek, Marko Gunzek, Matej Grajžl in Darko Pilih. LUDVIK KRAMBERGER MED NOTAMI • 2. junija ob 17. uri bo na Starem gradu 7. srečanje glas- benikov amaterjev Slovenije. Prireditev je namenjena pred- vsem ansamblom in posamez- nikom, ki se na glasbenem področju šele uveljavljajo. Prijave še vedno sprejema idejni začetnik srečanja Drago Sivka (031-789-070). • Harmonikarski orkester Barbara premogovnik Velenje je izdal CD s sedmimi sklad- bami Mira Klinca, ki je napi- sal tudi vse priredbe, Franca Šegovca in Avsenika ter nekaj tradicionalnih. Harmonikar- ski orkester ima okoli 20 čla- nov, vodi ga Miro Kline, ki je v svojem studiu tudi posnel vse skladbe. • Prostovoljno gasilsko druš- tvo Dolga Gora razpisuje 9. srečanje muzikantov, ki bo 1. julija. Nastopajoči bodo raz- deljeni v dve skupini do 15 let in od 16 dalje. Prireditev je tekmovalnega značaja, zato naj pošlje vsak, ki se želi prija- viti, kaseto s posnetkom (lah- ko tudi doma) dveh skladb do 18. junija na naslov: PGD Dol- ga Gora, Dolga Gora 50b, 3232 Ponikva (za Franca Ar- zenaka - 03-5763-566 v večer- nih urah ah 031-326-(T63). Strokovna komisija se bo se- stala 20. junija in izbrala na- stopajoče. Po srečanju bosta nastopila Kvintet Dori in Nuša Derenda. • 23. junija ob 19. bo na Loškem gradu v Škof ji Loki 1. festival narodnozabavnih viž v narečju. Izvedbo ansamblov bo ocenjevala strokovna ko- misija, v kateri bodo tudi Slavko Avsenik mL, Jože Bur- nik, Tomaž Tozon, Marija Cvetek in drugi, posebnt) ko- misijo pa bodo sestavljali uredniki narodnozabavne glasbe na radijskih postajah. Najboljšega izvajalca bo iz- bralo tudi občinstvo. An- sambli se lahko prijavijo do 4. junija 2001 na naslov: Saša Pivk Avsec (04-5080508 ali 040-297-736). EKSPRESEKSPRES • Dolgoletni kitarist in pevec legendarne ročk zasedbe Dire Straits Mark Knopfler je že vrsto Let tudi zelo uspešen solo umetnik. Z njegovega drugega samostojnega albuma »Sailing To Philadelphia« je prav te dni izšel še tretji single - po na- slovni temi in skladbi »What It Is« se je na tem formatu tokrat znašla pesem »Silvertown Blues«. • V soboto je minilo 75. let od rojstva pred slabimi deseti- mi leti umrlega jazz velikana Milesa Davisa. Založba Co- lumbia je v mestu Alton v Illinoisu Milesu v čast priredi- la veliko zabavo, kjer so pred- stavili tudi nekaj ponatisov njegovih ključnih albumov.. • Beli raper Eminem bo sku- paj z razvpitimi šok-metalci Marilyn Manson posnel re- make svoje uspešnice »The Way 1 Am«, ki jo lahko v originalni verziji slišimo na še vedno aktualnemu albumu »The Marshal Mathers LP«. ' • Ob dvajseti obletnici smrti reggea velikana Boba Marle- ya je izmed njegovih števil- nih na nosilcih zvoka še neobjavljenih del založba Universal na single format odtisnila pesem »I Know A Plače«, ki jo je v studiu na novo obdelal mojster dub produkcije Lee Perry. • Ena izmed najpopularnej- ših zasedb sedemdesetih The Les Humphries Singers je končno le dočakala kompakt- no ploščo z izborom svojih največjih uspešnic. Med 23. skladbami najdemo tudi pri nas velikokrat slišane »Mexi- co«, »Mama Loo«, »Kansas City«, »Motherless Child« in »Sing Hallelujah«. • Zvočno podobo nove ploš- če najboljše brit-pop zasedbe Blur bo oblikoval nihče drug kot big-beat prvak Norman Cook alias Fatboy Slim, kar pa ne pomeni, da bo ekipa Damona Albarna zaplavala v plesne vode. Blur bodo, tako kot že nekajkrat do sedaj, us- luge vrhunskih producentov sodobne plesne klubske god- be izkoristi le toliko, da nji- hov razgiban pop lažje sledi svetovnih trendom. • Kultna rap-metal naveza Rage Against the Machine se je dobrega pol leta po od- hodu pevca Zacka de la Roc- he ta teden zaprla v studio, kjer skupaj z novim pevcem, nekdanjim frontmanom zna- menite grunge zasedbe Soundgarden Chrisom Cor- nellom, pod taktirko slavne- ga producenta Ricka Rubina, pripravlja skladbe za nov al- bum. • Prejšnji ponedeljek je Bo- no, pevec skupine U2, spet postal oče. Njegova žena Ali je rodila sedem funtov težkega fantiča, ki se je pridružil 11- letni Jordan, 9-letni Evi in dve leti staremu Elijahu. • U2 pa so le nekaj dni prej i studiih Universal v Los Angg lesu posneli videospot za no' single z njihove, zdaj že i skoraj deset-milijonski nakla di prodane plošče »AH Tha You Can't Leave Behind«. P( uspešnicah »Bautiful Day« ij »Stuck In A Moment You Can' Get Out Of« je na single ij video formatu zdaj dosegljiv; tudi pesem »Elevation«, ki jj bo mogoče slišati tudi n; soundtracku filmske verziji ene izmed najpopularnejšil računalniških igric Tomb Rai der. • Kmalu bo izšel tudi sound track, ki bo na trg pospremi drugi del filmske uspešnici »American Pie«, Večin( skladb zanj je že posnetih, pris pevali pa so jih nekateri naj bolj znani ameriški ročk bend - Blink 182, Green Day, Uncl< Kraeker, Bloodhound Gang American Hi-Fi, Creed... Prv; single bo na voljo že prihodnf teden, nanj pa bo založba Un? versal odtisnila pesem »Be Lik^ That« vse popularnejši rocker jev 3 Doors Down. | • Novi album »Nord« skup? ne Siddharta se je takoj i^ brez težav zavihtel na vrh les- tvice Slo Top 30, edine lestvi ce, ki je narejena na osnov prodaje plošč na sončni stran Alp. Po trditvah založbe Mul' timedia je »Nord« tako posta najbolje in najhitreje prodaja na plošča v prvem tednu pc izidu v zgodovini omenjeni lestvice. • Psycho-path bodo me( pripravami na snemanje četr tega albuma letos poleti tua precej koncertirali. Najprej doma in na Hrvaškem, 18, avgusta pa jih čaka nastop n^ odru velikega nemškega festi- vala Bizzare, kjer bodo raz grajali tudi Green day, Fo( Fighters, Iggy Pop... • Eden izmed najbolj znani slovenskih avtorjev besedil primorski Abrahamovec Dra- go Mislej-Mef, je dvajset let po izidu albuma »Madona dej^ mi danes« njegove prve skupi- ne Deseti brat pred kratkim končno le dočakal svoj prvi' samostojni LP. Album »Naj- boljše so padle« je Mef zapol- nil s trinajstimi skladbami, ki jih je v preteklih dveh letih posnel s skupino NOB, trenut- no pa stavi na pesem »Ameri- ka«. • Zaključna prireditev na- grad Zlati petelin bo letos v koprski dvorani Bonifika v sredo, 13. junija ob 20.uri. Dveurno prireditev z nastopi vseh glasbenih izvajalcev v živo, bo vodila Saša Einsied- ler, prireditev pa bosta nepo- sredno prenašala program Radia Slovenija in TV3, ki bo v treh dneh pred prenosom predvajala tudi polurne pred- stavitvene oddaje o nomini: rančih. STANE ŠPEGEL Št. 22. - 31. maj 2001 tv VODIČ 31 Št. 22. - 31. maj 2001 32 TV VODIC Št. 22. - 31. maj 2001 T v VODIC 33 Št. 22. - 31. maj 2001 34 TV VODIC St. 22. - 31. maj 2001 FILM - RADIO 35 Zelena milja Naj se tole pove moderno skrčeno: Zelena (iiilja je podaljšana Kaznilnica odrešitve z dodanim prgiščem nadrmravnih čudežev; štu- dija ljubezni in sovraštva, dobrega in zla... in uriniranja različnih vrst in v različne name- ne. Filma si celo delita istega režiserja Franka parabonta ter avtorja literarne predložke Stephena Kinga. King je ZM pisal pred približno petimi leti, na zelo nenavaden način, namreč v stilu Charlesa Dickensa: vsak mesec je vrgel na trg novo nadaljevanje v obliki majhnih knjižic, tudi spisanih sproti. Zadeva se je iztekla zelo uspe- šno, o filmu pa se je začelo govoriti dokaj kmalu. Frank Darabont je nazadnje prevzel nalogo - in kakor mnogi drugi režiserji tudi on ni hotel preveč skrajno posegati v Kingovo prozo. Še več kot to, pokazati je hotel prav vse, kar je King napisal. Kar pomeni dvoje: da so tudi prizori, ki bi jih lahko podal z govorom, pretvorjeni v.slike. Velike slike. Epske slike. Ki obenem ljubijo detajle, in zato dajejo občutek mikrokozmosa v makrokozmosu, velikega in malega, ki delujeta ■ in živita - skupaj, kar naj bi funkcioniralo, večinoma pa tudi funkcionira srhljivo in hi- per univerzalno, a vendar... Zato film premore mastodont- skih epskih 188 minut drgnje- nja kino sedeža. Kar je hudo dolgo. In drugič, film zaradi tega oklepanja stoji in pada s Kin- gom. Kadar je King v svojih teološko fantastičnih momen- tih slab, preveč preprost in vča- sih skorajda smešen, je takšen tudi film. In kadar je King briljanten v svojem tekočem pripovedovalnem rmturaliz- mu, tedaj je takšen tudi film. Karakterji in razmerja med njimi so prikazani kristalno jasno, in njihova komplek- snost ter kompleksnost njiho- vih razmerij naravnost ideal- no zadiha že od prvega trenut- ka, ko se pojavijo na platnu. Za to so poleg dobrega pisa- nja »krivi« tudi igralci. Tom Hanks je morda najbolj znan, a morda celo najmanj prime- ren med njimi. Čeprav se je očitno zavedal, da njegova deš- ka komičnost, ki zbuja simpa- tijo in morda tudi sočutje, ni karta, na katero bi smel igrati - ker ruši avtoritativno zrelost filmskega lika. Ampak, ker na plastično operacijo pred sne- manjem ni šel, tudi te karte ni mogel docela izbrisati. Kakor- koli. Najbolj zapomljiva igral- ca sta največji, in, malce v hecu rečeno, najmanjši: Michael Clark Duncan in jetniška stre- nirana miš. Duncan je dobil nominacijo za oskarja za stransko vlogo, miš pa ne. Film je bil poleg tega - pred dvema letoma - nominiran še za film, prirejeni scenarij in zvok. Darabont se je na koncu vendarle oddaljil od Kinga ravno toliko, da je zaključek precej zgrešil; zdi se, kot da se ne bi mogel odločiti, kateri stavek bi se bolj prilegal slove- su filma, in je potem na slepo izbral enega - na žalost tiste- ga, ki preusmeri gledalčevo pozornost s poante na manj pomembne stvari. Tako je uči- nek drugače dovolj močne - ja, kljub napakam dovolj močne - in ganljive drame zopet pok- varil. In da ne bom jaz učinka tega članka povsem pokvaril: film še vedno deluje kot dovolj zapeljiv, pod kožo segajoč, mo- numentalen kos celuloida, ki je za Kingove oboževalce živ- ljenjska potreba, pa tudi mar- sikdo drug se mu ne bo mogel ubraniti. ■ PETER ZUPANC Tom Hanks Metuljček Radia Celje vabi otroke Metuljček Radia Celje vabi 16. junija otroke (pa tudi osta- le) na prireditev v Ledeno dvo- rano v celjski Mestni park. Od 10. do 15. ure bodo nastopili otroci vrtca Zarja, Anice Černe- jeve in Tončke Čečeve, Mojca in Kaličopko, Romana Kranjčan, Damjana Golavšek in »Muzi- kalčki«. Pojoči kuhar. Dani Kar- ba, Spidi in Gogi, Barbara Le- bar, Full Cool Demo Topovci Radia Celje, ogledali pa si boste lahko tudi plesno točko Tuševe otroške šole prostega časa. Po- vezovalec in animator priredi- tve bo Sten Vilar. Metuljček Radia Celje pripravlja številna igrala in ustvarjalne delavnice, ki jih bodo vodili animatorji Medobčinske zveze prijateljev mladine Celje, Mravljice Celje, Tuševe otroške šole prostega časa, Didacte International, podjetje RRT pa pripravlja ra- čunalniško delavnico Logo. Od 10. do 15. ure bodo z vami tudi Telebajski. Za čarobno vzdušje bodo poskrbeli metuljčki, na- rejeni iz balonov, pa tudi čaro- dej bo pričaral pravo pravljično vzdušje. Vstopnine ne bo! SIMONA BRGLEZ Pop design gostje na Radiu Celje Na Radiu Celje bomo danes ob 10. uri v oddaji Pop čvek gostili skupino Pop design. Pred kratkim so se znova zbrali v stari zasedbi, polni elana. Pred mikrofonom je znova Vili Resnik, ob njem pa prekaljeni mački Tone Košmrlj (bas), Jani Marinšek (kitara), Damjan Tomažin (bobni) in Martin Erjavec (klaviature). Fantje ostajajo zvesti svojemu glasbenemu stilu. Na svojem novem albumu bodo predstavili vse stare uspešnice, dodali pa jim bodo novo skladbo Prihajam domov. Prihodnji teden bo v sredo, ob 16. uri nov album predstavil Dadi Daz, v četrtek ob 10. uri pa Karmen Stavec. S.B. KINO Celjski kinematografi si pridržujejo pravico do spremem- be programa. Union: od 31.5. do 6.6. ob 16. slovenski film Barabe, ob 18. akcijska pustolovščina Mumija se vrača, ob 21. drama Zelena milja. Mali Union: od 31.5. do 6.6. ob 20. ljubezenska drama Zamujena priložnost. Kino Metropol: od 31.5. do 6.6. ob 16.30, 18.30 in 20.30, 1. in 2.6. ob 22.30 ter 2.6. ob 10. akcijski film Smrtni udarec. Kino Žalec: 2.6. ob 19. in 3.6. ob 18.30 akcijska komedija Lepotica pod krinko, 2.6. ob 21. in 3.6. ob 20.30 vojaška drama Sovražnik pred vrati. Gremo v kino! Edina, ki je vedela pravilni odgovor na vprašanje prejšnjega ledna, je bila Jasmina Žohar, Jerinova 10, Štore, ki je vedela, da je igralec Nicholas Cage v sorodu z režiserjem Francisem' Fordom Coppolo. Prejela bo vstopnico za ogled filma Celjskih kinematografov. Nagradno vprašanje: za katero vlogo je moral Tom Hanks shujšati za več kot 20 kg? Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 4. junija. Izžrebali bomo tri dobitnike 'stopnice za ogled filma. Št. 22. - 31. maj 2001 36 ZA AVTOMOBILISTE Osmega junija prenovljeni ciio o prenovljenem renaultu cliu smo že pisali ob predsta- vitvi pred dobrim mesecem dni. Prodaja prenovljenega avtomobila bo na slovenskem trgu stekla osmega junija. Pri Revozu, ki je uradni predstavnik Renaulta pri nas in hkrati prodajalec teh avtomo- bilov, pravijo, da bo prenovlje- ni clio v primerjavi s prejšnjo izvedenko komaj kaj dražji. Prijetna napoved. Clio nove podobe nastaja tudi v Novem mestu (poleg tega pa še v Fran- ciji in Španiji), kjer po novem že naredijo 540 avtomobilov vsak dan. Avto bo na voljo v izvedenki s tremi in petimi vrati, dimenzije se niso spre- minjale (dolžina 381 centime- trov), zato gre v prtljažnik ob nepodrti zadnji sedežni klopi 255 litrov prtljage. Navzven je clio precej drugačen, zlasti prednji del, ki povzema poteze velike limuzine vel satis, ki je Renault še ni postavil na cesto, jo pa naj bi kmalu. Opazne so luči, maska je bolj zajetna in z velikim logom v sredini. Tudi zadek je nov, tam je opazen velik renaultov znak, ki v sre- dini skriva ročaj za odpiranje prtljažnika. Spremenjena je tudi notranjost, še posebej ar- maturna plošča, v medosni razdalji pa ni sprememb (247 centimetrov). Ugajajo sedeži. tkanine na njih so nove, oprem pa je pet (če zraven prištejemo še renauh šport). V osnovni izvedenki bo avto opremljen s po štirimi zračnimi varnostnimi blazinami (dve prednji s programiranim napi- hovanjem), protiblokirnim za- vornim sistemom ABS z elek- tronsko razdelitvijo zavorne moči EBV, halogenskimi žaro- meti, električnim pomikom prednjih stekel ipd. Pri motor- jih bo ponudba pestra, saj jih bo na voljo kar sedem, in sicer pet bencinskih in dva turbodizel- ska z neposrednim vbrizgava- njem goriva po sistemu skupne- ga voda. Motorji so bolj ali manj znani, osnovni pa je 1,2- litrski s 60 KM, medtem ko je najmočnejši 2,0-litrski, ki raz- vije 172 KM. Nova sta torej oba dizla z enako gibno prostornino 1,5-litra in različno močjo. Naj- prej bo na voljo šibkejša izve- denka s 65 KM, kasneje, verjet- no jeseni, sledi različica s 80 KM. Novo meščani seveda pri- čakujejo vsaj takšen tržni uspeh prenovljenega clia, ki je že dol- go najbolje prodajano vozilo na slovenskem trgu, kot doslej. Najcenejši clio bo tako na voljo za 1,82, najdražji pa za 3,9 milijona tolarjev. Prenovljeni clio spredaj in zadaj. Najmlajši so želeli »vaditi« za kasnejše resne vožnje. Drugo družabno srečanje Avta Celje Jutri se bo uradno začela prodaja novega Peugeotove- ga modela 307. Zanj in za model 206 CC je bilo na test- nih vožnjah največ zanima- nja na Dnevu Avta Celje na Ipavčevi 21. Predsednik uprave družbe Avto Celje Anton Guzej je povedal: »V tem letu smo pro- dali več kot 300 avtomobilov znamke Peugeot, do konca le- ta pa naj bi se zaustavili morda celo pri številki 800. Model 307 bo hit, za predstavitev avtomobila v Maroku so Fran- cozi namenili 3 milijarde to- larjev. V Celju glede na uvod- no povpraševanje ocenjuje- mo, da bomo prodaU okoli 200 vozil.« Ob brezplačnih preventiv- nih tehničnih pregledih so obiskovalci lahko opravili testne vožnje vozil Fiat-Lan- cia, Peugeot, Ford, Iveco in Lada, preizkusili pa so se lah- ko tudi v treningu varne vož- nje s posebno opremljenim vozilom Braneta Kiizmiča. Foto: GD Opel prenavlja vectro Pri nemškem Oplu, ki je v naročju General Motorsa, se pospešeno pripravljajo na predstavitev nove vectre. Osvežitev je nujna, saj v tem srednjem razredu skoraj ni pomembnejšega konkurenta, ki ne bi bil vsaj malo prenov- ljen, če ne že povsem druga- čen. Računajo, da se bo nova vectra pojavila na trgih spom- ladi prihodnje leto, morda kakšen mesec prej. V zasnovi ne bo sprememb, saj bo motor postavljen spredaj, pogon pa speljan k prednjemu kolesne- mu paru. Za sedaj še ni znano, ali bo avto kaj večji, verjetno pa bo. Novi bodo tudi motor- ji, vendar bodo začeh z 1,6- litrskim s 100 KM, povsem v vrhu pa naj bi bil V6 z gibno prostornino 3,2-litra in z več kot 200 KM. Vse tudi kaže, da bodo ponudili vsaj dve karo- serij ski izvedenki, in sicer li- muzino ter karavan. Rojeva se novi mini Po precej dolgem napove- dovanju bo Vsaj v nekaterih državah zahodne Evrope stekla prodaja novega mini- ja. - Tovarna je v naročju nemš- kega BMW, vendar bodo mini- ji naprodaj v- ločeni mreži in bodo morali imeti trgovci za- nje posebne prostore - vsaj tako naj bi bilo. Novi mini se od svojega predhodnika bis- tveno razlikuje, kajti daljši je za več kot 50 centimetrov (362 centimetrov), seveda pa je hkrati tudi nekaj višji in z večjo medosno razdaljo (246 centimetrov). Navzven avto povzema podobo nekdanjega minija, že na prvi pogled pa je očitno, da bo doživel številne dodelave. Notranjost je seve- da daleč od špartanskosti, znane iz prejšnjega minija. Ti- stim pa, ki bodo hoteli in zmogli seči nekaj globlje v žep, bodo recimo ponudili tu- di usnjene sedeže ipd. Zani- mivo je, da bo ob ročnem menjalniku na voljo tudi brez- stopenjska avtomatika CVT (za približno 2700 mark). Os- novno različico bo poganjal 1,6-litrski bencinski motor z 90 KM pri 6000 vrtljajih v minuti, kar naj bi po tovarniš- kih podatkih zadoščalo za do- brih 185 km/h .Cena? Nekako 28 tisoč mark, medtem ko bo različica z enakim motorjem, vendar s 115 KM, na voljo za 32 tisoč dem. Spomladi pri- hodnje leto se bo pojavil še cooper S, kar pomeni, da se bo v nosu vrtel motor s 163 KM. Pri nas minija vsaj urad- no še nekaj časa ne bo, menda se ga lahko nadejamo prihod- nje leto. Novi mini bo prodajna uspešnica. Nekateri mitsubishiji na pregled Izredni pregledi avtomobilov se v zadnjem času pojavljajo tako rekoč drug za drugim. Sedaj (ponovno) kliče na pregled nekatere svoje avtomobile japonski Mitsubishi. Tako naj bi pregledali kakšnih 280 tisoč space wagonov (letnik 1998) in space runerjev (letnik 1999). Kot kaže, naj bi se v nekaterih primerih pojavile težave z nalivanjem goriva. Št. 22. - 31. maj 2001 ZA AVTOMOBILISTE 37 Od 1. junija tudi peugeot 3Q7 Peugeot, drugi ali prvi del francoske avtomobilske skupine PSA (zraven je še Citroen), se tudi na sloven- ski trg vozi s peugeotom 307. S tem avtomobilom nado- mešča 306, avto, ki je bil dokaj uspešen, kar pomeni, da bo imel 307 kar zahtevno delo. Peugeot 307 bo sloven- skim kupcem formalno na voljo od 1. junija naprej. Iz- birali bodo med tri ali pe- tvratno izvedenko kombi h- muzine, ki vsaj malo spomi- nja tudi na enoprostorsko vozilo. S skupno dolžino 420 centimetrov se avto uvršča v nižji srednji razred, se pravi na tisti del trga, kjer je konkurenca izjemno ostra in kjer je že dolga leta tržni prvak VW golf. Ker so pri Peugeotu prepričani, da bo šel 307 zelo dobro v promet, naj bi jih še letos prodali kakšnih 300 tisoč, prihodnje leto pa celo 550 tisoč. Načrt ie verjetno uresničljiv, kajti / tem razredu so lani v evrop- skih državah prodali okro- glih pet milijonov vozil. Peugeot 307 ima običajno '.asnovo, se pravi motor spre- laj, pogon prav tako. Zuna- nja podoba dokazuje sorods- tvo z nekaterimi drugimi peu- geoti, predvsem z 206. V prt- ljažniku je ob nepodrti zadnji sedežni klopi na voljo 341 litrov prostora, kar je približ- no toliko kot pri večini kon- kurentov. Opreme bodo štiri, osnovna izvedenka za sloven- ski trg bo opremljena s pro- tiblokirnim zavornim siste- mom ABS, servo volanom, dvema zračnima varnostnima blazinama ipd. Motorji bodo trije, vse že vgrajujejo v druge peugeote. Bencinska bosta dva, in sicer 1,6-litrski s 110 KM ter 2,0-litrski, ki bo po- nujal' 138 KM. Turbodizelski bo imel gibno prostornino 2,0 litra in 90 KM. Za jesen tovarna napoveduje še 1,4- litrski bencinski motor, ne- kaj kasneje pa se bo v 307 verjetno vrtel še 1,4-litrski turbodizelski agregat, ki je nastal v sodelovanju s For- dom. Menjalnik bo za zače- tek samo ročni petstopenjski, kasneje bo na voljo tudi pre- stavna avtomatika. Znane so tudi cene za slovenski trg, saj bo najcenejša izvedenka 307 na voljo za nekako 2,9, naj- dražja pa za 3,25 milijona tolarjev. Peugeot 307 odslej tudi na slovenskih cestah. April v plusu, ifse leto v minusu Aprilska prodaja avtomo- lilov v državah Evropske inije je bila vendarle pozi- ivna, kar se ni zgodilo že lolgo časa. Tako so v tem lesecu prodali 1,28 milijo- a novih osebnih avtomobi- 3v, kar je bilo za 0,8 odstot- a bolje kot aprila lani. Kot pravijo, je ta plus po- lemben, saj je bil zabeležen rvič po devetih mesecih. To- a aprilska prodaja ni mogla Dremeniti letošnje, kajti do- ej so v EU prodah 5,3 milijo- a avtomobilov oziroma za ,4 odstotka manj kot v ena- em lanskem obdobju. Kljub mu nekateri upajo, da se bo Drilski plus potegnil še v maj i morda naprej, kajti po- lembno je predvsem to, da so četrtem letošnjem mesecu Dlje prodajali v Nemčiji, Ve- ^i Britaniji in Franciji kot ijpomembnejših trgih v EU. cer pa je v letošnjih štirih esecih največ prodal Volks- agen, ki ima v svojih rokah 1,9 odstotka evropskega tr- i,.kar je bolje kot lani. Sledi upina PSA (Citroen in Peu- 'ot) z 13,8-odstotnim tržnim 'ležem, medtem ko je evrop- i del GM (Opel, Vauxhall, ab) na tretjem mestu z 11- Istotnim tržnim deležem. Japonske avtomobilske to- rne so v tem času prodale 5 tisoč avtomobilov in si idobile 10,6 odstotka trga, Žnokorejske pa 135 tisoč in 1 pripada odstotek evrop- e avtomobilske pogače. Ze- slabo gre recimo britanske- J Roverju, ki je doslej pro- 1 za 40 odstotkov manj, tudi nault se ukvarja z minu- som, prav tako vse japonske avtomobilske tovarne. Med velikimi ali vsaj večjimi evropskimi avtomobilskimi hišami, ki jim gre letos bolje, je treba vsekakor omeniti češ- ko Škodo. Ta je letos svojo prodajo povečala na 89 tisoč vozil (v EU) oziroma za skoraj 25 odstotkov. Št. 22. - 31. maj 2001 38 ZA RAZVEDRILO Št. 22. - 31. maj 2001 MODA 39 Modni ukaz: »Na mestu voljnolff Alternativa nežno frfotajočim, romantičnim poletnim oblačilom v bonbonastih pastelih z nebeško modro in rožnato na čelu je stroga, vojaška moda Veliko je že bilo in še bo povedanega, pokazanega in napisanega o letošnji modi, prisegajoči na čutno elegan- ten, provokativno izzivalen in še kakšen stil oblačenja, ki poudarja lepoto ženske. Njeno krhkost, milino ter njene obline. »Ja, a naj se kar slepe naredi- mo ter pozabimo na ženske, ki se jim naredi kislo v želod- cu ob pogledu na vso to vo- lančkasto posladkano ali stru- peno izzivalno modo?« so se modni kreatorji očitno za- skrbljeno popraskali za uše- si... ter pripravili učinkovit protinapad: vojaške trende. Nič novega pravzaprav. Vo- jaške uniforme so bile vselej, tako kot disciplina - po moško toge in zapete. Vse do leta 1945, ko so ameriški vojaki s čokolado in svojim »imi- džem« zavzeli evropske me- tropole. Ležerna, s številnimi žepi in ostalimi pritiklinami obdarjena oblačila, so pov- zročila pravi boom. V času hladne vojne so revo- lucionarni in ostali režimi vo- jaški stil izpopolnili in razne- sli po vsem svetu. Ko smo si nato še ogledali nekaj mači- stičnih hollywoodskih akcio- narjev v olivno zelenih srajcah in vojaških čepicah, se je tren- dovski plaz zares sprožil. Moški so z vojaškim stilom oblačenja postali še bolj mo- žati, za ženske pa je napočil čas, ko lahko svoj skozi tisoč- letja zatirani ego končno povzdignejo in se enakovred- no spoprimejo z močnejšim spolom. Na modnem področju, kaj- pada... Vendar, če si »natočimo čistega vina« - vojaške hlače izgledajo na moškem čisto ne- kaj drugega kot na brhki mla- denki. On je v njih videti avto- ritativen junak, ona pa še bolj poželenja vredna... Drži? Naj bo kakorkoli - nova, nekonvencionalna moda je vojaški stil oblačenja sprodu- cirala na še bolj množičen in komercialen način. Z novimi barvami, ki niso zgolj olivno zelene. Z novimi materiali, ki s svojo grobo površino ne gri- zejo nežne ženske kože. Z no- vimi kroji, ki včasih že prese- gajo pojem vojaškega. In ne- nazadnje modnimi dodatki oziroma detajli, ki uniformi- ranost spreminjajo v indivi- dualnost. Naj jih še našteje- mo? Dvojni našiti žepi, kovinski gumbi, aphkacije v obliki gr- bov in ploščic z imeni. Debeh usnjeni pasovi z masivno ko- vinsko zaponko oziroma težki kovinski, ki imajo včasih do- dan duhovit obesek s čutarico. Stilizirane oficirske kape in titovke. Epolete; čeprav priši- te le na lahko, vse prej kot »zapeto« poletno bluzo. In kot pika na i vojaškemu videzu aerodinamična, pilotska sonč- na očala. Ste opazili? Naj se novomod- na uniformiranost še tako trudi biti trda in možata, ji to vselej ne uspeva najbolje. In, če mene vprašate - je kar prav tako! Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK Deviška belina z vojaško sivino. Ko se stroge vojaške hlače prelevijo v zapeljivo oblačilo... Razumem! Epolete so dovolj za trendovski videz. Altra moda ali kako star safari jopič spremeniti v novomodno oblačilo. NAMIG ZA NAKUP Najlepše bluze in srajce Bluze in srajce so gotovo daleč najpomembnejši in ne- pogrešljivi kosi predvsem pomladne in poletne garde- robe. Ponavadi jih kombiniramo s krili ali s hlačami, nepogreš- ljive so pod ženskimi kostimi. Najsi bodo športne aH roman- tične, bele aH pisane, če so lepe, se počutimo dobro in udobno. V Celju, natančneje v 1. nad- stropju Rimljanke pri celjski tržnici, imamo že dolgo spe- cializirano trgovino italijan- ske blagovne znamke Naraca- mice, ki ima lepo in dobro ponudbo ženskih in moških srajc ter bluz. Zato tokrat na- mig, kaj ponujajo. Bombažne vzorčaste ženske srajčke smo našH že za 2.617 tdlarjev, temno sive majice z dolgimi rokavi in vstavljeno čipko (ladijski izrez) po 1.990 tolarjev, bele, sive in svetlo modre majice iz mešanice po- liestra in lycre pa po 4.140 tolarjev. Ženske enobarvne srajčne bluze v roza, sivi, svetlo mo- dri in beli barvi stanejo od 5.340 tolarjev naprej, eno- barvne nežno sive srajce iz stoodstotnega bombaža pa po 6.540 tolarjev. Zelo elegantne sive srajčne bluze z nežnim vzorcem iz mešanice viskoze in poliestra stanejo 8.900 to- larjev. Ponujajo tudi majice s tričetrtinskimi rokavi v živo modri in sivi barvi na V izrez po 2.478 in nekoliko bolj od- prt model v rumeni in oranžni barvi po 2.898 tolarjev. Zelo veliko je tudi elegant- nih čipkastih belih bluz aH bluz z vezeninami, pa takšnih z nevsiljivimi aplikacijami (predvsem modre vezene ro- žice), ki stanejo od 7.740 to- larjev naprej. Najdete pa tido čipkaste bluze tudi v črni bar- vi. Tudi na moške niso pozabi- li, čeprav je, roko na srce, ponudba trenutno skromnej- ša. Moške srajce z dolgimi rokavi stanejo že od 3.395 tolarjev naprej, s kratkimi ro- kavi imajo samo kariraste po 7.900 tolarjev, zelo ugodna pa je cena svilenih kravat - 3.540 tolarjev. MOJCA MAROT Nagradno vprašanje maja: LETOŠNJI MODNI HIT SO ŽENSKI ČEVUI VISOKOPETNIKI, TODA PRVI ČEVUI Z VISOKO PETO SO BILI V 17. STOLETJU - MOŠKI. KDO SE JIH JE DOMISLIL? a) oblikovalec Elio Fiorucci (ker so moški z njimi lažje sestopili s konja); b) velik modofil - francoski kralj Ludvik XIV. (ker je imel komplekse zaradi svoje nizke rasti). Št. 22. - 31. maj 2001 40 KRONIKA S CELJSKEGA Celjsko potovanje skozi moške Otvoritev razstavnega projekta Moški v Knežjem dvorcu je odlično uspela - Obiskovalcev se je sporočilo prijelo, pogrešali smo politike Performansi, filmi, prire- ditve in razstava v Galeriji sodobne umetnosti in Likov- nem salonu na temo Moš- ki... Vse to bi se zdelo še pred nekaj leti za Celje skoraj bo- gokletno. Minuli petek pa se je družba znanih in manj znanih Celjanov sprehodila med ruševinami Spodnjega gradu in v njem odkrivala fotografije, filmske postavi- tve in druge poglede doma- čih in tujih umetnikov na temo Moški, ki sta jih kusto- sinji Irena Čerčnik in Neven- ka Šivavec zbirali dobrih šest mesecev. Otvoritev razstave Moški, ki bo na ogled do 30. junija, ves čas pa jo bodo spremljale pri- reditve in performansi, se je zgodila v petek zvečer. Razsta- vo je odprla direktorica Zavo- da za kulturne prireditve Celje Alenka Domjan, soproga znanega oblikovalca, navdu- šenega igralca tenisa in ljubi- teljskega vinogradnika Jožeta Domjana. Domjanova je po poklicu umetnostna zgodovi- narka, ki zaključuje magiste- rij iz umetnostne zgodovine na temo 30. leta na Celjskem. Njun sin Gašper je v naši časo- pisno-radijski hiši prav ta pe- tek uspešno opravil priprav- niški izpit in tako je posvečen v poklic fotoreporterja, najm- lajša članica družine Tinka pa je študentka smeri tekstilnega oblikovanja v Ljubljani. Ideja, da bi skozi različne umetniške vidike občinstvu predstavih moške, se je poro- dila Ireni Čerčnik, umetnost- ni zgodovinarki in kustosinji ter pedagoginji, ki si je za življenjskega sopotnika izbra- la slavista Marijana Pušav- ca. Ta se je v Celje priselil iz Kranja, potem, ko je bil nekaj časa lektor v SLG Celje, se je zaposhl v Domoznanskem od- delku oddelka za študij Osred- nje knjižnice Celje. Nekate- rim Celjanom se je prikupil z vrsto odmevnih prireditev (med drugim z razstavo Celj- ski avtorji devetdesetih), dru- gim pa malo manj z zbirko pornografskih besedil, ki jo je pred leti izdal v knjigi Zbira- lec nasmehov. Soavtorica razstave, kusto- sinja Nevenka Šivavec, nek- danja študentka primerjalne književnosti in umetnostne zgodovine, je dolgoletna part- nerka slikarja Francija Pur- ga, ki v zadnjem času izkazuje zanimanje tudi za različna po- dročja duhovnosti in psihoa- nahze. Njegova ideja je sklop predavanj nekdanjega Celjana Aljoše Kolenca, ki je svoje videnje lacanovske teorije razlagal pred občinstvom v Li- kovnem salonu kar trikrat v minulem mesecu. Na otvoritvi smo srečali bolj družinskega od obeh lastnikov agencije Premena, Boštjana Volfa, ki z ženo Mojco in dveletnim Nalom jeseni ponovno pričakuje na- raščaj. Boštjan se je pohva- lil, da je nekoč hotel biti revolucionar (spomnite se ga po časopisu Argument, po prvi baraki pri Kajak kanu klubu, iz katere je nastala Špica ali po organizaciji šte- vilnih prireditev v nekda- njem Barflayu), zdaj pa je ugotovil, da je boljše kot z dvigalom v višave potovati po stopnicah. Bi bilo to mo- goče razumeti kot dejstvo, da se je umiril? PrišU so tudi drugi moški. Igor Jelen, na primer, katere- ga temna barva na obrazu je dajala slutiti, da se je pravkar vrnil s katerega svojih plesno- turističnih projektov kje v Afriki. Kot smo izvedeli, je bila nenavadna barva posledi- ca nenavadnega mazila, ki ga je dobil pred snemanjem od- daje na TV Slovenija, posebej za razstavo o moških pa si jo je nanesel tudi v Celju. Od šolnikov je bil prisoten ravnatelj III. osnovne šole Ivan Janez Domitrovič, priš- la pa je tudi njegova bivša sodelavka, nekdaj pedagogi- nja, zdaj pa uspešna vodja Sklada RS za ljubiteljske in kulturne dejavnosti - 01 Celje Marijana Kolenko. Opazili smo tudi psihologi- njo Elen Uršič, sicer zaprise- ženo svobodnjakinjo, ki je v začetku letošnjega šolskega leta pričela poučevati na Gim- naziji Celje-Center, med gim- nazijci pa se tako dobro poču- ti, da se je odločila za kate- drom ostati tudi v prihodnjem letu. Med tistimi, ki sta jih še posebej navdušila otvoritveni performans Zagrebčanke Vla- ste Delimar in poznejši na- stop staroste slovenskih trans- vestitov Salome, je bila tudi celjska odvetnica Alenka Pečnik, katere starejši sin Al- jaž se odpravlja po njenih po- klicnih poteh (uspešno za- ključuje gimnazijo in se vpi- suje v L letnik Pravne fakulte- te), mlajši, srednješolec Blaž pa obeta perspektivno osveži- tev razvoju celjskega turizma. Edina celjska razstavi javka Miša Praprotnik Zupančič je za to razstavo domiselno zlo- žila simbola (jin-jang) v sliko, imenovano Puzzelj in tako predstavila svoje videnje iska- nja (iz)popolnjenosti med moškim in žensko. Je pa nje- no dobro voljo skalil umetniš- ki kolega iz Litve, ki mu je Miša po končanem uradnem delu otvoritve po pomoti re- kla, da je Rus. Gospod je pri- čel besno razbijati kozarce, vendar se je potem vendarle umiril, družabni dogodek pa se je nemoteno razvijal pozno v noč. Zadovoljstvo tako avto- ric razstave kot občinstva je bilo popolno. Tisto malo, kar je manjkalo do prave popol< nosti, je bilo le dejstvo, da na otvoritvi razstave, ki bo zago tovo odmevala v širšem slo' venskem in najbrž tudi evrop skem prostoru, nismo srečal niti enega predstavnika urad nih občinskih struktur. Mord jih ni bilo le zato, ker so bil na dan mladosti preveč zapo sleni z drugimi obveznostmi In skoraj zagotovo si bode odlično celjsko razstavo ogle daU v naslednjih dneh... ALMA M. SEDLAI Foto: GAŠPER DOMJAI Avtorici razstave, kustosinji Nevenka Šivavec in Irena Čerčnik. Celjski kulturniški par Alenka in Jože Domjan, ki zadnja leta z družino živita v Libojah. Zbiralec nasmehov Marijan Puša- vec se je zatopil v katalog o moških! Kako si je prislužil mavec na nogi nismo uspeli izvedeti. St. 22. - 31. maj 2001