radio hit
BUDILKA TOKRAT ODDAJA S TAJSKE OD 23. MARCA DO 1. APRILA 3010.
www.radiohit.si
Domžale
Memorandum za proračunsko leto 2010
Dan civilne zaščite
Nagrajenci PGD Domžale -mesto in PGD Dob ter Rudi Volčini in Milan Peterc
stran 7
GLASILO OBČINE DOMŽALE
26. marec Letnik L, št. 04
Vinko Juhart
V OBČINI IMAMO ZASTAVLJENE RAZVOJNE PROJEKTE IN PROGRAME K VZPODBUJANJU PODJETNIŠTVA
stran 6
Jaka Štiftar
SVOJE ZNANJE, ČAS, ENERGIJO IN DENAR VLAGAM V TISTO, V KAR RES VERJAMEM
Na svoji 32. seji Občinskega sveta Občine Domžale, 3. marca, so svetniki sprejeli Proračun Občine Domžale za leto 2010.	stran 3
Fotografska razstava	3. filmski festival
Žiga Koritnik:	TOGETHERNESS:
PORTRETI	Nenad Jovičič
Mednarodni grafični	Domžale-Ljubljana
likovni center Ljubljana	16.-23. april 2010
22. marec-11. april 2010	
	lo muzejsko DRUštvo a 1 Dom/ar.p
DVAKRATNA DP V LETU 2010
Jaka Podgoršek in
Katarina Matuš
V soboto, 13. marca 2010, se je v Rogaški Slatini odvilo državno prvenstvo v latinskoameriških plesih. Plesni pari Plesnega kluba Miki so nadaljevali z letošnjim nizom odličnih uvrstitev. V finalu prvenstva so nastopili kar trije pari, prepričljivo zmago pa sta slavila Jaka Podgoršek in Katarina Matuš. Domov sta prinesla krasna pokala Steklarne Rogaška.
Stran 21
Dragi bralci in drage bralke, želimo vam vesele in blagoslovljene velikonočne praznike.
Toni Dragar, župan Občinski svet Občine Domžale Uredništvo Slamnika
Naslednja številka glasila Slamnik izide
v petek, 9. april 2010. Rok za oddajo je četrtek, 1. april 2010, do 12. ure. Prispevke oddate v Kulturnem domu Franca Ber-nika Domžale, na Ljubljanski c. 61 v Domžalah - v času uradnih ur, v nabiralnik na stavbi ali na e-naslov: slamnik.urednica<@ gmail.com.
Veseli smo, kadar lahko pomagamo tistim, ki so pomoči najbolj potrebni
Gasilska zveza Domžale organizira z Občino Domžale
17. april 2010
PRVI DOBRODELNI KONCERT
v HALI KOMUNALNEGA CENTRA v Domžalah petek, 16. april 2010 ob 20.00
Z zbranimi sredstvi bomo oblikovali Sklacf za pomoč sadalno ogroženim družinam gasilcev na območju Gasilske zveie Domžale.
n
V TREH DNEH PET ZGLEDNIH MEDNARODNIH PRIREDITEV
Enajsti Gostičevi dnevi 2010
V okviru letošnjih 11. Gostičevih dnevov, ki so se končali 13. marca na Reki v spomin na opernega pevca-tenorista Jožeta Gostiča, ob njegovi letošnji 110. obletnici rojstva, se je zgodilo na Hrvaškem in
v Sloveniji še pet (glasbenih) prireditev; od tega kar dve operi, poklon, vokalno inštrumentalni koncert in razstava.
Stran 16
Spomladanski čas je zelo primeren za začetek urejanja vrtov in drugih površin, pri čemer nastaja zeleni odrez.
Obveščamo vse občanke in občane naše občine, da tovrstne »ZELENE ODPADKE« lahko brezplačno odpeljete v Center za zbiranje odpadkov v Dobu.
Občina Domžale
Ekotrend d.o.o. -
Ekotrend inženiring d.o.o. Škrjančevo 8, 1235 Radomlje
Telefon: +386 1 7294 2 96 Faks: +3 66 1 7294 2 9 7 e-mail: ekotrend@siol.net
Načrtovanje in montaža toplotnih črpalk STIEBEL ELTRON in solarne tehnike De Dietrich ^
THERMIQUE
PVC OKNA IN VRATA
AKCIJA	-11%
Zimski vrtovi, lesena vrata, nadstreški, ograje, konstrukcije. Dobava v 15 dneh. Brezplačni ogled, izmere in ponudba.
041/627-068, 01/72-44-220 WWW.mke.Si
MKE d.o.o. Domžale, Mačkovci 27, Domžale
L
2
urad župana
OBČINA DOMŽALE
Memorandum za proračunsko leto 2010
Občina Domžale leži v osrednje-slovenski (podjetni) regiji, ki je gospodarsko najbolj aktivna regija v Sloveniji. Na območju občine je v letu 2009 živelo 34.405 prebivalcev, kar je 4000 več kot leta 2007. Glavna razloga za intenzivno rast števila prebivalca v občini sta 7-odstotni naravni prirast (največji med okoliškimi občinami) in priseljevanje zaradi ugodne lege oziroma bližine glavnega mesta Slovenije. Ob tolikšni rasti prebivalstva je v Občini Domžale zaposlena le polovica delovno aktivnih prebivalcev, vsaj toliko, kot jih je zaposlenih v domači občini, pa vsakodnevno potuje na delo v sosednje občine, pretežno v Ljubljano. Število delovnih mest v občini je nesorazmerno glede na število prebivalcev.
Kljub rasti prebivalstva je občini uspelo ohraniti primerno okolje in pogoje za življenje in delo, se pa kažejo težave tako velikega prirasta prebivalstva, zlasti pri zagotavljanju družbenega standarda, predvsem v premajhnih kapacitetah ponujene javne infrastrukture.
Stanje javnih financ
Občinske javne finance so stabilne in transparentne. V letu 2009 je občinski svet potrdil investicijo gradnje vrtca Gaj, ki se je financirala iz pridobljenega kredita (za dobo 15 let). Za leto 2010 so v predlogu proračuna predvidene še druge investicije v družbeno in komunalno infrastrukturo, ki so zaradi vse večjega števila prebivalstva potrebne za ohranitev okolja in pogojev za življenje in delo občanov. V postopku kandidiranja za evropska sredstva je 8 projektov, največji delež odobrenih sredstev se pričakuje za investicijo v centralno čistilno napravo. Prav tako priča-
Občina Domžale želi v veliki meri uresničevati poslanstvo, ki si ga je zastavila v svojih razvojnih dokumentih in ki temelji na skrbi za kvalitetne bivalne pogoje, urejeno infrastrukturo in razvoj kulturnih, izobraževalnih, športnih in socialnih dejavnosti, kakor tudi na ustvarjanju pogojev za podjetništvo. Zato je proračun za leto 2010 zastavljen tako, da bo omogočal razvoj ali ohranjanje primernega stanja na navedenih področjih.
kujemo ustrezne deleže sofinanciranja s strani države pri občinskih investicijah.
Strategija
Obsežen projekt za Občino Domžale predstavlja priprava in sprejem razvojne in prostorske strategije za naslednje srednjeročno obdobje. Delovna skupina za pripravo razvojne strategije je pretežen del dela opravila in pričakujemo, da bo osnutek predložen Občinskemu svetu v obravnavo pred poletnimi počitnicami. Del podatkov in ciljev, do katerih se je dokopala delovna skupina, je že uporabljen tudi v predloženih proračunih.
Vrtci
Zagotavljanja zadostnega števila prostih mest v predšolski vzgoji je, tako kot v celotni obljubljan-ski regiji, izredno občutljivo področje tudi za Občino Domžale. V želji, da bi zagotovili potrebna mesta je bil v letu 2009, leto dni po postavitvi temeljnega kamna, v Domžalah zgrajen in predan v uporabo vrtec Češmin. Konec leta 2009 je bil postavljen temeljni kamen za gradnjo vrtca Gaj v Preserjah, ki bo (ob predvidenih terminih gradnje) v šolskem letu 2010/11 sprejel 6 novih oddelkov. Kljub intenzivni gradnji kapacitet za predšolsko vzgojo, ki bo konec leta 2010 skupaj zagotovila 14 novih oddelkov, pa je prostih mest za vključitev vseh zainteresiranih premalo, zato bomo v proračunu 2010 rezervirali sredstva za nakup zemljišča za gradnjo novega vrtca v Krtini in z najemom kredita zagotovili čim hitrejšo gradnjo vrtca s predvidenimi 8 (6) oddelki. Glede na opravljeno Analize kapacitet osnovnih šol in vrtcev v Občini Domžale (LOCUS, Domžale, april 2007) in nadgradnja podatkov z rojstvi v letih 2007, 2008 in 2009, ki kažejo, da se bo povpraševanje nadaljevalo, načrtujemo gradnjo 8-oddelčnega vrtca ob novi Osnovni šoli na Viru. S tem bo zagotovljenih 30 novih oddelkov, ki bodo organizirani v bližini osnovnih šol, prostori pa bodo
omogočali tudi preureditev v učilnice za razredni pouk. Občina je podala tudi predlog za spremembe namembnosti zemljišča ob vrtcu v Ihanu, kjer bi nato v bližini vrtca in šole lahko zgradili dodatne enote, namensko tako za potrebe vrtca kot za potrebe šole.
Osnovno šolstvo
Na področju osnovnih šol smo v letu 2008 opravili analizo večjih investicij v osnovne šole v občini, saj je večina stavb stara več kot 30 let. Na podlagi prioritet potrebnih investicij smo v letu 2009 izvedli obnovo, sanacijo telovadnice ob OŠ Rodica, v OŠ Domžale pa preureditev hišniškega stanovanja v dodatno učilnico in preureditev kuhinje v razdelilnico hrane (hrano pa pripravljajo v matični kuhinji v bližnjem vrtcu Če-šmin).
V letu 2010 bo občina izvedla investicije s seznama prioritet večjih investicij v osnovne šole v občini, ki bodo usmerjene v energetsko učinkovitost stavb.
Tako bomo v začetku leta izvedli energetsko presojo stavb in analizirali potrebne ukrepe, ki jih bomo realizirali v času poletnih počitnic. Prav tako bomo nadaljevali s financiranjem nadstandardnih programov, npr. financirali bomo stroške za udeležbo na tekmovanjih, tujega jezika na razredni stopnji v OŠ Roje oziroma sofinancirali vzgojiteljice v 1 oz. 2 razredu osnovnih šol, zimsko šolo v naravi, izobraževanje strokovnih delavcev ...
Občina je v predlogu občinskega prostorskega načrta podala prostorske podlage za gradnjo novega vrtca in šole na Viru, saj omenjena analiza kapacitet osnovnih šol kaže, da se bo prostorska stiska predšolskega varstva v prihodnjih letih ob nespremenjenih kapacitetah osnovnih šol prenesla v osnovne šole. Občina se želi izogniti prostorski stiski in pripraviti pogoje za kvalitetno delo tako šolarjev kot učiteljev.
Srednja šola Domžale
Srednja šola Domžale je v letu 2009 pridobila nov program strokovnega izobraževanja Tehnik računalničar.
To je deficitaren poklic, ki ga bo skladno s svojimi možnostmi podprla tudi Občina Domžale, saj je gospodarstvo v občini izrazilo veliko potrebo po omenjenih strokovnih kadrih.
Občina Domžale intenzivno sodeluje s Srednjo šolo Domžale tudi pri pridobivanju potrebnih dovoljenj za gradnjo telovadnice ob srednji šoli, saj je prav ta šola edina v občini, ki nima ustreznih prostorov za izvajanje športne vzgoje in to je za dijake pogosto tudi odločilen dejavnik pri izbiri srednje šole.
Dejavnosti za mlade
Veliko dejavnosti je za mlade organiziranih znotraj društev, v obliki posebnih aktivnostih, sekcij ... Občina omenjene programe financira s vsakoletnimi razpisi za delo z mladimi, za preventivne socialne programe za mlade in samopomočne skupine in za preventivne programe za bolj proti drogami. Velik del vse bolj različnih aktivnosti namenjenih mladim se izvaja znotraj Centra za mlade. Hkrati pa center izvaja številne druge programe, namenjene tako otrokom kot staršem, z namenom dodatne kakovosti življenja v občini, npr. lokalni koordinator za novi Unicefov program Varne točke, vodi delo Lokalne akcijske skupine (LAS) in drugo.
Starostniki
Občina Domžale bo tudi v letu 2010 s sredstvi v proračunu podprla aktivno preživljanje starosti v številnih aktivnostih Lipe, univerze za tretje življenjsko obdobje. V letu 2009 je bil ustanovljen Odbor za obravnavo starejših občanov v Občini Domžale, ki je povezal aktivne organizacije, združenja in društva na področju dela starostnikov oziroma s starostniki. V zaključni fazi so dogovori o vsebini novega Medgeneracijske-ga centra Bistrica, kamor naj bi se širila dejavnost Doma upokojencev Domžale. V novem centru bodo zagotovljena oskrbovana stanovanja; prepotrebna dodatna mesta za institucionalizirano varstvo (tako bodo naši občani preživljali starost v domači občini, s tem bodo doma-
čim omogočeni pogostejši obiski); vzpostavljen bo prostorov za dnevni center in dnevno varstvo ter sistem samopomoči starejših. Dobro vpeljan sistem pomoči starejšim na domu bi z našteto ponudbo omogočali izvajanje t.i. modela »Od oskrbe starostnikov na domu do odhoda v institucionalno oskrbo v domu«, za katerega se zavzema sodobna stroka in organizacije, ki delujejo s starostniki in za starostnike. V Medgeneracijskem centru Bistrica želi občina vzpostaviti optimalno medgeneracijsko sodelovanje, tako z mladimi v Občini Domžale kot z dijaki Srednje šole Domžale. Kuhinja v Medgeneracijskem centru Bistra lahko poskrbi za pripravo toplega obroka za potrebe Srednje šole Domžale, kar bo prav gotovo še spodbudilo želeno medgeneracijsko sodelovanje.
Varovanje dediščine
Intenzivno priseljevanje prebivalstva narekuje lokalni skupnosti ustvarjanje pogojev, ki spodbujajo vključevanje novih občanov v novo okolje in njihovo sodelovanje v novi skupnosti. Programi kulture in športa takšno ozračje krepijo, kot tudi preudarno ohranjanje in varovanje kulturne dediščine. V občini se za preudarno ohranjanje in varovanje kulturne dediščine kaže tudi z idejo ustanavljanja mestnega muzeja za prezentacijo občinskih zbirk. Idejo bomo v letu 2010 finančno in vsebinsko ovrednotili, skupaj s predstavitvijo tudi drugih možnosti za učinkovito ohranjanje in varovanje kulturne dediščine.
Zdravstvo
Občina Domžale bo tudi v letu 2010 nadaljevala s sofinanciranjem nadstandardnih programov zdravstva kot so preventivni pregledi mamografije, specialnega pedagoga, logopeda in programa dodatne ur-gentne službe. Rezultati intenzivnih prizadevanj za razširitev zdravstvene mreže sta dva dodatna programa v zobozdravstvu za odrasle in 0,5 programa ginekologije ter zagotavljanje dveh urgentnih timov s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Kljub temu ugotavljamo, da je bi bilo za tako veliko občino, kot je Občina Domžale, potrebno zagotoviti še dodatne programe, zato bomo tudi v letu 2010 nadaljevali s pogajanji z Zavodom za zdravstveno zavarovanje.
Knjižnična dejavnost
Knjižnica bo tudi v letu 2010 zagotavljala napreden dostop do informacij in knjižničnega gradiva, čemur najlažje sledijo s prepletanjem štirih osnovnih dejavnikov: vodstva, knjižničnih storitev, knjižničnega osebja in vrednotenja. Knjižnica bo tudi v
prihodnje usmerjena v povečevanje števila vključenosti prebivalstva naše občine ter povečanjem števila enot gradiva, kar pomeni tudi primerno povečevanje sredstev iz občinskega proračuna. Knjižnica je v zadnjem letu uvedla številne nove programe in svojo inovativno usmeritev ohranila tudi v smernicah za leto 2010.
Kultura
Javni zavod Kulturni dom Franca Bernika Domžale bo v letu 2010 nadaljeval s svojo usmeritvijo ponudbe izbranih kulturnih vsebin in trendom števila kulturnih dogodkov (v letu 2008 - 241), kakor tudi števila obiskovalcev (v letu 2008 - več kot 28.000). Z novo sezono je poleg ponudbe novih abonmajev in še pestrejše izbire kulturnih dogodkov odprl svoja vrata tudi Mestni kino Domžale. Občina Domžale še naprej pregleduje finančne in prostorske možnosti za morebitno gradnjo kulturnega centra z več dvoranami, galerijo, razstavnim prostorom, informacijskim centrom in drugimi spremljajočimi, nujno potrebnimi prostori.
V	Občini Domžale je izredno razvita tudi ljubiteljska kultura, ki jo bo občina s sredstvi iz proračuna podprla tudi v letu 2010.
Šport in rekreacija
Občina Domžale je poznana tudi kot športna občina in tako tudi v prihodnje ostaja ustvarjanje pogojev za usmeritev občanov in občank v športno področje. Skladno z usmeritvijo bo občina v letu 2010 zagotovila sredstva za dokončno ureditev Hale komunalnega centra Domžale, za ureditev spremljajočih objektov na Stadionu (zemljišče, garderobe ...), rekonstrukcijo kopališča ter prostorov športnih organizacij na Kopališki ulici 4.
V	letu 2009 se je občina prizadevala za dopolnitev vsebin v športnih parkih, ki so razporejeni po celotni občini in s to usmeritvijo bomo nadaljevali tudi v letu 2010, saj mladi za športno udejstvovanje zahtevajo aktualne, atraktivne športne vsebine. S tem želimo vplivati na način življenja predvsem mladih, vse bolj pa tudi drugih občanov, ki so usmerjeni predvsem v nove pridobitve informacijske tehnologije. Nadaljevali bomo tudi z usmeritvijo finančno dosegljivih sezonskih športov, tukaj imamo v mislih predvsem v zimskem času brezplačno drsanje na drsališču v Domžalah in poleti cenovno ugodno kopanje za vse občanke in občane v bazenu v Športnem parku Domžale.
Stanovanja
V	Občini Domžale smo v letu 2009 ponovno opravili analizo potreb po neprofitnih stanovanjih in ugotovili, da je povpraševanje še vedno večje od sedanjih možnosti. Tako je občina že
Vrtec Češmin
SLAMNIK JE GLASILO OBČINE DOMŽALE, IZHAJA V NAKLADI 12 000 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. • ODGOVORNA UREDNICA TINA DROLC • POMOČNICA ODGOVORNE UREDNICE MATEJA A. KEGEL, TEL.: 040 423 325, E-NASLOV: SLAMNIK.UREDNICA@GMAIL.COM • ČLANI UREDNIŠTVA JANEZ STIBRIČ, ROMANA KARNER, JANEZ ERŽEN, TINA ZAJC, MARIJA PUKL, VERA VOJSKA IN DOMINIK JANEZ HERLE • TEHNIČNI UREDNIK JANEZ DEMŠAR • LEKTORICA NATAŠA V. JERIČ • UREDNIŠTVO GLASILA SLAMNIK JE NA LJUBLJANSKI CESTI 61 V DOMŽALAH • UREDNIŠTVO HELENA URŠIČ TEL.:722 5050, FAX. 722 5055, SLAMNIK@KD-DOMZALE.SI • URADNE URE: OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9. DO 13. URE, OB SREDAH TUDI OD 14. DO 16. URE. • PRIPRAVA ZA TISK: IR IMAGE D.O.O., MEDVEDOVA 25, 1241 KAMNIK. • TISK: SET D.D., VEVŠKA C. 52, 1260 LJUBLJANA - POLJE. • PRIPRAVA PRISPEVKOV: PRISPEVKE V DIGITALNI OBLIKI JE POTREBNO ODDATI V DOC ZAPISIH, DIGITALNE FOTOGRAFIJE PA LOČENO V JPG FORMATU (BREZ STISKANJA) NAJMANJ 200 DPI. TO JE POSEBEJ POMEMBNO ZARADI KVALITETE TISKA FOTOGRAFIJ. PRISPEVKI, NATISNJENI NA PAPIRJU, MORAJO BITI ZARADI OPTIČNEGA PREPOZNAVANJA BESEDIL PRINTANI V ARIAL ALI TIMES NEW ROMAN POKONČNIH FONTIH VELIKOSTI 12 (DO MAX 16) PT.
Domžale
3
v letu 2009 začela z aktivnostmi za ureditev dodatnih neprofitnih stanovanj na zemljišču za trgovino Tuš na Rodici. Občina preučuje možnosti za čim hitrejšo rešitev, ena od možnosti je tudi podelitev stavbne pravice in vložka v obliki komunalnega prispevka, seveda s kontroliranjem najema in upravljanja. V primeru, da se bo to pokazalo tudi kot finančno ugodnejša rešitev za občino, bo občina v letu 2010 pripravila dokumentacijo in izvedla javni razpis za investitorja.
Vodooskrba
Na področju oskrbe s pitno vodo se je občina v letu 2009 usmerila v menjavo azbestnih in dotrajanih cevovodov ter priključitev hiš v naseljih na obstoječi vodovod. Z zamenjavo azbestnih cevi je občini od leta 2003, ko je začelo z zamenjavo cevi, uspelo bistveno zmanjšati vodne izgube. Občina je bila uspešna tudi na področju gradnje novega vodovoda, saj so na vodovod priključene vse hiše v naseljih. Brez priklopa na javno vodovodno omrežje tako ostajajo le bolj oddaljene hiše (9 hiš na Go-ropečah, 3 hiše na Jasnu, 5 hiš na Zajelšah, 3 hiše na Selah pri Ihanu, Zaboršt, 2 hiši na območje Pšate in 9 hiš na Račnjem Vrhu). Za izgradnjo vodovoda na Goropeče in Zaboršt je Občina Domžale, skupaj s sosednjimi občinami, kandidirala za pridobitev sredstev Kohezijskega sklada EU. Predvidena vrednost investicije v občini Domžale je 1,6 mio €.
Kanalizacije
V Občini Domžale bomo nadaljevali z gradnjo kanalizacije, saj želimo vsem gospodinjstvom v občini ponuditi možnost priključitve. V letu bomo za projekte gradnje kanalizacije namenili 430.000 €, hkrati pa predvidevamo, da bomo uspeli pridobiti tudi EU sredstva za priklop naselja Ihan pri Domžalah na kanalizacijsko omrežje. Celoten projekt priklopa naselja Ihan pri Domžalah na kanalizacijsko omrežje je vreden 1,24 mio €, v proračunu ga je predvidenih 250.000€.
Na območjih, kjer je to ekonomsko upravičeno, pa načrtujemo tudi gradnje manjših čistilnih naprav. Izračuni so pokazali, da je to primerno za bolj oddaljene zaselke, kjer bi bila navezava na komunalno omrežje bistveno dražja.
Čiščenje odpadnih voda
Že nekaj let potekajo priprave za investicijo v nadgradnjo Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik, ki jo je potrebno izvesti zaradi strožjih novih predpisov o varstvu okolja. V letu 2009 je bila izbrana tehnologija za čiščenje odpadnih voda, uspešno pa je bilo rešeno tudi vprašanje lastništva. V letu 2010 se bodo občine
lastnice ponovno prijavile na razpis za pridobitev nepovratnih EU sredstev, saj se investicija praviloma ne bi financirala s strani občinskega pro-
Odlaganje odpadkov
Z zaprtjem deponije Dob se je Občina Domžale pridružila drugim občinam v Sloveniji, ki nimajo lastne deponije. Tako je bila cena deponiranja bistveno višja, deloma smo jo regulirali z ločevanjem organskih odpadkov iz gospodinjstev, saj je deponiranje organskih odpadkov iz gospodinjstev bistveno nižje ter izvedli promocijsko akcijo za dodatno spodbujanje ločevanje na bioloških otokih.
V	letu 2010 bo Občina Domžale nadaljevala z aktivnostmi za čim hitrejšo realizacijo RCERO Ljubljana, ki se mu je občina pridružila leta 2009. Na osnovi večmesečnih pogajanj si je občina zagotovila odlaganje komunalnih odpadkov za naslednjih 30 let pod enakimi pogoji in ceni kot občina investitorica.
Ceste
Tudi v letu 2010 bo občina sledila modernizaciji cest skladno z razvojnimi prioritetami občine. V letu 2010 bo tudi s pridobljenimi EU sredstvi izvedla rekonstrukcijo cest v Depali vasi in Karantanske ceste v Domžalah. Kot pomembnejšo investicijo v letu 2010 je potrebo izpostaviti tudi gradnjo obeh mostov Pšata Bišče ter obnove cesta Pšata Bišče. Del sredstev je predviden tudi za financiranje ukrepov za povečanje varnosti udeležencev v cestnem prometu.
Pokopališča
V	letu 2010 bomo nadaljevali z celovito obnovo pokopališča v Domžalah, širitev tretje mrliške vežice s servisnim delom in čajno kuhinjo, postavitev nadstrešnice, poslovilnega odra in spremljajočega objekta, za raztros pepela. Sledila bo horti-kulturna ureditev, ki bo z zasaditvijo dreves omejevala pogled in hrup s parkirišč. Hkrati pa se bo uredila sprehajalna pot s stopnicami, kar bo novo pokopališče Domžale povezalo v zaključeno celoto. V letu 2010 bomo dokončali gradnjo mrliških vežic v Krtini in območje tudi hor-tikulturno uredili. V letu 2009 je občina pridobila stavbno pravico za gradnjo mrliških vežic na območju Pšate, Šentpavla in Dragomlja. Pričakujemo, da bomo v letu 2010 pridobili vsa ustrezna dovoljenja in začeli z gradnjo objekta.
Urejanje prostora
V	letu 2010 je občina oblikovala predloge za spremembo prostorskega plana za vzpostavitev pogojev za razvoj obrtnih in drugih manjših gospodarskih dejavnosti. S tem želi občina zagotoviti nova delovna me-
sta in s samozadostnostjo določenih območij tudi manjšo frekvenco prometa. Skladno z omenjeno strategijo je občina predlagala spremembo prostorskega plana za območje na vstopu z avtoceste v Domžale, kjer so bila v preteklosti načrtovana stanovanja. Na tem območju je predvidena gradnja novega trgovskega centra z hipermarketom in spremljajočo ponudbo, ki bo občanom poleg pestrejše trgovske ponudbe omogočilo nove zaposlitve. Pričakujemo, da bo Občinski svet Občine Domžale v letu 2010 obravnaval Občinski prostorski načrt. Pri opisu občinskega prostorskega načrta je potrebno posebej poudariti prostorske podlage za gradnjo novega vrtca in šole na Viru, novo cesto med Savsko mimo Mačkov-cev do Športnega parka Domžale, umestitev mini industrijskih con. V letu 2010 pričakujemo tudi jasno stališče podjetja Tuš, ki je že večkrat izrazil interes za dograditev centra Tuš v centru Domžal, kar bi posledično pomenilo tudi možnost ureditev centra Domžal. Po zagotovilih investitorja naj bi v letu 2010 začeli tudi z gradnjo klinike Domžale.
Gospodarstvo
Gospodarstvo oziroma podjetništvo je področje, ki se mu namenja pozornost zlasti pri zagotavljanju prostorskih in komunalnih pogojev, za drugačne vložke pa občina ni pristojna ter je zaradi predpisov o državnih pomočeh tudi zelo omejena pri dodeljevanju neposredne pomoči podjetnikom.
Spodbudo za razvoj gospodarstva v občini je načrtovana izgradnja cone Želodnik. Občina je tudi v spremembah prostorskega plana usmerila v določitev manjših obr-tno-gospodarskih con, ki bodo zadovoljevale potrebe lokalnega gospodarstva. S tem želi občina zagotoviti samozadostnost določenih območij, manj tranzitnega prometa ter seveda nova delovna mesta.
Občina je že v letu 2009 pokazala
interes za vzpostavitev podjetniškega centra, inkubatorja in EU-pi-sarne. Lokacija v letu 2009 ni bila določena, kljub temu bo občina v letu 2010 pristopila k oblikovanju ustanove, ki bo strokovno in profesionalno pokrila omenjena področja.
Parki in zelenice
Nadaljujemo predvsem s projektom Kamniška Bistrica v smeri sever/jug, z dodatnimi vsebinami, npr. plezalna stena, otroška igrišča, fitness na prostem ... Z ureditvijo osi pričakujemo tudi manj črnih odlagališč, ki jih je na neurejenih območjih Kamniške Bistrice kar nekaj. Za nadaljnjo vzpostavitev Zelene osi Kamniška Bistrica občina kandidira na EU sredstva.
V letu 2010 bo občina nadaljevala
Medgeneracijski center Bistra
tudi z gradnjo naslednje faze Če-šminovega parka. Tudi za nadaljnjo ureditev parka je občina kandidirala za EU sredstva.
Vlaganja države
Ministrstvo za šolstvo in šport ima vse potrebne dokumente za vložitev gradbenega dovoljenja za gradnjo telovadnice ob Srednji šoli Domžale. Pričakujemo, da se bo gradnja začela v letu 2010, sredstva v državnem proračunu so že rezervirana.
V	letu 2010 smo dogovorjeni za
nadaljnjo urejanje Kamniške ceste, in sicer od podhoda do križišča pri policijski postaji. Občina Domžale bo investicijo države v cestišče dopolnila z investicijo v pločnik, javno razsvetljavo, vgradnjo komunalnih vodov v cestišče. Investicija bo izredno zahtevna, saj je potrebno pred začetkom obnove cestišče utrditi. Na področju cest ima država v občini predvidene še tri investicije, in sicer gradnjo povezovalke Krtina-Vodice, pripravo projektne dokumentacije za avtocestni odsek Štu-da z navezavo na Ihan in posebno povezovalno cesto do Trzina. Občina vse projekte za gradnje cest, ki bodo tranzitni promet umaknile iz centra, podpira in se zavzema, da bi bili realizirani čim prej.
Vlaganja zasebnih družb
Občina Domžale je v začetku leta 2010 ponovno pozvala investitorja za dograditev veleblagovnice, naj predstavi svoje načrte, saj si občina želi čim hitrejšo ureditev samega centra. Investicija bo prinesla v center mesta drugačno vsebino in delno rešitev ter spremembo tako mirujočega kot dinamičnega prometnega sistema v mestu.
V	letu 2010 pripravljamo razpis za izbor ponudnika za najem optičnega kabla, s tem želimo omogočiti vsem občanom in občankam hiter in enostaven priklop na novo »informacijsko avtocesto«.
Javna uprava
Prav tako se Občina Domžale kot izrazito migracijska občina sooča s premajhnimi kapacitetami javnih podsistemov, kot so na primer Geodetska uprava, sodišče, zemljiška knjiga, inšpekcijske službe, Policijska postaja, Upravna enota in tudi občinska uprava. Zato si bomo prizadevali, da se ti sistemi vzpostavijo na ravni, ki lahko našim občanom in hitro rastoči občini zagotovi hitre in kvalitetne usluge v okolju novega mednarodno odprtega gospodarskega in družbenega prostora. Občina se prav tako zavzema, da bi se tako državna kot občinska uprava združili na enem mestu in da bi oblikovali t.i. upravno središče Občine Domžale.
Toni Dragar župan
Novinarska konferenca
Po seji Občinskega sveta Občine Domžale, na kateri je bil sprejet Odlok o proračunu Občine Domžale, je župan Toni Dragar 4. marca 2010 pripravil novinarsko konferenco. Na njej je prisotnim novinarjem, ki so tokrat novinarsko konferenco obiskali v zelo velikem številu, predstavil letošnji proračun Občine Domžale ter posebno skrb namenil predstavitvi memoranduma za proračunsko leto 2010. Novinarje so v zvezi s proračunom zanimali predvsem pomembnejši projekti, od katerih je župan predstavil investicije na področju vzgoje in izobraževanja, kar nekaj besed pa je namenil tudi področju komunalnih investicij in gospodarstva, kjer je najpomembnej-
ša naloga oblikovanje ustanovi, ki bo strokovno in profesionalno pokrila področje vzpostavitve podjetniškega centra, inkubatorja in EU pisarne. V drugem delu novinarske konference je župan Toni Dragar, skupaj z Iztokom Obrezo, vodjem Oddelka za investicije, predstavil dve večji investiciji, ki bosta letošnje poletje zahtevali od udeležencev v prometu kar nekaj strpnosti in razumevanja. Okoli prvega maja se namreč začenja urejanje Karantanske ulice in ceste v Depali vasi, prisotni pa so bili opozorjeni tudi na predvideno obnovo stopnic pred blagovnico TUŠ v centru mesta.
Vera
Nova mlekomata v Domžalah v bližini gostišča Keber
Kmetija Peterka iz Moravške doline je konec februarja uradno začela ponujati dnevno sveže mleko. V neposredni bližini gostišča pri Kebru so postavili mlekomat, ki ponuja vsak dan sveže mleko.
Gospodar kmetije pravi, da so se za ponudbo dnevno svežega mleka odločili po opravljeni raziskavi, ki je pokazala, da se ljudje zavedamo pomena zdrave in sveže prehrane. V prihodnje si želi razširiti ponudbo na domače pekovske izdelke, domače sadje, mlečne izdelke, skratka vse, kar kmetija lahko ponudi, saj je doma pridelana hrana bolj zdrava in vsebuje več živih snovi, ki jih hrana iz uvoza izgublja na dolgi poti do trgovin. Na otvoritvi so bile predstavljene prednosti uživanja pristnega domačega, svežega mleka.
Prvi zaprti mlekomat v Ulici Nikole Tesla
Pomena uživanja svežega mleka se zavedamo tako porabniki kot ponudniki, zato je razveseljivo, da se ponudba svežega mleka iz mlekomatov širi, najdemo jih namreč že v vseh večjih krajih naše občine. Tako je bila pred kratkim v Domžalah, na Ulici Nikola Tesla, postavljena lična lesena hišica - prvi zaprti mlekomat, ki ga je postavila kmetija Zalaznik-Hudman. Mlekomat je odprt podnevi in ponoči, kar pomeni 24 ur na dan. Lahko pa si kupite tudi ključke - tako za mlekomat kot »flašomat«. Vsako nedeljo, med 10. in 11. uro, pa lahko pri mlekomatu dobite tudi želene informacije. Če vas kaj posebej zanima, pokličite na tel.: 040/498-580.
Dobrodošli!
Tržni prostor v Domžalah bo tudi v aprilu dobro zaseden
Vsak dan si v bližini tržnice iz mlekomata, ki ga je tja postavil Alojzij Černivec iz Zgornjih Jarš, natočite svežega domačega mleka; različne vrste kruha in peciva ter piškotov in testenin ponuja Srček d.o.o. iz Luko-vice, medtem ko Dušan Globočnik iz Zagorice pri Rovah nadaljuje s prodajo različnih suhomesnatih izdelkov.
Valentin Erklavec s Študljanske ceste v Domžalah ponuja različne vrste zelenjave, enako kot Franc Svetek iz Dobrunjske ceste iz Ljubljane, pri katerem boste lahko kupili tudi sadike zelenjave, kislo zelje in repo, zeljnate kisle glave in sadje. Različne vrste zelenjave bosti našli na stojnicah Martina Hauptmana iz Gradiških Laz ter Franca Železnika iz Malečnika, ki ponuja tudi različne vrste_ sadja. Dragica Bohinec Jamnik iz Šmarce
vam ponuja sadike okrasnih rastlin in zelenjavne sadike, konec marca pa boste pri Katarini Klemenc iz Litije lahko kupili različne vrste rož, okrasno grmičevje, sadike zelenjave, domačo zelenjavo, jagodičje in nasade v manjših posodah. Na tržnem prostoru je tudi Breda Peterka iz Domžal s ponudbo pletenin lastne proizvodnje, in sicer nudi hlače, majice, kape, šale, trakove, majice, različne sveče pa najdete na stojnici VI-JA iz Gotovelj. Na tržnem prostoru bo mogoče kupiti tudi velikonočne butarice, pelar-gonije, bršlinke in mačehe ter druge enoletnice pa boste našli na stojnici Hubat d.o.o., Mengeš.
Dobrodošli!
Vera
4
občinski svet občine Domžale
3. MAREC 2010 - 32. SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE DOMŽALE - PRVIČ
Sprejet Odlok: o proračunu Občine Domžale za leto 2010
Svetniki in svetnice so se na 32. seji Občinskega sveta Občine Domžale zbrali 3. marca 2010 ter po pozdravu predsedujočega - Vinka Juharta, podžupana Občine Domžale, brez razprave sprejeli zapisnik drugega nadaljevanja 28. seje ter zapisnik 30. seje Občinskega sveta ter se lotili določitve dnevnega reda. Po razpravi Roka Ravnikarja, SLS, ki je predlagal, da se na seji razpravlja tudi o kadrovskih zadevah ter pojasnilu Vinka Juharta, predsednika Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, je bil soglasno sprejet dnevni red 32. seje:
1.	Vprašanja, pobude predlogi
2.	Obravnava in sprejem Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2010
3.	Obravnava in sprejem Sklepa o priznanju nematerialne škode krajanom Doba in Gorjuše
4.	Obravnava in sprejem Odloka o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora na območju Občinskega podrobnega prostorskega načrta D-19 Univerzale
5.	Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah Ureditvenega načrta za območje D20 - nad Športnim parkom (Srednja Šola Domžale in Medgeneracijski center Bistrica) in Odloka o programu opremljanja za območje sprememb in dopolnitev Ureditvenega načrta D-20 - nad Športnim parkom (Srednja šola Domžale in Medgeneracijski center Bistrica)
6.	Obravnava in sprejem Informacije o vsebinski zasnovi, organizaciji, upravljanju in namerah Občine Domžale pri uresničitvi projekta gradnje Medgeneracijskega centra Bistrica ter mnenje mestnega arhitekta.
7.	Obravnava in sprejem Pravilnika o dodeljevanju sredstev za spodbujanje razvoja podjetništva v Občini Domžale
8.	Sprejem Programa dela Občinskega sveta Občine Domžale za prvo polletje 2010
Vprašanja, pobude in predlogi
Peter Verbič, Peter Verbič, Lista za Domžale, je predlagal, da Občina Domžale preuči možnost javnega razpisa za subvencioniranje organizacije posameznih dogodkov in prireditev v mestu. S tako pridobljenimi prireditvami in dogodki bi popestrili sicer mrtvo mesto; predlagal je, da Občina Domžale zagotovi razvojne spodbude za področje gospodarstva in podjetništva v obliki oprostitve plačila komunalnega prispevke, če gre za novogradnje in za zaposlitev delavcev z območja Občine Domžale. Vprašal je tudi o vzrokih zaposlitev podžupanje ter svetovalca za druge naloge. Franci Gerbec, SD, je podal pobudo za nujno ureditev stopnic pred nekdanjo VELE in predlagal, da zahtevo, ki jo Občinska uprava posreduje lastniku TUŠA, Mirku Tušu, podpišejo tudi drugi svetniki in svetnice. Opozoril je tudi na nujnost ukrepanja občinskih inšpekcijskih služb v zvezi s petimi opuščenimi vozili, ki so na parkirnem prostoru ob veleblagovnici. Pojasnilo je podal Toni Dragar, župan Občine Domžale, in povedal, da se urejanje stopnic začenja v kratkem, v maju pa pričakuje, da bo TUŠ Občinskemu svetu posredoval predlog Občinskega po-
drobnega prostorskega načrta za to območje. Anton Preskar, LDS, je
predlagal, da bi se v marcu oz. aprilu Občinski svet ponovno sestal in obravnaval naslednje točke dnevnega reda, ki so po njegovem mnenju ključnega pomena za občino: Poslovno industrijska cona Želodnik; ureditev centra Domžale (sodelovanje s TUŠEM), problem razvoja Centralne čistilne naprave Domžale, Kamnik, tudi z vidika kadrovskih zadev; razvoj Lokacije Farme Ihan in problematika njihove CČN, študija prioritet vlaganja v šole in vrtce z vidika demografskega razvoja in priselitev v naslednjih desetih letih; poročilo o reviziji projekta gradnje hale KC ter problematike sprejema dodatka investicijskega programa; problematika najemne pogodbe med JKP Prodnik in Občino Domžale ter pogodbe med župani občin ter CČN Domžale, Kamnik; poročilo o področju »javne snage« in finančni problematiki zbiranja in odlaganja odpadkov v občini; pregled prostorsko izvedbenih aktov, za katere je bil sprejet sklep župana o začetkih postopkov v zadnjih dveh letih (STOB oz. STOBOVŠAK), tudi z vidika zagotavljanja kapacitet za vrtce in šole. Hkrati je zahteval pregled vloženih prošenj staršev z območja stanovanjske soseske »Bistra« za varstvo njihovih otrok v vrtcu na tem območju in število sprejetih otrok, pohvalil pa je predstavitev Medgeneracijskega centra Bistrica, rešeno problematiko končne dispozicije odpadkov ter gradnjo vrtcev. Zahteval je podrobno poročilo o racionalizaciji osvetlitev javnih objektov, za kar je bila na njegov predlog zagotovljena nova postavka, želi pa tudi podroben seznam in pregled porab sredstev za vzdrževanje poti in zelenic ob Kamniški Bistrici. Še vedno vztraja pri oblikovanju posebne postavke za ta namen. Janez Limbek, N.Si, je predstavil podatke, s katerimi je utemeljil svoj predlog, da se predstavitev občinskih podrobnih prostorskih načrtov organizira tudi v »matični« krajevni skupnosti. Opozoril je na neodgo-varjanje občinske uprave na dopise v zvezi s problematiko lokacije otroškega igrišča ter zemljišča opuščene osnovne šole. Rok Ravnikar, SLS, je predlagal preučitev nakupa defi-brilatorjev za potrebe odročnejših krajev (Žeje, Rova), želel je dodatna pojasnila v zvezi z reševanjem problematike zagotavljanja pitne vode s hidroforjem in plačevanja porabljene električne energije; predlagal je nakup in montažo ogledala v križišču na vrhu Svete Trojice, preučitev ustreznosti cestnih ovir v vasi Turnše, pogovor z McDonaldsem glede ravnanja z njihovo embalažo in njenim odlaganjem tudi ob cesti Dob-Sveta Trojica - postavitev ustreznih košev. Predlagal je tudi, da se na Spodnji Brezovici v bližini avtobusne postaje postavi varovalna ograja. Katarina Karlovšek, SLS, je opozorila na morebitno kršenje poslovnika, ker je bilo med dvema sejama občinskega sveta več kot tri mesece časa. Predlagala je ureditev razsvetljave Kulturnega doma Franca Bernika, na kar opozarja že dlje časa. Vprašala je, kako je z ureditvijo pisarne za promocijo, ki je bila obljubljena pred pol leta, zanimal pa jo je tudi postopek v zvezi z imenovanjem mestnega arhitekta Arturja Olaja in predlaga njegovo predstavitev na seji Občinskega sveta. Mag. Jožica Polanc, DeSUS, je opozorila
na neurejenost okolice OŠ Rodica ter zahtevala, da Občinska uprava zagotovi popravilo s strani investitorja. Predlagala je, da Občinski svet zagotovi finančna sredstva za sofinanciranje varstva otrok v privatnih vrtcih - enako kot v javnih, zahtevala pa je tudi, da Nadzorni odbor upošteva njene navedbe in resnične ugotovitve iz dokumentacije - ob obravnavi poslovanja OŠ Domžale - posebej v zvezi s pokrivanjem stroškov strokovnih ekskurzij. Zahtevala je tudi, da Nadzorni odbor seznani Občinski svet z mnenjem Računskega sodišča glede pristojnosti Nadzornega odbora. Mag. Majda Pučnik, SDS, je opozorila na spremembe odloka, ki odloča o odmikih od sosednje parcele, s čimer se uveljavlja neenakost pred veljavno zakonodajo. Mag. Lovro Lončar, SDS, je opozoril na nedokončane aktivnosti v zvezi z zagotovitvijo prevoza smučarskega avtobusa na relaciji Ljubljana-Domžale-Krva-vec in nazaj. Opozoril je na problem smeti in pasjih odpadkov na poteh ob Kamniški Bistrici ter predlagal večjo prisotnost inšpektorjev, pa tudi namestitev več opozorilnih tabel. Predlagal je prestavitev table iz križišča pri Lekarni Vir na lokacijo, kjer je zemljišče last občine - v neposredni bližini, preučitev zagotovitve večje prometne varnosti - morda z javno razsvetljavo in dodatnimi prometnimi znaki v križišču izvoz z AC proti Viru in Dobu ter cesti proti Podrečju. Franc Černagoj, Zelena stranka, je vprašal za postopke, po katerih je bil izbran mestni arhitekt, opozoril je na potrebo po varčevanju na področju javne razsvetljave, kjer bi morali zagotoviti večjo varčnost in manjšo svetlobno onesnaženje ter na travnato površino na Postovki, kjer so odloženi gradbeni odpadki. Zahteval je, da občinska uprava pripravi pregled nedovoljenih deponij gradbenih odpadkov, pa tudi informacijo o lokacijah, kjer se gradbeni odpadki lahko odlagajo. Robert Hrovat, SDS, je zahteval, da Občinska uprava pripravi natančno in podrobno analizo aktivnosti, ki so bile opravljene v zvezi z urejanjem Poslovno industrijske cone Želo-dnik, želi pa tudi informacijo o začetku izvedbe komunalne opreme v coni. Zanimalo ga je tudi, kdaj bo možen odkup komunalno urejenih zemljišč in začetek gradnje objektov. Vprašal je, zakaj je iz vseh planov izpadla lokacija vrtca Dob ter zahteval natančno kronologijo aktivnosti občine pri pridobivanju zemljišča za vrtec v KD Dob. Roman Kurman-šek, SDS, je zahteval odgovor na informacijo, da se ločeno zbrani odpadki na deponiji odlagajo skupaj; predlagal je, da Občinska uprava preuči možnost zagotovitve prevoza na relaciji Ljubljana-Domžale tudi okoli oz. po 24. uri, ter ponovno preučitev predloga, da se ob cesti Gor-juša-Krumperk uredi manjkajoča javna razsvetljava - postavitev cca. 15 svetilk JR, za kar naj bi potrebovali 16.000 evrov.
Odlok o proračunu Občine Domžale
H gradivu je uvodno informacijo podal župan Toni Dragar, ki je na kratko predstavil tudi Memorandum ter obrazložil predlagane amandmaje. Mag. Maja Kavšek, vodja Oddelka za finance in gospodarstvo, je podala nekatere tehnične
in finančne podatke o predlaganem proračunu, pojasnila je spremembe predlaganega proračuna med obema obravnavama, podala pa tudi informacijo o predvidenem zadolževanju. Predsednica Odbora za finance in premoženje, Sonja Heine, je predstavila stališče in dodatni predlog Odbora, Roman Kurmanšek, predsednik Odbora za komunalne zadeve in infrastrukturo, je poročal o stališčih odbora, Aleš Juhant, predsednik Odbora za gospodarstvo, je predstavil stališča odbora do predlaganega proračuna, posebej je predstavil predlagano zvišanje posameznih postavk, hkrati pa govoril o zahtevi odbora, da se čim prej sprejme strateški načrt za področje gospodarstva ter da se nadaljujejo aktivnosti za začetek gradnje Poslovno industrijske cone Želodnik.
Katarina Karlovšek, predsednica Odbora za stanovanjsko politiko, je predstavila stališča odbora, govorila je o strategiji na področju stanovanjske politike ter o potrebi po gradnji večstanovanjskega objekta za te namene.
V razpravi so sodelovali Anton Pre-skar, LDS, Rok Ravnikar, SLS, mag. Lovro Lončar, SDS, Peter Verbič, Peter Verbič - Lista za Domžale, Janez Limbek, N.Si, Robert Hrovat, SDS, Katarina Karlovšek, SLS, Roman Kurman-šek, SDS, Pavel Cerar, LDS, Miha Ulčar, Zares, Sonja Heine, N.Si, Gregor Rovanšek, SD, ter mag. Majda Rudl Pučnik, SDS.
Uprava Občine Domžale, Svetniška skupina SLS, Janez Limbek, N.Si, Gregor Rovanšek, SD, Anton Preskar, LDS, Pavel Cerar, LDS, Svetniška skupina SDS so k predlogu proračuna vložili skupaj 19 amandmajev.
Sledil je odmor, po njej pa so vodje posameznih oddelkov ter direktor Občinske uprave posredovali svoja mnenja in odgovore na vprašanja iz razprave, Toni Dragar, župan Občine Domžale, posredoval mnenje Občinske uprave do posameznih amandmajev. Razpravam mag. Lovra Lončarja, SDS, in Janeza Limbka, N.Si, je sledilo glasovanje, med katerim je Robert Hrovat, SDS, utemeljil svoj glas v zvezi z amandmajem. Z večino glasov so bili sprejeti naslednji amandmaji:
AMANDMA št. 1
Na področje 11 - Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo se uvrsti nova proračunska postavka 112102 »Sofinanciranje obresti pri kreditih za naložbe v kmetijsko proizvodnjo«, v višini 7.000 EUR. Sredstva se zagotovijo tako, da se za 7.000 EUR zmanjša postavka 063102 »Materialni stroški občinske uprave«, konto 4020. Nova postavka se upošteva tudi v Letnem načrtu razvojnih programov Občine Domžale za leto 2010 - občinske (državne) pomoči. (Predlog Občinske uprave)
AMANDMA št. 2
Na področju 14 - Gospodarstvo se proračunske postavke 142102 »Lokalni pospeševalni center za malo gospodarstvo«, 142103 »Podjetniški inkubator« ter 142106 »Center za razvoj in podjetništvo« združijo v eno postavko z nazivom 142103 »Podjetniški pospeševalni center Domžale«, v višini 260.000 EUR, od tega se zagotovi 60.000 EUR
na kontu 4120 in 200.000 EUR na kontu 4026. (Predlog Občinske uprave)
AMANDMA št. 3
Na področju 14 - Gospodarstvo se proračunski postavki 142104 »Garancijska shema« in 142105 »Nepovratne finančne spodbude« združita v eno proračunsko postavko z nazivom 142104 »Nepovratne finančne spodbude«, v višini 100.000 EUR. (Predlog Občinske uprave)
AMANDMA št. 4
Na področje 7 - Obramba in ukrepi ob izrednih dogodkih se uvrsti nova proračunska postavka 073210 »Sofinanciranje gradnje gasilskega doma Dob«, v višini 70.000 EUR. Sredstva se zagotovijo tako, da se za 70.000 EUR, poveča proračunska postavka 714105 »Prihodki od komunalnih prispevkov«. (Predlog Občinske uprave)
AMANDMA št. 5
V obrazložitvi načina določitve predlaganega obsega sredstev proračunske postavke 185103 »Javni zavod za šport in rekreacijo« se na koncu črta pika in doda naslednje besedilo: »in potrebno spremembo projektne, tehnične oziroma novelacije investicijske dokumentacije.« (Predlog Občinske uprave)
AMANDMA št. 6
Črta se tretji odstavek 3. člena Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2010. (Predlog Občinske uprave)
AMANDMA št. 7
Črta se četrti odstavek 6. člena Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2010, peti odstavek, ki posta-
EUR. (Predlog Svetniške skupine SDS)
AMANDMA št. 12
Vzpostavi se nova proračunska postavka »Odškodnina KS Dob«, v višini 98.000 EUR. Znižajo se sredstva na naslednjih proračunskih postavkah: 073209 »KS Dob - dotacije gasilskim društvom«, v višini 24.000 EUR, proračunska postavka 132259 »KS Dob - ureditev cest«, v višini 32.000 EUR, proračunska postavka 132410 »KS Dob - izgradnja javne razsvetljave«, v višini 6.000 EUR, proračunska postavka 183505 »KS Dob - dotacije kulturnim društvom«, v višini 12.000 EUR, in proračunska postavka 185121 »KS Dob - dotacije športnim društvom«, v višini 24.000 EUR. (Predlog Svetniške skupine SDS)
AMANDMA št. 13
V Odloku o proračunu Občine Domžale za leto 2010 se črta predzadnji odstavek 6. člena. (Predlog Svetniške skupine SDS)
AMANDMA št. 14
Vzpostavi se nova proračunska postavka »Javna razsvetljava Gorjuša-Krumperk«, v višini 16.000 EUR. Sredstva se zagotovijo iz proračunske postavke 233100 »Splošna proračunska rezervacija«. (Predlog Romana Kurmanška, SDS)
AMANDMA št. 15
Vzpostavi se nova proračunska postavka »Ureditev otroškega igrišča na Rovah I. faza«, v višini 20.000 EUR, sredstva se zagotovijo iz proračunske postavke 703003 »Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča -od pravnih oseb«. (Predlog Janeza Limbka, N.Si)
ne četrti odstavek pa se dopolni in po novem glasi:
»Če je med izvrševanjem proračuna izdana sodna ali upravna odločba, na podlagi katere nastanejo nove obveznosti za proračun, vključi župan te obveznosti v proračun in predlaga rebalans in določi obseg izdatkov za ta namen v okviru večjih pričakovanih prejemkov, ali obsega zadolžitve ali s prerazporeditvijo sredstev v okviru možnih prihrankov sredstev.« (Predlog Občinske uprave)
AMANDMA št. 8
Drugi odstavek 23. člena Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2010 se spremeni in po novem glasi:
»Spremembe letnega načrta pridobivanja in razpolaganja za nepremičnine občine pod vrednostjo 21.000 EUR lahko sprejme župan.« (Predlog Občinske uprave)
AMANDMA št. 9
Zniža se proračunska postavka
142103 »Podjetniški inkubator«, v višini 5.000 EUR, vzpostavi se nova proračunska postavka »Sofinanciranje nakupa AED naprave«, v poglavju 17 - Drugi programi na področju zdravstva, v višini 5.000 EUR. (Predlog Občinske uprave)
AMANDMA št. 10
Vzpostavi se nova proračunska postavka »Delovanje društev upokojencev v Domžalah«, v višini 20.000 EUR. Znižajo se sredstva na naslednjih proračunskih postavkah:
043203 »Občinske prireditve, proslave, priznanja in poroke«, v višini
8.000 EUR, in 163400 »Božično
novoletna okrasitev občine«, v višini 12.000 EUR. (Predlog Svetniške skupine SDS)
AMANDMA št. 11
Poveča se proračunska postavka
204402 »Karitas Domžale«, v višini 15.000 EUR. Znižata se proračunski postavki 043200 »Obletnice in otvoritev ter izredne prireditve«, v višini 9.000 EUR, in proračunska postavka 163400 »Božično novoletna okrasitev občine«, v višini 6.000
AMANDMA št. 16
Iz načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Domžale se črta seznam pod zaporedno številko 59. (Predlog Gregorja Ro-vanška, SD)
AMANDMA št. 17
Vzpostavi se nova proračunska postavka »Tehnična kultura«, v višini 20.000 EUR. Sredstva se zagotovijo iz proračunske postavke 2303 »Splošna proračunska rezervacija«.
(Predlog Antona Preskarja, LDS)
USKLADITVENI AMANDMA
Poveča se proračunska postavka na prihodkih 704403 »Davek na dobitke od iger na srečo«, v višini 35.000 EUR. Povečajo se proračunske postavke na odhodkih v naslednjih višinah: 043203 »Občinske prireditve, proslave, priznanja in poroke«, v višini 8.000 EUR, 163400 »Božično-novoletna okrasitev občine v višini, 18.000 EUR, in 043200 »Obletnice in otvoritve ter izredne prireditve«, v višini 9.000 EUR. (Predlog Občinske uprave)
Nato pa je Občinski svet Občine Domžale soglasno sprejel še naslednje tri sklepe:
1.	Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o proračunu Občine Domžale za leto 2010.
2.	V Uradnem vestniku Občine Domžale se objavi besedilo Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2010 ter tabelarični del splošnega in posebnega dela proračuna in obrazložitve posebnega dela proračuna.
3.	Pri pripravi bodočih proračunov občinski svet predlaga županu, da se za investicije v cestno komunalno področje vzpostavi le ena proračunska postavka. Njena poraba naj se izvršuje preko investicij v Načrtu razvojnih programov, kar bo povečalo učinkovitost proračuna.
Ker je bila ura že več kot 22, so svetniki in svetnice 32. sejo prekinili in se je nadaljevala 10. marca 2010.
Vera Vojska
9MJJ
26. MAREC 20I0
občinski svet občine Domžale
5
10. MAREC 2010
32. seja Občinskega sveta Občine Domžale - drugič
32. seja Občinskega sveta Občine Domžale se je nadaljevala 10. marca 2010 z Obravnavo in sprejemom Sklepa o priznanju nematerialne škode krajanom Doba in Gorjuše, še prej pa je Franci Gerbec, SD, opozoril na nemogočo tehnično ureditev tipk za ugotavljanje prisotnosti oz. glasovanje ter zahteval njihovo preureditev. Uvodno informacijo k predlaganemu sklepu o priznanju nematerialne škode krajanom Doba in Gorjuše je podal Toni Dragar, župan Občine Domžale, v razpravi pa so sodelovali: Robert Hrovat, SDS, Janez Limbek, N.Si, ki je predlagal amandma, Franci Gerbec, SD, ki je predlagal dodatni sklep, Roman Kurmanšek, SDS. Po pojasnilih župana Tonija Dragarja so svetniki
in svetnice soglasno sprejeli naslednje:
1.	Občinski svet Občine Domžale sprejme naslednji amandma k Sklepu o priznanju nematerialne škode krajanom Doba in Gorjuše
AMANDMA
V 6. členu se na koncu besedila pika nadomesti z vejico in doda naslednje besedilo: »Sklep velja do zaprtja delovanja Centra za ravnanje z odpadki Dob«. (Predlagal Janez Limbek, N.Si)
2.	Občinski svet Občine Domžale sprejme Sklep o priznanju nematerialne škode krajanom Doba in Gorjuše.
3.	Občinski svet Občine Domžale predlaga Svetu Krajevne skupnosti Dob, da lastnikom stanovanjskih hiš v neposredni bližini Centra za ravnanje z odpadki Dob nameni odškodnino za nematerialno škodo v skupni višini do 10 % od zneska, ki ga KS Dob prejme iz proračuna Občine Domžale za te namene. (Predlagal Franci Gerbec, SD)
Zavarovanje urejanja prostora na območju OPPN D 19 Univerzale
Uvodno informacijo k predlogu Odloka o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora na območju Občinskega podrobnega prostorskega načrta D-19 Univerzale je podal Zoran Vitorovič, vodja Oddelka za prostor. V razpravi so sodelovali: Franci Gerbec, SD, mag. Lovro Lončar, SDS, Anton Preskar, LDS, Janez Limbek, N.Si. Po pojasnilih župana Tonija Dragarja ter Zorana Vitoroviča, vodja Oddelka za prostor, je bil s 23 glasovi ZA sprejet naslednji sklep:
Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora na območju Občinskega podrobnega prostorskega načrta D-19 Univerzale.
Ureditveni načrt za ob-
v-
močje D20 - nad Športnim parkom Domžale
Nato so se svetniki in svetnice lotili obravnave Odloka o spremembah in dopolnitvah Ureditvenega načrta za območje D-20 - nad Športnim Parkom (Srednja Šola Domžale in Medgeneracijski center Bistrica) in Odloka o programu opremljanja za območje sprememb in dopolnitev Ureditvenega načrta D-20 - nad Športnim parkom (Srednja šola Domžale in Medgeneracijski center Bistrica). Uvodno informacijo je podal Leon Kobetič, Locus d.o.o., v razpravi so sodelovali Cveta Zalo-kar-Oražem, Zares, ki je predlagala dodatni sklep, Anton Preskar, LDS, Robert Hrovat, SDS, Andreja Po-gačnikJarc, podžupanja, Franci Gerbec, SDa mag. Lovro Lončar, SDS. Pojasnila sta podala Anica Rovan-šek, IMP, d.d., ter Zoran Vitorovič, vodja Oddelka za prostor, ki je po
Če se želite seznaniti z odgovori na svetniška vprašanja, jih poiščite na spletni strani www.do-mzale.si - Občinski svet - Arhiv svetniških vprašanj.
odmoru tudi odgovoril na vprašanje mag. Lovra Lončarja, SDS. Sprejeti so bili naslednji sklepi:
Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta za območje D-20 - Nad športnim parkom (Srednja šola Domžale in Medgeneracijski center Bistrica). Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o programu opremljanja za območje sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta D-20 - Nad športnim parkom (Srednja šola Domžale in Medgeneracijski center Bistrica). Investitor Medgeneracijskega centra mora vse potencialne kupce, najemnike in uporabnike objekta v pogodbi seznaniti z dejstvom, da se v neposredni bližini objekta na športnem stadionu Domžale odvijajo športne in druge prireditve, ki občasno lahko presežejo dovoljene ravni hrupa oziroma osvetlitve, s katero se morajo zavezati, da zaradi tega ne morejo uveljavljati od prirediteljev odškodnin glede emisij hrupa ali svetlobe. (Sklep je predlagala Cveta Zalokar-Ora-žem, Zares)
Medgeneracijski center Bistrica
Uvodno informacijo o vsebinski zasnovi, organizaciji, upravljanju in namerah Občine Domžale pri uresničitvi projekta gradnje Medgeneracijskega centra Bistrica je podala Marija Pukl, IMP d.d. Metka Zupanek, DeSUS, je prisotne seznanila s stališči DeSuS-a ter Odbora za družbene dejavnosti. V razpravi je sodeloval Janez Lim-bek, N.Si, nato pa je Občinski svet sprejel naslednje sklepe:
Občinski svet Občine Domžale sprejme Informacijo o vsebinski zasnovi projekta Medgeneracijski center Bistrica.
Občinski svet Občine Domžale sprejme informacijo o gradnji, organizaciji in upravljanju Medge-neracijskega centra Bistrica. Občinski svet Občine Domžale podaja soglasje k podpisu Pisma o nameri.
Pravilnik o dodeljevanju sredstev za spodbujanje razvoja podjetništva v Občini Domžale
Uvodno informacijo o predlaganem Pravilniku o dodeljevanju sredstev za spodbujanje razvoja podjetništva v Občini Domžale je podala mag. Maja Kavšek,vodja Oddelka za gospodarstvo in finance. Po razpravi Aleša Juhanta, predsednika Odbora za gospodarstvo, in pojasnilu vodje oddelka, je bil z 22 glasovi ZA sprejet naslednji sklep:
Občinski svet Občine Domžale sprejme Pravilnik o dodeljevanju sredstev za spodbujanje razvoja podjetništva v Občini Domžale.
Program dela Občinskega sveta Občine Domžale za prvo polletje 2010
V razpravi o predlaganem programu dela Občinskega sveta Občine Domžale za prvo polletje 2010 so razpravljali: Pavel Cerar, LDS, Janez Limbek, N.Si, Anton Preskar, LDS, mag. Lovro Lončar, SDS. Nato pa so svetniki in svetnice z glasovi ZA sprejeli naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejem Program dela Občinskega sveta Občine Domžale za prvo polletje 2010.
To je bila tudi zadnja točka dnevnega reda, Občinski svet Občine Domžale pa se je na 33. seji zbral 24. marca 2010. Poročilo lahko pričakujete v naslednji številki Slamnika.
Vera Vojska
Obnova stopnic pri ploščadi Vele
Predlagam, da župan in Občinski svet Občine Domžale pošljeta pisno pobudo družbi TUŠ kot lastnici objekta blagovnice v centru Domžal, ob Ljubljanski cesti in ulici Matije Tomca, da se takoj sanirajo stopnišča - dostopi do ploščadi blagovnice, ki so skrajno neurejeni in nevarni za vse pešce.
Ker je Občina Domžale solastnica zemljišč pred Halo KC in na parkirišču za blagovnico in Halo KCV predlagam, da se družba TUŠ in Občina Domžale dogovorita o sofinanciranju sanacije. Sedanje stanje daje sramoten videz najožjemu središču Domžal in na svojevrsten način kaže na "image" družbe TUŠ ter njeno razumevanje civilne in družbene odgovornosti do okolja, v katerem pridobivajo dohodek in dobiček.
Predlagam tudi, da občinska uprava preveri stanje petih zapuščenih vozil na parkirišču. Prilagam fotografije današnjega stanja, za katere prosim, da se pošljejo Mirku Tušu in objavijo v Slamniku.
Predlagam, da se sanacija opravi najkasneje do 19. aprila 2010, to je do občinskega praznika. Predlagam tudi vsem svetnicam in svetnikom, da s svojimi pod-
pisi podprejo to pobudo, ker ji bo na ta način dana večja teža.
Franci GERBEC, SD
POSREDOVANO NA: 32. dne, 03. 3. 2010
seJi
S problematiko sanacije stopnic je občina že seznanjena in pričenja z urejanjem stopnic, ki so vzporedne z Ljubljansko cesto, v začetku naslednjega tedna (8. marec 2010). Do meseca maja TUŠ predlaga, da bodo pripravili OPPN ter se z njimi tudi dogovorili za lastništvo stopnic.
Lastništvo stopnic je pretežno v lasti Tuša, severni del pa je v sola-
sti občine. Za urejanje parkirišča za blagovnico je bil sklenjen dogovor med občino in Tušem, da se sanacije opravlja izmenično. Ko je bila občina na vrsti za sanacijo, je seveda zadeva stekla hitreje kot z njihove strani.
Zapuščene avtomobile na parkirišču bo občinska uprava preverila in ustrezno reagirala. Podpisana pobuda je bila poslana Mirko Tušu.
Odgovor podal: Toni Dragar, župan, ustno na seji
Obnovljene stopnice za lepšo, predvsem pa varnejšo ploščad
pred Tuševo
blagovnico
V teh dneh se je v centru mesta Domžale, pred TUŠEVO blagovnico, začela obnova stopnic, ki naj bi bila dokončana do 19. aprila, ko Občina Domžale praznuje praznik občine.
Obnovljenih bo cca. 31 m krat 6 stopnic to je cca. 186 metrov stopnic. Izvedene bodo kladne stopnice (iz prefabriciranih betonskih elementov), s štokano pohodno ploskvijo. Stopnice se že izdelujejo v podjetju CO S TON, d.o.o., in bodo po pripravi položene na licu mesta in naknadno strojno štokane. Izvajalec gradbenih del je podjetje GRAPIX, d.o.o., nadzor AG Biro 55, d.o.o. Izvajali bomo samo stopnice pred prehodom oziroma semaforjem, saj te v primeru gradnje kompleksa TUŠ ne bodo tangirane. Izvedeni bosta tudi dve ograji.
Vera Vojska
Predstavljajo se svetniki občine Domžale
SDS
Janez Stibrič
Kako bi se za naše bralce na kratko predstavili?
Med ljudmi sem verjetno najbolj poznan kot dolgoletni sodelavec v Uredniškem odboru Slamnika ter nekaterih drugih medijih in kot dolgoletni občinski svetnik ter asistent poslanca v Državnem zboru RS. Malo manj znano pa je verjetno to, da sem navdušen športnik (namiznoteniški igralec, funkcionar, dolgoletni trener in mednarodni sodnik), računalničar ter da zelo rad potujem, še najrajši z letali.
Katero področje iz vašega volilnega programa bi posebej izpostavili?
Moja osebna prizadevanja, poleg ostalih, ki jih podpira SDS, so bila tudi v smeri lažjega poslovanja med občino in občani, predvsem glede uvedbe elektronskega poslovanja (preko interneta), saj se s tem občani izognejo čakanju v vrsti pred okenci, pa tudi za občinsko upravo ima takšno poslovanje veliko prednosti. Zavzemam se tudi za neposredno (on-line) spremljanje sej občinskega sveta. V okviru svetniške skupine SDS Domžale pa sem med drugim zadolžen tudi za poslovniške zadeve in kot dolgoletni tajnik in tiskovni predstavnik SDS Domžale tudi za pisanje amandmajev, predlogov sklepov, člankov, prispevkov itd.
Kaj ste na tem področju s svojim delovanjem v Občinskem svetu dosegli?
Moram priznati, da kljub temu, da SDS ni v občinski vladajoči koaliciji, le nekako uspevam, čeprav počasi, da se je začelo ne samo razmišljati o mojih predlogih, ampak jih tudi vsaj delno realizirati. Tako se sedaj seje občinskega sveta že snemajo in je možno dobiti magnetogram v obliki DVD posnetka, po informacijah je precej daleč že tudi zadeva glede neposrednega prenosa zasedanj občinskega sveta preko interneta,
LDS
elektronsko poslovanje (interaktivni oz. »pametni« internetni obrazci) pa žal kar nekako ne zaživi v tisti smeri, kot bi bilo potrebno.
Ali je vaše delovanje in delovanje Občinskega sveta takšno, kot ste pričakovali?
Znano je, da se v razpravah oglašam predvsem takrat, ko je to nujno potrebno, da zadeve slučajno ne gredo v smer, ki poslovniško ali kako drugače ne bi bila ustrezne, sicer pa si področja oz. razprave v okviru posameznih točk v svetniški skupini SDS nekako razdelimo. Nad samim delovanjem občinskega sveta pa sem kar razočaran, saj opažam, da je trenutna vladajoča koalicija povsem razglašena in ni neke vizije za naprej, zgolj stagniranje. Takšno stanje pa kar kliče po spremembah na letošnjih lokalnih volitvah.
Kakšna je vaša odločitev za prihodnost, boste ponovno kandidirali?
Prepričan sem v zmago županskega kandidata SDS kot tudi v to, da bo SDS v Domžalah najmočnejša politična stranka. Tako kažejo številne ankete, ki se že izvajajo. Kar se tiče moje odločitve o kandidiranju, pa moram priznati, da imam še ogromno idej in zamisli za boljše delovanje ter ustreznejši razvoj občine in krajev v njej, zato bom vsekakor kandidiral. Še posebej, ker bo s predvidevano zmago SDS in njenega županskega kandidata po dolgih letih le prišlo do prave možnosti in priložnosti za ustreznejši razvoj ob-
SDS
Pavel Cerar
Pavel Cerar, podjetnik z uspešno mizarsko delavnico, danes upokojenec, ki še vedno z velikim veseljem stopi v moderno mizarsko delavnico in pomaga sinu Robertu - tako z nasveti kot z delom. Živi v Dobu, z ženo Vido in obema otrokoma, v zadnjem času ga je posebej razveselil vnuk Ažbe.
Član Občinskega sveta Občine Domžale je že tretje mandatno obdobje. V tem mandatu opravlja funkcijo člana Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve ter člana Odbora za varstvo okolja ter Odbora za komunalne dejavnosti in infrastrukturo. Član LDS je od začetka, bil je tudi predsednik LDS v Dobu, kjer je kar nekaj let uspešno opravljal funkcijo predsednika Sveta KS in mu prav nikoli ni bilo vseeno, kako se razvija njegov rojstni kraj Dob ter kraji v okviru KS. Zato ne preseneča odgovor na vprašanje: Katero področje iz vašega volilnega programa bi posebej izpostavili? Največkrat sem se oglasil in se še oglašam z vprašanji oz. točkami dnevnega reda, povezanimi s Krajevno skupnostjo Dob. Skupaj z nekdanjim svetnikom LDS Antonom Glavačem sva si prizadevala, da je sploh prišlo do gradnje prizidka oz. druge faze gradnje osnovne šole v Dobu, prizadevam pa si tudi, da bi čim prej nadaljevali s tretjo fazo gradnje šole, katere član sveta sem, ter začeli z gradnjo vrtca - tudi v Dobu. Velikokrat opozarjam na komunalno neurejenost. Posebej mi ni vseeno, kaj bo z občinsko deponijo oz. centrom za odlaganje odpadkov. V zadnjem času pogrešam večje korake pri urejanju Podjetniško industrijske cone Želodnik, saj smatram, da je bila Občina Domžale nekoč veliko bolj prepoznavna po gospodarstvu in podjetništvu^kot je danes. Zato mi je žal, da cona Želodnik zamuja. Vedno pa podpiram tudi predloge, ki se mi zdijo koristni za vse.
Kaj ste na tem področju s svojim delovanjem v Občinskem svetu dosegli?
Lahko rečem, da sem bil kar nekajkrat uspešen z amandmaji in opozorili, svoje predloge in pobude skušam uveljavljati v odborih in komisijah. Vedno nisem bil zadovoljen, vendar lahko rečem, da je bilo kar nekaj stvari, ki sem jih predlagal, sprejetih, lahko pa bi jih bilo tudi več.
Je vaše sodelovanje v občinskem svetu takšno, kot ste si ga predstavljali?
Je in ni. V začetku sem bil prepričan, da je vse lažje, da predlagaš in te podprejo - najprej iz tvoje svetniške skupine, nato iz »sosednjih«, na koncu pa vsi, če s predlogom skušaš rešiti probleme vseh občanov in občank. Pa ni vedno tako. A vztrajam in skoraj ni seje, ko se ne bi oglasil. Včasih sem ob koncu seje razočaran, vendar ne obupam, vztrajam in ni tako malokrat, ko sem s svojim predlogom vendarle uspešen.
Vaša odločitev za prihodnost - vas lahko pričakujemo na kandidatni listi LDS?
Ni odvisno le od mene, vendar je moja želja, da v življenju in delu občine sodelujem tudi v prihodnje. Če morda ne v Občinskem svetu, pa kot član katerega od odborov ali komisij, kjer bi lahko koristil s svojimi izkušnjami.
Hvala.
Vera Vojska
6
intervju
S PODŽUPANOM VINKOM JUHARTOM O MOŽNOSTIH ZA SPODBUJANJE RAZVOJA PODJETNIŠTVA V NAŠI OBČINI
V občini imamo zastavljene razvojne projekte in programe k vzpodbujanju podjetništva
Pred kratkim je Občinski svet Občine Domžale sprejel Pravilnik o dodeljevanju sredstev za spodbujanje razvoja podjetništva v občini Domžale. Pogovor podžupana Občine Domžale Vinka Juharta z mladim domžalskim podjetnikom Jakom Štiftarjem, ki ga predstavljamo posebej, sem izkoristila za predstavitev omenjenega pravilnika in zaprosila podžupana za nekaj odgovorov. Prvo vprašanje je bilo povezano z namenom za sprejem omenjenega pravilnika. S Pravilnikom o dodeljevanju sredstev za spodbujanje razvoja podjetništva v Občini Domžale določamo ukrepe, pogoje in postopke za dodeljevanje finančnih sredstev za spodbujanje razvoja podjetništva v naši občini. Namen pravilnika je spodbujanje ustanavljanja novih podjetij, pospeševanje njihove rasti in ustvarjanja novih delovnih mest, pospeševanje izkoriščanja podjetniških in inovacijskih potencialov ter vzpostavitev učinkovitega podpornega okolja za potencialne podjetnike in delujoča podjetja v vseh fazah njihovega razvoja.
Kateri so ukrepi za spodbujanje razvoja podjetništva v Občini Domžale, ki se izvajajo v obliki sofinanciranja upravičenih stroškov projektov oziroma aktivnosti podjetij? Spodbujanje naložb v gospodarstvo s posojili s subvencionirano obrestno mero in garancijami za posojila, spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti, spodbujanje projektov inovacij ter spodbujanje promocijskih aktivnosti p°djetij\
Za katere namene spodbujanja naložb v gospodarstvo pa se lahko pridobi finančna sredstva?
Posojila s subvencionirano obrestno mero in garancije za posojilo imajo namen spodbuditi naložbe v gospodarstvu, zagotoviti večje možnosti za gospodarski razvoj občine ter odpiranje novih delovnih mest. Z njim se lahko financirajo stroški nakupa, opremljanja in urejanja zemljišč ter pridobivanja projektne dokumenta-
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 9. aprila 2010. Rok za oddajo je četrtek, 1. aprila 2010, do 12. ure. Prispevke oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, na Ljubljanski c. 61 v Domžalah - v času uradnih ur, v nabiralnik na stavbi ali na e-naslov: slamnik. urednica@gmail.com.
cije za gradnjo poslovnih prostorov, stroški prenove, gradnje ali nakupa poslovnih prostorov, stroški nakupa strojev in opreme, stroški izdelave projektne in investicijske dokumentacije.
Namen dodelitev sredstev za spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti je spodbuditi podjetja k začetnim investicijam kot tudi investicijam v razširjanje dejavnosti, z omenjeni sredstvi pa je mogoče pokriti stroške naslednjih opredmetenih osnovnih sredstev: nakup strojev in opreme, nakup zemljišč, stroški komunalnega in infra-strukturnega opremljanja zemljišč, stroški gradnje in/ali nakupa objekta, stroški naslednjih neopredmetenih osnovnih sredstev: nakup patentov, licenc, znanja in izkušenj - know how ali nepatentiranega tehničnega znanja, ter programske opreme. Občina se je odločila tudi za ukrep spodbujanja projektov inovacij, katerega namen je spodbujanje inova-tivnosti, zato se sredstva namenjajo za sofinanciranje pridobitve patenta, zaščito blagovne znamke ali pridobitve patenta za krajšo dobo, izdelavo prototipa ter raziskovalne projekte, ki so namenjeni razvoju novih produktov, storitev in postopkov za gospodarsko dejavnost. Namen zadnjega ukrepa - spodbujanje promocijskih aktivnosti podjetij - je spodbuditi podjetja k sodelovanju na sejmih in razstavah doma ali v tujini s ciljem, da predstavijo potencialnim kupcem svoje proizvode in storitve.
Koliko finančnih sredstev je namenjenih za spodbujanje razvoja podjetništva v letu 2010?
Občina Domžale se zaveda težav, v katerih se je znašlo gospodarstvo zaradi svetovne finančno-gospodar-ske krize in je v letu 2010 namenila sredstva v višini 400.000 EUR, kar je za 200 odstotkov več kot lansko leto. Razdeljena bodo na podlagi javnega razpisa, ki ga bo izvedla Občina Domžale in bo objavljen v občinskem javnem glasilu ter na spletni strani občine.
Kaj se dogaja s projektom izgradnje Poslovne cone Želodnik?
Poleg poslovnih prostorov v industrijski coni Jarše, gospodarstvu načrtujemo zagotoviti zemljišča v Poslovni coni Želodnik, kjer je predvidenih 350.000 m2 komunalno opremljenih zemljišč. Projekt je v fazi pripravljanja dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, nato pa bo sledilo povpraševanje zainteresiranih podjetij za odkup komunalno opremljenih zemljišč.
V	središču Poslovne cone Želodnik se načrtuje izgradnja Tehnološkega parka Domžale. Občina Domžale se je v letu 2010 prijavila na razpis Ministrstva za gospodarstvo, za pridobitev predvidenih sredstev izgradnje komunalne opreme Poslovne cone Želodnik in izgradnjo Tehnološkega parka Domžale.
Je v teku še kakšna aktivnost na področju spodbujanja razvoja gospodarstva?
Da, v kratkem pričakujemo pogovor na Ministrstvu za gospodarstvo -Direktoratu za podjetništvo in konkurenčnost, kjer se bomo pogovarjali o projektu vzpostavitve gospodarsko-razvojno logistične infrastrukture v naši občini, ki je že tradicionalno podjetništvu prijazna in ima zastavljene razvojne projekte in programe za vzpodbujanje podjetništva. Projekt je za občino ter podjetnike v regiji in širše ključnega pomena, zato že intenzivno pripravljamo nadaljnje postopke za njegovo realizacijo. Naši glavni sodelavci pri projektu so Tehnološki park Ljubljana in podjetje ICJ, d.o.o., sodelujejo še Območna obrtno- podjetniška zbornica Domžale, Gospodarska zbornica Slovenije, Srednja šola in drugi.
V	sodelovanju s Tehnološkim parkom Ljubljana smo že pripravili izhodišča za vzpostavitev Podjetni-ško-pospeševalnega centra Domžale, sedaj pa intenzivno potekajo aktivnosti k realizaciji projekta. Tak center bo združeval funkcijo inkubatorja za novo nastala podjetja in spodbujeval-nika za razvoj že delujočih podjetij. Prav tako bo pomagal podjetjem, ki se spopadajo s težavami v poslovanju. Sredstva za ta projekt so v proračunu že zagotovljena v vrednosti 255.000 EUR.
Poleg teh aktivnosti skrbimo za redno objavljanje razpisov drugih inštitucij, tudi na ravni države. Tako je bil pred kratkim v Slamniku objavljen razpis Gospodarske zbornice Slovenije in Slovenskega podjetniškega sklada.
Hvala.
Z MLADIM DOMŽALSKIM PODJETNIKOM JAKOM ŠTIFTARJEM O NJEGOVI USPEŠNI POSLOVNI POTI
Svoje znanje, čas, energijo in denar vlagam v tisto, v kar res verjamem
Pred kratkim na Občinskem svetu Občine Domžale sprejet Pravilnik o dodeljevanju sredstev za spodbujanje razvoja podjetništva v občini Domžale je že pred sprejetjem spodbudil nekatere podjetnike, ki jih je zanimalo, kako bi jim lahko občina pomagala pri njihovem razvoju. Eden izmed njih je tudi Jaka Štifter, lastnik in direktor Unike - produkt d.o.o, ki je v pogovoru s podžupanom Vinkom Juhartom predstavil firmo in ga povprašal, kjer so možnosti pomoči ali bolje rečeno sodelovanja z občino. Mi pa smo se odločili, da ga ob tej priložnosti predstavimo, preberite torej uspešno življenjsko in delovno pod domžalskega podjetnika Jaka Štifterja, rojenega v letu 1985, ki sem ga najprej vprašala, od kdaj misel o samostojni podjetniški poti. Misel na samostojno podjetniško pot se je pričela že ob vpisu v srednjo šolo. Močno me je zanimala ekonomija, zato sem se vpisal na ekonomsko gimnazijo v Kamnik. Po uspešno dokončani gimnaziji me je pot vodila na študij poslovne ekonomije. Ravno v tem letu končujem zadnji letnik omenjenega študija. Sem v absolventskem obdobju. S podjetništvom kot virom lastnega zaslužka sem se spoznal pri 19 letih. Takrat, se spomnim sem najel manjši kredit in pripeljal prvi avtomobil iz tujine. Prodaja mi je šla dobro in pri 20 letih sem začel z uvozom popolnoma novih avtodelov, znamk
Alfa Romeo, Mercedes in Audi. Vendar sem kar kmalu spoznal, da je moja prihodnost drugje. Začel sem razmišljati o samostojnem podjetju, ki bi se ukvarjalo izključno z razvojem novih, inovativnih proizvodov in z trženjem le teh. Željo potem sem dobil na fakulteti, na kateri je bilo dosti poudarka na inovacijah, inovativnosti.
In potem so prišli uspehi prav na tem področju?
Ja. Ko sem v letu 2007 dobil sina, sem bil primoran k dodatnemu viru zaslužka. V tem času je prišel k meni oče Janko z idejo o popolnoma novem izdelku za iztiskanje zobne paste. Ideja mi je sčasoma postala zanimiva in vsak dan bolj postajala resnična. Vedel sem, da inovacije predstavljajo največjo dodano vrednost tako podjetju kot tudi posamezniku in to me je začelo zanimat. Na vsakem koraku smo pričeli razmišljati, kako zadovoljiti potrebo z določeno stopnjo inovativnosti in to mi je nekako postalo del vsakdanjika. Tako meni kot ljudem, s katerimi živim, predvsem pa mojemu očetu.
Kakšna je pot od ideje do prvega produkta?
Dolga. Več kot leto je trajalo, da smo izbrali pravo razvojno ekipo, prave ljudi, ki so bili sposobni speljati idejo do izdelka. In tako leta 2009/marec razvili prvi izdelek TUBY - kopalni-
ški pripomoček za iztiskanje vsebine iz tube. Za potrebe trženja omenjenega izdelka smo aprila odprli podjetje Unika - produkt d.o.o., katerega poslanstvo je razvoj in trženje popolnoma novih izdelkov.
Že od začetka niste mislili le na slovenski trg, ampak tudi na evropska tržišča?
Tako je. Že na samem začetku smo se zavedali, da če hočemo uspeti, nam mora biti primarni trg Evropa in ne samo Slovenija. Zato smo se odločili, da bomo naše izdelke pretežno izvažali in jih predstavili končnemu potrošniku skozi čimveč distribucijskih kanalov. Zato smo se pospešeno začeli udeleževat sejmov doma v tujini. V tujini smo dobili kar dve prestižni nagradi za inovacijo in to v izredno močni konkurenci. Kar pa je najbolj pomembno. Vzpostavili smo nekaj izredno dobrih poslovnih kontaktov, ki so nam omogočali plasma na tuji trg. Do konca leta 2009 smo prodali izdelke TUBY v Italijo, Francijo, Nemčijo, Rusijo, Srbijo in Črno goro in leto 2009 končali skoraj s pozitivno bilanco, kar je za nas velik uspeh.
In potem je prišel Tuby walker?
V	septembru 2009 smo razvili naš drugi izdelek, ki je praktično nastal iz prvega in ga odlično dopolnjuje. Izdelek se imenuje Tuby walker -pripomoček za iztiskanje vseh vrst prehrambenih izdelkov v tubi, lepil, itd.
Zdaj končujete razvoj idelka Etui za bančne kartice?
Prav v tem času končujemo razvoj izdelka Etui za bančne kartice, katerega bistvo je, da se elektronske kartice ne da več izgubit. Izdelek je narejen na pogojnem refleksu Pavlova in nanj smo še posebej ponosni. Ne nazadnje to pomeni, da smo v malo več kot pol leta, odkar je ustanovljeno podjetje Unika - produkt d.o.o. razvili tri izdelke, z dvema že pričeli proizvodnjo, tretji pa je v fazi prototipa.
Prejeli ste že vrsto nagrad? Na Mednarodnem inovacijskem sejmu GENIUS-EUROPE 2009 smo prejeli Zlato medaljo za inovacije 2009, ki nam jo je podelilo Mednarodno združenje organizacij inovatorjev (IFIA). Na Mednarodni razstavi inovacij, Slovenija - Evropa 2009 so nam Aktivni slovenski ino-varosti (ASI) podelili Zlato medaljo za inovacije 2009, na Mednarodnem inovacijskem sejmu IENA Nurn-berg 2009 pa smo med 1024 inovacijami iz 32 držav prejeli Bronasto medalja za inovacije 2009
Vaši načrti in cilji v letu 2010?
V	letu 2010 se nameravamo udeležiti vsaj petih sejmov v tujini, predvsem v Nemčiji in Švici in upamo na povečanje prodaje na omenjenih trgih. Cilj v letu 2010 je zagotoviti potrebna sredstva za financiranje patentov, razvoj obstoječih izdelkov in uspešno osvajanje predvsem tujih trgov in prav tu v povezavi z dodeljevanjem sredstev za spodbujanje razvoja podjetništva v občini Domžale vidimo veliko priložnost za na eni strani pomoč občine podjetniku, na drugi pa priložnost občine za nova delovna mesta in promocijo.
Veliko uspeha vam želim.
Vera
GALERIJA DOMŽALE
Predstavitev idejne zasnove projekta Medgeneracijsko
središče Bistrica
V dneh od 2. do 5. marca Galerija Domžale gosti razstavo idejnih zasnov projekta z delovnim naslovom Medgeneracijsko središče Bistrica. Prizadevanja občine, da bi zadovoljila vse večje potrebe in želje občanov, da bi čimbolj varno in ustvarjalno preživljali jesen življenja, so našla sogovornika v družbi IMP, ki se je namenila investirati v oskrbovana stanovanja v našem mestu, na prostoru, kjer je bila večinski lastnik nekdanjega dijaškega doma. Pogovori med investitorjem, Občino Domžale in Domom upokojencev tečejo več kot poldrugo leto in so pripeljali do ugotovitev, da poleg oskrbovanih stanovanj v občini potrebujemo dodatne zmogljivosti institucionalne-
ga varstva, pa tudi dnevni center, kjer bo mogoče uveljavljati medgeneracij-ske povezave, izobraževanje za tretje življenjsko obdobje, uresničevati zamisli in ideje starejših ali zagotavljati preprosto druženje. Medgeneracijski center postane lahko v resnici središče srečevanj mladih in starih, projekt, ki bo v prostor ob reki prinesel novo vsebino, ga oživil in pozitivno vplival na spremembo bivalne kulture. Brez vztrajnega prizadevanja Doma upokojencev Domžale, ki je ta čas edina institucija, ki bi z izraženo potrebo po širitvi dejavnosti tudi v nove prostore uspela prepričati Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, da širitev dovoli oziroma novemu domu
nameni koncesijo, ne bomo dosegli začrtanega in tako želenega cilja. Demografske spremembe, trende rasti deleža starejše populacije in zato upravičenost načrtovanja takšnih centrovje predstavila gospa Mija Pukl. Poudarila je prepletenost vsebin, dejavnosti in deležnikov, bodočih uporabnikov. Arhitekt gospod Andrej Girandon, pripravljavec arhitekturnih rešitev,
je predstavil zasnovo stavbe, pravzaprav kompleksa, ki bo s svojo višino v prostoru poskušal prevzeti vlogo dominante. In kot je zapisal mestni arhitekt, je to smiselno, da se naredi opazno in vidno z umestitvijo, podobo, torej vsemi načeli, ki ustvarjajo iz objekta nov gradnik prostora in hkrati novo podobo širšega prostora.
Mladost, svežino in nove ideje so projektu dodale študentke in študenti Visoke šole za dizajn, ki so se v okviru mednarodnega natečaja šol GIDE spopadli z oblikovanjem interierov in na razstavi predstavili osem obdelanih idej. Medgeneracijsko smo zasnovali tudi kulturne utrinke: z upokojenskim pevskim zborom, mladenko s flavto
in iskrivima učenkama s še bolj iskrivima recitacijama. Odprtje razstave je obiskala množica predvsem zainteresirane javnosti, pa tudi strokovnjaki s polja strokovnih reševanj vprašanj, ki zadevajo starostnike, in precejšnje število novinarjev.
Andreja Jarc Pogačnik
fry) n i 26. MAREC 20I0
Domžale
7
TRADICIONALNI ŽUPANOV SPREJEM OB SVETOVNEM DNEVU CIVILNE ZAŠČITE
Nagrajenci PGD Domžale - mesto in PGD Dob ter Rudi Volčini in Milan Peterc
Župan Občine Domžale, Toni Dragar, je tudi letos ob 1. marcu - svetovnem dnevu civilne zaščite - pripravil tradicionalni sprejem za vodstvo civilne zaščite v Občini Domžale. Udeležila so se ga vodstva organizacij in društev, ki sodelujejo na področju civilne zaščite, ki jo v Občini Domžale vodi Marko Žagar, poveljnik Štaba civilne zaščite. Posebej so bili na sprejem povabljeni letošnji nagrajenci s področja civilne zaščite: PGD Domžale - mesto, PGD Dob, Rudi Volčini ter Milan Peterc. Župan Toni Dragar je v dobrodošlici pohvalil dobro organiziranost zaščite in reševanja v naši občini, strokovno usposobljenost vseh enot ter požrtvovalno prostovoljno delo, ki je prisotno na vseh področjih. Vse to prispeva, da se občani in občanke v naši občini dobro in varno počutijo. Hkrati je čestital vsem letošnjim nagrajencem, še posebej pa zaželel uspešno jubilejno leto PGD Domžale-mesto, ki praznuje 130-letnico, in PGD Dob ob 120-letnici ter napovedal, da je prav ob teh jubilejih v letu 2010 načrtovana tudi velika zaščitno-reševalna vaja.
Letošnji nagrajenci s področja civilne zaščite
Prostovoljno gasilsko društvo Domžale - mesto - PLAKETA CIVILNE ZAŠČITE ob 130-letnici uspešnega dela
Društvo operativno deluje na vseh področjih zaščite in reševanja, aktivno je vključeno v občinski sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter ima v svojih vrstah organizirano tehnično reševalno in potapljaško reševalno enoto.
V društvu aktivno deluje 135 operativnih gasilcev. Kot enota četrte kategorije društvo pokriva osrednjo najbolj ogroženo območje Občine Domžale. Operativni člani društva se udeležujejo vseh intervencij ter raznovrstnih gasilskih in drugih občinskih zaščitno-reševalnih vaj ter tako na najboljši način, tudi z novimi znanji s področja gasilstva in tehničnega reševanja, nadgrajujejo svoje znanje in pripravljenost. Na leto povprečno opravijo 20 intervencij, sodelujejo pa tudi pri izobraževanjih drugih gasilskih društev v občini. Društvo
zelo dobro sodeluje s KS, sodelujejo pri preventivnem usposabljanju občank in občanov ter namenjajo velik poudarek svojemu podmladku, ki ga redno izobražujejo in usposabljajo. Predlog je posredoval župan Občine Domžale.
Prostovoljno gasilsko društvo Dob - ZLATI ZNAK CIVILNE ZAŠČITE
ob 120-letnici uspešnega dela Društvo je med najaktivnejšimi prostovoljnimi društvi v občini. PGD Dob ima na leto 10 do 15 intervencij na območju Občine Domžale, sodelujejo pa tudi na drugih reševalnih akcijah, npr. ob velikem neurju in poplavah v Železnikih, v Kamniku ter neurju in toči v Mestni občini Ptuj.
PGD Dob ima dve moški in eno žensko desetino in se udeležuje pokalnih tekmovanj v okviru razpisov Gasilske zveze Slovenije, redno pa tekmujejo tudi v okviru tekmovanj Gasilske zveze Domžale ter tekmovanj prostovoljnih gasilskih društev. V okviru društva je organizirana enota prve pomoči, ki je zadolžena za
delovanje na območju celotne občine. Člani društva redno opravljajo vsa usposabljanja, večkrat pa so uspešno nastopali na gasilskih olimpijadah.
Rudi Volčini - SREBRNI ZNAK CIVILNE ZAŠČITE
Rudi Volčini je poklicni gasilec in že 15 let uspešno vodi Center požarne varnosti Domžale. Od začetka sodeluje pri organizacijskem in tehničnem razvoju CPV Domžale in ima veliko zaslug za njegovo uspešno in učinkovito delovanje. Center danes sodi med najbolj usposobljene in opremljene poklicne gasilske enote v Sloveniji.
Poklicna gasilska enota, ki jo vodi, opravi preko 200 intervencij (prometne nesreče, gašenje požarov, nesreče z nevarnimi snovmi, reševanje
iz višin) na leto. Uspešno sodeluje s prostovoljnimi gasilskimi društvi in se vključuje v njihovo usposabljanje. Center redno sodeluje v občinskih zaščitno-reševalnih vajah ter z rednimi usposabljanji zagotavlja pripravljenost enote za pravočasno in učinkovito ukrepanje. Rudi Volčini je tudi član OŠCZ in sodeluje pri intervencijah in organiziranju vaj ter drugih usposabljanj zaščitno-reševalnih enot v občini. Z vestnim in rednim opravljanjem nalog pomembno prispeva h krepitvi in razvoju zaščitno-reševalnega sistema v Občini Domžale. Predlog je posredoval župan Občine Domžale.
Milan Peterc - BRONASTI ZNAK CIVILNE ZAŠČITE
Milan Peterc je član Prostovoljnega
gasilskega društva Moravče in Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Helios, okrog deset let pa je tudi profesionalni gasilec v Centru požarne varnosti, kjer opravlja naloge vodja izmene. Pri vsem svojem delu v gasilski organizaciji je pokazal veliko prizadevnosti, organizacijskih sposobnosti in požrtvovalnosti. Za priznanje ga je predlagala Republiška uprava za zaščito in reševanje, ki je v obrazložitvi napisala, da je priznanje dobil za požrtvovalnost in hrabrost pri posredovanju in reševanju ob prometni nesreči v Trojanskem predoru.
Vsem prejemnikom letošnjih priznanj na področju civilne zaščite iskrene čestitke!
Vera Vojska
TUDI LETOS ARBORETUM VOLČJI POTOK IN OBČINA DOMŽALE ZA CENEJŠE LETNE KARTE
Arboretum je lep vse letne čase, posebej pa spomladi ...
Prvi sončni topli žarki so že pregnali mrzlo zimo in konci tedna so v Arboretum Volčji Potok že privabili številne obiskovalce, ki si ogledujejo razstavljene ptičje hišice, razmišljajo o nakupu sadik, sodelujejo v delavnicah - za starejše in otroke, ali pa si le lepšajo dni z obiskom tega cvetličnega raja, ki se bo aprila še polepšal, saj prihaja tudi čas že skoraj znamenite cvetlične razstave z vrsto presenečenj, zanimivosti in številnimi prijetnimi dogodki. Tudi letos sta Občina Domžale in Arboretum Volčji Potok s sporazumom uredila cenejši nakup letnih kart za vstop v park Arboretuma Volčji Potok za vse prebivalce Občine Domžale za leto 2010. Tako je zaradi sofinanciranja s strani Občine Domžale Arboretum Volčji Potok ceno letne karte, ki je sedaj 45,00 EUR (otroška 25,00 EUR), za prebivalce Občine Domžale znižal na 20,00 EUR (otroško na 14,00 EUR). Letna karta velja za vse prireditve v Arboretumu Volčji Potok, torej tudi
za bližajočo se cvetlično razstavo in vse prireditve, ki jih v arboretumu ne manjka. Prebivalci Občine Domžale, ki bi si želeli kupiti letno karto, se oglasite z osebnim dokumentom s sliko v Ar-boretumu ali kateri od njegovih trgovin. Ob tem bi vas radi obvestili, da ima Arboretum Volčji Potok pravico vpogleda v letno karto in vpogleda v osebni dokument. Letna karta ni prenosljiva. Arboretum Volčji Potok s tem sporazumom omogoča brezplačen vstop v park tudi organiziranim skupinam otrok iz vrtcev ter skupinam učencev osnovnih šol.
Že danes pa bi vas radi povabili na razstavo tulipanov, cvetličarstva, dre-vesničarstva in vrtne opreme, ki bo v Arboretumu Volčji Potok med 24. aprilom in 2. majem. V parku se bodo v tem obdobju v okviru SRCA Slovenije s svojo turistično in drugo ponudbo predstavljale tudi občine. Tema letošnje predstavitve bo grajske stavbe in najbrž vam ni treba ugibati, da bosta glavna junaka domžalske predstavitve Adam Ravbar in grad Krumperk. Prepričajte se, da je Arboretum Volčji Potok lep vse letne čase, še posebej pa spomladi ...
Vera Vojska
Elitna stanovanja
Oprema zavoda je sila skromna, osebje pa izjemno naklonjeno
otrokom.
PROJEKT COMENIUS REGIO
Knjiga pomaga ljudem
Pod naslovom Knjiga pomaga ljudem je v poljskem mestu Lodž potekala konferenca, ki smo se je v okviru izmenjave v projektu Comenius Regio udeležile tudi predstavnice partnerskih zavodov iz Domžal. Comenius Regio je mednarodni program EU na področju izobraževanja in usposabljanja. Cilji mednarodnega programa so prispevek k razvoju družbe z vrhunskim znanjem, k traj-nostnemu gospodarskemu razvoju, k ustvarjanju novih kakovostnih delovnih mest, k večanju socialne kohezije in zagotavljanju varstva okolja za prihodnje generacije. Program podpira izmenjavo, sodelovanje in mobilnost med sistemi izobraževanja in usposabljanja v Evropi in v celoti zagotavlja sredstva za izvedbo projekta.
^ COgMeuTrAlp
I t ran t port for the Hipins Space
Zmanjšajmo izpušne pline -vozimo se skupaj!
Center za razvoj Litija je v okviru evropskega projekta CO2-NeuTrAlp izdelal spletni portal www.deliva.si, ki je namenjen lokalnim prebivalcem območja Srca Slovenije pri iskanju ali ponujanju skupnega prevoza. Predvsem si želimo, da bi portal začeli uporabljati pri svojih prevozih v šolo ali na delo.
»Deljenje avtomobila« (car pooling) pomeni skupno uporabo vozila, ki ga upravlja voznik in si ga deli z enim ali več potnikom. Namen je, da zainteresirani vozniki preko spletnega por-tala ponujajo proste sedeže v svojem vozilu za določeno relacijo, hkrati pa na tem portalu proste sedeže iščejo iskalci prevoza. Tako si vsi potniki v vozilu delijo stroške z voznikom, hkrati pa zmanjšajo emisije CO2 in s tem konkretno prispevajo k ohranjanju okolja. Projekt, ki ga izvajamo
na Centru za razvoj Litija in ga sofinancira Evropska unija, je relativna novost v slovenskem prostoru. V Sloveniji več kot tri četrtine zasebnih potovanj opravimo z avtomobilom. To je posledica prometne politike zadnjih dveh desetletij, ki je jasno favorizirala prevoz z avtomobilom, sistem javnega potniškega prometa (predvsem avtobusnega) pa prepustila propadanju. Tako danes marsikje povezave z javnim potniškim prometom ne obstajajo ali pa so časovno in prostorsko neusklajene. Prednosti »deljenja avtomobila« so nižji potni stroški in potrebe po nakupu dragega avtomobila, manj gneče na cestah in pri parkiranju, bolj kakovostna uporaba površin, ki so namenjene parkiranju, zmanjševanje števila prevoženih kilometrov po potniku v avtu, povečevanje rabe javnega prometa, nižji izpu-
Leta 2009 so se prvič na razpis prijavile tudi lokalne skupnosti, ki so morale v državah članicah EU poiskati parterja in se dogovoriti za enako vsebinsko nalogo. Občina Domžale se je s parterji OŠ Rodica, Vrtcem Domžale, Knjižnico Domžale in Centrom za mlade povezala z mestom Lodž in njegovimi zavodi Gimnazijo št. 16, Pedagoško biblioteko
in Zavodom za otroke s posebnimi potrebami. Za vsebino projekta smo izbrali Bibliopreventivo, temo, ki na sodobnem pedagoškem, psihološkem in bibliotekarskem polju vse bolj pridobiva na pomenu. Poljaki so v času našega obiska organizirali konferenco Knjiga pomaga ljudem, na kateri so teoretiki in praktiki z univerze v Lodžu predstavili prizadevanja in dosežke uporabe knjige v preventivne in terapevtske namene. Konferenca je potekala veliki dvorani mestne hiše, udeležilo pa se je je več kot 200 učiteljev, knjižničarjev in študentov. Tudi predstavnice domžalskih inštitucij smo imele priložnost
predstaviti naše izkušnje z bibliopre-ventivo.
Študijski obisk Poljske, trajal je od 3. do 8. februarja, smo izkoristile za tudi za obiske partnerskih zavodov: Gimnazije št. 16, kjer so prav v času našega obiska pripravili dan odprtih vrat, pa Pedagoško biblioteko, kjer so nam razkazali njihov šolski muzej, nas posadili v stare šolske klopi in učili pisati z gosjim peresom, ter Zavod za otroke s posebnimi potrebami, na katerem pa so nam s posebnim ponosom razkazali terapevtsko opremo in pripomočke, ki jih je financirala Evropa.
Andreja Pogačnik Jarc
MAVRICA FILMOV V RADOMLJAH
Ljudje in kraji skozi čas
sti CO2 in ostalih škodljivih plinov, zmanjševanje stresa in druženje. Projekti »Delimo si avto« so v tujini znani že od sredine 70. let 20. stoletja. Obstaja več različnih načinov deljenja avtomobila. Eden od načinov je, da se lastnik avtomobila in sovoznik(i) celo pot peljejo skupaj (npr. kadar ima nekaj ljudi iz iste soseske isto pot v službo). Drugi razširjeni način je uporaba skupnih (car pooling) parkirišč - ko se vozniki posamezno pripeljejo s svojimi avtomobili do določene dogovorjene točke - parkirišča - nato pa nadaljnjo pot nadaljujejo skupaj v enem vozilu. Tak sistem je primeren za sovoznike iz različnih naselij, ki od določene dogovorjene točke naprej potujejo skupaj (npr. iz obrobja mesta v center mesta). Tretji pogost način je iskanje prevoza po potrebi, ko potuješ na različnih relacijah (npr - če potuješ v različna mesta), si s pomočjo baze podatkov o voznikih, ki potujejo na določenih relacijah, poiščeš prevoz.
Gašper Kleč Center za razvoj Litija Dodatne informacije: Ana Savšek, Center za razvoj Litija, tel. 01 8962-717, e-pošta: ana.savsek@ razvoj.si
Foto, kino in video klub Mavrica iz Radomelj je 1. marca v Kodrovi dvorani pripravil filmski večer Ljudje in kraji skozi čas. V dobri uri in pol so prikazali osem filmov. Po Uvodu, ki oriše pestro in bogato dejavnost Mavrice, so pokazali četrt stoletja star film Olimpijada v Sarajevu 1984. Majcene kamere super 8 so na celuloidni trak zabeležile tekmovanji v slalomu in skokih, kjer smo največ pričakovali od Križaja in Ulage, zanimivo pa je bilo gledati tudi vzdušje med obiskovalci pred, med in po tekmah. Romantični so bili tudi posnetki nočnega Sarajeva. Kamermana Steiner in Mueller sta se nostalgično spominjala, da so ju varnostniki spustili prav na start, povsem do tekmovalcev. Zelo informativen je bil film Anton Rojc. Janez Kosmač je posnel odprtje razstave tega leta 1892 leta rojenega rezbarja, restavratoija in slikarja, rojenega na Hudem pri Radomljah. V film so poleg kronistične predstavitve razstave vešče vključena Rojčeva platna in spomini nanj, ki sta jih nanizala Janez Majcenovič in Polde Mihelič. Dokumentarno podobo je Mavrica napravila tudi ob 80-letnici PGD Radomlje. Posneli so njihovo svečano sejo, parado in gasilsko vajo. Nekaj dogodkov so naslovili venček sedmih dvominutnih utrinkov, ki so zaznamovali kulturni in spominski
utrip krajev ob Bistrici: komemoracija pri Lukovi bolnici, komemoracija pod Homškim hribom, godba iz Trebč v Radomljah, parada starodobnih avtomobilov skozi Radomlje, razstava Likovnega društva Senožeti, fotografska razstava mladih upov, proslava KD Mlin ob 8. februarju. Izjemno zanimiv je bil tudi Škofjeloški pasijon, bližnji pogled na velikonočne škofjeloške ulice. Mamut išče dom je žalosten zapis. Na pobudo mnogih je kamniški kipar
Miha Kač izdelal kip mamuta. Dve leti in pol je trajalo, ne le kiparjenje, ampak tudi modeliranje, konstruiranje, študi-ranje literature, varjenje, tesaijenje, mi-zarjenje, betoniranje, zidanje, glajenje in fino obdelovanje. Ko bi bilo treba stroške poravnati, so se navdušenci in priganjalci umaknili za okope birokratskih izgovorov, mamutov model v naravni velikosti pa je pod začasno streho tri leta čakal na to, da bi z njega posneli negativ, ki bi omogočil brone-no ulivanje. Stoični kipar Miha Kač je na srečo septembra dočakal vsaj to, da so z modela, ki je zelo krhka skulptura, posneli negativ, v katerega bodo vlili, ko bo denar, bronastega mamuta. Kip bo stal ob sotočju Nevljice in Kamniške Bistrice.
Igor Lipovšek
8
iz življenja in dela političnih strank
LDS DOMŽALE
Srečanje z novim sekretarjem
LDS
Urošem Petohlebom
Predsednik Občinske organizacije LDS Domžale, Anton Preskar, občasno sklicuje srečanja vodstev občinskih organizacij z območja Upravne enote Domžale, saj je njegova želja, da bi zagotovili skupno sodelovanje, predvsem pa izmenjavo izkušenj, stališč in izhodišč za nadaljnje delo.
Tako smo se v začetku meseca marca srečali predstavniki občinskih organizacij iz občin Trzin, Moravče, Mengeš in Domžale. Tema tokratnega sestanka je bila priprave na volitve občinskih svetov ter volitve županov, veliko skrbi pa smo namenili tudi vprašanjem, vezanim na organizacijo dela stranke, ter trenutnim aktualnim vsebinam delovanja občin (proračun, večji projekti). Posebno pozornost smo prisotni posvetili skrbi za aktivnosti mladih, ki jih je v stranki premalo. Koordinacijo dela z mladimi v občinah, ki so blizu Domžal, je prevzel Jani Novljan. Mlade naj bi seznanil z načinom dela mladih v stranki ter jih vzpodbudil za več sodelovanja in več skupnih projektov. Dotaknili smo se tudi delovanja stranke na vseh ravneh. Največ pozornosti smo namenili problemov organizacije dela, spregovorili pa
MLADI LIBERALNI DEMOKRATI
O predlogu Zakona o malem delu
Predlog Zakona o malem delu po mnenju Mladih liberalnih demokratov sledi izhodiščem, ki jih je pripravilo pristojno ministrstvo ter povzema nekatere predloge iz javne razprave o zakonu, kar je zagotovo pozitivno.
Mlada liberalna demokracija podpira reforme na področju študentskega dela, vendar opozarja, da je hkrati nujno potrebno s spremembami voditi tudi prenovo štipendijske politike v Sloveniji, saj so študentje ter dijaki in mladi nasploh ena od najbolj ranljivih družbenih skupin. In ker bodo predvidene spremembe v veliki meri spremenile način zagotavljanja socialne varnosti dela mladih, MLD opozarja na veliko pazljivost, da ne bodo spremembe negativno vplivale na zmanjšanje dostopnosti študija v Sloveniji.
Nov generalni sekretar Uroš Petohleb
tudi o aktualnih problemih, vezanih na LDS in njeno predsednico Katarino Kresal. Z njenim delovanjem se prisotni strinjamo in ga podpiramo ter ugotavljamo, da je pod njenim
vodstvom stranka pridobila na veljavi.
Glede povezovanja posameznih občinskih odborov smo se strinjali, da je tovrstno sodelovanje zelo potrebno, saj tako lažje zastopamo stališča, ki so nam blizu, ne nazadnje pa gre tudi za korist pri izmenjavi izkušenj
a s S
žil = "0
s posameznih področij življenja in dela občin, ki so včasih zelo podobna.
Nekaj dni kasneje je bila gostiteljica vodstev občinskih odborov Občinska organizacija LDS Trzin. Srečanja se je udeležil tudi novi generalni sekretar stranke, Uroš Petohleb, ki je na sestanku v Trzinu predstavil svoj način dela in videnje sodelovanja, ki naj bi prineslo nove uspehe. Zelo zanimiv je bil tudi pogovor o aktualnih dogodkih, ki so v marcu še posebej odmevali v javnosti.
Darka BITENC Sekretarka OO LDS Domžale
ŽENSKI FORUM SD
Socialne demokratke ob dnevu žena
Koliko moči premoremo ženske, da premaknemo predsodke v slovenski družbi? Socialne demokratke za strpno in odprto družbo Ključno je odpravljanje ovir, s katerimi se ženske srečujejo pri uresničevanju pravno dovolj dobro definiranega položaja, je ob 8. marcu dejala poslanka SD Majda Potrata. S predsednico ženskega foruma SD, Ljubico Zgo-nec Zorko, in podpredsednico SD, Alenko Kovšca, opozarjajo zlasti na premajhen vpliv žensk v politiki in na ključnih položajih. Izkušnje drugih držav potrjujejo, da so možni večji politični, vsebinski in kulturni premiki šele takrat, ko ženske pridobijo vsaj tretjino odločilnih pozicij, je izpostavila predsednica ženskega foruma. Po mnenju Majde Potrata se moramo zavzemati za dostopnost do bolje plačanih delovnih mest žensk ter za dejansko uresničevanje in sprejemanje ukrepov, ki omogočajo združljivost zasebnega in poklicnega življenja. »Ne moremo biti vse v enem, dovolijo naj nam, da smo dobre,« je dejala. Opozorila je še, da so ženske bolj iz-
obražene, a slabše plačane, povprečno prejmejo 110 evrov manj kot moški. Ženske kljub boljši izobrazbi tako zasedajo slabša delovna mesta, pravi. Po njenih besedah morajo storiti korak naprej, ki jim bo omogočal enakopravno dostopati do bolje plačanih mest.
Tudi Alenka Kovšca meni, da je danes še vedno najbolj pereč problem neenaka zastopanost žensk na vodilnih in odločujočih položajih. Po njenih besedah je dan žensk dan, ki opozarja na vse tisto, kar »nam še ni uspelo, hkrati pa je problem še močno globalen«. Ob letošnjem dnevu žensk gredo opozorila na pravico žensk do repro-
duktivnega zdravja, krepitev boja proti nasilju nad ženskami in pozivajo k aktivnostim ob svetovnem dnevu boja proti aidsu.
V ženskem forumu SD bomo posvetile pozornost tudi aktualnim domačim temam, »ker se zelo zavedamo, da so slabe gospodarske razmere za krčenje že pridobljenih pravic in omalovaževanje prizadevanj za enakost in pravičnost«, kot je pojasnila predsednica foruma. Opozarjamo še na revščino, saj je »zaskrbljujoč podatek, da je revščina najbolj prizadela ženske, ki živijo same«.
ŽF SD Domžale
Mladinska fundacija - za pravično razdelitev javnih sredstev
V Mladem forumu SD smo v minulih tednih predstavili predlog ustanovitve Mladinske fundacije, s pomočjo katere bi ser po novem razdeljevala finančna sredstva za mladinske organizacije po enakem ključu za vse. Glavni problem na področju delovanja mladinskih in drugih organizacij za mlade je kronična finančna podhranjenost. Na drugi strani pa je nastal paradoks nadpovprečno dobro financiranih študentskih organizacij v evropskem merilu. Kot je povedal predsednik Mladega foruma SD, Marko Kastelic: »Praksa je pokazala, da študentske organizacije, na način kot so sedaj organizirane, ne zmorejo transparentno in v splošno družbeno korist porabiti pridobljenih javnih sredstev. Vsekakor pa ta sredstva na letni ravni krepko presegajo okvire »sindikalnega« delovanja teh študentskih organizacij. Tako so na področju mladinskih organizacij, ki ga v pretežnem delu predstavljajo dijaki in študentje, nastala nesorazmerja.« Ko govorimo o razdeljevanju sredstev za delovanje mladih v različnih organizacijah, je pomemben tudi poudarek
solidarne delitve sredstev med šolajočo mladino in mladimi, ki so iz katerega koli razloga izpadli iz izobraževalnega sistema ali so že zaključili s šolanjem. Predlagana rešitev, koncept Mladinske fundacije, bi zagotovila transparentno in racionalno delitev sredstev. Iz mladinske fundacije bi sredstva prejele tako študentske kot tudi dijaške in vse druge mladinske organizacije na podlagi predloženih programov delovanja in prijavljenih projektov. Tako bi se zagotovil naj-
MLADI F0RVM
boljši možen način transparentne porabe javnih finančnih sredstev. Nadzor nad finančnim delovanjem mladinske fundacije pa bi izvajalo Računsko sodišče RS.
Mladi forum SD
SDS
Občina Domžale brez razvojne strategije
Končuje se sedanji štiriletni mandat, jeseni bodo nove volitve v lokalne skupnosti - volilo se bo župana, občinske svetnike ter člane svetov krajevnih skupnostih. Občina Domžale pod sedanjo vladajočo koalicijo še vedno ni pripravila razvojne strategije, ki bi jo morala že ob nastopu mandata, ki se sedaj končuje. In če se ne ve, kakšne so prioritete razvoja, kam se želi iti, v katero smer naj se razvija občina, potem res ni čudno, da občina stagnira, namesto da bi se razvijala.
Proračunska obravnava, ki je poteka na marčevski seji občinskega sveta, je pokazala globoke luknje, razpoke in velika nesoglasja v vladajoči koaliciji, sam proračun pa je takšen, kot je že vseh 16 let - torej brez nekega razvoja, neke vizije, kako naprej, zgolj urejanje zatečenega stanja. Sedanja občinska vladajoča koalicija je očitno postala ujetnik določenih interesov in lobijev, ki jim vladajo, poleg tega pa je prisotno še dodatno zadolževanje za projekte, za katere se še ne ve, kako bo z njimi v prihodnosti, saj ni strategije, ni nekega ustreznega akta, ki bi jih opravičeval. Takšno zadolževanje za tovrstne projekte je dobrega pol leta pred volitvami ne samo povsem neprimerno, to je politično povsem nehigienično. V domžalskem SDS-u od sedanje občinske vladajoče garniture pogrešamo strategijo razvoja, ki jo je dala občin-
ska uprava narediti zunanji instituciji. Proračun brez njene vključenosti je invaliden in le delno rešuje trenutno problematiko občine, kar ne samo dolgoročno, tudi kratkoročno pomeni stagniranje namesto razvoja. Če k temu pripišemo še dejstvo, da je kriza pošteno udarila tudi v naši občini, kjer se številni obrtniki in podjetniki ubadajo s težavami, kako preživeti, tudi zaradi plačilne nediscipline, potem je kot na dlani, da sedanja občinska oblast ni sposobna in nima vzvodov za reševanje ne samo krizne situacije, tudi samega razvoja občine, da bi se ji dodalo neko dodano vrednost. Zato bodo jesenske volitve pomemben korak za odločitve v bodoče - ali naj se ohranja sedanje stanje s sedanjo vladajočo politično sestavo in s tem posledično tudi nazadovanje, ali pa se bodo ljudje odločili za alternativo sedanju stanju ter oblast podelili strankam in ljudem, ki imajo vizijo boljšega in
ustreznejšega razvoja občine, krajev in ljudi v njej.
*
AM
Janez Stibrič Tajnik in tiskovni predstavnik SDS Domžale www.domzale.
sds.si
Prava ali neprava družinska politika?
»Družina je prirodna družbena skupnost, družba v malem in v njej so vidne najrazličnejše oblike življenja v družbi ...«, je nekje zapisal priznani pedagog Stanko Gogala. Družina je sistem z nekim notranjim dogajanjem, ki je ves čas v stiku z vsem, kar se godi v njenem okolju. Hkrati pa družino označujejo notranji odnosi, ki v vsakomur vzbujajo samo njegova, skrajno intimna podoživljanja. Prejšnja vlada, pod vodstvom Janeza Janše, se je zavezala, da bo vodila usmerjeno družinsko politiko, z izboljšanjem možnosti za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja ter družinam naklonjeno politiko, spodbujala starševstvo in družine, da bi tako ustvarila ozračje, ki je naklonjeno družinam, da bi se lažje odločale za prvega in vsakega naslednjega otroka. Žal kaže, da sedanja vlada s pozitivnim odnosom do družinske politike ne bo nadaljevala, saj je sprejela že dva zakona, ki slabšata položaj družine. V družinskem zakoniku celo enači dve skupnosti; torej zvezo med moškim in žensko in zvezo med istospolnima
partnerjema. Iz ankete javnega mnenja (september 2009), izhaja, da kar 69,4% prebivalstva nasprotuje možnosti posvojitve otroka istospolnim partnerjem.
Ker menimo, da je družina še vedno hierarhizirana institucija, kjer je to najbolj vidno pri ohranjanju materinstva kot glavne vloge, menimo, da je novi družinski zakonik nesprejemljiv. V novem družinskem zakoniku gre predvsem za družbeno realnost, v kateri se družina spreminja v podobnih trendih kot v drugih zahodnih državah. In ne gre več za ideološko obujanje tradicionalne družine, ki se nas je vseh dotaknila skozi naša primarna doživljanja okolice.
Pa si je res več ne želimo?
Urška Kabaj Predsednica ŽO SDS Domžale www.domzale.
sds.si
ZARES
V Domžalah ne znamo črpati sredstev iz evropskih skladov
Mlada liberalna demokracija ob tem predlaga, da se omejitev števila ur dvigne, hkrati pa se premisli o smiselnosti omejitve zgornje vrednosti urne postavke iz naslova malega dela. Prepričani smo namreč, da je možno preko davčne zakonodaje učinkovito preprečiti potencialne zlorabe pri zaslužkih iz naslova malega dela. Odprto pa ostaja tudi vprašanje plačevanja zdravstvenega zavarovanja za študentke, ki bodo opravljali malo delo, saj že imajo urejeno zdravstveno zavarovanje do 26. leta. MLD podpira tisti tel zakona, ki govori o povečevanju sredstev za štipendijski sklad, ostaja pa vrsta odprtih vprašanj v povezavi z razdeljevanjem dajatev, ki jih je potrebno razrešiti pred sprejemom Zakona o malem delu.
MLD
Na zadnji seji Občinskega sveta je bil sprejet Proračun za leto 2010. Poleg osnovnih potreb in obveznosti, ki bodo v letošnjem letu bremenili proračun, ni dovolj razvidnih razvojnih ciljev, ki bi jih morali zasledovati, da bi občina sledila času. Glavni razlog je vsekakor, da Občina Domžale še vedno nima srednjeročne razvojne strategije, s katero bi opredelili cilje, ki jih je nujno potrebno doseči v pri-
zares
hodnosti, če ne želimo, da bi nas čez leta čakala presenečenja, na katere ne bomo pripravljeni. Druga zadeva, ki me je zmotila, je, da ne izkoristimo možnosti pridobivanja sredstev iz evropskih skladov. V proračunu je sicer malenkost zaslediti, da bodo določene zadeve financirane iz teh virov, pa vendarle so to le drobtinice, ki jih bomo pobrali, kljub temu da obstaja možnost, da bi pridobili veliko več. Pridobivanje sredstev iz EU skladov bi morala postati naša trenutna prva strateška naloga, kajti možnost pridobivanje sredstev iz EU skladov bo potekla leta 2013. Občinska uprava bi zato morala usmeriti vse moči v
to dejavnost. Nekatere lokalne skupnosti so do sedaj počrpale ogromno sredstev iz teh virov, kar pomeni, da so se dobro organizirali in pripravili na pridobivanja sredstev iz teh virov. Kljub temu, da so v določenih segmentih nekateri viri že dokaj izčrpani, pa je vendarle teh sredstev še dovolj, saj so v okviru financiranja iz EU skladov prednostne usmeritve, ki pokrivajo različne razvojne projekte in dejavnosti.
Ko bo enkrat odpeljal vlak, bo prepozno in dejstvo je, da ta vlak že počasi speljuje in da ga bomo vsak dan kasneje težje ujeli. Na koncu pa bomo razočarano ugotovili, da bi bilo lahko marsikaj sofinancirano iz teh virov. Torej - če bi znali črpati sredstva iz EU skladov, bi lahko povečali realizacijo razvojnih projektov in dejavnosti v naši občini. Ampak v Domžalah tega očitno ne znamo!
Miha Ulčar Predsednik Zares Domžale
NSI
Zbor za vrednote o prihodnosti Slovenije
Prvega Zbora za vrednote, ki ga je pripravila Nova Slovenija in katerega namen je bil sprožiti razpravo o tem, kakšno Slovenijo si želimo, se je v Ljubljani udeležilo več kot 400 udeležencev. Govorniki so govorili o preziranju temeljnih vrednot in izpostavili hkratno potrebo po njihovi oživitvi. Prisotni so podpisovali izjavo za Slovenijo vrednot, v kateri pričakujejo uveljavitev vrednot, ki so nujne za izhod iz krize. Poleg predsednice N.Si Ljudmile Novak so se zbora udeležili tudi številni predstavniki stranke ter številni drugi predstavniki javnega življenja. Med njimi prof. dr. Jože Osterc, Jože Strgar, dr. Tadej Strehovec, prof. Justin Sta-novnik, pesnik Tone Kuntner, Anton Drobnič in operni pevec Marko Fink.
Zbor je s posebnim pismom pozdravil tudi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Jože Trontelj. »Modri pobudi N.Si gre moje spoštljivo priznanje,« je med drugim zapisal Trontelj. Zbor je nagovoril tudi starosta slovenske osamosvojitve Ivan Oman, ki je opozoril, da je slovenska družba zašla v stanje, ko prezira vrednote. Sedanja kriza je po njegovem prav posledica odklanjanja vrednot, med posameznimi vrednotami pa je izpostavil družino.
Predsednica N.Si in tudi pobudnica Zbora za vrednote Ljudmila Novak je v začetku opozorila na številne afere v družbi in politiki. „Vprašamo se lahko, ali gre v Sloveniji za razpad vrednot, za razpad zaupanja v državo, njene insti-
N.Si
Nova Slovenija
V MLD imajo bujno domišljijo
Mlada Slovenija - podmladek N.Si podpira matično stranko pri prizadevanjih, da se predloga družinskega zakonika ne sprejme v obstoječi obliki, saj ta uničuje osnovno družbeno celico - družino. V podmladku N.Si spoštujemo istospolno usmerjene, nikakor pa ne bomo pristali na to, da se izenači zveza istospolnih parov s heterospolnimi. Žalosti nas, da je danes tradicionalna družina talec ostrih in ozko usmerjenih liberalnih idej, ki nastajajo pod taktirko stranke LDS - stranke, ki želi porušiti vse vrednote in vso tradicijo, ki jo Slovenija in slovenski narod premore.
Nova Slovenija je Zbor za vrednote ustanovila prav zato, ker se prav pod levo vlado, v kateri sodeluje tudi LDS, uničuje vse, kar bi moralo biti nedotakljivo. Zbor za vrednote je odgovor
MJada-liT Sfovemja"
tistim, ki rušijo osnovne človeške vrednote - poštenost, solidarnost, resnicoljubnost in tudi družino. Prav zaradi pomanjkanja teh vrednot je danes Slovenija v takšni krizi, iz katere nas, kot kaže, ta vlada ne bo izpeljala.
tucije in organe, predvsem pa za razpad človekovega etičnega ravnanja. Zbor za vrednote želi v slovenski javnosti spodbuditi razpravo o tem, kakšno Slovenijo si želimo. Kam gre družba brez vrednot? Je družina za nas še vrednota? Kaj lahko storimo mi kot posamezniki, civilna družba in država?" Nekatere najpomembnejše izjave sodelujočih: Lojze Peterle: »Afera z bul-mastifi zgolj izraza stanja duha«, Aleš Primc: »Ne damo družine«, dr. Ivan Štuhec: »Verjamem, da bomo preživeli slovenski relativizem«, dr. Rajko Pirnat: »To trgovanje je bilo zelo verjetno kaznivo,« mag. Andreja Valič: »Preprečevanje izgube zgodovinskega spomina je nujno«.
9MJJ
26. MAREC 2010
iz življenja in dela političnih strank
9

Svetniška skupina
Puter VurbiC -LISTA ZA DOMŽALE
Za Domžale
ZA DOMŽALE
tt? napredne In uspešne
Kar precej Domžalčanov, s katerimi se srečujem, je precej kritičnih do dela občinske uprave in pa našega župana. Čeprav sam ocenjujem, da le ni vse tako črno, vendar je tudi nekaj dobrih stvari, predvsem mislim na izgradnjo vrtca Češmin. Kar precej svetnikov nas je opozarjalo na prepotrebno gradnjo vrtcev, saj je problematika že zastarana. V času županovanja se je Cveta Zalokar-Oražem preveč posvečala priseljevanju, vendar pa premalo izgradnji infrastrukture. Tako komunalne kot izgradnje vrtcev.
Vsi novo priseljeni Domžalčani niso ničesar krivi, saj so morali vsi ob nakupu stanovanja ali ob gradnji individualne hiše poravnati tudi obveznosti v obliki občinskega prispevka za komunalno opremljanje.
No, našemu županu je treba dati priznanje. Čeprav se bolj težko odloča za konkretna dejanja, se je tokrat odločil prav za izgradnjo vrtca Češmin, kjer je dobilo mesto 147 otrok, pa čeprav smo se za izgradnjo tega vrtca v občini krepko zadolžili. Vendar je v tem momentu bolj pomembno reševanje problematike otrok kot pa odplačevanje dolga. Najbolj pomembno je, da imajo otroci priskrbljeno in organizirano varstvo. Spodbudno je tudi, da je na vidiku nova gradnja vrtca Gaj v Preserjah.
Z bolj racionalnim poslovanjem v občini in pa predvsem z racionalizacijo na kadrovskem področju, ter seveda z dano možnostjo investitorjem, to zadolževanje ne bi bilo potrebno. Sam se zavzemam za Domžale, ki bi bile prijazne investitorjem, ki bi investirali v projekte na osnovi vizije, ki bi jo morala pripraviti občina sama in objaviti razpis, ne pa, da še tiste investitorje, ki prihajajo, občina čaka s težkimi zahtevami še preden bi se vse skupaj lahko začelo. Škoda, tako investitorji odhajajo, zato še vedno nimamo prepotrebne garažne hiše in prepotreb-ne ureditve mestnega jedra (Vele).
Na 23. seji sveta Občine Domžale, ki je bila 3. marca 2010, sem podal dve POBUDI, na kateri čakam odgovor župana ali občinske uprave.
1. POBUDA:
KER SO DOMŽALE VEDNO BOLJ MRTVO MESTO, ŠE PREDVSEM OB KONCU TEDNA, DAJEM POBUDO, DA OBČINA PRIPRAVI RAZPIS ZA ORGANIZACIJO POSAMEZNIH PRIREDITEV OZ. DOGODKOV
IN NA OSNOVI TEGA SUBVENCIONIRA POSAMEZNE ORGANIZATORJE (kar so lahko društva, posamezniki ali lastniki gostinskih lokalov).
S temi vsako tedenskimi prireditvami bi oživeli dogajanje v občini in tako bi v občino prišli obiskovalci iz drugih krajev, ne pa, da naše občane vozimo brezplačno v Ljubljano.
2. POBUDA:
DA OBČINA PRIČNE Z RAZVOJNIMI SPODBUDAMI ZA PODJETNIKE OZIROMA OBRTNIKE, KI IMAJO STALNO PREBIVALIŠČE V OBČINI DOMŽALE, KOT JE OPROSTITEV OBČINSKEGA PRISPEVKA ZA KOMUNALNO OPREMLJANJE ZA TISTA PODJETJA, KI INVESTIRAJO V NOVO GRADNJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAŠI OBČINI, IN S TEM, DA ZAPOSLUJEJO TUDI OBČANE IZ NAŠE OBČINE.
Za Domžale napredne in uspešne! Peter Verbič - Lista za Domžale
ZELENA KOALICIJA
Združitev političnih strank
V	petek, 19. februarja 2010, smo bili v Domžalah priča dogodku, ki se v slovenskem političnem prostoru ne zgodi ravno pogosto. Prišlo je namreč do združitve dveh političnih strank - obe imata v svojih programih poudarek na varstvu okolja - Zelene stranke in Zelenega Progresa.
Na pobudo vodstev Zelene stranke in politične stranke Zeleni Progres so se 9. februarja 2010 na Trojanah sestali predstavniki obeh političnih strank in razpravljali o možnostih za njuno združitev.
V	razpravi so bile izpostavljene različne prednosti združene stranke, zlasti pa enoten nastop na letošnjih lokalnih volitvah;
-	povečana materialna osnova;
-	enotna zunanja podoba stranke;
-	dosedanje pozitivne izkušnje pri medsebojnem sodelovanju;
-	že uveljavljeno ime nove združene politične stranke - ZELENA KOALICIJA,
-	drugi sinergijski učinki združevanja.
Na izrednem kongresu v gostišču KRONA so se 19. februarja 2010 zbrali člani kongresa Zelene stranke in odločali o združitvi s politično stranko Zeleni Progres. Hkrati je na isti lokaciji potekal tudi izredni kongres Zelenega Progre-sa, ki je prav tako odločal o predlagani združitvi.
Obe stranki sta se odpovedali svojemu dosedanjemu imenu in znaku (logotipu) in kot logotip nove stranke sprejeli dosedanji logotip Zelene koalicije. Zelena stranka se je na izrednem kongresu ukinila kot samostojna politična stranka in se združila z Zelenim Progresom, ki je nato še isti na svojem kongresu sprejel preimenovanje v politična stranka ZELENA KOALICIJA. Takoj po zaključku kongresov obeh strank je sledil ustanovni kongres nove politične stranke in izvolitev organov nove stranke. Za predsednika združene politične stranke je bil soglasno izvoljen Franci Černagoj, dosedanji predsednik Zelene stranke. V organih nove stranke
so enakomerno zastopani predstavniki obeh združenih strank. Po zaključenih združitvenih formalnostih bo ZELENA KOALICIJA nadaljevala s procesom združevanja političnih strank, saj je naša skupna velika želja, da bi pod eno streho združili vse politične stranke, katerih osrednji program je ohranjanje in varovanje naravnega okolja. ZELENA KOALICIJA pa bo, kot odraz aktualnih razmer v družbi, poleg varovanja okolja v svoj program vključila tudi socialno politiko. Do združitve je prišlo v letu, ko bodo lokalne volitve, ki so za nas izrednega pomena. Združena stranka bo lahko zagotovila primerno pokritost volilnih enot s svojimi kandidatnimi listami. Tudi ime nove stranke - ZELENA KOALICIJA je v javnosti že uveljavljeno, saj smo pod tem imenom že nastopili na volitvah poslancev v državni zbor in na volitvah poslancev v evropski parlament. Pred vodstvom združene stranke pa je sedaj pomembna naloga. Pripraviti mora dober, aktualen in uresničljiv program, ki bo zanimiv za čim širši krog državlja-
Darko Jenko ZELENA KOALICIJA Generalni sekretar
SLS
Kar bo narejeno, je pomembnejše od zapisanega
Ob sprejemanju letošnjega proračuna Občine Domžale smo v Slovenski ljudski stranki na podlagi dosedanjih izkušenj predvsem poudarili, da je tisto, kar bo res narejeno, pomembneje od tistega, kar je v proračunu zapisano. V razpravi smo izpostavili pomen vztrajanja pri dokončanju 100 % vodooskrbe za vsa gospodinjstva, nujnost čimprejšnje priprave projektov za izgradnjo manjših čistilnih naprav na območjih
brez kanalizacije ter opozorili, da tudi kmetijska gospodarstva, tako kot podjetja, potrebujejo več podpore pri investicijah. Ob vrsti različnih postavk, ki predvidevajo delitev proračunskih sred-
Nov družinski zakonik
V torek, 9. marca 2010, je OO SLS Domžale pripravil omizje na temo novega družinskega zakonika, ki posega v temelje naše družbe in ruši temeljni pomen zakonske zveze. Pogovor je potekal v Domžalskem domu. Omizje je vodila podpredsednica Olga Franca. Predlog Družinskega zakonika je v veliki meri dober, vendar pa SLS nasprotuje izenačevanju zakonske zveze in družine v »klasičnem smislu« z isto-spolnimi partnerskimi skupnostmi, še zlasti, ker bi predlog omogočil posvojitve otrok v istospolno partnersko skupnost. Po oceni SLS razlogi za takšno ureditev niso pravno utemeljeni, še bolj zaskrbljujoče pa so posledice, ki bi jih takšno razvrednotenje družbe pustilo na otrocih.
Kot piše v statutu SLS, je SLS politična stranka, ki spodbuja tradicionalne vrednote, ki temeljijo na spoštovanju človeka, družine in doma. Tudi pri sprejemanju zakonika je primarno stališče SLS v skladu s statutom, da je družina ena izmed največjih univerzalnih, na-
cionalnih in osebnih vrednot, zato je nujno da se iz predloga Družinskega zakonika umakne sporni člen in oblikuje nov zakon, Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti. V razpravi, ki je sledila po končani predstavitvi novega zakonika, je bilo poudarjeno predvsem starševstvo, ki ga sestavljata mati in oče. In ne, kot ureja novi zakonik, da sta starša tudi lahko dve ženski ali dva moška. Udeleženci omizja so si bili večinski, da kar je narava ustvarila, naj človek ne spreminja. Kar ni mogoče zaslediti v družinskem zakoniku, je tudi slaba ureditev posvojitev. V primeru, da otroku starši umrejo, nikjer v novem zakoniku ni omenjeno, da bi bili prvi možni posvojitelji stari starši, ki so tudi krvno povezani z vnuki.
Slovenska ljudska stranka bo še naprej zbirala predloge za izboljšanje novega družinskega zakonika, ki bo napisan v prid otrokom in ne staršem.
Justina Koprivšek
Res novo sužnjelastništvo?

Samomor podjetnika zaradi stiske, ki je nastala zaradi neplačevanja že opravljenega dela, je odmevala. Najprej jo je skrajno neprimerno in nepietetno zlorabil poslanski kolega Pukšič, ko je rokohitrsko krivil za smrt župana Jankoviča in njegov projekt Stožice. Pa se je kasneje s pismom podjetnikovih otrok izkazalo, da podjetje nima terjatev zaradi Stožic, pač pa drugih projektov, tudi tistih, ki so jih izvajali za MTZ, podjetje, ki je močno povezano z MO Maribor in Pukšičevim poslanskim kolegom Kanglerjem. A pustimo politi-kantstvo, problem je veliko hujši in širši. Klavrno stanje v slovenskem gradbeništvu, plačilna nedisciplina izvajalcev, neplačevanje dela podizvajalcev in delavcev ter neplačevanje obveznih prispevkov, ki jih določa zakon, dokazujejo le tisto, kar so izvori gospodarske krize že dokazali v drugih okoljih: da je »razvoj«, ki temelji na gradbeniških špekulacijah, na »nepremičninskih balonih« in njihovih tržnih protislovjih (npr. kolaps trga predragih nepremičnin) nerealen in dolgoročno poguben. Zaskrbljujoče stanje, ki ga na-
zorno opisujeta tudi tragična dogodka - samomor podjetnika Ivana Selinška in gladovna stavka enajstih gradbenih delavcev kočevskega podjetja Prenova - še dodatno poslabšuje finančna nedisciplina in neodgovornost velikih gradbenih podjetij, ki sedaj ugotavljajo, da imajo prazna neprodana stanovanja in prazno blagajno. Najhujše pa je, da se za take rezultate izčrpava in izkorišča tiste, ki so na koncu verige - to pa so nezaščiteni gradbeni delavci. Veliko večino pa tu predstavljajo tudi tuji delavci, predvsem iz bivše Juge. Gladovna stavka skupine obupanih delavcev v Kočevju nas (politike) mora pozvati k ukrepanju. Ni mogoče, da se v Sloveniji, v letu 2010, sprijaznimo s takšnimi krivicami in s takšnimi kršitvami osnovnih socialnih pravic delavcev. Tudi tistih s tujim državljanstvom ne. Vlada ter vsi pristojni nadzorni in sodni organi države so dolžni zagotoviti zakonitost in postoriti vse, da bodo odgovorni za tako nezakonito ravnanje odgovarjali, če je nujno, s svojim premoženjem, in da bodo obubožanim delavcem takoj zagotovili
vse osnovne pravice in plačo, ki so jo ti z delom zaslužili. To mora biti absolutna prioriteta. Prav tako pa je potrebno tudi takoj pregledati in analizirati obstoječo zakonodajo, če je pomanjkljiva in takšno stanje omogoča. In okrepiti nadzor, ki pa tako ali tako v naši državi šepa na vseh koncih. Zato tudi večinoma pridejo najbolje skozi tisti, ki goljufajo, iščejo luknje v zakonih, si upajo in so brezobzirni. Bomo znali vsi skupaj tem baronom enkrat reči: Konec. Dovolj imamo vašega samopaštva. Politika pa spoznati, da jih ne sme več ščititi?
Cveta Zalokar- Oražem, poslanka Zares
Iz oči v oči, z argumenti
Večina ljudi v Sloveniji meni, da kot poslanka v Evropskem parlamentu (EP) svoje delo opravljam le izven Slovenije. A ni tako, saj sem zelo zaposlena tudi v domovini. Moje delo v Sloveniji so tudi aktivnosti, ki bi jih po mojem mnenju morali izvajati vsi politiki. V šestem letu svoje poslanske funkcije namreč opažam veliko vrzel v sprejemanju odgovornosti za demokratično razpravo v delu slovenske politike.
Kaj imam v mislih? To, da mora politika temeljiti na aktivnem vključevanju ljudi v njeno oblikovanje. Politiki moramo poznati mnenje ljudi o tem, kateri so prednostni skupni izzivi in cilji, kako naj jih rešimo. Sama se zato v Sloveniji udeležujem najrazličnejših srečanj, sestankov, obiskov, sodelujem tudi na konferencah ter se pogovarjam z mladimi na šolah in fakultetah. Tako sodelujem v številnih razpravah, ki so mnogokrat namenjene obravnavi ožje tematike, namenjene pa so tako stroki kot tudi širši javnosti. Organizatorji v večini primerov kot govornike povabijo ustrezne
strokovnjake, poleg njih pa tudi predstavnike s področja politike - lokalne, državne in evropske. Kar značilno pa je že postalo, da se razprav ne udeležujejo slovenski politiki, torej tisti, ki so odgovorni za oblikovanje in izvajanje slovenskih političnih odločitev. To pa je slabo, saj so soočenja mnenj med stroko, javnostjo in predstavniki različnih nivojev politike koristna in nujno potrebna za sodobno Slovenijo, ki se razvija kot del Evropske unije. Javnost mora dobiti ustrezno predstavitev stališč in še posebej predvidenih ukrepov tudi iz centrov odločanja v domačem okolju. Le v primeru, da so prisotni predstavniki vseh nivojev, lahko javnost, stroka in politika pridejo do ugotovitev, v kateri smeri iskati odgovore na vprašanja in možne rešitve ter kako najbolje izkoristiti priložnosti širšega - evropskega prostora. Takšen odnos do demokratičnih razprav onemogoča sprejemanje odločitev s širšim družbenim konsenzom, ljudi ne spodbuja k samoiniciativnosti, dejavnosti, podjetnosti ter ambicioznosti. Čas
je, da slovenska politika razmisli o svoji odgovornosti za dobrobit slovenskih državljanov, se neha zapirati v pisarne (ter z javnostjo komunicirati le preko državnih medijev), temveč začne aktivno sodelovati v razpravah o temah, ki ljudi zanimajo. Iz oči v oči, z argumenti. Na ta način bi lahko presegli trpko vzdušje, ki že nekaj časa prepreda slovensko družbo in slovenske medije .
Dr. Romana Jordan Cizelj Slovenska poslanka v Evropskem parlamentu
stev posameznim društvom na podlagi javnega razpisa oz. poziva, pa smo opozorili, da naj se v prihodnje ne sprejemajo več odločbe o dodeljevanju nekaj deset evrov, ki so za vse prostovoljce v društvih zagotovo podcenjevalna, temveč naj se v takih primerih postopa bolj razumno in ustrezno materialnim pogojem, v katerih društva delujejo. Uspešni smo bili tudi s predlogom, da Občina Domžale v letošnjem letu sofinancira nakup dveh dodatnih javno dostopnih AED naprav (zunanji defibrilator - pomemben pri oživljanju ob srčnem zastoju) za odročnejše lokacije v občini in tako opremi Dom krajanov v Žejah in ustrezno lokacijo na Rovah.
Rok Ravnikar, občinski svetnik
Voščimo praznike vesele, vam želimo pogače bele, torte sladke in dehteče, pirhe rdeče, mnogo sreče. VOŠČILO Spoštovane občanke, cenjeni občani, voščiva Vam vesele in blagoslovljene velikonočne praznike.
Katarina Karlovšek in Rok Ravnikar Svetnika v Občinskem svetu Občine Domžale
Občini Domžale le miloščina iz EU žaklja
V začetku meseca marca smo svetnice in svetniki potrdili proračun Občine Domžale za leto 2010, ki znaša dobrih 25 milijonov evrov, kar je po mnenju poznavalcev občutno prenizka številka, glede na število občank in
občanov v občini, to je 34.405. Kje se po mnenju strokovnjakov skriva razlika, torej, kje bi morala občina pridobiti preostalih skoraj 10 milijonov evrov za nek skladen in ambiciozni razvoj občine? »V evropskem žepu«.
Namreč, Občina Domžale načrtuje prejetih sredstev iz Evropske unije v letu 2010 le v zelo skromni višini 353.828 evrov, in sicer za obnovo ceste v Depali vasi, kanalizacijo v Ihanu in za rekreacijsko os Kamniška Bistrica.
Na proračunski razpravi sem jasno opozorila vse svetnice in svetnike, da v približno isti višini črpa EU sredstva tudi naša sosednja Občina Mengeš, ki je tako po višini proračunskih sredstev kot tudi po številu prebivalcev občutno manjša občina od naše (njihov proračun znaša 4,5 milijona evrov, število prebivalcev pa se giblje okoli 7.000).
Nam po velikosti primerljive občine črpajo enormna evropska sredstva za projekte, ki si jih sicer občine ne bi mogle privoščiti in bistveno vplivajo na kulturo bivanja, izboljšujejo turistične atrakcije občin, ohranjajo kulturno dediščino ali prinašajo dolgoročne izboljšave na področju kmetijstva, ekologije, tehnologije, skratka, evropska sredstva naj bi bila v veliki meri namenjena tudi dobrim in vi-zionarskim projektom, ki bistveno zaznamujejo prostor. Res pa je, da je predpogoj za pripravo tovrstnih projektov, njihovo izvedbo in končno realizacijo potrebnega veliko, veliko dela, korajže, idej in inovativnosti.
Katarina Karlovšek Občinska svetnica e-pošta: katarina. karlovsek@ gmail.com
Krize bo konec,
ko bo manj brezposelnih
Država se preveč zadolžuje in prelaga veliko breme na prihodnje generacije. Trenutna situacija v Sloveniji je izjemno težka, saj vlada zamuja s proti-kriznimi z ukrepi, ravno tako tudi s pokrajinsko zakonodajo. To je le nekaj drobcev, zaradi katerih nikakor ne moremo biti zadovoljni s sedanjo Pahorjevo vlado.
V Sloveniji ni propadla nobena finančna institucija, finančno krizo je Slovenija relativno dobro prešla. Sledila ji je gospodarska, kjer je upadel BDP. Povečala se je plačilna nedisciplina, ki pa je predvsem posledica pomanjkanja finančnih sredstev. Prepričan sem, da so slovenske banke dobile v prvih glavnih ukrepih zadostne garancijske vzpodbude, sedaj pa gospodarstva žal ne podpirajo dovolj. Slovenija se ob tem tudi enormno zadolžuje, pred kratkim je bilo izdanih za milijardo evrov novih obveznic, od januarja lani je to že šesta milijarda. Konzorcij bank naj bi tudi odobril kredit v višini 150 milijonov evrov za gradnjo športnega stadiona v Stožicah, pri čemer pa podjetja ne dobijo kreditov. Prepričan sem, da stadion ne bi smel biti ključna prioriteta v času gospodarske krize. Namesto zadolževanja države, kjer se ob tem veliko breme prenaša na prihodnje generacije, saj bodo one morale plačevati ta dolg, bi bilo bolj smotrno del sredstev nameniti za izgradnjo infrastrukturnih projektov. Naj ob tem spomnim na Poljsko, ki je edina država v Evropski uniji, ki se je izognila recesiji, pri čemer je del sredstev namenila ravno za infrastrukturo. Prvi pravi signal, ki bo nakazal, da bo krize konec, bo zmanjšanje brezposelnosti. Dokler bo število brezposelnih raslo, se bo krepila tudi kriza. Ob tem opozarjam na pomanjkanje učinkovitih protikriznih ukrepov, saj je sedanja vlada pripravila samo seznam, naredila pa ni ničesar. Namesto tega se vlada več kot dva tedna ukvarja z zamenjavo Brezigarjeve, kot da je to nek protikri-zni ukrep, ob tem pa se lahko vprašamo, če je sploh še kaj razuma v sedanji vladni koaliciji, saj v njej eni grozijo z izstopom iz vlade, če ne bo Pahor zamenjal Brezigarjeve, nobeden pa ni zagrozil, da bo izstopil, če se bo število brezposelnih povečevalo.
O ukrepih proti krizi, ki so bili s strani EU že priporočeni državam članicam, je sedanja vlada govorila že pred letom dni, do danes Slovenija ni uvedla nobenih od teh ukrepov. Mediji zgolj poročajo o aferah, bolj malo pa vemo o ukrepih za izboljšanje kakovosti življenja ali za povečanje števila delovnih mest, zmanjšanje revščine, dvig nivoja mladih, ki končajo šolanje, učinkovita raba energije, zvišanje deleža obnovljivih virov energije in zmanjšanje izpustov itd. Ljudje izgubljajo delovna mesta, ne vedo kam, kako in ali se bo sploh kaj spremenilo. O kakovosti življenja se danes več ne misli. Če dodam še to, da se želi z novo zdravstveno reformo mladim materam odvzeti prvi plačan dan bolniške za otroke ter študentom odvzeti delo preko študentskih servisov, je to že moralno vprašanje naše družbe. V kakovosti življenja in vrednot te družbe smo pod sedanjo vlado padli že tako globoko, da se tega sploh ne zavedamo. Naj omenim še to, da se je javni dolg povečal za dvakrat, odkar je na oblasti Pahorjeva vlada in da si vlada navzven prizadeva za zmanjševanje zaposlenih v javni upravi, hkrati se pa vsaki dan ustanavljajo neke agencije, kar pomeni povečanje zaposlenih v javni upravi. Namesto, da bi vlada prisluhnila našim predlogom, predlogom SDS, za zmanjšanje krize, nam očita, da predlagamo ukrepe, ki bi ogromno stali, vendar pri tem ne upoštevajo, da bi naši ukrepi prinesli nova delovna mesta in s tem posledično tudi odpravo krize.
Robert Hrovat Poslanec SDS v Državnem zboru RS www.roberthrovat.
sds.si
10
•	V« I I	V.	•	•	••
iz nasin društev in organizacij
LIONS KLUB DOMŽALE
Moč miru
Lions klub Domžale nas je 9. marca 2010 povabil v Knjižnico Domžale na odprtje razstave PLAKAT MIRU, ki ima v letošnjem letu naslov MOČ MIRU. Otroci so svoja dela ustvarjali v okviru 22. mednarodnega Lions likovnega natečaja za PLAKAT MIRU 2009-2010, pod mentorstvom akademske slikarke in ustanovne članice Lions kluba Domžale, Vere Terstenjak. Za začetek prijetnega večera nam je zaplesala ljubka balerina Natalija Bau-man, nato pa je predsednik Lions kluba Domžale Igor Seme, nagovoril številne prisotne na odprtju razstave, med katerimi je bila tudi Andreja Pogačnik Jarc, podžupanja Občine Domžale, ter
pohvalil vse ustvarjalce, posebej zmagovalko Anjo Dernič ter mentorico Vero Terstenjak, akademsko slikarko. Slavnostna govornica, ustanovna članica Lions kluba Domžale, dr. Metka Arah, je po pozdravu poudarila, da so zelo ponosni na mentorico Vero Ter-stenjak ter še posebej mlade ustvarjalce. Ti so v svojih umetniških delih na temo MOČ MIRU poudarjali skrb in željo po miru, kot skrb za socialno in materialno varnost, pa tudi tovarištvo, solidarnost ter humanitarnost, ki so še kako prisotni v delovanju Lions klubov, ki imajo po vsem svetu več kot milijon in pol članov. Hkrati je poudarila, da krepitev sožitja in solidarnosti že pri mladih pomenita veliko priložnost za to, da skupaj spoznamo, da je svet prihodnosti svet miru in napredka ter da moramo mlade pri uresničevanju teh vrednot podpirati in jim s svojimi dejanji pomagati. V kulturno-umetniškem programu sta nastopili še kitaristka in citrarka, nato pa je mentorica Vera Terstenjak podelila pri-
OBČNI ZBOR KRAJEVNE ORGANIZACIJE BORCEV ZA VREDNOTE SIMONA JENKA DOMŽALE
Pod
novim praporom še uspešnejši
Občni zbor Krajevne organizacije za vrednote NOB Simon Jenko Domžale, konec februarja 2010, je bil priložnost za pregled v letu 2009 opravljenega dela. To je bilo, tako smo slišali iz poročila predsednice Almire Zemljič in razprave Marije Majhe-nič, predsednice Združenja borcev za vrednote NOB Občine Domžale, uspešno in je prineslo vrsto odmevnih aktivnosti nekaj več kot 50 članov in članic ter organizacije. Najbolj odmevna aktivnost je bila zbiranje sredstev in nakup novega prapora. Z njim se organizacija predstavlja navzven in se poslavlja tudi od umrlih članov, ki so se jih spomnili z minuto molka. Vodstvo se je stalno sestajalo, spremljali so delo občinskega združenja ter zago-
ŠPORTNO DRUŠTVO ŽELVA
PRIREJA
12. ČISTILNO AKCIJO
v petek, 16. aprila, in
v soboto, 17. aprila 2010.
v petek, 16. aprila 2010, vas vabimo na skupno pobiranje odpadkov od 16.30 do 17.30. Zbor bo na Ulici pod hribom. s tem bomo počastili mednarodni dan Zemlje.
V soboto, 17. aprila 2010, bo zbor na Ulici pod hribom ob 10. uri. Ta dan se bomo priključili vseslovenski akciji OČISTIMO SLOVENIJO V ENEM DNEVU. Poskrbljeno bo tudi za malico.
Zbirališče odpadkov bo pri kamnolomu pri naselju Pod hribom. Vreče in rokavice boste dobili na zbirališču.
BODIMO PRIJAZNI Z NARAVO!
Tel.: 7227-336 (OLGA) ŠD ŽELVA
tavljali sodelovanje z njim in s sosednjimi organizacijami. Posebno skrb so namenjali članom, pa najsi je šlo za obiske in obdarovanja ob visokih življenjskih jubilejih ali za strokovne nasvete ob reševanju problemov. Sprejeli so tudi poročilo nadzornega odbora ter pester program dela za leto 2010, se zahvalili vodstvu organizacije za uspešno delo, predsedujočemu občnega zbora Ivanu Žele-zniku, katerega voščilnice prejmejo člani in članice ob rojstnih dnevih, ter Primožu Košaku za pomoč pri organizaciji prireditev. Prisotni so se razveselili tudi pozdravov članov Mihe Bernota in Jurija Vulkana ter jima zaželeli veliko zdravja. Pozdravili so nove štiri člane ter prisluhnili kratki informaciji o pokrajinskem posvetu vodstev krajevnih organizacij. V razpravi so se zavzeli za ohranjanje pozitivnih vrednot NOB, za udeležbo na slovesnostih, predvsem pa za skrb za starejše člane. Razprava je bila zanimiva. V njej so opozorili tudi na problem odnosov med Slovenijo in Italijo, od določitve meja do problema fojb ipd., na potrebo po pravilnem vrednotenju ter spoštovanje znanstveno utemeljenih zgodovinskih dejstev, na razmislek o nadaljnjem razvoju
TRGOVINA x AVTODELI • potroini material
- z^uar*
- sklopke -filtri - amortizerji - metlice, brisalci
RADOMLJE
trgovina 01/722 72 do lavni c a 01/722 7 S 94
VRTNARSKE STORITVE D0-MA
Triglavska 9b, 1230 Domžale GSM: 041 589 090
iÖR
OßZAGOVAN'JE, PO DJ RAN J t IN ODVOZ DREVJA V VSEH OKOLIŠČINAH
OBREZOVANJE ŽlVfH MEJA
KOŠNJA ZELENIC IN PARKOV
PREZRAČEVANJE TRAVE
■ OSTALE VRTNARSKE STORITVE
ZDRAVO ŠPORTNO DRUŠTVO TVD PARTIZAN
Dan žena ali Ti si moja ljubezen
znanja najboljši med enakimi - Anji Dernič, katere izdelek bo posredovan mednarodni organizaciji Lions klubov, ter ostalim ustvarjalcem, katerih dela so bila razstavljena: Kaji Kovič, Nini Oražem, Roku Ropretu, Petri Kotar, Zali Tavčer, Katarini Cerar, Sari Marinko, Kristini Cerar, Poloni Kočar, Patriciji Smolnikar, Petri Prašnikar in Evi Jagodič.
Iskrene čestitke vsem sodelujočim in mentorici, za konec pa še verzi zmagovalke, 13-letne Anje Dernič, ki je o MOČI MIRU zapisala:
Vera
Mir ima neizmerno moč, saj lahko naredi svet srečen in živahen.
Naj mir zavlada med nami, da bomo živeli brez prepirov in bomo vedno pozitivno povezani med seboj.
Del naslova sem si izposodila iz znane slovenske popevke, ki smo ji na tradicionalni prireditvi ob 8. marcu - dnevu žena, ki jo je Zdravo športno društvo TVD Partizan pripravilo za svoje rekreativke, ki vadijo pod vodstvom vaditeljice Anice Črne, prisluhnili tokrat v izvedbi študentk Akademije za glasbo, pianistke Uršule Jašovec ter flavtistke in solistke Andreje Merčun. Navdušili sta blizu sto udeležencev prijetnega večera. Dekleta in žene, matere ter babice se vsak ponedeljek zvečer zberejo v telovadnici Osnovne šole Domžale ter pod vodstvom vaditeljice Anice Črne razmigajo svoja telesa ob pomoči tudi športnih rekvizitov, kot je bila prav na dan žena - žoga. Po njej so se na povabilo vodstva Zdravega društva TVD Partizan Domžale zbrale v večnamenskem prostoru ter najprej prisluhnile Primožu Košaku, ki jim je čestital in zaželel vse lepo ob prazniku, k nastopu pa povabil deklice, ki jih je vaditeljica Mateja Alibabič v rekordno kratkem času pripravila na prisrčen nastop. Sledila je kratka predstavitev nordijske hoje, ki je v Domžale prišla v letu 2005 ter je prav pod vodstvom »partizanovcev« pritegnila vrsto rekreativcev, tako iz društva kot izven, Primož pa jih je tokrat povabil, da skupaj z njim nastopijo in se rekreirajo v Strunjanu. Sledil je prikaz praktične uporabe nove blazine FLOWIN, ki ponuja nešteto priložnosti za novo in novo vadbo. Na njih bodo odslej dekleta
lahko še bolj telovadila ter poskrbela predvsem za okrepitev notranjega dela telesa ter zagotovile »stabilnost trupa«, kar je tudi zelo dobro izhodišče za vse športe in rekreacijo. Sledil je kratek prijeten praznični nagovor Pavla Pevca iz Sklada za kulturne dejavnosti Slovenije, Izpostave Domžale, ki je bil tokrat »organizator« kulturnega programa ter je z nastopom že omenjenih Uršule in Andreje vsem zbranim pripravil zelo prijetno presenečenje. Sledilo je glasno ploskanje ob čestitki gospe Eli Košir, ki je pred kratkim praznovala življenjski jubilej, izročitvi priznanja Zavoda za šport in rekreacijo Domžale vaditeljici Adriani Kokalj, glasen aplavz pa smo ob prejemu priznanja namenil tudi Primožu Košaku. Praznični večer se je nadaljeval z nageljčki, ki so našli pot v roke vseh udeleženk, torto, ki jo je po tradiciji
prispeval Bojan Bešter, manjkalo pa ni niti drugih dobrot, prijetnih pogovorov in iskrene hvaležnosti deklet. V njihovem imenu je vaditeljica Anica povedala, naj tradicionalna prireditev ostane, in se prisrčno zahvalila organizatorjem, ki so več kot 60 dekletom (pa še kar nove hodijo, kar vaditeljice posebej veseli), ki redno obiskujejo vadbo, pripravili res prisrčen večer. Ob tem je vse povabila, da skupaj z njo uresničujejo znani rek IZRABI DAN, poskrbijo za dobro počutje in zdravje ter veselo, tudi ob pomoči redne rekreacije, hodijo skozi življenje.
Vera
Zdravo športno društvo Partizan se iskreno zahvaljuje vsem dona-torjem, ki so omogočili prijeten
MAREC
slovenske vojske, upoštevanja novejše zgodovine v učbenikih in na splošno v vzgoji in izobraževanju ter se dogovorili, da bo vodstvo v razpravi podane predloge posredovalo občinskemu združenju.
Ob koncu so se dogovorili, da bodo za člane in članice pripravili spominsko srečanje, ki bo najbrž na Korenu, ter se v čim večjem številu udeležili tudi osrednje slovenske svečanosti ob koncu druge svetovne vojne 8. maja 2010 v Ljubljani.
Vera
Mesec žensk, mater in pomladi
Mesec marec je mesec pomladi in mesec dveh praznikov, ki ju praznujejo ženske ter matere. Ker vse premalokrat priznamo, kako pomembno vlogo igra ženska ali mati v današnji družbi, so radomeljski gledališčniki z mentorico Jasmino Pogačnik v ta namen pri-
pravili predstavo, katere osrednje mesto je zavzemala gledališka igrica Mamici seje pokvarila ura. Skupaj s Pavčkovo pesmijo Super mama sta posredovali jasno sporočilo učencev: »Mamice, radi vas imamo in za nas ste nepogrešljive.« Predstava se je zaključila z željo gle-
dališčnikov, naj 8. in 25. marec ne bosta samo praznika, ko bomo glasno priznali, koliko je ženska oziroma mati pomembna v življenju nas vseh, ampak naj bo s takšnim priznanjem obarvan vsak dan.
Mag. Jasmina Pogačnik
8. MAREC
Dan
žena v
Dobu
Kar ne morem verjeti, da so minila že tri leta, odkar smo prevzele aktivnosti dobrodelne organizacije RDEČEGA KRIŽA v Dobu. Proti pričakovanju se je takrat skoraj v celoti zamenjal dolga leta zelo aktiven odbor RK Dob. Ostalo je le pet zelo požrtvovalnih terenskih aktivistk, vse ostale, vključno z novo predsednico, smo se s to vrsto dejavnosti srečale prvič.
Ker pa smo bile odločene sodelovati pri teh dobrodelnih akcijah, nas to dejstvo ni ustavilo, še bolj zavzeto smo pristopile k jasno začrtanemu programu našega dela in doslej se je izkazalo, da je pot pravilna. Poleg obiskov in pomoči starejšim in bolnim krajanom pomagamo tudi drugim, pomoči potrebnim našim so-krajanom. Seveda je te pomoči vedno premalo in prav gotovo so med nami še taki, ki bi bili pomoči potrebni, pa jih me nismo zaznale. Zato pričakujemo tu pomoč slehernega Dobljana, da nas o takih primerih obvestijo, za vsako tako informacijo vam bomo resnično hvaležne. Saj je v življenju
že tako, da tisti, ki so pomoči res potrebni, o tem ne želijo govoriti. Poleg teh aktivnosti si prizadevamo vzpodbuditi večjo mero druženja, za katerega starejši Dobljani pravijo, da ga pogrešajo. Je pa še kako potrebno v teh težkih časih, ki jih preživljamo.
Eno takih srečanj je tudi praznovanje dneva žena, ki je bil že skoraj v celoti pozabljen praznik, zelo pomemben za žene vsega sveta. Kljub nekaterim pomislekom smo se odločile, da bomo odbornice RK DOB poskrbele za to, da v Dobu ne bo pozabljen.
Že tretje leto smo v sodelovanju z Osnovno šolo Dob pripravile proslavo s skromno zakusko. Udeležba je vsako leto številčnejša. Ob tem velja posebna zahvala ravnateljici OŠ DOB in nastopajočim otrokom, ki so izvedli prisrčen program, ki so ga zaključili s podari-tvijo nageljčka sleherni udeleženki proslave.
Sodelovanje s šolo nam še posebej veliko pomeni, saj želimo tako, kot je bilo že nekdaj, otrokom privzgojiti še večji čut do starejših in bolnih, kar bo pozitivno vplivalo tudi na pomlajevanje naših vrst. Še veliko načrtov imamo za naprej, vendar jih bo mogoče izpeljati le z večjo mero razumevanja tistih, ki bi nas morali finančno podpreti.
Hilda Žežko V imenu odbornic RK DOB
PUN nepremičnine d.o.o. Kersnikova ulica 10a, 1000 Ljubljana Telefon 01/433-5040 e-mail: info@pun-nepremicnine.si
Domžale - Krizant
2 ss, 66,78 m2, l. 2004, 4/4 nadstropje, svetlo, vsi priključki, individualni števci, centralno ogrevanje na plin, JZ-lega, odprt pogled, prostoren balkon, takoj vseljivo, dvigalo, shramba v kleti, lastniško parkirno mesto v garaži, vpisano v zemljiško knjigo, prodamo.
Cena: 144.000 EUR
www.pun-nepremicnine.si
9MJJ
26. MAREC 2010
•	V« I I	V.	•	•	••
iz nasin društev in organizacij
11
OBČNI ZBOR
ČEBELARSKEGA DRUŠTVA DOMŽALE
Največ skrbi strokovnemu izobraževanju in čebelam
Čebelarsko društvo Domžale je imelo 26. februarja letos redni letni občni zbor, ki so ga pričeli s pozdravi gostom ter informacijami predstavnice Čebelarske zveze Slovenije o subvencijah Ministrstva za kmetijstvo, ki so bile objavljene v Uredbi o pospeševanju čebelarstva za leto 2010 . Delovni predsednik Edo Rems je po pozdravu besedo predal Janezu Miheliču, predsedniku Čebelarskega društva Domžale, ki je predstavil delo v letu 2009. Zato je bilo tudi moje vprašanje predsedniku povezano z delom, opravljenim v letu 2009.
Katere pomembnejše aktivnosti ste izvedli v letu 2009?
Čebelarsko društvo Domžale je lani praznovalo 90. rojstni dan, zato je bilo leto v znamenju jubilejne prireditve, v katero je vseh 109 članov in članic vložilo veliko prostovoljnega dela. Največ skrbi smo namenili strokovnemu izpopolnjevanju članov. Organizirali smo več predavanj o boleznih čebel, vzreji matic ter pripravi mladih čebeljih družin, tudi iz razloga, ker smo v letu 2008 tudi zaradi zastrupitev z FSS izgubili veliko čebeljih družin, ki smo jih uspeli v preteklem letu nadoknaditi, saj smo nabavili več oplojenih čebeljih matic pri priznanem vzrejevalcu. Čebelarji smo se z modernimi tehnologijami seznanili tudi na treh strokovnih ekskurzijah k poklicnim čebelarjem v Avstriji, Kobaridu in Kidričevem. Na Državnem čebelarskem posvetovanju v Celju smo poslušali zanimiva predavanja in si ogledali mednarodno čebelarsko razstavo. Čebelarjem smo razdelili tudi
sadike lip, ki smo jih dobili s pomočjo subvencije Ministrstva za kmetijstvo. Za akcijo medeni zajtrk v vrtcih v domžalski občini smo zbrali štirideset kilogramov medu ter tako mlade skušali navaditi na uporabo medu v redni prehrani ter jih opozoriti na pomembnost medu za zdravje. Sodelovali smo na Hitovem sejmarjenju, čebelarstvo predstavljali v Arboretu-mu v Volčjem Potoku, najdete pa nas tudi na tržnem prostoru. S pomočjo Nacionalnega veterinarskega inštituta smo članom razdelili sredstvo za uničevanje nevarnih zajedavcev čebel va-roj, ki ga je v celoti plačalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Žal sredstvo ni bilo učinkovito in so čebelarji, ki so uporabljali samo to sredstvo, ostali brez čebel. Tudi mnogi čebelarji v našem društvu. To dejstvo nam nedvomno jasno kaže na to, da je bilo z dodeljenim sredstvom nekaj hudo narobe in smo čebelarji ogorčeni, da država in NVI nista bila sposobna sredstvo predhodno preizkusiti in ugotoviti njegovo učinkovitost in dati čebelarjem ustrezna navodila.
Ste z letino v letu 2009 zadovoljni? Kakšno je bilo zdravje čebel?
Letina je bila lani srednja, čebele so nabrale mešani gozdni med, žal pa nista medila niti kostanj niti lipa. V drugi polovici poletja so se v brezpa-šni dobi zelo razmnožile varoje. Kdor ni uporabil učinkovitih sredstev, je že jeseni zapiral panje, ker so bili prazni.
Na občnem zboru ste podelili tudi odlikovanja AJ, certifikate NPK in priznanja.
Letos smo na občnem zboru podelili odlikovanje Antona Janše III. stopnje, ki ga je prejela dolgoletna blagajničar-ka Čebelarske družine Homec, Veronika Lap. Priznanja so prejele krajevne skupnosti, ki imajo dober odnos do čebelarske dejavnosti, pa trije člani, ki so si na Čebelarski zvezi Slovenije lani pridobili poklicno kvalifikacijo čebelar, ter certifikate Nacionalne poklicne kvalifikacije. Prejeli so jih Bine Kladnik, Janko Kokalj in Stane Rener. Iskrene čestitke!
Sprejeli ste zelo bogat program, v katerem ste posebno skrb namenili strokovnemu izobraževanju.
Podoben program kot lani nameravamo izpeljati tudi letos, s tem, da bomo šli na ekskurziji v druge kraje - na Tirolsko in v Koper. Spet bomo obiskali posvetovanje v Celju, sodelovali bomo na Mednarodnem kongresu Apitera-pije, ki ga organizirata Apimondija in Čebelarska zveza Slovenije, in bo konec septembra v Ljubljani in na Čebelarskem centru na Brdu pri Lukovici. Poleg tega bomo razdelili čebelarjem sadike javorjev, zbirali med za otroke v vrtcih in decembra organizirali proslavo na dan zavetnika čebelarjev Ambroža ter pripravili prijetno druženje.
Uspešno sodelujete tudi z Občino Domžale?
Res je, dobro sodelujemo na različnih področjih, kot je skupna organizacija medenega zajtrka v vrtcih, sodelovanje pri sajenju lip, naši čebelarji so tudi na vseh drugih prireditvah občine, ki nam pomaga tudi pri sofinanciranju nekaterih prireditev. Upamo le, da v bodoče Občini Domžale v te namene ne bo zmanjkalo sredstev, saj čebelarji že z majhnimi sredstvi naredimo veliko koristi za naravno okolje in tudi za samo čebelarstvo.
Trudite se, da bi pridobili kar največ mladih čebelarjev, je bila temu namenjena tudi razstava Čebelarske družine v Menačn'kovi domačiji? Kako ste zadovoljni z obiskom? Lani nismo pripravili razstave v Menačn'kovi domačiji, smo jo pa zato letos že februarja. Razstava je bila razdeljena na dva dela. Obiskovalcem je bila po njihovih izjavah všeč, še posebej so bili navdušeni mali obiskovalci iz vrtcev. Pogrešali pa smo srednješolsko mladino.
Hvala in naj medi tudi v letu 2010.
Vera Vojska
DRUŠTVO ZA RAZISKOVANJE JAM SIMON ROBIČ DOMŽALE
V spomin ljubitelju narave ter marljivemu zbiralcu in opazovalcu
Naravoslovec, velik ljubitelj narave ter marljiv zbiralec in opazovalec narave, Simon Robič, po katerem nosi ime naše Društvo za raziskovanje jam Simon Robič, je bil rojen v Kranjski gori. Kot
VDC INCE
Deloven februar
Čeprav je letošnja zima poskrbela za obilo snežnih radosti in nadlog, nas to ni oviralo pri našem ustvarjanju, delu in zabavi. Kot smo vam obljubili v enem od prejšnjih prispevkov, vas sedaj ponovno vabimo na ogled ene od umetniških razstav naših uporabnikov.
V petek, 12. februarja, smo v sodelovanju s Casinojem Tivoli v Lescah, priredili otvoritev umetniške razstave z naslovom »Šepet morja« uporabnic Slavice Pavrič in Ane Poljšak.
Ljubljanska 87
Domžale 01/721-40-06
Delovni čas: pon. - petek: 8-12 in 16-18 sobota: 9 -12
Udeležence razstave je slovesno nagovoril župan občine Lukovica, gospod Matej Kotnik. Otvoritev smo popestrili z nastopom Kvinteta Tivoli, recitacijo uporabnice Slavice Pavrič in licitacijo dveh izdelkov, ki sta bili zelo uspešni. Za nakup izdelkov na licitaciji se zahvaljujemo županu občine Komenda, gospodu Tomažu Drolcu, in gospe Veri Ju-hant, ravno tako pa tudi vsem ostalim kupcem izdelkov, ki jih ni bilo malo. Želimo si, da bi vam kupljeni izdelki lepo krasili stanovanja in pisarne ter vam v vsakem letnem času pričarali šepet morja. Razstava bo na ogled do 31. marca 2010. Naj vas še opozorimo, da za vstop v igralni salon potrebujete osebni dokument,
vstop mlajšim od 18 let pa ni dovoljen.
Maškare, nasmejani obrazi in pustni krofi so združeni uspešno preganjali zimo s pustnim plesom v VDC INCE. Zabavala jih je glasbena skupina »Veseljaki«, ki jo sestavljajo naši uporabniki in svojo nalogo dobro opravili. Pustni ples so med drugimi obiskali papež Janez Pavel II, skupina klovnov, različnih živali, strašnih mask, za red sta skrbela dva policista in za morebitne poškodbe med vratolomnim plesom zdravnika iz Naše male klinike. Kot se za vsa-
ko pustno zabavo spodobi, je komisija izbirala najboljšo masko, imela je zelo težko odločitev ter podelila sedem nagrad.
Po nove ideje za ustvarjanje smo odšli v Mestni muzej in Galerijo Jakopič, kjer smo si ogledali slikarski razstavi dveh španskih mojstrov. Uporabnikom je bila najbolj všeč zgodba o bikoborbah, ki jo je Picasso upodobil v grafikah, nikakor pa se nismo mogli načuditi vsestranskemu Claveju, ki je na svoje kolaže lepil celo aluminij. Mestnemu muzeju se iskreno zahvaljujemo, da nam je omogočil brezplačen ogled razstav in zanimivo vodenje med Minotavri in Biki Pabla Picassa. V okviru projekta, kjer razvijajo novo metodologijo za proces delovne vzgoje za osebe s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju, nas je obiskala skupina predstavnikov iz CUDV Črna na Koroškem, Aliante iz Ljubljane, ter dveh tujih organizacij iz Lizbone in Sofije. Predstavili smo jim enoto in vrsto umetniške zaposlitve, s katero se ukvarjajo naši uporabniki. Nekateri umetniški izdelki so jih zelo prevzeli, zabavali pa so se tudi ob predstavitvi naše glasbene skupine.
Besedilo in foto: Teja Bandel
TURISTIČNO KULTURNO DRUŠTVO ROVA
Občni zbor in novo vodstvo
Zgodila se je sprememba. Po osmih letih uspešnega predsedovanja je na občnem zboru dobil razrešnico predsednik Turističnega kulturnega društva, Marjan Kovač. Seveda se je sam tako odločil. Že nekaj mesecev prej nas obvestil o tej svoji nameri, poskušali smo ga še nekako prepričati, a njegova odločitev je bila trdna. Saj ga razumemo, smo pa zaskrbljeni, kako bo v prihodnje. V teh osmih letih, kar je bil predsednik, se je na Rovah res veliko dogajalo. Tako predsednik kot ostali člani TKD Rova smo se trudili za oživitev kulturne dejavnosti, čeprav smo si vsi edini, da bi bilo teh še več, če bi imeli za to ustrezne prostore. Organizirane so bile družabne in športne prireditve, delavnice, pohodi in izleti. Ob občinskem prazniku, 19. aprila 2009, je društvo prejelo občinsko nagrado za uspešno delo pri ohranjanju dediščine in skrbi za
okolje. Pohvalno za našega, sedaj že bivšega predsednika, njegove ožje in širše sodelavce društva, ki šteje v tem trenutku 137 članov, število pa se vsako leto povečuje. Kar težka naloga čaka novega predsednika, ki so ga podprli vsi prisotni na občnem zboru v petek, 19. februarja 2010. Robert Pavlič, ki bo nadaljeval delo predsednika društva, bo s člani vseh odborov na prvem sestanku v novi sestavi oblikoval program dela za prihodnje. Obljubil je, da bo utečene dejavnosti, ki so bile dobro sprejete med krajani, ohranil, zagotovo pa nas čaka tudi kaj novega. Že sedaj vabljeni na aktivnosti, ki jih organizira Turistično-kulturno društvo Rova, v čim večjem številu. Le tako boste spoznali naše delo in zaživeli s »krajem«.
Zapisala Alenka Pavlič
kaplan je služboval v raznih krajih po Sloveniji, zadnjih 23 let pa na Šentur-ški gori nad Cerkljami na Gorenjskem, kjer je tudi njegov poslednji dom. Kakor vsako leto so se tudi letos člani in članice društva za raziskovanje jam zbrali ob njegovem poslednjem domu ter se z besedami in pesmijo spomnili spoštovanega človeka in velikega zbiralca. Ob tem so vse prisotne spomnili, da je kot zaveden Slovenec pisal v slovenščini in se boril za slovensko naravoslovno terminologijo. Največji prispevek Simona Robiča k naravoslovju nekdanje Kranjske je v ogromni množini nabranega materiala. Njegove obsežne zbirke so obogatile živalski in rastlinski sistem z mnogimi novimi vrstami. Robičevi her-bariji mahov in gliv ter zbirke hroščev, mehkužcev in okamnin so last Prirodo-slovnega muzeja Slovenije. Aleš Stražar, predsednik Društva za raziskovanje jam Simon Robič, pa nam je ob tej priložnosti povedal, da je del zbirk velikega ljubitelja narave razstavljen v Jamarskem domu na Gorjuši, slovesnost na Šentur-ški gori pa namenjena tudi hvaležnosti Simonu Robiču, po katerem društvo nosi ime.
Vera
LETNI OBČNI ZBOR KRAJEVNE ORGANIZACIJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB DOB-KRTINA
Novi člani, obnovljena spomenika, prijetna druženja
Krajevna organizacija borcev za vrednot NOB Dob-Krtina je v začetku marca v Jamarskem domu na Gorjuši pripravila letni občni zbor organizacije, ki sta se ga, poleg več kot polovice članov, udeležila tudi Marija Majhenič, predsednica Združenja borcev za vrednot NOB Domžale, ter Franci Rahne, v imenu Krajevne skupnosti Krtina.
Po pozdravu je Vlado Cerar, predsednik krajevne organizacije, strnjeno pripravil poročilo o delu organizacije v letu 2009, med pomembnejše aktivnosti pa uvrstil uspehe na področju pridobivanja novih članov, obnovitve spomenikov prve in druge svetovne vojne ter slovesnost ob zaključku
DRUŠTVO IZGNANCEV DOMŽALE
vabi na
spominsko slovesnost
ob 65-letnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Mauthausen. v nedeljo, 9. maja 2010. Odhod bo ob 3.30, z avtobusne postaje Domžale.
Udeležili se bomo slovenske proslave, si ogledali taborišče ter ob 11. uri spremljali mednarodno ko-memorativno slovesnost.
Prijave zbiramo do vključno 20. aprila 2010.
Pokličite na tel.: 070/706-346 ali 041/634-505.
Vabljeni!
njune obnove, ki je bila povezana s komemoracijo ob dnevu spomina na mrtve, uspešno organizacijo krajevnega praznika, pripravo izleta in organiziranih obiskov spominskih svečanosti ter sodelovanje s KS Dob in KS Krtina, ki se jima je zahvalil za sodelovanje. Posebej je za zagotovljena finančna sredstva pohvalil Občino Domžale ter se zahvalil Pevskemu zboru Turističnega društva Turnše-Češenik za prijetno sodelovanje na spominskih slovesnostih. Zbrani so sprejeli vsa poročila, tudi tajnice, blagajničarke in nadzornega odbora, prisluhnili pa tudi predlogu programa, ki je podoben kot v letu 2009, le da ga bomo še posebej povezali z obiskom različnih spominskih slovesnosti ter z dogodki ob 65-le-tnici zmage nad nacifašizmom, skrb članov in članic pa tudi v prihodnje ostaja, da poskrbimo za zgledno urejenost spominskih obeležij. Marija Majhenič, predsednica občinskega združenja, je posebej govorila o aktivnostih organizacij borcev za vrednote NOB, ki jih moramo ohranjati, uresničevati in prenašati predvsem na mlade, povabila je vse, da se v kar največjem številu udeležimo osrednje slovesnosti 8. maja ter pohvalila delo krajevne organizacije. Prisluhnili smo tudi pozdravom in želji po uspešnem sodelovanju tudi v prihodnje, ki jo je v imenu Sveta KS Krtina izrekel Franci Rahne. Po zaključku uradnega dela sta Vlado Cerar in Vera Vojska na kratko spregovorila o 8. marcu - dnevu žena ter zaželela vsem, da bi ga prijetno praznovali, vsa dekleta na občnem zboru pa so prejela tudi čestitko ob 8. marcu in nageljček.
Vera
12
Domžale
VRTEC BO ZGRAJEN DO KONCA LETA 2010
Vrtec Gaj v Preserjah
Občina Domžale je gradnjo vrtca prvič napovedala leta 2007. V letu 2008 je pripravila dokumentacijo za vlogo za gradbeno dovoljenje in sprejela Sklep o sprejemu investicijskega programa za gradnjo vrtca Gaj v Preserjah (Občinski svet Občine Domžale, 23. seja z dne 17.
decembra 2008). V letu 2009 je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje (izdano 6. julija 2009, pravnomočno pa 16. julija 2009). Za gradnjo vrtca je Ministrstvo za šolstvo in šport Občini Domžale odobrilo sredstva za sofinanciranje investicije v višini 123.280 EUR ter na Ministrstvu
za finance soglasje za kredit (sklep o soglasju k financiranju je bil izdan 20. avgusta 2009). Na javnem razpisu je bil za izvajalca izbran SGP Graditelj, Kamnik (26. avgusta 2009). Vrtec bo zgrajen do konca leta 2010.
»Vrtec Gaj smo napovedali v letu
2007 in pričakujemo, da bomo z gradnjo vrtca v tem predelu občine rešili velik del pomanjkanja predšolskega varstva. Za dokončno rešitev na območju celotne občine bomo nadaljevali z investicijami v gradnjo vrtca v vzhodnem delu občine,« je povedal Toni Dragar.
Vrtec Gaj je bil na osnovi pregleda števila otrok na območju Radomelj v starosti 1-5 načrtovan kot 6-oddelčni vrtec. V pritličju bodo 4 oddelki za prvo starostno skupino, 2 oddelka za drugo starostno skupino pa bosta v prvem nadstropju. Zunanje igrišče bo
na parceli pred vzhodno stranjo objekta, dostop za otroke prve starostne skupine bo preko pokritih teras pred igralnico, za otroke druge starostne skupine pa preko garderob in hodnika.
Tina Drolc
V JULIJU NOVA MOSTOVA V OBČINI DOMŽALE
Prvi most prek vodotoka Gobovšek in drugi most prek razbremenilnika na Pšati
PROSTOVOLJNO
INDUSTRIJSKO GASILSKO DRUŠTVO
V Heliosu je požarna varnost pomembna zadeva
Občina Domžale je, zaradi zdrsa nosilne plošče v juniju 2009, začela s postopki za pridobitev izvedbene projekte dokumentacije za gradnjo mostu prek vodotoka Gobovšek in mostu prek razbremenilnika na Pšati - v avgustu sta bila zaključena geomehansko poročilo in izdelana hidrološka študija, konec septembra izdelana PGD dokumentacija in poslana v soglasje pristojnim nosilcem urejanja prostora. Pridobljena so vsa soglasja, razen soglasja ARSO, ki za izdajo potrebuje več časa, izdelana je bila PZI-dokumentacija, izbran izvajalec in v mesecu aprilu se bo začelo z izvedbo. V sklopu pripravljalnih del sta bila predhodno prestavljena telekomunikacijski vod in vodovod. »Terminski plan izvedbe je določen v podpisani pogodbi, in sicer 90 dni dela zmožnih dni, kar pomeni približno 4 mesece. Terminska ohlapnost izhaja iz narave dela, saj je nemogoče kvalitetno izvesti gradnjo v primeru deževnih dni, ki jih lahko pričakujemo v muhasti pomladi. Za začetek del v tem letnem času smo se odločili, ker je potrebno motornim vozilom čimprej omogočiti prevoz in tako stabilizirati način življenja v tem predelu občine«, je povedal Toni Dragar, župan občine. Zaključil je, da je bila dogovorjena ugodna cena in čim hitrejša terminska izvedba.
Tehnično poročilo -obstoječe stanje
Občina Domžale je v letu 2009 pristopila k izvedbi rekonstrukcije lokalne ceste Pšata-Bišče, ki je bila razdeljena na tri faze:
I.	faza rekonstrukcije: odsek ceste od priključka na lokalno cesto Dra-gomelj-Pšata skozi naselje Bišče do obstoječih dveh mostov preko vodotoka Gobovšek (izvedeno v avgustu 2009);
II.	faza rekonstrukcije: odsek ceste od obstoječih dveh mostov preko vodotoka Gobovšek do konca naselja Bišče (pred ekološkim otokom);
III.	faza: rekonstrukcija dveh obstoječih mostov preko vodotoka Gobo-
všek (vodotok in razbremenilnik).
V	III. fazi je predvidena rekonstrukcija obstoječih mostov, ki sta bila po pridobljenih informativnih podatkih zgrajena pred cca. 60 leti, njuna širina (cca. 3,50 m) ter dopustna nosilnost (do 3 t - po prometnem znaku) pa ne ustreza sedanjemu prometu. Zaradi prometne preobremenitve je v juliju 2009 prišlo do delne porušitve obstoječega mostu preko vodotoka Gobovšek, zato je potrebno najprej pristopiti k izgradnji dveh novih mostov čez vodotok Gobov-šek in razbremenilnik, skupaj z ureditvijo ceste v območju mostov ter navezavo na obstoječe cesto pred in za mostovoma.
V	pripravi pa je tudi dokumentacija za IV. fazo omenjene ceste, ki bo zagotovila varno vključevanje v promet vsem udeležencem v prometu najkasneje do konca leta 2011.
Prek vodotoka Gobovšek je zgrajen obstoječi most svetlega razpona 6,20 m, z obojestranskim opornikom ter vmesno podporno steno debeline cca. 20 cm v sredini mostu. Širina mostne konstrukcije (vozišče in obojestranski zob) je 4,20 m. Preko razbremenilnika je zgrajen obstoječi most svetlega razpona 2,00 m, s širino mostne konstrukcije 3,90 m. Medsebojna razdalja med mostovoma je cca. 11,20 m.
Novo cestišče
Pri izgradnji novih mostov se izvede tudi odsek ceste v dolžini 39,70 m, ki se zahodno od mostu čez vodotok Gobovšek navezuje na v avgustu 2009 že rekonstruirani del ceste Pšata-Bišče, vzhodno od mostu čez razbremenilnik pa na obstoječi del ceste Pšata-Bišče, ki bo predvidoma sanirana v mesecu juniju. Karakteristični profil ceste na tem odseku je enak kot v območju že izvedene rekonstrukcije ceste z ban-kino v makadamski izvedbi (0,30 m), vozišče v širini 2 x 2,50 m, enostranski pločnik v širini 1,20 m in zelenica ob pločniku v širini 0,10 m (širina cestnega koridorja je 6,60 m).
A*
v
Temeljenje mostov
Sestavni del projektne dokumentacije je Geotehnično poročilo, ki je bilo pripravljeno na podlagi rezultatov terenskih geotehničnih raziskav tal. Iz tega poročila so bile povzete zahteve in pogoji temeljenja, upoštevani pri nadaljnjem projektiranju kakor tudi pri izvedbi obeh mostov. Globina temeljenja je 2,50 m pod površino tal, temelji pa se izvedejo na vsaj 0,50 m debeli tamponski blazini iz tampona oziroma proda. Temeljna tla mora pred izvedbo podložnega betona pregledati in prevzeti pooblaščeni geomehanik. V primeru ugotovitve, da so v izračunu upoštevane nepravilne karakteristike zemljine v območju temeljnih tal, je potrebno temeljenje ustrezno korigirati glede na dejanske karakteristike.
Konstrukcija mostov
Nosilna konstrukcija obeh mostov je ploščati okvir, svetli pravokotni razpon mostu je 6,50 m pri vodotoku Gobovšek oziroma 3,00 m pri razbremenilniku (v skladu z analizo povečan za 1,00 m glede na obstoječi most). Debelina opornih sten je 40 cm, plošče pa 35 cm oziroma 30 cm.
Na obeh mostovih se na dol-vodni strani izvede enostranski armiranobetonski hodnik za pešce, na drugi strani pa robni pas, oba zabetonira-na na licu mesta. Pohodne površine so metličene. Za potrebe izvedbe prehoda instalacij preko mostu se v hodniku za pešce vgradijo PVC instalacijske cevi (vsaj 4 x 110 mm + 2 x 50 mm in 1 x 65 mm). Robniki
so tipski, iz granita, dimenzije vsaj 12/24 cm. Ograja je tipska, kovinska višine 110 cm, vroče cinkana.
Način izgradnje
Po izkopu za temelje se izvede podložni beton. Zasip ob temeljih je potrebno utrditi v plasteh. Temeljna tla mora pred izvedbo podložnih betonov pregledati in prevzeti po-
oblaščeni geomehanik. V kolikor se ugotovi odstopanje dejanske od predpostavljene nosilnosti temeljnih tal, je potrebno izvesti ponovno statično kontrolo in eventualno korekcijo temeljev.
Prometna signalizacija
Obstoječa vertikalna prometna signalizacija - prometni znaki v območju mostu se odstranijo (znaki za dovoljeno skupno maso in prednost vozil pri mostu čez vodotok). Horizontalna prometna signalizacija obsega linijo prekinjene črte bele barve (3,00 - 1,00 m) v osi ceste ter robno neprekinjeno črto ob robu vozišča ob obstoječa betonski ograji pri navezavi na obstoječo cesto.
Hidrotehnične smernice in pogoji
V	skladu z ugotovitvami in povzetkom izvedenih analiz, so pri izdelavi projektne dokumentacije za izgradnjo novih mostov upoštevani oziroma obdelani naslednji ukrepi:
-	znižanje vodne gladine
Pri višinski umestitvi mostu čez vodotok Gobovšek je upoštevana smernica, po kateri je spodnji rob nove mostne konstrukcije na enaki koti kot je obstoječi most, to je 279,72.
-	razširitev mostu čez razbreme-nilnik Pšata
Svetla širina obstoječe mostne odprtine (razpon) pri mostu čez raz-bremenilnik znaša 2,00 m. V skladu z zaključkom študije je svetla širina nove mostne odprtine 3,00 m.
Utrditev brežin
V	območju izvajanja del v strugi vodotoka Gobovšek in razbreme-nilnika se izvede sanacija struge ter utrditev brežin s tlakovanjem oziroma oblogo s kamnom v betonu.
Javna razsvetljava
V	obsegu del na izgradnji mostov se izvede tudi podaljšanje javne razsvetljave, ki je že izvedena v območju rekonstrukcije ceste Pša-ta-Bišče. Pred in za mostom je po projektni dokumentaciji predvidena lokacija novih svetilk javne razsvetljave.
Iz tehnične dokumentacije povzela Tina Drolc

Gasilstvo se v Heliosu uvršča med najvišje prioritete in je tako rekoč neločljiv del njihove kulture, dela in življenja. Zato ni naključje, da se poleg dobro opremljene in vrhunsko usposobljene poklicne gasilske enote ponašajo z vse bolj ozaveščenimi zaposlenimi, ki so sposobni hitrega in pravilnega ukrepanja ob izbruhu požara ali nastanka druge nesreče, ki bi utegnila ogroziti zdravje in varnost ljudi ali ob uničenju materialnih sredstev celo izgubo delovnih mest. Že samo število članov njihovega prostovoljnega industrijskega gasilskega društva pove vse. Teh je trenutno 500, število pripadnikov gasilstva pa se z leta v leto povečuje, kar je edinstven primer v Sloveniji. Med tem ko se v drugih podjetjih po državi ukinjajo gasilske službe in razpuščajo industrijska gasilska društva, se v Heliosu krepi pomen preventive in usposobljenosti za varstvo pred požari, zato so njihova prizadevanja lahko za vzgled drugim. Skratka, vsakdo, ki prestopi prag Heliosa, se mora preleviti v gasilca in to predvsem tako, da ne naredi nič takega, kar bi lahko povzročilo nevarnost. Vsak mora v prvi vrsti sam poskrbeti zase z upoštevanjem osnovnih navodil in ukrepov za zdravje in varnost pri delu.
Vse te in številne druge aktivnosti so bile predmet obravnave na občnem zboru PIGD Helios, 26. februarja letos, katerega so se udeležili poleg domačih gasilcev tudi številni predstavniki okoliških prostovoljnih gasilskih društev, Gasilske zveze Domžale in predstavnikov Občine Domžale. Poročila o delu v preteklem letu so izkazovala pestro dejavnost, sprejeli so zanimiv program dela za letošnje leto in se zahvalili najbolj prizadevnim in zvestim članom s podelitvijo priznanj in sprejemom v častno članstvo. Rezultati pretekle dejavnosti v skrbi za nenehno usposabljanje članov se najbolje kažejo v naslednjih številkah. PIGD Helios ima 472 članov z opravljeno osnovno usposobljenostjo ob tem, da ima 26 poklicnih gasilcev in 4 varnostne inženirje. Zanimivi so tudi podatki o dejavnosti poklicnih gasilcev. CPV je v letu 2009 opravil skupaj 303 zunanjih intervencij (v letu 2008 jih je bilo 176), od tega je bilo 85 požarov (v letu 2008-56), 29 v objektih, 24 na prometnih sredstvih, 32 na prostem. Tehničnih in-
tervencij je bilo lani 123 od tega 88 v cestnem prometu (v letu 2008-33), 4 nesreče v železniškem prometu, 1 nesreča v vodi, 3 delovne nesreče, 7 sproščanje nevarnih snovi, 17 ekoloških nesreč, 3 poplave in 95 ostalih intervencij. Skupaj torej 303 posredovanj, kar je velika številka, ki še kako potrjuje utemeljenost obstoja Centra požarne varnosti, ki pokriva širše območje in pomembne objekte, kot je avtocesta, vključno s predori na Trojanah. Za to je bil na občnem zboru omenjen tudi požar v predoru Trojane januarja letos, kjer se je še posebej izkazal dežurni poklicni gasilec Heliosa Milan Peterc, ko se je hrabro in požrtvovalno spopadel s hudo nevarnostjo, ter s pravočasnim in pravilnim ukrepanjem ob požaru še dveh gasilcev iz Celja poskrbel za varnost ogroženih šoferjev in loka-lizacijo požara na tovornjakih, do prihoda dodatne pomoči CPV-ja. Skratka, učinkovito in profesionalno posredovanje.
Povedano je samo droben izsek o dejavnosti Heliosovih gasilcev, ki se med letom srečujejo tudi z bolj prijetnimi stvarmi. Mednje sodi izvirna in zelo odmevna prireditev, ki vsako leto v mesecu oktobru privabi člane PIGD Helios in številne okoliške prebivalce, med katerimi je največ otrok vseh starosti. To so mladi gasilci, ki preko voznih tekmovanj in iger pridobivajo prve osnove gasilskih veščin in se pri tem prijetno zabavajo. Mladim so vrata CPV-ja vedno odprta in radi prihajajo na obisk k Heliosovim gasilcem - od vrtcev, osnovnih in srednjih šol. To je dober znak, kajti na mladih svet stoji.
Marjan Bolhar
M		STEKLARSTVO IRMI HOMEC-DOMŽALE
Ml/MŽM» MOil?S4 5i7 FiOVmUM WC^l 47*198 £■ iKHikiütviö.nnHüJiiöl ntf		
	■ AUU In PVC okna n vrata *	2B3takirtve balkonov ' izrJemvalBrniopan slaKla - bnjSenle Blshia ri ogi«dal *	cdHt^aiztJofiwnhsretei *	fH9sitSrtt4«»*9< *	uofcvlijanje sik	
DOBER DAN, USTANOVNI ČLAN DRUŠTVA INVALIDOV, ŠPORTNIK IN JUBILANT
Gospod Jože Vodlan
V letošnjem letu Medobčinsko društvo invalidov Domžale praznuje 35 let uspešnega dela, ki pa je bilo začeto
že prej. O tem največ ve Jože Vodlan, prvi predsednik društva, ki je 10. marca 2010 praznoval 90. rojstni dan in so ga ob tej priložnosti obiskali župan Občine Domžale, Toni Dragar, predsednica Medobčinskega društva invalidov Domžale, Vida Pene, ter pover-jenica Janja Bevc. Prijeten pogovor je bil priložnost za pogovor o bogatem življenju jubilanta, ki je tesno povezano tudi z Balinarskim športnim društvom Budničar, Društvom upokojencev Vir, Rdečim križem Vir, pa še kakšno društvo bi našli, v katerem je Jože Vodlan pustil delček svojega požrtvovalnega dela in optimizma. Njegova življenjska pot se je začela 10. marca 1920 v Palovčah na manjši kmetiji. Ko jim kmetija ni več omogočala preživetja, so se starši, Jože je bil star osem let, preselili na Vir. Po končani osnovni šoli v Dobu se je zaposlil v Preserjah, za nadaljnje obiskovanje šole namreč ni bilo denarja. Po šestih letih dela je pogorel del tovarne in delavci so dobili odpoved. Službo si je našel v Ljubljani v gradbeništvu, se vozil na delo s kolesom ter dobil prva znanja o zidanju. Prišla je vojna, meje so zaprli, dela v gradbeništvu ni bilo več in mladi Jože se je napotil na tedanjo borzo dela v Kamnik. Dela v domovini ni bilo, zato so mu svetovali delo na kmetih na Koroškem. »Živeti je bilo treba in odločil sem se,
ISKRENE ČESTITKE OB 90. ROJSTNEM DNEVU
Gospa Frančiška Svetlin
da grem delan na Koroško,« pripoveduje jubilant, ki so ga po dveh letih dela prisilno mobilizirali v nemško vojsko in odpeljali v Nemčijo v Hamburg. Tu se je začela njegova vojna pot, ki ga je vodila v Rusijo, kjer je bil ranjen v roko in nogo. Po treh mesecih zdravljenja v Nemčiji in kratkem postanku v vojašnici ga je pot peljala na Poljsko na bojišče. Spominja se, da so zaradi pomanjkanja goriva samo še pešačili. Po štirinajstih dneh so ga Rusi, z enim od njihovih vojakov se je o predaji pogovarjal že prej, ujeli, sledilo je ameriško ujetništvo, pa odhod v Francijo v Marseille, nato pa pot domov.
Doma je bilo dela dovolj, še posebej prav je prišlo znanje s področja zidarstva. V letu 1946 se je poročil, z ženo sta zgradila novo hišo. Rodila sta se
jima dva sinova in ena hčerka. Ponosno pove, da so vsi dobili svoje poklice in prijetno živijo s svojimi družinami. Večji del življenja in dela gospoda
Jožeta Vodlana je povezano z organiziranim delovanjem invalidov, ki se je pričelo že pred letom 1970. Dobro se spominja, kako je prejel vabilo za
sestanek v Glasbeni šoli v Domžalah, kjer se je zbralo med 12 in 15 invalidov, ki so se skupaj s predstavnikom tedanje Zveze društev invalidov Slovenije začeli dogovarjati o ustanovi domžalskega društva invalidov. Sledili so sestanki, kjer navadno ni bilo prav veliko ljudi, pa vendar so v letu 1970 ustanovili Medobčinsko društvo
Domžale Kamnik, Jože Vodlan pa je postal predsednik nadzornega odbora. Društvo je uspešno delalo v obeh občinah, na predlog zveze pa je bil jeseni 1975. leta ustanovni občni zbor novega društva v hali Komunalnega centra v Domžalah in Jože Vodlan je bil izvoljen za prvega predsednika Društva invalidov Domžale. Prvi sedež društva je bil na Ljubljanski cesti, nasproti bivšega kina, in še sedaj se spominja, da so bili prostori nemogoči, vse delo pa je potekalo izključno na prostovoljni bazi. Po štirih letih je
predsednik postal za krajši čas Jože
Kepec, nato sta društvo dalj časa vodila Janko Weit in Edvard Završnik, sedaj ga vodi Vida Perne. Jubilant je bil predsednik nadzornega odbora, predsednik športne sekcije, ukvarjal se je z balinanjem ter svetoval in pomagal.
Bil je vsestransko uspešen športnik, ki rad obuja spomine na svoje dosežke, tudi na tekmovanje na Šarplanini, kjer je bil uspešen za 5. armijo in je dobil nagradni dopust, pa ga zaradi situacije, povezane z informbirojem, ni mogel izkoristiti. Na uspehe kažejo številna priznanja, ki zasedajo skoraj
vse stene prijetne dnevne sobe. Med njimi pa niso le priznanja s športnega področja, temveč je jubilant prejel tudi vrsto drugih priznanj, tudi priznanje Občine Domžale, pa Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, da priznanj za aktivno delo na področju invalidskega varstva ne štejemo. Balinanje ga je spremljalo vse življenje in kljub visoki starosti ga jubilant še ni čisto opustil. Rad pride na pokrito balinišče na Količevem, kjer ga vsi poznajo tudi kot prijetnega sogovornika, tovariša in prijatelja. Sodeluje tudi v Društvu upokojencev Vir, kjer je častni član, njegovo delo pa cenijo tudi v Rdečem križu in v drugih društvih in krajevni skupnosti.
»Zahvalim se Bogu za zdravje, tudi zdravnikom za pomoč, da sem še zatorej pri 90. letih,« je zapisal jubilant, ki stanuje na Viru, Bukovčeva 35, ter je bil obiska župana in predsednice društva invalidov, ki sta mu zaželela še veliko zdravja in prijaznih let, zelo vesel. Številnim čestitkam se pridružujem tudi sama ter gospodu Jožetu Vodlanu želim predvsem zdravja, pa da bi tudi v prihodnje ostal čil in dobrega spomina.
Vera Vojska
Številne čestitke, rože, predvsem pa veliko dobrih želja, da bi tudi v prihodnje ostala tako čila in zdrava, je
v zadnjih dneh februarja in prvih
dneh marca prejemala gospa Frančiška - Francka Svetlin ob svojem 90. rojstnem dnevu. Letos ga ni mogla
praznovati na dan, ko je bila pred 90
leti rojena v Ihanu. V rojstnem listu ima namreč kot rojstni dan zapisan 29. februar 1920, kar pomeni, da spada med tako imenovane »smolčke«. Kot zanimivost: pred leti je bilo v eni od akcij ugotovljeno, da poleg živahne gospe s Krožne ulice v Prelogu, v Sloveniji živi le še ena »tovrstna Slovenka«. Pa se zaradi rojstnega dne ne meni dosti. »Praznujem, če je treba, pa ob polnoči 28. februarja,« se smeji in obuja spomine na mladost, na svoje prostovoljno delo, ki ga je namenila društvom in KS Ihan. Obiskov, pa ne le ob rojstnem dnevu, je vesela. Še posebej obiska Tonija
Dragarja, domžalskega župana, skoraj soseda, ki ji je ob visokem jubileju čestital in zaželel veliko zdravja. Z županom sta se veliko pogovarjala o
nekdanjem Ihanu, pa tudi o sedanjosti. Vesela je bila tudi obiska Janeza Narata, Ivanke Nahtigal in Marije Majhenič iz Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Ihan. Ju-bilantki so zaželeli vse dobro in se ji zahvalili za stalno skrb za spomenik padlim partizanom pri ihanskem pokopališču.
Gospa Francka Svetlin je bila rojena
v Ihanu pri Cofku, njen dekliški priimek je Sojer in dobro se še spomni, da se je v njeni mladosti od enega največjih gruntov v Ihanu videlo do Preloga, do domačije pri Zask, kamor se je kasneje poročila. Imela je dve sestri, Kati ima prav tako rojstni dan 29. februarja. Brat Jaka je gospodaril na kmetiji, kjer je mlada Francka zaradi prezgodnje mamine smrti gospodinjila med 16. in 22. letom, ko se je zaposlila pri Okršlarju, nekdanjem Toku, kjer je šivala rokavice. Po poroki in rojstvu sina Janeza je nekaj
časa ostala doma, nato pa se vrnila na
delo. Po rojstvu drugega sina, Janezu se je pridružil Samo, je, tudi zaradi
težav z zdravjem, nekaj let ostala
doma. Sledila je zaposlitev v Univer-zale. Spominja se prijateljic Milice in Cilke, pa šivanja kap ter spet težav z zdravjem, ki so jo pripeljale v prezgodnjo upokojitev, čeprav si je še želela delati. Mož je pred upokojitvijo delal v Papirnici Količevo. Življenje je bilo težko, zato si je kakšen dinar skušala pridobiti s »tabrhom« na sosednjih kmetijah in obdelovanjem domačega vrta, ki ga je jubilantka urejala vse do lanskega leta.
Gospa Francka je bila vse življenje
zelo aktivna v javnem življenju. Njeno delo se je pričelo že med drugo
Poraba: 4,2-9,4 /100 km emisje COi 110-224 g/km. "Ponudba vključuje dodatni popust v primeru akcjsksga financiranja prek Ford Credits. Podrobnosti glede financiranja dobite pri pooblaščenem trgovcu z vozili Ford. Ponudba velja za omejeno
Slike so simbolične. www.ford.si
Spravite jih v gibanje!
In prihranite do 5.500 €.

r šjmM
jöir %

v	.-"T
FordFocus
do -3.550 €*	^
FordFiesta FordMondeo FordKuga FordS-MAX\ -1.750 €* do-5.050 € do-5.500 € do-4.300 €
Zaradi edinstvenega kinetičnega dizajna daje vsak Ford občutek gibanja, tudi ko miruje. Izkoristite izboljšane pogoje in izjemne popuste. Čas je, da spravite svojega Forda v gibanje.
Feel the difference
svetovno vojno, ko je sodelovala z OF in pomagala partizanom, kasneje se je vključila tudi v druge organizacije, še danes je članica Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Ihan, tudi članica SD, rada pa se spominja, kako je pomagala pri razvoju kraja in krajevne skupnosti, ko so zbirali za elektriko, se odločali za gradnjo cest in pomagali ljudem. Dolga leta je delala v Rdečem križu, rada pa se spominja tudi svojega dela v različnih komisija in odborih, tako v KS kot v okviru občine, kjer je s svojim znanjem predvsem pa prizadevnim
delom pomagala zlasti na področju sociale in druge pomoči ljudem. Za prizadevno delo je dobila tudi več priznanj.
Kljub visoki starosti je gospa Francka čila in zdrava. Še vedno se rada vozi s kolesom in vožnja do Domžal, pred leti tudi do Mengša, Dola in še kam, ji ni nikoli predstavljala nobene težave. Ob tem, kljub težavam z vidom, rada rešuje križanke, da si »zbistrim pamet,« pravi, in ne pozabi poveda-
ti: »V Slamniku preberem vse strani, razen paragrafov, ker se na te ne spoznam. Naša ihanska Plevca pa preberem od A do Ž in ob tem pazim na oko, saj žal vidim samo še na eno.« Gospa Frančiška pridno upošteva zdravnikova navodila. K njenemu dobremu počutju pa zanesljivo prispeva tudi telovadba. Vsak dan, razen ob nedeljah, zjutraj opravi 33 vaj, ki jim je v zadnjem času dodala še dve. Ne pozabi pohvaliti deklet iz Detel-ce, skupine za samopomoč, s katerimi se vsak teden redno srečuje v okviru Jesenskega cveta. Tudi ob njenem 90. rojstnem dnevu so se dobile pri Mgan in bilo je res prijetno. Najraje je z domačimi: obema sinovoma in njunima družinama, v katerih so štirje vnuki in pet pravnukov. Domači so ji pripravili prijetno praznovanje častitljivega življenjskega jubileja, ob katerem ji tudi mi čestitamo ter želimo tudi v prihodnje veliko zdravja in prijetnih trenutkov.
Vera Vojska
ISKRENE ČESTITKE OB 85. ROJSTNEM DNEVU
Gospa Ivana Juvan
Pred kratkim smo v imenu Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Dob-Krtina v Domu počitka v Mengšu obiskali go. Ivano Juvan, ji iskreno čestitali ob 85. rojstnem dnevu ter njej in možu Karlu, ki je praznoval pred dobre pol leta, zaželeli prijetno bivanje v domu in veliko zdravja.
Gospa Ivana, njen dekliški priimek je Rode, se je 2. marca 1925 rodila v številni družini Zagorjanovih v Dobu. Oče Jaka, zidar, in mama Ivana, šivalka slamnikov, sta pridno skrbela za devet otrok, v kateri je bila jubilantka druga po vrsti ter jo je tudi zato kmalu čakalo delo. Na manjši njivici so pridelali najosnovnejše za življenje, skrb za mlajše pa je prav kmalu prevzela prav gospa Ivana, ki se ob tem spominja, kako je mami pomagala na slamnikih delati robčke. Po končani osnovni šoli v Dobu je pomagala pri bližnjih kmetih, pri 16 letih pa odšla v Tosamo in ji je ostala zvesta 32 let - vse do upokojitve. Sprva je delala v konfekciji, nato v tkalnici ovojev. Vmes je med drugo svetovno vojno sodelovala pri zbiranju različnega materiala ter hrane za partizane ter delala na terenu.
V letu 1972 se je poročila s Karlom Juvanom in se leto kasneje preselila v prijeten dom v Turnšah, kjer sta z možem, tudi udeležencem NOB, ki je s 14. divizijo prehodil znamenito pot na Štajersko, živela do lanskega leta, ko sta se zaradi zdravstvenih težav odločila za preselitev v dom. »To so naši dobri ljudje,« pravi gospa Ivana in je zelo zadovoljna v mengeškem domu počitka. Rada poje v pevskem zboru, sodeluje na prireditvah, nikoli pa ne pozabi tudi na udeležbo na telovadbi, s čimer si krepi zdravje. Rada in veliko se pogovarja, je, tako kot vedno v življenju, rada med ljudmi. Včasih so ju z možem veselili izleti in rada sta se zapeljala po Sloveniji, danes živita v prijetni sobi v domu, pogledata televizijo, prebereta zanimiv časopis, klepetata. Oba sta tudi člana Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Dob-Krtina.
Gospe Ivani Juvan in možu Karlu želimo vse dobro v domu ter v življenju, predvsem veliko zdravja in nasvidenje ob 90. rojstnem dnevu. Do tedaj pa, srečno!
Vera
SUMMIT AVTO, Flajšmanova 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01 25 25 125, www.summitavto.si
Gospa Ivana Juvan (v sredini) se je razveselila obiska Danice in Tineta
Marinček.
14
koledar prireditev
PETEK, 26. MAREC 2010
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
V pragozdu zremo prapodobo sveta, odblesk notranje harmonije naravnega človeka, njegov svet poln čarobnih bitij narave, duhov svetlobe in demonov teme. V tem svetišču življenja nam tišina šepeta pravljice strahov otroštva in ko odrasli vstopamo v ta tempelj naših nezavednih poganskih verovanj, zaslutimo, da se vračamo med pozabljeno druščino, ki nas je porodila. Vabljeni na odprtje in ogled fotografske razstave z naslovom PODOBE PRAGOZDA avtorja Antona Komata. Na odprtju bo predvajan tudi dokumentarni film PRAGOZD, katerega scenarist, redaktor in moderator je gospod Anton Komat. Vljudno vabljeni! Vstop prost!
PONEDELJEK, 29. MAREC 2010
KDAJ: ob 9.30 uri KJE: Knjižnica Domžale
Kakšne so posledice prekomernega onesnaževanja in kako lahko omilimo onesnaževanje planeta Zemlja bodo otroci spoznali v Knjižnici Domžale. Pogovor ob knjigi PEPI IN NJEGOVO GNEZDO avtorice Aleksandre Pinterič bodo nadgradili z igrano predstavo in ustvarjalno delavnico. Organizator: Zavod VISTA Murska Sobota, v sodelovanju s Knjižnico Domžale Za zaključeno skupino!
KDAJ: ob 18. uri KJE: Knjižnica Domžale
Odnos, ki ga imamo s seboj, vpliva na vse ostale vidike našega življenja. Če sprejmemo svoje pomanjkljivosti, potem smo zmožni brez obsojanja sprejeti tudi pomanjkljivosti drugih. Na prvi pogled so naše zgodbe različne, a če se bolj poglobimo vanje, lahko ugotovimo, da gremo v osnovi vsi skozi podobne procese. Mateja Hana Hočevar bo govorila o sencah - delih nas, ki jih ne sprejemamo, duhovnem partnerstvu, sledenju intuiciji in notranjem opazovalcu. Predstavila bo tudi svoje potovanje k sami sebi, ki ga je opisala v knjigi Prebujanje v dušo. Nekaj časa je preživela med ameriškimi Indijanci, duhovna obzorja pa si je širila tudi v Indiji. Preizkušnje so jo iz dneva v dan približevale spoznanju, da je mogoče resnično vstopiti v življenje šele, ko se popolnoma sprejmeš in se zaupljivo izročiš življenju. Pridružite se nam v dvorani Knjižnice Domžale. Vstop prost!
TOREK, 30. MAREC 2010
KDAJ: ob 9. uri
KJE: Knjižnica Domžale
Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na IGRALNE URICE, ki bodo v torek, 30. marca 2010, ob 9. uri. Na igralnih uricah želimo predšolskim otrokom in staršem/ skrbnikom, dedkom/babicam predstaviti zanimive in predvsem kakovostne didaktične igrače ter igralne knjige, ki so otrokom še posebej zanimive. Zaželena je predhodna prijava. Vabljeni!
KDAJ: ob 13. uri KJE: Knjižnica Domžale
Vabljeni na pogovor o knjigi Kevina Brooksa: MARTIN PUJS v dvorani Knjižnice Domžale. Pogovor s psihologinjo dr. Majo Zorko bo vodila Mirjam Štih. Pri projektu Comenius (bibliopreventiva) sodelujejo otroci iz OŠ Venclja Perka ter OŠ Preserje pri Radomljah. Vstop prost! MARTIN PUJS je mladinska kriminalka, v kateri ni prostora za usmiljenje. 14-letni Martin živi sam z očetom pijancem, ki nikoli ne stop! iz hiše in za sina ne najde lepe besede. Nekega dne klofuta zgreši cilj, oče z glavo udari ob rob peči in umre. A Martin ne poklice policije, pač pa celo noč sestavlja drzen načrt. Pri uresničitvi mu pomaga prijateljica Alex, ta pa ima kopico svojih težav, ki usodno vplivajo na razplet dogodkov. Kdo je lovec, kdo plen in kakšna je razlika med zločinom in nesrečo? Vse je odvisno od iznajdljivosti in dobrih živcev.
ČETRTEK, 1. APRIL 2010
KDAJ: ob 16.15 in 17.15 KJE: Knjižnica Domžale
Male in velike kreativne mojstre vabimo na ustvarjalno delavnico z naslovom VELIKONOČNA DEKORACIJA, ki bo četrtek, 1. aprila 2010: mlajši otroci od 4. do 8. leta (1. skupina) ob 16.15 uri, starejši otroci od 9. do 15. leta (2. skupina) ob 17.15 uri. Zaradi
omejenega števila vas prosimo, da se predhodno prijavite na oddelku za otroke in mladino. VLJUDNO VABLJENI!
PETEK, 2. APRIL 2010
KDAJ: ob 9. uri KJE: Knjižnica Domžale
petek, 2. april 2010: ANDERSENOV DAN - MEDNARODNI DAN KNJIG ZA OTROKE
*** petek, 2. april 2010, ob 9.00: PRAVLJIČNO DOPOLDNE Z ANDERSENOM
*** petek, 2. april 2010, ob 10.00: PRAVLJIČNO DOPOLDNE Z ANDERSENOM
*** petek, 2. april 2010, ob 11.00: PRAVLJIČNO DOPOLDNE Z ANDERSENOM
*** petek, 2. april 2010, ob 17.00: Teater za vse: H. C. ANDERSEN: GRDI RAČEK - lutkovna predstava (primerna za otroke od 3. leta dalje). Pravočasno si zagotovite brezplačne vstopnice!
TOREK, 6. APRIL 2010
KDAJ: ob 9. uri KJE: Knjižnica Domžale
Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na IGRALNE URICE, ki bodo v torek, 6. aprila 2010, ob 9. uri. Na igralnih uricah želimo predšolskim otrokom in staršem/skrbnikom, dedkom/babicam predstaviti zanimive in predvsem kakovostne didaktične igrače ter igralne knjige, ki so otrokom še posebej zanimive.
Zaželena je predhodna prijava. Vabljeni!
KDAJ: ob 18. uri KJE: Knjižnica Domžale
Planinsko društvo Domžale in Knjižnica Domžale vabita na GOR-NIŠKI VEČER Z MATEJEM OGRINOM: GORE SO ZRAČNE iz niza z naslovom Zakaj so gore gore? Gorniški večer bo v torek, 6. aprila 2010, ob 18. uri, v Knjižnici Domžale, Cesta talcev 4 v Domžalah. Vstopnine ni. Vabljeni!
ČETRTEK, 8. APRIL 2010
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
Svetovna popotnica Milena Keržič se je podala na mesečno popotovanje po vzhodni afriški državi Etiopiji. Pot jo je vodila po severnem delu dežele, kjer svoje zgodbe pripoveduje bogata, predvsem cerkvena zgodovina, poseben čar pa ima gotovo tudi jug, kjer imajo glavno besedo plemena, ki živijo tesno z naravo. Predstavila bo različna plemena (Mursi, Hamar) in njihove tradicionalne obrede, sakralne objekte ter bogato zgodovino etiopske cerkve, izvir in slapove Modrega Nila, živalsko ter rastlinsko bogastvo narodnih parkov, pisane tržnice, gostoljubnost domačinov in še mnogo drugih zanimivosti. Pridružite se nam v četrtek, 8. aprila 2010, ob 19.00 v Knjižnici Domžale. Vstop prost!
PETEK, 9. APRIL 2010
KDAJ: ob 10. uri KJE: Knjižnica Domžale
Vsak drugi petek v mesecu vam bibliotekarja Gorazd Jesihar in Janez Dolinšek nudita brezplačno izobraževanje o uporabi informacijske tehnologije v knjižnici. Izobraževanje je namenjeno začetnikom na področju informacijske tehnologije in daje poudarek predvsem vsebinam, ki uporabnikom omogočajo bolj samostojno uporabo knjižnice, kot je npr. iskanje po katalogu COBISS in uporaba storitve Moja knjižnica. Naučite pa se lahko tudi osnovne uporabe spletnih iskalnikov, kot sta Najdi in Google, si ustvarite elektronski naslov ter osvojite osnove še kakšnih drugih uporabnih vsebin informacijske tehnologije. Če vas tovrstno izobraževanje zanima, vas prosimo, da nas pokličete na telefonsko številko 01/724-12-04 in se prijavite - prijave sprejemata Gorazd Jesihar in Janez Dolinšek. Vabljeni!
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
REINKARNACIJA MED OSEBNO IZKUŠNJO IN ZNANSTVENO HIPOTEZO - pogovorni večer z Jano Debeljak, priznano TV voditeljico, Doro Debeljak in Barbaro Škarja, učiteljico na Duhovni univerzi. Vstop prost!
Naj ne mine dan brez knjige
Mohorjeva družba Celje ponuja bralcem nove knjige. Preglejmo jih skupaj.
V	zbirki Glasovi je izšlo že več del.
V	knjigi TEDI NI BLO TK KO DONS so zbrane folklorne pripovedi iz Spodnje Savinjske doline. Domačin Blaž Podpečan je zbral 470 pripovedi in pričevanj, ki govorijo o življenju teh krajev v preteklosti. Pripovedi so v celoti zapisane v izvirni narečni obliki. V knjigi ČUDEN PREČUDEŽ so zbrane folklorne in druge pripovedi iz Kamnika in okoliških vasi. Razvrščene so v več razdelkov. Avtorici Breda Podbrežnik Vukmir in Irena Kotnik sta pripovedi zbirali na širokem kamniškem okolju in jih večji del zapisali v narečju. Zbrano gradivo orisuje izseke iz življenja in domišljijske predstave domačinov.
V	knjigi ZLATA KOZA POD RAZVALINAMI ima podnaslov Vjedence in druge folklorne pripovedi iz Brd in okolice Gorice prinašajo folklorne pripovedi tudi iz tistega dela Brd, ki je danes v Italiji. Skupina avtorjev se je odločila za knjižni zapis, z upoštevanjem narečnega besedišča in izvirnega besednega reda. Knjiga odstira pogled na identiteto briškega človeka, razpetega na robu slovenskega in slovanskega na eni strani in fur-
lanskega in romanskega duha na drugi strani. Knjiga PETRINA IN STRIČEK je delo avtoric Vesne Penec in Lidije Toplišek, ki sta zbrali pripovedi iz Laškega in širše okolice. V delu več avtorjev LÜDI SO GUČALI pa so zbrane poved-ke iz zahodnih in osrednjih Slovenskih goric. Avtorji so zbirali besedila skoraj celo desetletje, vsak tam, kjer najbolj pozna teren in ljudi. PRLESKI MOZAIK I je delo, ki prinaša spomine zborovodje in no-tografa Marjana Ribiča. To so zapisi o vzponu in zatonu rodov družine, ki je bila v ožjem krajevnem pomenu ob svojem času močneje zaznamovana in je dala krajem svojevrsten zgodovinski pečat. Delo je dopolnjeno z arhivski dokumenti iz družinske zapuščine. Mirko Javornik sodi med zamolčane slovenske literate, ki ga je imel Josip Vidmar do razkola med njima za enega najobetavnej-ših slovenskih mladih literarnih ustvarjalcev. Rodil se je v Cerknici in mnogo let živel v Ameriki, kjer je tudi umrl. V delu RAZDALJE beremo novele, eseje in potopise iz časov prejšnjega stoletja. OROŽNOVA ZGODOVINA DEKANIJE LAŠKO govori o Laškem in njegovem zelo obsežnem gospostvu, o cerkvah, o družbenem,
kulturnem, gospodarskem ter cerkvenem življenju. V njih je veliko zapisov iz ljudskega življenja in so zanimivi tudi za širše občinstvo. MAŠNE IN SVETNE USTANOVE NA KRANJSKEM 1854 do 1862 je na podlagi arhivskih virov, po župnijah znotraj dekanij, prikazan nastanek ustanov, njihovo delovanje, državno urejanje, državni nadzor in premoženje. DELOVANJE SLOVENSKIH DUHOVNIKOV V RIMU V 20. STOLETJU je delo Marka Benedikta in je enciklopedičen prikaz slovenskih duhovnikov, ki so bivali v Rimu in vsak na svoj način zaznamovali slovensko navzočnost v tem mestu.
Delo Roberta Cvetka BOLEČINA PRETEKLOSTI nosi podnaslov Travma, medosebni odnosi, družina, terapija in govori o teminah bivanja. Namen knjige je dati zagotovilo, da je travma ozdravljiva, če je primerno vodena in ima ob tem človek podporo. Profesor na Katoliškem inštitutu v Toulousu Dupleix Andre v delu LJUBEZEN, KI VZTRAJA govori o sv. Janezu Vianneyu, ki je duhovnik z veliko notranje svobode. SAMOTNI DVOGOVOR je delo Hansa Ursa von Balthasarja in govori o poskusu teologije odnosov
med judovstvom in krščanstvom.
50 OBREDOV ZA ŽIVLJENJE
je delo benediktinskega patra dr. Anselma Grüna, ki svoja številna predavanja in tečaje posveča potrebam in vprašanjem, s katerimi se srečuje moderni človek. Zgodovinski roman Mimi Malen-šek BOGOMIR IN BOGOMILA je nastal že pred petdesetimi leti. V njem pisateljica prikazuje čas, ki ga je upodobil tudi Prešeren. Značilnost zgodovinskih romanov Mimi Malenšek je v tem, da ne nastajajo po goli ustvarjalni domišljiji, ampak upoštevajo dokazljive zgodovinske okoliščine. »Roman Črtomir in Bogomila je umeščen v zgodovinske razmere, iz njih pa se dviga na raven osebnih pretresov, ko Črtomir zaniha med svetim in posvetnim, prvotnim poganskim in novim krščanskim.« POBRAN je novi roman južnoafriške Nobelove nagrajenke za literaturo Nadine Gordimer in pripoveduje o belki iz okolice Johan-nesburga, ki se odpove domačemu okolju, polnemu materialnih dobrin, in se poroči z muslimanskim ilegalnim priseljencem. Odpravita se živet v njegovo arabsko deželo, a si ostaneta tujca.
Tatjana Kokalj
(IZ)BR@NO
iz Knjižnice Domžale
KNJIGE ZA ODRASLE:
Anton Komat: UMETNOST PREŽIVETJA, samozaložba, 2009
Po M. Gandiju je sodobni človek na poti v duhovni propad in tja najbolj zagotovo vodijo politika brez načel, blaginja brez dela, trgovina brez poštenja, zabava brez vesti, izobraževanje brez vzgoje, znanost brez človečnosti in življenje brez vere. Pa nam A. Komat v tej knjigi ne pridiga in ne žuga. Na prav "prijazen" način nam na primerih pokaže, kot sam pravi, da "naloga aktivista ni posekati gozd skušnjav, temveč puščavo duha namočiti z vodo življenja. Ker je narava vedno v neravnovesju, se vedno sprehaja po fraktalnem robu. In ravno tam je življenje evolucijsko najbolj inovativno. Če z močjo naše tehnike izzovemo rušenje krhke trajektorije ravnovesja, bo narava preko fraktalnega roba zdrsnila v kaotično stanje in našla neko novo ravnovesje". Seveda še lažje brez nas, brez človeka. Ne nazadnje: "Samo dejanja so pomembna za umetnost preživetja!"
Jon Krakauer: V DIVJI NI, V. B. Z., 2008
Roman, po katerem je bil leta 2007 posnet tudi film, je napisan po resnični zgodbi. Avtor je pri iskanju podatkov uporabljal različne vire, ustne in pisne, zato je delo tako biografsko kot dokumentarno, zaradi same tematike pa ima tudi elemente pustolovskih romanov. Zgodba opisuje pot Chrisa McCandlessa v divjino, kamor se je odpravil takoj po opravljeni diplomi leta 1990. Pripoved obenem vsaj delno razkriva njegov značaj in vzroke za njegove odločitve. V želji po preseganju sebe in materialnega je McCan-dless šel predaleč in avgusta 1992 umrl v notranjosti Aljaske. Razlog smrti je bila podhranjenost, do katere je morda prišlo zaradi zastrupitve z neko rastlino. Jon Krakauer, znani pisec s področja alpinizma, ne prikriva naklonjenosti do mladeniča, ki se je želel najti na tako skrajen način. V svojem iskanju je bil radikalen, ob odhodu je pretrgal stike z domačimi, na poti pa večinoma ni uporabljal pravega imena. Na ljudi, ki jih je spoznal med potovanjem po ZDA, je naredil močan in večinoma zelo dober vtis, saj je bil kar se opisov tiče, karizmatičen. Ne gre pa spregledati dejstva, da bi bivanje na Aljaski preživel, če se ne bi nepremišljeno odpovedal zemljevidom. Hotel je preživeti brez pomoči pripomočkov, razen orožja, a je ironično umrl relativno blizu izletniških poti, za katere pa ni vedel. Zgodba o sanjaču in neke vrste romarju, ki navdihuje in opozarja.
Uroš Potočnik: V 14 DNEH DO KONCA SVETA, samozaložba, 2009
Sanitago de Compostela Camino že stoletja privlači mnoge popotnike in romarje zaradi različnih vzgibov na to romarsko pot. Uroš Potočnik je diplomiral s področja psihologije in zaključil MBA študij na Clemson University. Je licenčni trener metod »mind mapping«. Je eden mnogih, ki so se podali na to pot. Zaradi pomanjkanja časa se je odločil, da na pot namesto peš odide s kolesom. To mu je omogočilo, da je za pot namesto vsaj 30 dni porabil samo 14 dni. Na pot je odšel sam, vendar je že na začetku srečal v Nemčiji živečega Španca Carlosa, s katerim sta potem skupaj prekolesarila cel Camino. Knjiga vsebuje mnogo prigod, anekdot, opisov zgodovinskih mejnikov in avtorjevih osebnih izkušenj. Vsem, ki bi šli na Camino, pa ponuja celo izposojo kolesa, ki pozna pot v celoti, saj je njega (pri)peljal od starta do cilja.
KNJIGE ZA OTROKE IN MLADINO:
Corien Botman: PRINČEVSKO ŽIVLJENJE, Založba Mis, 2009
Čarli je sedmošolec, ki si želi postati komik in ljudem pripovedovati šale. Ko mu umre dedek, mu zapusti dediščino, petnajst kartonastih škatel smeha, škatel z videokasetami televizijskih šovov, kajti dedek je bil prepričan, da so te škatle velik zaklad, saj je smeh največja sreča. Zapusti pa mu še loterijsko srečko, s katero zadane šest milijonov evrov. Sprva so vsi srečni, kmalu pa ta dobitek zelo spremeni njihovo življenje. Prijatelji, sosedje, sošolci začnejo na Čarlija gledati drugače, pa tudi očka in mama razkošno življenje povsem spremeni, celo tako, da skoraj pozabita na Čarlija. Očka poležava na kavču, pije pivo, mama nenadoma dobiva nove sorodnike ... Knjiga nas sooča z veliko vprašanji. Je človek srečen, če si lahko privošči vse? Je sploh prijetno, če lahko počneš vse, kar ti pade na pamet? Knjigo toplo priporočam tako odraščajočim kot odraslim bralcem.
Meg Rosoff: PRIMER JUSTIN, Miš, 2008
Petnajstletni David Case reši življenje svojemu mlajšemu bratcu, ki želi »poleteti« skozi okno. Sam pa s svojo usodo ni srečen. Obhajajo ga misli, da je zapisan pogubi. Zato spremeni svoje ime, nov slog oblačenja, nove prijatelje . Omisli si celo namišljenega psa, ki postane njegov amulet. Spozna fotografinjo Agnes, ki preraste v strastno ljubezen. Vse to pa žal ne spremeni njegove usode. Se naprej se spopada s paranoičnimi fantazijami, najstniško izgubljenostjo in halucinacijami.
Vsak se mora v življenju s svojo usodo spoprijeti sam. Kako to uspe Justinu? Primer Justin je izvirna pripoved o odraščanju, o prijateljstvu, ljubezni, občutkih norosti, smrti . Izšla je pri založbi Miš, bila pa je nagrajena s prestižnima nagradama.
Peter Carnavas: SARINO VELIKANSKO SRCE, Sanje, 2010
I
Zgodba o Sari in njenem velikanskem in težkem srcu nam najprej razkrije Sarine težave, ki jih prinaša življenje s takim srcem. Sara svoje srce z veliko težavo prenaša po svetu, še ponoči le stežka zaspi ... Nato pa nekega dne sreča dečka, ki ima prav nasprotne težave -njegovo srce je tako lahko, da ga ves čas odnaša v zrak. Po skupnem premišljevanju se Sara domisli rešitve. Dečkovo srce priveže na svoje in povezanih src kreneta v svet. Pomenljivo pripoved spremljajo izvrstne in malo drugačne ilustracije ter posebna oblika pisave. Slikanica ponuja toplo in čustveno doživetje za starše in otroke.
MEDIOTEKA:
JESENSKA SONATA (Höstsonaten) - DVD, A. G. Market, 1978
Mojstrovina švedskega režiserja Ingmarja Bergmana govori o odnosu med materjo in hčerjo. Mati Charlotte (Ingrid Bergman) po dolgih letih obišče hčer Evo, ob čemer se ne zaveda, da pri hčeri sedaj živi tudi njena druga hči Helene, ki je psihično prizadeta. Materi, kije dolga leta zaradi kariere zanemarjala obe hčeri, le kratek čas uspe ohraniti svoj hladen, vzvišen in odtujen odnos do obeh. Že kmalu namreč iz Eve (Liv Ulman) privrejo vsa zatirana čustva in potlačena bolečina ter neke noči materi razkrije določene dogodke iz preteklosti, o katerih se nikoli ni govorilo. Sooči jo s svojim doživljanjem njunega odnosa in ji razblini iluzije o kakršnikoli (pretekli) družinski sreči. Evino boleče pomanjkanje ljubezni njun napet čustven duel pripelje do dramatičnega vrhunca, ko Eva mater vpraša: »Je moja žalost tvoje prikrito veselje?« Izvrstna analiza nerazrešenih in nerazčiščenih odnosov med materjo in hčerjo je izredno aktualen film, ki ga toplo priporočam vsem materam in hčeram, ki si upajo raziskati in želijo izboljšati medsebojni odnos, ter tudi očetom in sinovom, ki imajo te matere in hčere radi ter jih želijo (še) bolje razumeti.
Uredil in izbral Janez Dolinšek
ČETRTI KONCERT MODREGA, GLASBENEGA ABONMAJA V KULTURNEM DOMU FRANCA BERNIKA
Mladi poljski Godalni kvartet APOLLON MUSAGETE več kot navdušil
Apolon (musagete) je v grški mitologiji bog sonca, zaščitnik pesništva in glasbe, vodja muz. V stari grški književnosti in umetnosti je pogosto prikazan kot pevec in igralec na liro, kitaro in aulos (Iliada in Odiseja; Evripid, Aristofan, Ajshil, Pindar). Na Pitijskih igrah v Delfih, njihovem glavnem svetišču, so prirejali tudi glasbena tekmovanja. Tokrat pa so si njegovo ime nadeli štirje mladi poljski godalci in z Godalnim kvartetom APOLLON MUSAGETE nastopili pri nas, v Domžalah: Pawel Zalejski in Bartosz Zachold - violini, Piotr Szumiel - viola in Piotr Skwe-res - viola. Vse od svoje skoraj nedavne ustanovitve (2008), ko so zmagali na kar nekaj prestižnih mednarodnih tekmovanjih, delujejo in se vozijo na koncerte in turneje z Dunaja. Svoje odlične reference, ki so jih pripeljali tudi na zadnji domžalski glasbeni abonmajski koncert (2. marec), so samo še nadgradili. Gre za ansambel, ki je navkljub svoji mladosti godalni kvartet v pravem pomenu te besede.
Tako njihov uvodni Haydn in Kvartet št. 24 v A-duru, op. 20, št. 6, Hob. III: 36 ni bil nikakršno ogrevanje ali
priprava na vse, kar bo še sledilo. Nasprotno, ansambel se je z vsem svojim mladostnim žarom in povsem resnimi posegi v skladateljevo partituro izkazal kot tehten, da že takoj na začetku ne zapišem kot samosvoj bralec klasicistične glasbe. To seveda že dolgo ni več odvisno zgolj od (prvega) violinista, pač pa je lahko le sad celotne, bolj
ali manj enakopravne četverice, alias vseh 16 strun. Tako je za vse poslušalce minil omenjeni kvartet kot pravo in polnokrvno glasbeno dejanje, ki smo se ga navzoči razveselili najmanj tako kot izvajalci sami in prireditelji. Je že tako, da se standard komornega glasbenega koncerta meri in izmeri ravno po uvrstitvi in izboru godalnega
kvarteta. Z »Apolon musagete« pa so tokrat v Domžalah popolnoma zadeli. Škoda le, da česar podobnega tokrat ni bilo slišati širom Slovenije in tako seveda tudi »naše« Domžale ostajajo še vedno tovrstni Parnas. Najmanj, kar smo pričakovali od poljskega godalnega kvarteta, je bila izvedba vsaj enega poljskega dela. Zato smo z njihovo izvedbo (edinega) Godalnega kvarteta Witolda Lutoslawskega (1913-1994), zdaj že »klasika« glasbe 20. stol., dobili največ, kar smo lahko. Kajti njegova muzika je bistveno drugačna od uvodnega Haydna in glasbe, ki smo jo po Lutoslawskem še slišali (Brahms, Chopin in Šostakovič). Igra ansambla je bila tudi v tem primeru do skrajnosti izdelana, vsak najmanjši detajl na pravem mestu, odlična soigra celotne četverice se je še stopnjevala in komaj ji je bil naslednji Johannes Brahms (Kvartet v a-molu, op. 51, št. 2) še dorasel. Zato pa je bilo potem spet pravo presenečenje kar dvoje dodatkov, poslastic - letos tako slavljenega Frederica Chopina (odlomek iz op. 95, št. 7) in sklepna Šostakovičeva Polka. Res nenavadno, da se na takem prizorišču in na koncertu godalnega kvarteta zgodita kar dva dodatka! Očitno ge zdaj tudi že v 12. domžalski glasbeni sezoni za več kot hvaležno, da ne zapišem - preverjeno občinstvo. Na ta oder se spet vračamo v sredini aprila, ko bo na 5. koncertu tega abonmaja, 20. aprila 2010, nastopil prav tako mladi italijanski klavirski Nuovo Trio PARSIFAL.
Dr. Franc Križnar
URBAN FOLK IN SANSON Z LEON MATEK TRIOM
Namesto jazza zabavna zvrst, ki je tako ali drugače del aktualne zabavne glasbe
Spet je bil mesec dni naokoli in po tradiciji domžalskih jazzovskih koncertov se je tokrat, 18. marca 2010, s sporedom urbanega folka in šansonov pojavila v Galeriji Domžale nova (zabavna) glasba. Ta po besedah galerijskega kustosa ni imela kaj dosti zveze z jazzom, pa vendarle se je skupaj z aktualno likovno razstavo, ki jo v istem prostoru predstavljata med 11. in 26. marcem, s slikami na zid akademska slikarja Miha Perne in Leon Zuodar alias Beli sladoled dodobra spojila. Leon Matek trio se je predstavil z nekaj dosedanjimi uspešnicami, slišali pa smo tudi nekaj novosti, ki se za prihajajoči (novi) CD šele napovedujejo. Ob kantavtorju Leonu Matku, ki je pevec, kitarist in igralec na eno od turških strunskih folklornih glasbil - saz, sta bila z njim v soigri Marjan Gradišar in drugi vokalist ter menda prvič, torej premierno, (novi) harmonikar Jaka Kastelic.
Ne glede na to, da ima osrednja osebnost tega novega sestava zelo kratek
pedigre (saj je ansambel nastal 2006), da je tokrat z njimi prvič nastopil prav v Domžalah (novi) harmonikar, pa se je izkazal za kar suverenega in-terpreta izbrane glasbe iz repertoarja urbanega folka in šansona. Ni kakšne velike pregrade med njima, saj oba temeljita na besedi, torej vokalu, ki je v primeru Leon Matek tria praviloma enoglasno petje, s pogostim dvo-glasjem in z zelo redkim (vokalnim) triglasjem. Vse tele ugotovitve pa je
spet zaznalo številno domžalsko občinstvo, ki je po tradiciji zapolnilo celoten razstavni prostor in jih povezalo z napovedjo, da se bo v Domžalah res spet nekaj zgodilo. In se je. Tako smo bili ves čas ansamblovega nastopa razpeti med njihovo preteklostjo oz. različnimi prejšnjimi zasedbami, ki so rezultat kar treh plošč oz. albumov in pa z glasbo, ki se počasi šele rojeva za nov tovrstni diskografski dosežek: torej med Zrnom in Mostom se je
sedaj odvila nova, koncertna glasbena zgodba vseh 17 izvedenih pesmi pa še tista oba dodatka, ki sta pognala urico in pol zdržema predstavljene vokalno inštrumentalne glasbe od tujega šan-sonjerstva in liričnega občutja pa vse do energičnega ljudskega kola, roc-kerskega galopiranja in celo to neke vrste folklornih nastavkov. Ti niso bili prisotni samo zaradi že omenjenega sedemstrunskega turškega brenkala, na katerega uspešno igra »pilot« omenjenega ansambla (kot se je sam imenoval v komentatorskem spremljanju tega nastopa L. Matek sam), ampak tudi zato, ker večina melodij in ritmov očitno izvira z balkanskega polotoka ali kar južnoslovanskega prostora; zlasti še zaradi očitno prevladujočih molskih napevov oz. tonalitet. Tako lahko ugotovimo, da je tudi tokrat šlo v Domžalah za bolj performer ali tudi v jazzovskem žargonu zapisano, za »jam session«, kar pa ima jazz s tole glasbo kar dovolj skupnega. Zanimiva je vloga harmonike pri zdaj že kar nekaj podobnih novodobnih skupinah, in kar je zagotovo neke vrste slovenska posebnost, folklorni arhaizem, ki se vedno bolj pogosto, osmišljeno in trdno uveljavlja v novi slovenski zabavni glasbi; tudi tisti s komornega področja, ki je v Domžalah kar največ poslušamo prav v Galeriji.
Dr. Franc Križnar
LIKOVNA RAZSTAVA V GALERIJI DOMŽALE
Beli sladoled: slike za na zid
Marčevska razstava v Galeriji Domžale je bila namenjena predstavitvi slikarske skupine Beli sladoled, ki jo sestavljata Miha Perne in Leon Zuo-dar. Njuna razstavljena dela ju v duhovitosti, iskanju trendov in svobodi izražanja uvrščajo med predstavnike mlajše generacije slovenske likovne umetnosti, ki v svojih vizijah najbolj neposredno razkrivajo svoj čas, ujet v provokativne oblike umetniškega ustvarjanja. Razstava je bila odprta od 11. do 26. marca.
Slikarska brata, ki sta leta 2004 skupaj diplomirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, sta se domžalski publiki predstavila prvič. V splošnem je vsaka njuna razstava projekt zase, prilagojen ga-
lerijskemu prostoru in trenutnemu navdihu, kar predstavlja vsakokratno presenečenje za gledalce. Posebej za domžalsko galerijo sta pripravila zbirko slikarskih del z naslovom Slike za na zid, ki sta jo združila s poslikavo galerijskih sten kot odraz sodobnega urbanega sveta. Ob vsej kompleksnosti sodobnega dojemanja likovnosti pa se v svoji pripovednosti naslanjata na dediščino klasičnega slikarstva - na risbo, ki jo skušata razvijati kot avtonomni likovni medij. Risbo pojmujeta zelo široko: na eni strani je predstavljena na povsem klasični način in na drugi strani stripovsko, celo grafitovsko. Kljub izrednemu sožitju njune risbe pa lahko govorimo o dveh različnih načinih likovnega izražanja:
risba Mihe Perneta je krepka, živa, sledi dogodku in gibanju v prostoru, medtem ko Leon Zuodar risbo obravnava ploskovito, reducirano na preproste barvne ploskve s poudarjeno besedno igro. Njune razstavljene slike so kot dnevniško beleženje dogodkov iz vsakdanjega življenja. Vendar se pod površino le na prvi pogled lahkotnih in nezahtevnih podob skriva veliko bolj kompleksna osebna simbolika. Delo dokazuje, da se umetnika bolj ali manj zavedata lastne svobode, da lahko neobremenjeno izražata svoje ideje, ki jima pravzaprav omogočajo obstanek v sodobni družbi in umetnosti. V njunem razstavljenem ciklu slik se zrcali tipična sodobna vsebinska problematika, ki se dotika aktualnih vprašanj današnjega sveta. Prinašata nam svojstven pogled na sodobno družbo, prenasičeno z množičnimi mediji in vsakdanjimi nekoristnimi informacijami. Pri tem pa vztrajno oblikujeta svoj prepoznavni likovni svet s tem, da njuna dela postajajo vse bolj lirična, nadgrajena s svojevrstno ironijo in humorjem grotesknega prizvoka.
Katarina Rus Krušelj
KULTURNO
DRUŠTVO
GROBLJE
Dramska skupina vabi na ogled komedije
CHARLEYEVA TETKA
v soboto, 28. marca 2010, ob 20. uri,
v Kulturni dom Groblje.
Pridite in si polepšajte nedeljski večer z malo romance, malo sprenevedanja in veliko smeha!
Dobrodošli!
RAČUNOVODSKE STORITVE
za družbe, s.p. in društva
PRVI MESEC BREZPLAČNO
a*mai I: m rbo vo lja.net M I BOS Q.O.O. tal: 01,13314 513, GSM: 031 309 451
APRIL 2010
Kulturni dom Franca Bernika Domžale
sobota, 3. april 10h SOBOTNA OTROŠKA MATINEJA Lutkovno gledališče Maribor Waldemar Bonsels: ČEBELICA MAJA
lutkovna predstava
V čebeljem svetu veljajo pravila, vendar ne za čisto posebno čebelico. Svoja pravila mora v
širnem svetu šele poiskati. Predvsem pa hoče najti odgovore na neskončna vprašanja o vsem, kar vdi, sliši in čuti na svojem izletu. Ženejo jo radovednost, vedoželjnost, nagajivost in pogum. In kdo drug bi lahko rešil čebelje kraljestvo?
>9?
četrtek, 8. april 20h
GALERIJA DOMŽALE
DOMINIK OLMIAH KRIŽAN
»Z neba prihajajoči, iz serije Vzporedne resničnosti, Arheo-utopije«
Avtor bo predstavil projekt z naslovom Z neba prihajajoči, ki je nastal skozi nadgradnjo in razvoj konceptualne zasnove iz serije Vzporedne resničnosti, Arheo-utopije. Projekt je zasnovan kot prostorska instalacija risbe na prosojnem nosilcu, ki implicira plastenje in premeno podob glede na vsakokratno pozicijo
gledalca, to branje pa nadgrajuje video projekcija izbranega motiva. Razstava bo odprta do petka, 23. aprila, VSTOP PROST.
ponedeljek, 12. april 20h torek, 13. april 20h SNG Drama Ljubljana KO SEM BIL MRTEV
burleska
režiser: Diego de Brea; nastopajo: Alojz Svete, Janez Škof, Jernej Sugman, Boris Mi-halj; pianist Jože Šalej / Davor
Herzeg
Predstava Ko sem bil mrtev je zasnovana po istoimenskem nemem filmu slovitega nemškega režiserja Ernsta Lubitscha, ki je veljal za izgubljenega. Leta 1994 pa sta Silvan Furlan in Lilijana Nedič našla dotlej pozabljene filmske kolute, ki so se na Primorskem menda znašli v času soške fronte. Med njimi sta identificirala malo mojstrovno iz obdobja nemega filma, ki je sedaj postavljen tudi kot gledališka predstava.
f, P
sreda, 14. april 20h
MESTNI KINO DOMŽALE
UMAZANE LEPE STVARI
Dirty Pretty Things (2002) angleška srhljivka
V Nigeriji rojeni zdravnik Okwe skuša ubežati dogodkom iz preteklosti in se zateče v London. Stanovanje si deli s turško priseljenko Senay Gelik, ki je v istem hotelu zaposlena kot sobarica. Nekega dne Okwe v hotelski sobi odkrije človeško srce in ugotovi da je hotel, prizorišče strašnih zločinov, med drugim tudi prekupčevanja z človeškimi organi.
petek, 16. april 20h MESTNI KINO DOMŽALE
MOŽ, KI JE PREMAGAL AMAZONKO
Big River Man (2009) ameriški dokumentarec
Dokumentarec spremlja plavalca Martina Strela na njegovi zadnji pustolovščini. Na 60. dnevnem podvigu se mora Strel soočiti z vodnimi plenila, eksotičnimi okužbami, divjimi brzicami in raznimi strupi. Če upoštevamo še ekscentrično osebnost, ne prav rosna leta in nekaj odvečnih kilogramov, je jasno, da cilj za nobenega izmed članov ekipe ni lahko dosegljiv.
sobota, 17. april 10h SOBOTNA OTROŠKA MATINEJA Plesno gledališče Melite Osojnik
SONCE GRE NA POTEP
plesna predstava
Sonce se nekega večera odloči, do to noč ne bo šlo za goro. Saj sploh ni zaspano, ljudje pa tako in tako preveč spijo. Raje se bo šlo potepat in opazovat, kaj se dogaja po svetu, če za dnevom ne pride noč, ampak še en dan. Mslita Osojnik priredbe slovenskih ljudskih pesmi za otroke združi z lutkovnimi elementi in zabavnimi ugankami.
torek, 20. april 20h
NUOVO TRIO PARSIFAL
Barbara Castelli (violina), Laura Pierazzuoli (violončelo), Anna Paola Milea (klavir); Program: L. Van Beethoven, D. Šostakovič
Zasedba Nuovo Trio Parsifal od nastanka leta 2001 žanje uspehe in dobre kritike po Italiji in tujini. Odlikuje jih nadebudno raziskovanje opusov neznanih skladateljev ter pestra koncertna dejavnost. Že dve leti po nastanku je trio izvedel turnejo po izbranih koncertnih dvoranah v Peruju in Kolumbiji ter vodil mojstrski tečaj v Arequipski šoli »Esquela Superior de Musica Luis Duncker Lavalle«. Koncertni repertoar Tria Parsifal obsega dela od klasičnih do sodobnih skladateljev.
Kulturni dom Franca Bernika Domžale Ljubljanska 61 Informacije in rezervacije: t. 722 50 50, www.kd-domzale.si
Q
16
kultura
V TREH DNEH PET ZGLEDNIH MEDNARODNIH PRIREDITEV
Enajsti Gostičevi dnevi 2010
V	okviru letošnjih 11. Gostičevih dnevov, ki so se končali 13. marca na Reki v spomin na opernega pevca-tenorista Jožeta Gostiča, ob njegovi letošnji 110. obletnici rojstva, se je zgodilo na Hrvaškem in v Sloveniji še pet (glasbenih) prireditev; od tega kar dve operi, poklon, vokalno inštru-mentalni koncert in razstava.
V	Zagrebu poklon in operna predstava HNK: G. Puccini, La Boeme
Zdaj lahko poročamo že o nadaljevanju in sklepu letošnjih 11. Gostičevih dnevov. Ti so se v soboto, 5. marca, preselili na sosednjo Hrvaško, saj je znano, da je Jože - na Hrvaškem tudi Josip Gostič - v letih 1930-37 redno gostoval v zagrebški Operi Hrvaškega narodnega gledališča, bil njen stalni član v letih 1937-60 in potem vse do svoje prerane smrti, leta 1963, spet stalni gost. Ker tudi letos sodeluje v okviru mednarodnega projekta 11. Gostičevih dnevov več hrvaških združenj, se mu je Kulturno društvo Jožeta Gostiča s Homca poklonilo s položitvijo venca na spominsko ploščo v zagrebški Vitezovičevi ulici 6 na zagrebškem Gornjem gradu, kjer je Gostič živel v času svojega stalnega angažmaja v Zagrebu. V imenu Društva prijateljev glasbe zagrebške Opere in Kulturno prosvetnega društva Slovenski dom iz Zagreba sta na priložnostni slovesnosti spregovorila predsednik slednjega Darko Sonc in predsednik slovenskega Kulturnega društva Jožeta Gostiča s Homca Borut Jenko; v delegaciji pa je bila tudi ena od podžupanj Občine Domžale Andreja Pogačnik Jarc. Zvečer je sledila v Operi in baletu HNK Zagreb še zadnja ponovitvena predstava aktualne zagrebške sezone Puccinijeve opere La Boheme, torej ene od opernih del železnega repertoarja, s katero je tudi Gostič več kot
osrečeval številne ljubitelje in svoje privržence, tudi v Zagrebu. V Zagrebu je doživela zadnjo premiero 18. decembra lani in jo je kot zadnjo ponovitev te sezone pred polno zasedenim avditorijem vodstvo HNK v Zagrebu »... posvetilo slavnemu tenoristu Josipu Gostiču.« Gre za sodobno postavitev francosko-italijan-ske gledališke ekipe, v kateri pa eden od treh navedenih pevcev v alternaci-ji, tenorist Nikša Radovanovič v vlogi Rudolfa, še zdaleč ni dosegel našega pevskega asa; pa četudi ga sam nikoli nisem slišal peti v živo. Poleg njega so pod taktirko Josipa Sege peli v solističnem sekstetu še Davor Radič (Marcello), Marko Mimica (Colline), Alen Ruško (Schaunard), Tamara Franetovič Felbinger (Mimi) in Ana Lice (Musetta), pa še zbor, otroški zbor in orkester; lepa predstava, vredna tudi Gostičevega imena.
Consortium musicum z dr. Mirkom Cuderma-nom vsako leto v Gosti-čev spomin
V soboto, 6. marca, pa je v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije pripravil svoj vsakoletni in tradicionalni koncert v okviru Gostičevih dnevov Consortium musicum. S solisti, zborom in orkestrom je izvedel najobsežnejše Haydnovo liturgično delo Mašo v čast preblaženi devici Mariji ali tudi Mašo svete Cecilije. Tradicionalnemu solističnemu pevskemu kvartetu: Theresa Plut - sopran, Elena Dobravec - alt, Dejan Vrbančič - tenor, Janko Volčanšek - bas in Gregor Klančič - orgle se je v šestih stalnih mašnih stavkih: Kyrie, Gloria, Credo, Sanctus, Benedictus in Agnus Dei pridružil še »spiritus agens« omenjenega združenja, zborovodja in dirigent dr. Mirko Cuderman. To je še eden slovenskih protagonistov, ki
together nešs
3. FILMSKI FESTIVAL:
Ljubljana-Domžale marec-april 2010
L nI muzejsko DRUštvo
EŽ ^ I DomžaLe
Projekcije filmov
20.-23. april 2010
Kulturni dom Franca Bernika Domžale
20. 4. 2010, dopoldne
Slovenska kinoteka
20.	in 21.4. 2010, ob 17.30. uri
21.	in 22. 4. 2010, ob 10. uri
Knjižnica Domžale
20., 21., 22. in 23. 4. 2010
Domžalski dom
22.	4. 2010, ob 19. uri
Filmi, ki sta jih ustvarila Nenad Jovičič kot direktor fotografije in prva jugoslovanska režiserka Soja Jovanovič. Skupaj sta upodobila svet junakov srbskega komediografa Branimirja Nušica.
Otvoritev razstave
Voditeljica otvoritve predstavlja avtorico razstave Marijo Barbieri (na desni) in intendantko HNK Ivana pl. Zajca na Reki, Nado Matoševič (na
sredini), ki je odprla razstavo.
v različnih vlogah ni nikoli manjkal vseh enajst let obujanja imena našega Jožeta Gostiča; tudi eden redkih, s katerim je pokojni Jože Gostič še pel na koru ljubljanske Stolnice. Dobro pripravljeni 40-članski mešani pevski zbor ima poleg solistov in orkestra kar pomembno vlogo in dirigent Cuderman je znal in zmogel odlično in izdiferencirano predstaviti to zahtevno Haydnovo delo, delo, ki se pri nas skoraj ne izvaja. To je še ena od vrednosti in poslanstva našega Consortium musicum. Večinoma godalnemu sestavu orkestra so poleg orgel dodani le še po par oboj, fagotov, trobent in timpanov. Lepo zaokroženi koncert je spet privabil polnoštevilno občinstvo in kar je že kar nekaj zadnjih let sinonim za vse njihove prireditve, torej tiste v okviru Consortium musicum in Gostičevih dnevov. To pomeni, da se omenjene slovesnosti še lahko obdrže na naši in mednarodni ravni, sicer včasih kar prebogati glasbeni sceni.
Irena Pogačar s.p.
Ljubljanska 104, Domžale, 01 724 15 00
Predsednik Kulturno-prosvetnega društva Slovenski dom iz Zagreba Darko Šonc govori ob položitvi venca na spominsko ploščo v
Vitezovičevi ulici v Zagrebu.
Finale 2010: na Reki
Zaključili pa smo na Reki, saj so v soboto, 13. marca, v tamkajšnjem HNK Ivana plemenitega Zajca odprli še eno od razstav, posvečenih J. Gostiču (Jože Gostič - tenor), ki jo je pripravila Zagrebčanka Marija Bar-bieri, odprla pa zdajšnja intendantka Opere in baleta HNK na Reki, tudi nam dobro znana dirigentka, Nada Matoševič Oreškovič; nasploh spiritus agens tega sklepnega dejanja. Sama je tudi vodila operno predstavo Italijana Francesca Cileae, Adriana Lecouvreur. Ti so se v organizaciji Kulturnega društva Jožeta Gostiča s Homca, Društva prijateljev glasbe zagrebške Opere, Kulturno prosvetnega društva Slovenski dom, Oper HNK v Zagrebu in na Reki in Opere in baleta SNG v Ljubljani, Občine Domžale, na Reki pa še Ministrstva za zunanje zadeve in evropskih integracij Republike Hrvaške, končali na Reki z otvoritvijo še ene razstave
in operno predstavo, kot spomin na našega in njihovega, torej hrvaškega Josipa Gostiča. Podobno razstavo kot tisto v domžalskem Kulturnem domu Franca Bernika, 28. februarja letos, je tudi to v foyerju Opere HNK Ivana plemenitega Zajca na Reki postavila avtorica Marija Barbieri, odprla pa aktualna intendantka in dirigentka Nada Matoševič Oreškovič. Na razstavi je spet zelo podrobno, tokrat seveda s hrvaškimi podpisi in opremo, z dokumenti oziroma njihovimi kopijami predstavljeno bogato življenje in umetniško delovanje pevca Jožeta alias Josipa Gostiča. Na sedmih panojih prednjačijo fotografije številnih Gostičevih vlog in plakati za »njegove« predstave. Če že zdaj strnemo bogat in raznolik Gostičev pevski repertoar, lahko ugotovimo, da je v letih
od 1929, ko je debutiral v Ljubljani, pa vse do leta 1963, ko je v Ljubljani tudi umrl, odpel 115 tenorskih vlog v 109 opernih in operetnih predstavah, z nešteto ponovitvami 66 skladateljev, kar pomeni Gostičev opus v več kot 30 poustvarjalnih letih doma in po Evropi. Večkrat pa je gostoval tudi na Reki in to v letih 1946 do 1960. Ker je bila ena odmevnih Gostiče-vih vlog v operi Adriana Lecouvreur, italijanskega verističnega skladatelja Francesca Cillee, in jo je kot Mavricij pel ta izraziti dramski tenorist na zagrebški premieri v sezoni 1942/43, je bilo tokratno sodelovanje Hrvatov v okviru letošnjih 11. Gostičevih dne-vov več kot umestno prav s to predstavo. Premiera te je bila na Reki 11. marca letos. Gre torej za povsem svežo predstavo, na njeni tretji ponovitvi, v soboto, 13. marca, pa so se zatorej
omenjene letošnje slovesnosti tudi zaključile. Lepo in odrsko sodobno koncipirano predstavo je na Reki postavil režiser Ozren Prohič, skupaj s preostalo reško odrsko ekipo, glasbena voditeljica oziroma dirigentka pa je bila tudi nam, Slovencem dobro (po)znana Nada Matoševič Oreško-vč, zadnja tri leta tudi intendantka oz. predstojnica Opere HNK Ivana plemenitega Zajca na Reki. Glavne vloge so odpeli in odigrali mehiški tenorist Luis Chapa kot Mavricij - to je tista vloga, po kateri se spominjajo tudi našega Gostiča - sopranistka Vedrana Simič v naslovni vlogi Adriane Lecouvreur, basist Siniša Stork kot princ Bouillonski, altistka Kristina Kolar v vlogi princese Bouillonske, tenorist Sergej Kiseljev v vlogi Abbeja de Chaseuila, baritonist Robert Kolar kot režiser Michonnet in drugi. Sodelovali pa so še zbor in orkester ter člani baleta reške operno-baletne hiše HNK. Relativno zahtevno operno delo v štirih dejanjih, ki je doživelo premiero v milanski Scali leta 1902, je pravzaprav skladateljevo najpomembnejše delo, četudi redko izvajano. Pri nas - v Ljubljani in Mariboru - pa sploh še ne! To kaže samo še eno od nižišč slovenske operno-glasbene reprodukcije zadnjih desetletij. Morda je pa tudi nekaj v tem, da po besedah slavnega dirigenta Karla Böhma »(...) takega pevca ni več«, ali kot je mimogrede omenila Marija Barbieri, »(...) da se na sto tenoristov rodita komaj dva taka, dramskega kova, kot je bil Josip Gostič«. Vivat/Naj živi Jože Gostič, 2011!
Franc Križnar
V SPOMIN
Poznali smo Anico Gladek
Kdo še ni slišal za Anico Gladek. Bila je napovedovalka na RTV Slovenija in njen značilni, prijetni, žametni glas nas je božal iz radijskih sprejemnikov dolgo vrsto let. Po upokojitvi se je pridružila LIPI, Univerzi za tre tj e življ enj sko ob d obj e v Domžalah. Najprej kot študentka angleščine, nato tudi kot članica našega Literarnega krožka. Nekaj let je vodila krožek Lepega in pravilnega govorjenja. Lepoto rodnega jezika in svoje ogromno znanje z jezikovnega področja je velikodušno delila z nami. Pomagala je ustanoviti in dve leti v LIPI tudi vodila krožek Beremo z Manco Košir. Med nami, v družbi navdušenih ljubiteljskih poetov in piscev, je bila srečna. Najprej plaho, potem vedno močneje, so vrele iz nje pesmi o času, minevanju, mami, ljubezni, morju ... Tudi kakšna krajša proza vmes. Leta 2007 je v samozaložbi izdala svojo prvo samostojno pesniško zbirko Misli vasujejo. Redno je objavljala v zbornikih LIPE. Svoje pesmi je večkrat prebirala na Radiu Slovenija, v oddaji Literarni nokturno, za pesmi, poslani na literarni natečaj v Terme Snovik, pa je dve leti zapored prejela nagrado.
Anica Gladek je nastopala na predstavitvah Lipinih zbornikov in na literarnih srečanjih, sprva le s plemenitim branjem proze in poezije različnih avtorjev, kasneje seveda tudi svojih pesmi. Za zaključne izlete in potepanja LIPE po Sloveniji je z veseljem pripravljala kulturne nastope. Pripravila in prebrala je tekst o naših pesnikih in pisateljih, ki so bili povezani s kraji, ki smo jih obiskali, poleg tega pa tudi povezovala
nastope ostalih članic literarnega krožka. Skupaj smo mnogokrat nastopale tudi po domovih za starejše občane, v Domžalah, Kamniku, Mengšu, Gornjem Gradu, na Zbi-ljah, celo v hotelu Delfin v Izoli. S poezijo in petjem smo starejšim ljudem popestrili dolgočasne dneve in jih razvedrili. Skoraj vse njene pesmi so se nas dotaknile, všeč pa so nam bile tudi njene odkritosrčne kritike, ki so velikokrat izzvenele kot prava poezija. Dopolnjevali smo se in ple-menitili drug drugega. Zadnje leto se je odmaknila. Posvetila se je družini, svojim dragim, domu in svojemu koščku morja, kot je imenovala Izolo. Kot bi slutila. Mi smo jo le pogrešali, slutili ničesar. Kot strela z jasnega modrega neba nas je zadela vest, da je v petek, 12. marca, na gregorjevo, ko se ptički ženijo in se vrže luč v vodo, njena luč ugasnila.
Na strani 63 svoje zbirke je zapisala:
Bele stene, bele rjuhe, bela blazina. Na njej oči
zazrte v belo svetlobo. Na ustih kot luč svetal smehljaj in kakor dih rahle besede: »Vem, ne bom učakala pomladi, pomembno je le to, da smo se imeli radi.«
Pomladi ni učakala, a imeli smo se resnično radi. S svojim toplim glasom in pesmimi je z nami danes in bo vedno.
Zlatka Levstek Literarni krožek LIPE
Občina Domžale
ffe
«liri) knjižnica
j	DOMŽALE
■faSfe n >"gl<<
www.frizeraj.si info@frizeraj.si
dijak tretjega letnika išče modele za striženje
KULTURNO DRUSTVO GROBLJE
Razstava likovnih del in pohodnih palic
Človek navadno sanja vse svoje življenje ter si največkrat potihem želi, da bi se mu sanje uresničile. Tudi gospa Joži Anžin, rojena 1951 v Domžalah, ki z družino živi v Spodnjih Jaršah, je sanjala. O slikanju, risanju, motivih, umetniških delih. Že kot mlado dekle se je priključila Likovnemu društvu Petra Lobode ter pod vodstvom akademskega slikarja Danijela Fuggerja slikala. A ne dolgo. Poročila se je, prišla je skrb za družino, minila so leta, želja po likovnem ustvarjanju pa je tlela v njej in po upokojitvi je naredila prvi korak, ki jo je pripeljal do razstave v Kulturnem domu Groblje. Društvo Lipa, Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale, je postala del njenih uresničenih sanj o slikanju in risanju. Mentorica, dipl. slikarka Marija Mojca Vilar, pa njena prijateljica in usmerjevalka. V likovnem krožku je, kot pravi sama: »spoznala čudovite ljudi, sorodne duše, ki me neizmerno bogatijo in ki so pravi prijatelji ...« Minila so tri
ustvarjalna leta, v katerih so nastajale pokrajine, posebej rada slika Bohinj in okolico, portreti, čudovita tihožitja, konji, tudi moderne umetniške slike, predvsem pa je bilo to obdobje, v katerem je ljubiteljica slikarstva, kot se sama imenuje Joži Anžin, iskala in tudi našla čudovite trenutke likovnega sveta in v njih tudi svoj in naš skupen svet. Ker bi rada svoje veselje, ki ga občuti ob slikanju, delila z drugimi, je sredi marca v Kulturnem domu Groblje, v okviru Kulturnega društva Groblje, pripravila razstavo. Slovesno odprtje so obogatile Ljudske pevke Predice, sorodnika glasbenika - saksofonist Juš in flavtistka Tinkara - ter slikarka Mojca Vilar z izbranimi besedami o umetniškem ustvarjanju. Gospa Joži se je razveselila 11 sošolk in sošolca iz Lipe, ki so jo presenetili s rožami in albumom, pa tudi slikarke Tatjane Žmavc z lectovim srcem. Vesela je bila tudi obiska župana Tonija Dragarja in podžupanje Andreje Pogačnik Jarc, Pavla Pevca z Javnega sklada RS kul-
turnih dejavnosti, Območne izpostave Domžale, ter drugih prijateljev in znancev, ki so v knjigo spominov zapisali številne besede občudovanja razstavljenih umetniških del, ki jih je slikarka namenila tudi življenjskemu jubileju moža Franca. Ob umetniških delih Joži Anžin pa si do 28. marca 2010 v Kulturnem domu Groblje lahko ogledate tudi unikatne pohodne palice. Izdeluje jih Jurij Vulkan, Jožin oče, ki ga Domžalčani zelo dobro poznamo iz časov, ko sta z ženo več kot 100-krat prehodila domžalsko spominsko pot ter tudi na njej nabirala tanjše zavite veje različnih dreves. Te je Gospod Jurij Vulkan olupil, vložil v poseben
ANDREJ JANZA, DOMŽALSKI SLIKAR, RAZSTAVLJA V GALERIJI MAJOLKA V KAMNIKU
Sestavljanka malih korakov
velikega človeka
Umetniški vzpon Andreja Janže, 55-le-tnega Domžalčana, ki kot samorastnik razstavlja svoja dela tako doma kot v tujini, je pravzaprav sestavljanka malih korakov velikega človeka, ki s svojimi deli prispeva k širjenju kulturnega in umetniškega vrednotenja, je v prijazno povabilo na odprtje razstave likovnih del Andreja Janže v kamniški galeriji Majolka zapisala Karmen Verdonik. Obiskovalci, med njimi je bilo največ domžalskih prijateljev umetnika Andreja Janže, smo si lahko ogledali umetniška dela, na katerih se umetnik
ŠTUDENTSKI KLUB DOMŽALE
Najboljši DNB DJ-ji slovenske glasbene scene spet pri nas Drum" n bass kišta z RDYO DJ" s
In spet so prišli, da popeljejo naša telesa in duše do ekstrema. Boben in bas večer se obeta prav kmalu in prav pred tvojimi vrati. V sklopu glasbenih klubskih kišt tokrat prihajajo najboljši v svojem poslu. Za gramofoni bodo tako RDYO DJ, v postavi: JAMirko, KoLTeK, Massimo. Večer elektronske glasbe, ki smo ga končno le dočakali!
Boben in bas poslastica za vsak študentski žep se bo zgodila v petek, 2. aprila v kamniški Kotlovnici, s pričet-kom ob 21. uri in bo trajala do poznih jutranjih ur. Pozibavanje v elektronskih ritmih bo spet prebudilo lepe spomine na zadnje letošnje Kopalkanje, ko so prav ti trije čarodeji vinilk ustvarili nepozabno vzdušje. Zagoto-
predstavlja predvsem z umetniškimi predstavitvami konj, o čemer smo lahko prebrali: Človek in konj sta vtkana simbioza duhovne izmenjave, upodobljene na številnih portretih Andreja Janže - naj gre za risbo, kip ali iz lesa izrezljano lutko. Bolj kot k umetniški zakonitosti posameznih tehnik velikih mojstrov likovne umetnosti se Andrej nagiba k branju sporočila avtorja, ki ga ta interpretira gledalcu. Na njegovo likovno izražanje sta močno vplivala Rembrandt in Rubens, ki po njegovem mnenju s svojimi deli izražata tisti dve
vrsti prvinskega izraza, ki človeka napolni s svetlobo.
O življenjski poti Domžalčana Andreja Janže je govorila Vera Vojska, ki je med drugim povedala, da je življenjska usoda dala umetniku prepoznavnost, ustvarjalnost, priložnost za umetnost, ki jo nekateri čakajo vse življenje, pa je nikoli ne dočakajo. Ustvarjalno delo Andreja Janža postavlja med nagrajence usode, ga uvršča med likovnike, ki s kakovostjo že danes obeležujejo svojo navzočnost na domžalskem in drugem kulturnem prostoru našega časa, tudi v tujini, saj je pred kratkim razstavljal tudi na Dunaju.
Umetniška dela Andreja Janže ponujajo čustva in občutja, ponujajo bolečino in radost, ki jo slikar izraža s svojimi deli, tudi z razstavo motivov konj, ki so obiskovalce vsak po svoje očarali in znova potrdili, da slikar nikdar ne skriva čustev. Ko se v njegovi duši prebudi kreativnost, nastajajo umetnine, ki pričajo o ustvarjalnem duhu tega Dom-žalčana, ki ni le slikar, temveč je tudi kipar, umetnik, katerega zatočišče je narava, v kateri išče priložnosti za svojo ustvarjalnost in jo ima rad. Andrej Janža je po rodu Domžalčan, rojen z velikim talentom za risanje, ki ga je skušal obogatiti z obiskovanjem
vo bo tako tudi zdaj! Zato ne manjkaj, obišči stran www.studentski-klub. si in se opremi še z vsemi ostalimi informacijami. Kot na primer, da te spet po dogodku tudi brezplačno in varno pripeljemo domov.
Se vidimo na DNB klubski kišti!
Ana Strnad ŠKD
*KAVITACIJA - nekirurška liposukcija
(trebuh, boki, zadnjica...) osupljivi rezultati že po prvem tretmaju
*ULTRASONIQ - nekirurški lifting obraza, specijalne nege za vse tipe kože, s pomočjo kromoterapije in ultrazvoka
*PREOBLIKOVANJE INRAZSTRUPLJANJE telesa z montičeli blatom termalno blato visoke kakovosti
*HUJŠANJE IN ANTICELULITNITRETMAJI s preparati za nego telesa kozmetike COMFORT-ZONE
*ALESSANDRO gelirani nohti
*MASAŽE
*PEDIKURA
*DEPILACIJA


VRSTA JUBILEJEV KULTURNIH DRUŠTEV TUDI LETOS
Iskrene čestitke jubilantom
raven kolup in ko so se zravnale, naredil palice, jim pritaknil še ročaje, nekaj posebnega pa so tudi palice, ki jih obija srebot. Tako je izdelal več kot 300 pohodnih palic, eno je poklonil tudi Milanu Kučanu. Gospod Jurij je sedaj oskrbovanec Doma upokojencev Domžale in rad pohvali prijazno osebje.
Gospe Joži in njenemu očetu Juriju Vulkanu iskrene čestitke za razstavo. Prepričana sem, da smo vsi, ki smo si razstavo ogledali, občutili ne malo, temveč veliko veselja, ki ga slikarka občuti ob slikanju, njen oče pa ob izdelovanju pohodnih palic.
Vera
Leto 2010 je bilo za ljubiteljsko kulturo v naši občini slavnostno leto: odmevni so bili koncerti Godbe Domžale ob 125-letnici, kot vedno spektakularne prireditve v Škocja-nu ob 60-letnici Kulturnega društva Miran Jarc, pregled izredno zanimive dejavnosti Foto, kino in video kluba Mavrica ob 40-letnici, enako častitljiv jubilej je praznoval tudi Ženski pevski zbor Stane Habe Društva upokojencev Domžale. Izšla pa je tudi prva knjiga v naši občini, ki je v celoti namenjena predstavitvi ljubiteljske kulture. Profesor doktor Miroslav Stiplovšek in Tadeja Capuder sta napisala knjigo Kulturna društva v domžalski občini 1884-2009.
Izjemno zanimiva pa je bila tudi razstava z enakim naslovom kot knjiga, ki je na 27 panojih in več vitrinah pokazala po krajih v Občini Domžale razporejeno obsežno fotografsko, knjižno in časopisno gradivo o dejavnosti kulturnih društev. Tudi s to razstavo, ki sta jo pripravila prof.
dr. Miroslav Stiplovšek in oblikovalec akad. kipar Roman Kos, in je bila nato prenesena še v Knjižnico Domžale ter obogatena z literaturo o ljubiteljskih kulturnih društvih iz domoznanske zbirke, je bila več kot dostojno obeležena 125. obletnica delovanja kulturnih društev. Letošnje leto pa proslavlja Moški pevski zbor Janez Cerar DU Domžale 50. obletnico, Moški pevski zbor Radomlje 40. obletnico, Ljudske pevke KD Domžale 30. obletnico delovanja, KD Mlin Radomlje pa 15. obletnico delovanja. Simfonični orkester Domžale-Kamnik bo izvedel 40. novoletni koncert, JSKD OI Domžale pa 50. območno srečanje odraslih pevskih zborov. Število jubilantov pa ni tako presenetljivo ob dejstvu, da trenutno deluje v Občini Domžale 41 skupin v 28 društvih, ki so povezana v Zvezo kulturnih društev Občine Domžale.
Pavel Pevec
tajnik ZKDD
Sorbone v Franciji, vseskozi pa je delal in se sam preživljal. Skušal si je pridobiti tudi formalno izobrazbo in njegov poskus vpisati se na akademijo, ki mu je uspel v prvem poskusu, je še ena potrditev njegovega talenta. Toda formalna izobrazba umetniku, kot je Andrej Janža, ni potrebna. On je umetnik, ki mu je ustvarjalnost dana. Slikal je in risal, včasih tudi za preživetje, zato bi veliko njegovih del našli po domžalskih domovih, kjer se morda lastniki še ne zavedajo, kakšne dragocenosti visijo po njihovih stenah.
Ob koncu je slikarju Andreju Janžu za razstavo čestitala in mu zaželela v življenju veliko dobrega. Odprtje razstave so popestrili Janževi prijatelji -glasbeniki iz skupine Kontrabant, ki so ob tem obujali spomine na skupna domžalska druženja. Ob tem zapišimo še, da vas najemnica Mojca Šenk vabi, da se ustavite v Galeriji Majolka v Kamniku, Maistrova 11, ter med številnimi izdelki slovenske domače in umetne obrti ter drugimi čudovitimi darili, ki izražajo drugačnost, ustvarjalnost in izvirnost, najdete kaj posebnega zase ali darilo za prijatelja, znanca. Dobrodošli!
Bojana
Projekt Učenje za življenje Center za socialno delo Domžale, Ljubljanska c. 70, Domžale
Tel: 01/724-63-87, mobi: 031/302-217 e-mail: ucenje.za.zivljenje@gmail.com
Veselimo se z otroki
Učenje za življenje je projekt, ki poteka na Centru za socialno delo Domžale - nekaj informacij o njem boste našli tudi na spletnih straneh: www.csd-domzale.com. Projekt je namenjen otrokom in mladostnikom z različnimi življenjskimi zgodbami, ki jih nosijo s seboj. Preko projekta strokovni delavci in prostovoljci organiziramo različna srečevanja, izlete, pohode, igre, ustvarjalne delavnice in še marsikaj.
Decembra nas je razveselil klovn Žare, ki je velikemu številu otrok polepšal popoldan. Obiskal nas je tudi Božiček in seveda prinesel darila, kar je otroke še bolj navdušilo. Prireditev je potekala v Domžalskem domu. Pri njeni izvedbi so nam pomagali naši zvesti prostovoljci in sponzorji ter Občina Domžale, ki nam vsako leto nameni sredstva za projekt, brez katerih tega ne bi mogli izvajati. Iskrena hvala vsem!
Otroci in mladostniki, ki pridejo k nam na delavnice, so zelo navdušeni in vsakič je drugače. Delavnice izvajamo tako med šolskim letom kot tudi med poletnimi počitnicami. V preteklih mesecih smo se v času delavnic odpravili na drsanje, izdelovali smo čestitke, za pusta pa smo naredili pestro izbiro mask, v čemer so uživali tudi najmlajši. Najbolj pa so se razveselili krofov. Ko smo izdelovali maske, sta otrokom delala družbo Pika Nogavička in Charlie Chaplin, ki sta tudi vodila delavnico. Ustvarili smo vzdušje, kakršnega zmoreta ustvariti le Pika in Chaplin. Otroci so oba poznali že od prej, saj smo se tudi s slednjim že srečali, ko smo si ogledali njegov film z naslovom Deček. Včasih delavnice potekajo tudi tako, da se z otroki pogovarjamo o temah, ki so jim blizu in o katerih se ne govori prav pogosto (govorili smo o solidarnosti, prijateljstvu, skrbi zase in za druge ...). Tako da skupaj razmišljamo in se na ta način tudi spoznavamo, kar je za vse nas zelo pomembno. Otroci in mladostniki se delavnic radi udeležijo in se pogovarjajo - to jim veliko pomeni, s tem pa razvijajo tudi
socialne veščine in spoznavajo nove stvari.
Delavnice so namenjene predvsem temu, da si otroci in mladostniki upajo spregovoriti s sovrstniki in z nami, saj ljudje prav skozi pogovore spoznavamo svet in odkrivamo stvari, ki si jih morda prej nismo niti predstavljali - bodisi zaradi zadržanosti ali strahu pred nečem. Z našimi srečevanji vsi skupaj pridobivamo veliko novih izkušenj. Januarja smo se na primer odpravili drsat. Nekateri pred tem še nikoli niso drsali in si niso upali na led, ker so bili prepričani, da tega ne zmorejo. Ko pa so zbrali pogum in se postavili na drsalke, smo imeli majhen problem-ček, namreč, kako jih spraviti domov, saj bi otroci radi še ostali. V veliko veselje nam je, da otroke spodbujamo k temu, da nekaj zmorejo. Toda spremembe se ne dogajajo le v otrocih in mladostnikih, temveč se dogajajo tudi pri nas, ki delamo z njimi. Otroci so lahko povod za to, da tudi odrasli začnemo razmišljati drugače in se začnemo zavedati, da v resnici ne vemo vsega, kar naj bi o njih domnevno vedeli.
To razmišljanje je ponujeno v razmislek staršem, učiteljem ali komur koli, ki ga bo voljan prebrati. Otroci so zelo občutljiva bitja in tudi oni pogosto nosijo s seboj veliko bremen, ki nikakor niso lahka. Ko otroci spoznavajo svet, smo odrasli za njih zelo pomembni. Tega bi se morali zavedati in biti na to pozorni, kadar se srečujemo z njimi. Zato je pomembno, da z otroki gradite odnose na nežen in zaupljiv način - tako kot je to zmogel tudi veliki ustvarjalec filmov Charlie Chaplin. Če se sprašujete, kako z njimi preživeti čas v prijetnem druženju, vam priporočamo, da si skupaj ogledate kak Chaplinov film in se nato pogovarjate. Otroci ga prav gotovo že poznajo in lahko ste prepričani, da ga ne poznajo po naključju.
Marina Ostrogovic, izvajalka projekta
Marko Štempihar, prostovoljec
KLANE d.o. o.
Notranja in vhodna vrata Strešna in vertikalna okna Parketi, kljuke, police
Klimatske naprave »strokovna montaža«
KLANE d.o.o.
Kajuhova 15 1235 Radomlje
051/313-098 www.klane.si
FOTOGRAFSKA RAZSTAVA
- naslovom
OD POMLADI	^LADI
Avtor razstave g. |unei Kosmač
\ srvdb, 21 4.20ÜJ ob 19:00, V pmrtM-lh i ■. iit ■-.■ r,........
■ lirAHL'JLh ■	nnM	JL^
rt ■	yLfll J.hMh	Ml 17 ■-■■ I - ■ ■■ ■	"q" Q ; m i
.	Teiflm^MI^'i	1—■ gi- ■ j
Kozmetični salon LOTOS, Pelechova ulica 18, (nasproti LIP Radomlje, za knjigarno Lipa), 1235Radomlje, gsm: 040 466 579
18
iz naših vrtcev in šol
Negovanje medgeneracijskega sodelovanja in odnosov
Mnogi izmed nas smo veseli, da rastemo v sožitju z dedki in babicami v razširjeni družini. Babica ali dedek sta običajno tista, ki priskočita na pomoč, ki pocrkljata in prisluhneta, ko mama in oče nimata časa. Včasih babi ali dedi prideta po svojega vnuka tudi v vrtec.
Se pa zgodi, da babica in dedek prideta v vrtec na obisk. A to ni čisto navaden obisk. Obisk je načrtovan z namenom,da se ob prijetnem druženju poglabljajo vezi med generacijami, da se od babic in dedkov izve, kaj zanimivega počnejo in kakšno je bilo njihovo otroštvo. Svojim vnukom in njihovim prijateljem v vrtcu prikažejo zanimiv hobi, poklic ali pa kakšno drugo poučno vsebino. Otroci skozi pripovedovanje in lastno aktivnost izvedo, kako so se igrali nekoč, kakšne igrače so imeli,kaj so jedli in kako so ob večerih otroke spravljali spat. V vrtcu Krtek z različnimi oblikami druženj bogatimo in negujemo t.i. medgeneracijske odnose. Vse vsebine so prepletene skozi projekt, kjer želimo v dogajanje v vrtcu vključiti več generacij. Ljudje, s katerimi navežemo stik, nam radi prisluhnejo in pripravijo zanimive delavnice za vse otroke v vrtcu.
Otroci pri tem dobijo izkušnjo o minljivosti dogodkov in časa. Obenem pa se krepi spoštovanje do starejših lju-
di in zavedanje, da vsi ljudje pripadamo skupnosti, da smo pomembni in da si je treba med seboj pomagati, si prisluhniti in med seboj sodelovati.
Malčki iz Krtka smo veseli in hvaležni vsem dedkom babicam, očkom in mamicam, da delijo z nami tisto,kar bogati njihovo življenje.
Andreja Matkovič Vrtec Domžale Enota Krtek
Pohvalno sodelovanje staršev z vrtcem Urša
Projekti so v našem vrtcu so prisotni že vrsto let in še posebej pohvalno je sodelovanje staršev že pri najmlajših skupinah.
V februarju smo vse skupine sodelovale pri projektu »NASE ROKE - VAŠE ROKE«.
Starši doma skupaj z otroki naredijo
izdelek po lastni zamisli , okvirno temo pa določimo že na roditeljskem sestanku v začetku šolskega leta.
Ob kulturnem prazniku smo na vhodu pripravili razstavo, na katero so bili najbolj ponosni prav naši najmlajši otroci!
Moja babica in dedek na obisku v vrtcu
Čaroben zimski dan ... okolico prekriva sneg in v zraku je še vedno čutiti mraz, čeprav smo že pošteno zakorakali v novo let. Najmlajši člani iz Vrtca Urša v Domžalah smo ob glasbi z naslovom Bela snežinka v mrzlem času ogreli srčke naših dedkov in babic. Navdušenje ob končanem plesu so pokazali z dolgim aplavzom. Otroci so presenetili vse okrog sebe. Babičini spomini je projekt, ki je v vrtcu prisoten že mnogo let, zato smo temu projektu in skupnemu snidenju dodali še del nas. Dedki so z že pripravljenim materialom izdelali ptičji hišici in jo ob koncu tudi z živimi barvami pobarvali. Poseben poudarek smo namenili poslušanju ptičjega petja, opazovanju narave, v snegu pa poiskali sledi in stopinje nam znanih živali itd.
Med tem časom so babice kuhale in pripravljale pogačice za ptičke. Pri delu pa so jim pomagali vnuki in vnukinje. Bilo jih je prijetno opazovati, ko so jim pripovedovale, kaj delajo.
Po debeli uri druženja smo prostor pripravili za pogostitev s sokom in sladkimi piškoti, katerim so se hitro pri-
Vrtec Dominik Savio v mesecu februarju
Medtem ko se je večina odraslih pritoževala nad obilico snega, smo se ga otroci iz vrtca Dominik Savio razveselili, dodobra izkoristili in neizmerno uživali v njem. Tako smo vsak dan preživeli na vrtčevskem dvorišču, kjer smo se kepali, se preizkušali v gradnji iglujev, izdelovali predore in tunele za avtomobilčke, Sončki in Lučke so postavili snežaka, kmalu je zrasel še eden od Zvončkov. Sončki in Lučke smo imeli skoraj vsak četrtek športni dan, odšli smo se dričat k igralom pri Ten tenu.
V	začetku meseca smo praznovali svečnico, ko sta Marija in Jožef darovala Jezusa v templju, v našem vrtcu pa je zagorela svečka za vsakega otroka.
Nismo pozabili niti na slovenski kulturni praznik, saj smo si izdelali zastave. Zvončki so celo risali Prešernov portret in Lučke so se preizkušale, kako je biti pesnik. Slovenske ljudske pesmi nam je ob kitari predstavila nasmejana, prijazna babica Silva Kosec.
V	naši razigranosti, kljub temu, da so bili počitnice, nismo pozabili niti na pustno rajanje in se tako oblekli v princeske, gusarje, čebelice ... A kaj hitro je bilo potrebno sneti maske iz obrazov, saj je bila tu pepelnica. Posuli smo se s pepelom in se pričeli pripravljati na Jezusovo trpljenje in največji čudež - Jezusovo vstajenje, veliko noč.
OS JURIJ VEGA MORAVČE
Regijski
otroški
parlament
»Naj otroški parlament živi še dolgo, doživi še veliko jubilejev in odličnih sporočil otrok, pa tudi odrasli naj jih slišijo.« To sta v lični publikaciji, ki jo je izdala Osnovna šola Jurija Vega Moravče, gostiteljica medobčinskega in regijskega otroškega parlamenta, zapisali Bernarda Mal in Vanja Smid, mentorici in koordi-natorki za otroški parlament. Tudi regijski otroški parlament na temo Diskriminacija, stereotipi in rasizem je prinesel vrsto konkretnih predlogov, pobud in mnenj, za katera mladi parlamentarci upajo, da jih bodo ob pomoči odraslih tudi uresničili.
Pri organizaciji regijskega parlamenta je sodelovala Zveza prijateljev mladine Domžale, udeležili pa sta se ga tudi Petra Zega, strokovna sodelavka za otroške parlamente ZPM Slovenija, ter Ema Skrjanc-Ogorevc, predsednica domžalske ZPM. Mladi so se razveselili tudi pozdravnih besed ravnateljice OS Jurij Vega Moravče, Nuše Pohlin
Schwarzbartl, in Martina Rebolja, župana Občine Moravče. Po predstavitvi Občine Moravče in domače osnovne šole smo prisluhnili mladim parlamentarcem iz celotne regije, ki so strnjeno poročali o svojih pripravah na regijski parlament, razpravo pa sta predvsem spodbudili Rozala Novak in Polona Mal s svojimi življenjskimi izkušnjami s področja diskriminacije in stereotipov. V razpravi smo slišali veliko mnenj, pobud, pa tudi praktičnih izkušenj in predlogov, kako bi bilo mogoče posamezne probleme razrešiti ter izkoristiti vse možnosti in priložnosti na tem področju. Mladi so ugotavljali, da so diskriminacija, stereotipi in rasizem del našega vsakdana, da jih moramo upoštevati ter ob spoznavanju drugačnosti ne ogrožati drugih, temveč jih obravnavati kot posameznika z vsemi njegovimi lastnostmi, ga spoštovati in, če je potrebno, mu tudi pomagati. Mladi so iz lastnih izkušenj opozarjali na probleme, poudarjali, da ne pričakujejo hitrih sprememb, vendar je poti do premagovanja negativnih odnosov potrebno začeti iskati takoj. Njihova mnenja so se dotikala
vloge posameznika, ki lahko veliko stori sam, pa tudi vloge družine in šole, potreb po pogovorih in krepitvi medsebojnih odnosov, za kar velikokrat zmanjka časa, včasih pa tudi volje, da bi človeka najprej celovito spoznali, nato pa si o njem ustvarili mnenje.
Ne bojmo se drugačnosti, naredimo vse, da nas bo bogatila, smo večkrat slišali v razpravah, kjer so nas predstavniki 42 osnovnih šol iz več kot 10 občin presenečali s svojimi odličnimi nastopi, razpravami brez listkov v rokah, predvsem pa z resnimi presojami in voljo, da na tem področju spremenijo vse, kar sami lahko spremenijo, pričakujejo pa tudi pomoč odraslih. Gostitelji, Osnovna šola Jurij Vega Moravče, ki so posredovali stališča 20. regijskega parlamenta, so se tudi tokrat izkazali na vseh področjih — s poročili, sodelovanjem v razpravi, prijetnim kulturnim programom, pogostitvijo, pa tudi s spominskimi darili, ki bodo vse udeležence še dolgo spominjali na njihovo prijetno sodelovanje na regijskem otroškem parlamentu v Moravčah.
Vera
UČENCI IZ OS RODICA
Sli smo na obisk v Brčko!
Staršem, ki so sodelovali pri projektu se še enkrat zahvaljujemo za sodelovanje in jih vabimo tudi k ostalim aktivnostim, ki jih pripravljamo v vrtcu Urša.
Za vhod 1. pripravila vzgojiteljica svetovalka Fani Močnik
Poln avtobus učencev se nas je skupaj s spremljevalci odpravilo na obisk k vrstnikom iz IV. Osnovne šole Brčko. Oni so bili pri nas novembra lani, sedaj pa smo mi spoznali, kje in kako oni živijo. Obe izmenjavi sta bili del skupnega projekta, v katerem smo opazovali svet okoli sebe in povedali, kaj si o njem mislimo.
Nedelja, 7. marec
V Brčko smo prispeli pozno popoldne in tam so nas že čakali naši gostitelji. Odpeljali so nas domov, kjer smo se namestili. Zvečer smo odšli na festival Otroška domišljija zmore vse, kjer so nastopali mladi pevci in plesalci iz Brčkega, Sarajeva in drugih mest Bosne in Hercegovine. Po festivalu smo odšli še na sprehod po mestu.
Ponedeljek, 8. marec
Naslednji dan smo imeli delavnice. Ustvarjali smo v novinarski, kulinarični, fotografski in likovni delavnici. V novinarski delavnici smo pripravili radijsko oddajo za lokalno RTV-posta-jo, v njej smo govorili o prijateljstvu, o vzornikih in o modi. V kulinarični delavnici so pripravili bosanske sladi-
ce tufahije. Fotografi smo fotografirali mesto z različnih zornih kotov: nekateri smo iskali detajle, drugi primere lepe arhitekture, tretji pa manj lepe stvari v mestu. V likovni delavnici so mladi narisali tisto, kar jih osrečuje. Zvečer smo šli na koncert ob desetletnici^ vlade distrikta Brčko. Nastopala sta Željko Joksimovič in Jelena To-
Torek, 9. marec
V torek smo se zapeljali na tržnico Arizona in se na avtobus vrnili s polnimi vrečkami nakupljenih stvari. Potem smo se odpeljali v Gradačac, kjer
smo si ogledali muzej in utrdbo. Bili smo že zelo lačni, zato smo se odpeljali še v bližnjo restavracijo na pico in čevapčiče. Ko smo se še malo spočili, smo odšli v diskoteko, ki so jo odprli posebej za nas in se naučili osnovnih korakov rokenrola.
Sreda, 10. marec
Zadnji dan smo se zbrali v hotelu ter tam predstavili svoje delo in izdelke, nato pa smo se posladkali s sladico, ki so jo pripravili učenci v kulinarični delavnici prejšnji dan. Kmalu je napočil čas, da se poslovimo. Slovo je bilo zelo težko in potočili smo kar veliko solz, saj so se med temi dnevi prijateljske vezi še bolj okrepile. Zdaj upamo, da se bomo naslednje leto spet srečali.
Ana Lamberšek, Meta Plaznik in Maša Marija Vrtačnik
Skupaj smo zapeli pesem Otroci sveta.
družili predvsem otroci, bil pa je to tudi čas za druženje in pogovor, fotografiranje otrok in končnih izdelkov! Za konec le skromna misel:
Bogastvo v otrokovi družini gotovo pomenijo babice in dedki, ki do svojih vnukov gojijo poseben odnos in jih vodijo ter spremljajo v širni svet!
Vzgojiteljica Andreja Ropotar Jagodic Vrtec Urša Domžale
v
OŠ Preserje pri Radomljah: Pasavček nas je obiskal
V četrtek, 25. februarja 2010, je šolo OŠ Preserje pri Radomljah obiskal Pasavček.
Vse se je začelo ob 9. uri zjutraj, ko sta v šolo prišli dve skupini iz vrtca Mlinček, ki smo jih povabili k sodelovanju v projektu. Otokom vrtca so sledili prvošolci naše šole. Žiga, Maša in Nina so otrokom demonstrirali pravilno pripenjanje v otroški varnostni sedež (OVS). Otroci so se stehtali na tehtnicah, ki prikazujejo našo težo v primeru trka z avtomobilom pri različnih hitrostih. Po uvodnem delu je otroke poz-
dravil Pasavček, katerega so bili vsi zelo veseli. Medtem ko so se otroci tehtali, pripenjali v OVS, so se drugi stisnili k Pasavčku. Vsi prvošolčki so Pasavčku pripravili krajšo točko (de-klamacijo, ples, risbice). Na ta obisk Pasavčka so se otroci še posebej pripravili, z učiteljicami in mentorjema so se pogovarjali o prometu, pravilni uporabi varnostnega pasu in otroškega varnostnega sedeža, izdelali so Eko-Pasavčka iz zamaškov, izdelovali Pasavčka kopitljačka, beležili pripetost na kartonček pri jutranjem krogu ...
Dan nam je prehitro minil. Pasavček naj nas spremlja na vsaki vožnji; saj veste kaj nam sporoča: »Red je vedno pas pripet!«
Tudi letos bomo z učenci — prometniki ponovno preverili pripetost z varnostnim pasom in uporabo OVS pri prihodu in odhodu otrok v vrtec Mlinček in OŠ Preserje pri Radomljah.
Uroš Križanič in Mateja Szillich Debevec,
Mentorja projekta Varna pot in projekta Pasavček
Obiskal nas je duhovnik Marko Čižman in nam pokazal, kako se pripravimo na Jezusov obisk (pripravimo mizo in vse potrebno na njo, se lepo oblečemo ...). V našem srečanju z Markom ni manjkalo pesmi niti prostega klepeta in smeha.
Za pestrost meseca februarja se zahvaljujemo vsem gostom, ki so nam na svoj način predstavili slovensko ljudsko tradicijo.
V. S.
Ponosne na svoj kraj in uspeh
Učenke 7. razreda OŠ Rodica: Lea, Laura, Lara, Maša,Urša,Tinkara, Meta in Maruša zelo rade odkrivamo skrivnostno preteklost svojega domačega kraja. Tako so nas naše mentorice Ana Medved, Vilma Vrtačnik - Merčun ter Katarina Škofic, vsaka s svojim
strokovnim pristopom, navdušile za raziskovanje ene najstarejših hiš v Sloveniji - Kofutnikove domačije, za katero je naša šola Zavodu RS za varstvo kulturne dediščine Kranj že pred leti predlagala, da jo zaščiti kot kulturni spomenik.
Domačija leži nasproti župnišča v Srednjih Jaršah. Hiše se s ceste sploh ne vidi, saj je kar pol metra pod njenim nivojem. Stanovanjski del hiše je večinoma iz lesa. Zidana je le v predelu peči in črne kuhinje. Pod skupno streho so združeni stanovanjski in gospodarski prostori.
Hišo so zgradili pred približno 400 leti. Njenih lastnikov je bilo več. V različnih virih smo našle različne podatke, med njimi tudi to, da se je domačija včasih imenovala »Pri Mačkovih«, saj sta bila njena lastnika Mica in Jernej Maček, kasneje pa se je preimenovala v
Kofutnikovo domačijo. Danes je njen lastnik Lovrenc Giovaneli, ki nam je pokazal prave zanimivosti hiše in o njih tudi marsikaj povedal. Še danes v njej lahko vidimo vežo, črno kuhinjo in kamro.
Vse te ugotovitve in še več smo zapisale v svoji raziskovalni nalogi z naslovom Kofutnikova domačija, s katero smo se udeležile tekmovanja Turizmu pomaga lastna glava. 2. marca pa smo se z nalogo predstavile na turistični tržnici, ki je bila organizirana v enem izmed nakupovalnih središč v Ljubljani. Tržnica, katere tema je bila Moj kraj - moj ponos, je med obiskovalci zbudila veliko zanimanja, saj je bila zelo dobro obiskana. Za svojo »raziskovalno« radovednost smo prejele srebrno priznanje.
Maruška Juhant 7. b razred OŠ Rodica
Učenci OŠ Roje obiskali Hišo eksperimentov
Tretji šolski dan po zimskih počitnicah je bil za naše učence spet nekaj posebnega. Učenci od 1. do 9. razreda so imeli tehniški dan, ki smo ga izvedli v Hiši eksperimentov v Ljubljani. Učenci so bili veseli in zadovoljni že na vožnji z vlakom do Ljubljane, ko pa so vstopili v Hišo eksperimentov, je bilo njihovo veselje nepopisno. Zelo
so bili navdušeni pri preizkušanju nekaterih eksperimentov, kot so: napihovanje ogromnih milnih mehurčkov, ležanje na postelji z žeblji, poslušanje lastnega odmeva, preizkušanje moči in drugih spretnosti. Po izvajanju eksperimentov smo odšli na tako imenovano dogodivščino z naslovom plino-logija, kjer so učenci izredno pozorno spremljali lastnosti nekaterih plinov pri različnih temperaturah in spoznavali koristno uporabo teh plinov v praksi. Čas, odrejen našemu obisku, pa se je nezadržno bližal in z eksperimentiranjem smo morali zaključiti. Odšli smo zadovoljni in obogateni
v
Pravljične ure na OŠ Dob
V letošnjem šolskem letu na naši šoli veliko dejavnosti poteka tudi v popoldanskem času. Ena izmed njih so mesečne pravljične ure v šolski knjižnici. Namenjene so dobskim otrokom in njihovim staršem za popestritev torkovih dni, širjenju bralne kulture in družinskega branja. V tem času imajo otroci in njihovi starši tudi možnost izposoje knjig. Pravljične ure so namenjene otrokom od četrtega do desetega leta starosti, jaz pa sem se odločila, da jih obiščem, ker me je zanimalo, kako potekajo.
Ura ima pripovedovalni in ustvarjalni del. V prvem naša učiteljica in mladinska pisateljica Tatjana Kokalj pripoveduje pravljice. Ura, ki sem jo obiskala, se je imenovala Kje stanujejo knjige? Tako se imenuje tudi pisateljičino literarno delo, iz katerega je pripovedovala. Otroci so pozorno poslušali. Po končanem pripovedovanju jih je vprašala, kje pravzaprav stanujejo knjige. V knjižnicah, knjigarnah, otroških sobah, na policah ..., so se glasili odgovori, ki so se mi zdeli zelo
zanimivi.
Sledile so ustvarjalne delavnice, ki jih je usmerjala tudi šolska knjižničarka Maja Jerič. Otroci so ilustrirali, delali lepljenko in podobno. Pri delu so jim lahko pomagali tudi starši. Medtem ko so otroci ustvarjali, sem pisateljico vprašala, kdo
GASILSKA ZVEZA
Veseli smo, kadar lahko pomagamo tistim, ki so pomoči najbolj potrebni
Gasilska zveza Domžale organizira skupaj z Občino Domžale
PRVI DOBRODELNI KONCERT
v HALI KOMUNALNEGA CENTRA v Domžalah petek, 16. april 2010 ob 20.00
Z zbranimi sredstvi bomo oblikovali Sklad za pomoč socialno ogroženim družinam gasilcev na območju Gasilske zveze Domžale.
z novim znanjem ter v upanju, da se bomo v Hišo eksperimentov še vrnili.
Slavko Lenaršič OŠ Roje, Domžale
jo je navdušil za pisanje otroških zgodb. Odgovorila je, da kar sama, ker je že od otroštva dalje zelo rada brala. Povedala je tudi, da na pravljične ure rada prihaja in da se s knjižničarko vsakič veselita obiska otrok. Da je zabavno in prijetno, pa so povedali tudi otroci.
Nika Močnik, 6. a
OTROŠKA FOLKLORNA SKUPINA DOMŽALE
vabi na
slavnostni koncert
ob 10. obletnici delovanja
v
Tomčevi dvorani
Kulturnega doma Franceta Bernika
17. april 2010 ob 17. uri.
APARTMAJI APP2 STUDIO IIM APP5
v idilični mestni vili s čudovitim pogledom na zaliv in mesto.
AKCIJA: -9 %* na vse cene najema apartmajev OTROK DO 12. LETA na pomožnem ležišču GRATIS!
NAJEM APP2 STUDIO za 2 osebi
žeod30,03 eur/dan*!
NAJEM APP5 za 5 oseb
že od 53,69 eur/dan*!
Cenik z vsemi cenami si oglejte na www.vilamirakul.com. *Akcija velja samo za potrjene rezervacije do 31. marca 2010!
OSNOVNA ŠOLA ROJE NA
24. DRŽAVNEM FESTIVALU TURIZMU
POMAGA LASTNA GLAVA
Vabljeni na prekmaš!
Naše drage babice! Iz njihovih toplih kuhinj diši najlepše, pod njihovimi spretnimi prsti pa nastajajo dobrote, ki prihajajo naravnost in predvsem iz srca. One so tiste, ki jih najbolj skrbi za prazne želodce pri hiši, one zdravijo strta srca z domačimi piškoti in s sveže pečeno "špehovko" pričarajo nasmešek na obraz vsakemu radovednežu, ki pomotoma zaide v njihovo kuhinjo, kamor ga pripelje slastni vonj po pečenih dobrotah. Malo tega in malo onega in že se v njihovih loncih kuhajo umetnije, ki so živ dokaz, da se lahko prav vsak nauči kuhati, če je le s srcem pri stvari.
In prav zato smo se z učenci 6. razreda OŠ Roje odločili, da v okviru projekta Moj kraj - moj ponos raziščemo, kaj se je nekdaj kuhalo v loncih naših predragih babic in jih poprosimo, naj nam zaupajo, kako se te jedi pripravijo. Raziskali smo kulinarično ponudbo naše Občine Domžale in napisali raziskovalno nalogo na to temo, ki smo jo nato predstavili na turistični tržnici v Ljubljani.
V torek, 2. marca, smo v Mercator centru Šiška predstavljali svojo nalogo z naslovom Jedi naših babic. Na tržnici smo dobili svojo stojnico, ki smo jo lepo okrasili in obložili z do-
»Gasilska« pred našo stojnico
brotami, ki so jih učenci skuhali po eceptih naših starih mam. Obiskovalci Mercator centra so jih z veseljem poizkusili. S seboj smo prinesli kašnato zelje in prekmaš, ki smo ju zjutraj skupaj skuhali v šoli, pa ocvir-kovko ter štruklje, ki so nastali pod spretnimi rokami naših učiteljic. Vse recepte, ki so nam jih zaupale naše mame in babice smo zbrali in podrobno opisali v knjižici Babičine dobrote, ki so jo obiskovalci lahko kupili na naši stojnici. Nastop na tržnici in urejenost stojnice je ocenjevala komisija, ki je naše delo in prizadevnost zelo pohvalila, poudarili so, da smo se zelo potrudili in bili odlični, sploh glede na to, da smo na tem državnem festivalu sodelovali prvič. Na koncu smo si prislužili srebrno priznanje in dobili praktične nagrade podjetja Mercator, ki so jih bili učenci zelo veseli. Otroci so se sodelovanja pri projektu izredno veselili, sploh udeležbe na turistični tržnici, saj je bila to lepa priložnost, da se družijo z vrstniki z večinskih šol. Oblečeni v gospodinje in hlapca so delovali pristno in pogumno predstavljali jedi, po katerih je nekdaj dišalo v domačih kuhinjah ter marsikateremu obiskovalcu privabili nasmeh na obraz, ko so ropotaje z ragljami vabili ljudi na svojo stojnico: "Prekmaš! Pridite na prekmaš!" Prisrčno vabljeni na pokušino jedi naših babic tudi Vi, saj bomo svoj projekt predstavili tudi na dnevu odprtih vrat, ki bo 25. marca 2010, ob 9. uri, na Osnovni šoli Roje v Domžalah.
Petra Bogataj Ivančič
V
IT
IS t»
Vabljeni na naš praznik, ki bo v soboto, 10. aprila 2010, med 8. in 12. uro na OŠ Domžale.
EKO praznik zdravo, lokalno, ekološko
Učenem, staršem, učiteljem in neposrednemu okolju želimo približati zdrav način življenja, ekološko pridelavo in predelavo hrane, varstvo narave, ekološko in etično potrošništvo ter tradicionalne obrti, ročna dela, biološko vrtičkarstvo ...
V tem času bo potekalo predavanje in okrogla miza o ekološki pismenosti, kjer bo sodeloval neodvisni raziskovalec, pisatelj in publicist, predavatelj in varuh narave Anton Komat.
Imeli bomo tudi ekološko tržnico, kjer bodo svoje pridelke predstavili člani združenja ekoloških kmetov Zdravo življenje. Mogoče bo tudi kupiti pridelke. Zbirali bomo tudi star papir. Prinesite ga! Ostali sodelujoči:
•	Društvo za biodinamično gospodarjenje Ajda Domžale
•	animatorka Putka Zdravka
•	predstavniki tradicionalnih obrti.
Vodstvo šole
20
pisma bralcev
Pisma bralcev
Objavljamo prispevke avtorjev katerih identiteta je poznana uredništvu in so njihovi prispevki krajši od 3000 znakov s presledki. Hkrati obveščamo bralce, da stališča zapisana v Pismih bralcev, niso stališča uredništva
Zaradi možnosti zlorabe pri objavi pisem bralcev je potrebno od številke 3/2010 glasila Slamnik pri oddaji pisma bralcev (v katerikoli obliki) izkazati svojo identiteto. Zahvaljujemo se vam za razumevanje.
Predstavitev svetnice Jožice Polanc
V	zadnji številki Slamnika je v rubriki Predstavljajo se svetniki to priložnost dobila Jožica Polanec. Z obžalovanjem ugotavljam, da jo je bolj kot za predstavitev svojega lastnega dela omenjena svetnica izkoristila za obračunavanje z drugimi. Kar seveda govori bolj o njej sami, kot o tistih, ki se nas je lotila. Pa vendarle kratek komentar.
V	tekstu je zapisala, da naj bi bila ob nastajanju domžalske gimnazije »kot priznanje za trdo delo na dveh šolah deležna spretne župa-njine kadrovske manipulacije.« To žal ni resnica in tudi ne vzrok za njeno neizvolitev za ravnateljico Srednje šole Domžale. Res je, da sem jo predlagala za vršilko dolžnosti in tudi po moji oceni se je trudila in skušala na precej razbiti šoli opraviti delo vestno in čim bolje. Žal pa kasneje na razpisu za ravnateljico ni bila imenovana, ker na tajnem glasovanju med zaposlenimi na šoli ni dobila potrebne večinske podpore, kar je bil pogoj za soglasje ministrstva za šolstvo. Je pa od mene pričakovala in zahtevala, da bom kljub tej nepodpori kolektiva izposlovala in po strankarski liniji dosegla soglasje pri ministru Slavku Gabru. Tega pač
nisem hotela in mogla storiti, kar pa prav gotovo ni »kadrovska manipulacija«.
In tudi tokrat se ne bom izneverila temu, da povem, da sem ponosna, da sem prispevala znaten in pomemben delež k temu, da so Domžale dobile gimnazijo in da so se razmere na domžalski srednji šoli po letih životarjenja bistveno izboljšale.
Cveta Zalokar-Oražem, bivša županja
Civilna iniciativa v KS Jarše-Rodica Za ohranitev Železniške postaje Rodica
Problematika Železniške postaje Rodica je zelo znana in vseskozi povezana z neurejenim lastništvom, ki je tudi največji krivec za njeno neurejenost. Pri tem se velikokrat pozablja, da bi za lastnike stavbe morali proglasiti krajane in krajanke, ki smo s prostovoljnim delom kar dvakrat sodelovali pri njeni graditvi. Prvič v letih okoli 1935, ko je bila kot novogradnja železniška postaja urejena, in drugič v letih 1955-1956, ko je bila obnovljena, saj je bila med vojno požgana. Krajani in krajanke, združeni v Civilni iniciativi za ohranitev Železniške postaje Rodica, se ne strinjamo z dogovorom vodstva krajevne skupnosti z Občino Domžale, da se ta objekt poruši in se na tej lokaciji uredi nadstrešek namesto postaje. Sicer smo veseli odločitve Občine Domžale, da se zemlje končno odkupi od KPC Jable, vendar vztrajamo, da se Železniška postaja Rodica kot stavba ohrani in smo pri njeni ureditvi pripravljeni sodelovati s prostovoljnim delom in zagotovi-
Nagrade podarja Kulturni dom Franca Bernika Domžale
Nagrajenci nagradne križanke 3 v glasilu Slamnik so: Tone Ažman iz Doba, ki prejme brezplačni vikend najem vozila HONDA CIVIC, Anton Pavlin iz Ljubljane, ki prejme plastično ročko 4 l olja Castrol SLX, Mojca Hribar iz Domžal, ki prejme plastično ročko 4 l olja Castrol GTX, in Ivan Rode iz Domžal, ki prejme preventivni pregled vozila z meritvami.
Nagrade tokratne križanke podeljuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale. Srečni nagrajenci prejmejo 3 x 2 vstopnici za ogled filmske predstave v KD Franca Bernika.
Pravilne odgovore pričakujemo do četrtka, 1. aprila 2010. Do takrat pa lep pozdrav in veliko sreče.
NAGRADNA	Kulturni dom
KRIŽANKA	Franca Bernika, p. p. 2,
4	1230 Domžale.
ti v določenem roku tudi primeren program, ki bi se lahko uresničeval v stavbi.
Civilna iniciativa
Očistimo naravo
Kako lepo bi bilo, če bi bili gozdovi, polja, travniki, jezera in reke spet čisti, brez odvrženih odpadkov, taki, kot se jih spominjam iz otroških let. Sedaa pa je naše okolje iz leta v leto bolj onesnaženo. Zato so čistilne akcije koristne in potrebne, ker se vsaj enkrat na leto počisti nesnago, ki jo malomarno odvržejo brezbrižni in ekološko neosveščeni ljudje. Ob tem pa se sprašujem, ali ni to brezplodno prizadevanje za vzdrževanje lepšega in čistejšega okolja obenem potuha onesnaževalcem, ki jim je skrb za okolje popolnoma nepomembna. Odgovornost za preprečevanje osnesnaževanja bi morali prevzeti država in lokalna skupnost preko svojih nadzornih inštitu-cij in javnih gospodarskih služb, zadolženih za odvoz odpadkov. Komunalni nadzorniki bi morali odkrivati tako divja odlagališča kot tudi povzročitelje nedovoljenega odlaganja ter jih primerno kaznovati. Komunalna podjetja pa bi morala redno pobirati odvržene odpadke in čistiti divja odlagališča, stroške čiščenja pa naložiti povzročiteljem onesnaževanja. Samo na tak način bi se stanje okolja izboljšalo. Če že nismo sposobni preprečevati, moramo biti zmožni vsaj zdraviti. Ko grem ob Kamniški Bistirici, tudi sam pogosto pobiram pločevinke, plastične vrečke i embalažo ter drugo nesnago. Žal s priokusom grenkobe, saj s tem posredno podpiram nemarnost nekaterih brezvestnih sprehajalcev.
Jože Nemec
T
MESTNE LEKARNE
Lekarna Domžale, Ljubljanska c. 72, telefon: 01/724 42 80
ŠOS zavaja študente in ščiti tuje interese
V prispevku Mladega foruma Socialnih demokratov ŠOS zavaja študente in ščiti tuje interese so objavljene zavajajoče in neresnične informacije. Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) ne zavaja študentov, ampak jasno ščiti ter zagovarja pravice in interese študentov. Predstavlja nacionalno organizacijo vseh slo-
venskih študentov, ki delujejo v okviru študentskih klubov na lokalnem nivoju in preko študentskih organizacij na univerzitetni ravni. V kontekstu predloga MF SD za financiranje podmladkov političnih strank preko koncesijskih dajatev od študentskega dela smo bili na ŠOS začudeni, da podmladek socialno usmerjene stranke zagovarja večjo obdavčitev za študente in dijake (predlagajo obremenitve v višini 25%, sedaj znašajo 16,8%), torej za populacijo, katero sami predstavljajo. Poleg tega pa podmladek največje koalicijske stranke ne izpolnjuje svojih nalog v smislu opozarjanja na socialni položaj mladih, niti z besedo se niso odzvali na predlog Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki mladoletnim dijakom odvzema pravico do državnih štipendij. Tako je očitno, da jih vodi želja po finančnih sredstvih, s katerimi bi financirali svoje politično delovanje preko t.i. Mladinske fundacije. MF SD je kot ključne razloge za ustanovitev t.i. Mladinske fundacije navedel neracionalno porabo in nadzor nad ŠOS ter nezmožnost mladih brez statusa študenta ali dijakov pri participaciji. Oboje predstavlja pesek v oči, saj imajo vse mladinske organizacije, ki imajo vsaj 75% članov študentov
ali dijakov možnost kandidirati na razpisih za sofinanciranje, ki jih razpišejo organizacijske oblike ŠOS. Poleg tega pa se s sredstvi, ki jih prejmejo študentske organizacije in študentski klubi, financirajo dejavnosti, ki so za študente velikega pomena. Izvajajo ogromno socialnih, zdravstvenih, izobraževalnih, športnih, kulturnih in drugih projektov, poleg tega pa se v sklopu študentskih organizacij financirajo dejavnosti drugih društev in organizacij, od tabor-ništva pa vse do pravnega svetovanja ali splošnega svetovanja, mladinskih centrov, kulturnih društev, folklornih skupin, pevskih zborov in celotne mladinske turistične infrastrukture. Kar pa se tiče študentskega dela, ŠOS že ves čas zagovarja idejo, da se mora dijaško in študentsko delo upoštevati kot delovna izkušnja, da je potrebno poostriti nadzor na panogo študentskega dela ter vzpostaviti enotno evidenco vpisov, ki bo omogočala boljši pregled nad vpisi v visokošolske zavode.
Lep pozdrav,
Študentska organizacija Slovenije Katja Šoba Predsednica
PDMftt. m Ü LJ L Aft*«] k r.i mi k.mn u, imrnnv.in p« ^urmjj A d Uli, t fl E T A ■ utr| ril n pritlJmte« jfi Jjilv Afa tjjiodrtl nli.ili Italije, lÜjnTIP-rhjprk didi.h di CrrrtUntrtl nirikji IBITlS-vnf [j( itlllU Ijrrncf NEHI J A. tjlijll lilij prl Rirnl|.inih SEMJ-ltnrh.i i a rjjptüd
Novice iz Atletskega kluba Domžale
Peterobojci so si zaslužili dnevnico
Že za trenerje in gledalce je bilo kar naporno - sodelovati na dvoranskem peteroboju v celjski atletski dvorani 28. februarja, od 9. zjutraj do 18. popoldne. Naporno, a precej bolj pestro in razburljivo, je bilo za kar 49 mnogobojcev in mnogobojk, ki so se pomerili v dveh tekih, dveh skokih in enemu metu. Šesterica mladincev se je pomerila še v dveh disciplinah več in je zato tekmovala že v soboto.
Na 60 m z ovirami, skoku v daljino in višino, suvanju krogle ter teku na 800 oziroma 1000 m, so se pomerili štirje člani AK Domžale: Tina Vaupot, Nika Marolt ter Nika Medle med pionirkami in Rok Kveder med pionirji.
Samo malo se je bilo treba potruditi, pa je četverica kmalu »posvojila« tudi discipline, v katerih sicer niso najboljši oziroma jih ne trenirajo. Čez ovire se je najbolje znašla Tina, ki je bila v konkurenci 20 zadovoljna z 12. mestom, na višini je bila s preskočenimi 155 cm najvišje uvrščena Nika Marolt na četrtem mestu, v suvanju krogle je bila četrta Tina, najvišje izmed Domžalčanov je v daljini posegla Nika Medle, ki je bila osma. Kot nabita s kondicijo sta se izkazala še tretjeuvrščena Tina na 800 m in Rok, ki je bil šesti na 1000 m.
Končni seštevek točk je Roka postavil na 17. mesto, Tina je bila osma, Nika Marolt deseta, mesto nižje še Nika Medle, dekleta so prejela še plaketo za ekipno tretje mesto.
Pazi, leti kladivo - zimsko prvenstvo Slovenije v metih!
6. marca je bilo potrebno okoli atletskega stadiona in metališč biti še posebej previden. Po zraku so letela kopja, kladiva, diski in krogle - v okviru Zimskega prvenstva v metih za mlajše mladinski in članski kategoriji ter mitinga.
V	vseslovenski konkurenci 125 metalcev iz 18 klubov so naslove državnih prvakov osvojili:
članska kategorija: Martina Ratej (Šentjur) in Borut Narat (Kronos LJ) v kopju, Barbara Špiler (Brežice) in Matej Glivar (Krka NM) ter Aneja Tuljak (KP) in Tadej Hribar (Krka NM) v disku; mlajše mladinska kategorija: Eva Vivod (MB) in Jaka Muhar (Satler KR) v kopju, Claudia Štravs (Kronos LJ) in Tomaž Selčan (CE) v kladivu in Kaja Žalac (Brežice) in Jaka Žulič (Krka NM) v disku. Domžalčani so na prvenstvu osvojili štiri odličja, ob dveh srebrnih in dveh bronih se jim je zlata žal izmuznila. Kar tri izmed odličij smo Domžalčani prejeli v kladivu. Za Brežičanko, ki je bila nesporna kandidatka za zmago, je bila med članicami tretja Erika Pirnat (4 kg kladivo, 35,02 m) med mlajšimi mladinkami, ki so metale 3 kg kladivo, sta bili Tjaša Rajh druga (40,05 m) in Tamara Cerar tretja (33,85 m). Za četrto odličje se je v 600 g kopju izkazala srebrna Bernarda Letnar, ki je svoj osebni rekord kljub hladnemu vremenu popravila za kar pet metrov in zaostala le za olimpijko Ratejevo. Petra Pavlič je bila med članicami v kopju in disku dvakrat četrta, v isti konkurenci je Mateja Grum je v kopju, kladivu in disku zabeležila zaporedje uvrstitev od petega do sedmega mesta, Erika je bila še peta v disku. Med mlajšimi mladinkami je bila Eva Mrše peta v kopju in sedma v kladivu, v obeh disciplinah je bila pred Gabrielo Kumek, ki je bila sedma in osma. Saša Cerar se je disku uvrstila na 10. mesto, v kopju pa na 12., kar je bilo dve mesti za Tjašo.
V	konkurenci močnejšega spola sta med člani nastopila Jože Pirnat (šesti v kladivu in osmi v kopju) in Peter Gabrovšek, ki je bil deveti v kopju. Med mlajšimi mladinci se je kot peti v kopju najviše uvrstil Mark Selan, šesti v disku in osmi v kopju je bil Denis Kumek, najdaljši met kopja Grege Cotmana pa je zadoščal za deveto mesto.
Bernarda gre na evropski pokal! Ko kopje prvič preleti črto 50 metrov, je to velik korak naprej - ki za domžalsko metalko Bernardo Letnar poleg napredka pomeni tudi uvrstitev v slovensko reprezentanco za nastop na 10. evropskem pokalu v metih. Bernarda bo v francoskem Arlesu od 20. do 21. marca 2010 nastopila ob še eni kopijašici Martini Ratej in kladivašici Barbari Špiler.
Prednost domačega terena - odprto prvenstvo Slovenije v krosu
Ne glede na to, da je bil drugi del zimskega prvenstva v metih, ki naj bi bil 14. marca v Brežicah, odpovedan zaradi slabih vremenskih razmer, se Domžalčani nismo dali - in 13. marca organizirali »tek čez drn in strn« - v pravem pomenu besede! Na od enega pa do deset kilometrov dolgi progi v bližini Osnovne šole Dragomelj je startna pištola ustrelila kar 15-krat. Najprej so se na 1 kilometer dolgo progo zapodili najmlajši, stari manj kot 12 let. Med deklicami smo imeli Domžalčani pet tekačic: kot 18. je čez cilj pritekla Nina Hren, Neža Hren, Evita Rojs, Zala Šenet in Nika Pavlič Hren so pritekle od 21. do 24. mesta; ekipno sta bili dve najhitrejši sedmi. Še tekmovalca več smo imeli med dečki,
kjer sta petouvrščeni Matevž Hribar in sedmouvrščeni Jernej Golija zabeležila tudi edino ekipno zmago. Od 15. do 18. mesta so se uvrstili Jakob Jančar, Tim Pirc, Vid Svetlin in Matej Zabret.
V kategoriji do pod 14 let sta bili na še enkrat daljši progi ekipno peti Teja Zakrajšek in Polona Zabret (19. in 20.), med fanti sta bila ekipno četrta Luka Razpotnik in Jure Pod-lesnik (16. in 17.). Eva Aljančič je bila ena izmed dveh članov AK Domžale, ki je stopila na stopničke, in sicer je bila v konkurenci pionirk do pod 16 let bronasta. Skupaj z Ano Šumah (30.) je zabeležila še ekipno sedmo mesto. Na 3 kilometrski preizkušnji je med fanti nastopil Rok Kveder, ki se je uvrstil na 15. mesto.
Še drugi bron je na razdalji 5 km pritekel mlajši mladinec Jakob Vodnjov, ki je bil tretji še ekipno, skupaj z devetouvrščenim Juretom Ajančičem. 13. je bil Miha Škoflek in 15. Gregor Lazar. Nastop mlajše mladinke Monike Adler je bil v znamenju številke 4 - nastopila je v teku na 4 km in čez ciljno črto pritekla kot četrta. Le eno mesto je do medalje zmanjkalo tudi Petru Kastelicu, ki je med člani nastopil na najdaljši preizkušnji, teku na 10 km. Atletski klub Domžale je tako kot lansko leto v Turnšah poskrbel za odlično organizacijo tekmovanja, na katerem je v množici tekačev in tekačic nastopila tudi nosilka odličja z lanskega dvoranskega evropskega prvenstva Sonja Roman - in med članicami na 5 km zabeležila prepričljivo zmago. Organizatorji so skupaj s krajani, gasilci in osnovno šolo naročili sonce, ki se je pokazalo že pred prvim startom, k prijetnemu vzdušju in tekmovalni mrzlici pa so svoje dodali tudi navijači ob stezi. Glede na ekipno osmo mesto deklet in četrto mesto deklet člani AK Domžale morda niso najbolj izkoristili prednosti domačega terena, velja pa pohvaliti zagnanost najmlajših, ki so se množično udeležili prvenstva. Za tekači krosa je na stezi dolgi 5 km nastopilo še 18 rekreativcev in rekreativk v okviru teka »V korak z najboljšimi«, ki je štel tudi kot 1. tek za pokal »Domžalskih 50«. Najhitreje sta ga pretekla Jana Strahinič in Jože Turnšek. Že sedaj vsi, ki ste nastopili, in vsi rekreativci in rekrea-tivke, vabljeni na drugi tek za pokal »Domžalskih 50«, ki bo 18. aprila na Šumberku, v okviru prvenstva Slovenije v gorskem teku za štafete.
Bojana
TEZKOATLETSKI KLUB DOMŽALE
Domžalčani v veliki prednosti
Pisala se je prva nedelja v marcu 2010, ko se je v klubskih prostorih dviganja uteži Domžal odvijalo tekmovanje prvega kola za ekipnega državnega prvaka Slovenije. S predstavitvijo tekmovalcev iz Ljubljane in Domžal se je prva tekma v letu 2010 pričela in že v prvi disciplini, imenovani poteg, so vajeti prevzeli domačini. V drugi disciplini v sunku pa so samo še dodatno potrdili, da bodo nasprotnikom tudi letos zelo trd oreh, saj so si Dom-žalčani priborili kar 350 točk prednosti. Ekipa Domžal je odločena, da že petič zapored osvojijo lovoriko ekipnega državnega prvaka Slovenije, kot tudi pokalno tekmovanje Slovenije. Prva tekma za pokal Slovenije pa se bo odvijala v klubskih prostorih TAK Domžale, 18. aprila 2010, ob 11.00 uri. Nastopajoči klubi bodo KDU Olimpija, TAK Ru-
PRVENSTVO SLOVENIJE V KROSU
Pohvalimo
V soboto, 13. marca 2010, je bila Krajevna skupnost Dragomelj-Pšata, skupaj z Atletskim klubom Domžale ter pod pokroviteljstvom Občine Domžale, gostitelj Prvenstva Slovenije v krosu. Kot smo lahko prebrali na ličnem povabilu, je vodstvo Krajevne skupnosti Dragomelj-Pšata z veseljem sprejelo povabilo Atletskega kluba Domžale k sodelovanju, saj prireditev v slovenskem merilu velja kot zelo odmevna - gre za državno prvenstvo, kar pomeni, da je to lepa promocija za naš kraj. In je res bila lepa promocija, saj so se vsi, ki so tisti dan tako ali drugače bili v Dragomlju ob šoli ali se le vozili skozi ta prijeten kraj, spraševali, kaj se pravzaprav v Dragomlju dogaja. Sobotno dopoldne, ki ga je po dolgem času obsijalo sonce, je prijazno vabilo tekače in tekačice iz cele Slovenije, da so tekli in se veselili uspehov. Ne malo, temveč zelo zelo so bili presenečeni nad odlično organizacijo prvenstva, ki je brez večjih problemov potekala od začetka do konca. K temu so največ prispevali vsi tisti, ki so že pred soboto uredili vse potrebno, ob vodstvu KS z Jožetom Rožmanom na čelu, še Prostovoljno gasilsko društvo Pšata-Dragomelj, ki ga vodi Luka Mivšek, poveljnik pa je Mirko Nemec, Športno društvo Dragomelj-Pšata, katerega predsednik je David Banko, pa seveda Osnovna šola Dragomelj z ravnateljico ter njenimi sodelavci, brez katere tudi ne bi šlo. Tudi izvajalec prireditve Atletski klub Domžale ter Združenje atletskih sodni-
kov sta bila v polnem številu in vse je teklo kot po maslu. Hvala vsem, ki ste stopili skupaj, ki ste kakorkoli prispevali, da je bilo Prvenstvo Slovenije v krosu lepa, prijazna, tudi po tekmovalni plati uspešna prireditev, pa tudi dokaz, da je v Krajevni skupnosti Dragomelj-Pšata veliko takih, ki so pripravlje-
ni k promociji kraja prispevati svoj prosti čas, svoje prostovoljno delo, svoje veselje. Tudi vi ste prispevali k temu, da je Dragomelj danes poznan po Sloveniji kot prijazen kraj, kjer še niso pozabili, da je s skupnim delom vse lažje ...
Vera Vojska
Jaka in Katarina s pedagogoma Nino in Matevžem
DVAKRATNA DRŽAVNA PRVAKA V LETU 2010
Jaka Podgoršek in Katarina Matuš
dar Velenje, Body Fit Celje in TAK Domžale. Vsi vljudno vabljeni!
Za domačo ekipo v prvem kolu ekipnega državnega prvaka Slovenije so nastopali Blaž Kuhar (poteg 85kg, sunek 105 kg, 234,2 točk), Tine Orešek (poteg 97 kg, sunek 115 kg, 246,4 točk), Jernej Orešek (poteg 103 kg, sunek 110 kg, 263,4 točk), Danilo Emberšič (poteg 113 kg, sunek 125 kg, 267,4 točk), Štefan Dominko (poteg 100 kg, sunek 130 kg, 269,4 točk) in Boštjan Peterca (poteg 110 kg, sunek 145 kg, 283 točk). Tako je ekipa TAK Domžale z osvojenimi 1.329 točkami povedla pred ekipo KDU Olimpija z osvojenimi 979 točkami.
Ekipi TAK Domžale čestitamo!
T. P.
V soboto, 13. marca 2010, se je v Rogaški Slatini odvilo državno prvenstvo v latinskoameriških plesih. Plesni pari Plesnega kluba Miki so nadaljevali z letošnjim nizom odličnih uvrstitev. V finalu prvenstva so nastopili kar trije pari, prepričljivo zmago pa sta slavila Jaka Podgoršek in Katarina Matuš. Domov sta prinesla krasna pokala Steklarne Rogaška.
Jaka Podgoršek in Katarina Matuš sta tako postala dvakratna državna prvaka v letu 2010. Januarskemu naslovu državnih prvakov v standardnih plesih sta dodala še naslov državnih prvakov v latinskoameriških plesih in dokazala odlično pripravljenost v obeh disciplinah.
S 7. mestom sta finale odplesala tudi Jan Kotlovšek in Neža Škofljanc med mladinci, ter Andraž Koritnik in Tjaša Repič med starejšimi mladinci. Slednja sta osvojila 2. mesto v svoji kategoriji na Pokalu Slovenije za leto 2009 (seštevek osvojenih točk na kvalifikacijskih tekmovanjih v letu 2009).
Uresničila se je tiha napoved pedagogov Nine Medja in Matevža Ogo-relca. Z zastavljenim letnim programom dela, težnjo po tekmovanju njunih parov v obeh disciplinah, ST in LA plesih, dodatnih pripravah z gostujočimi trenerji in dodatnimi plesnimi tehnikami ter z udeležbo na tekmovanjih v tujini sta parom
odprla pot v finale prvenstev. Seveda brez vloženega truda plesalcev samih in podpore staršev ne gre. Na tokratno prvenstvo so se pari pripravljali tudi s profesionalnim plesnim parom Peter Majzelj in Maja Geršak. Plesni klub Miki so na prvenstvu zastopali še: Matevž Štepec in Barbara Šernek, pionirja, 9. mesto, med mlajšimi mladinci sta Martin Mestek in Kaja Judež tokrat ostala v četrtfinalu in pristala na 16. mestu. V mladinski konkurenci sta poleg Jana in Neže nastopila Žiga Metelko in Lea Dolenc ter osvojila 10. mesto. Medtem ko plesni pari že osvajajo pokale, se plesalci šov plesov na kva-
Andraž Koritnik in Tjaša Repič, 2.
mesto SPL 2009
lifikacijskih turnirjih borijo za vstop na državno prvenstvo. Do sedaj so si med pionirji karto priplesali: Maja Tuma in Nina Tuma (hip hop par), k Laura Potočni, Eva Gorjup, Lana Smolnikar, Monika Karnar in Maja Gregl (šov solo), Janez Štrukelj in Anja Štefančič (electric boogie solo in par), Laura Potočnik in Lana Smolnikar (šov pari), pionirska šov mala skupina; mladinci: Anja Ivanc (jazz balet solo), Maša Cerar Šimenc in Eva Weisseisen (jazz balet pari), Špela Brkič (hip hop solo), Tinkara Ručman in Kaja Ropotar, Lara Pavli in Petra Slokan (hip hop pari), Klara Senica, Katja Zavrl (šov solo), Žana Babnik in Maša Šraj (šov pari), mladinska šov mala skupina, Karin Remec in Neža Verbič (orientalski par); člani: Manca Ravnikar (hip hop solo), Nastja Horvat (street šov solo), Vita Osolin in Tea Pongračič (electric boogi pari), orientalska mala skupina.
Saša Eminič
SKERMMK ffl^
VESELE vEUKonoenE nrozniKE!
Delovni čas: od 7. do 22. ure I GSM: 031464 706 | Tel.: 564 20 50 www.slasdcarna-oger.si I info@slascicarna-oger.si
22_
Novice iz Karate društva
ATOM
Shotokan-Do Domžale
Nastop na elitnem turnirju - 18. finalu državnega S.K.I.F.l prvenstva Slovenije si je treba priboriti. Karateisti in karateistke so imeli dve priložnosti - dva kvalifikacijska turnirja, ki sta 6. marca in 27. februarja potekala v Domžalah in Rušah, kjer se bodo 27. marca srečali tudi najboljši.
Kvalifikacije 1
V Rušah je nastopilo 108 karate-istov v katah posamezno, v katah ekipno je nastopilo 21 ekip, v ku-mite borbah se jih je pomerilo 32 kategorijsko in osem v absolutni kategoriji. V večini kategorij je imel svoje predstavnike, ki so pridno nabirali medalje in priznanja, tudi domžalski ATOM. Prvo mesto med 12 klubi udeleženci tako v ka-tah kot v borbah sta lepa popotnica tako za druge kvalifikacije kot za finalni turnir.
Uvrstitve ^v katah: 1. mesto: dvakrat Barbara Šavorn, Mitja Hofer, Žan Podboršek, Lina Mecilošek, Iva Perger, Hana Keric, Tilen Špen-ko in Lovrenc Kokalj, najboljše so bile še ekipa malčic, mlajših deklic, članov in mladincev. 2. mesto: Mitja Hofer, Grega Teršek, Patricija Vehovec, Timotej Kokalj, Tamara Kokalj in ekipa malčkov. 3. mesto: Juš Mecilošek, Hana Kerič, Lina Mecilošek in Rok Kurent, ki je bil v katah še peti. Teja Sajovic, Janko Gobec in ženska ekipa v katah so bili četrti, Saša Štiglic in Teja Šti-hec šesti, Karin Podboršek sedma, osma pa Alenka Trpin in Luka Re-par. V kumite kategorijsko so prav vsi nastopajoči ATOMovci prejeli medalje: zlato Grega Teršek in Timotej Kokalj, srebrno Patricija Vehovec in Janko Gobec, dve srebrni je prejel še Rok Kurent, bronasto sta si priborila Barbara Šavorn in Žan Podboršek. V kumite absolutno je nastopila šesterica ATOMovcev in osvojila tri prva in tri druga mesta. Najboljši so bili Barbara Šavorn, Grega Teršek in Tilen Špenko, takoj za najboljšimi pa Patricija Vehovec, Rok Kurent in Timotej Kokalj.
Kvalifikacije 2
Dogajanje v telovadnici OŠ Domžale je bilo zaradi večjega števila nastopajočih in zadnje priložnosti za uvrstitev na finalni turnir še bolj živahno. Med 116 tekmovalci v katah posamezno so ATOMovci zabeležili naslednje najboljše uvrstitve: 1. mesto: Iva Perger, Barbara Šavorn, Hana Kerič, Tilen Špenko, Matjaž Kljun, Žan Podboršek, Lina
šport
Mecilošek, Mitja Hofer, Lovrenc Kokalj; 2. mesto: Tamara Kokalj, Patricija Vehovec, Grega Teršek, Timotej Kokalj, Žan Guček; 3. mesto: Juš Mecilošek, Rok Kurent, Robert Lupše, Urban Mušič, Špela Novak, Klemen Kastelic; 4. mesto: Katja Kač, .Andraž Zalar;
5.	mesto: Teja Sajovic, Jaka Ložar;
6.	mesto: Saša Štiglic, Tesa Štihec, David Kardum; 7. mesto: Karin Podboršek, Žan Zalar; 8. mesto: Neža Zupan, Luka Repar. Med 22 ekipami v katah so bili najboljši malčki in malčice, mlajše deklice, mladinci ter moški, ekipa žensk je bila druga.
V kumite borbah kategorijsko je nastopilo 35 karateistov. Najboljši so bili Hana Kerič, Timotej Ko-kalj, David Kardum, Rok Kurent in Grega Teršek, na drugo stopničko sta stopili Barbara Šavorn in Katja Kač, bronasto odličje sta prejela Pa-tricija Vehovec in Žan Guček. Peti je bil še Klemen Kastelic, šesti Žan Podboršek. V kumite absolutno so bili najuspešnejši Grega Teršek, Patricija Vehovec, Tilen Špenko in Robert Lupše, kot drugouvršče-ni so turnir zaključili Rok Kurent, Barbara Šavorn, Timotej Kokalj in Janko Gobec.
Finale bo z 32 ATOMovci
Poleg posameznikov, ki so si priborili nastop na finalu, je ATOM daleč najboljši tudi ekipno. V katah vodi s 553 točkami pred ruškimi karateisti z 220, v borbah s 315 točkami pred Igom, katerega karateisti so jih zbrali 128.
Dve češnji tik pod vrhom evropske karate smetane - Tamara in Lovrenc srebrna na močnem mednarodnem turnirju v Torinu 13. in 14. marca so se na tatamiju v Giavenu v Torinu predstavili karateisti iz devetih evropskih držav in Amerike - za pokal Shihan Masaru Miura 9.DAN. V 11-članski slovenski reprezentanci sta bila tudi Tamara in Lovrenc Kokalj, ki je poleg tekmovalnega nastopa opravil tudi sodniškega.
»... na turnirju se je zbrala večina evropske karate smetane od Grkov, Dancev, Špancev, Portugalcev, Madžarov, Italijanov, Francozov, Belgijcev, Nizozemcev in seveda Slovencev ...« In v močni konkurenci sta prav ATOMovca zabeležila največja slovenska uspeha, dve drugi mesti: Tamara v konkurenci ženske absolutno v borbah in Lovrenc v konkurenci moški posamezno nad 40 let. Slovenija je bila še ekipno tretja, kar je velik uspeh članske SKIF reprezentance.
O
Sankukai
karate klub Domžale
Mesec marec je prinesel novosti in dogajanja. Zgodili so se trije pomembni dogodki, katerih so se udeležili naši člani, članice in otroci. Poglejmo jih po vrsti.
Najprej je 8. marca 2010 v Ljubljani potekal demonstratorski seminar, ki
je namenjen vsem članom, ki želijo aktivno pomagati pri delu v klubu oz. pri izvajanju treningov. S tem seminarjem se začenja tudi »trenerska pot« za vse tiste, ki želijo na tak način graditi svojo pot v karateju. Naslednji dogodek je bil regijsko tekmovanje za dečke v borbah in deklice v katah za domžalsko-kamniško regijo. Udeležili so se je člani karate klubov iz Kamnika, Mengša, Radomelj, Rodice in Domžal. Regijska tekmovanja potekajo po petih regijah po Sloveniji in služijo kot predtekmovanja za uvrstitev na državni turnir. Tokrat bo državni turnir za dečke in deklice potekal v Domžalah, 11. aprila 2010. Dečki so tekmovali v borbah in so bili
razvrščeni v 11 kategorij glede na stopnjo pasu (kyu), starost in telesno težo, deklice pa so svoje predstave prikazale v katah in so bile razporejene v 3 kategorije. Uvrstitve naših tekmovalcev pa najdete v tabeli.
Vrhunec pa je bilo državno prvenstvo za mladince, mladinke, člane in članice, ki potekalo 14. marca 2010 v Športni dvorani Kočevje v Kočevju. Prvenstvo je potekalo v naslednjih 4 kategorijah. Dopoldan je najprej potekalo predtekmovanje za uvrstitve v finalne obračune, ki so se z uradno
otvoritvijo pričele ob 15. uri. V polni dvorani so se odvijali zaključni boji za naslov državnega prvaka, katerih so se udeležili najboljši tekmovalci in tek-
1. mesto:	Erazem Brodar, Jan Kotnik, Rok Kveder, ^Benjamin Letič, Anže Korelc, Miha Zupančič Tiringer, Tjaša Šinkovec, Urša Koželj, Anja Flerin.
2. mesto:	Luka Trojanšek, Rok Jeras, Gašper^ Golja, Jan Koncilja, Blaž Penčur, Matej Merčun, Grega Vrečar, Žan Loboda, Klavdija Resnik.
3. - 4. mesto:	Anže Kristan, Matija Leštan, Vladan Stojičič, Aljaž Banko, Urban Kladnik, Matija Peterlin, Jean-Luc Leben, Klemen Bergant, Žiga Keržan, Nejc Andrejka, Jakob Drašček, Matic Špenko, Kristjan Strehar Šorotar, Miha Orel, Tine Makovecki, Nejc Simon, Vid Maunaga, Alja Valenčič, Kristina Krajnc.
movalke. Poleg samega tekmovanja pa so program popestrile tudi vrhunske demonstracije, ki so publiko še dodatno navduševale. Rezultati so naslednji: Mladinke: 3. mesto Teja Medle Mladinci: 2. mesto Grega Prelovšek, 3. mesto Tilen Ljubešek Članice: 3. mesto Teja Grad Torej, kar nekaj vrhunskih rezultatov za naše člane, članice in otroke, ki pa jim ob tej priložnosti izrekamo čestitke!
G. J.
DVORANSKI NOGOMET MSD LIGE
Po trdem boju znani zmagovalci MSD Lige
V	nedeljo, 14. marca, so se v dvorani OŠ Venclja Perka zaključevale še zadnje, največkrat dramatične, tekme končnice letošnje sezone zimske lige v dvoranskem nogometu Mladinskega sveta Domžale.
V	četrti zaporedni sezoni so pokal za prvo mesto dvignili člani ekipe Tinči d.o.o., vsi že kljub mladosti sami veterani MSD lige in tudi sicer prekaljeni nogometaši. V zadnji tekmi, ki je pravzaprav predstavljala finale lige, so bili za gol boljši od ekipe Trojica United, ki je tudi že poznana iz prejšnjih let, in je letos uspela pokazati izrazit napredek. Tretje mesto so osvojili še eni stalni udeleženci naše lige - SDM Domžale. Za najboljše igralca lige (šteli so zadetki in nekaznovanost) je bil razglašen Robert Bojkov, za najboljšega vratarja pa Martin Popit.
Organizatorji smo kot ljubitelji nogometa zadovoljni, da smo kljub trdim razmeram, s katerimi se pri pripravi tako zahtevnega projekta srečujemo, znova uspeli ponuditi
mladim ljubiteljem te najbolj popularne igre z žogo iz širšega domžalskega področja dostopno in kvalitetno tekmovanje. Pa naj dodamo še nekaj statistike: 18 sodelujočih ekip s skupno 183 tekmovalci je v 19 dneh odigralo 135 tekem. Videli smo kar 1.896 golov, v povprečju 14 na tekmo, ob tem pa so ekipe zmagovale s povprečno razliko 1,85 gola. Več o letošnji in tudi prejšnjih sezonah pa
na www.msdliga.si V Društvu mladih Dob se kot organizatorji MSD lige zahvaljujemo v prvi vrsti vsem sodelujočim igralcem, OŠ Venclja Perka za možnost uporabe športne dvorane, Zavodu za šport Občine Domžale za pokale in medalje ter našim sponzorjem Scena bar Količevo in Tao Turizem.
Rok Ravnikar, Rok Pirnat
Prvaki MSD lige 2009/2010 - Tinči d.o.o.
PLANINSKO DRUSTVO DOMŽALE
Občni zbor PD Domžale
Člani Planinskega društva Domžale smo se v sredini februarja zbrali na 54. rednem in volilnem občnem zboru. Pregledali smo uspešne rezultate preteklega leta in potrdili program, ki ga bomo po najboljših močeh skušali uresničiti letos, ko vstopamo v 62. leto delovanja.
V alpinističnem odseku (načelnica Jasna Pečjak) se lahko pohvalijo z več kot 680 alpinističnimi in športno plezalnimi vzponi ter turnimi smuki, izpeljali so zimski tabor na Okrešlju, prvomajskega v Paklenici ter Meteori (v Grčiji) in poletnega v Dolomitih (opravili so več kot 100 vzponov). Povzpeli so se na Olimp v Grčiji, Mont Blanc in Dent du Geant v Franciji,
Susterhorn, Weissmies, Breithorn in Castor v Švici, pri iskanju skalnih lepot pa niso pozabili na Zahodne Julijce. Status kategoriziranega vrhunskega športnika je imel Silvo Karo (mednarodni razred), ki se je vrnil z odprave v Gahrwalski Himalaji (Indija), kjer je nameraval preplezati severovzhodni steber Central Meru Peak (6310 m).
Dokončali so alpinistično šolo in k vzponom vzpodbudili 11 alpinističnih pripravnikov in pripravnic. Uspešno so izpeljali 12. memorial Janeza Jegliča -Johana v Ospu, člani enote za reševanje iz višin in ruševin pa so sodelovali na vaji v okviru sistema zaščite in reševanja Občine Domžale. Mladi športni plezalci (načelnik odseka je bil Jani Abe) so sodelovali na tekmah v Gorenjski ligi in na državnem prvenstvu, med njimi pa izstopa Rebeka Kamin, ki je postala državna prvakinja. V klubskem pokalu smo sezono končali na sedmem mestu. Skupaj je bilo opravljenih več kot 250 športno plezalnih vzponov, večina članov pa je dvignila osebno težavnostno raven plezanja. Status kategorizirane vrhunske športnice je imela Maja Šuštar (mednarodni razred). Domžalski dom na Mali planini (1534 m) je bil odprt vsak dan, gospodar doma je bil Jernej Grad. V domu smo izvajali sklep o najvišjih cenah nočitev, osnovne prehrane in napitkov v planinskih kočah 1. in 2. kategorije.
Klemen Miklič, petnajsti predsednik PD Domžale
Izpeljali smo razpis in izbrali novega najemnika - od prvega maja bo naslednjih pet let za dobro počutje skrbel Rok Čemažar.
Markacisti (poročal je načelnik Lojze Pirnat) so opravili več akcij vzdrževanja in obnove markacij in smernih tabel na dobrih 50 km planinskih poti. Vodili smo evidenco dobitnikov priznanj Domžalske poti spominov in podelili 20 spominskih znakov.
Člani mladinskega odseka (vodi ga načelnik Luka Skočir) so imeli v letu 2009 na štirih osnovnih šolah pet planinskih skupin, izpeljali so dobro obiskane izlete (586 udeležencev se je povzpelo na Rudnico, Sveto Ano, Kokoš, Boč, Geoss, Debelo peč, Ra-titovec, Sabotin in Neznano. Uživali so na desetdnevnem taboru v Bovcu (šotorilo je 46 udeležencev) in tabora v Domžalskem domu (18 udeležencev). Na finalnem delu državnega tekmovanja Mladina in gore 2008, ki je potekalo januarja 2009, je ekipa v sestavi Lara Jerman, Bojan Lenček, Urban Popelar, Gašper Dolenc, pod mentorstvom Mateje Peršolja, (OŠ Preserje pri Radomljah) osvojila odlično 3. mesto. Na Slovenskem planinskem orientacijskem tekmovanju, ki je bilo od 23.-24. maja 2009 na Pohorju, smo sodelovali s tremi ekipami. Ekipa v kategoriji B je osvojila 13. mesto. Ekipi v kategoriji C in D pa sta se zavihteli na odlično 3. mesto: v ekipi C so tekmovali David Češka, Tin Pelc, Luka Skočir in Matej Ogorevc, člani D ekipe pa so bili Jernej Južna, Miha Vidali in Klemen Klemenčič. Gorniško šolo so končali štirje udeleženci.
V vodniškem odseku deluje 17 vodnikov Planinske zveze Slovenije. Izvedeno je bilo 15 izletov s 189 udeležen-
Skupinski posnetek najboljših treh ekip
ci. En vodnik je uspešno končal tečaj za vodnike Planinske zveze Slovenije A kategorije, pet pa se jih je udeležilo izpopolnjevanja.
Borut Peršolja, predsednik društva, je poročal, da se je število članstva povečalo za 66 članov (indeks 113) - v društvo je bilo včlanjenih 587 članic in članov. Upravni odbor se je sestal na treh sejah. V društvu so zastopani skorajda vsi izseki športa, od športa otrok in mladih, športne rekreacije, kakovostnega športa do vrhunskega športa. V okviru Gorniških večerov smo gostili Aleša Štegra, Roka Terkaja (Trkaj), Danila Cedilnika in Igorja Likarja. Društva pisarna je bila odprta vsako sredo zvečer. Spletna stran www.pdd. si je bila posodobljena, dodane so bile nekatere nove vsebine, izdali smo društveno glasilo Gore in Gorniški programček 2009.
Program za leto 2010, ki ga izvajamo v desetletja dolgi začrtani smeri, bo tako skušal izpeljati novi predsednik društva Klemen Miklič (alpinistični inštruktor in gorski reševalec), ki je bil izvoljen na nadaljevanju prve seje upravnega odbora. Pomagala mu bosta podpredsednika Alma Novljan in Jernej Južna in še dvanajst drugih članic in članov upravnega odbora.
Borut Peršolja
Na sliki od leve Teja Bonča, Kaja Bonča
Državno prvenstvo JKA Slovenije
14. marca 2010 je v Kopru potekalo DP JKA SLOVENIJE. Udeležilo se ga je 267 tekmovalcev iz 18 klubov. Med njimi je tudi karate klub Wan-
kan-Ihan, ki je imel dve predstavnici. Glede na to da sta popolni začetnici v karateju, je bil uspeh toliko bolj presenečenje. V skupini st. deklic - C je Teja Bonča 9. kyu osvojila odlično 2. mesto v katah. V skupini kadetinje - B pa je v zelo močni in hudi konkurenci Kaja Bonča 9. kyu osvojila 6. mesto. O uspehu teh tekmovalk se bo verjetno še slišalo, je dejal glavni inštruktor kluba, Boris Grad, in obema zaželel iskrene čestitke.
Karate klub Wankan-Ihan
KLUB BORILNIH VEŠČIN DOMŽALE
Od petih naših borcev
so kar štirje
zmagali
27. februarja 2010 sta Boksarski klub Kranj in Boksarska zveza Slovenije v Slovenski Bistrici organizirala 5. krog lige prvakov v boksu, ki se ga je udeležilo pet borcev Kluba borilnih veščin Domžale in kar štirim lahko iskreno čestitamo za zmage. Pa poglejmo rezultate: Jan Srša je v kategoriji mladinci -55 kg zmagal po tehničnem KO, Žiga Štiftar je v kategoriji član do -69 dosegel enako zmago, Matija Lipovšek je med člani do -75 kg s 3 : 0 zmagal po točkah, enako tudi Matej Opara med člani -81 kg, le Haris Fazlič je med mladinci do 81 kg, kljub borbenosti, moral priznati nasprotniku, da je boljši. Brez nasprotnika sta bila Anže Merič Krnc mlajši mladinec do 60 kg in Andraž Kavčič Pavlovič mladinec do 91 kg oba iz Kluba Borilnih veščin Domžale. Lahko pa čestitamo tudi sodnikoma Frenku Pavliču in Andražu Ciuhi ter vaditeljema Mateju Balantiču in Aljoši Šlebirju, ki so uspešno opravili licenco v Zagorju ob Savi.
Vera
9MJJ
26. MAREC 20I0
objave
23
V SPOMIN IN SLOVO
Božena Habjan - Živa
(1926-2010)
Zadnji četrtek v februarju, na lep sončen dan, so se številni sorodniki, prijatelji, sodelavci in znanci na domžalskem pokopališču poslovili od Božene Habjan, za mnoge od nas Skokove Bože z Rodice, s partizanskim imenom Živa. Zadnja leta smo jo, še vse do pred kratkim, srečevali na gledaliških abonmajih v kulturnem domu, skupaj s hčerkama Jelko ali Klemento, ali pa na njenih sprehodih do Gro-belj. Vedno s tistim njenim tihim, blagim nasmehom ter živimi, toplimi svetlimi očmi, ki so nas prijazno pozdravljale: no, pa se spet vidimo! Z njo je odšla še ena od tistih zadnjih prič in udeleženk težkih in burnih časov neposredno pred drugo svetovno vojno, same vojne in povojnega obdobja obnove in razvoja naše ožje in širše domovine. Bila je druga od osmih otrok Skokove družine, ki se je leta 1935 preselila na Rodico iz rodne Ravnice na zahodnem robu Trnovskega gozda zaradi uničevalnega fašističnega terorja nad Primorskimi Slovenci. Osnovno šolo je končala v Jaršah, do začetka druge svetovne vojne pa obiskovala Meščansko šolo v Domžalah. V času okupacije šole ni nadaljevala, po koncu vojne pa je končala nižjo gimnazijo in enoletno ekonomsko šolo v Ljubljani.
Pri Skokovih je bilo 8 otrok, od katerih je Klementa med vojno umrla. Oče Jože je bil zaposlen v Induplati v Jaršah. Z mamo Natalijo sta bila kot naša soseda na Rodici najemnika stanovanjske hiše s kmečkim gospodarskim poslopjem z nekaj zemlje, tako da so imeli za številno družino vedno najmanj dve kravi. Starša sta se takoj po okupaciji takratne Jugoslavije vključila v narodnoosvobodilno gibanje, oče je kmalu postal član Vojnega komiteja kamniškega okrožja. Komaj šestnajstletna Boža je bila skupaj s celo družino priča zverinskemu umoru očeta Jožeta, 28. maja 1942 na domačem pragu, kjer ga je prerešetal mitraljez blejskega Gestapa. Kljub temu so Boža, mama Natalija, sestra Erazma in brat Jerko (Slavko) aktivno sodelovali v narodnoosvobodilnem gibanju. Boža je skupaj z drugimi ustanavljala vaške odbore mladinske organizacije v Jaršah in na celotnem domžalsko-kamniškem območju ter organizacije SKOJ-a. Bila je pogumna mlada kurirka, ki je opravljala najbolj zaupne in zahtevne kurirske naloge. Dvakrat tedensko je prenašala pošto z Rodice v Škofjo Loko in v Selško dolino, na nevarnih poteh, ki so trajale tudi dva ali tri dni. Marca 1945. leta jo je kurirska pot vo-
dila preko Črnivca in Podvolovljeka v komando mesta Luče v Logarski dolini. Danes si težko predstavljamo, kako pogumne so bile Boža in druge mlade kurirke in kurirji, od katerih nekateri še živijo med nami. Mamo Natalijo je skupaj s teto Vido (poročeno Cajhen) Gestapo aretiral 1. marca 1944 na Kolovcu in ju obe nečloveško mučil v zaporih v Kamniku in Begunjah - do aprila, ko sta bili odpeljani v koncentracijsko taborišče Barth-Ravensbrück. Iz taborišča sta se vrnili šele 30. avgusta 1945. Tako je mamino in očetovo vlogo v družini prevzela Boža in skrbela skupaj s sestro Erazmo za celo družino. Odkar so mamo zaprli okupatorji, so se Boža in mlajše sestre in bratje zadrževali doma le podnevi, noči pa so zaradi varnosti prespali v tujih hišah, pri dobrih ljudeh. Po vojni se je Boža skupaj z Dragico Kolenčevo in številnimi drugimi mladimi z našega območja leta 1946 udeležila mladinske delovne akcije izgradnje železniške proge Brčko-Banoviči v Bosni. Boža je potem praktično celo delovno dobo delala v občinski upravi v Domžalah. Bila je ena od tistih, ki je znala vedno prisluhniti in pomagati številnim ljudem z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se obračali nanjo ali na občinsko upravo, tiho in neopazno. Dolga leta je aktivno delovala v številnih društvih in organizacijah, zlasti v organizaciji Zveze združenj borcev NOB v Domžalah, kjer je bila dolgoletna tajnica Mestnega odbora in članica Odbora borcev Šlandrove brigade. Z možem Francetom Habjanom sta bila vedno najbolj ponosna in srečna ob hčerkah Klementi in Jelki ter vnukinji Neži.
Sam se Bože spominjam od mojih prvih korakov takoj po vojni, saj sem bil skozi ''gaso'' med našo in njihovo hišo, kjer so stanovali, stalno pri Skokovi mami in med njenimi otroki. Z mojo mamo Pepco sta bili Boža in Erazma še iz obdobja medvojne ilegale veliki prijateljici. Tudi po vojni sta se to prijateljstvo in sosedska pomoč nadaljevala v skupnih prizadevanjih za preživetje in boljše življenje. Za moje starše je bilo najlepše darilo in doživetje, kadar sta jih obiskali Boža in Erazma. Iz njihovih pogovorov smo po koščkih spoznavali vse kalvarije naših staršev pred in med vojno, pa tudi trdo borbo p° njej.
Boža je bila ena tistih, ki ni nikoli pozabila svojih primorskih in socialnih korenin. Kljub hudim življenjskim preizkušnjam v mladosti in bolj krhkemu zdravju v zadnjih letih je vse do zadnjega ohranila svoje zaupanje in vero v ljudi okoli sebe in svojo prijazno, dobrotno naravo. Z Božo je tako odšel tudi del nas samih, njenih in mojih staršev, skupnih doživetij in poti. Ostaja v našem spominu kot drobna, vendar svetla luč, ki nam sveti na naši poti s svojim vzorom skromne, vendar dobre in plemenite tovarišice in prijateljice.
Franci Gerbec
Osnovnošolci na področnem tekmovanju domžalsko-kamniško-medvoške regije v namiznem tenisu
Domžalski predstavniki, ki so nastopili na tem tekmovanju, so imeli soliden uspeh. V dokaj ostri konkurenci so prikazali dobro tekmovalno pripravljenost ter znanje namiznoteniških prvin. Uvrščenim v nadaljnje tekmovanje gredo tako vse čestitke in zaželimo jim veliko športne sreče na tekmovanju, ki bo potekalo na eni od dolenjskih osnovnih šol (četrtfinale državnega prvenstva). Tam bodo naše barve zastopali; v kate-
goriji učenci letnik 1995 in mlajši Jaka Kaplja (OŠ Preserje pri Radomljah), v kategoriji učenk letnik 1995 in mlajše Lara Korošec (OŠ Preserje pri Radomljah), v kategoriji Učenci letnik 1999 in mlajši Žan Stankovič (OŠ Venclja Perka Domžale) in v kategoriji Učenke letnik 1999 in mlajše Ana Černelič (OŠ Preserje pri Radomljah).
Tekst in foto: Janez Stibrič
Ne objokujte odhajajočih, ki odhajajo vsak čas — tam na šmarnicah cvetočih lepše je, kot je pri nas.
Jesenin
Tatjani Nemec
ob obletnici smrti v spomin
Vsi njeni
Srce je omagalo, tvoj dah zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
V 72. letu nas je zapustila naša draga
Rozi Brojan
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sodelavcem, prijateljem, gasilcem, znancem. Posebna hvala pogrebni službi Vrbančič ter g. župniku, Janezu Šimencu.
Mož Roko, vnuk Nejc, brata Stane in Vinko z družinama in ostalo sorodstvo
Ko pošle so Ti moči, zaprla trudne si oči. In čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš!
V 89. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, tašča, stara mama, prababica in teta
Vida Mušič
iz Depale vasi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sovaščanom in znancem za izrečeno sožalje, podarjene sveče, sveto mašo in spremstvo na njeni zadnjipoti. Posebna zahvala osebju Doma upokojencev Domžale, gasilcem GD Stob - Depala vas, g. župniku Janezu Šimencu za lepo opravljen obred, pevcem za zapete pesmi in pogrebni službi Vrbančič. Še enkrat vsem in vsakomur posebej hvala! Vsi njeni
Zdaj ne trpiš več, draga. Zdaj počivaš. Kajne, zdaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. (S. Makarovič)
ZAHVALA
V 52. letu starosti se je za vedno poslovila od nas naša draga žena, mami in sestra
Saša Orehek
rojena Mazovec iz Račnega vrha pri Dobu
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili
cvetje in sveče ter nam izrekli besede v tolažbo. Posebno se zahvaljujemo prijatelju Radivoju Uroševiču za ganljiv govor ob slovesu. Za izkazano skrb, strokovnost in osebni pristop zelo cenimo delo njenih zdravnikov, dr. Snežne Paulin Košir z Onkološkega inštituta in dr. Tomaža Mušiča iz ZD Domžale. Iskrena hvala tudi Godbi Domžale za melodije slovesa, kvartetu Krt za ubrano petje in pogrebni službi Vrbančič za vzorno izvedeno storitev. Mami, ostajaš v naših srcih! Vsi njeni
ZAHVALA
V 84. letu nas je zapustila naša mami, babica in sestra
Božena Habjan
rojena Skok
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste se v četrtek,
25. februarja 2010, poslovili od nje, podarili cvetje in sveče, izrekli sožalje ali se je kako drugače spomnili.
Posebna zahvala Dragici Kolenc, Toniju Dragarju in Marjanu Vodniku za besede slovesa, praporščakom in pogrebni službi Vrbančič za pogrebno svečanost.
Zaradi njene prijaznosti, razumevanja in dobrote je bilo naše skupno življenje nepozabno, zato se je bomo spominjali z ljubeznijo in spoštovanjem.
V i
/ sorodstva mož France
Bolečina 4
Rana v srcu še boli, Ko nate spomnimo se mi. Koliko pomladi še minilo bo, Da v srcu bolelo več ne bo.
Pod streho našo je sreča domovala, Harmonika v rokah tvojih je igrala. Sreča mimo hiše se je odpeljala, Harmonika pa v kotu je pristala.
Po licu solza riše sled,
V	nebo ozira se pogled. Srce naše neizmerno si želi, Tebe, simon, vsaj še enkrat videti.
Srce, ki ranjeno je,
V	spomine se zapre.
Ptice proti nebu bodo poletele, Najlepše moje sanje ti zapele.
Jana Jenc
Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo očetovo šli.
V 100. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in sestra
Ivana Prelovšek
rojena Florjančič iz Depale vasi 22
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in pevcem za zapete pesmi.
Še enkrat vsem in vsakomur posebej hvala.
Vsi njeni
Kogar nosiš v srcu, ta ne umre, ostaja ljubezen in spomin na skupne dni, ostaja upanje na snidenje, tam med zvezdami.
V SPOMIN
23. marca je minilo tri leta, odkar si nas zapustila
Terezija Skala
z Vira
Hvala vsem, ki se je spominjate in prižigate sveče v njen spomin. Vsi njeni
Življenje teče kakor tiha reka, le spomini zvesto spremljajo človeka.
V 80. letu starosti nas je po dolgoletni in zahrbtni bolezni zapustila naša draga mami, babi in stara mama
Ivanka Sušnik
iz Zaboršta pri Domžalah
Toplo in iz vsega srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali in nam stali ob strani, nam vlivali moči in tolažbo.
Iskrena hvala za izrečena sožalja, cvetje, sveče in številno spremstvo na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala zaposlenim na oddelku H2 Onkološkega inštituta v Ljubljani, patronažni medicinski sestri Dragici ter dr. Mojci Zajc Kraševec.
Hčerki Andreja in Dragica z družinama
Ljubil si svoj skromni dom, na oknu rožo, ki cveti, rad si lepe pesmi pel, voljo do življenja imel. Tvoje srce več ne bije, naše pa zelo boli, spomin nate nikoli ne mine in solza se ne posuši.
V SPOMIN
22. marca je minilo leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi dobri mož, ati, dedi, tast
Vinko Sajevec
iz Štude
Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate sveče v njegov spomin. Vsi njegovi
24	objave	26. MAREC 20I0
		
■v
■ni
OBČINA DOMŽALE
JAVNO POVABILO ZA PREDLOŽITEV VLOG ZA SOFINANCIRANJE VZDRŽEVALNIH DEL NA ŠPORTNIH OBJEKTIH IN NAKUP OPREME
I.
Vloge lahko predložijo:
-	lastniki in upravljavci, ki ne opravljajo dejavnosti, katere cilj je pridobivanje dobička, za športne objekte na območju Občine Domžale, ki so javno dostopni;
-	lastniki in upravljavci, ki ne opravljajo dejavnosti, katere cilj je pridobivanje dobička, za druge objekte na območju Občine Domžale, v katerih so urejeni prostori za izvajanje treningov in športnih prireditev, ki so javno dostopni.
V primeru, da vlogo predložijo najemniki, morajo imeti dovoljenje za izvedbo vzdrževalnih del s strani upravljavca ali lastnika, če objekt ni v upravljanju.
II.
Proračunska sredstva za vzdrže-
vanje športnih objektov in nakup opreme so namenjena za nujna vzdrževalna dela in opremo v objektih z namenom:
-	preprečevanja propadanja objektov;
-	izboljšanje možnosti organizacije športnih aktivnosti v teh objektih.
Sredstva se zagotavljajo za vzdrževanje športnih objektov in nakup opreme, v kolikor v proračunu zanje ni že zagotovljenih namenskih sredstev.
III.
Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.:
-	ime in sedež objekta;
-	status in lastništvo objekta;
-	pogodbo o upravljanju, v primeru, da je prijavitelj upravljavec;
-	dovoljenje lastnika (če objekt ni
v upravljanju) ali upravljavca, v primeru, da je prijavitelj najemnik;
-	namembnost objekta;
-	uporabnike objekta;
-	treninge in športne prireditve v letu 2009;
-	večja realizirana vzdrževalna dela na objektu v zadnjih petih letih;
-	načrt vzdrževalnih del v letu 2010;
-	predračunska vrednost vzdrževalni del v letu 2010;
-	vire financiranja in pričakovan delež iz občinskega proračuna;
-	drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev.
IV.
Pri odobravanju proračunskih
sredstev za vzdrževanje športnih
objektov bomo upoštevali naslednje kriterije:
-	izkazana nujnost vlaganja v obnovo objekta;
-	delež športa v namembnosti objekta;
-	prostovoljno delo krajanov (članov) in njihovo angažiranje za pridobitev drugih virov sredstev za vzdrževanje;
-	odobrena proračunska sredstva za vzdrževanje objekta in
nakup opreme v preteklih petih letih in njihova namenska uporaba.
V.
Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 6710-1/10« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4, ali pošljete priporočeno po pošti najkasneje do 6. 4. 2010 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale . Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale. si, pod rubriko »Razpisi«.
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100 int. 152 ali 151.
VI.
Sredstva bodo razdeljena v okviru razpoložljivih sredstev na proračunski postavki. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni v šestdesetih dneh po prejemu popolnih vlog.
Župan Toni Dragar
Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02 109/08 in 49/09), Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2010 (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 2/10) ter Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 8/07) objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA SOFINANCIRANJE USPOSABLJANJA IN IZOBRAŽEVANJA V OKVIRU DRUŠTEV S PODROČJA KMETIJSTVA IN RAZVOJA PODEŽELJA V OBČINI DOMŽALE V LETU 2010.
1.	RAZPISANA SREDSTVA
V proračunu Občine Domžale za leto 2010 so na postavki »Sofinanciranje društev in organizacij s področja kmetijstva« zagotovljena sredstva v višini 6.000 EUR za državne pomoči v obliki sofinanciranja usposabljanja in izobraževanja v okviru društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja.
2.	UPRAVIČENCI
Izvajalci usposabljanja in izobraževanja v okviru društvene dejavnosti so društva s področja kmetijstva in razvoja podeželja, s sedežem na območju Občine Domžale kot tudi društva in organizacije, ki sicer nimajo sedeža na območju Občine Domžale, če je aktivnost društva usmerjena na območje Občine Domžale, vendar pa imajo prednost društva, ki so registrirana v Občini Domžale. Pomoč mora biti dostopna vsem upravičencem na ustreznem območju. Članstvo v društvih ne sme biti pogoj za dostop do storitev.
3. UPRAVIČENI STROŠKI DRUŠTEV
-	stroški organiziranja in izvedbe programov za usposabljanje;
-	stroški na področju organizacije forumov za izmenjavo znanj med gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih;
-	stroški udeležbe in potni stroški na tekmovanjih, razstavah, sejmih, strokovnih ekskurzijah;
-	stroški izdajanja strokovne literature, publikacij (razen glasil društev), katalogov, spletišč, ki predstavljajo podatke o proizvajalcih za območje občine ali danega proizvoda, če so informacije in predsatvitve nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da so predstavljeni v publikaciji;
-	stroški najemnin in opremljanja razstavnih prostorov;
-	simbolične nagrade, podeljene na tekmovanjih, do vrednosti 250 EUR na nagrado in zmagovalca;
-	materialni stroški poslovanja.
4.	BRUTO INTENZIVNOST POMOČI
Pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev v višini do 100 % stroškov. Znesek dodeljene pomoči se določi glede na obseg vlog prispelih na javni razpis ter razpoložljiva sredstva. Najvišji znesek dodeljene pomoči za posamezno društvo znaša do 1.700 €/letni program. Za delovanje društva občina lahko društvu dodeli tudi dotacijo v višini do 30 % materialnih stroškov poslovanja, vendar največ do 200 €/letni program, ki pa ne prestavlja državne pomoči. Kumulacija skupaj dodeljenih pomoči za posamezne upravičene stroške ne sme preseči najvišje dovoljene pomoči. Sredstva pomoči se seštevajo ne glede na to ali se financirajo iz državnih sredstev, lokalnih sredstev ali sredstev Skupnosti.
5.	DINAMIKA SUBVENCIONIRANJA
Sredstva se društvom nakažejo v dveh enakih delih; prvi del po podpisu pogodbe med Občino Domžale in društvom, drugi del pa v decembru 2010 v skladu z dejansko realizacijo programa, in sicer na podlagi predloženega finančnega in vsebinskega poročila realizacije programa društva za obdobje od 1. januarja 2010 do 31. oktobra 2010, ki ga društvo predloži najkasneje do 15. novembra 2010.
6.	VLOGA
Društvo zaprosi za sredstva na vlogi, ki jo lahko dobi v času uradnih
ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale, ter na spletni strani Občine Domžale http://www.domzale.
si/, pod rubriko Vložišče občine/ Razpisi.
O dodelitvi sredstev odloči pristojni oddelek občinske uprave Občine Domžale (v nadaljevanju: pristojni oddelek). Pristojni oddelek pred odločitvijo o posamezni vlogi to lahko pošlje v pregled strokovni komisiji, ki jo imenuje župan in ki pristojnemu oddelku poda svoje mnenje. Društvu se sredstva nakažejo na podlagi sklepa in sklenjene pogodbe, ki jo mora društvo skleniti v roku, ki ga v sklepu določi pristojni oddelek, sicer izgubi pravico do odobrenih sredstev. Pri postopku dodeljevanja sredstev se uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku.
7. ROK IN NAČIN
ODDAJE VLOGE
Rok za dostavo vloge je do vključno 12. aprila 2010. Društva oddajo vloge na vložišče Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale, ali pa pošljejo priporočeno po pošti, v zaprtih ovojnicah, opremljenih z naslovom pošiljatelja in označene z oznako: "Javni razpis za društva - kmetijstvo." Vsi vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v roku 60 dni po poteku roka za prijavo.
Občina Domžale župan Toni Dragar
Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 79/99,124/00, 79/01 in 30/02), Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2010 (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 2/10) ter Pravilnika o sofinanciranju dejavnosti turističnih in drugih društev, ki se ukvarjajo s pospeševanjem razvoja turizma na območju Občine Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 03/04), objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA SOFINANCIRANJE DEJAVNOSTI TURISTIČNIH IN DRUGIH DRUŠTEV, KI SE UKVARJAJO S POSPEŠEVANJEM RAZVOJA TURIZMA NA OBMOČJU OBČINE DOMŽALE V LETU 2010.
1.	Predmet razpisa
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje turističnih in drugih društev, ki se ukvarjajo s pospeševanjem razvoja turizma na območju Občine Domžale v letu 2010.
2.	Upravičenci
Pravico do sofinanciranja imajo nosilci in izvajalci turistične dejavnosti, ki imajo sedež na območju Občine Domžale in so registrirani najmanj eno leto ter imajo urejeno evidenco o članstvu in predložijo finančni in vsebinski program za tekoče leto.
3.	Višina sredstev
Višina razpoložljivih sredstev, namenjenih za sofinanciranje delovanja turističnih društev, je 16.000 EUR na proračunski postavki 143201 -Turistična društva. Sredstva se bodo dodelila v obliki dveh dotacij, in sicer prva po podpisu pogodbe, druga pa najkasneje v decembru 2010, po predloženem finančnem in vsebinskem poročilu o realizaciji programa društva za obdobje od 1. 1. 2010 do 31. 10. 2010, ki ga morajo društva predložiti do 15. 11. 2010.
4.	Merila in kriteriji za vrednotenje programov društev
a.)	Ohranjanje kulturne in naravne dediščine	do 20 točk
b.)	Animiranje krajanov in mladine za delo na področju turizma do 15 točk
c.)	Organizacija in usklajevanje aktivnosti	do 20 točk č.) Promocija kraja	do 15 točk
d.)	Urejanje turistične infrastrukture	do 20 točk
e.)	Širitev članstva	do 10 točk
Programi prosilcev se točkujejo. Posamezno društvo lahko doseže maksimalno 100 točk. Seštevek točk vseh društev daje vsoto točk, s katero se delijo razpoložljiva letna sredstva, predvidena v proračunu za sofinanciranje dejavnosti turističnih in drugih društev. Tako dobljena vrednost ene točke se pomnoži s številom točk posameznega društva in zmnožek predstavlja višino dotacije, ki pripada posameznemu društvu.
5.	Vloga
Društvo zaprosi za sredstva na vlogi, ki jo lahko dobi v času uradnih ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ter na spletni strani Občine Domžale http://www.domzale.si/, pod rubriko Vložišče občine/Razpisi.
O dodeljevanju sredstev odloča občinska uprava. Občinska uprava pred odločitvijo o dodelitvi sredstev posamezne vloge pošlje v pregled strokovni komisiji, ki jo imenuje župan in ki pristojnemu oddelku poda svoje mnenje. Pri postopku dodeljevanja sredstev se uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku.
6. Rok in način oddaje vloge Rok za dostavo vloge je do vključno 9
4. 2010. Prosilci oddajo vloge
na vložišče Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ali pa pošljejo priporočeno po pošti, v zaprtih ovojnicah, opremljene z naslovom pošiljatelja in označene z oznako: "Javni razpis za turistična društva". Vsi vlagatelji vlog bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v roku 60 dni po poteku roka za prijavo.
Občina Domžale župan Toni Dragar
n
Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale, na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 109/08 in 49/09), Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2010 (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 2/10) ter Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 8/07), objavlja
JAVNI RAZPIS ZA SUBVENCIONIRANJE IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA KMETOV IZ OBČINE DOMŽALE V LETU 2010.
1.	PREDMET JAVNEGA RAZPISA IN RAZPISANA SREDSTVA
V proračunu Občine Domžale za leto 2010 so za državne pomoči za subvencioniranje izobraževanja in usposabljanja kmetov iz Občine Domžale v letu 2010 zagotovljena sredstva za:
a)	»Izobraževanje kmetov na področju primarne kmetijske proizvodnje« v višini do 3.600 € (pomoč v okviru skupinskih izjem za kmetijstvo);
b)	»Izobraževanje kmetov na področju predelave in trženja kmetijskih proizvodov in ostalih dopolnilnih dejavnosti« v višini do 2.000 € (pomoč »de minimis«).
2.	UPRAVIČENCI IN IZVAJALCI
Izobraževanje in usposabljanje mora biti dostopno vsem kmetom in delavcem na kmetijskih gospodarstvih, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oziroma sedež v Občini Domžale, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine. Izvajalci izobraževanja in usposabljanja so lahko organizacije, ki so registrirane za izvajanje tehnične pomoči na področju kmetijstva. Občina z izvajalci sklene pogodbo, v kateri opredeli posamezne naloge, časovne roke za izvedbo le-teh ter način izvedbe plačila izvajalcu.
3.	UPRAVIČENI STROŠKI
Stroški organiziranja in izvedbe programov za usposabljanje s področja primarne kmetijske proizvodnje (pomoč v okviru skupinskih izjem za kmetijstvo), za katere izvajalec v letu 2010 ni prejel sredstev iz državnega, občinskega proračuna ali mednarodnih virov;
stroški organiziranja in izvedbe programov za izobraževanje in usposabljanje za dejavnost predelave in trženja kmetijskih in nekmetijskih proizvodov (pomoč »de minimis«), za katere izvajalec v letu 2010 ni prejel sredstev iz državnega, občinskega proračuna ali mednarodnih virov.
4.	BRUTO INTENZIVNOST POMOČI
Pomoč se lahko dodeli v obliki subvencioniranih storitev, v višini do 100 % stroškov. Znesek dodeljene pomoči se določi glede na obseg vlog prispelih na javni razpis ter razpoložljiva sredstva.
Skupna pomoč v okviru skupinskih izjem za kmetijstvo ne sme preseči najvišje dovoljene pomoči. Sredstva pomoči se seštevajo ne glede na to, ali se financirajo iz državnih sredstev, lokalnih sredstev ali sredstev Skupnosti.
Skupna pomoč »de minimis«, dodeljena posameznemu kmetijskemu gospodarstvu, ne sme presegati 200.000 € bruto v katerem koli obdobju treh proračunskih let.
5.	VLOGA
Izvajalci izobraževanja in usposabljanja zaprosijo za sredstva na vlogi, ki jo lahko dobijo v času uradnih ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ter na spletni strani Občine Domžale http://www.domzale.si/, pod rubriko Vložišče občine/ Razpisi. Vlogi morajo obvezno priložiti tudi veljavno dokazilo, da so registrirani za izvajanje tehnične pomoči na področju kmetijstva (za izvajanje izobraževanja kmetov).
O dodelitvi sredstev s sklepom odloči pristojni oddelek občinske uprave Občine Domžale (v nadaljevanju: pristojni oddelek). Vlagatelji, ki bodo oddali vloge do 19. 4. 2010, bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje do 19. 6. 2010, vlagatelji, ki bodo oddali vloge po tem roku, pa bodo obveščeni v roku 60 dni od oddaje vloge.
Vlagatelju se sredstva nakažejo na podlagi sklenjene pogodbe po že izvedenem izobraževanju ali usposabljanju, na podlagi poročila o realizaciji ter priloženega seznama udeležencev iz katerega bodo natančno razvidni ime in priimek, naslov, KMG-MID in davčna številka udeleženca.
6.	ROK IN NAČIN ODDAJE VLOGE
Rok za vložitev vloge je 19. 4. 2010 oziroma do porabe sredstev, če le-ta na podlagi prispelih vlog do zgoraj navedenega roka ne bodo razdeljena, vendar najkasneje do vključno 30. 10. 2010.
Vlagatelji oddajo vloge na vložišče Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ali pa pošljejo priporočeno po pošti, v zaprtih ovojnicah na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, Domžale ter opremljene z naslovom pošiljatelja in označene z oznako: »Javni razpis za kmetijstvo - izobraževanje.«
Občina Domžale župan Toni Dragar
OBČINA DOMŽALE
JAVNO POVABILO ZA PRIJAVO PROGRAMOV SOFINANCIRANJA DRUŠTEV UPOKOJENCEV OBČINE DOMŽALE
I.
Občina Domžale bo v letu 2010 sofinancirala programe društev upokojencev v Občini Domžale. Vabimo vsa društva upokojencev z območja Občine Domžale, ki bi želela pridobiti sredstva za sofinanciranje svojih programov, da pošljejo prijave.
II.
Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.:
-	opis programa (cilji, obseg, kraj, čas izvedbe);
-	vsebinski in finančni podatki o realizaciji dejavnosti v letu 2009;
-	predračunska vrednost programa;
-	viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna;
-	drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev.
Pri dodelitvi sredstev bodo upoštevane realizirane aktivnosti v preteklem obdobju.
III.
Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »Za javno povabilo št. 1224/2010« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4, ali pošljete priporočeno po pošti najkasneje do 9. aprila 2010 na naslov:
OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale.
Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi«.
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100, int. 152 ali 151.
IV.
Sredstva bodo razdeljena v okviru razpoložljivih sredstev na proračunski postavki. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni v roku 60 dni po prejemu popolnih vlog.
Župan Toni Dragar
9 MJJ
26. MAREC 20I0
objave
25
Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale, na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 109/08 in 49/09), Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2010 (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 2/10) ter Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 8/07) objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA SUBVENCIONIRANJE NALOŽB V KMETIJSKA GOSPODARSTVA V OBČINI DOMŽALE ZA LETO 2010.
1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA IN VIŠINA SREDSTEV
V proračunu Občine Domžale za leto 2010 so v okviru državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Domžale zagotovljena sredstva za:
a)	Posodabljanje kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju: 1.a) v višini do 28.100 €.
b)	Urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov (v nadaljevanju: 1.b) v višini do 9.700 €.
c)	Naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti in opravljanje storitev in trženja na kmetijah (v nadaljevanju:
1.c)	v višini do 5.000 €.
2.	UPRAVIČENCI
Pri namenih 1.a in 1.b so upravičenci mikropodjetja in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oziroma sedež v Občini Domžale in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine. Pri namenu 1.c pa so upravičenci mikropodjetja in fizične osebe, ki se ukvarjajo ali se bodo ukvarjali z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijskem gospodarstvu ter imajo sedež in kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju Občine Domžale.
3.	SPLOŠNI POGOJI UPRAVIČENOSTI:
-	kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v evidenco kmetijskih gospodarstev;
-	gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja;
-	pomoč se lahko dodeli le kmetijskim gospodarstvom, ki niso podjetja v težavah;
-	pomoč se lahko dodeli, da se upravičencu omogoči, da doseže nove uvedene minimalne standarde glede okolja, higiene in dobrega počutja živali;
-	pomoč se ne odobri za preproste naložbe za nadomestitev;
-	pomoč se ne odobri za naložbe, za katere je vlagatelj v tekočem letu prejel sredstva iz državnih ali mednarodnih virov;
-	pomoč se ne odobri za že izvedene naložbe, razen za izdelavo projektne dokumentacije.
4.	UPRAVIČENI STROŠKI:
Davek na dodano vrednost ni upravičen strošek. Subvencionirajo se naslednji sklopi naložb:
a. Posodabljanje kmetijskih gospodarstev
Pomoči se dodelijo za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo.
Upravičeni stroški:
-	stroški projektne dokumentacije za novogradnjo in adaptacijo hlevov;
-	stroški gradnje ali adaptacije hlevov in ureditve izpustov ter stroški nakupa materiala;
-	v sklopu novogradnje hleva so upravičeni stroški tudi: stroški za
nakup materiala za novogradnjo gnojne jame ali gnojišča ter stroški za nakup materiala za novogradnjo ali adaptacijo senika ali silosa;
-	stroški za nakup opreme hlevov (oprema za krmljenje, molžo in izločke);
-	stroški nakupa rastlinjaka in montaže ter opreme,;
-	stroški nakupa in postavitve mrež proti toči,;
-	stroški postavitve sadnega nasada:
-	stroški priprave izvedbenega načrta za zasaditev novega nasada, stroški priprave zemljišča, nakup opore, nakup mreže za ograjo.
b.	Urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov
Upravičenci morajo imeti izdelan načrt ureditve pašnika s popisom del, opreme in tehnologijo paše oziroma izdelan načrt ureditve zemljišča ali dostopnih poljskih poti. Za isti pašnik, zemljišče ali dostopno poljsko pot lahko upravičenec v obdobju od leta 2007 do leta 2013 pridobi sredstva samo enkrat.
Upravičeni stroški:
-	stroški za nakup opreme za ogra-ditev pašnikov z električno ograjo in pregraditev pašnika na pašne čredinke (koli, žica, izolatorji, pašni aparat);
-	stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino;
-	v okviru celovite ureditve zemljišča:
-	stroški izdelave načrta za ureditev zemljišča;
-	stroški strojnih storitev pri odstranjevanju skal, ravnanja zemljišča, nasipanja;
-	stroški materiala in strojnih storitev pri apnenju;
-	stroški sejanja večletne travne ruše s travno-deteljnimi mešanicami;
-	stroški strojnih storitev pri rekonstrukciji in izgradnji dostopne poljske poti, ki po definiciji veljavnih predpisov sodi med pomožne kme-tijsko-gozdarske objekte.
Med upravičene stroške se ne upoštevajo stroški povezani z drenažnimi deli ali namakanjem kmetijskih zemljišč ter stroški rekonstrukcije in izgradnje gozdnih poti in gozdnih vlak.
c.	Naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti in opravljanje storitev in trženja na kmetijah
Ukrep je namenjen za naložbe, ki so potrebne za začetek opravljanja dopolnilne dejavnosti ali za posodobitev in modernizacijo že obstoječe dopolnilne dejavnosti. Dejavnost mora biti prijavljena ali registrirana na kmetijskem gospodarstvu in se mora izvajati v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji še vsaj naslednjih 5 let po zaključeni investiciji. V primeru predelave ali neposredne prodaje ni potrebno, da ima upravičenec registrirano dopolnilno dejavnost.
Predmet sofinanciranja so naložbe za sledeče vrste namenov:
-	predelava kmetijskih proizvodov;
-	neposredna prodaja kmetijskih proizvodov kmetije;
-	turizem na kmetiji;
-	dejavnost (storitve in izdelki), povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji.
Upravičeni stroški:
-	vsi stroški v zvezi z izgradnjo ali obnovo objekta;
-	nakup nove opreme;
-	promocija.
5.	BRUTO INTENZIVNOST POMOČI:
Znesek dodeljene pomoči se določi glede na obseg vlog prispelih na javni razpis ter razpoložljiva sredstva, vendar lahko znaša:
-	Pri naložbah pod 1a. in 1b. - največ do 40 % upravičenih stroškov razen na OMD (območja z omejenimi dejavniki in sicer so to v Občini Domžale v celoti katastrske občine Brdo, Rova ter Trojica in delno katastrski občini Brezovica ter Ihan), kjer lahko znaša največ do 50 % upravičenih stroškov; najmanjši znesek dodeljene pomoči pod točkama 1.a in 1.b je 200 €, najvišji znesek pa 5.000 € na kmetijsko gospodarstvo;
-	Pri naložbah pod 1c. - največ do 50 % upravičenih stroškov, pri čemer največji znesek dodeljene pomoči lahko znaša 5000 € na kmetijsko gospodarstvo na leto; pomoč se dodeljuje po pravilu »de minimis« in zato skupna pomoč dodeljena posameznemu kmetijskemu gospodarstvu po tem pravilu, ne sme presegati 200.000 € bruto v katerem koli obdobju treh proračunskih let.
6.	POTREBNA DOKUMENTACIJA
Prosilec zaprosi za pomoč:
-	za »Posodabljanje kmetijskih gospodarstev« na obrazcu št. 1a;
-	za »Urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov« na obrazcu št. 1b;
-	za »Naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti in opravljanje storitev in trženja na kmetijah« na obrazcu št. 1c.
Obrazci se dobijo v času uradnih ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ter na spletni strani Občine Domžale http:// www.domzale.si/, pod rubriko Vložišče občine/Razpisi. Za obravnavo vloge so poleg pravilno izpolnjenega ustreznega obrazca potrebna tudi naslednja dokazila in dokumentacija:
a.)	Za vse naložbe:
-	mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti naložbe, ki ga pripravi pristojna institucija (npr. kmetijsko svetovalna služba) in ga pridobi prosilec;
-	ponudba oziroma predračun za nameravano naložbo; za projektno dokumentacijo: predračun ali račun o izdelavi; po izvedeni naložbi, vendar najkasneje do 30. 11. 2010, prosilec predloži tudi račun za izvedeno naložbo ter ustrezno dokazilo o plačilu računa za naložbo, pri čemer se morajo vsi računi in dokazila o plačilih glasiti na ime nosilca kmetijskega gospodarstva;
-	zemljiško knjižni izpisek (pridobi občina iz uradnih evidenc) oz. drugo veljavno dokazilo o lastništvu zemljišča na katerem se bo izvajala investicija.
b.)	Ustrezna prostorska dokumentacija (gradbeno dovoljenje - fotokopijo že izdanega GD pridobi občina iz uradnih evidenc oz. veljavna lokacijska informacija, če je to potrebno glede na vrsto investicije - pridobi občina) se zahteva za tiste naložbe,
za katere je to na podlagi veljavnih predpisov potrebno.
c.) V primeru urejanja pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov dodatno še:
-	kopija katastrskega načrta (pridobi občina iz uradnih evidenc);
-	če gre za zakupljena zemljišča veljavna zakupna pogodba ter izjava lastnika zemljišča o soglašanju z naložbo;
-	krčitveno dovoljenje pristojnega organa, če gre za spremembo gozdne površine v kmetijsko -pridobi ga prosilec;
-	program del, ki ga pripravi pristojna institucija (npr. kmetijsko svetovalna služba) - pridobi ga prosilec.
č.) V primeru naložb za opravljanje dopolnilne dejavnosti (razen v primeru predelave ali neposredne prodaje) dodatno še:
-	dokazilo, da je dejavnost prijavljena ali registrirana na kmetijskem gospodarstvu.
Dokazila, ki so dostopna v uradnih evidencah, lahko prosilec sam priloži vlogi in s tem skrajša dolžino postopka obravnave vloge. Prejeta dokumentacija se prosilcem ne vrača.
7.	OBRAVNAVA VLOG
Prispele vloge bo obravnaval Oddelek za finance in gospodarstvo Občine Domžale, ki bo s sklepom odločil o posamezni vlogi, pred odločitvijo pa bo lahko posamezno vlogo poslal v pregled Komisiji za kmetijstvo, ki bo podala svoje mnenje. Če vloga ne bo popolna, bo prosilec pisno pozvan na dopolnitev vloge. Rok za dopolnitev nepopolne vloge bo 8 dni od dneva vročitve poziva za dopolnitev. Vlagatelji, ki bodo oddali vloge do 26. 4. 2010 bodoo izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje do 26. 6. 2010, vlagatelji, ki bodo oddali vloge po tem roku, pa bodo obveščeni v roku 60 dni od oddaje vloge.
Pravnomočen sklep o odobrenih sredstvih bo podlaga za sklenitev pogodbe o subvencioniranju. V pogodbi se bodo podrobneje uredili način in pogoji koriščenja odobrenih sredstev. Subvencija bo izplačana po že izvedeni naložbi. Podlaga za izplačilo subvencije bodo poleg sklenjene pogodbe tudi predložen račun za izvedeno naložbo, ustrezno dokazilo o plačilu računa za naložbo, ki jih bo upravičenec predložil po končani naložbi ter zapisnik Komisije za kmetijstvo o opravljenem ogledu realizirane naložbe.
8.	ROK IN NAČIN DOSTAVE VLOG
Rok za dostavo vloge je 26. 4. 2010 oziroma do porabe sredstev, če ta na podlagi prispelih vlog do zgoraj navedenega roka ne bodo razdeljena, vendar najkasneje do vključno 30. 10. 2010. Prosilci oddajo vloge v zaprti kuverti, skupaj z zahtevano dokumentacijo, na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ali pa pošljejo s priporočeno poštno pošiljko na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Na kuverti mora biti označeno »Javni razpis za subvencioniranje naložb v kmetijska gospodarstva«. Dodatne informacije lahko dobite po tel. 01 7214-251, Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo.
Občina Domžale župan Toni Dragar
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO PRED ODDAJO ZBIRNE VLOGE
Poziva nosilce kmetijskih gospodarstev k ureditvi GERK-ov in vpisu namestnika nosilca.
Neusklajene podatke v RKG lahko vidite na javnem pregledovalniku na spletni strani http://rkg.gov.si/ GERK/autoLogin.jsp z navedbo KMG-MID številke (neusklajeni podatki so navedeni pod seznamom GERK-ov). Informacijo o neusklajenih podatkih o trajnih nasadih in drugih neusklajenih podatkih v RKG
Najpozneje en dan pred oddajo zbirne vloge morate imeti v registru kmetijskih gospodarstev (RKG) urejene podatke o:
-	GERK-ih,
-	namestniku nosilca pri kmetijah,
-	trajnih nasadih.
Z neurejenimi podatki v RKG vnos zbirne vloge ni mogoč.
Podatke o GERK-ih morate urediti:
-	če ste ob pregledu GERK-ov po posodobitvi v januarju 2010 ugotovili, da novo stanje GERK-ov ne odraža dejanskega stanja v naravi;
-	če ste kupili ali najeli novo zemljišče ali če ste prenehali uporabljati določeno zemljišče (prodaja, spre-
memba v nekmetijsko rabo); - če ste spremenili vrsto dejanske rabe ipd.
Podatke o namestniku nosilca morate urediti, če so na kmetiji poleg nosilca še drugi člani kmetije in vpisa namestnika še niste uredili. Podatke posredujete na obrazcu Podatki o namestniku nosilca in gospodinjstvih na kmetiji, ki je skupaj z navodili za izpolnjevanje objavljen na spletni strani http://rkg.gov.si/GERK/ in je na voljo tudi na upravnih enotah ter na enotah kmetijsko-svetovalne službe. Izpolnjeni obrazec s podpisom nosilca in njegovega namestnika pošljite na pristojno upravno enoto.
Vam drevesa delajo senco? Se bojite neurja?
- obžagovanje
OBČINA DOMŽALE JAVNI RAZPIS
ZA IZBOR BANKE ZA SODELOVANJE PRI DODELJEVANJU DOLGOROČNIH PODJETNIŠKIH POSOJIL
Občina Domžale načrtuje v letu 2010, na podlagi sprejetega Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2010 ter Pravilnika o dodeljevanju sredstev za spodbujanje razvoja podjetništva v Občini Domžale, subvencioniranje obrestne mere pri podjetniških posojilih v višini 50.100
EUR.
Proračunska sredstva v višini 50.100 EUR bodo namenjena kot neposredna subvencija k plačilu obresti pri posojilih, ki jih bodo posojilojemalci najeli pri izbrani banki po pogojih in na način, določen v medsebojni pogodbi o sodelovanju med občino in banko. Posojila se bodo dodeljevala za naložbe v gospodarstvo, in sicer samostojnim podjetnikom, mikro in malim podjetjem, ki imajo sedež dejavnosti na območju Občine Domžale.
Občina Domžale bi rada proračunska sredstva oplemenitila tudi z bančnimi sredstvi, da bi bila razpisana vsota posojil čim večja. Zato vabimo banke, da pošljejo ponudbe za poslovno sodelovanje pri dodeljevanju dolgoročnih podjetniških posojil z Občino Domžale.
Dokumentacija in navodilo za pripravo ponudbe sta objavljena na spletni strani Občine Domžale www.domzale.si, pod rubriko Vložišče občine/ Razpisi, dvignete pa jo lahko tudi na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale.
Ponudnike vabimo, da svoje ponudbe za poslovno sodelovanje oddajo v zaprti ovojnici, s pripisom »PONUDBA BANKE ZA POSOJILA ZA PODJETNIŠTVO«, najkasneje do 14. 4. 2010, na vložišče Občine Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale, soba št. 4, ali jih pošljejo priporočeno po pošti na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, 1230 Domžale.
Ponudniki bodo obveščeni o izidu javnega razpisa najkasneje do 26. 4. 2010.
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 01 7214-251, int. 148 ali 140.
Župan Toni Dragar
ste prejeli tudi na izpisu iz RKG ob posodobitvi GERK-ov, konec januarja 2010.
Nosilce kmetijskih gospodarstev prosimo, da si GERK-e najprej dobro pregledate na spletnem pregledovalniku in se na upravno enoto odpravite le, če morate GERK-e ali druge podatke v RKG še urediti.
-	odvoz vej
-	svetovanje
tel.: 031 275 021
TAJGA Boštjan Merela s.p.
- odstranitev ter nižanje dreves v okolici hiš
26	objave	26. MAREC 20I0
		
JAVNI RAZPIS
ZA ODDAJO PROSTIH TERMINOV ZA IGRANJE ODBOJKE NA MIVKI V ŠPORTNEM PARKU DOMŽALE
Na podlagi Pogodbe o upravljanju štev. 47103-16/06-33 ter na podlagi določil Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin objavljamo razpis za rezervacijo terminov za igranje odbojke na mivki v Športnem parku Domžale za sezono 2010 - obdobje od 1. 5. 2010 do 30. 9. 2010.
Pogoji za prijavo so naslednji :
-	Odbojkarska igrišča (centralno - 3 igrišča in 1 dodatno igrišče) se oddaja fizičnim in drugim pravnim osebam za obdobje 1. 5. 2010 do 30. 9. 2010, za igranje odbojke na mivki.
-	Rezervacija terminov se opravi na sedežu Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, ki bo termin uskladil z Odbojkarskim klubom Domžale, ki je pretežni najemnik- uporabnik odbojkarskih igrišč.
-	Prednost pri rezervaciji terminov bodo imela organizirana
društva in skupine, ki bodo rezervirali termine za celotno sezono v standardnih terminih in bodo plačala najmanj 30-odstotni delež najema igrišča za sezono.
-	Zavod bo vsakemu najemniku izdal račun.
Prijava oziroma rezervacija terminov je možna na naslednji način: v pisni obliki na naslov Zavod za šport in rekreacijo Domžale, Kopališka cesta 4, 1230 Domžale; telefonska rezervacija na tel.: 01/721 68 62, ali 041/966 192; po elektronski pošti (jzupancic@ siol.net)
do 15. 4. 2010.
Po preteku tega roka ima prednost vsak prvo prijavljeni interesent.
Prijava mora vsebovati naslednje podatke :
-	Ime in priimek ali točen naziv pravne osebe, točen naslov (ulica,
hišna številka, kraj, poštna številka) in davčno številko;
-	Oznako igrišča:
-	a/centralno igrišče 1; igrišče 2; igrišče 3;
-	b/drugo igrišče.
-	Dan v tednu in termin igranja
(od__.ure do__.ure) ter even-
tuelno rezervni termin igranja (od__.ure do__.ure).
Prednost pri izbiri bodo imeli dosedanji uporabniki, ki so tekoče poravnavali obveznosti za najem -uporabo igrišč.
Opomba: na območju odbojkarskih igrišč bo v času sezone poskrbljeno tudi za gostinske usluge.
Pričakujemo čimprejšnjo prijavo termina in Vas lepo pozdravljamo!
mag. Janez Zupančič, univ. dipl. oec. Zavod za šport in rekreacijo Domžale
Nadomestila za igranje oziroma cene in termini za posamezne kategorije so naslednji:
KOPALIŠČE-ODBOJKARSKA IGRIŠČA	ZNESEK
Cena najema za objekt/površino/prostor	v EUR
Uporaba igrišča - 1 ura - termin od 09:00 do 15.00 ure	4,00
Uporaba igrišča - 1 ura - termin od 15:00 do 19.00 ure	6,00
Uporaba igrišča - 1 ura - termin od 19:00 do 23.00 ure	8,00
Uporaba igrišča - ABONMA-1 URA/TEDEN-termin od 09:00 do 15:00 ure	63,00
Uporaba igrišča - ABONMA-1 URA/TEDEN-termin od 15:00 do 19:00 ure	104,00
Uporaba igrišča - ABONMA-1 URA/TEDEN-termin od 19:00 do 23:00 ure	146,00
Uporaba igrišča - ABONMA-2 URI/TEDEN-termin od 09:00 do 15:00 ure	105,00
Uporaba igrišča - ABONMA-2 URI/TEDEN-termin od 15:00 do 19:00 ure	167,00
Uporaba igrišča - ABONMA-2 URI/TEDEN-termin od 19:00 do 23:00 ure	210,00
Različni uporabniki - 1 ura - eno igrišče-Komercialni najem od 09:00 do 15:00 ure	15,00
Različni uporabniki - 1 ura - eno igrišče-Komercialni najem od 15:00 do 19:00 ure	15,00
Različni uporabniki - 1 ura - eno igrišče-Komercialni najem od 19:00 do 23:00 ure	25,00
Različni uporabniki - centralno igrišče-Komercialni najem od 9:00 do 15:00 ure/dan	55,00
Različni uporabniki - centralno igrišče-Komercialni najem od 15:00 do 19:00 ure/dan	55,00
Različni uporabniki - centralno igrišče-Komercialni najem od 19:00 do 23:00 ure/dan	70,00
Zavod za šport in rekreacijo Domžale, Kopališka cesta 4, Domžale, na podlagi 56. 59. in 60. člena Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Uradni list RS, št. 12/2003) ter na podlagi 4. in 9. člena Pogodbe o upravljanju objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA NUDENJE GOSTINSKIH STORITEV NA OBMOČJU ODBOJKARSKIH IGRIŠČ V ŠPORTNEM PARKU DOMŽALE
Predmet razpisa je nudenje gostinskih storitev na območju odbojkarskih igrišč v Športnem parku Domžale.
Izbranemu ponudniku bo za opravljanje te dejavnosti omogočena pridobitev določenih prostorov ter možnost uporabe teh prostorov in odprtih separejev, vključno z ločenimi sanitarijami za moške in ženske. Objekti in površine, ki se oddajajo za nudenje gostinskih storitev, niso opremljene oziroma so delno opremljene, zato bo dolžnost izbranega ponudnika prostore in površine urediti v skladu z veljavnimi predpisi in drugimi zahtevami za opravljanje gostinske dejavnosti, za kar mora ponudnik sam pridobiti ustrezna dovoljenja.
Izbrani ponudnik bo lahko v razpoložljivih prostorih nudil gostinsko dejavnost (ponudbo), v skladu s svojo registrirano dejavnostjo in v obsegu, ki ga omogočajo prostori in razpoložljive površine, ter v skladu z izdanim uporabnim dovoljenjem. Z dejavnostjo mora izbrani ponudnik začeti najkasneje v enem mesecu po podpisu najemne pogodbe oziroma s 1. 5. 2010.
Ponudbe interesentov morajo vsebovati naslednje: - Izpisek iz sodnega registra za opravljanje dejavnosti oz. dokazilo o strokovni usposobljenosti za opravljanje gostinske
dejavnosti, kot njegove osnovne dejavnosti.
Reference z dokazili o izvajanju gostinske dejavnosti na večjih športnih prireditvah. Višino nadomestila ki jo je ponudnik pripravljen plačati, izraženo v absolutnih številkah (brez DDV). Izhodiščna cena se letno korigira s stopnjo rasti cen na drobno.
V primeru, da se pogodba sklepa za daljše obdobje do 5 let, je dolžan izbrani ponudnik v roku 2 mesecev pred začetkom odbojkarske sezone nakazati na TRR upravljavca 50 % znesek letnega nadomestila, sicer se pogodba lahko prekine.
Način izvajanja gostinskih storitev in okvirna specifikacija gostinske ponudbe dnevno in ob organizaciji morebitnih večjih prireditev, za katere Zavod nima zagotovljene gostinske ponudbe. Izjavo, da so vložki v ureditev prostorov izključno predmet ponudnika in za njih ne uveljavlja posebnih nadomestil. Izjavo ponudnika, da bo ureditev prostorov potekala le na podlagi ustreznih zahtev in soglasij upravljavca.
Izjavo ponudnika, da v dnevih velikih prireditev, ki jih organizira Zavod ne bo oziroma ne more izvajati gostinskih storitev na tem območju, razen, če ni drugače dogovorjeno.
Predlog dodatnih aktivnosti ponudnika za čim boljšo izrabo razpoložljivih športnih površin.
Ponudbe z zahtevanimi dokazili naj ponudniki pošljejo priporočeno na naslov:
Zavod za šport in rekreacijo Domžale, Kopališka cesta 4, 1230, Domžale s pripisom: »ZA JAVNI RAZPIS - GL -ODB - NE ODPIRAJ«.
Rok za oddajo ponudb je 15 dni od objave oziroma najkasneje do 12. 4. 2010, do 12. ure. Ponudbe bodo po preteku razpisnega roka komisijsko odprte.
Nepopolnih vlog komisija ne bo obravnavala. Pri odločitvi o oddaji poslovnega prostora bo komisija upoštevala ponudbeno višino najemnine in presojo nivoja celovitosti in kvalitete nudenja gostinskih storitev.
Zavod za šport in rekreacijo Domžale si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega ponudnika.
Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite po tel.: 041/966-192 ali 721 68 62 (Janez Zupančič). Ogled prostorov je mogoč po predhodnem dogovoru.
Udeleženci razpisa bodo o njegovem izidu obveščeni praviloma v 15 dneh po izbiri.
Mag. Janez Zupančič, univ. dipl. oec. Zavod za šport in rekreacijo Domžale
Zavod za šport in rekreacijo Domžale, Kopališka cesta 4, Domžale,
OPIS KOLESARSKIH PROG
KOLESARJENJE PO KRAJIH UPRAVNE ENOTE DOMŽALE 2010
1.Trasa	tekmovalne proge za Pokal Slovenije poteka po naslednjih krajih:
Športni park Domžale-Podrečje-Dob-Gorjuša-Sp. Brezovica-Račni vrh- Rača-Brezje pri Dobu-Selo pri Morvčah-Vrhpolje-Tuštanj-Češnjice-Moravče-Drtija-Peče- Zg.Koseze-Zalog-Moravče-Podstran-Dole pri Krašcah- Imenje- Preserje pri Lukovici (cilj udeležencev, zbiranje in nadaljevanje v skupinski zaprti vožnji v smeri)-Videm pri Lukovici-Imovica-Šent-vid pri Lukovici-Rafolče-Rova-Radomlje-Škrjanče-vo- Količevo (desno pri gostilni Kovač)-Vir-Lekarna Vir-Podrečje-Športni park Domžale.
2.Trasa	daljše - težje rekreativne proge poteka po naslednjih krajih:
Športni park Domžale-Podrečje-Dob-Gorjuša-Sp. Brezovica-Račni vrh- Rača-Brezje pri Dobu-Selo pri Moravčah-Vrhpolje-Tuštanj-Krašca-Dole pri Krašcah-Imenje- Preserje pri Lukovici (cilj udeležencev, zbiranje in nadaljevanje v skupinski zaprti vožnji v smeri)-Videm pri Lukovici-Imovica-Šentvid pri Lukovici-Rafolče-Rova- Radomlje-Škrjančevo-Ko-
ličevo (desno pri gostilni Kovač)-Vir- Lekarna Vir-Podrečje- Športni park Domžale.
3.Trasa krajše - lažje proge poteka po naslednjih krajih:
Športni park Domžale-Podrečje-Dob-Gorjuša- (takoj po spustu zavoj levo na makadamsko cesto v-Ra-folče-Rova-Radomlje (cilj udeležencev, zbiranje v Športnem parku Radomlje in v nadaljevanju priključitev koloni kolesarjev na daljši progi, ki vozi skupaj v skupinski zaprti vožnji v smeri)-Škrjančevo-Količevo (desno pri gostilni Kovač)- Vir- Lekarna Vir-Podre-čje-Športni park Domžale.
Opomba: Na progah 2 in 3 vozijo rekreativni kolesarji organizirano v skladu s cestno-prometnimi predpisi -udeleženci v prometu, v koloni med dvema voziloma organizatorja.
Mag. Janez Zupančič, univ. dipl. oec. Zavod za šport in rekreacijo Domžale
Zavod za šport in rekreacijo Domžale in Kolesarski klub Hrast Dob
RAZPIS ZA CESTNO KOLESARSKO DIRKO POKAL UPRAVNE ENOTE DOMŽALE 2010, KI BO V SOBOTO, 24. APRILA 2010.
Dirka šteje za Pokal Slovenije za kategorije amaterjev, mastersov in žensk.
Organizator:
Zavod za šport in rekreacijo Domžale, v sodelovanju s Kolesarskim klubom HRAST Dob Vrsta dirke in trasa: Dirka se odvija na delu daljše proge, ki je namenjena rekreativni kolesarski prireditvi v akciji »Slovenija kolesari« -»Kolesarjenje po krajih Upravne enote Domžale 2010«. Dolžina proge za tekmovalni del je 35 km, z višinsko razliko cca. 400 m.
Start in cilj:
Začetek kolesarjenja je skupaj z drugimi rekreativnimi kolesarji v Športnem parku Domžale, točno ob 10. uri. Tekmovalci so razdeljeni v dve skupini, ločeni od rekreativnih (tretja skupina) in sicer :
-	Skupina I - Amaterji A,B in C, ter Master A,B,
-	Skupina II - Master C, D, E, F, G, H , I in Ženske A, B.
Po prevoženih treh kilometrih sledi označeno štartno mesto v Dobu in uradni start. Skupine startajo ločeno, v razmaku do največ 3 minute. Cilj dirke je v kraju Preserje, nato kolesarji v zaprti vožnji nadaljujejo po načrtovani trasi do Športnega parka Domžale.
V	primeru prehoda tekmovalcev v drugo skupino pred uradnim startom bo tekmovalec diskvalificiran, kar bo razvidno iz zaporednih startnih številk.
Pravica nastopa:
Dirka je odprtega tipa za vse rekreativne kolesarje. Za Pokal Slovenije bodo upoštevani samo rezultati kolesarjev z veljavno licenco KZS.
Kategorije:
Amater A, B in C,
Master A, B, C, D, E, F, G, H,I
Ženske A,B.
Prijave:
V	predprijavah s prijavnico, ki je dostopna na spletni strani Zavoda www.zavod-sport-domzale.si, številka transakcijskega računa 01223-6000000010, identifikacij-
ska številka za DDV SI 72188286, naslov: Zavod za šport in rekreacijo Domžale, Kopališka cesta 4, 1230 Domžale - Namen: »Kolesarjenje 2010-PSLO« ter na dan prireditve pri startno-ciljnem prostoru, najkasneje 9. ure, za rekreativne tekmovalce, in do 9.45 za ostale kolesarje.
Startnina:
Startnina znaša 18 EUR v pred-prijavi (velja samo za organizirane skupine) in 20,00 EUR na dan prijave, pri čemer je v ceno všteta tudi uporaba čipa.
Kavcija za čip znaša 25 EUR in se vrne tekmovalcu ob vrnitvi čipa. V primeru izgube čipa se kavcija ne vrne.
Merjenje časov:
Merjenje časov bo elektronsko s pomočjo čipov, ki jih tekmovalci pritrdijo, na vilice prednjega kolesa. Rezultati in pritožbe: Rezultati bodo znani eno uro po končanem merjenju, oziroma po prihodu zadnjega tekmovalca na cilj v Preserjah. Morebitne pritožbe bo sprejemal glavni sodnik največ 15 minut po objavi rezultatov, ob plačilu pologa 20EUR. V primeru ugodne rešitve pritožbe se polog vrne.
Razglasitev rezultatov:
Pričetek razglasitve najkasneje 30 minut po objavi rezultatov v Športnem parku Domžale - start kolesarjenja.
Nagrade:
Prvi trije v absolutni razvrstitvi v vsaki kategoriji prejmejo medalje ali pokale ter praktične nagrade, ki jih podeljujejo Zavod za šport in rekreacijo Domžale, Občina Domžale, Občina Moravče, Občina Lukovica in donatorji prireditve. Vsak tekmovalcev ob vrnitvi štartne številke dobi bon za topel obrok, napitek, spominsko medaljo ter spominsko majico.
Splošne določbe in pravila kolesarske dirke:
Tekmovalci se obvezujejo, da bodo tekmovali v skladu z določili tega razpisa, pravilniki KZS in UCI ter po navodilih organizatorja in sodnikov.
Obvezna je uporaba zaščitne čelade in start brez nje ni možen. Vsi tekmovalci tekmujejo izključno na lastno odgovornost. Organizator ne odgovarja za posledice in tudi ne za morebitno škodo, ki jo tekmovalci povzročijo sebi ali tretji osebi.
S podpisom prijavnice, dvigom štartne številke in prihodom na štart tekmovalci potrdijo, da so seznanjeni z določili tega razpisa in da se strinjajo z njim. V primeru predhodne prijave (in plačila prijavnine) se smatra, da so vsi prijavljeni tekmovalci seznanjeni z vsebin razpisa in prijavnice. V času dirke bo na cesti veljal režim, ki je določen z elaboratom za zaporo državne ceste, štev. Z 01/004-10, ter v skladu s pravili, ki jih bo dolžan upoštevati organizator. V primeru intervencijske vožnje s strani policije, reševalnega vozila ali gasilcev bo potrebno upoštevati navodila uradnih spremljajočih vozil. Dirka bo potekala v vsakem vremenu, razen v primeru izrednih vremenskih razmer,ki lahko ogrozijo varnost udeležencev. Ogrevanja in preizkusa proge in preizkusa proge pred dirko ni. Tekmovalci morajo biti na štartnem mestu (boksu) najmanj 10 minut pred začetkom starta. Tekmovalci se obvezujejo, da bodo dovolili doping kontrolo, če bo to od njih zahtevala za to pristojna komisija pri KZS. Dostop do prireditve in parkirišča: Iz smeri Ljubljane in Maribora: AC izvoz Domžale, nato po cesti do križišča pri Mercator centru, kjer se zavije levo do štartno-ciljne-ga prostora (dostop bo označen).
Objava rezultatov:
Organizator bo rezultate objavil na naslednjih spletni straneh: www.bicikel.com in www.slo-ti-ming.com ter spletni strani Zavoda: www.zavod-sport-domzale.si. Kontaktne osebe organizatorja dirke:
Janez Zupančič, tel.: 041/966-192; elektronska pošta: jzupancic@ siol.net in janez.zupancic.zavod-sport@siol.net.
24. APRILA 2010, S STARTOM OB 10. URI
Že osmo kolesarjenje po krajih UE Domžale
Zavod za šport in rekreacijo organizira že osmo Kolesarjenje po krajih Upravne enote Domžale. Iz opisa kolesarskih tras je mogoče ugotoviti, da sprememb v primerjavi z lanskim letom ni. Kolesarilo se bo na treh progah, od katerih je najdaljša namenjena dirki za Pokal Slovenije rekreativnih tekmovalcev.
Zavod za šport in rekreacijo pričakuje, da se bodo kolesarjenja tudi tokrat udeležili številni rekreativni tekmovalci iz celotne Slovenije. Zato pa posebej pozivamo domače kolesarje vseh starostnih kategorij k čim številčnejši udeležbi na ostalih dveh trasah (daljši in krajši), saj je skupinsko kolesarjenje povsem nekaj
drugega, kot posamično na prometnih cestah.
Prijavnina bo znašala za kolesarje na daljši progi 15 EUR, na krajši pa 10 EUR na posameznika. Vsak udeleženec prejme spominsko majico in spominsko medaljo ter topli obrok in napitek. Na daljši progi bo tudi okrepčevalnica.
Do prireditve je še več kot mesec dni, zato bodo vse dodatne informacije tekoče objavljene na spletni strani Zavoda www.zavod-sport-domzale. si, krajše obvestilo in dodatni poziv pa bo tudi v naslednji številki Slamnika.
Janez Zupančič Direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale
ZAVOD ZA SPORT IN REKREACIJO DOMŽALE 17. APRILA 2010 ORGANIZIRA AKCIJO
"V
Očistimo Športni park Domžale
Čistilna akcija sodi v sklop vseslovenske ekološke akcije Očistimo Slovenijo ter v sklop vsakoletne akcije Očistimo Domžale. Športni park Domžale je s številnimi športnimi objekti še vedno oddaljen od ustrezne urejenosti podobnih športnih površin v državi in drugih primerljivih.
Datum akcije sovpada z začetkom aktivnosti na zunanjih športnih površinah, zato bo uspešna realizacija te akcije velik prispevek k prijaznejšim pogojem za izvajanje športno-rekreativne dejavnosti tako stalnim, kot tudi občasnim obiskovalcem Športnega parka.
Zavod za šport in rekreacijo Domžale zato poziva k udeležbi : člane športnih društev, ki pretežno uporabljajo objekte in površine v Športnem parku Domžale;
učence osnovnih šol in dijake Srednje šole, ki so prav tako uporabniki teh objektov;
obiskovalce kopališča, odbojkarskih igrišč, teniških igrišč, skate parka trim steze, večnamenske ploščadi in drugih površin;
vse druge občane, ki želijo s svojo prisotnostjo prispevati k lepši podobi Športnega parka. Ta akcija lahko samo trenutno izboljša urejenost športnega parka, zato Zavod poziva vse zgoraj navedene udeležence, da s svojimi pisnimi predlogi in pobudami vnaprej ponudijo organizatorju dodatne vsebine pri izvedbi te akcije in pošljejo predloge na e-naslov: janez. zupancic.zavod-sport@siol.net. Da bo ta akcija uspešna in učinkovita, Zavod za šport in rekreacijo poziva vse zainteresirane, da pošljejo po
elektronski pošti potrditev udeležbe (samo ime in priimek), društva in šole pa skupen seznam. Sodelovanje v akciji je prostovoljnega značaja, vendar z zavestjo vsakega uporabnika površin in objektov v Športnem parku, da je »Športni park tudi moj park« in zato mora biti primerno urejen. Na akcijo bomo prišli (ne glede na vreme) primerno oblečeni, tudi s kakšnim orodjem (kovinske grablje, kramp, lopata) in z veliko dobre volje. Več nas bo, bolj bomo uspešni. Dodatne informacije o akciji bodo tekoče na voljo na spletni strani Zavoda: www.zavod-sport-domzale.si.
Mag. Janez Zupančič, univ. dipl. oec.
Direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale
24. APRILA 2010, Z ZAČETKOM OB 10.30, V
Športnem parku domžale 1. tek očkov v Domžalah
Tek očkov bo na sporedu v Športnem parku Domžale, na lokaciji starta kolesarjenja po krajih Upravne enote Domžale 2010, na asfaltni cesti med Teniško dvorano Domžale in TEN-TENOM.
Namen Teka očkov je spodbujanje aktivnega preživljanja časa očetov z otroki ter ozaveščanje o pravicah očetov in pozitivnih vidikih aktivnega očetovstva za otroke in starše. Tek očkov je poseben tek in zanj niso potrebne niti vrhunske atletske sposobnosti niti posebne priprave. Vsak aktiven očka mora skupaj z naraščajem premagati progo v dolžini 200-400 metrov. Dolžina proge bo natančno določena na dan prireditve
in v nobenem primeru ne bo daljša od 400 metrov.
Vsak prijavljeni kandidat mora progo premagati z naraščajem v vozičku, ali na ramenih.
Zmagovalci teka očkov bodo vsi, ki prehodijo, pretečejo ali »prevozičkajo« progo.
Na teku očkov so dobrodošle tudi mamice, kot navijačice in »spodbu-jevalke« svoje ekipe, zagotovo pa bo potrebno takšen dogodek ovekovečiti s fotoaparatom ali kamero. Oba udeleženca (ekipa: oče in otrok) prejmeta od Urada za enake možnosti promocijske športne majice. Zavod za šport in rekreacijo bo prvim trem številčno najbolj zastopanim družinskim
ekipam (nastopajoči in njihovi navijači
-	ožje družinsko sorodstvo) podelil še posebna priznanja (pokal ali plaketo). Prijava na 1. Tek očkov mora biti posredovana po elektronski pošti na naslov: janez.zupancic.zavod-sport@ siol.net, z naslednjimi podatki:
-	ime in priimek očeta, naslov in datum rojstva,
-	ime otroka in datum rojstva,
-	ime in priimek ostalih prisotnih družinskih članov na teku (ti se pred podelitvijo priznanja Zavoda identificirajo na prijavnem mestu z osebnim dokumentom).
Zadnji rok za oddajo prijav po elektronski pošti je sreda, 21. 4. 2010, do 13. ure. Prijavo bo mogoče oddati tudi na dan kolesarjenja in 1. Teka očkov, 24. 4. 2010, do 10.15 ure, na prijavni službi za kolesarjenje.
Direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale Mag. Janez Zupančič, univ. dipl.
Obvestilo in poziv občanom za prevzem gradbenih projektov
Upravna enota Domžale obvešča, da na podlagi 196. člena Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 20/2005, 106/2005, 30/2006, 86/2006, 32/2007, 63/2007, 115/2007,122/207 in 31/2008) iz zbirk dokumentarnega gradiva odbira in izloča gradbene projekte individualnih gradenj, tipskih stanovanj in drugih objektov, ki jim je potekel rok hrambe oziroma letnika 1998 in 1999.
Občani, ki jim je bilo izdano gradbene dovoljenje in se izvod gradbenih projektov nahaja tudi v arhivih Upravne enote Domžale, lahko prevzemajo gradbene projekte v času uradnih ur, od 2. 3. do 31. 3. 2010.
Prevzem projektov bo v Glavni pisarni Upravne enote Domžale, po predhodnem osebnem dogovoru oziroma naročilu na telefonsko številko: 01/7220100, int. 270. Ob naročilu morajo stranke navesti točno številko gradbenega dovoljenja in ime investitorja. Po poteku roka za prevzem bodo gradbeni projekti iz navedenega obdobja ločeni iz arhiva Upravne enote Domžale
in uničeni.
Mag. Branko Heferle, Univ. dipl. prav.
Mali oglasi
Od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure na tel.: 722 50 50.
NOVO v Domžalah - Servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrijskih). Anton Pratneker s.p., Slamnikarska 3b Domžale. Tel.: 041/920-149
Parcelo v Domžalah dam v najem -
primerna za obdelovanje, piknike ... Voda in steklenjak na parceli. Tel.: 031/359-427
KUPIM gospodarsko poslopje z
direktnim izhodom na 2-3 ha ravnega travnika. Tel: 041/677-792
INŠTRUKCIJE KEMIJE -
Zelo uspešno z večletnimi izkušnjami inštruiram kemijo in kemijsko računstvo za osnovne in srednje šole.
ATOKEM_ - kem.inž., Zlatko Šorn s.p., Čolnarska cesta 9, 1360 Vrhnika.
Tel.: 031/352-124
INŠTRUIRAM MATEMATIKO, dipl.ing.mat. KECELJ Martin s.p., Maklenovec 3, 1225 Lukovica. Tel: 040/550-040
RAČUNOVODSKE in SVETOVALNE STORITVE vam
nudimo ažurno, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. VEZENŠEK MARIJA s.p., Krožna pot 62, 1230 Domžale. Tel: 040/268-090
RAČUNOVODSKE STORITVE in DAVČNO SVETOVANJE po ugodni ceni nudi računovodski servis. FRS Nahtigal, d.o.o., Pot za Bistrico 23, 1230 Domžale. Tel.: 041/732-267
SERVIS ŠIVALNIH STROJEV KLANČAR s.p. Preserje, Kaju-hova 15, 1235 Radomlje (v bližini Kemisa). Tel.: 01/7227-897, 041/689-840
NOVO! Nadstreški za avtomobile. Izposojamo tudi vrtičkarske stroje, skrbimo za urejanje okolice, obrezovanje drevja, odvoz vejevja, košnjo, polaganje trave, prodajo zemlje, kompost, gnoj. PRO MOTO d.o.o., Miklošičeva ul. 9, Domžale. Tel: 041/789-711.
TRAJNO LASERSKO ODSTRANJEVANJE DLAK IN KAVITACIJA, UGODNO. Kozmetični salon Holos d.o.o. Trzin. Tel.: 041/606-524, www.holos.si
POVABILO
Zaradi številnih klicev in vprašanj Komisija za turizem, ki deluje v okviru Oddelka za gospodarstvo in finance Občine Domžale, obvešča, da je mogoče vsa informativna in promocijska gradiva o Občini Domžale brezplačno dobiti pri recepcijski službi ob vhodu v stavbo občine v Domžalah, Ljubljanska 69. Zagotovljeno je tudi osnovno promocijsko gradivo drugih občin, dobite pa tudi pisna gradiva o večjih prireditvah.
Komisija za turizem
Avto center Knavs v Trzinu - pravi naslov za pnevmatike in pranje vozila
Avto center Knavs v Trzinu na Mengeški cesti 81, ob glavni cesti Mengeš - Trzin je že pripravljen na pomlad. Ali so na pomlad in prijetne sončne žarke že pripravljeni vaši jekleni konjički? Prav gotovo že razmišljate o nakupu in menjavi letnih pnevmatik? V Avto centru Knavs vam ponujajo pnevmatike priznanih blagovnih znamk, seveda bodo uredili tudi demontažo, montažo in centriranje po ugodnih cenah. Da pa bo vaš avto popolno zasijal, bodo poskrbeli pridni fantje, ki bodo vaše vozilo ročno oprali. V avto centru vam ponujajo zunanje in notranje čiščenje avtomobila. Lahko pa se dogovorite tudi za globinsko čiščenje ali poliranje. Ugodnost za zveste stranke: vsako
5 zunanje pranje brezplačno. Prepričajte se o kakovostni ponudbi avtocentra Knavs vsak dan od 8 - 18 ure, ob sobotah pa jih lahko obiščete od 8 - 13 ure. Telefon 01 56 44 300 ali 041 788 - 726. Vabljeni.
NOVI CITROEN C3 VISIODRIVE
že za 9.990 €*
AKCIJA!
JANTAR TRADE D.O.O.
e-mail: jantartrade@siol.net
Breznikova 15 Domžale
tel: 01 722 05 90 gsm: 031-606-000 www.jantartrade.si
gsm klime: 031-599-999
BREZPLACEN OGLED IN IMATOI/l- klA„D.W[:
SVETOVANJE NA DOMU* KUMATSKE NAPRAVE
*VELJA DO ZACETKA MESECA JUNIJA
mitsubishi lelectric
mJ
POPUST -10%
MATSKE NAPRAV
M*
NA VSE MITSUBISHI KLIMATSKE NAPRAVE
AKCIJA NA OSNOVNO MONTAŽO NAMESTO 250
OB NAKUPU IN MONTAŽI TREH KLIMATSKIH NAPRAV
'1 OSNOVNA MONTAŽA GRATIS!
TOSHIBA
Leading Innovation »>
MITSUI
AKCIJA SERIJA MITSUBISHI '>^■->0 -Qi 'J POPUST NA TOPLOTNE CRPALKE -10%!
POOBLAŠCENI PRODAJALEC
OB SKLENITVI NARO NINE
@

VELJA DO KONCA MESECA APRILA
JANTAR TRADE, MAREC 2010, VSE CENE SO BREZ DDV, STOPNJA DDV: PRAVNE OSEBE: 0% OB MONTAŽI, FIZIČNE OSEBE: 8,5%, MOŽNE NAPAKE V TISKU
Imela je vse ... Izgubila je vse ...
Njeno življenje je znova dobilo smisel šele,
ko je vanj vstopil
š	H I ■
itAÄi „

rap';:
«i
cwri

ft
■Mm
El' '
jgiBW
.3 ' lV'AS
DH^ -' II.
(f \
y	Brezplačen
y	preventivni ^
Ä	zdravniški Ä
^k	pregled g
Ei"- .' i:- S SV	ii
"1 . 1 1 ■ Ji
r V. ISf a
jf „... % x
C Kritje ^ g za 18 *
K bh,,;dih t 15

1 ^ I	^ I
^r Popust ^
y pri sklenitvi ^ ft nezgodnih V ^ zavarovanj jjf
v < 'iK
( 0802855 )
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
Že v vašem mestu!

Merkur Super 18	i^ie
Življenjsko zavarovanje, ki ponuja največ!	J /Jjh
ZAVAROVALNI CA
Merkur Super 18 zavaruje vas, vašo druži i no sili partnerja ob nastopu določene	^ tfdPlftoSif^
hude bolezni, naravne ali nezgodne smrti in vam zagotavlja varno prihodnost.
www.merkur-zav.si