34. številka.
Ljubljana, 1. decembra.
III. leto 1875.
Slovenski Tedni
Politični in gospodarski list za kmetsko ljudstvo.
Izhaja trikrat na mesec.
List velja za celo leto 2 gld. 80 kr., za pol leta I gld. 40 kr. — Posamezni list velja 6 soldov.
Domače stvari.
— (Iz Maribora) se nam piše21. nov.: Kratko vam je nže javljeno, kako je nemški agitator Frice Brandstetter naglo iz vrhunca svoje sijajnosti padel. Zgodilo se je njemu, kakor mora zadeti vsacega, kateri v pretiranem življenji in lehkomiselnem gospodarstvu zapravlja svoje premoženje. Naš mali Frice, mož, koji ima posebni talent, da slepari kratkovidni svet v političnem, kakor v gospodarskem ozirn, je dejansko pokazal, kaj po njem toliko hvaljena politika vse zamore, in nij le samo sebe v sramoto pahnil, nego tndi vse, ki so njemu na slovenskem Štajerju kot političnemu stebru na pomoč bili, ali njemu iz kratkovidnosti zaupali, v veliko izgubo spravil. Na Dunaji, kakor tudi v Gradcu, v Celji in v Mariboru je imel on svoje so-miselnike in zaštitnike, kateri se bodo zdaj podvizali svojega Frioeta ostentativno zatajiti. Včeraj so hiteli odvetniki iz Mari-ribora in drugih krajev v Celje k tamo-šnjej c. kr. okrožnej sodniji, da v ru-darksih knjigah zavarujejo svoje klijente, in v jednem dnevu je prišla svotica 600.000 gl. Fricetovega dolga na površje! Govori se celo, da vsi dolgovi znašajo na blizu
800.000	gld., in na tolike dolgove nema Brandstetter druga uložiti, kakor svoj rudnik pri Sevnici, ker imenje v Radvanji je bila lastnina njegove prve soproge in je last zdaj njenim otrokom. Vrednost rudnika znaša mogoče 30.000 gld., in vendar je bilo velikemu Fricetu posojenih nanj celih 50.000 gld., in mu kasneje še na račun oddaje
Uredništvo in opravništvo lista je v „Narodui tiskarni v Kolmanovi hiši v „zvezdi“.
rude za tvornico Celjsko predplačano 20.000 gld. Znani vrhovni nadzornik našega rudarstva je ta rudnik sam pregledal, in ga baje jako visoko precenil. In Brand-stetterju je mogoče bilo tudi nekoliko dunajskih židov in drugih osobnih prijateljev denarno prekaniti. Njegov somišljenik poslanec Seidl mu je nad 300.000 gld. v menjicah podpisal in izgubi zdaj vse svoje premoženje. Tako se tudi njemu plačuje vse sramotenje slovenskega naroda na slovenskem Štajerskem in nesramna špekulacija na politične blaznosti sedanje dobe. Brandstetterjeva denarna bolest se je uže davno začela. O a je imel sicer prvo ženo bogato, ali vendar na svojo osobo uže dolgov dosta, ko se je prvokrat za ljudskega poslanca vriail. Gotovo je mislil po tem potu najlagje svoje dolgove poplačati, kar se mu pa nij posrečilo, ker njegova čas ti lakomnost in zapravljivost ga jfe če dalje v v večje dolgove spravila. Da se otme propasti, začel je terati neznano mn rudarstvo, poskušal je tudi svojo Brečo na borzi, ali sreča mu nij prijateljica, zabredil je vedno globljeje, padel je tedaj odrtnikom v roke, in dolgovi so mu naraščali kakor snežena lavina, in deaes vidimo katastrofo pred njim kakošne so le veliki sleparji vre-dni. Vitez nemškutarije bi se v svojej obupnosti rad bil ustrelil, pa mislil si je vendar v zadnjem trenotku, da ga vzvišena naloga veže, nas Slovence v državnej lesenjači zastopati in prizanesel je svojemu življenju. Sodniška preiskava tu in v Celji bode gotovo zanimive razmer« razjasnila — in
zopet se bode nam Slovencem zrak nekoliko sčistil.
— (Stara ljubezen ne zarjavi.) Pri tukajšnjej c. kr. okrajni sodniji je go-spodičina Urbančičeva vložila zatožbo proti g. Zohrerju, učitelju pri filharmoničnem društvu, zarad razžaljenja časti. — G. Zbhrer je več kot tri leta obiskaval njeno družino, ter z lepo tožiteljico sklenil prtjateljsko zvezo. A prišel jo čas — saj je na tem grešnem svetu vse minljivo — ko g. Zbhrer nij bil več njen prijatelj. Trosil je mej radovedni svet, da ga tožiteljica „z ljubeznijo preganja,0 da je v njega presitno zaljubljena. — Filharmonično društvo vsled tega nij gospodiČino Urbančičevo kot učenko g. Zbhrerja v društvo sprejeti hotelo. — Razen tega je g. Zbhrer tudi enega vodjo ljubljanske policije naprosil, tožiteljico na mestni urad povabiti in posvariti. To se zgodi, in še neka mala netaktnost se primeri. — To je dejanje razžaljenja. Tožiteljica se je v torek sama pred sodnijo zastopala; vsede malo objokanih očij na prostor, kjer navadno c. kr. državno-pravdniški funkcijonar svoje trde in neusmiljene nasvete stavlja, ter ima pri roki precejšnjo število pisem s pomenljivimi markami po 3 kr. — Lepšega in romantičnejšega tožitelja pri c. kr. okrajni sodniji še nij bilo videti. Zatoženca zastopa advokat g. Brolib, kateri ima pred soboj tudi cel fascikel pisem, gotovo ljubezni polnih. Poklicano je bilo nič menj kot 23 prič ; mej tem mati tožiteljice, dalje gospa Stalic, gg. velikaši ustavoverne stranke: Mahr, Perona, dr. Keesbacher, dr. Steiner, Terpin, Tverdi, Kantoni, Bertolo itd. Tudi poslušalcev je eno številce. Sodnik g. Čuček prebere tožbo in opominja stranki, ali se ho-četi mirno pogoditi. Tožiteljica je pripravljena, ali le pod tem pogojem odstopiti od zatožbe, če jej g. Zbhrer obljubi, pri miru pustiti jo, njenega imena nič več žaljivo imenovati in ne govoriti, da ga ona z ljubeznijo preganja. Advokat Brolih: Tega v imenu g. Zbhrerja ne morem obljubiti, ker s tem bi priznal, da je g. Zbhrer kedaj gospodiČino uže razžalil, ali to tajim. Gosp.
Zbhrer bo vesel, če ga vi, gospodičina, pri miru pustite; on je poštenjak. Slednjič od-povč gospodičina tožiteljica od zatožbe in le še zahteva, da g. Zbhrer nje ime izbriše iz tistega venca, ki so mu ga dale gospodičine filharmoničnega društva, — Stroške obravnave zagovornika Zbhrerjevega obljubi rada plačati, in bi jej jako žal bilo, ko bi morda g. Zbhrer to plačati moral. — Tožiteljica, njena mati in gospa Stalic še v laškem jeziku g. Čučeku vse dejanje hočejo razkladati, on jih odhajajoče do vrat spremlja, in tudi mnoge odlične priče odhajajo, skoro nezadovoljne, da jim nij bilo treba pričati v tem ljubeznjivem trač-procesu slavnega filharmoničnega društva.
— (Iz Sodražice) se nam piše: Tukajšnji posestnik Vencelj je vsadil na njivi fižol; na enej bilji je zraslo 136 strokov, kateri štejejo črez 800 zrn fižola. Imenovani ima spravljeno ono biljo, ter rad vsacemu radovednemu pokaže ta „čudež“.
— („Zvon“) bode gotovo zopet izhajal od novega leta naprej, kakor posnem-ljemo iz pisma prof. Stritarjevega tukajšnjemu prijatelju. Več o priliki.
— (V državnem zboru) je 19. nov. vlada predložila postavo o sklepu dogovora z deželnim zastopom kranjskim za ure-jenje razmer države do zemljiško-odveznega fonda za Kranjsko. Ta vladna predloga je bila izročena budgetnemu odboru.
— (Cesar) je daroval 1000 gld. za ljubljanski zavod za onemogle, ki se snuje.
— (Nedeljsko predavanje) na „narodnej učilni" v Materiji se prične po polu dne 28. nov. t. 1. ob 3. uri. Ta poduk je namenjen odraslej mladini in tudi priletnemu narodu obeh spolov. Prvo predavanje bode o metričnej meri in sicer nazorno t. j. i uteži i ostala mera se bode v tej obliki kazala, v katerej se bode uže bodoče leto tudi rabila po našem cesarstvu. Po eno uro se bode druge nedelje za tem učilo kmetijstvo z ozirom na isterske odnošaje.
— (Kupovanje pri domačih prodajal ni ca h.) Iz slovenskega Štajerja se nam piše: „Slovenski Narod" je ob svojem
Sasu opozoroval, da naj slovensko občinstvo kupuje in si naročuje svoje potrebščine pri domačinih sploh, da narodnjakom daje zaslužek. Tega načela se je tukaj več domoljubov poprijelo, če si je tudi včasi treba kako reč od kod daleč naročiti. — Če se pa na pr. v Ljubljano piše in se za kako slovensko reč slovenski vpraša, ali kaj naročuje, in g. M. G. odgovarja na to nemški, tak je za prvikrat skoro „enmajčkino“ raz-žaljivo; za drugič se pa naročuje rajši drugod. Gospod J. L. si je sč takšnim obnašanjem tudi uže nekoliko vnanjih odkupcev in naročevalcev odgnal. Vsa čast v tem obziru pa gre g. R. M, Le vsakemu svoje! — Več gospodov je povpraševalo, katerega domačih bukvovezov kaj priporočajo? — Počasi se bodemo uže spoznali! (Dobro bi bilo, ko bi se v tem smislu bolj energično delalo: svoji k svojim!)
— (IzŠoštanja)se nam piše 20. nov.: Denes je bil napovedani shod v Mozirji zavoljo preinačenja železničnega načrta, in se je sklenilo, skupno z Vrančani deputacijo poslati na Dunaj z namenom, da se vlada naprosi, dosedanji načrt železnice iz Celja do Šoštanja zamenjati z drugo od g. Vaša iz Vranskega nasvetovano progo. — Tudi zastopu Šoštanjskega okraja, bila je agitacija v to svrho namišljena, vendar se tukaj ne more ncbeden za ta popravljeni načrt resnobno zanimati. Nam se celo nepotrebno vidi, zdaj uže vladno osnovo ograjati, ko še državni zbor svoje veljavne besede v tej zadevi nij govoril. Tudi mi nijsmo popolnem zadovoljni z železnico, koja se misli samo na ozki tir napraviti, ali vendar je bolje nekaj, kot nič. Naše poslance v državnem zboru pa opozorujemo na to okolnost, da železnica iz Celja po savinskej in skalskej dolini bi le onda zadostovala potrebam naše trgovine in obrtnije, posebno pa rudarstva, ako bi bila, vsaj dokler se po legotnem terrainu bode peljala, na široki tir napravljena. Kadar se naše rudarstvo na premog dobro utemelji, onda se bode previdelo, da je neobhodno potrebno železnico na široki tir predelati, in tokaj nam preti dvojna iz-
guba, namreč dvojni stroški pri napravljenji železnice in velika zamuda in ovira v raz-cvetanji rudarske obrtnije. Odkar je aerar kupil tukajšnji rudnik na cink in svinčeno rudo, in se je v Magesovih rudosledih dokazalo, da od Šoštanja črez Velenje do Št. Janža bo bogati, do 20 sežnjev debeli zakladi premoga zakriti, je Skalska dolina postala važni faktor v vprašanji te železnice, in vsem trezno mislečim domačinom, kakor tudi vladnim inženirjem seje najkrajša in najmenj dragotna proga tudi najbolj praktična dozdevala. — Za druge načrte se mi iz našega stališča ogreti ne moremo. Kaj bi nam to vendar hasnilo, ako bi železnična proga iz Celja do nas na blizu za dve milji daljša bila in skoro 1 milijon več stroškov vzela in kaj bi uprava železnice same na tak način pridobila, to nam nikdo-razumljivo predmeta slabo obiskan, ker se svet za pristranske nasvete ne more vseobčno zanimati. —
Odlikovali so se izmej Mozirjanov pri tem shodu razen sestavitelja novega načrta tudi trije Židovi iz nekega zakotja pri Celji kateri se povsodi radi urivajo, kder bi jih treba ne bilo. Ako mislijo ti prilizni možaki, svoje vinske in žitne barantije tudi v našem kraji početi, jim to nikdo naravnost branil ne bode, dokler se bodo pošteno obnašali, vendar pa take vrste ljudij nijsmo do-sedaj še dosta vajeni in celo nič željni, samo to pa si bodemo vsikdar zapomnili, da Žid ostane Žid, naj ga eden obrača, kakor ga hoče.
— (Iz Poljčan) na slovenskem Štajerskem se nam piše 22. novembra: Priobčiti moram pritožbo, katera marsikateremu pri nas uže dolgo časa leži na srcu. Kakor znano, je namreč pri pas železniška postaja in promet gledč blaga in ljudi jako velik, zlasti o poletnem časa, ko prične gaison« v Slatini, Krapini itd. — Jako naravno je tedaj, da imamo 7 železniških uradnikov, nenaravno in čudno pa to, da niti eden izmej vseh uradnikov ne razume niti trohice slovenskega jezika. Občevanje g strankami je zbog tega neizmerno dolgo-
časno in mnogokrat se pripeti, da mora po-tovalec iskati si tolmača, predno dobi vozni list. Da ljndje Časi celo uro in še več čakajo, da pride slučajno kak človek, ki razume slovenski in nemški, ter raztolmači njib želje dotičnemu uradniku, to je vendar napaka, ki ne pristoji 19. stoletju. Kaj ta-cega je le pri nas mogoče. Nekdaj se je od vsacega uradnika zahtevalo, da vsaj za silo deželni jezik razume, dandenes zadostuje, ako uradnik le nemški govori. Uže zbog solidnosti bi morala biti južna železniča potovalcem nasproti toliko uljudna, da nastavi uradnike, ki razumejo jezik večine potovalnega občinstva. Ako jej pa to nij mogoče, jej svetujemo, naj si preskrbi tolmača in naj poleg denarnice ustanovi pisarno z napisom: „Dollmetscbkanzle-der Bahnstation Poltschach“.
— (Iz Ljutomera Ormuža i Rad gone) je prišla deputacija na Dunaj zarad železnice, da bi se tudi ta črta vzela v železniški program. Malo je upanja, da bi se to zgodilo, ker se je sploh bati, da vsled protivja Herb-stove stranke državni zbor nobene železnice ne bo hotel privoliti.
— (Bir a n ds tet ter) bode baje vsled rane umrl, tako se je iz Maribora v poslanske kroge na Dunaj telegraiiralo. Seidla nij na Dunaji. Ako ima mož količkaj poštenosti v sebi se bode sedaj poslanstva odpovedal.
Politični razgled.
Notranje dežele.
Kardinal Rauscher je 24. po p6lu dne ob treh umrl. Rauscher je bil sin vladnega svetovalca rojen na Dunaji, bil je profesor na liceji v Salcburgu, potem je postal škof v Gradci in potem nadškof na Dunaji. Bil je jako duhovit človek, visoko izobražen mož, ali on je bil tudi oče konkordata, on je bil vselej bud centralist in nikoli prijatelj Slovanstva. Slomšeka nij mogel trpeti ker je bil naroden. „Windischer Unsinn“ tako je v Gradci govoril.
V državnem zboru je ces. kralj, celjska okrožna sodnija prosila dovoljenja, zapreti smeti poslanca Brandstetterja, jedno tlačečo mčto štajerskih Slovencev, in sicer zarad goljufije in ponarejevanja menjic. Tak konec jemlje vodja protivne nam
stranke na spodnjem Štajerskem. In tgegov drug Seidl? — Razen tega je trgovinski minister Chlumetzky odgovoril na znani dve interpelaciji s tem, da je vlada pozvala ministra vnanjega, Angliji in Francoskej odpovedati trgovinsko pogodbo, z Nemčijo jo bode pa popravila. Vse to bode kmalu, samo da se sporazum z ogersko vlado doseže.
V proračunskem odseku je na predlog Zupanov sprejeta postava, da se dovoli
175.000	gld. kranjskega zemljiško-odveznega fonda.
Slovanski listi se čudijo angleškej politiki, ki naenkrat svetuje Avstriji, naj zasede ali okupira jugoslovansko bojišče. Prekasno je sedaj, pravijo. Avstrija naj zdaj samo pusti, da se narodi sami osvo* bodč. Intervencije so Avstrijo dozdaj drago stale. Leta 1854. je okupacija Moldave požrla skoro vse narodno posojilo, 250 milijonov, okupacija Holsteina 1864, pak nam je rodila Sadovo in nas stala Venecijo. Hrvat-ski listi pa bi bili za okupacijo. Sicer pa „Pol. Corr.“ demantira vse vesti o enaki ulogi Avstrije.
V državnem žhoru je bil dr. Koppov predlog postave v izpremembi ženi-tovanjskega zakona, o možnosti ločitve zavržen z malo večino. Vladna stranka je glasovala zopet z opozicijo proti liberalaej nem-škej levici.
Itauscherjev nameslnik bode najbrž znani Kutschker, Stremajerjevec. Imenovan bode baje še pred novim letom. — Cesar sam se je Rauscherjevega pogreba udeležil.
Vnanje države.
Iz Carigrada se javlja uže zopet ministerska premena. Pomorski je postal vojni minister in vojni minister je prevzel pomorstvo.
Papežev nuncij poroča iz Madrida, da je ministru za pravosodje naloženo, da razpravlja v vprašanjih konkordata. Špabjska hoče nov konkordat, a Vatikan želi, da se obstoječi malo premeni.
Rumunski knez je 27. novembra zbornico odprl in rekel v ogovoru: Dogodki onkraj Donave more Rumnnija le z največjo pazljivostjo gledati. A zahvaliti se ima svojej ugodnej legi, da je mogla dosedaj mirna ostati.
Francoska narodna skupščina je zavrgla pri tretjem branji volilne postave popravek Jozonov, naj se voli po listinskem skrutiniji s petimi imeni na jednej listi. Gam-
betta je govoril za, a Buffet proti v imena konservativnosti.
Angleška vlada je kupila od egiptovskega kralja za 40 milijonov goldinarjev
177.000	akcij saecskega kanala in predložila parlamenta v potrditev. — Tema je največja" važnost pripisovati, ker to pomenja, da je Angleška popolnem obupala nad obstankom Tarčije, pak si hoče še snec-kanal, proti kopanja je od početka bila, za svojo kupčijo zagotoviti. „ Times “ pravijo: Posest Saeca je politična moč in veliko vaga naj izpade orijentalno vprašanje tako ali tako.
Brandstetter-Seidl.
Z Dunaja 27. nov. [Izv. dop.]
Odkar državni zbor zboruje, tedaj v celih 15 letih se nij prigodilo, da bi moral dati dovoljenje k izročenju enega svojih udov preiskovalnemu sodniku zarad navadne goljufije. Zato se Brandstetterju najbolj zameri, da se nij sam poprej poslanstva odpovedal ampak čakal, da se mu na sramotni način mandat vzame. Ko je predsednik dr. Bechbauer v seji naznanil, da mu je došel dopis od celjske okrožne sodnije, katerega jo dal brati zapisnikarja, poslanci kakor navadno, še pazili nijso iz početka, kaj zapisnikar bere.
Naenkrat se slišijo „čujte“- klici, vse potihne, velika osapnenost in pop&rjenost na ustavovernej strani. Rechbanerju samemu se trese glas, ko nasvetuje, da se naj seja za pol ure pretrga in se naloži odboru, ki ima s tacimi zadevami opraviti, da se takoj zbere in potem ustno stavi svoje nasvete državnemu zboru.
Ko se seja zopet začne, nasvetuje odbor, da so naj tajno o tej stvari obravnava. Zbor sklene tajno sejo in poslušalci morajo dvorano zapustiti. Zbor je, kakor je bilo pričakovati, sklenil, da izroči Brand-stetterja preiskovalnemu sodniku ter je privolil, da se Brandstetter sme v preiskovalni zapor deti. Sklep seje menda telegrafično v Celje naznanil. V tem zgubi Brandstetter svoj mandat, ker s 30. novembrom šest tednov poteče, da ga nij bilo v državnem zboru, a odpusta nij imel.
K raznim poročilom, k celej tej stvari naj dodam, kar sem iz dobrega vira poizvedel. Brandstetterja je pri [okrožni sodniji ovadil sam njegov tovariš Seidl. Vsled te njegove ovadbe se je začela preiskava proti prvemu. Seidl bi se zdaj rad opral pred svetom na stroške Brandstetter j e ve. Seidl namreč prizna, da je on nekoliko menjic podpisal za Brandstetterju, v kakem znesku ne ve, a da blizu 11.000 gl. Zdaj pa kursira menjic z njegovim podpisom kakih 70.000 gld., na katerih je po Seidlo-vej ovadbi Brandstetter ponaredil Seidlov podpis. Na drugih menjicah pa, ki znašajo tudi okolo 70000 gl. je Brandstetter ponaredil podpis rajne svoje žene Koze. Seidl tedaj zdaj trdi, da je le za 11.000 gld. od njega podpisanih menjic. Pa še nij 3 tedne tega, da je Seidl sam tukaj pripove-daval nekaterim intimnim znancem, da je gotovo za 50.000 gld. menjic Brandstetterju podpisal. No pred preiskovalno sodnijo se bode pokazalo, pričem da je resnica in koliko in komu je Brandstetter od onih 60.000 gld., katere si je od c. kr. erara prisleparil na svoj ničvredni rudnik, dajal „Trinkgeldu.
Vsakako je Seidl tako zapleten, da bi, ako ima kaj časti v sebi, moral se poslanstvu odpovedati; tako sodijo njegovi politični pajdaši. Ali hoče čakati, da bode Škandal še večji? Sicer pa imajo volilci kmetskih občin mariborskega, konjiškega in s 1 o v e n i j i g r a š k e g a okraja zdaj dovolj prilike, da izrečejo svojo sodbo o tacem poslancu. Seidlove diete, katere ima kot državni poslanec dobivati, so njegovi upniki zarubili. Tudi to je prvi slučaj v našem parlamentarnem življenji. Sramota gotova!
Garibaldi in jugoslovanski vstanek.
Zares lepo se obnaša italijanski narod nasproti jugoslovanskemu vstanku. Posebno pa prvi mož njegov, stari boritelj za narodno svobodo in zedinjenje Italijanov, pošteni Garibaldi je uie pri več prilikah izrazil
se za vstanek s tako odločnostjo, da je mnogo pripomogel, da so se italijanski prostovoljci napravili na bojišče vstašem pomagat, a doma so Italijani po raznih mestih ustanovili odbore, ki za Hercegovce darove nabirajo. Skoda le, da je Garibaldi uže star in hrom, drugače nij dvombe, da bi sam vstal in del na boj proti Turkom, kar bi si-gnrno imelo Se večji pomen.
Sodelavec milanskega časnika „11 J3e-colo“, nekov Narratone, je imel te dni pogovor 8& starim junakom in lepo je kar poroča o Garibaldijevem govorjenji: „Italijanski prostovoljci — rekel je stari pošteni general — naj si pred vsem prisvoje deželni jezik (v Hercegovini), kar je mladim možem lehka stvar; naj čest6 žene kakor svoje matere in sestre in naj bodo prizanašljivi nekaterim narodnim navadam, in naj bojujejo hrabro na strani tega naroda, katerega napredek se je zakasnil. Turško barbarstvo je zadrževalo izobraževanje ubozega slovanskega naroda, kateri je tako, nadarjen in krepek. Bodite preverjeni da bode ta narod, kadar doseže svobodo, dobil tudi znanost in omiko evropsko.0
Kako lepo se odlikujejo te plemenite besede italijanskega rodoljuba, ki je res liberalen in hoče narodno svobodo za vse narode, ne le za svoj, — od besedij glasnikov onega naroda, ki im& same psovke na Jugoslovane pripravljeae.
Vstanek v Hercegovini in Bosni.
Iz Kostajnice ima „Deutsche Zei tung“ od 23. novembra sledeči telegram, datiran 22. nov.: „Dva deaes iz Novega prišla tržaška trgovca, s katerima sem de-nes opolndne govoril, poročata iz Prjedora, da je tam popolno brezvladje (anarhija). Od početka sta imela biti oba ta potnika izgnana, na telegrafično reklamacijo avstrijskega konzula v Banjaluki pak sta bila puščena. Imela sta 72.000 gold. kasirati, a nijsta mogla ni jednega krajcarja dobiti, ker Turki brezozirno vse kristijansko imetje od-vzemlj6 in uničujejo. Dve švadroni kava-
lerije pustošita zemljo kakor v sovražnikovej deželi. Umor in požiganje vlada, in če to še dva meseca traje, vzdignejo se vsi kristi-janje v mestu Prjedoru in drugod. Velik strah vlada mej Turki pred Molinarijem in vstaškim vo d j em Hu bma j erj em. Pre-ljugački most ima biti zopet popravljen, ali železniška uprava je odpustila vse delavce, ker nij mogoče pod turško vlado redno ob-čiti. Vse vasi do Novega so požgane, prebivalcev nij nikjer videti." Tako telegram „Dentsche Zeitnngu, kar zarad varnosti ponavljamo.
IzRuščuka se „W. Tagbl." javlja, da je Turčija v Bulgariji pri Plodini in v Slivnu upor, ki je bil vzplamtil krvavo potlačila. — Turki strašno divjajo mej Bul-gari, in baš to bode na spomlad vzdignilo potrpežljivi bulgarski narod.
Nekoliko o zdravstvenem razmerji pri vstaših. — Iz Črne gore piše v „Wiener medic. Wochen8chrift“ jeden tistih zdravnikov, ki so bili tja poslani, da ranjenim vstašem zdravniško pomoč delč, mej drugim sledeče:	„Mislim, da za zdaj
ne bode treba več zdravnikov, ker je tudi nek dr. T. ponudil črnogorskemu knezu svoje zdravniške vednosti, ter deluje zdaj v Župi. Potem je bil pred nekoliko časa v Grahovem nek drug doktor, katerega so pa zdaj nekam drugam poslali. — Kar se razmer v Grahovem tiče, vam le povem, da so obupne. Ranjenci so žalostno preskrbljeni; in da se njih stanje vsaj nekoliko poboljša, morali smo dva mogoča sredstva upotrebiti, in še cel6 žugati smo morali, da gremo, če se naša zahtevanja ne izpolnejo. Zdaj imamo nad 40 ranjenih; in še zmirom drugi prihajajo, mej tem, ko zopet ozdravljeni odhajajo; menjava je neprenehljiva. Z največjim trudom smo komaj bolnico za silo naredili vsaj za najbolj teško ranjene; menj nevarno ranjeni so po privatnih hišah’ spravljeni, kar nam naše delo še bolj teži. Večjih operacij smo še kaj malo imeli, ker se ljudje le teško odločijo in raji umrj 6
nego da bi Si dali na primer nogo odžagati. Največ dela nam daje izdiranjč kro-gelj, obveze itd.; naša največja skrb pa so 'rane same. — Zanimivo je, kako dobro se največja poškodovanja prenašajo, poškodovanja, ki sicer navadno sč smrtjo končajo.
Tako smo uže več ranjencev zopet ozdravljene izpustili, ki so bili skozi pr s a poprek prestreljeni. Ravno take čudeže smo opazovali pri poškodovanji po strelu v sklepih (najnevarnejša poškodovanja), posebno v rami in na nogi. In zgodilo se je uže večkrat, da so ljudje popolnem ozdravili, nedovolivši amputacijo, katero smo mi kot jedino rešitev pred gotovo smrtjo smatrali. Največji križ imamo s predsodki ranjencev zoper vsako racij o-nalno-kirurgično sdravljenje. — Vsak hoče biti sam najboljši zdravnik svoje rane, in ljudje zahtevajo včasi reči od nas, ki bi nas do obupnosti spraviti mogle. — Tako se vadimo v potrpežljivosti, žrtvovalnosti in v zatajevanji samega sebe, tolažeči se, da se z najboljšim namenom za humanno reč ubijamo. — Kakor so zdravniške in administrativne razmere nestrpljive, ravno tako neprijetne so tudi naše osobne razmere. Stanovanja imamo taka, da nas niti pred dežjem ne varujejo, in primanjkuje nam še cel6 tacih rečij, katere vsak kultivirani človek k največjim potrebščinam prišteva. — Jed je draga in slaba. — Jaz plačujem samo za jed na dan 1 gld. 20 kr.
Iz Dubrovnika ima „Wiener Tagbl.“ v večernem listu 25. nov. sledeči telegram : Za gotovo se poroča, da je črnogorski knez Nikola vsem vojvodom ukazal, 1. decembra sfe svojimi četami popolnem pripravljeni biti. Kakor se v dobro podučenih krogih govori, bode Črna gora ta dan imela 11.400 mož na bojišče postavljenih. Od teh je G000 mož z vsem potrebnim uže na mejo marširalo. (To je poročala tudi vladna „Pol. Corr.“) Poveljništvo bode prevzel Nikola sam, njegov pobočnik :bo vojni minister Plamenac.
To in poročilo oficijozne „Pol. Corr.“ daje „W. Tagblattn“ od 26. nov. povod, pisati Članek z naslovom „D.e Insurrektion im Pelz,“ v katerem se čudi, da Črna gora sedaj po zimi vojno zsčenja kljubu zvezi treh cesarstev. Posneli bi več iz zanimivega članka, ali ne upamo si, utegnili bi nas konfiscirati.
Razne stvari.
* (Tudi muhe so nam koristne.) Dozdaj smo mislili, da muhe nijso za drugo, nego da ljudi nadlegujejo, da nam onesnažujejo slike, okinčave naših stanovanj, da nas v spanji motijo itd. In marsikdo si je uže vprašanje stavil in zaklel, ko mu je muha v pred njim stoječo juho kapnila, zakaj vendar je ta prokleta muha na svetu! To uganjko je rešil angleški kemik Emerson. Oa je dokazal, da tačas, ko si muhe z nogami peruti in život gladijo, d» one tega ne delajo zarad tega, da bi se očedile in osnažile, ampak one si pri tem nabirajo neštevilno veliko mikroskopično majhenih živalic (uši), ter jih potem z rivčkom pojedo. — Dalje je Emerson opazil, da so bile muhe v nečistem in smrdečem zraku dobro rejene, od mirijad tacih ušij pokrite — da je bilo pa narobe v čistem ia frišnem zraku le malo mah, in še te so bile suhe.
* (V zad n j e j s eji akademij e z na-n osti j v Parizu) je predložil prof. ma-thematike Monchot učenjakom v presojo parno mašino, pri katerej samo solnce se svojo gorkoto vodo v kotlu v par ali so-puh spremenja, ter mašino goni. Sulnčni žarki, ki se s pomočjo zrcala ujemajo, morejo v 8 minutah 5 litrov vode v par spremeniti.’ Monchot je napravil v Tours tak apparat, ki dela od solnčnega vzhoda do zahoda z močjo enega konja.
* (Slikarstvo.) Venus anadyomene, slavnoznano sliko nemškega mojstra Schlosserja zadek je žalostna osoda. Danajski mladi borzijanec Schilck, pred krahom jeden najsrečnejših igralcev, kateremu je srečna špekulacija samo jednega dne naklonila
80.000	gld. dobička brez truda, jo je kupil sa 12.000 gld. Zadnji čas ga je sreča zapustila; zgubil je vse premoženje, tako, da nij mogel zadovoliti svojih upnikov. Prosil je očeta, da mu pomaga v zadregi, a oče je trdne držal zadrge svoje mošnje. V obupnosti mladi Scbtick nij bil več gospod svojih strastij. Zapre se v sobo, ter raz-
bije »iegantno opravo. Tudi slavnemu umotvoru ne prizanese. Z nožem prereže sliko na dvoje in ne dovolj, — blazni vandal je prodrl na mnogo krajih naslikano boginjo „penorojeno“.
* (Turški sultan) se peča, kakor nek Francoz poroča v francoske liste, z malerijo. Kupuje posebno take podobe rad, v katerih je slikano, kako so nekdaj Turki Avstrijce premagovali, in ima posebno tiste slike rad, kjer prav mnogo Avstrijcev ali malo Turkov mrtvih leži. — Prej se je pa včasi rad s svojimi komorniki metal in tepel. To se razume, da se je moral vsak paša vreči dati, ia je moral tudi vsak su-nec pod rebra z veseljem sprejeti.
* (Sežiganje juda Chaijim v Ha-madani.) Uže pred več tedni so sežgali v Perziji necega juda in o tem poroča nek arabski list iz Bagdada sledeče: Jud Chaijim je bil upnik nekega Perzijana, katerega je pred nekaj časom v Bazaru tega mesta terjal. Perzijanec nij hotel plačati in je še celo nameraval znebiti se juda na kak lehki način. Začel je tedaj v sredi Bazarja vpiti, da je jud ne samo njega temuč tudi njegovo vero napadal. Komaj so čuli ljudje v Bazam te besede, so tudi uže hoteli juda umoriti. Ta je ušel hitro v bližnjo hišo necega bogatega Perzijanca, ter ga prosil za varstvo, katero mu je tudi podelil. Razkačeno ljudstvo je obkolilo hišo in zahtevalo, naj gospodar izroči juda. Posestnik zagotovil je ljudstvo, da bode le takrat izdal juda, ko mu bodo dokazali krivico, in tudi potem ga bode izročil le sodniji. Na to razbije razkačeni množica vrata, ter se polasti skritega juda. Vlekli so ga na cesto, ter tamkej kamenjevali. Potem bo vlačili njegovo truplo po cestah mesta, ter ga zasramovali na naj-groznejši način. Nazadnje so privlekli ga na glavni trg mesta. Tu so mu napolnili usta s Btrelnim prahom, zažgali, in v tem trenotkn razletela se je glava na mnogo koscev. Tako razdjauo truplo so položili na kup drv in požgali. Štiri judje, ki so prilično memo šli, ranjeni so bili hudo. Pred nočjo krali so lopovi potem po večjih judovskih hišah. Sreča je bila, da je sodnija potem vendar si upala zraven priti, ker drugače bi se bilo ta dan v Hamadanu strašno klalo in morilo, ker je uže ljudstvo sklenilo, vse jude in katolike izpoditi, ter tako vse nejevernike jeden dan pokončati.
Poslano.
Od Rake na Dolenjskem se nam piše:
„Jaz Martin Levičar grem 14. t. n>i zvečer do svojega soseda J. Z. Ko tja pridem, zagledam, da se sin Martina Šulna preteplje in pridere do J. Z. v hišo z besedami, da ga bode ubil. Pristopim bližje in začnem pogovarjati tega hudega človeka in ker so me drugi prosili, da bi ga domu spravil, sem ga nagovarjal, naj se umiri; na to on pravi: „no le pojdiva, boš ti povedal doma“. Prime me za roko. Ali tega jaz nijsem vedel, kaj je beseda pomenila „boš ti povedal domau. Kmalu mi je bilo jasno. Ko prideva blizu doma, je uže čakal Martin Šulen, še z drugimi tremi sinovi. Jaz voščim dober večer in ga prosim, da naj svojega sina pomiri. Ali kaj se zgodi! Martin Šulen mene s srditostjo napade, me zgrabi za vrat in izgovori: zdaj si ti prišel meni v roke. Ti si trden, tak zdaj se bova poskusila. Jaz se prestrašim, ker; zagledam v eni roki nož. Kom&j se iztrgam in zbežim. Oa pa s sinovi jo za menoj uderejo, tako da sem komaj ubežal, in ker sem se pri hiši gospodarja M. G. zamešal in naprej zbežal, so mislili, da sem se skril in so vse preiskali, da bi me bili dobili. Ia tako se še nijsem upal prenočiti doma. Ali tega pa ne vem, zakaj je on to storil. Najbrž zavoljo tega, ker je bila Martinova nedelja in ker na to nedeljo se vse veseli, ker vino krščujemo; on pa, ker vina ne pije nikoli, je šel pa pretepat se in ljudi napadat, ima pa s tem veselje, ampak sram te naj bo ker lep nauk daješ svojej mladini.
Tržne cene
v Ljubljani 24. novembra t. 1.
Pšenica 5 gid. 20 kr.; — rež 3 gid. 20 kr.
— ječmen 2 gid. 50 kr.; — oves 2 gid. — kr.; — ajda 3 gid. 30 kr.; — pros6 2 gid. 70 kr.; — koruza 3 goid. 30 kr.; krompir 1 gid. 90 kr.; — fižol 4 gid. 80 kr.; masla funt — gid. 53 kr.; — mast — gid. 46 kr.; — špeh frišen — gid. 31 kr.; — špeh povojen
— goid. 42 kr.; jajce po 3 kr.; — mleka bokal 10 kr.; govednine funt 27 kr.; — teletnine funt 28 kr.; svinjsko meso, funt 24 kr. — sena cent 1 gid. 40 kr.; — slame cent 1 gid. 30 kr.; — drva trda 7 goid. 50 kr.; — mehka 5 gid. — kr.
Loterij ne srečke.
Na Dunaji 27. nov.: 10. 30. 79. 11. 47. V Gradcu 27. nov.: 89. 71. 2. 80. 48.
izdatelj in za uredništvo odgovoren: Josip Jurčič.	Tisk	„Narodue	tiskarne“ v Ljubljani