GLASILO KOLEKTIVA SVtUAlMI
Vieto XII.
Hrastnik, 15. 11. 1976
St. 11
Uredniški odbor: Matija Koritnik, Sihur Erna, Tržan Vera. Hudi Kirhmajer, Viktor Rački, Adi Zaletel, Jože Gerhard, Premec Jože, Bezgovšek Anton. Odbor za informacije: Savič Momir, predsednik, Vidovič Franc, Marčen Alojz, Korbar Heda, Dremel Karl, Gornik Slavko, Rački Viktor, Koritnik Matija, Kirhmajer Rudi. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja vsakega 5. v mesecu. Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 — interno 63. Tisk in klišeji AERO kemična in grafična industrija. Časopis oproščen davka (St. 421-1/72).
8. decembra bomo glasovali „7 a urejeno zdravstvo Hrastnika
V naslednjih tednih bomo končali vse akcije, ki smo jih načrtovali in uresničevali s sredstvi samoprispevka, katerega smo izglasovali v letu 1971.
Danes tudi že z gotovostjo lahko trdimo, da je bil naš dogovor o urejevanju problemov v našem šolstvu pravilen in da istočasno dobivamo tudi športno rekreacijski objekt v obliki zaprtega kopališča, ki nam bo skozi vse leto služil za prijetno in koristno rekreacijo. Ta objekt, ki je financiran iz sredstev samoprispevka, bo že ta mesec izročen svojemu namenu in z njim bo realizirano vse, kar je bilo predvideno ob razpisu referenduma v letu 1971. Tako sedaj naša mladina obiskuje pouk v sodobnih šolskih učilnicah in kabinetih na Dolu in v Hrastniku, vsi občani pa se bomo v kratkem lahko poslužili težko pričakovanega plavalnega bazena. Vsi ti dosežki so še en dokaz več, kaj pomeni složnost in odločnost delovnih ljudi v družbeni skupnosti, ki na tak način odpravlja probleme, ki jih prinaša hitri tempo našega razvoja.
Ko danes ugotavljamo, da smo s samoprispevkom rešili težave
v našem šolstvu in tako zagotovili mlademu rodu normalne pogoje za izobraževanje, pričenjamo misliti tudi na vse ostale probleme, ki so še prisotni v naši občini.
Vsi zbori naše občinske skupščine in drugi družbenopolitični forumi v Hrastniku so sprejeli odločitev, da se pristopi k urejanju zdravstva v naši občini. Tak sklep je logična posledica težav, ki so prisotne v našem zdravstvenem domu in katere vsak od nas čuti na lastni koži in to prav takrat, ko je delovnemu človeku zaradi potrebe po zdravstveni pomoči najmanj do hoje od ambulante do ambulante.
V letu 1965 dograjena prva faza zdravstvenega doma niti približno ne ustreza potrebam tako po velikosti, še manj pa po funkcionalnosti in zato je skrajni čas, da pristopimo k izgradnji druge faze objekta, v katerem bodo našle svoje prostore nove ambulante, čakalnice, zobozdravstvo, specialistične službe in reševalna postaja.
Realizacija take izgradnje bi pa ostala samo želja, če se ne bomo odločili za sofinanciranje v obli-
Cakalnica v obstoječem zdravstvenem domu je premajhna, da bi sprejela večje število bolnikov
ki samoprispevka. Tokratni referendum bo seveda krajši in lažji, ker bo Regionalna zdravstvena skupnost prispevala 50 odstotkov vseh stroškov za izgradnjo našega zdravstvenega doma. Na osnovi take konstrukcije financiranja
raslih bo sodobno urejeno. Ta dom bo nudil tudi posebno varstvo borcem NOV,
Posebno pogrešamo v Hrastniku specialistične ambulante. Stotine občanov se sedaj vozi v ambulante za diabetike, k okulistom,
Na sliki zgrajena prva faza zdravstvenega doma
gradnje se bomo občani Hrastnika, ki smo zaposleni v gospodarstvu, dne 8. decembra na referendumu odločili — Z A — 1-od-stotni prispevek iz neto osebnega dohodka za čas od 1. januarja 1977 do 31. decembra 1978 in s tem zagotovili takojšen pričetek gradnje prepotrebne zdravstvene ustanove v Hrastniku.
Kaj bomo pridobili z izgradnjo zdravstvenega doma?
Zdravstvena služba bo lahko razvijala dejavnost kompletnega zdravstvenega varstva v okolju, ki bo ustrezal vsem kategorijam delovnega človeka in drugih občanov obeh spolov in starosti. Posebej bo lahko obdelano varstvo otrok in predšolske mladine. Posebna pozornost bo posvečena varstvu žena in delavcev. Zobozdravstveno varstvo otrok in od-
na rentgenološke preglede itd. in vse te službe bodo lahko delovale v novem zdravstvenem domu.
Kot smo že v uvodu ugotovili, da smo s sedaj iztečenim samoprispevkom zagotovili našim najmlajšim sodobno izobraževanje, tako bodimo prepričani, da si bomo z novo odločitvijo ZA samoprispevek k izgradnji zdravstvenega doma zagotovili uspešno in sodobno zdravstveno varstvo, kar je vsakomur ne glede na starost in položaj danes ali jutri gotovo potrebno in je tudi prva skrb vsakega občana. Tako odločeni —■ enotni bomo glasovali 8. de cembra v krajevni skupnosti
ZA
samoprispevek k izgradnji zdravstvenega doma v Hrastniku.
Drago Kozole
GLASUJMO ZA SAMOPRISPEVEK
ZA GRADNJO ZDRAVSTVENEGA DOMA
Komemoracija ob dnevu mrtvih
Ob dnevu mrtvih 1. novembru smo se ponovno zbrali pred centralnim spomenikom v Hrastniku, da smo počastili vse padle, mučene in umrle žrtve, ki so darovale svoja življenja v borbi za svobodo našega naroda. Letos je bila komemoracija še prav posebno svečana, saj jo že enaintrideseto leto obhajamo. Ob velikem številu udeležencev, posebno mladine, je ob programu, ki sta ga izvajala pevski zbor in godba na pihala Svobode II iz Hrastnika, in recitacijami, ki so jih pripravili otroci iz šole Heroja Rajka iz Hrastnika, bilo posebno svečano. Veliko število šopkov in vencev, posebno pa nešteto prižganih svečk je izpričalo, da Hrastničani nismo pozabili na vse tiste, ki so žrtvovali svoja življenja v vojni za to, da mi sedaj v svobodi živimo in gradimo novo Jugoslavijo, v kateri je vsak državljan enakopraven in svoboden. V
V govoru, ki ga je imel predstavnik ZB NOV Terena II. iz Hrastnika, pa je bilo poudarjeno, da mineva že enaintrideseto leto, ko v svobodi častimo spomin na naše padle tovariše borce, internirance in vse žrtve fašizma, častimo tudi spomin na vse tiste, ki so po svobodi zaradi trpljenja in naporov prezgodaj omahnili v grob.
Naše misli objemajo vse te grobove, vse naše tovariše, ki so pokopani širom naše domovine in tudi v tujini. Povsod so v marmor vklesana imena padlih tovarišev, ki so dali svoja življenja, da bi mi vsi, da bi naši otroci živeli svobodno, srečno in mirno življenje. Ti naši padli in umrli tovariši, ki so pokopani širom naše domovine, niso sami. Živijo z nami v naših spominih, v naših srcih, v naših mislih in dejanjih.
Enaintrideset let je preteklo od težkega boja za svobodo. Bo-leč'in težak je spomin na prestano trpljenje. Premagali smo fašizem. Majhen narod, po katerem je teptal tuji škorenj, je pokazal svojo moč in zmagal v neenakem boju z veliko močnejšim sovražnikom.
Težki in krvavi boji so utrujali borce. Vsako minuto, vsako uro, vsak dan so se utrinjala življenja. Mnogim je grob izkopala granata, strel sovražnika pretrgal nit življenja, pestila jih je lakota, mraz in trpljenje. Vse to
trpljenje je trajalo dolga štiri leta, neenak boj pa je zahteval en milijon sedemsto, tisoč žrtev, en milijon sedemsto tisoč dragocenih življenj, ki so hrepenela po svobodi, po lepšem življenju. In tako stojimo pred spomeniki naših najdražjih, naših najboljših sinov domovine. Ob dnevu mrtvih čas zastane. Pred oči nam stopajo tisti daljni nasmehi tovarišev, stisnjene pesti, stoki in bolečine ter njihova revolucionarna zavest. Tega dne spoznavamo, da smrt ni tisti nepreklicni konec življenja, ampak prelivanje enega življenja v drugo, umrli nam vtisnejo del svojega življenja, da ga gradimo in izpolnjujemo naprej, za vse tisto, za kar so oni darovali življenje, svojo kri.
Še danes, po tridesetih letih, nismo in ne moremo pozabiti solza slovenskih mater, ki so krvavela ob smrti sinov in hčera, ne moremo pozabiti rdečih plakatov, na katerih so bila imena ustrelje-
nih, ne moremo pozabiti z žico ograjenih koncentracijskih taborišč, v katerih so bili ljudje le številke. Zaman poskušamo pozabiti Dachau, Auschwitz, Mat-hausen in Ravensbrück ter še nekatera imena. Ne moremo pozabiti Kozare, Sutjeske, Jasenovca, Dražgoš, kjer so množično umirali in padali naši tovariši. Naš dolg do vas je prevelik in ,ga ne morejo poplačati šopki jesenskega cvetja ali prižgane lučke. Ko stojimo ob spomenikih vseh teh padlih tovarišev, ne moremo najti besed, s katerimi bi lahko izrekli pravo zahvalo. Znamo pa ceniti to, za kar ste darovali svoja življenja in za kar še danes u-mira vsak dan mnogo ljudi.
Naša obveznost, naša dolžnost, naš dolg do vas, dragi tovariši, ki ste nam s svojim življenjem zaznamovali pot v lepše življenje, je velik. Obvezuje nas, da še naprej gradimo svobodno socialistično Jugoslavijo, da gradimo mir in humane meddržavne odnose, kar je jamstvo za človeštvo vsega sveta. Mirno lahko trdimo, da smo po zmagi nad fašizmom odločno korakali po začrtani poti. Delavski razred je z dosledno revolucionarnostjo premagal vse težave. Vsi vemo, da nova ustava in zakon o združenem delu pomenita resnično samoupravno demokracijo ter ustvarjanje družbenih odnosov, v katerih bomo sami razpolagali z rezultati svojega dela. Še naprej bomo z vso
odločnostjo in močjo poudarjali vlogo delavskega razreda, vlogo samoupravljanja, vlogo neuvrščenih in miru v svetu. Moramo pa opozoriti, da obstajajo še nerešena vprašanja in problemi, ki jih bomo morali še reševati. Dogodki na avstrijskem Koroškem nam kažejo povezovanje skrajne desnice in fašističnih elementov, ki želijo uničiti našo slovensko manjšino. Čudimo se, kako je mogoče, da posamezni uradni, politični in policijski krogi še zmeraj niso doumeli, da njihova prikrita ali odkrita podpora ustaškim, četniškim in drugim nacističnim elementom k nemirom in zločinom škodi le njim samim. Pri nas so ustaši, četniki in belogardisti ter podobni politični elementi že zdavnaj premagani.
Z vso odločnostjo pa podpiramo koroške Slovence, odločno obsojamo namero preštevanja
manjšin, ki je v nasprotju s 7. členom avstrijske državne pogodbe. Naši tovariši izven meja naj se zavedajo, da jim bomo stali vedno ob strani v borbi za njihove pravice, za njihov obstoj in enakopravnost v njihovi domovini.
Ob vseh teh težavah in problemih pa polni optimizma zremo v prihodnost ter se zavedamo, da je boj za svobodo in neodvisnost zagotovilo za tèmeljni kamen naše socialistične in samoupravhe družbe, naše neuvrščene politike v svetu.
Obljubljamo, da bodo vsa ta bogata izročila, ki ste nam jih ob smrti predali, živela naprej, da bo naše življenje ves čas rastlo iz vaših, nekoč nenadoma herojsko üsahlih življenj.
Pokopàli smo sicer naše drage tovariše, le spominov ne bomo nikoli. Slava jim!	Rigo
Iz dela organov upravljanja
Odbor za poslovno politiko OZD Steklarne Hrastnik se je dne 8.
10.	1976 sestal na 5. redno zasedanje.
Pod prvo točko dnevnega reda je obravnaval predlog sanacijskega programa OZD Steklarne Hrastnik in sprejel naslednje sklepe:
Splošno kadrovski sektor mora izdelati predlog za uvedbo DISCIPLINSKE KOMISIJE na nivoju OZD Steklarne Hrastnik.
Predlog je potrebno izdelati v čim krajšem času in ga predložiti v potrditev.
Potrdil je izdelani predlog sanacijskega programa OZD Steklarne Hrastnik, ki ga je izdelal poslovodni organ.
Pod drugo točko dnevnega reda je bilo obravnavano poročilo z Zagrebškega velesejma, ki ga je podala komercialna služba.
Pod tretjo točko dnevnega reda so bila obravnavana poročila o izvršenih službenih potovanjih. Sprejeti so bili naslednji sklepi:
Kozole Drago, vodja izvoza, je opravil službeno potovanje na Švedsko k firmi »Ivars« v zvezi s sklenitvijo pogodbe o zastopništvu in ekskluzirane prodaje artiklov Steklarne Hrastnik v Skandinaviji kot celoti.
Predovnik Ervin, tehnolog iz TOZD II, je opravil službeno potovanje k firmi VEBA-GLASS Essen v zvezi z ogledom orodja za avtomatsko stiskalnico.
Pod isto točko se je obravnaval tudi predlog komercialne službe za potrditev zastopniške pogodbe med Steklarno Hrastnik in predstavnikom Izidorja Seggetta za tržišče ZR Nemčije.
Odbor za poslovno politiko je potrdil pogodbo.
Odbor je obravnaval tudi predlog komercialne službe za potrditev samoupravnega sporazuma o poslovnem sodelovanju na tržišču NR Poljske.
Odbor za poslovno politiko je potrdil samoupravni sporazum o poslovanju in sodelovanju na tržišču NR Poljske.
Pod četrto točko dnevnega reda je odbor obravnaval predlog za imenovanje inventurnih komisij za popis inventure za leto
1976. Sprejet je bil naslednji sklep:
Delavski sveti TOZD m DSSS morajo na svoji prvi seji izvoliti člane centralne inventurne komisije in člane inventurnih komisij v posameznih TOZD-
Pod peto točko dnevnega reda je odbor za poslovno politiko obravnaval sprejeto pošto in sprejel naslednje sklepe:
1.	Potrdil je konstituiranje Savjeta grupacije po Samoupravnèm sporazumu »Nama« Zagreb.
Za delegata Savjet grupacije po Samoupravnem sporazumu je bil imenovan DOMITER Mato, ki bo zastopal Steklarno Hrastnik.
2.	Potrdil je pogodbo »ITEO« Ljubljana za izdelavo predloga o oblikovanju dohodkovnih odnosov med TOZD v okviru naše delovne organizacije.
Za podpis pogodbe je bil določen direktor OZD Steklarne Hrastnik dipl. inž. Maks Mrcina.
3.	Sklenil je poravnati stroške za izdelavo POSLOVNEGA REDA industrijskega tira, ki so ga izdelali OMAHEN Zlatko, referent za industrijske tire ZG Ljubljana, VOLARIČ Karel, šef železniške postaje in KAVZAR Janko, vodja transporta steklarne.
Tov. Zlatku Omahnu se plača za opravljeno delo 4.000 din.
Tov. Karlu Volariču se plača za opravljeno delo 1.000 din.
Tov. Janku Kavzarju se plača za opravljeno delo 1.000 din.
Financiranje se izvrši iz razpoložljivih sredstev.
4.	Samoupravni organ — zbor delovnih ljudi je imenoval tovarišico Marjano STOPINŠEK, ki bo zastopala naše podjetje v ZDL VVV Hrastnik.
Tovarišica Marjana Stopinšek je izvoljena namesto tovarišice Kristine Greben, kateri je potekel mandat.
5.	Delavski svet Delovne skupnosti skupnih služb naj na svoji redni seji imenuje novega člana v ODBOR ZA POSLOVNO POLITIKO OZD Steklarne Hrastnik, in sicer namesto tovariša Janeza Strgarška, ki je odšel iz podjetja.
IZ DELA OBČINSKE SKUPŠČINE
Dne 5. 10. 1976 je bilo sklicano
ll.	skupno zasedanje délegatov zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, 6. zasedanje delegatov zbora združenega dela,
4.	zasedanje delegatov zbora krajevnih skupnosti, dne 4. 10. pa je predhodno, o nekaterih zadevah razpravljal družbenopolitični zbor Skupščine občine Hrastnik.
Na 11. skupnem zasedanju delegatov Zbora združenega dela in zboi'a krajevnih skupnosti Skupščine občine Hrastnik, so bili sprejeti naslednji sklepi:
Delegati obeh zborov Skupščine občine Hrastnik so umaknili z dnevnega reda odlok o minimalnih tehničnih in drugih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah, ker so imeli za potrebno, da pred obravnavo na zasedanju zborov občinske skupščine o stališčih izvršnega sveta in o predlogu odloka razpravlja pristojna enota skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine. Hrastnik. Enoti se predlaga, da p zadevi zavzame pozitivna stališča, saj je predlog odloka pripravljen enotno za republiko Slovenijo od zveze stanovanjskih skupnosti SRS, zaradi česar, naj ne bi bila izjema občina Hrastnik.
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Hrastnik so sprejeli odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o določitvi stanovanjskega standarda, ki se glasi:
»V osnovnih elementih standardnega stanovanja po odloku o določitvi stanovanjskega standarda, ki so po 3. členu citiranega odloka njegov sestavni del (Uradni vestnik Zasavja, št. 8/74), se besèdilo, ki se nanaša na opremo kopalnice, spremeni in glasi:
Oprema kopalnice naj obsega: kopalno kad, umivalnik, električni bojler, WC školjko, če WC in kopalnica nista ločeni.
V kopalnici jepotrebno predvideti prostor in priključek za pralni stroj.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Zasavja, uporablja pa se za stanovanjske zgradbe, za katere bo izdano gradbeno dovoljenje po uveljavitvi tega odloka.«
Delegati obeh zborov Skupščine občine Hrastnik so sprejeli odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o merilih za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju občine Hrastnik v predloženem besedilu.
Po dosedai veljavnem odloku so se računali stroški amortizacije ter investicijskega in tekočega vzdrževanja kotlovnice in kotlov v ceno ogrevanja stanovanja oziroma v stroške obratovanja stanovanjske hiše, ki so jih pla-
čevali imetniki stanovanjske pravice poleg stanarine, ne glede na to, če so spadale kotlovnice in kotli med skupne dele in naprave v stanovanjski hiši. S sprejetjem tega odloka pa se bodo stroški amortizacije ter investicijskega in tekočega vzdrževanja skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši pokrivali iz stanarin.
Delegati obeh zborov Skupščine občine Hrastnik so sprejeli sklep o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske. samoupravne komunalne interesne skupnosti v Hrastniku v besedilu, kot ga je predložil izvršni svet Skupščine občine Hrastnik.
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti Skupščine, občine Hrastnik so sprejeli sklep o potrditvi statuta Samoupravne komunalne interesne skupnosti "Hrastnik s tem, da
42,03 %. Saldo na žiro računu dne 30. 6. 1976 je znašal 34.809,55 din.
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so sprejeli sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje izgradnje^ II. faze zdravstvenega doma v Hrastniku, ki naj bi bil uveden za dobo dveh let od 1. L 1977 do 31. 12. 1978. Občina Hrastnik zagotovi lcot soudeležbo 50 % potrebnih sredstev za zgraditev II. faze zdravstvenega doma v Hrastniku.
Sklep o razpisu referenduma se sprejme brez navedbe datuma izvedbe referenduma in se pooblašča izvršni svet . Skupščine občine Hrastnik, da ga le-ta določi.
Regionalna zdravstvena skupnost Ljubljana je poslala Skupščini občine Hrastnik pismeno zagotovilo o 50-odstotni udeležbi pri financiranju "druge faze zdrav-
Zobna ambulanta na Rudniku, dr. Petrovič pri delu
se 12. člen statuta uskladi z drugim odstavkom 5. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena.
Delegati obeh zborov Skupščine občine Hrastnik so sprejeli odlok o ukinitvi sklada za financiranje komunalne dejavnosti občine Hrastnik v predloženem besedilu.
Z ustanovitvijo samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Hrastnik je bilo potrebno sklad za financiranje komunalne dejavnosti ukiniti, vse obveznosti in pravice, ki izhajajo iz sklada, pa prenesti na novo ustanovljeno interesno skupnost. S finančnim načrtom za leto 1976 znašajo dohodki sklada 1,866.200 din in prav toliko izdatki. V prvem polletju 1976 je bilo realiziranih 819.288,50 din ali 43,9 % dohodkov in 784.478,95 din izdatkov ali
stvenega doma v Hrastniku. Po dosedanjih opravljenih izračunih znaša investicijska vrednost o-krog 1.600 milijonov S-din, od tega odpade na opremo okrog 312 milijonov S-din.
Izračun je narejen po sedanjih cenah in ne vključuje podražitev.
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Hrastnik so sprejeli sklep, da Skupščina občine Hrastnik dostavi Republiškemu sekretariatu za finance do 31. 10. 1976 prošnjo, v kateri zaprosi izvršni svet Skupščine SRS, da ji dovoli odlog plačila posojila, dodeljenega iz sredstev rezervnega sklada SR.S v višini
1,000.000 din za dobo 5 let z brezobrestno mero. Sredstva so bila namenjena za kritje stroškov, ki so nastali ob elementarnih nezgodah v letu 1973 in 1974.
Posojilo zapade v odplačilo v letu 1977, skupščina občine pa predlaga, da se odplačilo odloži na leto 1982. Prva obveznost v višini 100.000 din naj bi zapadla v odplačilo 1. 6., druga pa 1. 12. v letih od 1982 do 1987. S proračunom občine Hrastnik teh sredstev v letu 1977 ni mogoče zagotoviti, ker ni zagotovljenih niti sredstev za redno dejavnost in prejema občina v svoj proračun sredstva iz vzajemnega prelivanja iz drugih občin, drugih virov sredstev pa občina nima.
Delegati obeh zborov Skupščine občine Hrastnik so sprejeli sklep, po katerem naj Skupščina občine Hrastnik zaprosi izvršni svet Skupščine SR Slovenije za posojilo iz sredstev rezervnega sklada SRS v višini 1,000.000 din za dobo 5 let in brezobrestno mero za delno kritje stroškov, ki so nastali pri sanaciji plazov v letih 1976 in ki bodo predvidoma nastali v letu 1977. Ustrezno pogodbo o najetju posojila podpiše predsednik Skupščine občine Hrastnik.
Delegati obeh zborov Skupščine občine Hrastnik so sprejeli sklep, po katerem Skupščina občine Hrastnik predlaga Republiškemu sekretariatu za finance, v kolikor bo sistem financiranja splošne porabe tudi v prihodnjih letih enak sedanjemu, da se Skupščini občine Hrastnik prizna vsako leto v proračunu višino obroka, potrebnega za odplačilo posojila, dodeljenega iz sredstev rezervnega sklada SRS za sanacijo plazov.
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Hrastnik so sprejeli sklep, po katerem Skupščina občine Hrastnik sprejme in podpiše’ samoupravni sporazum o ustanovitvi in delovanju kluba samoupravljavcev Hrastnik v predloženem besedilu, s tem da se. 20. člen dopolni tako, da samoupravni sporazum velja od 1.
11.	1976.
Glede na to, da v proračunu občine Hrastnik za leto 1976 ni zagotovljenih sredstev za ustanovitveni delež in letno članarino, kar znaša skupno 10.000 din, izjemoma v letu 1976 Skdpščina občine Hrastnik tega prispevka ne more zagotoviti.
Delegati obeh zborov so sprejeli sklep, da se delegirajo naslednje tovarišice in tovariši v komisije skupščine Samoupravne skupnosti revirskih občin:
1.	V komisijo za splošno-kad-rovska vprašanja: KAVŠEK Irena, Log 15, Hrastnik; KLEMEN Marija, Dol pri Hrastniku 246; TUŠAR Jože, Dol pri Hrastniku 260.
2.	V komisijo za gospodarstvo: RUPNIK Ivan, Cesta 1, maja 69,
(Nadaljevanje na 4. strani)
ZAGOTOVIMO NOVIM
GENERACIJAM VEČ
KOT SMO IMELI SAMI
IZ DELA OBČINSKE SKUPŠČINE
(Nadaljevanje s 3. strani) Hrastnik; BLAŽKO Mirko ml., Podkraj 82, Hrastnik; ZALETEL Viljem ml., Podkraj 77, Hrastnik.
3.	V komisijo za varstvo okolja: BEVEC Justa, Prapretno 56, Hrastnik; TROTOVŠEK Matija, Cesta L maja 69, Hrastnik; URBANC Marino, Dol pri Hrastniku 256.
4.	V komisijo za delegatske odnose: KRESE Marija, Veličkova c. 41, Hrastnik; GODEC Franc, Trg Franca Kozarja, Hrastnik; ZAVRŠNIK Poldka, Čeče 92, Hrastnik.
Tov. OKORN Franc, roj. 11. 8. 1941, stanujoč na Dolu pri Hrastniku št. 39, se ponovno imenuje za ravnatelja Glasbene šole Hrastnik za mandatno dobo štirih let.
nem zasedanju vseh zborov Skupščine občine Hrastnik dne 16. 9. 1975 ob obravnavi poslovnih uspehov OZD za prvo polletje 1975 in na 15. skupnem zasedanju vseh treh zborov dne 25.
5.	1976 ob obravnavi zaključnih računov OZD za leto 1975, med njimi zlasti:
— gospodarstvo občine bo moralo vlagati večje napore za zmanjšanje porabljenih sredstev in s tem povečanje družbenega proizvoda in dohodka, predvsem pa za varčevanje materialov, poskrbeti za boljše izkoriščanje delovnega časa in naprav ter za zmanjšanje stroškov. Vse to pa bo možno doseči z boljšo organizacijo dela;
Ü8S
Novi pokriti bazen v Hrastniku
Skupščina občine Hrastnik imenuje v skupščino sklada skupnih rezerv občine Hrastnik za mandatno dobo štirih let naslednje tovariše:
L BABIČ Lada, Čeče 58, Hrastnik;
2.	OJSTERŠEK Vilija, Veličkova c. 38, Hrastnik;
3.	GREBEN Antona, Pot Josipa Brinarja 8, Hrastnik;
4.	KAVŠEK inž. Nika, Log 15, Hrastnik;
5.	VIDMAR Jožeta, Pot Josipa Brinarja 13, Hrastnik.
Tov. SRŠEN Franc, stanujoč v Bobnu št. 6 in tov. TRAMTE inž. Franc, se razrešita funkcije predsednika upravnega odbora sklada za financiranje komunalne dejavnosti občine Hrastnik. Vse samoupravne sredine, ki so delegirale delegate v upravni odbor tega sklada, se opozori, da jih razrešijo teh dolžnosti.
Oba zbora Skupščine občine Hrastnik sta izvolila kot delegata Skupščine občine Hrastnik v klub samoupravljavcev občine Hrastnik tov. PIVEC Marijo, Taborniška pot 4, Hrastnik.
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Hrastnik so sprejeli informacijo izvršnega sveta o poslovnih uspehih OZD in gospodarstva občine Hrastnik za prvo polletje 1976 jn izvajanju resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine ter neposrednih nalogah v letu 1976 in ugotovili, da je gospodarstvo v občini Hrastnik v slabem položaju.
Vse OZD in TOZD se ponovno opozori na izvršitev zaključkov, ki so bili sprejeti na 10. skup-
—	vse OZD na območju občine naj ponovno preanalizirajo zaloge gotovih izdelkov, obenem pa tudi zaloge materiala in skušajo poiskati vse možnosti, da se te zaloge v čim večji možni meri odprodajo, pa čeprav na račun nižjega dohodka;
—	delovne organizacije, ki. izvažajo in uvažajo, morajo ponovno proučiti umestnost uvoza ter poskrbeti in storiti vse potrebno za povečanje izvoza. Ponovno je treba' omejiti uvoz le na najnujnejšo opremo in reprodukcijski material, ki ga na domačem tržišču ni, ter storiti vse potrebno, da se-gotovi izdelki v čim večji možni meri plasirajo na inozemsko tržišče. Za stimulans izvoza in ureditev olajšav se mora bolj vključiti novoustanovljena revirska gospodarska zbornica, predvsem s pripravo ustreznih analiz in tudi konkretnih predlogov;
—	del krivde za takšno stanje prav gotovo izhaja iz nezadostnega števila strokovno usposobljenih kadrov, predvsem določenih profilov. Ugotavljeno je, da ima občina Hrastnik' najnižji odstotek zaposlenih kadrov z višjo in visoko izobrazbo v republiki Sloveniji. Veliko fluktuacijo teh kadrov v znatni meri pogojuje dosedanji način nagrajevanja, ki ni tak, da bi te kadre privabljal v Hrastnik;
—	delovne organizacije naj ne bi zaposlovale novih delavcev, če s tem ne bo dosežen večji dohodek ter naj eventualno pomanjkanje delovne sile na novih delovnih mestih nadomestijo z obstoječimi delavci s prerazporeditvami.
Delegati menijo, da bi se z maksimalno angažiranostjo vseh v občini, predvsem pa politično in gospodarsko odgovornih v OZD in TOZD do konca leta lahko stanje izboljšalo ter poslovno leto 1976 zaključilo z boljšimi rezultati od rezultatov v prvem polletju 1976. Pri tem pa je bistveno^ da se s problemi seznanijo vsi delavci ter da se vsi zavestno angažirajo za doseganje boljših rezultatov.
Delegati obeh zborov so sprejeli na znanje informacijo o realizaciji proračuna občine Hrastnik in finančnih načrtov SIS ža prvo polletje 1976 in pri tem u-gotovili, da so dohodki proračuna občine v prvem polletju za 9,8 % pod planiranimi, in to iz razloga, ker sredstva od drugih družbenopolitičnih skupnosti niso pritekala v skladu z dogovorom za leto 1976. Lastni dohodki so bili realizirani z 49,5%» se pravi, da znaša izpad le 0,5 %.
Skladno z dohodki so bili razporejeni tudi izdatki, ki znašajo
42,5	% od planiranih ali 2,3 % več kot znaša realizacija dohodkov. To pa iz razloga, ker je bilo najeto posojilo iz rezervnega sklada proračuna občine v višini
260.000	din za kritje najnujnejših proračunskih izdatkov.
Nadalje so delegati ugotovili, da samoupravne interesne skupnosti v prvem polletju 1976 niso realizirale svojih dohodkov, kot je bilo predvideno z družbenim dogovorom o razporejanju dohodka za leto 1976. Občinska izobraževalna skupnost beleži 4,4 % izpad, občinska skupnost otroškega varstva za 4,6 %, kulturna skupnost za 9,4%, telesno-kultur-na skupnost 1,2 %, edino občinska skupnost socialnega varstva je presegla planirane dohodke za 0,2 %.
Sredstva samoupravnih interesnih skupnosti dotekajo v okviru sredstev gospodarstva, kar je le približno v skladu z družbenoekonomskimi odnosi in občinsko resolucijo za leto 1976.
Delegati so sprejeli informacijo o izvajanju dogovora o politiki cen v SR Sloveniji v prvih petih mesecih 1976 na znanje.in ugotovili, da se cene v tem obdobju niso spremenile, izvzemši stanarin in najemnin za poslovne prostore, kar je bilo v skladu z dogovorom o politiki cen za leto 1976.
Delegati podpirajo prizadevanje za dosledno izvajanje spreje-
tega dogovora tudi vnaprej z namenom, da bi zagotovili gibanje cen v predvidenih okvirih.
V občini Hrastnik so se cene v prvem polletju za proizvode in storitve iz pristojnosti občine gibale takole:
Stanarine so se s 1. 5. 1976 povečale za 20 %, v družbenem sektorju obrti so se povečale cene le pri frizerskih storitvah, vendar povečanje izhaja iz cen, ki so bile v veljavi leta 1974. Cene pekarskih storitev so se povečale v skladu z navodili zavoda za cene. Storitve v zasebnem sektorju obrti se niso povečale, razen ' v kovinski stroki. Tudi gostinske storitve so se povečale, vendar v skladu s sprejetim dogovorom o politiki cen za leto 1976.
Delegati obeh zborov so sprejeli na 'znanje informacijo o izvedbi javnega posojila za ceste. Delegati apeliraj o . na vse TOZD in druge OZD, ki svoje obveznosti še niso v celoti izpolnile, da jo, v kolikor je mogoče, še v mesecu oktobru.
Delegati obeh zborov Skupščine občine Hrastnik so sprejeli sklep, da se prvo etažo poslovno stanovanjskega objekta v Hrastniku, Trg Franca Kozarja, prenese s L 12. 1976 v upravljanje občinski kulturni skupnosti Hrastnik.
Med investitorjem, tj. Skupščino občine Hrastnik in občinsko kulturno 'skupnostjo Hrastnik naj se sklene ustrezna pogodba, v kateri se določijo medsebojna razmerja, pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz naslova gradnje in nadaljnjega upravljanja teh prostorov.
Ustrezno pogodbo za Skupščino občine Hrastnik podpiše predsednik občinske skupščine.
Vrednost poslovnega prostora bo določena s posebno odločbo na podlagi obračunske situacije.
Ponudba za odkup stanovanjske hiše v Hrastniku, Cesta padlih borcev št. 12, last PODLUN-ŠEK Staneta in Rudolfa ter BASTARDI Berte, se ne sprejme. O ponudbi se obvesti samoupravno stanovanjsko skupnost Hrastnik.
Glasbeni šoli Hrastnik se dodeli pravica uporabe na objektu, stoječem na pare. št. 1078 (bivša šola Ivana Cankarja) in k njemu pripadajočem funkcionalnem zemljišču pare. št. 1076 v izmeri 322 m: in pare št. 1077 v izmeri (Nadaljevanje na 5. strani)
8. decembra 1976 v OZD in drugih
samoupravnih organizacijah
12. decembra 1976 v krajevnih skupnostih
glasujmo za
SAMOPRISPEVEK
ZA GRADNJO ZDRAVSTVENEGA DOMA
ZA NAŠE ZDRAVJE
ZA UREJENO ZDRAVSTVO
SAMOPRISPEVEK za gradnjo zdravstvenega doma
SAMOPRISPEVEK za gradnjo zdravstvenega doma
ZA NAŠE ZDRAVJE SAMOPRISPEVEK za gradnjo
zdravstvenega doma
(I HLAJENJU Sil kLAliSklH IZDELKOV
Pogosto se dogaja, da prihaja do loma steklenih izdelkov v hladilni peči kot posledica različnih nepravilnosti med procesom, ohlajevanja. Med te sodi tudi neustrezno izbran režim ohlajenja. V tem sestavku se bomo skušali seznaniti s pojavi, ki potekajo med ohlajevanjem in dati splošna navodila za vodenje režima ohlajevanja.
Da bomo lažje razumeli, se moramo spomniti nekaterih stvari, ki so nam iz vsakdanjega življenja znane. Tako vemo, da bo steklen izdelek gotovo prej ali slej počil, če ga hitro ohladimo. Vemo tudi, da ne smemo stekla hitro segrevati, ker bo v tem primeru tudi počilo. Vendar steklo bolje prenese naglo segrevanje kot pa naglo ohlajevanje. Nadalje vemo, da je steklo slab prevodnik toplote. O tem se lahko prepričamo, če segrevamo na enem koncu stekleno palico. To lahko segrejemo na enem koncu do take mere, da se bo že deformirala, se pravi na več kot 600° C, pa jo bomo kljub temu na drugem koncu še lahko držali v roki.
Vemo tudi, da se večina snovi pri segrevanju razteza, pri ohlajevanju pa krči. Ta dejstva uporabimo pri opazovanju vroče steklene krogle, ki jo takoj potem, ko je bila narejena s temperaturo malo pod 600° C, pustimo ohladiti na sobni temperaturi. Krogla se bo pričela ohlajevati in zaradi tega tudi krčiti. Vendar pa ohlajevanje zaradi slabe toplotne prevodnosti stekla ne bo enakomerno v vsej masi. Zunanja plast se bo ohlajevala veliko hitreje kot
(Nadaljevanje s 4. strani)
1977 m2, vpisano v vložku št. 373
k.	o. Hrastnik — mesto. Odločba, s katero so bile prednje nepremičnine dodeljene Temeljni izobraževalni skupnosti Hrastnik, se razveljavi. Nepremičnine se dodele Glasbeni šoli Hrastnik s tem, da predhodno sklene s sedanjimi souporabniki ustrezne pogodbe glede nadaljnje souporabe predmetnega objekta.
Prejšnji dan, dne 4. 10. 1976 je o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje izgradnje II. faze zdravstvenega doma v Hrastniku, o predlogu vloge za podaljšanje odplačilnega roka za najeto posojilo v letu 1975 v višini 1,000.000 din iz rezervnega sklada SRS za najnujnejše vzdrževanje zemeljskih plazov v občini Hrastnik o-ziroma o najetju posojila iz rezervnega sklada SRS za financiranje najnujnejših vzdrževalnih in sanacijskih del na plazovitih območjih občine Hrastnik, o predlogu za sprejem in podpis samoupravnega sporazuma o u-stanovitvi in delovanju kluba samoupravljavcev Hrastnik, o razrešitvah, volitvah in imenovanjih ter informacijah, predhodno razpravljal družbenopolitični zbor Skupščine občine Hrastnik, ki je sprejel sklepe v enakem besedilu, kot so jih sprejeli delegati na 11. skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti.
notranja. Zato tudi z zniževanjem temperature povezano krčenje ne bo enakomerno. Zunanja plast bi se skrčila veliko bolj, kot pa ji to dopušča notranjost. To stanje moremo primerjati z gumico, ki jo prevlečemo prek debelejše krogle; tudi gumica bi se skrčila, pa ji krogla tega ne pusti. Po določenem času se zunanja plast ohladi do te mere, da že povsem otrdi. Notranjost pa je še topla in se bo torej še ohlajala in jasno tudi krčila. Sedaj pa bo že strjena zunanja plast preprečevala skrčeva-nje notranje plasti. Tako bo vselej, ko bomo steklo naglo ohlaj e-vali. Pri segrevanju stekla pa bo slika ravno obrnjena; tu se bo v začetku zunanja plast bolj segrevala kot notranjščina, ki bo večje raztezanje preprečevala.
Če hočemo neko stvar stisniti, pravimo, da je to pod tlačnimi o-bremenitvami, če pa jo hočemo raztegniti, pa pravimo, da je o-bremenjena na nateg. Vsaka trdna snov prenese določene obremenitve, tako tlačne kot natezne, pri večjih obremenitvah pa se razbije. To velja tudi za steklo, pri čemer pa je treba poudariti, da steklo prenese približno 10-krat večje tlačne obremenitve. Neenakomerno ohlajevanje oziroma segrevanje in s tem zvezano raztezanje oziroma krčenje sta vzrok, da v strjenem steklu pride do notranjih napetosti. Ob koncu hitrega ohlajevanja ostane zunanja plast stekla pod nateznimi, notranjost krogle pa pod tlačnimi obremenitvami. Pri segrevanju stekla je ravno obratno. Zunanja plast je pod tlačnimi obre-
Na 6. zasedanju delegatov zbora združenega dela Skupščine občine Hrastnik sta bila sprejeta naslednja sklepa:
Delegati zbora združenega dela Skupščine občine Hrastnik so dali pozitivno mnenje k sanacijskemu programu TKI Hrastnik za najetje posojila iz sklada skupnih rezerv SRS za sanacijo onesnaževanja vode z odpadnim fosfor gipsom.
Delegati zbora združenega dela Skupščine občine Hrastnik dajejo soglasje o združenju Zasavske lekarne TOZD Lekarne Hrastnik v Zasavske lekarne, s sedežem v Trbovljah, s tem da se v samoupravni sporazum o spojitvi v OZD Zasavske lekarne dopolni zadnji odstavek 7. člena sporazuma tako, da se pika črta ter se doda še naslednje besedilo: »in v soglasju s pristojnimi družbenopolitičnimi skupnostmi in zdravstvenimi skupnostmi.«
Na 4. zasedanju delegatov zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Hrastnik so delegati razrešili tov. REBERNIK Leopolda funkcije delegata samoupravne interesne skupnosti na preskrbovalnem območju elektro Ljubljana ter namesto njega izvolili tov. Viktorja RAMŠAKA, stanujočega v Hrastniku, Cesta padlih borcev 24.
Sekretariat
Skupščine občine Hrastnik
menitvami, notranjščina pa pod nateznimi. Zdaj vidimo, zakaj steklo hitreje poči pri hitrem o-hlajevanju kot pri segrevanju. Do loma pride takoj, ko je prekoračena zgornja meja obremenitve in to je presežena veliko lažje pri nateznih obremenitvah, katerim je izpostavljena površina hitro o-hlaj enega stekla.
Da bi zmogli izpeljati ohlajevanje steklenih izdelkov v redu, se moramo seznaniti še z eno zakonitostjo. Napetosti, ki zaradi ohlajevanja nastanejo v steklu, moramo pri visokih temperaturah zopet odstraniti. Pri tem ločimo zgornjo in spodnjo temperaturo popuščanja napetosti. Spodnja je tista, pri kateri izgine 90 % napetosti po 15 urah, zgornja pa tista, pri kateri dosežemo enak učinek po 15 minutah. Pod spodnjo temperaturo popuščanja notranjih napetosti ni mogoče več odstraniti, pri temperaturah višjih od zgornje temperature popuščanja, pa že prihaja do deformiranja izdelkov. Obe temperaturi popuščanja, kakor tudi temperatura deformacije so odvisne od kemijske sestave stekla. Spodnja temperatura popuščanja napetosti za stek-klo, podobno našim, je od 420° C in 480° C. Končno moramo še vedeti, da nastanejo notranje napetosti že med procesom oblikovanja steklenega izdelka.
Kako naj torej vodimo proces ohlajevanja, da bomo dobili izdelke brez napetosti? Katera naj bo največja temperatura v hladilni peči, kako hitro naj temperatura pada?
Obstaja več načinov. Tako bi izdelke lahko držali nekaj stopinj nad spodnjo temperaturo popuščanja napetosti dolgo časa in bi potem, ko so napetosti odstranjene, preostalo ohlajevanje odpravili dokaj hitro. Vedeti moramo namreč, da enako kot ne moremo pod spodnjo temperaturo popuščanja napetosti odstraniti, tako pod njo do nastanka napetosti več ne more priti.
Po drugem načinu pa bi steklo držali malo pod temperaturo deformacije in bi na ta način napetosti hitro odstranili. Nato pa bi ga morali počasi ohlajati do spodnje temperature popuščanja, da ne bi nastale nove napetosti.
Kot v mnogih primerih je tudi tu najboljša srednja pot. Hlajenje oziroma popuščanje napetosti izpeljemo v več stopnjah, začetno temperaturo pa postavimo za približno 30° višje, kot je spodnja temperatura popuščanja napeto-
sti, v primeru naših, stekel torej okoli 530° C.
V prvi fazi se steklen izdelek segreje na to temperaturo. Čas, ki je za to potreben, je gotovo odvisen od debeline izdelka. Za izdelke z debelino stene pod 1 cm zadošča, če jih držimo na tej temperaturi okoli 15 minut. Precejšnjega pomena je prav gotovo tudi temperatura, s katero pride izdelek v hladilno peč. Če je temperatura prenizka, moramo izdelek najprej postopoma segreti do omenjene temperature. Tak primer smo imeli pri nas pri kelihih. Zaželeno je, da pride izdelek v hladilno peč z enako temperaturo, kot je nastavljena.
Naslednja faza je za uspeh celotnega procesa odločujočega pomena. V njej je treba zniževati temperaturo s tako hitrostjo, da v steklu ne bo prišlo do nastanka napetosti. Hitrost ohlajanja je zopet odvisna od debeline in jo izračunamo po naslednji formuli:
A
V	tej formuli je hitrost hlajenja v 0 C v minuti, d (debelina) izdelka v cm, A pa količina, ki je odvisna v glavnem od dopustnega preostanka napetosti, če pravimo, da sme ostati 5 % napetosti, potem je A 1,2. Izdelek z debelino 0,5 cm smemo torej v tej fazi hladiti s hitrostjo 4,8° C na minuto, oziroma izdelek hladimo do temperature 480" C slabih 15 minut.
V	zadnji fazi smemo hladiti izdelek tri do štirikrat hitreje. Izdelek z debelino pol centimetra ohladimo torej od 480° C na sobno temperaturo v 45 minutah do maksimalno 1 uro.
Pri nastavljanju krivulje hlajenja pa je treba upoštevati, da čestokrat obstaja razlika med dejansko temperaturo in temperaturo, ki jo kaže instrument. Naše elektro hladilne peči so na primer take konstrukcije, da kažejo instrumenti v prvi coni med 60 in 100° C višjo temperaturo, kot pa je dejanska. Te razlike moramo ugotoviti seveda izkustveno in jih potem upoštevati.
V	tem sestavku je bila podana splošna slika o poteku ohlajevanja stekla ter splošno navodilo o izvajanju ohlajevanja steklenih izdelkov o hladilni peči. Kljub vsemu pa ga lahko vzamemo kot osnovo za postavitev hladilne krivulje. Če bo ta postavljena po teh navodilih, bo treba iskati vzroke za morebiten lom drugje.
dipl. inž. Aleksej Us
OBVESTILO
Informativni tednik Dela — ITD začenja z novimi sporočili v nadaljevanjih:
—	Slovenske zgodbe o ljubezni za mlado in staro
—	Resnične zgodbe iz našega življenja
—	Zanimivo nadaljevanje o zgodovini Etruščanov s slikami o izkopaninah in njihovi pisavi. Kaj odkriva etruščanska pisava? Raziskovalca Anton Berlot in Ivan Rebec iz Kopra pravita, da so se Etruščani imenovali Sluvene, njihov jezik pa spominja na staro slovanščino. Bomo torej Slovenci začeli svojo staro zgodovino odkrivati tudi v zgodovini Etruščanov, ki so živeli med Alpami in starim Rimom.
Ne zamudite zanimivega branja. Našli ga boste od petka dalje v Informativnem tedniku Dela — ITD. Zanimivosti od doma in po svetu — vsak teden v ITD.
Iz dela občinske skupščine
Sindihalno z NEVO iz Zagreba
S tovarno Neva iz Zagreba i-mamo že dolgoletne dobre poslovne odnose. V preteklosti pa so bili tudi pogosti stiki med sindikalnima organizacijama obeh tovarn. Vsako leto smo se pogovorili o težavah in uspehih pri delu, tako da so srečanja postala že tradicionalna. Z ustanovitvijo steklarskih iger, posebno pa še peteroboja
med različnimi velikimi slovenskimi tovarnami — Železarna, Sava, Ferralit pa so stiki na športnem področju z Nevo prekinili, tako da so ostali le še poslovni stiki.
V letošnjem letu pa smo na pobudo sindikalne organizacije TOZD III ponovno skušali navezati stike, zato smo organizirali o-
Ob prihodu v Hrastnik se predstavniki steklarne pozdravljajo z delavci iz »Neve«
Gostje iz Zagreba so odšli najprej v upravno poslopje na kratek pogovor z našimi predstavniki
Gostje iz »Neve« Zagreb in predstavniki Steklarne Hrastnik ter TOZD III, so se za spomin na prijateljsko srečanje še slikali
gled njihove tovarne. Člani njihovega kolektiva so nas nadvse toplo sprejeli, tako da tega srečanja ne bomo nikoli pozabili. Ob obisku so oni izrazili željo, da si ogledajo našo tovarno in da se ponovno obudi plodno sodelovanje, kakršno je bilo že v preteklosti. Zato so nas v prejšnjem mesecu obiskali v Hrastniku. Poskušali smo j itn vrniti gostoljubje, katerega smo bili deležni tudi mi v Zagrebu. Najprej smo imeli z njimi kratek razgovor o delu in življenju v tovarni, potem smo jih peljali na ogled tovarne, ka-
tero so si z zanimanjem ogledali. Po ogledu smo jim pripravili kosilo v planinskem domu v Gorah. Ob veselem razpoloženju so nekateri zaplesali, nekateri pa so izkoristili sončno soboto in si z zanimanjem ogledali lepo okolico. Čas snidenja je bil, kakor dan v tem letnem času, kratek.
Upamo, da so bili s sprejemom zadovoljni in dobili o naši tovarni kakor tudi o ljudeh, ki delajo v njej, naj lepši vtis.
Osnovna organizacija sindikata TOZD III — dekorirnica s satinirnico
KAKO ZAGOTOVITI OSNOVNO PROIZVODNJO
DA SE REALIZIRA PLAN IN SREDNJEROČNI PROGRAM ’
To so bila osnovna izhodišča na sestanku širšega političnega aktiva skupno s poslovodnim organom in odborom za sistem dohodka pri OZD Steklarna Hrastnik. Vsa ta problematika je bila zelo obširno obravnavana, predvsem glede na problem večje fluktuacije kvalificirane delovne sile iz osnovne proizvodnje TOZD I in TOZD II.
V razpravi je bilo potrebno konkretno obravnavati pritožbo steklarjev iz TOZD glede na osnove v novem pravilniku o nagrajevanju in glede na izplačilo zadnjih osebnih dohodkov v mesecu oktobru. Ocenjeno je bilo, da so za pojav zadnje fluktuacije kvalificiranih delavcev vzrok predvsem nizki osebni dohodki in problematičnost pravilnika o progresivnem nagrajevanju v osnovni proizvodnji.
Vsi razpravij alci so skoraj e-notno ocenili, da postaja ta pojav za celotni kolektiv izredno delikaten, ker se ugotavlja, da je vedno manj brigad in vedno manj kvalificiranih delavcev na strojih v osnovni proizvodnji. Glede na to nastaja problem, kako realizirati plan proizvodnje v letu 1976, kako delati in ustvarjati dohodek vnaprej in kako realizirati srednjeročni program razvoja podjetja.
Politična ocena je bila, da se morajo čimprej konkretno ponovno obravnavati ocene delovnih mest v osnovni proizvodnji in da se mora pravilnik o stimulativnem nagrajevanju skupno s
predstavniki v TOZD I ponovno pregledati in predlagati, kaj se naj bi v njem korigiralo. Predvsem se mora ugotoviti, zakaj takšna fluktuacija in kako ta problem konkretno. rešiti.
Soglasni zaključek sestanka je bil, da se ponovno obravnava pritožba delavcev iz TOZD I in da se najde realno izhodišče.
Na sejo odbora za sistem dohodka naj se pokličejo predstavniki družbenopolitičnih organizacij iz TOZD I, na sestanku pa mora sodelovati tudi direktor OZD STEKLARNE.
Ugotoviti se mora dejanska fluktuacija delovne sile za tista delovna mesta, ki so problematična in to po kvalifikacijah.
Izvršiti se morajo točne analize izplačil za delovna mesta, ki so problematična, tako da bi imel odbor za sistem dohodka točne podatke pri ponovni obravnavi pritožbe delavcev iz TOZD I.
REFERENDUM ZA ZDRAVSTVENI DOM
Širši politični aktiv je tudi o-bravnaval izhodiščne naloge pri realizaciji programa izvedbe referenduma za dozidavo drugega dela zdravstvenega doma v Hrastniku. Razprave in objasnila so pokazala, da je nujno izvesti referendum za financiranje druge etape zdravstvenega doma za nadaljnji 2 leti v znesku 1 % od neto osebnih dohodkov. Tudi posamezniki po tozdih so glede tega sprejeli konkretne zadolžitve.
Rigo
VABILO K SODELOVANJU V MOŠKIH PEVSKIH ZBORIH
Tradicija petja v moških pevskih zborih naše občine je stara že več desetletij. Trenutno stanje in .glasovna moč, kakor tudi množičnost pa je v zadnjem obdobju v upadanju, kar nas je pripeljalo do odločitve, da z javnim vabilom vsem zainteresiranim ponudimo možnost vključevanja v te kulturne skupine.
Pevski zbori Svobode na rudniku, Svobode v steklarni in Svobode na Dolu sprejemajo nove pevce vseh starosti. Posebej želimo, da se ponovno vključijo stari rutinirani pevci in mladina. Z ozirom na možnosti sodelovanja v vseh treh središčih naše občine pozivamo in vabimo vse, ki ljubijo zborovsko petje, da se takoj odločijo in stopijo v vrste pevskih zborov v steklarni, na rudniku in na Dolu, pač tam, kjer jim je glede na stanovanje in druge okoliščine najprimerneje.
Na koncu še enkrat prosimo za razumevanje in vključevanje v to zvrst kulturnega sodelovanja, da bomo tako čim bolj množično vračali dolg do tradicij zborovske pesmi, s.katero na ustih in grlih so umirali tisoči borcev za pravice delovnega človeka.
Na svidenje na prvih vajah!
DPD Svoboda I rudnik DPD Svoboda II steklarna DPD Svoboda Dol pri Hrastniku
ČLOVEK, DELO UN KUL I URA
Letošnji Teden komunista na temo »Človek, delo in kultura« bo v občini Hrastnik od 5. do 12. 12. 1976. Uvodoma je že potrebno poudariti, da ne bo aktivnost potekala samo v tem tednu, temveč že od novembra in do konca leta.
Zveza komunistov želi z organizacijo tega tedna ugotoviti stanje na področju kulture in kulturne dejavnosti ter preveriti realizacijo sklepov in stališč kongresnih in drugih dokumentov, posvečenih kulturi.
Ob tem bomo usmerili naše napore v postopno ustvaritev pogojev, da bi kar najhitreje in čim-
Govor pokrovitelja pevskega tabora v Stični, Staneta Dolanca, so tako pevci kot obiskovalci ugodno sprejeli
bclje približali kulturo združenemu delu, jo vanj integrirali ter ustvarili pogoje, da bi delavec v združenem delu začel tudi v praksi uveljavljati koncept samoupravne socialistične kulture. Polno vrednotenje kulture in kulturne dejavnosti moramo . doseči tudi v krajevnih skupnostih.
Teden komunista bomo temeljito, vsebinsko in organizacijsko pripravili v vseh osnovnih organizacijah Zveze komunistov, Te-
meljnih organizacijah združenega dela, delovnih organizacijah, aktivih zveze komunistov in v občinskem merilu. V času Tedna komunista bodo v vseh temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih organizacijah posebni
sestanki osnovnih organizacij zveze komunistov na temo: »Uresničevanje kulturne politike v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih organizacijah«. V krajevnih skupnostih pa bodo potekali sestanki na temo: »Krajevna skupnost in kultura«.
Poleg poglobljenih razprav po gornjih temah pa bodo komunisti in delovni ljudje ter občani razpravljali tudi o realizaciji sklepov o organiziranju marksističnih knjižnic ter na sploh o odnosu komunistov in delovnih ljudi in občanov do kulture. Potrebna je kritična ocena, kako se delovni ljudje in občani ter posebno komunisti vključujejo v kulturno življenje.
V ocenah dosedanjega uresničevanja kulturne politike morajo osnovne organizacije zveze komunistov izhajati iz konkretnih dogajanja ali pasivnosti okolja, v katerem le-ta deluje, vsebovati pa mora tudi kritičen in samokritičen odnos organizacije ter posameznih njenih članov.
Ta ocena bo služila, da bodo osnovne organizacije zveze komunistov izoblikovale svoja stališča, na osnovi katerih bodo sprejele svoje programe dela s tega področja. V delovnih organizacijah morajo osnovne organizacije zveze komunistov skupno z osnovnimi organizacijami sindikata in o-snovnimi organizacijami Zveze socialistične mladine Slovenije pripraviti konkretne predloge sklepov in stališča za aktivnost komunistov in organizacije v naslednjem obdobju. Nujno potrebno je imenovanje kulturnih animatorjev v delovnih organizacijah kot povezovalcev teh aktivnosti. Samoupravni organi naj bi ustanovili stalne komisije za vprašanja kulture in kulturnih dejavnosti, katere naj bi razvijale stalne oblike sodelovanja z vsemi kulturnimi ustanovami, zavodi, društvi in njihovimi sekcijami v občini.
Posebno pozornost v Tednu komunista morajo posvetiti uredni-
štva tovarniških glasil. Uredništva bodo skupaj z osnovnimi organizacijami sindikata razpravljala o nadaljnji vsebinski usmeritvi lastnih glasil in informacij, ki naj bi v večji meri posvečala pozornost kulturnim dogajanjem in objavljanju te problematike v občini, krajevni skupnosti, samoupravni interesni skupnosti itd. V ta prizadevanja se bodo vključila tudi šolska glasila.
V tem času bo Kulturna skupnost Hrastnik organizirala razgovore o načrtih dejavnosti v naslednjem obdobju. Posebno pozornost je treba posvetiti delovanju delegacij in delegatov v kulturni skupnosti Hrastnik, financiranju kulturne dejavnosti v občini, problematiki objektov, povezanosti in odnosu temeljnih organizacij združenega dela, delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in Kulturne skupnosti Hrastnik do kulture.
Zveza kulturno prosvetnih organizacij Hrastnik bo skupaj z Občinskim svetom Zveze sindikatov pripravila posebno anketo o vključevanju delavcev v kulturno življenje v občini, kar naj bi služilo ' predvsem poudarjanju množične j šega udejstvovanja v kulturni dejavnosti v občini.
Poleg naštetih nalog pa bo v tem času še pester program kulturnih akcij. Glede na to, da v času poročanja še nimamo točnih terminov posameznih aktivnosti, vas obveščamo, da vas bomo s temi akcijami obvestili s plakati, v nadaljevanju pa jdodajamo okvirni program kulturne dejavnosti v Tednu komunista v občini Hrastnik:
Delavski dom Hrastnik:
1.	Abonmajska prireditev: HLAPCI, Ivan Cankar, v izvedbi gledališčnikov SNG Maribor
2.	Instrumentalni koncert
3.	Proslava ob dnevu republike
4.	Samostojni koncert ženskega pevskega zbora Svobode I
5.	Abonmajska prireditev: ZARADI INVENTURE ODPRTO. Miloš Mikeln, v izvedbi gledališčnikov Mestnega gledališča Ljubljanskega
6.	Koncert za šolsko mladino
7.	Javna tribuna na temo: ČLOVEK, DELO IN KULTURA (v
novi dvorani poslovne stavbe) in obenem otvoritev slikarske razstave
8.	Prikaz dela krožkov kulturnega društva »Mladost« Hrastnik, otrok Vzgojno varstvenega zavoda in gojencev Glasbene šole Hrastnik
9.	Koncert godbe Svobode II
10.	Zaključna prireditev ob Tednu komunista
Dol pri Hrastniku:
1.	Glasbeni kviz
2.	Potopisno predavanje o Beneških in Koroških Slovencih
3.	Koncert godbe Svobode I in pevskih zborov Kulturnega društva »Mladost« Dol pri Hrastniku
4.	Kulturni večer otrok osnovne šole Dol pri Hrastniku
Krajevna skupnost Turje:
1.	Koncert pevskega zbora Svobode II in šolskih pevskih zborov Kulturnega društva »Mladost« Dol pri Hrastniku
Krajevna skupnost Podkraj:
—	Koncert godbe Svobode II
Krajevna skupnost Čeče:
—	Koncert godbe Svobode II
Bobnarji ljubljanske milice v Stični
Krajevna skupnost Čeče:
—	Prikaz dela krožkov Kulturnega deuštva »Mladost« Hrastnik
Krajevna skupnost Kal:
—	Lutkovna predstava in koncert ženskega pevskega zbora Svobode I
Krajevna skupnost Prapretno:
—	koncert moškega pevskega zbora Svobode I
(Nadaljevanje na 8. strani)
Iz kulturnega tedna »naša beseda 76«
Del nastopajočih pevcev na centralni proslavi v Stični. Nastopilo je prek 3.300 pevcev
Ob tednu požarne varnosti
V	okviru tedna požarne varnosti si je gasilsko društvo Steklarne Hrastnik zastavilo obširno nalogo za preprečitev požara, aktiviralo preventivno delovanje komisij in organiziralo večjo sektorsko vajo vseh gasilskih društev v občini s civilno zaščito na objekte steklarne.
V	sredo, 6. oktobra nekaj minut pred 16. uro se je nenadoma začelo močno kaditi iz ostrešja kartonskega skladišča. Ob 16. uri so že klicale sirene v celi dolini Hrastnika in Dola na alarm. Občani so zaskrbljujoče gledali in spraševali, kaj je, kje gori? Gasilci so dobili sporočilo na svoje domove: »Gori v steklarni«. Brez panike so se po najbližji cesti odpeljali na pomoč kolektivu, ki za-
posluje nad 1700 delavcev. Nepozabna slika in vtis je bil, kako so ti ljudje hitro, požrtvovalno in u-činkovito nastopili proti ognjeni stihiji. Naloge in obrazložitev za napad posameznim društvom je podal poveljnik gasilskega društva steklarne takoj ob prihodu na požarišče. Prva naloga je bila dana skupini za reševanje, ki je takoj začela z reševanjem. Akcija je bila zamišljena na ta del tovarne zaradi največje možnosti izbruha požara v tem delu. Kartonsko skladišče se nahaja v podstrešju tovarniškega objekta, v kletnih prostorih in na hodniku.
(Nadaljevanje s 7. strani)
Delovne organizacije:
V dveh delovnih organizacijah v občini se bo v Tednu komunista predstavila gledališka umetnica Milena Muhičeva iz Slovenskega narodnega gledališča Maribor z monodramo LIZIKA.
Ljudska knjižnica Hrastnik:
1.	Literarni večer
2.	V mesecu novembru 1976 se prične izposojanje knjig v krajevni skupnosti
Tehnična kultura Hrastnik:
— Člani foto kluba bodo posneli razne kulturne dejavnosti v
Zaradi kajenja, občasne uporabe odprte luči, neprimernega ogrevanja in prenatrpanosti daje misliti, kaj se lahko zgodi. Zaskrbljujoče spremljamo ves potek u-skladiščevanja. Nevarnost je velika in ko pride do požara, si moramo prizadevati za čimbolj u-činkovito in hitro akcijo reševanja in gašenja. Prav zaradi teh pomanjkljivosti je bila vaja pripravljena in izvedena na ta objekt. Istočasno je organizacija civilne zaščite aktivirala svoje ekipe in s svojimi enotami priskočila na pomoč in uspešno opravila-svojo nalogo. V glavnem gre za to, če izbruhne požar nekje sredi skladišča, se lahko zgodi, da skupina delavcev ostane za-
prta brez izhoda (stavba je visoka nad 15 m), zato smo izvedli reševanje prek drsalnega prta na dvorišče. Na žalost nas je mladinska organizacija razočarala. Niso vzeli vajo dovolj resno in zato, ker jih ni bilo, nismo imeli ekipo za spuščanje in sanitetna e-kipa civilne zaščite ni mogla improvizirati ob vezo vanj e in reševanje ranjencev.
Zelo dobro je ocenjena udeležba, izvežbanost in požrtvovalnost gasilskih enot, ki so nastopale v popolni opremi za tovrsten požar. Istočasno smo koristili kot vajo na železniškem tiru postav-
Hrastniku in fotografije razstavili na razstavnih panojih
Splošno trgovsko podjetje Hrastnik:
— v izložbah na Rudniku, Steklarni in na Dolu bodo razstavili knjige in opremili izložbe z napisi: ČLOVEK, DELO IN KULTURA.
V Tednu komunista bodo komunisti', ki delujejo na kulturnem področju v okviru Kulturne skupnosti Hrastnik ustanovili svoj aktiv.
Komisija za izvedbo programa v Tednu komunista pri ObK ZKS Hrastnik
ljene cisterne butan — propan plina. Manipuliranje s tekočim plinom butanom je vedno izpostavljeno nevarnosti. Pretakanje plina ne more biti avtomatično, vedno je navzoč človek, vemo pa, da je človeški faktor nekoliko tvegan glede varnosti. Lahko je prisotna trenutna slabost, nepazljivost, malomarnost, tehnična o-kvara itd., ki lahko sproži nesrečo. Primer smo imeli, da je vlak nabiralnik postavil dve cisterni butan plina po 36 ton na stranski tir, zraven pa kompozicijo polnih mazutnih cistern. Ponoči je dežurni slišal piskanje iz ene od šele postavljenih cistern butana. Ugotovili smo, da so se med transportom iz rafinerije do Hrastnika zaradi tresljajev odvili vijaki, ki tesnijo slepo prirobnico in ker glavni ventil ni tesnil, je prišlo do uhajanja plina. Samo iskra — cigareta ali plamenček bi bil dovolj, da se sproži ena hujših katastrof v naši dolini. Prav zaradi tega smo organizirali vajo - za gašenje takšnih požarov. O-snovno sredstvo za gašenje požarov je voda, zato smo ob tej priliki preizkusili stanje vodovodnega omrežja in količino vode, ki jo lahko uporabimo v slučaju potrebe. Steklarno lahko KOP Hrastnik napaja z vodo. iz treh virov. Za nas je glavni vir in omrežje iz ribnika za Savo. Drugi vir je voda iz gornjega dela Hrastnika in tretji vir sta dva rezervoarja iz Dirmajerjevega hriba. Preizkusili smo vse tri cisterne in prišli do rezultatov, ki so zelo dobri. V primeru večjega požara lahko koristimo najprej hidrante zunaj tovarne iz Ribnika na Kranjskem, znotraj tovarne vodo iz Zgornjega Hrastnika in kot rezervo za butanske cisterne ali železniške cisterne vodo na Dirmajerje-vem hribu. Zelo dober, stalen in izdaten vir vode pa je Sava. Vodo iz Save lahko črpamo le prek 2 močnih črpalk in je zato ta proces nekoliko zamuden, vendar kljub temu zelo aktualen, zlasti v sušnem obdobju, ko so vodni viri okrnjeni.
Vsekakor so zbrani podatki za požarno službo velikega pomena. Zbrane podatke, izkušnje in vse pomanjkljivosti smo registrirali in v slučaju požara lahko uspešno, hitro in učinkovito uporabimo.
Vsa pohvala gre za organiziranje skupne vaje gasilskim enotam z ekipami civilne zaščite. Službe so sorodne in prav pri tej vaji se je izkazalo, kako nujno je sodelovanje v slučaju nesreče. Priznati je treba organiziranost civilne zaščite, saj so ekipe, ki so bile poklicane, nastopile v polnem številu in dobro pripravljene, spoprijeti se za korist človeka in kolektiva. Mnenja sem, da bi takšne in podobne vaje morali načrtno organizirati večkrat na leto.
Če nazadnje potegnemo črta in analiziramo izvedbo in rezultate vaje. pa lahko pridemo do takih rezultatov:
Gasilske organizacije v občini občutijo pomanjkanje zvez. Mnenja sem, da bi poveljniki enot, ki nastopajo, morali biti povezani med seboj s primopredaj niki z glavnim komandantom oziroma komandnim mestom. Poveljnik o-
ziroma komandno mesto pa naprej s centrom, ki bi povezoval operativni štab glasilske zveze in civilno zaščito. Edino na ta način bi lahko uspešno reševali probleme, ki se med akcijo pojavljajo. Naj navedem primer. 'Pojavi se nekje požar — sirena kliče na pomoč, od društva do društva se zbira moštvo, požar je lahko manjšega obsega in je za gašenje dovolj eno ali dve društvi. Lahko je večji in je potrebna intervencija vseh društev. V sistemu dobrega obveščanja je to možno izvesti, na sedanji način je to nemogoče in se zgodi, da bi bilo požarišče prenatrpano ali premalo zasedeno. Obseg in razvoj požara pa se lahko iz minute v minuto spreminja, zato je nujna medsebojna povezanost. Pomoč s strani civilne zaščite pa je še posebej pomembna.
Tu so še druge nesreče, kot so: elementarne — potres, poplava, nesreče v cestno-železniškem prometu itd. Da ne bi bilo nesoglasij, ampak da bi bile intervencije hitre in učinkovite od gasilskih e-not, civilne zaščite do milice, bi morali imeti dobro organizirane zveze. Teh žal v naši občini še nimamo.
Na vajah in akcijah občutimo še pomanjkljivosti slabe opreme. Večkrat zastarela pa tudi slaba kakovost cevi in spojk. Dokler nismo imeli dobrih močnih črpalk, se ta pojav ni tako občutil. Danes, ko razpolagamo z močnimi brizgalkami, pa vidimo, da nam pride do trganja spojk in cevi. Dovolj je, da se na cevovodu en ročnik zapre, to privede to povečanja tlaka, ki nam odtrga spojko, čeravno bi po JUS in pro-izvajalskih normativih spojke in cevi morale zdržati. Tako se srečujemo z resnim problemom, ki nas na požarišču zelo prizadene. Strojnik pri motorni brizgalni ne more v trenutku reagirati in odvzeti plin. Pri požarih pride do vseh mogočih in nemogočih situacijah, tako da ni mogoče sproti obveščati strojnika (kot nas uči taktika), ampak so momenti, ko človek — gasilec reagira in ravna po potrebi. Hitro hoče postaviti cevovod, ali spremeniti mesto, iz katerega usmerja vodo, ali mora podaljšati cevovod itn. Vse to nam narekuje, da moramo opozoriti proizvajalce naše opreme na ta prepogosti problem oziroma slabo kakovost proizvodov. Ob odtrganih spojkah na koncu vaje smo videli, da je bil material (v tem primeru aluminij) porozen — luknjičast in prav tam je spojko odtrgalo. Takšno orodje je nezanesljivo, za gasilsko službo zelo problematično. Takrat, ko rabimo največ vode, pride do prekinitve, ki je zelo nevarna za gasilca in celotno akcijo oziroma goreči objekt.
Skleniti moram z mislijo, da so vaje takšnega tipa zelo pozitivne, da z njimi odpravljamo napake, ki se pojavijo, da si dobre strani zapomnimo, slabe odpravimo in vse to uspešno koristimo v slučaju resne potrebe.
Priznanje je treba dati vsem u-deležencem vaje, ki so s svojim deležem prispevali k uspešni vaji.
Kirhmajer
Priprava brizgalne za hitro usposobitev terja veliko znanja
Človek, delo in kultura
Kako ukrepamo pri nastanku požara
1.	Ostanimo mirni in preudarimo, kaj je trenutno treba storiti, da odstranimo nevarnost za razširitev požara. Če gre za reševanje ogroženih, se najprej lotimo reševanja ljudi.
Reševanje ponesrečencev iz gorečega skladišča
2.	Izklopimo električne naprave in ustavimo stroje; razsvetljavo pa pustimo in izklopimo le takrat, če je to potrebno; zapremo dovod plina pri glavnem in stranskih vodih ter na plinskih štedilnikih in na plinskih napravah; ugasnemo peči na olje.
3.	Preprečimo prepih. Zaprimo okna in vrata, dokler ne začnemo z gašenjem.
4.	Odmaknemo predmete in snovi, da jih ne bosta ogrožala plamen in vročina.
5.	Lotimo se gašenja s sredstvi, ki so pri roki.
Trdne snovi (les, premog, papir, kartonsko embalažo, gumo in podobno) gasimo z vodo. Uspešno bomo gasili tudi z gasilnim prahom.
Vnetljive tekočine (bencin, alkohol, špirit, nafto, olje, maziva in podobno) gasimo z gasilnim praškom in suhim peskom. Električne naprave (elektroinstalacije, električne naprave in transformatorje) gasimo z ogljikovim dioksidom ali z gasilnim prahom (velike transformatorje na prostem tudi s peno in vodno meglo). PTT naprave in elektronske naprave pa samo z ogljikovim dioksidom CO».
6.	Gasimo najprej predmete o-ziroma snovi, ki najbolj gorijo, nato pa druge, ki gorijo z manjšim plamenom. Med gašenjem velikih predmetov usmerimo za kratek čas curek na predmet, ki je začel goreti, s čimer bomo u-speli zadrževati ogenj.
7.	Če moramo vstopiti še pred intervencijo gasilcev v prostor, kjer gori in se kadi, si nadenemo okoli ust in nosu moker robec. Preden pa odpremo vrata, se postavimo na tisto stran vrat, kjer bomo zaščiteni pred plamenom in vročimi plini. Vrata počasi odpremo in se v pripogni eni drži držimo čim nižje pri tleh ter stopimo v prostor.
8.	Prostor moramo temeljito
pregledati, ker lahko pričakujemo, da je kdo obležal v nezavesti. Stanovalci, posebno pa še o-troci, se čestokrat skrijejo v posteljo, pod posteljo, v, omaro, v stranišče, v koaplnico ali druge prostore, ki jih še ni zajel ogenj.
Zato moramo preiskati tudi prostore, ki jih ogenj še ni zajel.
9.	Dokler nismo ugotovili, kje in kaj gori, ne gasimo v prazno. Gasimo šele takrat, ko smo ugotovili, kje je leglo požara in kaj gori. Zatem odprimo okna, da se
dim in plini razkadijo iz prostora.
10.	Če že vnaprej kaže, da požara ne bomo uspeli pogasiti, pokličemo takoj gasilce, sami pa se trudimo, da med tem rešimo, kar se rešiti da: npr. važne listine, vrednosti in premičnine.
11.	Če iščemo gasilsko pomoč, povejmo razločno tele podatke:
—	kdo kliče, predstavimo se in če gre za delovno organizacijo ali ustanovo, povejmo še ime delovne organizacije oziroma ustanove,
—	kje gori, točen naslov (naselje, hišna številka),
—	kaj gori, stanovanje, podstrešje, v kleti, v delavnici, v skladišču in podobno,
—	kakšen obseg je že zajel požar in
—	če so v neposredni nevarnosti ljudje.
Med gašenjem lahko nastanejo še tele nevarnosti:
•— rušenje stropov, zidov in stopnišč,
—	eksplozija. butanske jeklenke ali eksplozija plina, ki izhaja iz plinovoda,
—	do.tik z električnimi vodniki in elementi, ki so pod napetostjo,
—	pojav strupenih plinov, ki nastanejo pri nepopolnem gorenju in kadar gorijo plastične mase.
Ob tednu požarne varnosti so pri vajah sodelovale tudi ekipe prve
pomoči
HRASTNIČANI ZA POMOČ POSOCjlI
Prebivalci naše občine slovijo že dalj časa kot ljudje z izredno visoko razvitim čutom za solidarnost. To so dokazali tudi ob zadnji akciji, ko smo zbirali sredstva za pomoč prizadetim prebivalcem Posočja in Tolmina. Akcija je potekala v dveh krogih. Po prvem, majskem potresu so naši občani prispevali iz enodnevnega osebnega dohbdka
802.296,00	din, v materialu pa v vrednosti 70.000 din; skupaj torej 872.296 din ali 123 % od planiranega zneska za našo občino. Svoj prispevek so dali prav vsi zaposleni delavci, prav tako tudi zasebni obrtniki in pri njih zaposleni delavci. Občinski odbor RK Hrastnik pa je med občani zbral nad 45.000 dinarjev.
V mesecu septembru, ko je močan potres ponovno prizadel Posočje, se je večina naših delovnih kolektivov samoiniciativno takoj drugi dan po potresu odločila, da ponovno prispeva svoj delež k odpravljanju posledic te hude naravne nesreče. Večina se jih je odločila za enodnevni osebni dohodek. Nekateri pa so dali poleg tega tudi prispevek v materialu, ali pa so poslali na prizadeto območje delovne skupine.
Ta drugi krog zbiranja pomoči še ni končan. Trenutno je na občinski zbirni račun prispelo 313.725,55 din ali 44 %-, od planiranega zneska, vrednost materiala pa znaša 60.300 din. Trenutno je zbrana vrednost 374.025,55 dinarjev ali 52 %. Poleg tega pa so delovne organizacije poslale tudi 4 prikolice. Doslej so v drugem krogu zbiranja sredstev svoje pri-
spevke že nakazali: Sijaj, Planinsko društvo Dol, Ljudska knjižnica, vsi prosvetni delavci, zaposleni v družbenopolitičnih organizacijah, TKI, Emona, Strokovne službe SSS, GP Jelka, STP. Poleg enodnevnega osebnega dohodka so prispevali iz skladov ali drugih' virov Zdravstveni dom, OOS TKI, ZSMS TKI, Glasbena šola. Senica-Mravljak Vida, gostilničarka, pa je prispevala kar 1.000 din.
Druge delovne organizacije prispevka še niso obračunale in nakazale, so pa njihovi delavci v
večini primerov že delali namensko eno prosto soboto za Posočje. Te prispevke pričakujemo ob prvem prihodnjem izplačilnem dnevu, torej bo drugi krog zbiranja sredstev zaključen predvidoma s 15. novembrom.
Iz dosedanjih prispevkov in poročil delovnih organizacij lahko sklepamo, da bo tudi drugi krog zbiranja prispevkov za Posočje u-spel stoodstotno ali celo več. U-vodna trditev, da so naši občani resnično pripravljeni nesebično pomagati drugim v nesreči, je torej ponovno potrjena.
K odpravljanju posledic potresa so priskočili tudi mladi iz Hrastnika v zadnji izmeni MDA Posočje 76
ŠPORT DANES IN JUTRI
MOVE SMERNICE - STARE NAPAKE - PREMALO SREDSTEV
Če smo v zadnji številki našega glasila spregovorili nekaj o naših tekmovalnih sistemih in reorganizaciji športa in telesne kulture pri nas nasploh, pa lahko tokrat postrežemo že tudi z uvrstitvami naših ekip v prvih delih tekmovanj.
USPEH ROKOMETAŠIC
Naša trditev, da obstaja v novem načinu tekmovanj prevelika kvalitetna razlika med najboljšimi in tistimi, ki tekmujejo v tako imenovanih občinskih in medobčinskih ligah, se je pokazala za povsem upravičena. Kot primer smo navedli prav našo žensko rokometno ekipo. Doseženi rezultati te ekipe so vsekakor neizpodbiten dokaz, da odgovorni forumi le niso imeli najbolj posrečene roke, predvsem kar se tiče napredka in dviga kvalitete. Omenili smo, da je po naše pre-občutna razlika med republiškimi ligami in tekmovanji v bazi. Manjka lig v tako imenovanem srednjem razredu. Zato so rezultati ekipe »Steklarja« v prvenstvu lahko bi rekli dokaj »nerealni« in so prej plod slabše kakovosti nasprotnic kot pa dejanske vrednosti ekipe »Steklarja«. To je ena stran. Da pa je ekipa še vedno kvalitetna, enakovredna najboljšim v republiki, je nedvomno potrdilo pokalno tekmovanje, kjer je le malo manjkalo, da Hrastničanke niso prispele v finale.
Zadnjič smo vam postregli z rezultati prvih dveh in tekmovanja v področni zasavski ligi. Zato tokrat poglejmo še preostale rezultate ekipe »Steklarja«.
III.	kolo:
Steklar — Loka 47 : 1
IV.	kolo:
Radeče — Steklar 10 : 18
V.	kolo:
Steklar — Lisca 13 : 8
Hrastničanke so tako premočno osvojile prvo mesto s petimi prepričljivimi zmagami in razliko 117 : 37 danih in prejetih zadetkov. Naj omenimo rezultat
3.	kola med našimi dekleti in gostjami iz Loke pri Zidanem mostu. Ne glede na občutno kvalitetno razliko med nasprotnicami je dosežen rezultat brez primere in po dosedanjih informacijah spada med edinstvene dosežke v tej športni panogi.
. Še večji uspeh kot je rezultat 47 :1 pa predstavljajo dosežki ekipe v tekmovanju za jugoslovanski rokometni pokal. Uvrstitev je še toliko bolj zapažena, ker je ekipa razen srečanja z Bre-žičankami vsa ostala srečanja odigrala zunaj Hrastnika, pa čeprav so bile z žrebom določene kot gostiteljice. Ekipa se je z zmagami nad Usnjarjem (25 : 2) in Brežicami ( 15:14) uvrstila v četrtfinale, kjer jim je žreb določil za nasprotnika mlado ekipo drugoligaša iz Maribora. To srečanje so bile Hrastničanke prisiljene odigrati v Trbovljah, ker tako igriščb za Savo kot na Rudniku nista sposobni-za odigranje nočnih srečanj. V srečanju z Mariborčankami so Hrastničanke prikazale zrelo in dopadljivo igro
ter zasluženo zmagale z 19 : 17 in se uvrstile v polfinale.
Tudi polfinalno srečanje so Hrastničanke odigrale v Trbovljah. Žal tokrat niso ponovile igre s srečanja z Branikom, tako da so njihove nasprotnice, igralke ljubljanskega Slovana, zasluženo slavile ter se z zmago 17 : 14 (7 : 8) uvrstile v finale.
Na koncu še besedo dve o perspektivi ekipe. Ekipa nima zaledja. Igralski kader je številčno zelo okrnjen. Trener tovariš Ivo Jekoš dela povsem brezplačno. Kot sodniku zveznega ranga pa mu zelo primanjkuje časa, zlasti pa se pozna njegova odsotnost na tekmah. Takrat namreč redno sodi. Največji problem pa predstavlja pomanjkanje finančnih sredstev. Po izjavi predstavnika kluba pa je kaj malo možnosti za saniranje tega problema. TTKS ne kaže pravega razumevanja, še več, iz istih virov smo izvedeli celo, da je kaj malo možnosti za nadaljnji obstoj kluba. Če je to res, potem je to samo še en dokaz, da način in pristop k športu v Hrastniku ni takšen, kot bi moral biti. Tistih najbolj odgovornih pa kot po navadi tudi tokrat ni.
NOGOMETAŠI PRI VRHU
Start naših nogometašev v Zasavski temeljni skupnosti ni bil ravno uspešen. Iz treh srečanj so osvojili le tri točke ter bili na ?. mestu. Drugi del je bil zanje mnogo uspešnejši. Osvojili so še pet točk ter po prvem delu pristali na visokem 2. mestu z možnostmi, da spomladi odločno posežejo v boj za 1. mesto, ki vodi v kvalifikacije za republiško ligo.
IV.	kolo:
Steklar — Apnar 4 : 2
Strelci: Tržan, Cvelbar in Dvornik
V.	kolo:
Svoboda Kisovec — Steklar 3 :3
Strelca: Tržan 2, Cvelbar
VI.	kolo:
Steklar — Cement 1876 4 : 2
Strelca: Tržan 3 in Jelenc
Lestvica:
1. Enotnost
	Jevnica	5	4	1 0	16:6	9
?	Steklar	6 3 2 1			16:12	8
3.'	Zagorje	6	1	4 1	10:10	6
4.	Cement 1876	6	2	1 3	13:11	5
5.	Apnar	5	I	3 1	9:10	5
6.	Svoboda	6	1	3 2	10:12	5
7.	Sijaj	6	1	0 5	6:19	2
V lestvici ni upoštevano srečanje 6. kola med Apnarjem in Enotnostjo, do katerega zaradi suspenza obeh ekip (neplačana taksa) ni prišlo. Kaj bo storila tekmovalna komisija, pa še uradno ni obveščeno.
DŠI 1976 — ROKOMET
Prejšnji mesec je bil odigran drugi del turnirja v rokometu za občinske delavske športne igre 1976.
Letošnje tekmovanje je bilo izredno razburljivo, vendar po dolgih letih tudi končno dobro organizirano.
Organizator OOS KOP se je zelo potrudil, tako da tudi uspeh ni. izostal. V tem zadnjem srečanju je namreč ekipa Sijaja premagala oslabljeno vrsto Steklar-
ne (13 : 12) ter na ta način pripomogla ekipi KOP do 1. mesta. Drugi so bili rokometaši Sijaja in tretja Steklarna. Četrti so bili rudarji in peti kemičarji.
MEDOBRATNO PRVENSTVO V MALEM NOGOMETU
V odgovor vsem zainteresiranim, ki sprašujejo, kaj je z dragim delom medobratnega prvenstva v nogometu, naj odgovorimo, da bomo le-tega organizirali v zgoščeni obliki (v dveh ali treh sobotah). Na takšno odločitev nas je primoralo pomanjkanje prostih sobot in pa izredno slabo in deževno vreme v oktobru.
Žal moramo ugotoviti, da rekreativna dejavnost v naši OZD letos ni bila na takšni višini, kot v preteklih letih. V pojasnilo naj navedemo, da je rekreacijski odbor letos brez slehernih finanč-
nih sredstev. Brez teh pa ni mogoče delati.
Še večja težava pa je nastala s tem, da smo ostali praktično brez opreme. Ob takšni dejavnosti kot je bila v preteklih letih, je razumljivo, da se je oprema iztrošila. Sredstev za nakup nove pa ni.	Prejo
Ustanavljamo
.klub
brigadirjev
Dne 4. 10. 1976 se je v prostorih občinske konference SZDL Hrastnik sestal na eni svojih sej iniciativni odbor za ustanovitev kluba brigadirjev. Člani odbora . so predvsem brigadirji — veterani, od katerih je tudi prišla pobuda za ustanovitev kluba.
Najprej je tov. Zaletel seznanil navzoče s sklepi prejšnje seje in o njihovi izpeljavi.
Kot je znano, je bil v Hrastniku ob 30. obletnici mladinskih delovnih akcij tudi zbor brigadirjev — veteranov. Za to priložnost so izdali tudi značke, ki pa jih je še nekaj ostalo.
Dogovorjeno je bilo, da se te značke ponudijo značkarskim klubom. Del denarja, ki je bil zbran s prodajo značk in prispevki delovnih organizacij, je že bil porabljen na zboru.
Na sestanku smo se dogovorili o delu kluba. Ta klub naj bi združeval vse brigadirje, od najstarejših do najmlajših. Iniciativni odbor naj bi se preimenoval v ur pravni odbor klub.a Treba pa je tudi pripraviti predloge za predsednika in sekretarja kluba.
Sprejeti je treba tudi statut kluba ter izdati knjižico in po možnosti razviti prapor. Klub bo deloval v okviru mladinske organizacije. Končni datum za ustanovitev kluba naj bi bil 6. 11. 1978. Prav tako se je bilo treba dogovoriti za delegata, ki bo odšel na svečano vožnjo z vlakom od Beograda do Bara. Ta delegat mora biti eden tistih, ki se je že udeležil MDB na progi Beograd —Bar. Denar za potne stroške in bivanje bo koriščen iz ostanka denarja od prodaje značk.
Na koncu smo si ogledali še film z delovne akcije v Slovenskih goricah, kjer je sodelovala pod pokroviteljstvom REK Zasavje — TOZD RP Hrastnik tudi zasavska brigada Rdeči revirji.
Jože Medvešek
ZAHVALA
Ob prestavitvi na drugo delovno mesto sem prejel od pregledalk in strojnikov izmene Fabjan — Gomilar izredno dragocen spomin, ki me bo ob vsakem pogledu nanj spomnil na pretekle dni.
Zato se še enkrat iskreno zahvaljujem!
Gomilar Rudi Brnica 25 Hrastnik
Po slabem startu — dober finiš.
Z leve na desno stojijo: trener Premec, Pogačnik, Štihar, Debelak, Miftari, Hauptman, Pufler, Topič, tehnični Klenovšek; čepijo: Cvelbar, Dvornik, Tržan, Stoklasa, Jelenc, Tršek in Muhovič
tir. Zdenka PODGORNIK-RUNOVC, specialist radio-terapevt
PL JUČNI RAK
Med vzroki naglega naraščanja te bolezni je vsekakor kajenje cigaret
Obolevanje za pljučnim rakom je v zadnjih desetletjih močno naraslo. Naj navedem le nekaj statističnih podatkov. Pred 50 leti je bil pljučni rak prava redkost. Kratek podatek iz ZDA: leta 1930 je umrlo v tej deželi za pljučnim rakom 2837, leta 1950,
torej 20 let pozneje pa že 18.313 ljudi. Te številke nam povedo, da je smrtnost zaradi tega obolenja narasla v 20 letih za 500 odstotkov. V Sloveniji je leta 1966 zbolelo za pljučnim rakom 410 ljudi, to je 11 % od vseh obolelih za rakom. Od tega je bilo 17 % žensk,
Zanimalo vas bo
Prišli v podjetje
Zupančič Egon, elektromeha-nik; Odžič Žarko, menjalec klešč; Brkič Vahid, menjalec modelov; Perc Karl, odnašalec; Muratovič Arif, menjalec modelov; Perkič Franc, odnašalec stekla; Gianini Marjan, odnašalec stekla; Gra-mat Nikola, menjalec modelov; Štagar Branko, menjalec modelov; Šergan Ivan, menjalec modelov; Rupnik Jože, orodjar; Maksimovič Milan, menjalec modelov; Akmačič Nevenka, odna-šalka; Cepuš Branko, odnašalec; Nikolič Dragica, odnašalka; Markovič Krsto, odnašalec; Muratovič Brajro, odnašalec; Bjelanče-vič Boro, odnašalec; Barič Franc
II.,	rezkalec; Kajzer Matej, skladiščni delavec; Jozič Branko, delavec na kanalu; Korbar Viljem, krogličar; Vintar Bojan, pomočnik v avtom, proizv.; Klemen Bojan, rezkalec; Odžič Radoslav, odnašalec; Brglez Jožefa, odnašalka stekla; Ilinčič Novo, odnašalec; Kolman Milena, odnašalka; Tržan Marko, krogličar; Vene Franc, pomočnik v avtom, proizvodnji; Kolarič Zlatija, čistilka v TOZD V; Novak Avgust II., pomočnik v avtom, proizvodnji; Pepelnjak Branko, pomočnik v avtom, proizvodnji; Očko Drago, odnašalec stekla; Kurtič Mirai, odnašalec stekla; Bukovšek Mira, odnašalka stekla; Tomič Vinka, odnašal-ka^stekla; Mikanovič Duško, odnašalec stekla; Grašič Dušan, pomočnik v avtom, proizvodnji.
Friderik, strojnik v avtom, proizvodnji; špajzer Dragica, čistilka; Povše Bogomir, kurjač v kotlovnici; Vrbovšek Silvo, čistilec v pomož. delavnicah; Špacapan Marjan, Knez Karl, delavec težak.
Samovoljno zapustili delo
Knaus Jože, strugar; Keiner Franc II., pomočnik v TOZD I; Gojkič Dragica, odnašalka stekla; Nikič Mirjana, odnašalka stekla; Tomanič Mirko, menjalec modelov; Motoh Ivana, odnašalka stekla; Cerovšelc Ana, kontrolor stekla; Brgant Jože, delavec težak; Ritonja Danica, sklad, delavka pri kartonih; Kaluder Kristina, kontrolor stekla; Knez Niko, delavec težak; Hokič Mujesira, odnašalka stekla; Završnik Leopold IL, nabiralec stekla; Pogačnik Milenko, ročni pihalec; Vovk Bogdan, krogličar; Bočko Venčeslav, nabiralec stekla; Jelakovič Ivan,-menjalec modelov; Gorenc Jože, nabiralec stekla.
Odšli v JLA
Bezgovšek Anton, cizeler; Gorenc Peter, nabiralec stekla; Debelak Franjo IL, strugar; Topič Uroš, odnašalec stekla; Simončič Niko, odnašalec stekla; Knaus Viktor, strugar.
Invalidsko upokojena
Žagar Marija, skladiščna delavka.
Sprejeti za določen čas, in sicer za delo pri inventuri do 31. 12.
1976
Izključen
Strmljan Franc, strojnik v kisi-karni.
Muhovič Aljana, sklad, delavka; Kozole Milena, sklad, delavka; Hušič Šefika, sklad, delavka; Kohne Viljem, sklad, delavec; Čeperlin Božislava, sklad, delavka; Pikelj Vida, sklad, delavka; Vidovič Stanislava, sklad, delavka; Rupnik Hermina, sklad, delavka; Opresnik Angela, sklad, delavka; Koraj Ana, sklad, delavka; Štancer Amalija, sklad, delavka pri kartonih; Budja Gabrijela, sklad, delavka pri kartonih.
ODŠLI IZ PODJETJA Na lastno željo
Ramič Mevludin, delavec težak v zmesarni; Drgan Aleksander, vodja strojev v avtom, proizvodnji; Rot Òlga, skladiščna delavka; Strgaršek Janko, analitik; Kajzer Matej, pomočnik strojnika v avtom, proizvodnji; Brkič Vahid, menjalec modelov; Kneže-vič Nevenka, odnašalka; Potočin
Poročili so se
Miklič Zvonimir in Čeperlin Sanda; Borštner Marinka, brusil-ka, in Gregorčič Stanko; Nose Ana, kontrolor stekla, in Rozman Alojz; Zupančič Tatjana, uslužbenka, in Lipec Stanislav.
Prirastek v družini
Maksimovič Momčilo — hčerko Sladžano; Gračnar Branko -— sina Jerneja; Kreže Anton II. — sina Marka; Teršek Florjan — hčerko Mojco.
to je slaba šestina. Za nobeno drugo vrsto raka . ni obolevanje tako naraslo kot prav za pljučnim rakom. Očitno je, da za pljučnim rakom mnogo pogosteje obolevajo moški kot pa ženske. Po statistikah je raj mer j e med spoloma 7:1 v korist žensk.
Kje so vzroki tako naglega naraščanja te bolezni? Vse statistike dolžijo za ta porast vse večje število kadilcev cigaret. Pri izgorevanju le-teh namreč nastajajo snovi, kot sta benepiren in ben-cantracen, ki pri laboratorijskih poskusih povzročijo raka na poskusnih živalih. Pri posameznem kadilcu ni mogoče napovedati, ali bo sploh in kdaj bo obolel za pljučnim rakom. Raziskovalci pa so si edini v tem: čim dalj traja kajenje in čim večja je dnevna količina pokajenih cigaret, tem večja je možnost obolenja za pljučnim rakom.
Pregledi kadilcev so pokazali, da imajo ti na sluznicah dihalnih organov spremembe, ki jih pri nekadilcih ni. Té spremembe štejemo za predrakave, to še pravi, da se iz njih lahko razvije rak. Po mnenju strokovnjakov kajenje cigar in pipe ni tako nevarno, ker taki kadilci ne vdihavajo tako globoko dima kot kadilci cigaret. Napotek je tak: tudi dolgoletni kadivec zmanjša možnost, da bi zbolel za pljučnim rakom, če preneha kaditi. Najbolje pa je, da sploh ne začnemo kaditi, kajti kajenje pospešuje nastanek pljučnega raka, kakor tudi drugih o-bolenj, predvsem obolenj srca in ožilja!
Povzročitelje pljučnega raka iščemo tudi drugod. Vemo, da je obolevanje dva- do štirikrat pogostne j še v mestih kot na deželi. To pripisujemo zraku v mestih, ki ga onesnažuje industrija in velik promet. Pred nekaj desetletji so mislili, da je tuberkuloza marsikdaj predhodnik pljučnega raka. Toda čas je pokazal, da upadanje tuberkuloze ne gre v korak z naraščanjem pljučnega raka. Ne moremo reči, da so nepomembna razna kronična tj. dolgotrajna vnetja v samih pljučih in sapni-kovih vejah in vejicah. Ta obolenja stalno dražijo sluznico, ki je tako bolj dovzetna za razvoj raka.
Pljučnega raka se da hitro spoznati ali pa tudi zelo težko. Želimo si, da bi ga spoznali čimprej. V zgodnjem stanju so znamenja neznatna. Najpomembnejše znamenje je kašelj. Ta se pojavlja tudi pri drugih kroničnih obolenjih pljuč in sapnikovih vej npr. pri bronhitisu. Znan je dolgoletni kašelj kadilcev, zlasti jutranji. V tem primeru nam postane sumljiva vrsta kašlja. Če se ta spremeni, bodimo pozorni. Če opazimo krvav izmeček, je to resno opo-
zorilo, da moramo k zdravniku, čeprav krvavkast izpljunek lahko povzročajo tudi druga obolenja. Drugo pomembno znamenje je težko dihanje, ki se pojavlja tudi, če bolnik miruje, ter je žvižgajoče in ostro. Pomembno znamenje je tudi bolečina v prsih, ki je podobna zbadanju in se pri kašljanju poveča. Neredko se pridruži pljučnemu raku pljučnica. Vsa znamenja, kot so npr. temperatura, znojenje, spremembe v krvi, govorijo v prid vnetju. Rentgenski pregled po preboleli pljučnici pa nam odkrije rakavo obolenje. Ne trdimo, da je vsaka pljučnica posledica ali znanilec raka. Še zdaleč ne! Vendar ni nikdar odveč temeljit pregled po prestani pljučnici. Vidimo, da znamenja začetnega pljučnega raka niso zelo značilna. Zato naj nas nekaj tednov trajajoči kašelj opozori, da gremo k zdravniku, Najpametneje je, da si damo po 45. letu starosti vsaj vsako leto enkrat pregledati pljuča.
Moderna medicina ima na voljo že dokaj zanesljive metode, da lahko ugotovi to bolezen. Najpreprostejši je rentgenski pregled in slikanje pljuč. Na sliki vidimo dostikrat zasenčenje, ki ga povzroča tumor, ko bolnik nima še nobenih težav. Če nam rentgenska slika zbudi sum, da gre za rakavo obolenje, izberemo še druge diagnostične postopke. Najvažnejša je bronho-skopija. Pri tej preiskavi s posebno napravo pogledamo v sapnico (bronchus) in njene bližnje veje. Tako neposredno vidimo tumor in ga tudi košček odrežemo za mikroskopski pregled. Rezultat pregleda izrezanega tkiva pod mikroskopojn je zelo zanesljiv. Večkrat pa leži tumor globoko v pljučih in ga z omenjeno napravo ne moremo videti. V tem primeru nam pogosto pomaga bronhografija, sapnico in njene veje napolnimo s kontrastnim sredstvom, da postanejo pri rentgenskem slikanju vidne. Tako lahko vidimo mesto, kjer rakavo tkivo zapira sapnico. Zelo nam pomaga tudi pregled celic v izpljunku ali v brisu sluznice, ki ga napravimo pri bronhoskopiji. S površine tumorja se namreč luščijo rakave celice, ki jih pod mikrosskopom lahko spoznamo.
Pljučnega raka najbolj zanesljivo pozdravimo z operacijo. Zal, često to ni mogoče, ker pride bolnik prepozno na zdravljenje ali pa nam druge okoliščine obolenja preprečijo, da bi bolnika operira-
li.	Drug način zdravljenja pa je obsevanje z rentgenskimi ali gama žarki, s katerimi dosežemo mnogokrat zadovoljivo izboljšanje, včasih pa tudi dokončno o-zdravljenje.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega dragega moža in očima ANTONA RAZBORŠKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so poklonili vence in cvetje in ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala govornikom in godbi DPD Svoboda I. Zahvaljujemo se še posebej delavkam skladišča gotovih izdelkov in delavkam TOZD III slikarnica ža poklonjene vence in izraženo sožalje.
Žalujoča žena Ivanka z družino in ostalo sorodstvo
NAGRADNA KRIŽANKA
M	PREDNOST PO VRST« NEM REDU	KOL* PORTER	REPER-- KUSIJA	HITER TEK	ACETATNA CELULOZA	SINONIM PONIŽANJA	OPERA SERGEJA RAH* MANINOVA	MESTO NA FRANCOSKI RIVIERI	M	OSAMILO (V ELEKTROTEHNIKI ),	GOTSKI SLOG	OLJKIN SADEŽ	PLEME, ROD	M	ALEŠ PUŠNIK	ROJSTVO	MESTO NA S. MA D« ŽARSKEM	NEMŠKI FILOZOF (IMMANUEL)	STOIČNA FILOZOFSKA Sola
DEKANOV NAMESTNIK NA VSEUČILIŠČU									SLOVENSKI REŽISER PRETNAR					DODATEK K POGODBI					
PRIVRŽEN« Cl RADIKA L1ZMA									FRANCOSKI PISEC,NA* TURALIST (EMILE)					KARTA PRI TAROKU ŽABJA ,NOGA"					
ČLAN ELITNE onužat									ŽULJ 00 OBUTVE						POSUŠENA TRAVA				
OSEBNI ZAIMEK SR. SPOLA				GORNJA 0 = KONČINA					DELAVEC V LIVARNI						VINORODNA RASTLINA				
									SKUPINA VOJAKOV						SPLETENI LASJE				
PARADIŽ				IME HRV. PISCA VELI« KAN0VIĆA JUŠNA ZE--LENJAVA				PAPIRNATA ČEPICA					PRISTANIŠČE V IZRAELU				NEMŠKI FILOZOF (GEORG)	KRIMI * NALNO DEJANJE	LEVI PRITOK RENA V SVICI
								RIMSKI KOMEDIO* GRAF					ZIDNA OBLOGA						
JVO ŠORLI			STEGlPT.BO« ŽANSTVO CPTAH)				UJNA VROČ VRE« LEC VODE (ISLAND)					OPORIŠČE ZDA NA PACIFIKU							
			TRAČNICA									URAN							
UMORJENA FILMSKA IGRALKA (SHARON)					PAVLIHOV TEDNIK ZA MLADE	ŽIDOVSKA MESTNA ČETRT			«		PAMET GLOBOK VRATNI IZREZ			NAŠ IZU = M ITE Li (NIKOLA) HRANA					
IZBRANA DRUŽBA						FRANCOSKI IZ DE LOVA* LEC KLA* VIRJEV						PARNI SESALNIK JAPONSKA RIŽEVA PIJAČA							
PODROČJE, TORIŠČE						JANEZ ERŽEN			GLAVNO MESTO KANTONA AARGAU V ŠVICI	SEVERNOI * TALIJANSKA KNEŽJA RODOVINA METER					TROPSKI KUŠČAR	PEVKA KOHONT	MUSER ERNA DEDNA ZASNOVA		
ANKA CIGOJ			KONEC POLOTOKA			POŠTNA VREDNOTNICA							PORAST					NAJVIŠJI VRH V KARA VANKAH	SOVJETSKI ŠAH. VELE* MOJSTER (MIHAIL)
			MAROGA, LISA			'REKA V ANGLIJI							kis						
M	POŽIREK	NAJBOLJŠA Žitarica								ORGAN VIDA				ZAPOR, JEČA					
		HIMALAJSKA KOZA								IRHASTO strojena KOŽA									
SMUČARSKI SKAKALEC (WALTER)								SVINJSKI GOBEC						DOHODEK ODoBRESTi					
								- PAUL MUNI						LIDIJA OSTERC					
OHLAPEN MOŠKI POVRŠNIK							DEL SKLADBE					ZANOS, POLET					PIJAČA STARIH SLOVANOV		
DOLOČEN PROSTOR					sestavil; KARLI DREMEL	REŠITE KRIŽANKO	NADLEŽNE ŽUŽELKE					TISOČ KI* LOGRAMOV					LJUBO, JELČIC		
Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili 7 nagrad:
1.	nagrada: 50 din
2.	nagrada: 30 din
3.	—7. nagrada: po 20 din
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »STEKLARJA«, STEKLARNA HRASTNIK. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do srede, 24. novembra.
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za nagradno križanko, objavljeno v prejšnji številki, smo do razpisanega roka prejeli 65 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole:
1.	nagrada (50 din):
Silva Rancinger
2.	nagrada (30 din):
Vinko Zore
3.	—7. nagrado (po 20 din) prejmejo:
Greta Jager,
Marta Žabkar, upok.,
Ana Klenovšek,
Julka Zorčič,
Joež. Miklič, upok.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: Colombo, Stane, polom, uradnik lipan, ekipa, la-stovičar, postopek, Antigona, jata, Lalo, solarna, Dahi, pinož, volt, aparat, Oroče, A. V., April, tele, La Tene, N. P., oolit, Goa, ileks, Miloš, anagram, Z. L, trajekt, rja, ajd, vezaj, arest, tla, Nairobi, apretura, Al, enka, Elida, paranoik, cian, loden, anatomka.
ZAHVALA
Ob odhodu na drugo delovno mesto se vsem sodelavkam in sodelavcem izmene Šuster— Udovč v TOZD II iskreno zahvaljujem za prelepo spominsko darilo.
Mitja
DOPISUJTE V STEKLARJA
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi naše drage mame in stare mame MARIJE ŽAGAR
iz Podčetrtka, ki smo jo pokopali na Dolu pri Hrastniku, se iskreno zahvaljujemo pevcem in godbi Svobode II, govorniku Karlu' Dremlu za poslovilne besede.
Posebno se zahvaljujemo Hedi Korbar za prvo tolažbo in
pomoč.
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom za darovane vence in cvetje in vsem, ki so jo kot nepoznano spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoča hčerka Kritisna Sere z možem Štefanom in vnuk Stane Zorenč z družino
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame in omice JOŽEFE KIRN
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so darovali vence in rože, godbi in pevskemu zboru DPD »Svoboda II« za žalostinke, govorniku tov. Janežiču ter dr. Škrbičevi, ki je v zadnjih dneh storila vse, da je lajšala bolečine.
Zahvaljujemo se vsem, ki šo našo drago mamo spremljali v tako velikem številu na njeni zadnji poti.
žalujoči sinovi in ostalo sorodstvo