Joseph Gasper, Box 531, Chisholm.Minn. 8-33 The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America -------------------—~ .....................«— ^ar----------------------^rnmm Y " „ " " ^ Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagej GLASILO SLOV. K ATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 106 CHICAGO, ILL., SOBOTA, 3. JUNIJA — SATURDAY, JUNE 3, 1933 LETNIK (VOL.) XLII ZAČASNA SKLENITEV PAKTA, KI IMA NAMEN, OD-- PRAVITI IZ EVROPE VOJNO NEVARNOST—POLJSKA NAMERAVA PROTI NJEMU USTVARITI VSE-SLOVANSKI BLOK V ZVEZI Z RUSIJO. Rim, Italija. — V četrtek je imel biti začasno podpisan pakt med štirimi evropskimi velesilami, Anglijo, Francijo.. Nemčijo in Italijo, katerega namen je, da končnoveljavno odpravi vsako nevarnost vojne. Besedilo pakta je Mussoli-nijevo delo in javnost je o njem izvedela, ko ga je pred ložftl v odobritev angleškemu min. predsedniku MacDonal-du, ko je bil ta pred par meseci na obisku v Rim^r. Ta prvotni pakt pa ni prišel daleč. MacDonald se je o njem sicer izraziil, da je sijajno delo, a pojavila se je proti njemu druga mogočna nasprotnica, namreč Francija. Preveč je namreč zarezal v njene interese, dočim bi Anglija ne bila n|ič prikrajšana, ako bi se bil izvedel, kakor je bil sestavljen. Mussolinijev pakt je namreč predvideval drastično izpremembo meja, določenih po mjirovni pogodbi, in sicer v dobro Nemčije in Avstrije in na škodo malih držav, ki so zaveznice Francije, namreč Jugoslavije, Čehoslo-vaške, Rumunije in Poljske. Vse te male države so dvignile viharne proteste proti nameravani reviziji meja in pridružila se jim je še Francija. Tako so bile druge tri velesile prisiljene, da so pristale k znatni izpremembi besedila, in ta izprememba je bila tako dalekosežna, da so končno dale svojo odobritev tudi države Male antante. Kaj je pravzaprav v paktu, se ne ve; začasno se še drži kot diplomatska tajnost. Da pa ne vtidi Nemčija v njem posebne pomembnosti, se spozna iz nemškega časopisja, ki ga oiznača za "kos papirja" brez vsake važnosti; podpisala ga pa bo kljub temu, in sicer le bolj zato, da ga bo spravila z dnevnega programa in da ne bo stal v napotje ekonomski konferenci, ki se prične čez dober teden. Nekatere druge države pa kljjub temu vadijo, da pakt ni tako nedolžen, kakor se o njem trdi, in da štiri velesile skušajo potom njega vladati celo Evropo. Nasprotna mu je zlasti Poljska in slišijo se grožnje, da namerava kot protiutež protji njemu ustvariti vseslovanski blok, ki bi poleg nje same obsegal tudi Rusijo in države Male antante. PREMIRJE PODPISANO POŽAR UNIČIL MESTO IZ ENE NESREČE ZLETEL V DRUGO Sierra Blanca, Tex. — L. F. Knapp iz Santa Rosa, Cal., je srečno ušel smrtji, ko je aero-plan, v katerem se je vozil, treščil na zemljo. Ni pa mu ta sreča podaljšala življenja za več kakor par ur. Z mesta nesreče se je odpeljal z avtomobilom in imel s seboj motor poškodovanega aeropjlana. Neki drugi avto pa je zadel v njegovega in; prji sunku je Knapp padel iz avtomobila pod kolesa, ki so ga smrtno poškodovala. V sredo se zaključile sovražnosti med Kitajsko in Japonsko.«— Določitev nevtralnega ozemlja. —o— Šangaj, Kitajska. — Neofi-cijelna vojna med Japonsko in Kitajsko, ki se je pričela pred 20. meseci, ko so japonske čete vdrle v tedaj kitajsko pro vinco Mandžurijo, se je preteklo sredo končala. Med vladama obeh držav se je tega dne podpiisalo premirje, s ka terim se obvežete obe stranki da boste prenehali z vsemi sovražnostmi. Premirje kaže na popolno zmago Japoncev in Kitajska je podpisala vse pogoje, ki jih j|i je ta stavila. V nekaterih kitajskih krogih so celo nekako veselo presenečeni, da niso bili ti pogoji še bolj trdi, kajti brez dvoma bi j!ih Kitajska tudi tedaj sprejela. Vzrokov, da se je Kitajska na vsak način odločila za sprejem premirja, je več. Prvi je zlasti ta, ker je videla, da se ne more uspešno ustavljati premoči japonske armade, iin bi torej Japonci brez dvoma zasedli dve važni kitajski mesti, namreč Peiping in Tientsin, s čimer bi kitajska vlada mnogo izgubila na svojih dohodkih. Drugi vzrok je bila nevarnost, da bi se zopet upo-stavila na prestol stara kitajska cesarska dinastija, ako bi Japonci zasedli celo severno Kitajsko; na ta način bi dežela ostala za stalno razcepljena na dva tabora. Tretji glavni vzrok pa je tvorila nevarnost komunističnih čet ob rek: Jangtze. Po pogojih premirja se morajo kitajske čete umakniti do določene linije, ki teče sredi med veliklim zidom in mestom Peiping. Od te linije do velikega zidu ne bo nikakega vojaštva; japonske čete se bodo namreč umaknile nazaj preko velikega zidu. Ta nevtralen prostor bo imela v oskrbi kitajska policija, a Japonci so si pridržali pravico, da ga nadzirajo s pomočjo aeroplanov. -o- CESTNA ŽELEZNICA DO RAZSTAVNIH PROSTOROV Chicago, 111. — V četrtek zjutraj so pričele voziti cestne kare po podaljšani progi na Cermak Rd. Podaljšek teče od Cermak Rd. preko mostu na 23. cesti, na kar se obrne severno do 18. ceste. Ta nova proga bo v veliko pomoč ti-stjim, ki se ne pripeljejo z avtomobilom na razstavo. Podaljšek cestne železnice na 12. cesti bo gotov šele okrog 1. avgusta, ker se mora prej skleniti še potrebna pogodba z železniško družbo I. C., ker mora biti napravljen most preko njenih prog. Točasno so vhodi na prostore svetovne Iz Jugoslavije. PRETRESLJIVA NESREČA MLADEGA PLANINCA, KATEREGA JE ODNESEL PLAZ V KAMNIŠKIH PLANINAH. — RAZNE NOVICE Z DOLENJSKEGA. _ SMRTNA KOSA. — NEZGODE IN NESREČE. Na sliki se vidijo ostanki pogorišč po požaru, ki je nedavno uničil del mesta Auburn, Maine. Nad 200 poslopij je postalo žrtev ognja. Povzročena škoda se računa na več kot milijon dolarjev. \ VAŽNE VOLITVE Volilci v Illinoisu bodo glasovali glede prohibicije. Chicago, III. — Prihodnji ponedeljek se bodo imelii državljani v Illinoisu izraziti o dveh zadevah: Prva je, da si bodo izvolili svoje sodnike. Druga zadeva pa je še bolj važna, namreč volitev delegatov za državno konvencijo, ki se bo vršila 10. julija in na kateri se bo imel odobriti preklic 18. prohibicijskega amend-menta. Nad vse je torej važno, da gre ta dan vsak volilec na volišče, da se končnoveljavno in temeljito porazijo suhači. ODLOŽITEV DEBATE O PRODAJNEM DAVKU Springfield, 111. — Za četrtek je bilo določeno, da se prične v senatu razpravljati o predlogu za novi 2 odstotni prodajni davek, a je bila ta debata odložena na pozneje. Končan namreč še ni bil izkaz, kako se bodo dohodki iz tega davka uporabili, dočim nekateri senatorji zahtevajo, da morajo na vsak način to prej vedeti, kakor se bodo odločili, da glasujejo za davek ali proti njemu. -o- NOVI POŠTNI MOJSTER BOLJ POPUSTLJIV Washington, D. C. — Dočim je pred dvema letoma prejšnji generalni poštni mojster pod Hooverjevo administracijo, W. Brown, izdal strogo prepoved, da se ne smejo pošljati skozi poštoi časopisi, ki bi kaj poročali, kdo je dobil glavni dobitek v angleških dirkalnih loterijah, češ, da to kvari javno moralo, je sedanji poštni mojster Farley objavil1, da časopisje lahko o tem nemoteno poroča. Zabranjena pa je seveda še v naprej vsaka reklama za loterije. KR1ŽEMSVETA — Pariz; Francija. —: Po dolgotrajni debati, ki ni trajala nič manj kakor sedem mesecev, se je v četrtek končno zedinil senat glede državnega proračuna, ki izkazuje za 145 milijonov dolarjev primanjkljaja. — Dunaj, Avstrija. — Policija v vseh avstrijskih mestih je v sredo izvedla preiskavo v uradih fašistov, da najde kake dokaze o veleizaaji. Kaki so bili rezultati preiskave, se še ni objavilo. — Berlin, Nemčija. — Hitlerjeva Vlada je v sredo sklenila, da se izda za 240 milijonov dolarjev noyih bankovcev. S tem denarjem se bo skušala pobijati brezposelnost z u-stvarjevanjem javnih del. — New York, N. Y. — Preteklo sredo je odplula proti Evropi ameriška delegacija za mednarodno ekonomsko konferenco. Delegaciji načeluje državni tajnik C. Hull. -o- ŠTEVILO POROK SE VIŠA Chicago, 111. — Po poročilu iz urada, ki izdaja ženitna dovoljenja, se opaža porast števila porok. Tekom prvih pet mesecev tega leta se je izdalo 304 poročnih dovoljenj več kakor v istem času preteklega leta. Oba zadnja meseca, april lin maj, izkazujeta večje število dovoljenj kakor lani; to je prvikrat, odkar je nastopila depresija, da bi dva zaporedna meseca izkazovala povišek. ODKRITJE 0 MORGANV Nadaljnje skrivnosti iz mogočnega bančnega podjetja Washington, D. C. — Bančnega magnata Morgana še vedno "pečejo na seniatskem ražnju". Pred par dnevi je bilo objavljeno nadaljnje število imen oseb, ki so uživale posebne privilegije pri tej mednarodni bančni tvrdki. V četrtek pa je prišlo v javnost, da je pri prodajanju delnic United Corp. zaslužilo to podjetje nad 150 milijonov dolarjev. V kratkem se bodo objavila tudi imena vseh družabnikov Mor-ganovega podjetja, kar je bilo doslej stroga tajnost podjetja samega. -o- ROJSTNI DAN SV. OČETA Vatikan. — Na prisrčen, a skromen način je praznoval papež Pij v sredo svoj 76. rojstni dan. K'ljub svoji starosti je še vedno zdrav in krepek. Obiskalo ga je ta dan število romarjev, ostal/i čas pa je porabil za svoje običajno delo. -o- PONESREČEN KEMIČNI POIZKUS Chicago, 111. — Resne poškodbe je prejel 221etni dijak kemije na Northwestern univerzi, R. Gibney, preteklo sredo, ko so mu kemikalije pri poizkus,ir v laboratoriju eksplodirale. Ko se je nezgoda prjipetila, je ravno skušal raz-rešti neko kemično formulo. Ponesrečenec je sicer nevarno razstave na 12., 18., 23., 31. obžgan okrog oči, vendar iz-in 39. cesti. V kratkem bo o-1 javljajo zdravniki, da vid ne tvorjen vhod tudi na 35. cesti, j bo trpel. ŠPANSKA JAVNOST PROTI BREZBOŽCEM •Madrid, Španija. — Španski predsednik Alcala Zamo-ra je objavil, da je prisiljen, odkloniti vse nadaljnje avdi-jence, ki bi prišle k njemu 7 namenom, da protestirajo proti novemu zakonu, ki ga je sprejela pred dvema tednoma narodna skupščina in po katerem se imajo zapleniti cerkvena premoženja. Te avdi-jence so namreč postale tako številne, da so mu vzele skoraj ves njegov čas. Med tem pa je .predsednik v neprijetnem položaju. Sam je namreč tudi katolik in kot tak obsoja ta zakon. Zato pa tudi odlaga njega podpis do skrajnega časa. Petnajst dni po sprejetju zakona od strani parlamenta ima čas, da se premisli, ali bo zakon podpisal, ali ga bo vetiral. Še vedno je negotovo, k čemu se bo odločil. Plaz pokopal mladega turista | Ljubljana, 13, maja. — Pre-j žalostna novica je danei prispela v Ljubljano, da se je včeraj popoldne pripetila v Kamniških planinah strašna nesreča, ki .ie zahtevala svojo žrtev. Planine so si to pot izbrale simpatičnega planinca Sandija Wisiaka iz Ljubljane. — 2e pred dnevi je odšel San-di z dvema tovarišema v Kamniške planine. Napotili so se s Kamniškega sedla čez Planjavo na Korošico in Ojstrico. Veselo so se fantje vzpenjali navzgor ne meneč se za svarila pred plazovi, ki so sedaj na pomlad večkrat nevarnfi. Hodili so v razdalji do 20 čevljev. Prvi je korakal Sandi. ki je nehote sprožil večjo kepo snega in s tem tud|i plaz. Kakor bi trenil je nesrečni mladenič izginil s plazom vred od strahu onemelimja tovarišema izpired oči, ki sta od groza obstala na mestu in samo še zaslišala iz snega Sandijev vzklik: "Joj, nogo sem si zlomil!" Za tem se je slišalo samo še strahotno bobnenje, ki so povzročale snežene mase. S snegom vred je nesrečni turist drčal proti Ze-leniškim špicam. Za prvim plazom so začeli drčati še drugi plazovi v dolino. Tovariša sta odšla klicat na pomoč reševalno ekspedicijo, ki je takoj pričela K >1: Da ne boš v ljubezni varan, je najbolje, da se ljubezni ogiblješ. "TARZAN IN ZLATI LEV" (Metiopolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS Predno je mala opica prešla zadnje zidovje jo je pc nekem nerazumljivem naravnem nagona jelo skrbeti za Tarzana. Čutila je, da se Opajrci pripravljajo, da ga pokortčajo. Zato se je začela dreti na vso moč, da odtegne od O-parcev kar največ pozornosti mogoče. Opica je sovražila Oparce, obratno pa je ljubila Tarzana, ki ga je bila vajena iz prejšnjih let, ko ga je spremljala na marsikateri njegovi poti. Malo predno se je začelo mračiti je opazil veliki oparski duhovnik, da je mala siva opica izginila preko Visoke stene. Ker pa je bilo po oparskih grobljah vedno več opic, se js Cadj malo menil za jjrehod te opice preko zidu, za katerem je Cadj s kakimi 100 možmi čakal prihajajočo četo, ki jo je vodil Tarzan. Opica pa ie naglih skokov odbrzela proti četi, ki je zdaj taborila kake 3 milje proč od oparskega zidu. Mala opica Manu je zdaj ponovno brzela k Tarzarvu. Skakala je po grobljah in brzela proti skupini. Ob snem oprezna, da bi jo ne napadla kaka močnejša zver. Ko je dospela opica k Tarzanu ji' videla, da so' zambrci, katere so opice nazivali Gormangani, delali močne lestve. Tarzan jih je učil, kako naj 'vežpjo kline n? dsbla, da bo lestva trdna in zanesljiva. Vsega tega, zakaj delajo lestve mala opica seveda ni umela. Toda mala opica, ki je zdaj brzela proti moškemu, ki bil podoben in skoro iste postave, kakor Tarzan sam, ni vedela, da to ni bila Tar-zanova skupina in da ta ideja, da si zgrade za-nesljive lestve ni bila Tarzanova, pač pa se je porodila v glavi Flore Hawks, ki je poslala Estebana v Opar po zlato. Ona sama in njena družba pa je čakala daleč v džungli, da se Este-ban in njegova spremljevalna zamorska družba vrne z plenom in zlatom. . . DENAR dostavljamo v Jugoslavijo in druge države točno in zanesljivo. Denar se dostavi direktno na dom po pošti brez odbitka. Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za $ 2.00 .... 95 dinarjev " $ S.00 .... 260 dinarjev " $ 9.30 .... 500 dinarjev " $10.00 .... 535 dinarjev " $18.10 ....1000 dinarjev " $20.00 ....1115 dinarjev " $50.00 ....2800 dinarjev Lire: Za $ 6.75 ............ 100 lir " $ 13.20 ............ 200 lir " $ 19.50 ............ 300 lir " $ 25.85 ............ 400 lir " $ 31.75 ......;..... 500 lir " $ 63.50 ............1000 lir " $126.00 ............2000 lir ....Pri večjih svotah dovolimo sorazmeren popust. Pošiljamo tudi v ameriških dolarjih. Vsa pisma in denarne pošiljatve naslovite! na: John Jerich (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD. CHICAGO, ILL. tfobota, junija AMtRiKANiikl SLOVENEC Stran 5 ^ NAŠ SREBRNOMAŠNIK REV. DR. JOHN L. ZAPLOTNIK je eden najodličnejših slovenskih duhovnikov v Ameriki. Poznan je nam kot dosedaj najboljši slovenski zgodovinar. Kakor marljiva čebelica zbira med in ga znaša skupaj. Tako naš srebrni jubilar že nad četrt stoletja zbira važne zgodovinske podatke o ameriških Slovencih. Njegove zgodovinske zbirke so gotovo najboljše, Vsi važnejši zgodovinski spisi, ki so raztreseni po raznih publikacijah, so po največ njegovo delo. Pričakovati je, da bo ta naš odlični zgodovinar podal še več zanimive zgodovine naših odličnih pijonirjev in našega naroda v Ameriki sploh. Kot duhovnik Gospodov pa je deloval nato kakor sledi: Od 1. julija do 19. sept. 1908 je kaplanoval pri cerkvi sv. Neže v Omahi, Nebr. Nato je misijonaril med ondotnimi Jugoslovani od 19. sept. 1908 do 7. julija 1909. Nato je bil nastavljen zopet kot kaplan pri sv. Neži v Omahi od 7. julija 1909 do konca februarja 1918 V Omahi, Nebr., je ustanovi! cerkev §v. Petra in Pavla in ji župnikoval vseskozi od 15. marca 1917 do 1. marca 1925. •— Nato se je podal za pol leta na obisk v sveto deželo in na počitnice v domovino. Od septembra 1925 dalje je študiral na katoliškem vseučilišču v Washingtonu, kjer je bil 15. junija 1927 promoviran za doktorja kanonskega prava.— Nato je župnikoval v Rock vik pa hodijo v. farno šolo, pa Angelca, da koga ne izpustim, ki ima zadnji dan maja god. Tonček je najmlajši — pri mami je najrajši. Zato, ker je šele pet let star, ne hodi v šolo. Pač pa je nastopil pri prvem sv. obhajilu v spremstvu angelov. Francka mi je sicer obljubila, da mi prinese lepo voščilno pismo, ki sta je napisala staršem ob srebrnem jubileju Franc in najstarejši; o-trok Jožef. Teh dveh ni bilo na svatbi, ker sta oba vstopila v samostan k Marijanstvu v Davton. Jože upa z božjo pomočjo, da zapoje v par letih "Gloria in excelsis" pri sv. Lovrencu v zahvalo Bogu, v veselje svojim staršem, kar bo najlepše plačilo za ves trud, ki ga žrtvujejo za njegovo šolanje. Torej, če preštejemo vsa imena otrok, bo dosegla njih svota število apostolskega zbora. Torej 12. Lepa številka Springs, Wyo., na fari sv. Ci- članov družine Lekanove. Še REV. DR. JOHN L. ZAPLOTNIK, srebrnomašnik. To pot pa poglejmo veleč, gospoda samega, kdo je, kaj je in odkod je prišel. Po podatkih, ki jih imamo pri roka, vidimo, da je veleč, g. jubilar Dr. John L. Zaplot-nik prišel na svet v vasi Luže, fara Šenčur pri Kranju, dne 19. septembra 1883. V starem kra ju1 je naj prvo obiskoval domačo ljudsko šolo doma in nato gimnazijo v Kranju. Leta 1902 pa se mu je zahotelo pc Ameriki. V St. Paul, Minn., je dospel dne 30. avgusta istega leta, kjer se je vpisal v tamkajšnjo škofijsko šolo in tam dovršil z odliko 'bogoslovne študije in drugo ter prejel 11. junija 1908 mašniško posve-čenje v St. Paulu. Novo mašo je pel v cerkvi sv. Elizabete v Minneapolisu, Minn., dne 21. junija 1908. rila in Metoda in sicer od 1. sept. 1927 do konca jul. 1930. |— Od tedaj naprej pa župni-kuje na župniji sv. Družine v Lindsay,u', Nebr., in sicer od 8. javgusta 1930 do danes. — I Dne 20. dec. 1930 je bil ime-jnovan dekanom, kar je še da-'nes. Prihodnji torek dne 6. jun. bo praznoval doma na svoji župniji svoj srebrni jubilej — petf.ndvajsetletnico svojega delovanja v vinogradu Gospodovem. Ta kratki opis pove dovolj, kdo je veleč, gospod jubilar Dr. John L. Zaplot-nik. Je eden najodličnejših Slovencev med nami v Ameriki. Delaven, kakor bučelica, v življenju skromen, da komaj opazimo, da ga imamo med selDoj — a vendar velik po svojem znanju in duhu. Kakor se ga bodo z veseljem spominjali ob tem času njegovega jubileja vsi njegovi bivši farani po raznih krajih, kjer je deloval, tako se ga s hvaležnostjo spominja tudi njegov stari prijatelj list Amer. Slovenec. Veleč. g. jubilar je za ta list tekom njegovih zadnjih 25 let marsikaj prispeval, za kar mjir je list zelo hvaležen in se njegovi tozadevni dobrotljivosti še v naprej priporoča. Obenem mu A. S. pošilja prisrčne čestitke ob priliki njegovega srebrnega jubileja. Naj ga Vsemogočni, v čigar službi veleč. g. jubilar tako zvesto deluje že 25 let, o-hrani še dolgo let med nami, da bi čil in zdrav slavil še zlati in demantni jubilej. — Na mnoga leta! NEWBURGSK1 POPOTNIK Gospod urednik! Ali ste slišali po elevelandskem radio, da je Rev. Omanu v ponede-lje 22. maja že štiri leta preteklo, odkar je videl "Abrahama"? Da je to res, pričajo šolski otroci, ki so mu v lepem "duhovnem šopku" čestitali in želeli božjega blagoslova. K temu voščil u se pridružujemo vsi z željo: Bog ga ohrani še dolgo1 let med nami in podpira s svojo milostjo v vinogradu Gospodovem! — Ko so predzadnjo nedeljo oznanjevali sv. mašo, smo slišali: v četrtek ob 7. uri 18. maja peta sv. maša po naročilu družine Lekana Jožefa na 81. cesti. — Kaj pa to pomeni? — sem vprašal Ludvika, ki se večkrat oglasi pri nas. — Veste, imeli bomo srebrno poroko, pa glejte, da boste kaj v vas prišli, — me je že naprej povabil naš najmanjši ministrant, ki s Perkotovim Lovrencem na.irajše gospodu iz "stare kontre" strežeta pri maši. 25 let s eje steklo, ko sta stala pred oltarjem sv.Lovrenca Le-kan Jožef in Perko Frančiška in vpričo vse cerkve v zakon otoplila. Veliko se je v tem času' zgodilo. Marsikaj sta doživela in skusila, žalost in vese- lje, dobri in hudi dnevi ko se vrstili; pa ljubeznivi Bog ju je ohranil v veselje vsej družini, da sta učakala ta jubilej. Zato smo jih videli pri sedmi maši v četrtek 18. maja, kako sta z vso družino, kar jih je doma, se zahvalila za to dobroto nebeškega Očeta. Sicer prič pri tej srebrn, poroki ne zahteva Cerkev, vendar bi bile lahko prav iste priče navzoče: Frank Perko In Mrs. Koželj roj. Trunkelj od Sv. Vida, ki sta bila pred 25 leti kot drug in družica na tej svatbi. bolj pa je razveseljivo, ker so vsi zdravi in dobro poznajo četrto božjo zapoved, s katero je združen blagoslov že na tem svetu. — Kako ste se imeli ta dan? — sem vprašal Ludvika. — Prav dobro. Le, če bi ata še delali! — mi je odgovoril dečko. — Že 30 let— ves čas, kar je v Ameriki, — je delal v tovarni American Steel & Wire Co. Ko so pa tovarno zaprli, je delo izgubil. Pridružujemo se vsem željam njih otrok, da jih ohrani v zdravju in zadovoljnosti še dolgo let po božji volji in v tem bo plačilo za vse nauke in svarila očeta kot matere, katere sta vcepila z molitvijo v njih duše. Tako in podobno je voščil v lepi vezani besedi Joseph, ki uči v Cincinnati. Bog ljubezni in miru naj bo z Vami. On ju blagoslavljaj in ohrani, On jim slajšaj prihodnje dni in jih varuj in obvaruj v svoji mjilosti. Majnik je visoka pesem Mariji udanih src. Res, o tem se je že toliko pisalo in povdar-jati moramo le eno: majnik je mesec — Mariji vdanih src. Ne pa le čustev ali srčnega nagnjenja. Ta udanost sloni in se upira v globoki veri. V tej luči gledamo in praznujemo materinske dneve, ki so dnevi zahvale in otroške vdanosti in ta sloni ha blagoslovu, ki izvira iz četrte božje zapovedi. , Na razne načine se praznujejo taki dnevi, v Ameriki n?. drugo nedeljo v maju. S plesom na čast materam, s pijačo, s cvetlicami, s petjem, igrami, deklamacijami in Bog ve, kako še vse. Mene je najbolj navdušilo, ko sem bral poziv naših deklet in žena k skupnem sv. obhajilu v ta namen. Priznati moram, lepo število se je odzvalo. Naj božja roka poplača ves trud naših mater. Dobre matere so sveti ognji, ki gorijo za druge. Ali kot je zapisal Dr. Ev. Krek: Žena je kot sveča, ki gori za druge, dokler ne izgori. Njeno vrednost cenimo šele, ko izgori. In to spoznamo, če bi nikogar na svetu ne mogel spoznati — mater bi spoznal (Bevk). Po njenem obrazu in njenih očeh. Po načjinu, kako gleda, po besedah, ki jih govori, po Če sta bila navzoča, ne vem, to pa lahko zapišem, da je bila vsa cerkev polna ljudi, ki so vsi občudovali lepo družino v svatovski klopi, katero so zasedli poleg srebrnoporočen-cev njuni otroci: Ciril in Metod, ki sta oba na isti dan že dopolnila 21. leto; zato sta se pa držala prav kot starešini na svatbi. Saj sta oba na isti dan zagledala ta svet in sta oba pridno delala v tovarni, dokler je niso zaprli. John je pristen študent, s,uh, velik, v vsakem žepu kos papirja z latinskimi stavki in z računskimi formulami. Francka pomaga mami pri gospodinjstvu. Mary, Rozalija, Jožefa, Lud- dihu, ki ga sope. Molili so naši otroci za ta dan. In kako veselo so v soboto kazali napisane čestitke, ki so se blestele v številnih obiskih pred Najsvetejšem — pri Jezusu; kolikokrat so prejeli sv. obhajilo, koliko molitev so odmolili v njih name ne. O gotovo, da so morali stopiti solze v oči našim mamicam, ko so v teh spominkih bral£ hvaležnost in ljubezen lastne krvi. Saj je še nevvburški "Živ-Zov" pripravil do solz ganot-ja s takim lepim pismenim vo ščilom svojo gospodinjo, ki mu le nadomestuje prerano mu umrlo mater. V resnici, kot je zapisal Lojze Golobič: O moj Bog, največji vseh čudežev, ki si jih storil, je mati. Matji je ime, katero si izmislil ti; zakaj nihče od Zemljanov ne bi mogel dati toliko ljubezni, toliko ne-skočno. sladke pesmi v to ime. Matere svoje še ni nihče precenil, zakaj njeno srce nima začetka in ne konca. Le en človek je na vsem svetu, ki more najbolje in naj-gotoveje vedetti, kaj je treba otroku', kako* se mora z njim ravnati, in ta človek je mati. Samo en človek ve, kako nežen je otrok, kako nalahko ga je treba vzgajati, in ta je lastna mati. Ce pa mati ni prava mati, potem takšen otrok pod božjim solncem nima človeka, ki bi skrbel zanj in ki ga bi vodil. Zato pa nam bodi materno ime sveto, kliče otrokom sveta Peter Lippert. Ako nočemo, da propademo, skrbimo, da se v vsem sijaju zablešči slovenska mati, pri domu, kateri mora ostati ognjišče naše narodne nravstvene in verske omike. Torej! Kar so trije duhovniki pri sv. Lovrenca fari, še ni bilo toliko porok, kot jih je bilo v soboto 20. maja 1933. Rev. Viktor Virant je že več tednov pripravljal par, ki pa ni iz naše fare, na prejem sv. zakramentov, ker ženin je šele pred leti prestopil v rim.-kat. vero. in bil tudi nedavno šele krščen. Predzadnjo soboto pa sta v spremstvu prič pristopila k oltarju in se katoliško poročila v naši cerkvi. Krasna poročna slovec-nost se je kmalu za to poroko vršila v cerkvi sv. Lovrenca, pri kateri so prisostvovali nevestini starši in sestre ter brat in številni sorodniki. Pa odkod so prišli? Od 52. ceste na Harvard Ave. so se pripeljali. To so bili svatje Vide iz Cešno-varjeve družine, ki so včasih stanovali na 76. cesti. Češno-varjevi so izročili roko hčerke Vide Edwardu Martinu, ki sta segla v roke in obljubila zvestobo, dokler ju smrt ne loči. Ko so pa prišli domov in se oddahnili, se je pričelo lepo domače svatovsko praznovanje. In zgodilo se je, kot je pisal Pavel Efežanom: "Zavoljo tega (te zveze) bo zapustil človek očeta in mater svojo in se bo držal svoje žene." Na zakonskem domu, na sodnijskem stolu, na oltarju' in na vladarskem prestolu sloni svet, so rekli stari možje. Štiri stebri so to, ki vzdržujejo red med ljudmi. Najvažnejši med njim)i je pa zakonski dom; če ta odpove, padejo tudi oni trije. Ce je to res, si je mislil In-tiharjev France, ki ni imel do sedaj pravega doma, odkar se je pred par leti vrnil v Ameriko, kjer se je rodil v Durango, Colo. — pa naj pride Hrova-tova Ivanka, da si ustanovimo zakonski dom. In koncem vseh koncev je bil ta, da so Hrovatov oče pripeljali Jennie do oltarja, potem pa položili njeno roko v Francetovo in stisnili želeč jima božjega blagoslova na poti zakonskem življenju. Da sta to vzela za res, je dokaz, da sta se za hip pomudi-la pri majniškem oltarju, kjer je nevesta izročila Mariji na oltar v zahvalo lep šopek v znak zahvale, da jo je srečno varovala do tega dne. Po tej zahvali in priprošnji k nebeški Materi sta pristopila k oltarju, kjer je Frank In-tiharjev vpričo vseh družic in vseh v cerkvi prav odločno, trikrat celo izrekel: Hočem za pravo ženo vzeti Ivanko Hro-vatovo. Segel ji je France v desno roko, ji nataknil in ona njemu blagoslovljen prstan. Ta prstana sta sklenjena brez šiva, potekajoča vase, znamenje nera zd ru žl jivosti katoliških zakonov, kar se razodeva pri obredu: Dokler naj,u' ne loči smrt. Vsem novoporočencem božje rose na njih svatovsko cvet- je, da ne bi prehitro občutili trnja tega gveta. Pa kmalu bi nekaj izpustil. Urbančičeva teta iz Wood-landa morajo biti dobra in varčna kuharica na svatbah. Poleg krstij, botrin, je bila v Maple Heights Intihar-Hrova-tovo že petdeseto ženitovanje, kjer so vsi hvalili kuhano in pečeno po rokah te Urbančiče-ve mame. Če me bodo še kam povabili na "ohcet", vam že sporočim. Preje pa nočem, da se ne bi komu zastonj sline cedile. Pozdravljeni! RAZNOTEROSTI KUPČIJA Z GOLOBČKI Na trgu v Gjevgjeliji se je pojavil zarjavel, koščen možak. V lesenih kletkah, ki so stale pred njim na tleh, so čepeli njegovi golobi, katere je prodajal. Golobčki so bili lepe živalice. Možje in žene iz Negorcev, Bo-djancev, Bogorodice in Maja-doga, iz Mrzenov in drugih vasi Vardarske doline so z zanimanjem ogledovali lepe živali in barantali, za nje. Predrago jih je držal sloki Macpdonec. Ni bilo kupčije. Le neki bogataš iz Gjevgjelija je imel korajžo ba-rantati do konca in je končno vse živalice kupil ter jih v kletkah odnesel domov, ves vesel seveda, da je kupil tako lepe golobe. Pa že drugi dan se je njegovo veselje spremenilo v žalost. Ko je golobčke izpustil iz kletk, so se veselo dvignili v zrak in se niso več vrnili. Mož je zopet hodil na trg, da bi našel prodajalca. Pa ga ni bilo več na izpre-gled. Minulo je pol leta. Bogati možak iz Gjevgjelija se je po o-pravkih pripeljal v Skoplje. Po-čivaje v gostilni je poslušal po-menke pri sosednji mizi. Tam je kmetica iz okolice Skoplja pripovedovala, da je včeraj na trgu v Skoplju kupila več kletk posebno lepih golobov, ki pa so ji danes vsi ušli. Sedaj se je o-glasil še mož iz Gjevgjelija, beseda je dala besedo. Oba sta po opisu ugotovila, da je golobe v Gjevgjeliji in v Skoplju proda- ®®^^000000000000000000000000000000000000000000000000' S.P.D sv.Mohoija Ustanovljena 31. decembra. 1921. Inkorporirane 12. oktobra. 1923. SEDEŽ: CHICAGO. ILLINOIS ODBOR ZA LETO 1932: Predsednik: Leo Mladich, 1941 W. 22nd Street. Podpredsednik: Andrew Glavach, 1910 VV. 22nd St. Tajnik: Jos. J. Kobal, 1923 W. 23rd Street, Chicago, III. Blagajnik: Jos. Beribak, 1811 W. 22nd St. Zapisnikar: Joc- Oblak, ml., 2313 So. Winchester Avenue. Duhovni vodja: Rev. Alexander Urankar, O.F.M. Nadzorniki: Frank Kozjek, 2118 W. 21st PI. Theresa Chernich. 2024 Coulter St.; John Densa, 2730 Arthington St. Porotni odbor: John Jerich, 1849 W. 22nd St.; John Falle, 1937 W. 22nd PI. John Mlakar, 1925 W. 22nd PI. Družbeni zdravnik: Dr. Jos. E. Ursich, 2000 \V. 22nd St. Reditelj: Anton Zidarich, 1842 W. 22iiod Place. Uradno Glasilo: "Amerikanski Slovenec". Družba zboruje vsako prvo nedeljo ob 1:30 popoldne v cerkveni dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Lincoln ulici. Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 6 do 45 leta starosti. Pristop v družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore, za kar se plačuje po 50c na mesec mesečnine. To je izvanredna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Sojaki, pristopajte v to domačo družbo! Za vsa pojasnila glede družbe in njenega poslovanja 6e obrnite n& ■iružbenega tajnika ali pa predsednika. V-------- JU OO 0>CK>x>CKKX>0<><>0 0<}<>0<>0<><>0<)<>00^>0-CH^^ IZ URADA SLOV. PCDP. DRUŽBE SV. MOHORJA Chicago, III. Naša prihodnja redna mesečna seja se bo vršila v nedeljo, dne 4. junija 1933 ob pol 2. uri popoldan v cerkveni dvorani sv. Štefana. Dolžnost vsakega člana je, da se udeleži sej. Kampanja za nabiranje novih članov se je do sedaj bolj siabo obnesla. Torej na noge, cenjeno članstvo; imamo čas še on cel mesec. Vse prošnje za nove člane morajo biti v rokah odbornikov najkasneje do 24. junija 1933. Člani, ki ste zaostali s svojimi prispevki, prosim, da poravnate svoj dolg kakor hitro mogoče. Nadalje prosim vse cenjeno članstvo, posebno pa one, ki stanujejo tukaj v bližini, da pridete plačati svoj asesment na moj dom pred sejo. Bom na razpolago v soboto večer in v nedeljo dopoldan. Na domači zabavi smo se dobro imeli in je lahko žal vsem onim, ki niso bili navzoči. — S sobratskim pozdravom, Jos. J. Kobal, tajnik, 1923 W. 23rd Street. znajo. Otok je kakor nalašč u-s t varjen za bolnike te vrste in za živčne bolnike, prebivalstvo dosega povprečno izredno visoko starost. Med deželami večne pomladi na severni polobli bi bilo imenovati še celo vrsto otokov, zlasti pa zasluži ta naziv največji izmed kanarskih otokov Teneri-fa, kjer vlada vse leto isto vre-jal eden in isti prodajalec. Zade- me skoraj brez vsakih razlik, vo sta naznanila orožnikom. In Viharji, mraz, megla so otoča- čez 4 tedne so na trgu v Prištini prijeli moža, ki je na ta način prodajal golobe po vseh trgih Macedonije< Golobi so se vsakokrat vrnili nazaj k gospodarju, kateremu je ta kupčija tako dobro nesla, da si je ob Dojran-skem jezeru kupil lepo hišico z vrtom. Na vrt pa je postavil ka-menit steber s kipom — golob-čka. KRAJI VEČNE POMLADI Vodna površina se težje segreje, a tudi težje ohladi nego kopna površina. To dejstvo u-stvarja v deželah ob morju, zlasti na otokih neko izenačenost v temperaturi, ki je v zvezi s pomanjkanjem prahu zdravju zelo koristna. Takšnih klimatičnih rajev, dežel bolj ali manj izrazite večne pomladi je na zemlji dovolj, žal pa so od naših krajev precej oddaljeni. Znan je n. pr. angleški otok Wight v Rokavskem prelivu, za katerega bi bilo sicer pretirano ,trditi, da vlada na njem večna pomlad, vendar je med njegovim milim in zdravim podnebjem sosednih angleških ter kontinentalnih ozemelj razlika kakor dan in noč. Najsevernejše ozemlje, ki kaže podobne lastnosti, je otok Vancouver ob zapadni obali Kanade. Pokrajina je čisto severnjaška, toda podnebje je milo, zrak izredno čist, tako da bolezni dihal, tuberkuloze in podobnih bolezni tam sploh ne po- nom znani samo po imenu, posebno ugodno pa je to, da dobiš tu skoraj vse zemeljske formacije, ki so mogoče. Človek lahko izbira med obmorsko pokrajino, med globokimi dolinami ali visokimi planinami, ki se dvigajo v višino 3700 m. Tudi v tej srečni deželi so bolezni, ki pobirajo v Evropi vsako leto tisoče in sto-tisoče ljudi, neznane. Na južni polobli konkurirata s Tenerifo in jo deloma prekašata avstralska otoka Tasmani-ja in Novi Zeland, ki sta tudi neprimerno večja. Zlasti Novi Zeland je dežela, ki jo je nara- va obdarila z vsemi srečami. Tu se razprostira na sto kilometrov daleč čudovito peščeno obrežje, tam padajo obrežja strmo in raztrgano v morje, da se človek spomni na deželo fjordov, Norveško. V sredini molijo v nebo mogočni gorski velikani z zasneženimi in zaledenelimi vrhovi, v dolinah pa puha iz zemlje vsepovsod para in ji izvirajo vroči vrelci z vsemi zdravilnimi lastnostmi. Človeku ni treba drugega, nego da si izbere v tem raju svojemu temperamentu in svojim potrebam ustrezajoče bivališče. Kako skromna in bedna je v primeri s to večno pomladjo naša pomlad! Kakovost Točnost Poštenost A. F. WARHANffi — LEKARNA — Posluje preko 32 let. 2158 West 22nd Street, ogel Leavitt Street CHICAGO, ILL. _ OS. H. M. LANCASTER DENTIST 2159 West 22nd Street, (ogel Leavitt St.) Tel. Canal 3817 CHICAGO PLUMBARSTVO Mi popravljamo vsa plumbarska iela. — Inštaliramo kopalne, umi-ralne in kuhinjske sinke, toilet«, po j mer ni ceni. — Račune plačujete lahko na obroke. Thomas Higgins PLUMBING, GAS FITTING AND SEWERAGE Tel. Canal 0610 . CHICAGO, ILL 2313 So. Oakley avenu«, NA PRODAJ imam dve krasni farmi. Ena obsega 10 akrov dobre zemlje z malo hišo. Samo $550.00 v gotovini. — Druga obsega 80 akrov zemlje, hiša s 1 sobami, hlev in druga poslopja. Okrajna cesta. Cena $1800.00. Lahke obroke. Blizu South Haven, Mich. Za pojasnila pišite na Geo. B. Dalrymple, Lacota, Mich. Društvo sv. Štefana, ŠTEV. 1, K. S. K. J., CHICAGO, ILL. I ima svoje redne seje vsako prvo soboto v mesecu v cerkveni dvorani, 1856 W. 22nd Pl. — Seja tega meseca se bo vršila danes, v soboto zvečer. Pričetek ob 8. uri. Poleg skrbi za vse člane, ko jim v času potrebe nudi z bratsko ljubeznijo potrebno pomoč in podporo, posveča društvo sv. Štefana še posebno pozornost mladini. Oskrbuje ji pošteno zabavo in razvedrilo in ji daje priliko, da se vežba v mnogovrstnih športnih igrah. Rojaki, nagovarjajte svojo mladino, dekleta in fante, da pristopijo k društvu sv. Štefana, kjer se bodo počutili zadovoljne in srečne. Za pojasnila se obrnite na odbor društva: JOS. GREGORICH, preds., PETER VIDMAR, tajnik, JOHN BOGOLIN, blagajnik. P. S. — Tajnik je v svojem uradu na 1847 W. 22nd St. vsak torek zvečer od 6. do 9. ure in vsak petek popoldne od 3. do 6. ure. Bled in Briksen Josip Lavtižar. ZGODOVINSKA POVEST IZ 17. STOLETJA igipiM Sika kaže takozvani Soldiers Field v Chicagi, kjer se je s slovesnimi ceremonijami otvorila preteklo soboto stoletna razstava. Ta stadij ima prostora za 125,000 oseb. V ozadju se vidi poslopje muzeja. Na levi zgoraj je slika R. C. Dawesa, predsednika razstave, na desni pa L. R. Lohra, glavnega upravitelja. TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmeraejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva*— Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in gočno postrežbo. Priporočamo, da predno oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. AMERIKANSKI SLOVENEC1 . -------l.,.. v','"............,', i1,1,;, jg PROSTOR, KJER SE JE OTVORILA SVETOVNA RAZSTAVA 'lllli','i LOV NA NOSOROGE V AFRIKI Poleg gorile in redke velike antilope, je nosorog najbolj zaželena živa trofeja afriškega lovca. Saj plačajo v tujih zooloških vrtih do 30 tisoč dolarjev za zdravo živo žival! Za prav velik in lep eksemplar tudi dvakrat toliko! Cristoph Sulz, o katerem trdijo, da pozna sleherni grm vzhodne Afrike, kjer se skrivajo nosorogi, je menda najznamenitejši lovec na divje živali. Afriški nosorog z dvema rogovoma je najbolj nevarna: stepna zverina. Ta velikan, ki utegne tehtati do 2500 kg in mu meri prvi rog cel meter, vidi prav slabo, zato pa sliši in voha na neverjetno velike razdalje. Kakor lokomotiva.. . Kadar zasluti ali zavoha v svojem okolišu nekaj, kar mu ni pogodu, takoj napade. Kakor zbesnela lokomotiva se zažene velikan s sklonjeno glavo kar na slepo na karavano, na lovca, ali karkoli že voha. Kar mu je napoti nabode na svoj rog, za-vrtinči po zraku, zažene predse in stepta v neoblično gmoto. Prav zaradi tega mora imeti lovec, zlasti oni, ki hoče ujeti živo žival, odlično orožje, a še boljše in trdne živce. Sulz je prejel od nekega zoološkega vrta naročilo, da ulovi mladega živega nosoroga. Zaboj za prevoz ujete živali, orožje, šotor in živila je naložil na okoren voz z volovsko vprego in se odpravil v spremstvu petih črncev v svoje lovišče. Sprva je moral z daljnogledom po cele dneve opazovati širne ravnine stepe. Ko je uzrl nekje v dalji nevarne živali, je plazil neopa-ženo za njimi, da ugotovi, ali je to v resnici nosorožka z mladiči, ki še niso preveliki za lov in prevoz. Takrat se je pa pričel najtežji in najnevarnejši del tega lova. Nosorožki z mladiči je moral iz bližine slediti, ne da bi ga žival opazila, čakati ugodnega trenutka, da mladiča ujame. Po dolgih dneh iskanja in zalezovanja se mu je posrečilo, da je staknil ogromno nosorož-ko, ki jo je spremljal polletni mladič. Po širni stepi, od grma do grma se je plazil Sulz zmerom v primerni razdalji od obeh živali, vendar tako, da ju je imel stalno pred očmi. Spremljal ga je samo sluga, ki mu je nosil nadomestno puško. Po dolgem zasledovanju so se živali in lovca znašli v predelu, ki ga je Sulz imenoval raj nosorogov. Zaradi tega je bilo treba pozornost podvojiti, kajti prav lahko bi se utegnilo zateči sem še več nosorogov, kar bi seveda ne bila šala. Voz z volovsko vprego se je pozibaval med tem daleč na obzorju. Po snežno beli šoto- rovini ga je bilo dokaj lahko o-paziti; bil je pa najmanj za pol dneva hoje daleč od obeh lovcev. Nosorog prihaja! V največji opoldanski vročini se je utaborila zasledovana nosorožka s svojim mladičem v gostem grmičevju. Sulz si je pa s črncem vred odpočil v senci in pričel kuhati obed. Prav v tistem trenutku, ko je konzervna juha pričela vreti, se je stresla zemlja kot pod kopiti cele jahajoče konjeniške brigade. Ves prestrašen je zavpil črnec: "Ki-faru, Boana!" (nosorog, gospod!), toda še preden je utegnil Sulz nameriti puško, mu je zarila besna žival svoj dolgi rog pod život in ga zagnala visoko med bodeče vejevje akacije, kjer se je ujel za jermen puške. Tako je visel med nebom in zemljo. Pod njim je besneči nosorog ves razdražen ril s svojim ogromnim rogom po zemlji. Nejasno je videl Sulz, kako jo je črni sluga odkuril kar so ga noge nesle. Rešiti se je moral sam! Z naporom vseh sil se mu je posrečilo, da se je vjel za deblo. Niti sekundo prezgodaj, kajti drevo se je že majalo od besnih sunkov nosoroga. S pogumom obupanca je skočil na tla tik poleg nosoroga in se z neverjetno naglico odkota-lil v grmovje. Kar leže je nameril svojo težko mauserico in sprožil. Krogla je zadela nevarnega napadalca naravnost v tilnik. Ves zbit in stokajoč se je lovec pobral, da bi stekel po svojega slugo. Toda v istem hipu se je pojavila nosorožka. Besna žival je tekla za ubežnim črncem in ga je kmalu dohitela. Pred Sulzovimi očmi je zagnala ubogega črnca z rogom v zrak, ga prestregla in ga končno o-tresla z roga, samo da ga je lahko z neobličnimi kopiti steptala v krvavo gmoto. Mladič je stal nekaj korakov stran in je boječe opazoval početje svoje matere. To se je odigralo tako bliskovito, da ni mogel Sulz več preprečiti nesreče, razen tega pa ni bila nosorožka v dosegu puškine krogle. Šepaje in sto-kaje se je zatekel Sulz v bližino nosorožke, ki je že ital popolnoma poteptanega črnca skušala vedno znova nabosti na svoj rog. Iz oddaljenosti 50 metrov ji je poslal Sulz maščevalno kroglo v možgane. Nato je streljal večkrat zaporedoma v zrak, da bi obvestil svoje voznike. Po dolgih urah čakanja je bil voz na mestu. Ubiti črnec je ležal steptan v neoblično gmoto in že so krožili nad njim lakotni mr-harji. Mladiča vjamejo Sulz je šele zdaj hotel vjeti mladiča. Ostali štirje črnci, ki so se pripeljali z vozom, so pripravili dolge vrvi.Čez par minut so obkolili mladiča, ki še ni bil cel meter visok, in mu pričeli metati laso okoli vratu. V tri zanke so ga ujeli in vsi možje so z vso silo potegnili. Toda mali vražič se je obupno branil. Vseh pet močnih možakarjev ga ni moglo privleči do voza, narobe, še on je potegnil vse za seboj. Eden izmed črncev se je nekoliko preveč približal besneči hudobi. Dasiravno je bil njegov rožec šele nekaj centimetrov dolg, je bil njegov sunek v zad-nico črnca vendar tako silovit, da je odletel kakor žoga. Kmalu nato je sfrčal drugi. Ostala dva črnca sta izpustila vrvi in mladič je hotel pobegniti v grmovje. Sulz je zagrabil za zadnji laso in se mu je dal vleči. Vedel je, da se bo mala hudoba utrudila. Nenadoma je nosorožček obstal in to priliko je porabil Sulz in pričel zmučeno živalco, ki se je komaj še upirala, vleči spet nazaj. Na pol pota, ko so Sulzu visele samo še cape s telesa, je prihrumel še en razdražen nosorog skozi grmovje. Sulz se je potuhnil za neko drevo in že naslednji mah je bil ogromni nosorog z lahkim sunkom svoje glave zagnal mladega nosorož-ca, ki mu je bil napoti, ob bližnjo drevo, kjer je obležal,kakor mrtev. Ogromna zverina je pa medtem s topotom izginila v stepi. Sulz je z žvižgom poklical črnce, da so združeni odvlekli onesvestlega mladiča v kletko. Drugo jutro so mu dali mleka, ki ga je Sulz v konzervah nosil seboj. Že po nekaj ju-žinah se je mali divjak privadil ljudem. Ko so se srečno pripeljali do železniške postaje, je tam že čakal neki mož z dvanajstimi kravami, kti bodo zalagali z mlekom mladega požeruha, dokler ga ne bodo odvedli v zoološki vrt. DEŽNIK NA GLAVI V Parizu so si izmislili pokrivalo — ki se ne bo obneslo. Gre za klobuk, ki je obenem dežnik. V dežju pritisneš na poseben gumb na klobuku in krajci se na vse strani razširijo za .25 cm. Klobuk se s tem spremeni v dežnik. -o-- Nekateri ljddje bi radi sušili krmo v februarju in bi žagali led v augustu. VABILO Vsi oni naši rojaki po Ameriki, ki se nameravajo udeležiti svetovne razstave v Chicagi, so uljudno vabljeni, da se čimpreje priglasijo za prenočišča na Slovensko-amerikanski klub. Nihče naj s priglasitvijo ne čaka na zadnje dni, ker takrat bo naval velik in ne bo mogoče rezervirati prenočišč, kakor sedaj. Za praktično uporabo objavljamo spodaj tozadevni kupon, katerega izpolnite, izrežite ter ga pošljite na urad našega Kluba. — KUPON ZA PRIJAVO, ZA PRENOČIŠČA ITD.— SLOVENSKO-AMERIKANSKI KLUB, 1849 West Cermak Road, Chicago, 111. Cenjeni: — Podpisani prosim, da mi rezervirate stanovanje za časa mojega bivanja v Chicagi na razstavi. V Chicago pridem dne ........................................................ Tam ostanem....................dni .............'.................................. Z menoj pride še .................................................................. Nas bo skupaj ........................................................................ Pridemo z autojem ali želcznico ...................................... Želim za auto garažo............................................................ Želim, da oskrbuje hrano Kljub? .................................... Želim prenočišče pri slovenski družini ali na hotelu?.. Herman Fink je bil zelo vesel škofove pohvale. Kmalu je prišel čas odhoda. Tomaž Hren — četudi ni nič opravil — se je prijazno poslovil od zbrane družbe, Welsberg pa ga je spremil do Radovljice in se od tu vrnil na Bled. 11,. Škof Viljem, baron Welsberg odhaja v Briksen. i r Pred odhodom z Bleda je obiskal Welsberg še enkrat otok, da se je poslovil od Marijine cerkve" in uredil marsikako drugo zadevd. Spremljali so ga: kanonik dr. Eder, tajnik Kolb, grajski oskrbnik Krištof in škofov nečak Fink. V drugem čolnu, ki sta ga vodila Ribič in njegova hčerka Rezika, je sedel župnik Matija Orehar. Mežnar Slivnik je imel zopet dosti posla, ker je bil Welsberg precej natančen v pregledovanju cerkv. oprave. Vsako omaro mu je moral odkleniti in vsak predal odpreti. Slivnik je tožil, da so nekateri masni plašči zastareli, da je cerkveno perilo obrabljeno, oltarni prtovi v slabem stanju itd. Škofu se je dobro zdelo, da Slivnik tako skrbi za cerkev. Zato mu je obljubil, da bo kmalu preskrbljena z vsem potrebnim. Dal mu je tudi lep spomin v zlatem drobižu. Kanonik dr. Eder je ugotovil, da je cerkev premajhna in da zato ne zadostuje svojemu namenu. O Večjih shodih) — tako je slišal pripovedovati — mora stati polovica ljudi na prostem. "Bomo pa skrbeli za novo," je odgovoril Welsberg s poudarkom. To še je po preteku nekaj let tudi zgodilo. Potem je šel v proštijsko hišo, ki je enako cerkvi klicala po popravi. Prošt Jurij Burnel ga je sprejel pri vhodu. Škof je pohvalil pro-štovo dosedanje dušno-pastirsko delovanje in ga bodril, naj postreže božjepotnikom v vseh potrebah, Omenil je tudi nesporazum med proštom in puščavnikom. Prosil je prošta, naj potrpi z Adolfom in živi z njim v bratski slogi. Odpustimo, da bo tudi nam odpuščeno. Dalje je obiskal mežnarsko preprosto stanovanje in tudi puščavico, v kateri je samotaril A-dolf Waidmann. Preden so zapustili otok, je stopil Welsberg z vso družbo še enkrat v cerkev ter se priporočil Marijinemu varstvu. Opravil je molitve za srečnoi potovanje in jih sklenil z besedami: "Angelis suis Deus mandavit de te, ut custo-diant te in omnibus viis tuis". (Svojim angelom je zapovedal Bog o tebi, naj te varujejo na vseh tvojih potih.) Pred cerkvijo je čakalo veliko ljudi, ki so škofa pozdravljali. Med njimi je bila tudi Ribičeva Rezika. Vsa vesela je pripovedovala, kako je srečna, da je tudi ona poljubila roko visokemu in ljubeznivemu gospodu. Drugi dan zjutraj je bilo na blejskem gradu živahno vrvenje. Prišel je čas, da se popotniki vrnejo na Tirolsko. Na Bled so dospeli 4. avgusta in bivali tukaj 16 dni. Dne 20. avgusta pa so bili pripravljeni za odhod. Ko je šla karavana iz Briksna na Kranjsko, je štela 26 oseb in 40 konj, in ko je odhajala z Bleda, je bilo število prav tisto, ker se ni nikomur pripetila kaka nezgoda. Tudi zdaj so peli zvonovi pri župni cerkvi sv. Martina in pri Marijini cerkvi na jezeru, toda ti glasovi niso bili tako veseli' kakor o prihodu. Slovo je vedno zdru- ženo z otožnim čuvstvom. Naročila, priporočila in podajanje rok so običaji pri ločitvi. Še škofu Welsbergu, ki ni bil našega rodu, so se svetile solze v očeh, ko je videl to verno kranjsko ljudstvo, kako kleči pred njim in ga prosi blagoslova. Pa je bil tudi zelo radodaren. Veliko denarja je razdelil potrebnim. Ko so mu rekli, da ne bo mogel priti nazaj v Briksen, je odgovoril: "Kar dam, to imam." Pri povratku' si naša družba ni izbrala potovanja skozi gorenjsko dolino, koder je prišla, temveč cesto na Tržič in čez Ljubelj na Celovec. Ta cesta je bila mnogo boljša kakor ona skozi Kranjsko goro in čez korensko sedlo v Beljak. Škof je želel pri tej priliki ogledati marljivi obrtnijski kraj Tržič,o katerem je slišal večkrat pripovedovati. Blizu Naklega so se obrnili popotniki proti severu in dospeli v ozko dolino, obdano z visokimi gorami. Mislili so, da pridejo v samotno sotesko, toda kako presenečenje! Ugledali so Tržič, od koder so jim udarjala na uho težka kladiva ondotnih kovačnic. Tržiški župnik Jurij Vide je bil pravočasno obveščen o škofovem prihodi, ker mu je poslal župnik Orehar sledeče pismo: Na Bledu, 14. avgusta 1628. Častiti brat v Gospodu, dragi prijatelj! Naznanjam Ti, da zapusti briksenški škof Welsberg 20. t. m. Bled in se pripelje ta dan opoldne v Tržič. Prosim, da naročiš v stari dobri gostilnici pri Železnikarju kosilo za pet oseb. S škofom se namreč vozita kanonik dr. Eder in tajnik Kolb. Welsberg pa vabi na obed tudi Tebe in Tvojega duhovnega pomočnika. Za drugo škofovo spremstvo oskrbi kosilo tam, kjer veš, da lahko postrežejo. Upam, da dobijo konji, 40 po številu, dovolj prostora. Presvetli želi prenočiti v župnišču, da opravi zjutraj sv. mašo. Iz Tržiča se odpelje 21. avgusta dopoldne. Lepo bi bilo, da bi se mu z duhovnim pomočnikom in z drugim ljudstvom poklonili pred cerkvijo sv. Andreja. Škof ne kaže visokosti ne v govorjenju in ne v vedenju, zato naj Te ne skrbi, kako boš z njim občeval. Z upanjem, da boš vse uredil, kakor sem Te prosil, Te iskreno pozdravlja Tvoj stari znanec Matija. Okoli poldneva se je pripeljala vsa družba v Tržič. Župnik Jurij Vide je po navodilu pisma oskrbel slovesen sprejem pred cerkvijo sv. Andreja. O Tržičanih je znano, da radi vprašujejo, kdo in odkod je tujec, s toliko večjim zanimanjem so ogledovali Tirolce. Tem je pa tudi ugajalo, da so jih sprejeli tako prijazno. Kamor je škof prišel, so ga živahno pozdravljali. Veselilo ga je videti toliko pridnih rokodelcev iz raznih strok obrtništva. Župnik mu je pripovedoval, da živijo vsi delavci v zadrugah, da ima vsaka zadruga svojega župnika, pa tudi cerkvenega zavetnika. Kovačem je patron sv. Florijan, strojarjem sv. Frančišek Solan, čevljarjem sv. Krišpin, tesarjem sv. Jožef, mesarjem sv. Tomaž Akvinski. Ob godu do-tičnega svetnika pridejo vsi zadružniki v cerkev; pri procesiji hodijo za svojo zastavo; prav tako spremljajo umrle ude na pokopališče. Svoje izdelke prodajajo doma in na sejmih, vozijo jih čez Ljubelj na Koroško in čez Koren v Beljak.