Št. 45 (2308), leto XLIV Novo mesto, četrtek, 11. novembra 1993 • Cena: 90 tolarjev d.o.o. Hi taBakum export-import trgovina s KMETIJSKO MEHANIZACIJO ZA VSAKO VAŠE VOZILO AKUMULATORJI JH57T? Maribor I" Novo mesto. Velika Cikava 25, tel. 068/322-625 fmsmm r- TZ... {jy ■Mm m OC DOLENJSKI LIST ESE2H2E33 EEE22EC20S3 DOLENJSKI LIST 3211 > mmmm ODLOČALI O LIKVIDACIJI rika Ljubljana, ribnica - v to-. rek popoldne so na sodišču v Ljublja-ni odločali o uvedbi likvidacije o fir-?*ah, združenih v Riko Holdingu. Predvidoma naj bi imenovali tudi likvidacijskega upravitelja. V času, ko to Poročamo, odločitev sodišča še ni Znana, zato bomo več o tem poročali Prihodnjič. Danes martinovo! Danes je martinovo, dan, ko je n'ošt postal vino. In to vino izjemnega letnika. Za vinogradnike je to največji praznik, saj so za vino garali in se potili leto in dan. V dolenjskih zidanicah je vsako leto več kakovostnih sort; na katere smo ponosni: rulandca, burgundca, sauvignona, rizlinga, ker-nerja in drugih sort, najbolj našega v‘na z imenom cviček pa kot bi se sramovali. Tudi martinovo je priložnost, da se dolenjski vinogad-nik zave svoje priložnosti, ki ga Ponuja to v širnem svetu za sedaj še nepoznano vino. Ponuditi ga je Potrebno Sloveniji in prek njenih meja, dokler je za to še čas. Poudarjati je treba njegove odlike: cviček s svojo prijetno kislino prija skorajda vsem in pri vsaki jedi, uživajo ga lahko diabetiki in ni daleč dan, ko ga bodo ponudili tudi drugim bolnikom. Hvalevredna prireditev Teden cvička je premalo za promocijo lega vina, potrebno bo narediti še *aj več, da bodo to edinstveno slovensko vino spoznali tudi druid- Predstavitev cvička v Kranjski gori je le začetek. Mu bodo dolenjski vinogradniki sledili? JANEZ PAVLIN Nuklearka je med dvema ognjema Hrvaški dolgovi do NEK se niso zmanjšali - Dolguje ji 3,1 milijarde tolarjev, Slovenija pa še dodatni 2,4 milijarde - Zavezani poklanjati elektriko PARIZ AMSTERDA BERLIN i O V O MEST KRŠKO - Krška jedrska elektrarna že dalj časa posluje z blokiranim žiro računom. Čeprav se kar naprej govori, da bo Slovenija zaradi dolgov ustavila dobavo električne energije sosedini Hrvaški, se bo to očitno zgodilo šele po 15. decembru, ko bodo v nuklearki pričeli z načrtovano menjavo goriva. Do sedaj Hrvaška še ni zmanjšala dolga do nuklearke na raven slovenskega dolga, kot je obljubila konec oktobra. Njeno elektrogospodarstvo je v oktobru in novembru sicer plačalo 547 milijonov tolarjev za dobavljeno elektriko iz Krškega, vendar njegov dolg še vedno znaša 3,1 milijarde, medtem ko je slovenski dolg 2,4 milijarde tolarjev. Hrvaška plačilo dolgov pogojuje s ponovno zaposlitvijo 19 hrvaških delavcev, ki jim niso podaljšali dovoljenja za delo v Sloveniji, s povračilom dolgov slovenske Ljubljanske banke hrvaškim varčevalcem in tudi s plačilom dolgov nuklearke nekaterim hrvaškim izvajalcem pri remontu v elektrarni. Odgovorni v slovenski državi vztrajajo, da vse to nima nič skupnega z dolgovi Hrvaške do Nuklearni elektrarni, hkrati pa poudarjajo, da je treba v meddržavno razpravo o jedr- ski elektrarni nujno vključiti še stroške za zapiranje elektrarne, odlaganje radioaktivnih odpadkov in za zapiranje rudnika urana. Slovenija pa ima v ostrem nastopanju proti PETICIJA BORCEV IN UPOKOJENCEV KOČEVJE - Pri občinskem vodstvu borčevske organizacije smo zvedeli, da organizirajo v sodelovanju z Društvom upokojencev Kočevje podpisovanje posebne izjave o tem, da se ne strinjajo z zmanjševanjem dosedanjih pravic. Podpise bodo začeli predvidoma zbirati že ta teden. Hrvaški očitno zelo malo manevrskega prostora, saj je po doslej sklenjenih pogodbah v zvezi s krško jedr- • Po ocenah Republiške uprave za jedrsko varnost zaradi pomanjkanja denarja še ni ogrožena varnost NEK, ne morejo pa napovedati, do kdaj bo še tako. In kaj lahko storijo v elektrarni sami? “Na podjetniški ravni bo NEK lahko storila več, ko ji bo dodeljena drugačna statusna ureditev od obstoječe in ko bo imela podjetniške pristojnosti, da svoj proizvod lahko prodaja in ga ni zavezana poklanjati nesolidnim odjemalcem!” nam je povedal glavni direktor NE Krško Stane Rožman. sko elektrarno v precej slabšem položaju kot Hrvaška. Zato tudi njena pobuda po obnovitvi meddržavne pogodbe. B. DUŠIČ-GORNIK IZ POSAVSKEGA MUZEJA UKRADLI 6 SLIK BREŽICE - V noči z nedelje na ponedeljek je (še) neznan storilec vlomil v Posavski muzej v Brežicah. Ukradel je 6 baročnih slik (o(je na platnu) z religiozno in posvetno tematiko. Ukradene slike so vredne okoli 2 milijona tolarjev. Kdorkoli bi karkoli vedel o tej tatvini ali bi prišel v stik z ukradenimi slikami, nry takoj o tem obvesti n^jbli^jo policijsko postajo. HALO - ALO PIZZA! ® (068) 24-415 ZARADI VAS >*• m >»:■ POMEMBEN DOGODEK NE LE ZA ČRNOMELJ-Na slovesnosti v Čmom-Iju so pripravili bogat kulturni program. Udeležili so se je tudi (od leve proti desni) črnomaljski župnik Vinko Podbevšek, direktor škofijske Karitas Stane Kerin, predsednica župnijske Karitas Antonija Stepan, nadškof dr. Alojzij Šuštar in državni sekretar za Slovence po svetu dr. Peter Vencelj. (Foto: M.B.-J.) Novomeščani! Ko se jev spoštovani slavljenec Leon Štukelj leta 1924 po osvojitvi prve olimpijske medalje v Parizu vrnd v rodno Novo mesto, takrat mesto z manj kot 3000 prebivalci, ma-kedamsko glavno ulico in Glavnim trgom, gaje meščanstvo sprejelo z izjemnim ponosom. Ljudje so na oknih prižgali sveče, slavnostni govornik pa ga je nagovoril z “Ave, trium-fator!” V petek, 12. novembra, bo na glavnem novomeškem križišču začetek centralne slovesnosti Pariz - Amsterdam - Berlin - Novo mesto, imenovane po mestih, v katerih je Leon Štukelj osvajal olimpijska odličja. Sedmovolimpijsko odličje bo Leonu Štuklju v Novem mestu podelil predsednik vlade Republike Slovenije, dr. Janez Drnovšek. Spoštovani Novomeščani, vabimo Vas, da se v petek, 12. novembra, ko Leon Štukelj slavi svoj 95. rojstni dan, ob 16. uri zberete ob glavnem novomeškem križišču in s svojo prisotnostjo izkažete spoštovanje našemu velikemu someščanu. Organizacijski odbor Plinsko omrežje in ceste za sevniški praznik Seja na Blanci - Gost tudi predsednik Rigelnik SEVNICA - V spomin na drzno akcijo komandirja brežiške čete Dušana Kvedra - Tomaža, ki je 12. novembra 1941 rešil iz nemških zaporov na sevniškem Glavnem trgu skupino političnih jetnikov, Sevničani tudi ob letošnjem občinskem prazniku pripravljajo vrsto kulturnih in športnih prireditev. Včeraj so na Konjskem tudi uradno odprli lokalno posodobljeno cesto Radna - Laze, danes, 11. novembra, ob 16, uri pa bo minister za okolje Miha Jazbinšek otvoril mestno phnsko omrežje v Sevnici. Jutri opoldne se bodo v Jutranjki sevniški gospodarstveniki pogovarjali s predsednikom državnega zbora mag. Hermanom Rigelnikom, gostom petkove slavnostne seje občinske skupščine, ki bo ob 17. uri v kulturnem domu na Blanci. Na njej bodo podelili občinska priznanja, najvišje - grb občine pa bo prejel Ševničan Tone Koren. Jutri ob 16. uri bo otvoritev moderniziranega odseka ceste Podvrh - Poklek. Na blanški osnovni šoli bosta na ogled razstavi Vinarska tehnologija in Razvoj mojega kraja, sevniška občinska gasilska zveza pa bo jutri v Inpletu prikazala večjo operativno gasilsko vajo. V ČRNOMLJU NOVA KLAVNICA ČRNOMELJ - V sredo, 17. novembra, bo ob 12. uri otvoritev nove klavnice in predelovalnice mesa tukajšnje kmetijske zadruge in sicer v novi poslovni coni Majer. Slavnostni govornik bo minister za kmetijstvo dr. Jože Osterc. Ki Paič PRODAJNO SERVISNI CENTER Krška vas 28/e 68262 Krška vas, Brežice Tel./Fax.: 0608/61-450 Danes v Dolenjskem Bstu Karitas na stežaj odprla nove duri na 2. strani: • Manj za socialo, ali pomagaj si sam na 4. strani: • Tajiti se menda res ni izplačalo na 5. strani: • Kdo je proti lastninjenju Toma? na 7. strani: • Eni za, drugi pa proti železnici na 9. strani: • Kriminalistu zagrozil, da ga bo ubil na 11. strani: • Sokolsko srce Novomeščana Leona Štuklja na 12. strani: • Marsovci na novomeškem štadionu Nadškof dr. Alojzij Šuštar blagoslovil nov dom župnijske Karitas v Črnomlju, obnovljeno župnišče in temeljni kamen za veroučne učilnice - Vse več pomoči potrebnih ČRNOMELJ - Minulo nedefjo je bila v župnijski cerkvi v Črnomlju zahvalna maša, ki jo je vodil slovenski nadškof in ljubljanski metropolit dr. Alojzij Šuštar, srebrna maša belokrai^jkega rojaka Vinka Dragoša in sprejem novomašnika Marka Avsenika. ZAHVALNA NEDELJA NA KOGLEM - Martinovo je na kmetih in pri vinogradnikih največji praznik, tuJej0 Pa8a tudi meščani. To je čas, ko se zahvaljujemo naravi za dobro letino (če je bila slaba, jo je bog srni- SeP°sebeJ taste Martina v vinorodnih krajih, saj je to čas, ko se mošt spremeni v vino. Letos je martinovo tul1 ,1°’ Zal0je h‘° v’ 'utkalenli zidanicah veselo že ta konec tedna, vriskanje in petje pa bo zagotovo slišati ai to Martinovo soboto. Na sliki: pri cerkvici Koglo nad Smarjeto, ki so jo letos prenovili in osvetlili, je bila v leaetjo zahvalna masa za dobro letino. Po njej so se ljudje zbrali pri 400 let stari zidanici gostilničarja Žara iz 'napete. Da je bilo veselo in da so "pospravili” nekaj letošnjega pridelka, dovolj zgovorno kaže naš posnetek Po maši so ljudje skoraj do zadnjega kotička zapolnili Ulico Mirana Jarca, kjer je nadškof blagoslovil temeljni kamen za štiri veroučne • Naši rojaki po svetu so zelo prizadevni karitativni delavci. Tudi črnomaljska župnijska Karitas je bila deležna tovrstne denarne pomoči, ki jih je še bolj opogumila pri načrtih, ki so bili v teh dneh uresničeni. Zato ne čudi, da se je slovesnosti udeležil tudi državni sekretar za Slovence po svetu dr. Peter Vencelj. “Vsi današnji dogodki v Črnomlju so pomembni za vso slovensko skupnost. Eden od pomembnih odnosov med ljudmi je solidarnost, zlasti do tistih, ki jih je življenje potisnilo na rob,” je dejal dr. Vencelj. učilnice in dvorano, zimsko kapelo v župnišču ter obnovljeno notranjost župnišča in novi dom župnijske Karitas. Kot je dejala predsednica črnomaljske župnijske Karitas Antonija Stepan, so pred tremi leti pričeli z delom v neprimernih prostorih. Vendar se je k njim zatekalo vse več ljudi, tako beguncev kot občanov. Samo lani je prišlo po pomoč skoraj tri tisoč ljudi in nikogar niso odslovili praznih rok. Toda prostori, v katerih so delali, so bili brez elektrike in vlažni. Tako so vse težje zadovoljevali vse večje potrebe. Končno so le našli rešitev skupaj z župnijo in humanitarnimi organizacijami ter SKD. V Ulici Mirana Jarca so uredili prijeten dom, med drugim tudi z več kot 4.500 prostovoljnimi delovnimi urami. Na prireditvi, na kateri so sodelovali recitatorji, pevski zbori in godba na pihala iz Moravč, je spregovoril direktor škofijske Karitas Stane Kerin. “Videl sem, s kakšnim navdušenjem so gradili dom, in spoznal, koliko ne le solidarnosti, ampak tudi vzajemnosti in medsebojne pomoči je še pri vas,” je dejal ter številnim mladim položil na srce, naj prijateljstvo in gostoljubnost gojijo tudi vnaprej, da bodo videli stisko bližnjih. M. BEZEK-JAKŠE Divje postaja Zfikonito * pri lastninjenju družbenega premoženja res krat ilo tudi prvo revizijsko poročilo Službe družbenega Istva, ki je grehe povedalo, grešnikov pa ne: Iz njet Da se potrdilo tudi p. krade, je knji- Danes bo še suho, jutri pa so že možne manjše padavine. Ohladilo se bo. govodstva, ki je grehe povedalo, grešnikov pa ne: Iz njene in formacije, ki smo jo dobili v uredništvo, je razvidno, da je bil pregled opravljen v 187 slovenskih podjetjih in da je bil v 71 že končan. V 28 podjetjih niso oškodovali družbenega premoženja, v 43 pa so ga, in to skupno za 9,3 milijarde tolarjev po 48 a. členu in za 3,2 milijarde tolarjev po 48. členu zakona o lastninskem preoblikovanju. Da bo nezakonito prigrabljeno premoženje treba vrniti, je jasno, še bolj pa je jasno, da je veliko že zamujenega. Za naravnost usodno se je izkazala napaka, ki so jo zakrivili poslanci prejšnjega sklica, ki niso sprejeli moratorija na zamenjavo lastnine. Vse kaže, da je ribarjenje v kalnem večini strank povsem ustrezalo, saj so se raje ukvarjate z manj pomembnimi stvarmi, gluhe pa so bile tudi za opozorila takih poznavalcev ekonomije, kot je prof. Bajt. Ko smo že pri prof. Bajtu, ni mogoče mimo njegove ostre in a večino državljanov razočaranje obetajoče kritike zdaj že Lt/iiU/4H VljUflAIKUl Ut IIUk UUl ZUKUtUšKU USflUVU Zli Ul- vje lastninjenje. Ko bo namreč sproščena prodaja, jih bodo ob velikanski ponudbi za bagatelno ceno pokupili premožni Slovenci in tujci, z zakonito neekonomsko razprodajo pa bomo s tem dobili zakonite "divje" lastnike in z njimi tudi podivjani kapitalizem, za katerega je celo papež Janez Pavel II. dejal, da je slabši od komunizma. MARJAN LEGAN Manj za socialo ali pomagaj si sam Tribuna na temo Zdravje in sociala 94 - Dr. Mateja Kožuh:” Tistim, ki se ne znajdejo, je treba pomagati!” Več brezposelnih, a manj denarja zanje - Padanje rodnosti NOVO MESTO - Tribuno na temo “Zdravje in sociala v proračunu 94 -kaj je to?”, ki jo je organizirala v petek v občinski dvorani na Novem trgu v Novem mestu Združena lista - SDP iz Novega mesta, je vodila nekdanja Novomeščanka dr. Mateja Kožuh - Novak, poslanka Združene liste v državnem zboru. O položaju sociale in zdravstva v proračunu sta poleg nje govorili tudi Sonja Lokar in Andreja Cernak - Meglič. “Te dni tečejo v parlamentu razprave o tem, kako bomo razporedili proračunski denar in med drugim tudi, koliko ga bomo namenili za socialo. Pri tem se pojavljata dve usmeritvi: čista liberalna pravi, daje treba ljudi prepustiti, da se znajdejo, kot vedo in znajo, ter socialnodemokratska, ki pravi, daje potrebno tistim, ki se ne.znajdejo, pomagati, in za to drugo se zavzemamo mi,” je načela temo dr. Mateja Kožuh. Število brezposelnih še vedno narašča, strokovnjaki pa pravijo, da ljudje ne smejo biti brez dela več kot eno leto, sicer postanejo, kot je rekla Kožuhova, cokla družbe. Vendar ne glede na to vlada za nova delovna mesta predvideva manj denarja kot • Dr. Tone Starc, direktor novomeške bolnišnice, pa je v razpravi opozoril tudi na to, da imamo pri 50 letih popolno “amortizirane” Uudi, predvsem zaradi sive ekonomije, ki človeka hitro izčrpa. Ob takšni socialni politiki, ki bo slonela le na spodbujanju iskanja lastnih virov za preživljanje, bo ljudi, ki se bodo morali preživljati na zdrav ali nezdrav način, še več. V vsaki družbi pa je vedno tudi nekaj takšnih, ki se v tem življenjskem boju ne znajdejo, ti pa za preživetje potrebujejo pomoč države. lani. V parlamentu se najbolj lomijo kopja pri tehtanju prednosti: ali več za socialo ali več za obrambo. Dr. Mateja Kožuh - Novak poudarja, da še nobena država ni dobila vojne z orožjem, ampak s pametjo, zato meni, da je škoda namenjati toliko denarja za vojaško tehnologijo. “Žal mi je, da smo se razšli, podpreti bi morali mlade in družino,” je povedala Kožuhova. Andreja Černak - Meglič je dodala, da vlada krči program socialne politike neglede na to, ali bodo to ljudje prenesli ali ne. “Predvsem tisti, ki zagovarjajo ta koncept, imajo polna usta aktivne politike zaposlovanja, vendar, kaj nam pomaga, če vemo, da se nam bo brezposelnost drugo leto povečala od 20 do 40 odst.! Ker število brezposelnih narašča, denarja, namenjenega brezposelnim, ne moremo zmanjševati,” je poudarila Cernjakova. Pri razpravi o družinskih prejem- kih v parlamentu prejšnji mesec seje pokazalo, da hoče vlada prevaliti breme družinske politike na ramena družine, saj je uvedbo univerzalnega otroškega dodatka premaknila v leto 1996, prav tako pa ni podprla postopno naraščanje števila upravičencev do otroškega dodatka. Javnomnenjske raziskave kažejo, da bi ljudje imeli dva ali več otrok, če bi si jih lahko, privoščili. “Otrok zraste v družini, in če vemo, da nam število rojstev zadnjih deset let močneje pada, se nam bo čez nekaj let zgodilo, da ne bomo imeli več dovolj žensk, ki bi rodile otroke,” je dejala Kožuhova. Odgovor na to vprašanje bo morala slovenska družba poiskati že danes, ne jutri. Sonja Lokar je menila, da bodo v proračunu za prihodnje leto največ pridobili: obramba, plačila obresti, gradnja avtocest, medtem ko bodo največ izgubili: pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, subvencije gospodarstvu, sociala, kultura. J. DORNIŽ V LJUBLJANI POHIŠTVENI SEJEM LJUBLJANA - V prostorih Foruma na ljubljanskem sejmišču so v torek odprli 4. slovenski pohištveni sejem z mednarodno udeležbo. Kar 243 razstavljalcev iz Slovenije in osmih drugih evropskih držav bo na 7.500 kvadratnih metrih površine razstavljalo najrazličnejše pohištvo in ' opremo. Sejem bo odprt do nedelje, 14. novembra, vstopnina pa znaša 450 tolarjev za odrasle m 250 tolarjev za vse, ki jim priznavajo popust. Slovenske železnice sporočajo, da potnikom, ki se bodo peljali na sejem z vlakom, priznavajo 40-odstotni po-pust. Namesto štipendije miloščina Štipendije je izgubilo največ kmečkih otrok - Odpadla več kot polovica novih prosilcev - Pritožbe NOVO MESTO - Pred kratkim, starih prosilcev je bila štipendija odo- ko naj bi srednješolci dobili prvo šti- brena le 72 odst., odpadlo pa je več pendijo za letošnje šolsko leto, je kot polovico (65 odst.) novih prosil-mnoge izmed njih obšla velika žalost, cev. starše pa strah, kako naprej. Mnogi, Zakaj je do tega prišlo? Na novomeškem zavodu za zaposlovanje so nam povedali, da sta to povzročila cenzus, ki je bil vezan na zajamčeni osebni dohodek, ki pa se ni spremenil že od marca, ter visok enotno določen faktor 22, s katerim so morali pomnožiti katastrski dohodek, ki je bil vrhu vsega še revaloriziran s faktorjem 1,5. Na to, da takšno izračunavanje ne bo pravično, saj bo ob štipendije preveč otrok, so Novo-meščani opozarjali Ljlibljančane že dosti prej. Veliko pripomb je v Ljubljano prišlo tudi iz Prekmurja, vendar vse skupaj ni nič zaleglo. Mogoče bo do popravka cenzusa in faktorjev prišlo sedaj, ko se na zavodu iz dneva v dan oglašajo ljudje s pritožbami. J. D. • Prizadeti pa niso le štipendisti republiških štipendij, ampak tudi Zoisovi štipendisti. Tudi med njimi so nekateri izgubili štipendijo - čeprav so zadostili merilom uspešnosti - ker so presegli cenzus, ki je zanje nekoliko višji in je vezan na povprečni osebni dohodek. Nezadovoljni pa so tudi otroci obrtnikov, ker njihove vloge zaenkrat mirujejo, saj centri za socialno delo nočejo izdajati priporočil. Kdo bo to opravil namesto njih, pa se še ne ve. ki so še lani prejemali zgledne štipendije, so letos ostali brez njih ali pa je od štipendij ostala le še miloščina. Med tistimi, ki so štipendijo izgubili ali pa se jim je znatno zmanjšala, je največ kmečkih otrok in otrok staršev, ki imajo nekaj zemlje in še kak dohodek. Na novomeškem zavodu za zaposlovanje so letos resda prejeli 10 odst. manj vlog za štipendije kot lani, skupaj 3.700, vendar je kljub temu bilo dodeljenih manj štipendij. Od Spomladi še prva dolenjska turistična borza Janja Macedoni o zamisli Dolenjske zveze NOVO MESTO - Pri Dolenjski turistični zvezi so se odločili, da bodo spomladi v Športni dvorani pripravili prvo dolenjsko turistično borzo, ki bo predstavljala celotno turistično ponudbo Janja Macedoni Dolenjske in Bele krajine, za sodelovanje v njej pa se zanimata tudi Ribnica in Kočevje. Po besedah tajnice Dolenjske turistične zveze Janje Macedoni je glavni namen turistične borze, da bi vsej Sloveniji bolj predstavili včasih že nekolikanj pozabljeni južni konček naše domovine. “Imamo veliko zanimivega in znamenitosti, vendar to vse premalo poudarjamo in hvalimo navzven. Veliko je ponudnikov, od turističnih podjetij do zasebnih gostincev, kmečkega turizma, domačih obrtnikov, športa in rekreacije do programov društev in klubov. Mnogi od teh so celo v domačem kraju nepoznani. Vse to bi z borzo premaknili v boljše čase,” pravi Macedonijeva. Borza naj bi trajala več dni in bo zanimiva tako za ponudnike kot za obiskoval- J. P. • Nikoli se ne poroči zaradi denarja! Ceneje siga sposodiš. (Španskipregovor) • Podivjani kapitalizem je slabši od komunizma. (Papež Janez Pavel II) , j' mboimpm\ Blišč in beda Današnje življenje v štajerski metropoli je prepolno protislovij MARIBOR - Življenje v Mariboru poteka v tej jeseni tako protislovno, kakor so protislovni časi, v katerih živimo: podobe iz mestnega življenja govorijo o blišču in bedi, o veselju in žalosti, o zmagah in porazih, o upanju in obupu... Vse to je Maribor. Kakor vsako leto je tudi letos v blišču in sijaju minilo Borštnikovo srečanje slovenskih dramskih gledališč. Deset dni je bilo mogoče na mestnih ulicah srečevati slavne igralce in igralke, ugledne režiserje, dramatike, književnike in vse druge, ki tudi v teh nelahkih časih dostojno potiskajo naprej voz slovenske gledališke umetnosti. Mariborčani živijo v prepričanju, da jim pri tem pomagajo, in so na to ponosni, zato so tudi letos kljub ne ravno nizkim cenam vstopnic na vseh predstavah do zadnjega kotička napolnili Talijin hram. Medtem ko so se mnogi Mariborčani predajali gledališki umetnosti, pa so Svobodni sindikati delili pomoč svojim brezposelnim članom (v Podravju je že več kot 30 tisoč brezposelnih) in tistim, ki sicer še delajo, vendar jim delodajalci neredno izplačujejo plače. V dveh dneh so razdelili 10 ton krompirja (posamezni član je lahko dobil največ 90 kg), zato so ga morali še dodatno naročiti. V letošnjem letu so Svobodni sindikati razdelili že 26 ton krompirja, za 3 in pol milijone tolarjev socialnih pomoči ter več kot dve toni starih oblek in obutve. Bivše delavke in delavci Elektrokovine, ki so z dnem uvedbe stečajnega postopka za to tovarno postali brezposelni, pa so s protestnim shodom pred vhodom v Elektrokovino opozorili na nemogoče razmere, v katerih so se znašli. Protestniki so na svoj shod povabili mnoge vplivne politike in gospodarstvenike iz Maribora in republike, vendar ni bilo razen novinaijev na zboru nikogar, ki bi jim prisluhnil. V obupu so predlagali občinski skupščini, naj razreši mariborsko županjo Magdaleno Tovornik in predsednika izvršnega sveta Antona Rousa. Medtem ko so bili Svobodni sindikati zaposleni z organizacijo delavskih protestov, pa je poseben častni odbor, v katerem je bilo več uglednih Mariborčanov, pripravljal prireditve ob 75. obletnici bojev za severno mejo. Tako so v minulih dneh odprli več razstav ter organizirali nekaj posvetov na to temo, osrednja proslava pa je bila v obnovljenem Narodnem domu. Na proslavi, ki se jo je udeležilo tudi 13 do 43 še živih Maistrovih borcev, je govoril predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Njegov govor je navdušil Maistrove borce in številne Mariborčane. Sicer pa so bile vse prireditve ob 75. obletnici bojev za severno mejo tudi priložnost, da Mariborčani povedo, da uradna Ljubljana Štajercem pri borbi za severno mejo ni pomagala in je z nerazpoloženem gledala na vojaško politične poteze Maistra in njegovih. Glede na to, kolikorat in na kakšen način so Mariborčani povedali, je mogoče sklepati, da so govorili o starih časih, mislili pa na današnje razmere, ko so Mariborčani ponovno sami s svojimi gospodarskimi in socialnimi problemi. Razlika med tedanjimi in današnjimi časi je le v tem, da je general Maister vedel, kako ubraniti severno mejo, Mariborčani pa danes očitno ne vedo najbolje, kako ozdraviti vse svoje gospodarske bolnike... TOMAŽ KŠELA Dom starejših občanov Črnomelj objavlja prosto delovno mesto ekonoma Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih, izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. končana V. stopnja strokovne usposobljenosti za poklic trgovinski in živilski poslovodja (trgovski poslovodja) ali ekonomsko-komercialni tehnik; 2. 1 leto delovnih izkušenj na delovnem mestu, kjer si je kandidat pridobil izkušnje s področja nabave in izkušnje za vodenje skladiščnega poslovanja ter ureditve skladišč; po možnosti s poznavanjem dela z računalnikom; 3. šoferski izpit B kategorije; 4. opravljen tečaj higienskega minimuma. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, v kolikor bo kandidat uspešen v poskusni dobi (poskusno delo), ki bo trajalo 3 mesece. Kandidati morajo prijave z ustreznimi dokazili poslati na naslov: Dom starejših občanov Črnomelj, Ul. 21. oktobra 19/c, Črnomelj, v roku 8 dni od objave oglasa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni od zaključka roka za oddajo vlog. Knjižnica Mirana Jarca Cesta komandanta Staneta 28 Novo mesto razpisuje prosto delovno mesto knjižničarja(ke) v oddelku za mladino za določen čas do septembra 1994. ** Pogoji: — srednješolska izobrazba, — veselje do dela z otroki, — popoldansko delo. Začetek dela 1.1.1994. Prijave pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE TREBNJE je na svoji 62. seji z dne 27.10.1993 sprejel sklep, da se PODALJŠA RAZPIS za pridobitev sredstev za pospeševanje razvoja obrtništva, podjetništva in kmetijstva v občini Trebnje za leto 1993, ki je bil objavljen v Dolenjskem listu dne 19. 8.1993. Rok za vložitev zahteve traja do porabe sredstev oziroma do 30.11.1993. Opomba: Vsa pojasnila v zvezi s razpisom posreduje Sekretariat za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Trebnje, tel. 068/44-043. Minister naj odstopi? Slovenski politiki se kregajo v dokaj varnem ozračju. Njihovim kolegom na ozemlju nekdanje Juge na primer švigajo ob takem opravilu krogle nad glavo in to je nekako neugodno. Omenjene slovenske razmere delujejo na posamezne politično dejavne Slovence različno. Včasih se najde skupina, ki ji gre na živce notranji minister, češ da je minister podkupljeni policiji in minister h kriminalu nagnjenim trgovcem z orožjem. V takih in podobnih primerih naj bi domnevno grešni minister odstopil, toda kot vsak politik se brani. Največ koristi ima pri tem od svoje trditve, da so za vse krivi kolegi pred njim. Poleg jasno izraženih zahtev po odstopu raznih ministrov se najvišji politiki včasih oklenejo zgolj namigov. Tako se lahko samemu predsedniku države “zareče”, da Janša menda ne bo večno obrambni minister. Nekdanji in sedanji slovenski politični novovalovec, ki ima zdaj pod seboj slovensko vojsko, lahko ob takih priložnostih opozori na predsednikovo nekdanjo komunistično preteklost. In tako dalje. Državljani, kijih propagandna mašinerija zalaga s svežimi “podrobnostmi” o dogajanju na takem slovenskem bojišču, pa čaka. Ne na zahtevane ali napovedane odstope - te igre jih dejansko ne zanimajo - čakajo, da dobijo kruh, preden se bo udrlo slovensko družbeno dno. „ SILVO ROGINA, avtoprevoznik iz Črnomlja: “Da bi zamenjali katerega od ministrov? Zdi se mi, da to ni potrebno, naj ostane tako, kot je sedaj. Saj se slovenske vlade že tako prehitro menjavajo. Tudi ministrom moramo dati nekoliko —-m—, m. časa, preden jim uspe kaj narediti, kar je šc posebej težko tam, kjer je vse že precej jjSsk BHl| zavoženo. Motijo pa me prevelike ob-H V BBK& ljube nekaterih ministrov. Raje naj ob-Bi m H jjubljajo manj, pa tisto zagotovo naredi- JOŽE MATKOVIČ, upokojenec z Gornjih Dobravic pri Metliki: “Ministrom predlagam, naj se javno preveč ne obtožujejo in perejo umazanega perila, da se potem zgraža ves svet, pač pa naj se, preden stopijo pred javnost, med seboj dogovorijo. Skupno bi morali reševati probleme, sebi in vsem državljanom v prid. Odstavljanje ministrov bi morda bilo kratkoročna, nikakor pa ne dolgoročna rešitev. Žato naj kar ostanejo in najdejo skupen jezik, kompromise.” JOŽE MEDJA, upokojenec iz Šmar-jete: “Če je vlada kriva, da gre v Sloveniji vse navzdol, da se prerekamo in kažemo drug na drugega v parlamentu, potem bo že treba nekaj narediti. Sam nisem dovolj pameten, čeprav sem naredil na tisoče hlač in suknjičev. V vladi bolj trgajo kot šivajo, ne vem, ali bodo dovolj pametni. Ne gre jim, kot bi treba. Gospod Peterle bo videl pol sveta, Slovenijo mogoče pozna bolj malo.” BOGDAN LISEC, vodja profitne enote Plastike v Kopitarni Sevnica: “Menim, da je še premalo časa, da bi lahko dajali sodbe o (ne)sposobnosti nekaterih ministrov v Drnovškovi vladi. Gre tudi za vprašanje, kaj bi pridobili, če bi koga zamenjali, kajti ne da se v kratkem času uspešno vključiti v odgovorno delo v vladi. Ministri bi morali bolj sodelovati med seboj, ne pa se ubadati z aferami.” -------------_-----— FRANC SIMONČIČ, penološki de-lavec iz Brinja pri Šentrupertu: “Zamenjal bi notranjega ministra Ivana Bizjaka, ker ni strokovnjak in ni kos razmeram v ministrstvu. Ob štrajku policistov ni poskrbel, da bi boljše plače dobili predvsem nižji policisti. Kmetijskega ministra dr. Jožeta Osterca pa bi zamenjal, ker skrbi predvsem za velike kmete v nižinskih predelih, ne pa tudi za majhne kmete v hribovitih predelih.” IRENA ŠILC, kmetijska svetovalka Ribnica: “S politiko se ne ukvarjam. Navijam za kmete. Ti pa pravijo, da bi bilo treba zamenjati dr. Drnovška in da tega ne bodo volili, če bo imel še naprej tak odnos do kmetov.Za časa njegove vladavine so se namreč pogoji za štipendiranje kmečkih otrok, za otroške in druge dodatke tako zaostrili, da skoraj noben kmečki otrok do njih ni upravičen. Grehi so še afere, slabo gospodarstvo, uvoz krompirja itd.” ALOJZ KOVAČIČ-SINE, upokojenec iz Kočevja: “Zamenjal bi skoraj vse, ker ne delajo prav. Govore le o beli gardi in partizanih, gospodarstvo pa propada. Pozabiti bi morali na preteklost in misliti na sedanjost in bodočnost. Morali bi si podati roke in se objeti. Žal pa ni bilo v Sloveniji nikoli toliko sovraštva, kot ga je danes, ker se hoče bela garda oprati in grehe naprtiti komunistom. Odrli so grinto, ki je bila že suha.” MARIJA AVGUŠTIN iz Veniš pri Krškem: “Če bi bilo v moji moči, bi poskusila kaj spremeniti v ministrstvu za gospodarstvo. Tu ni takih rezultatov, kot smo jih pričakovali. Čebi se kaj moralo spremeniti, bi se moralo gospodarstvo, ki potegne potem za sabo vse ostale dejavnosti. Res pa je, da je težko reči, če bi samo zamenjava ministra kaj pomagala. Vprašanje je, kaj lahko funkcionar, ko pride na položaj, v resnici naredi.” JOŽE DIRNBEK iz Pišec pri Brežicah: “Mislim, da se ne bi nič spremenilo, ampak bi ostalo tako kot je, ne glede na to koga bi postavili na čelo katerega ministrstva. Vsak kandidat na začetku veliko obljublja in napoveduje, pozneje pa se izkaže, da vsi delajo po istem kopitu. Zato je bolje, da se ministri ne menjavajo prepogosto. Naj raje tisti, ki so postavljeni, pošteno opravljajo svoje delo, pa bo!” RAČUNALNIŠKI INŽENIRING — finančno-intormativni sistem — materialno poslovanje — veliko drugih računovodskih programov prodaja, inštalacije siranja računalniški e in servi-;e opreme prodaja programskih paketov svetovnin proizvajalcev (Podrobne Informacije na telefon: (063) 27-217 fax: (063) 28-511 (Zlatko Grtiber) Kakovost bo prodajala pridelke Minister za kmetijstvo dr. Jože Osterc na okrogli mizi o kmetijstvu v Šentrupertu -_____Ostra polemika o poti do kakovosti mleka s prvakom SKZ Trebnje TRIDESET TOLARJEV ZA VSAK IZVOŽENI LITER VINA LJUBLJANA - Ker se poraba v*na zmanjšuje, se Evropa pa tudi Slovenija že “utapljata” v njem. Po oceni Slovenijavina bi naša država lahko izvozila vsaj 6 milijonov litra do naslednjega poletja, vendar naše vino ni dovolj konkurenčno, da bi se lahko kosalo z močno subvencionirano evropsko proizvodnjo. Da bi se konkurenčnost naših pridelovalcev oz. vinarjev povečala, je kmetijsko ministrstvo zagotovilo po 30 tolarjev izvoznega nadomestila za vsak liter izvoženega slovenskega vina, vendar namerava to izvozno spodbudo izplačevati le devet mesecev. Upamo, da bodo priložnost primerno izkoristili tudi naši vinogradniki in vinarji - ali pa je to samo pobožna želja? tarki svojo kmetijo, če bi ji v enem letu uspelo, da bi bilo v mleku le še 100.000 mikroorganizmov. Sekretarka je ostal brez besede, zato pa se je zanjo postavil v bran njen minister dr. Osterc, kot smo že zapisali v uvodu. Minister je poudaril, da bo, podobno kot za zahodnevropske kmete, Z NOVOMEŠKE TRŽNICE V ponedeljek so veljale naslednje cene: jajca 16, jabolka 50, zelje za kisanje 30, radič 140, motovilec 800, črna redkev 100, koren 100, orehi L000, propolis 200, med 350, peteršilj 200, česen 350 in smetana 400 tolarjev. Pri Deladiniju so bile banane 120, cvetača 250, česen 350, koren 160, čebula 80, paprika 220, paradižnik 250, zelje 60, krompir 48, slive 250, mandarine 160, limone 200, jabolka 90, grozdje 180 in hruške 140 tolarjev. V kiosku Sadje in zelenjava je bil paradižnik 160, korenje 100, zelena 180, cvetača 150, peteršilj 150, banane 95, hruške 100, zelje 35, limone 130, fižol tetovec 117 in pomaranče 110 tolarjev. sejmisca BREŽICE - Na sobotnem sejmu je bilo naprodaj 345 do tri mesece starih in 79 starejših prašičev. Prvih so Prodali 117 po 230 do 270 tolarjev, jinigih pa 23 po 170 do 200 tolarjev kilogram žive teže. ŠENTRUPERT - “V Sloveniji je okrog 100 milijonov litrov mleka več, kot ga potrebujemo. Vse je treba narediti za kakovost mleka, sicer se lahko zgodi, da bi po novem letu tretjini kmetov odklonili mleko, saj ne bo v skladu z merili o kakovosti mleka. Ce ne bomo delali na terenu za skupne cilje, bomo delali škodo kmetijstvu,”je na okrogli mizi, ki sojo v Šentrupertu pripravili trebanjski krščanski demokrati, odvrnil kmetijski minister dr. Jože Osterc na eno izmed ostrih, že kar provokativnih vprašanj prvaka podružnice Slovenske kmečke zveze Trebnje, Boža Kravcarja. Državna sekretarka za kmetijstvo veduje pravljic” in je ponudil sekre-Alenka Urbančič je optimistično na- '—*" vedla, da so slovenski kmetje v zelo kratkem času izboljšali mikrobiološko higieno mleka, tako da denimo kranjska mlekarna odda že celo 40 odstotkov mleka v ekstra kakovostnem razredu. Ministrstvo za kmetijstvo bo decembra letos začelo izdajati poljudne informacije, kaj storiti za večjo kakovost mleka. Kravcar je zaprosil sekretarko, “naj ne pripo- Martinovanje v Črnomlju Pester petkov in sobotni program v hotelu Lahinja ČRNOMELJ - Črnomaljski podjetji Flora in Gostinstvo priredita v sodelovanju s črnomaljsko podružnico društva vinogradnikov Bele krajine v petek in v soboto, 12. in 13. novembra, v hotelu Lahinja pokušnjo mladih vin in martinovanje. V petek bo od 16. ure naprej pred hotelom degustacija pri stojnicah vinogradnikov ter razstava belokranjskih jedi in buteljčnih vin. Uro pozneje bo pričetek martinovanja z ansamblom Razdobje, ob 18. uri nastop tamburašev, ob 19. uri krst mošta ter ob 20. uri podelitev priznanj vinogradnikom in žrebanje nagrad. Martinovanje se bo nadaljevalo dolgo v noč, prav tako pa še naslednji dan, ko bo ob 16. uri v hotelu predavanje inž. Antona Pezdirca iz metliške Vinske kleti o kletarjenju v letošnji sezoni. Uro pozneje bo mag. Mojmir Won-dra z Biotehniške fakultete vodil degustacijo nagrajenih moštov. Za zabavo bo poskrbel ansambel Razdobje, manjkalo ne bo ne Martinove gosi ne mladega vina in ne drugih dobrot. Oba dneva bo potekala tudi demonstracija vinogradniške opreme. Črnomaljsko martinovanje so omogočili: generalni sponzor Zavarovalnica Triglav Novo mesto, skupščini občin Črnomelj in Metlika, TKI Pinus Rače, Semenarna Ljubljana, Ljubljanska banka -Dolenjska banka, d.d., Novo mesto. Ljudska banka Celje - podružnica Črnomelj, Dolenjske pekarne Novo mesto-obrat Črnomelj, NIX-Dušan Simonič Semič (servis hladilnih in klima naprav), Geltar, d.o.o., Črnomelj, Elektroin-stalaterstvo in meritve-Dušan Vrščaj Črnomelj, EVI, d.o.o., Črnomelj (elektro servis in trgovina), Elektrolit Črnomelj (trgovina z elektro-materialom), Ikebana Brine Julij-Otok, Renault servis Alojz Vrtin Črnomelj, MKZ Krka Agroservis Novo mesto, Danfoss Compressors Črnomelj, studio TAO Boris Lorko-vič, Novo mesto, VAKO Črnomelj in Dolenjski list, Novo mesto. VRAČANJE ZEMLJE ZASTAJA -Direktor šentruperške kmečke zadruge Maks Kurent je ministru dr. Ostercu in državni sekretarki Urbančičevi (na posnetku) potožil, da jeza Šentrupert pri denacionalizaciji pereča blokada pri vračanju zemlje, in obtožil za to trebanjsko zadrugo. Dr. Osterc je izrazil začudenje nad tem. (Foto: P. P.) tudi za naše vse bolj v ospredju ne količina, temveč kakovost pridelave, predvsem pa, kako te pridelke proda- SADIKE SO TU KOČEVJE, RIBNICA - Kočevska prodajalna Kmetovalec bo ta teden dobila sadike sadnega drevja, ribeza, lešnikov itd. Ribniška prodajalna kmetijske zadruge pa je imela sadike že v začetku minulega tedna in po njih so pridno posegali tako kmetje kot tudi vrtičkarji in drugi, ki se ukvarjajo s sadjarstvom. Kmetijski nasveti Zimska brazda dela čudeže Vse jeseni neobsejano polje mora biti do zime zorano, le izjemoma ?tne njiva ostati čez zimo v celini. Spomladansko oranje imamo za čreden ukrep, le za nekakšen izhod v sili. Tako je že pred desetletji Priporočal prof. Vinko Sadar, ko je bilo z živinsko vprego in vleko še t-zko slediti temu priporočilu. Dandanes je drugače, samo novomeška obema premore nad 3.000 traktorjev, in pravi greh bi bil, če kmetje ne bi izkoristili blagodejnega učinka zimske brazde, imenovane tudi rimska praha. Ce le sneg in pretirana moča oranja ne preprečita, je v novembru pa udi decembru še čas za ta izjemno koristni ukrep. Predzimska in rimska brazda izdatno, za več kot tretjino, poveča prostornino najbolj odovitne plasti zemlje; s tem se poveča sprejemljivost za vodo in zrak, 10 pa sta dva elementa, brez katerih ni rodovitnosti. Povečanje Prostornine ornice je najbolj koristno za težjo, ilovnato zemljo, ki jo rimski mraz še dodatno razdrobi in premrzne, tako da postane rvičasta in sipka. Spomladi zadošča že en sam hod z branami in njiva Je godna za setev. Predzimska obdelava je smotrna le tedaj, če je brazda dovolj globoka. *edaj je tudi priložnost, da plug razbije morebitno plazino, to je zbito Plast zemlip. rwvl ornim Lri nrnrhxr l/neooJn n 1, ».,1. ' J Vlil, atuiJU vji tiujv_ pa lUlltlllUIld lil UHO pravljeno. Med brazdami ne sme ostati plevel, pa tudi prevrnjene ne sniejo biti nazaj v razor. Priprave zimske prahe je tudi priložnost za gnojenje z organskimi gnojili, predvsem hlevskim gnojeni. Če je le še primerno vreme, je pred rimo več časa za natančno in temeljito delo. Več časa pa je tudi za ugotavljanje založenosti s hranili v tleh (ko je njiva prazna, je čas za odvzem vzorca) in za laboratorijske analize. In še o izboru najprimernejšega pluga. Za predzimsko oranje so Primerni običajni dvo- ali večbrazdni obračalni plugi, plugi s pod-brazdnikom ali celo najsodobnejši dvostranski nihajni plugi. Pomembnejši od izbora pluga je izbor najprimernejšega časa za oranje. £ajhujša napaka je, če obdela poljedelec težko zemljo v mokroti, ko Sa!jraZde svet'j°in se “ niih odcejajo vodne kapljice, je zapisal že prof. Inž. M. L. Najlepša je Prijateljeva domačija V kočevski občini več zanemarjenih kmetij KOČEVJE, RIBNICA, STRUGE - V kočevski občini je najbolje urejena zasebna kmetija Jožeta Prijatelja iz Kolenče vasi v Strugah. Za drugo najboljšo je bila ocenjena kmetija Jožeta Selana z Novih sel 2, za tretjo pa kmetija Vilija Žagarja iz Štalcer-jev 5. Tekmovanje za najbolje urejeno kmetijo v občinah Ribnica in Kočevje je organizirala kmetijska svetovalna služba za obe občini, ki ima sedež v Ribnici. Priznanja kočevskim urejenim kmetijam so podelili te dni, ribniškim pa že septembra ob ribniškem semnju suhe robe in lončarstva. Komisija je za to območje prvič organizirala tekmovanje. Izkazalo se je, da so kmetije v kočevski občini zelo zanemarjene. Lepše so urejene že v ribniški občini. Zato je bil tudi odziv na natečaj za najlepšo kmetijo zelo skromen in so šele z osebnimi stiki pridobili iz kočevske občine samo osem tekmovalcev. Zato se organizatorji sprašujejo, če so taka tekmovanja sploh smiselna. Očitno pa so, saj bodo le z njimi in raznimi strokovnimi predavanji spodbudili kmete, da bodo posvetili več pozornosti tudi urejenosti in videzu svojih kme-tij. J. P. Agro d.o.o Prodajalna SEJALEC Cesta kom. Staneta 3, Novo mesto, tel. (068) 24-132 KMETOVALCI, VINOGRADNIKI in SADJARJI-POZOR! Nudimo vam ugodno posezonsko PRODAJO ZAŠČITNIH SREDSTEV ZA VARSTVO RASTLIN. Pri nakupu nad 10.000 SIT 5% popust. ti na zahtevnem evropskem trgu. Po mnenju dr. Osterca so potrebni novi tržni prijemi, da bi našli “tržne niše”. Navkljub temu, da morebiti ne bo suše, kakršne smo imeli nazadnje, smo se v Sloveniji odločili za nacionalni program namakanja. Ob upoštevanju izraelskih strokovnih izkušenj jena dlani, da bomo tudi pri nas namakali le tržno, dohodkovno zanimive kmetijske kulture, predvsem vrtnine in sadovnjake. P. PERC MARTINOVANJE V SEMIČU SEMIČ - Društvo vinogradnikov Bele krajine, podružnica Semič, pripravlja v dneh od 12. do 14. novembra veselo martinovanje v hotelu Smuk v Semiču. Vse tri dni bodo na ogled različne razstave. Osrednja točka bo v petek ob 18. uri ob srečanju vinogradnikov, ko bodo ob kulturnem programu podeljena priznanja za nagrajene mošte, katerih je bilo letos rekordno, 220. V soboto ob 18. uri bo okrogla miza o tezah novega zakona o vinogradništvu in kletar-|tvu pn kateri bo sodelovala inž. ® Trpin s kmetijskega ministrstva, ob 20. uri pa bo po starih običajih opravljen Martinov krst mošta. Oba dneva bo po 20. uri martinovanje s plesom v hotelu Smuk. V nedeljo ob 10 uri bo pokušnja nagrajenih mladih vin, z vodeno degustacijo in pre-davanjem o negi mladih vin, ki jo bo vodil inž. Rastko Temeni, Jurna, ci.o.o., Maribor. EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič V razmislek ob veselem martinovanju Človek dobi dober občutek ob vzdušju, ki vlada v vaseh in mestih ob pričakovanju vinogradniškega praznika. Z demokracijo raste tudi veljava vinskega patro-na sv. Martina in veseli običaji v tednu pred Martinovo nedeljo in po njej vnašajo v naš vsakdan nekaj veselja. Kar je ob letošjih pripravah na martinovanje opaziti, je bolj tržno razmišljanje vinogradnikov. To je dober znak. Vinogradniki postajajo tudi sodobni ponudniki in vedo, da jim veseli Martin lahko proda nekaj vina, za dobra vina pa se hitro razve. Belokranjski primer je zelo zgovoren. Na organiziranih vinskih ocenjevanjih v Semiču in Črnomlju je bilo ponujeno 735 vzorcev vin. To je rekord, ki kaže veliko skrb za kakovost vina v Beli krajini in pomeni to veliko ponudbo vin. Druga vesela ugotovitev je boljša kakovost vin kot lani. Večina vinogradnikov se že trudi, da dela po strokovnih navodilih, in rezultati so vidni. Mogoče je letos prelomnica, ki pomeni občutno manj ponesrečenih vin. Upam, da je tako tudi v ostalih vinogradniških okoliših, ne le v Beli krajini. Veliko vinje v tem času že popolnoma bistrih, kar pomeni, da vinogradniki znajo z njimi rokovati. Tudi v tem članku pa naj opozorim na manj uspešno predelovanje rdečega grozdja. Izjemne kakovosti, kijih vinogradniki dosegajo pri belih vinih, toliko bolj kažejo na zanemarjanje rdečih sort. Razumljivo je, da se vinogradniki bolj trudijo z belimi sortami, ki so bolj iskane in bolj popularne. Letos smo imeli prilož- nost na ocenjevanju v Semiču okušati čudovit sauvignon, ki ima vse, po čemer je ta sorta postala priljubljena. Spominjam se, kako so med leti med 1965 in 1970 Štajerci zastonj ponujali svoj sauvignon po Ljubljani, in čeprav je tako lepo dišal kot danes, se je tega vina takrat na največjem slovenskem trgu prodalo zelo malo prodalo. Celo številke se spomnim: velika štajerska kletje prodala v Ljubljano veliki trgovski hiši v celem letu samo 3.000 litrov sauvignona. Ista trgovska hiša iz Ljubljane pa je takrat hotela skleniti pogodbo z metliško vinsko kletjo za odkup vse metliške črnine, ki je je bilo okrog 300.000 litrov. Takrat so v Ljubljani iskali metliško črnino, dolenjski cviček in primorska rdeča vina. Če hočemo, da bodo naša rdeča vina postala zopet tako iskana, se jim moramo torej posvetiti bolj kot belim. Letos je bilo grozdje žametovke in modre frankinje čudovito zrelo, toda samo redka rdeča vina so bila ob pokušnji taka, kot bi morala biti. Da na splošno nimamo lepe črnine, niso krive sorte, krivo je kletarjenje. Vinski trg pa se je začel ponovno obračati k rdečim vinom. Vse več je podatkov o zdravilnosti rdečih vin, o snoveh, kijih je več v rdečih kot belih vinih -imenujejo se proantocianidoli -in zmanjšujejo kardiovaskularne nevarnosti pri ljudeh, seveda ob zmernem pitju. Preprosteje povedano: proantocianidoli zavirajo nastajanje holesterola v organizmu, odlaganje kalcija v žilah. Lahko bi tudi rekli: upočasnjujejo procese staranja. Žato, drugi vinogradniki, ne dovolimo, da se bodo porabniki naših vin prehitro starali, pridelajmo čim boljša rdeča vina! Pa na zdravje! mag. JULIJ NEMANIČ November na vrtovih in v kleteh Z vrta mora zdaj večina vrtnin - Kakšna naj bo klet in kakšna zasipnica - Zelje izboljšamo z ohrovtom - Za kaj je uporaben tunel - Koristna odprta brazda Ker v oktobru ni bilo večje zmrzali, je ostalo na vrtnih gredicah še kar nekaj za mraz odpornejših vrtnin, katere bomo še v prvih dneh novembra pospravili, druge pa na gredah zaščitili s folijo ali na kakšen drug način. Če imamo na gredi še veliko radiča in endivije, je še čas, da ju zavarujemo pred večjim mrazom tako, da Z gredic bomo pospravili še nekatere za nizke temperature odpornejše vrtnine, predvsem korenovke -(korenček, peteršilj, črni koren, hren) in pa kapusnice (koleraba, črna redkev, repa, ohrovt in zelje). Korenovke zahtevajo za uspešno skladiščenje mrzlo (0 do 6° C) in vlažno klet (od 85 do 90% vlage). Tem zahtevam pa se lahko približamo le, če imamo vkopano, dobro izolirano klet z ne-betoniranimi tlemi in če z odpiranjem in zapiranjem zračnikov uravna-varno zračenje. Če je klet presuha in dovolj hladna, si pomagamo tako, da zabojčke korenčka, rdeče pese, črne redkve pa tudi korenov peteršilja in hrena ovijemo s tanko, naluknjano folijo. Še bolje pa se naštete korenovke obdržijo, če jih v kleti zakopljemo v malo vlažen pesek ali mivko. Korene zakopljemo tako, da se ne dotikajo. Koleraba, korenje in pesa se daljši čas dosti bolje skladiščijo v zasipni-cah kot v kleteh. Če zelja in repe nismo pripravili za kisanje ze v oktobru, ga moramo pobrati in za nekaj dni dati v toplejši prostor s temperaturo nad 15° C, da se bo zelje ogrelo in normalno kisalo, kajti če kisamo mrzlo zelje pri nizkih temperaturah, bo proces kisanja dolgotrajen pa tudi kvaliteta slabša. Pri kisanju lahko dodamo zelju 10 odst. ohrovta, ki vpliva na boljše delovanje mlečnokislinskih bakterij in s tem izboljša kvaliteto kislega zelja. Da ne bo potrebno pozimi večkratno čiščenje in da v kleti ne bo premočnega vonja od zeljne vode, lahko zelje, pripravljeno za kisanje, v čebričku pokrijemo z debelo folijo in v to nalijemo dovolj vode za obtežitev. Seveda mora biti folija cela, dovolj debela in velika, da voda ne odteče v zelje. • Dragi moji, s turizmom ne bo nič, dokler bodo turistični delavci mislili, da dajo vse od sebe, če prodajajo orehe v naravni velikosti. (D. J. Ovsec) na gredo postavimo polkrožni tunel s polietilensko folijo. Manjše količine radiča in endivije pa populimo, zavijemo posamezne rastline v papir in damo v hladen zračen prostor. S tunelom lahko zavarujemo tudi posejano gredo z zimsko solato ali motovilcem. V tunelu lahko shranimo kak mesec tudi cvetačo in zelje, čez zimo pa se dobro shrani posajen peteršiljček in hren. V začetku novembra, dokler še ne zmrzuje, lahko sadimo zimski česen in sejemo zimsko solato sort posavka, HELENA MRZLIKAR zimska rjavka ali nansen. Posajen zimski česen, čebulček, zimsko solato, motovilec in trajna zelišča lahko pred nizkimi temperaturami čez zimo zavarujemo tako, da jih pokrijemo s smrekovimi vejami. Da bo vrt tudi čez zimo lepo urejen, poberemo vse zdrave ostanke rastlin in jih zložimo na kompostni kup. Rastline, ki so že napravile seme, in obolele rastline pa najprej sežgemo in kompostiramo pepel. Izpraznjene grede pognojimo z gnojem, kompostom ali ostalimi organskimi gnojili in prelopatamo ter zemljo pustimo v odprti brazdi. Zelo dober ukrep za izboljšanje godnosti zemlje je tudi pokrivanje zemlje jeseni z organskimi odpadki. Inž. CVETKA LAVRIČ svetovalka za kmečko družino | gospodinjski kotiček Danes Martinova pojedina V vinskih deželah je bila že od nekdaj navada, da seje pečeni goski za martinovo pridružilo še mlado vino. Znana je legenda, da je sv. Martin spremenil vodo v vino in od tega izhaja tudi rek: “Vino pije svet Martin, voda pa naj žene mlin!” Posebno v Beli krajini so že od nekdaj slavno krstili mlado vino. V zidanici je gospodar po krajšem nagovoru s svojimi povabljenimi gosti popil kozarec vina in ob slovesu so pustili na mizi kozarce in polno majoliko vina, s katerim naj bi se za martinovo pogostile tudi verne duše v vicah. V času martinovanja je bila tudi cela vrsta raznih pastirskih obredij, ki so bila vezana na konec pašne sezone in začetek kolin. Stara pastirska šega je pojedina, ki so jo pripravili na pašniku. Na Gorenjskem so skuhali proseno kašo, kije bila najstarejša obredna jed. Kmetje so dajali svojim pastirjem v zahvalo posebne obredne kolače, imenovane martinčki. Pečena gos, kije tudi sestavni del praznične pojedine, simbolizira nižanje Sonca, božična gos pa njegovo počasno dviganje. Če hočemo, da je gos še bolj okusna, jo pred pečenjem napolnimo s kuhanim kostanjem. Pripravimo 1 kg kostanja, f jajce, na drobno sesekljana gosja jetra, sol, poper in muškatni orešek po okusu in 1/2 dl belega vina. Kuhan, olupljen in pretlačen kostanj zmešamo s sesekljanimi jetri in začimbami. Maso osušimo z žlico krušnih drobtin in z njo napolnimo gos. Med pečenjem moramo gos prelivati z odcejenim sokom, da lepo porumeni. Pečeno gos razrežemo in kose prelijemo z zavreto mešanico vode in belega vina. Gosje meso dobi tudi prijeten okus, če prsni del napolnimo s surovimi jabolki in pečemo pri visoki vročini. In še nasvet: najmanj dve uri pred pečenjem gos zdrgnemo s soljo in majaronom, da dobi polnejši okus. Po obilni pojedini se bo naslednji dan prilegla okisana juha iz gosje drobovine in veliko zelenjave. Sl I IZ NKŠIH OBČIN Voda za “zgornje” Fodgoije Vse vasi v KS Dolž in Podgrad so še brez vodovoda - Letos bi radi vodo potegnili do Dolža PODGORJE - Lokacijsko dovoljenje za podgorski vodovod je bilo izdano pred 13 leti, a so še danes vse vasi v krajevnih skupnostih Dolž in Podgrad brez vodovoda in marsikdaj tudi brez vode. Takrat, pred 13 leti, so se Dolž in bližnje vasi ravno odcepljale od KS Stopiče in so “zgornji” Podgorci ustanavljali svojo krajevno skupnost. To so Občinarji spretno izkoristili in ljudem dali na izbiro: ali cesta ali vodovod. Seveda so se odločili za cesto, saj se takrat z gorjanske ceste ni dalo priti na Dolž niti z rešilnim avtom; dosti bolje ni bilo tudi po cesti od Stopič. Seveda je bilo jasno, da je treba cesto urediti in odrezano Podgorje vsaj za si-j lo povezati z dolino. In na račun te * stiske seje občina pred 13 leti izognila gradnji vodovoda. Podgorci upajo, da jim trinajstica ne bo prinesla nesreče. Vodovod naj bi pravzaprav na- pajal vasi v treh podgorski krajevnih skupnostih: Stopiče, Dolž in Podgrad. Sedaj je voda do Malega Orehka, kjer je rezervoar. Od tam pa bo treba cevi speljati v Brezovico, na Zajčji Vrh, Dolž in Vrhe, od tam naprej na Iglenik in Veliki Cerovec. Z Velikega Cerovca, kamor bo seveda vodo treba črpati, saj je to najvišja točka na tej trasi, pa bo moč gravitacijsko napajati celo KS Podgrad. Za letos je v občinskem proračunu za ta vodovod predvidenih 6 milijonov tolaijev in še letos bi radi naredili primarno in sekundarno vodovodno omrežje na Dolžu. Seveda za to delo občinskih 6 milijonov tolarjev ne bi zadostovalo, vendar računajo, da bi toliko zbrali še Dolžani. Vsekakor ljudje želijo, da bi delo pri gradnji podgorskega vodovoda krenilo, saj se bojijo (slabe izkušnje pač), da bodo sicer spet ostali “na suhem”. A. B. 1 A TEŽAVE Z VODO V PODGORJU - Poletne in zimske suše pogosto osušijo pogdorske vodnjake. Vodovoda ni in vodo morajo voziti iz doline, pred 40 leti obzidani in urejeni studenec pod vasjo Vrhe pn Dolžu pa propada. (Foto: A. B.) Pokopališče za tri vasi Na Vel. Cerovcu so obnovili pokopališki zid in mrliško vežico - Dela v KS Podgrad s samoprispevkom VELIKI CEROVEC - Veliki Cerovec ne nosi zastonj svojega pridevnika. Po njem se loči od Malega Cerovca, poleg tega pa je Veliki Cerovec največja vas v KS Podgrad. ;or-Ja-zidu velik Kljub temu pa gre za majhen podgc ski kraj in je zanj tudi otvoritev in bi goslovitev pokopališkega zidu vel dogodek. Zadnjo nedeljo popold je ta dogodek pod lipo ob vaški cerkvi sv. Primoža in Felicijana privabil tako rekoč celo vas. Prišli pa so tudi ljudje iz ostalih dveh vasi, iz katerih rajne pokopavajo na tem pokopališču: z Malega Cerovca in Iglenika. Te tri vasi, v katerih je skupaj kakih 55 gos-jx>dinjstev (od tega samo na Vel. Cerovcu 45), spadajo v KS Podgrad, a v stopiško župnijo. Tako je verski obred vodil in pokopališki zid in mrliško vežico blagoslovil stopiški župnik prodekan Edvard Eberl, slovesnosti pa seje udeležil tudi novi podgrajski župnik Jože Šušteršič. koP - ..... zidati na novo, saj je bil stari pov dotrajan. Dela je tako rekoč v celoti financirala KS Podgrad, opravil jih je tojster Stane Vidic iz Crmošnjic, odfil pa vaški odbor pod vodstvom TU IZ NKŠIH OBČIN Tajiti se menda res ni izplačalo V novomeški občini do predpisanega roka 271 popolnih prijav o nedovoljenih gradnjah - Depozitov za 40 milijonov tolarjev - Veljal naj bi življenjski pristop NOVO MESTO - V novomeški občini je do izteka roka za prijavo nedovoljenih gradenj oddalo ustrezno vlogo 271 lastnikov. Skupni znesek depozitov, ki sojih ob tem vplačali “črnograditelji”, znaša nekaj več kot 40 milijonov tolarjev. Te številke se ne bodo bistveno povečale, sty je nepopolne vloge oddalo manj kot 10 lastnikov nedovoljenih gradenj. Potem ko so lastniki naredili svoje, so zdaj na vrsti ustrezne občinske ustanove. V novomeškem sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora obljubljajo, da bodo v občini skušali takoj legalizirati tiste gradnje, ki so znotraj zazidljivih območij oziroma imajo lastniki stavb pravno podlago za izdajo potrebnih upravnih dovoljenj. Kjer take zakonske podlage za izdajo dokumentacije ni, se DENAR ZA DARILA PRITEKA POČASI NOVO MESfO - Do torka so na račun Zveze prijateljev mladine občine Novo mesto za enotno obdarovanje otrok svoj prispevek poslali: Fenix, d.o.o., 10.000 tolarjev, OŠ Bršljin 10.000, občinski sodnik za prekrške 10.0000, Javno pravobranilstvo 1.800, Dolenjski list 25.000, Kontroling, d.o.o., 3.600, Novoline d.o.o. 14.000, Infoteh-na 10.000, OŠ Brusnice 10.000, Termotehnika 5.500, OŠ Stopiče 10.000, KS Uršna sela 15.000, KS Prečna 12.900, KS Mali Slatnik 20.000 in KS Straža 22.000 tolarjev. Hvala vsem v imenu 5.000 otrok, v pričakovanju, da se bodo kar najhitreje odzvali tudi drugi. Za veseli december je potrebno tako zbrati vsaj dva milijona tolarjev. Ostala sredstva bodo prispevali udeleženci Miklavževega, prednovoletnega in novoletnega sejma na Glavnem trgu in druge dejavnosti. bodo lotili zadeve občinski urbanisti s t. i. sanacijskimi prostorsko-ure-ditvenimi pogoji. Na podlagi teh do-' kumentov o prostorskem urejanju, o katerih bo svoje rekla tudi občinska skupščina, bodo v občini vsako od nedovoljenih gradenj obravnavali posebej. Merila, po katerih se bodo ravnali pri tem, so sicer jasna in stroga, vendar v občinskem sekretariatu v Novem mestu zatijujejo, da bo veljal življenjski pristop. Tovrstno uvidevnost je sicer že prej napovedal tudi sam Miha Jazbinšek, slovenski minister za okolje in prostor, rekoč, da naj bi v državi odstranili samo na črno zgrajene stavbe, ki resnično ogrožajo okolje. Ali so v novomeški občini lastniki prijavili prav vse nedovoljene grad- • Denar, ki so ga lastniki vplačali ob prijavah nedovoljenih gradenj, “hrani” republiški stanovanjski sklad. Četrtino ga bo šlo za izdelavo sanacijskih PUP, s preostalim si bo država plačala izdajanje različne dokumentacije, a tudi morebitno rušenje ne-legaliziranih nedovoljenih gradenj. Depozit lastnikov je na skladu neo-brestovan, vendar ga bo država reva-lozirala. Če bo od posameznega vplačila ob koncu vseh administrativnih postopkov še kaj ostalo, bo ta delež pologa dobil lastnik nazi^j. nje, obstoječa uradna statistika ne more dati točnega odgovora. Lahko, da so nekateri tudi zamolčali, da so v preteklosti gradili na črno. Prav tako je možno, da nekateri zidajo brez Ivana Ucmana. Delati so začeli maja, končali pa prejšnji mesec. Poleg zidu so obnovili še mrliško vežico. Vsa stvar velja več kot 3 milijone tolarjev, od tega so od občine za ta namen dobili le 140 tisočakov, in to že lani, medtem ko letos ni bilo še nič. Računajo pa vsaj še na pol milijona, kajti izvajalcu so dolžni še 700.000 tolaijev in obljubili so, da bodo dolg poravnali do konca leta. “V KS Podgrad od leta 1989 plačujemo samoprispevek, ki se izteče prihodnje leto. Če ne bi bilo tega vira dohodka, ne bi mogli toliko narediti, kot smo, in s tem denarjem smo obnovili tudi pokopališki zid in mrliško vežico na Vel. Cerovcu,” je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Gazvoda. Letos smo) leg tega asfaltirali vaško pot v ! roški vasi do spomenika Majde ! kar je stalo 2 milijona tolaijev, od občine pa smo dobili samo 300.000 tolarjev. Preplastili smo 1 km ceste v Koroški vasi, za kar je krajevna skupnost odrinila 700 tisočakov. Sedaj pa še skoraj 3 milijone za dela na Vel. Cerovcu. To za tako majhno krajevno skupnosti, kot je naša, res ni malo!” A. B. DOGODEK NA VEL. CEROVCU - Otvoritev in blagoslovitev novega pokopališkega zidu in mrliške vežice na Vel. Cerovcu je privabila številne ljudi iz Vel. in Mal. Cerovca ter Iglenika, ki tu pokopavajo svoje rajne. (Foto: A. B.) dokumentacije tudi po izteku roka za prijavo črnih gradenj. Tako taktiziranje se menda ne izplača. Kajti za tako izmikanje si je zakonodajalec “izmislil” vrsto administrativnih težav. Tako naj bi imeli lastniki glede teh gradenj probleme v zemljiški knjigi, pri komunalnem opremljanju takih stavb in podobne težave. L. M. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 13. novembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto; od 7. do 19. ure; Market, Ragovska od 8, do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 18. ure: trgovina Darja, ljubljanska 27 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30; trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19,30: trgovina Vita - mlečni diskont, Šmihel od 7. do 14.30: mini maiket Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Bius-nice od 7.30 do 14. ure: mini maiket Pri kostanju, Prečna od 8. do 16. ure: mini market Pero Stopiče od 8. do 20. ure: Perko, market v Sentpetru od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Samopostrežba • Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mer-catgr-KZ Krka, Vrelec • Žužemberk: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market • Straža: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Krka, Samopostrežba V nedeljo, 14. novembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Mercator-KZ Krka, Prodajalna Glavni trg, in vse Dolenjkine prodajalne od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 12. ure: trgovina Daija, ljubljanska 27 od 8, do 13. ure: maiket Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vita • mlečni' diskont, Šmihel od 8. do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: mini maiket Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: mini maiket Pero, Stopiče od 8. do 12. ure: Perko, market v Sentpetru od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela • V ljubljanski študentski vladi se spopadajo, intrigirajo, obtožujejo -skratka, učijo se za življenje. (Jurič) • Etiko občuti novinar v sebi, ko spozna, kaj je “kurbišče človeške misli". (Dnevnik) • Od sprave smo danes žal dlje, kot smo bili pred tremi leti. (Kučan) Pfet parlamentarcev novomeških Dejavnost Društva novomeških študentov -Dobrodelne prireditve za novomeško bolnišnico S pšenico ima zadruga le izgubo Medtem ko je KZ Krka pšenico kmetom plačala v mesecu dni, njej plačilo dolgujejo še sedaj - Kompenzacije - Ob 700 tisočakov_____ •> -«j. NOVO MESTO - KZ Krka je tudi letos pridelala pšenico na lastnih zemljiščih in organizirala pridelavo te pomembne poljščine v kooperaciji s kmeti. Na svojih zemljiščih je KZ pridelala blizu 990 ton pšenice, od tega 290 ton'Semenske, od kmetov pa soje odkupili 835 ton. Vendar ima KZ Krka s pšenico same težave in celo izgubo: r> ' j ' Država je namreč določila odkup- t ne cene za pšenico, ni pa za to zagotovila denarja. Je pa država zagotovi- . la, da bo ta pšenica plačana v 3(1 dneh. j ododdaje. KZ Krka je kmetom vso la naprej v Ljubljano, kmete obremenili za stroške prevoza. odkupljeno pšenico res plačala po določenih cenah in v določenem roku,'po težav pa je prišlo že na začef-ku-ADržava namreč ni natančno določila, inesta prevzema, se pravi, ali se pšehico po določeni ceni plača fran-co Novo mesto, Celje, Ljubljana. Transportni stroški do Ljubljane oz. Celja, kamor je KZ Krka pšenico naprej prodajala, so pač različni. Tako so za tistri pšenico, ki jo je KZ Krka proda- Kupca “novomeške” pšenice sta Klasje iz Celja ter Žito Mlini iz Ljubljane, ljubljanska Semenarna pa je dobila vso semensko pšenico. Pri prodaji oz. plačilu pa so se stvari zataknile. Medtem ko je KZ Krka, kot rečeno, kmetom vso pšenico plačala v določenem roku, se pravi v mesecu dni, je njej Klasje v tem času plačalo le 70 odst. pšenice, ostali dolg pa so pokrili s kompenzacijami, in to dokončno šele v začetku novembra. Žito Mlini je zadrugi plačalo 70 odst. v gotovini do začetka septembra, po ' tem datumu so 5 odst. dolga pokrili : s kompenzacijami, 15 odst. pa jim dolgujejo še sedaj. Semenarna pa jim ni dala niti tolaija gotovine, ampak je ves dolg “skompenzirala”, in to šele do 21. septembra. Slovenija' sama pokriva manj kot \ 60 odst. svojih potreb. Zato so pred kakimi 10 leti začeli kampanjo za večjo pridelavo pšenice kot strateško r pomembne poljščine. Letos pa kme-tijci na lastni koži najbolj občutijo, kako neurejen je drugi, bistveni del te kampanje - plačilo, Novomeška za-druga je zaradi tega, ker je sama kmetom plačala pšenico v roku, njej je pa še do danes niso plačali, izgubila kakih 700.000 tolarjev. Tako s svojim (izgubljenim) dohodkom zadruga blaži nered države. A B NOVO MESTO - Z izvedbo nekaterih prireditev letos v Novem mestu je tesno povezano Društvo novomeških študentov, organizacija, ki so jo ustanovili spomladi letos. Društvo šteje za zdaj 50 članov in z dejavnostjo sega na več področij. Med dosedanjimi prireditvami, ki jih je (so)organiziralo društvo, sta tudi nedavni dobrodelni koncert v novomeški športni dvorani in “Mladi za jutri”, glasbeno litararni večer na Kapitlju. Obakrat so zbrani denar • dali za gradnjo porodnišnice v . Novem mestu. Skupno obema dogodkoma je dobrodelnost, in če je bilo društvo obakrat zraven, to verjetno dosti pove o njegovem značaju. V prihodnje bo študentsko društvo nadaljevalo z različnimi dobrodelni- . mi prireditvami, ob tem pa bo skrbe; ; lo za študentskp športno, glasbeno in še kakšno dejavnost, kakršno pred-, stavljajo na primer vsakoletni raži- ' skovalni tabori. Akcija, kiboVnasled-njihtednih in'mogoče letih vključila vse navedeno, bo sicer steklč ze de- '■ cemibra letos. V začetku meseca bo Društvo novomeških študentov nam-" reč priredilo ha novomeškem Glavnem trgu miklavževanje, ki ga je doslej "držala pokonci” Zveza prijateljev • mladine. • . • Študentsko društvo se posveča tudi . gospodarstvi. V dokaz tega je pred približno.mesecem dni ustanovilo,, svoj študentski servis, ki mu je^ za- , gonskim kapitalom pomagala štu- dentska vlada. Robert Judež, tajnik DNŠ, pravi, da je servis last študentov in ne političnih strank ali zasebnikov, ter daje v Sloveniji malo takih študentskih servisov. To pomeni, da bo študentski servis namenjal dobiček dejansko za potrebe študentov, ki so na Slovenskem še vedno najcenejša armada najemnih delavcev. Društvo novomeških študentov ni neznano niti na političnem področju, • V parlament univerze v Ljubljani so bili izvoljeni Gregor Macedoni, študent 3. letniku elektrotehniške fakultete in predsednik DNŠ, Blaž Strojan, študent 3. letnika pravne fakultete, Barbara Vodnik, absolventka glasbene akademije in Erika Vraničar iz 2. letnika Pedagoške fakultete. Član študentskega parlamenta mariborske univerze je omenjeni Robert.fudez,' absolvent kranjske fakultete za organizacijske vede in tajnik DNŠ. Kot meni Judež, je tolikšno novomeško predstavništvo v oba parlamenta pomemben uspeh novomeškega študentskega društva in stvarna možnost za novomeški vpliv navzgor. saj je kar 5 novomeških študentov, članov DNŠ, članov obeh slovenskih študentskih parlamentov, ki štejeta 84 poslancev. M. LUZAR Novomeška kronika PARKIRNINA - V novi parkirni hiši v Novem mestu mora voznik za dve uri parkiranja odšteti 30 tolaijev. V istem tednu, ko so odprli to mestno pridobitev, pa so parkirnino na Glavnem trgu povišali od 70 na 100 tolarjev. Morda pa v teh deževnih jesenskih dneh na Glavnem trgu Komunala s parkirnino zaračuna še pranje avtomobila... DINARJI - Kdor se norčuje iz dinarjev in naklada o milijonski inflaciji, je navaden blebetač in opravljivec. Dinarje trdna in solidna denarna enota. Kar poglejte na izpiske slovenske Službe družbenega knjigovodstva, kjer vse še lepo vodijo v dinarjih. Ali pa gre morda le za nostalgijo te ustanove, ki jo je že pokojni Bojan Štih tako duhovito sovražil, po dobrih starih vsejugoslovanskih časih. KANALIZACIJA - Naše uredništvo dobiva tudi časopis Finance. Pošiljajo nam ga na naslov: Dolenjski list, enota Kanalizacija. Kje so vrli ljubljanski financarji dobili to Kanalizacijo, nam ni znano. Vsekakor pa naši finančniki ne bi imeli nič proti, če bi vsak mesec naročnikom lahko poslali “kanalizacijski” račun. Pa ne gre. Se moramo znajti kar po drugačnih kanalih. OMARICA - Pred kratkim je novomeška Komunala sredi mesta namestila omarico za osmrtnice. To je hvalevredno dejanje, kajti odkar so morali tako omarico odstraniti s pročelja hiše pri kandijskem mostu, na Glavnem trgu človek ni mogel zvedeti, kdo je umrl in kdaj bo pogreb. Ljudje pa ne razumejo, zakaj te omarice ne uporabljajo. V drugi, ki je na škarpi nasproti nekdanje Perove gostilne, visijo osmrtnice, ta nova na trmi pa je prazna. Pa seje našel pravniško bolj podučeni meščan in stvar razložil takole. Direktor Komunale je diplomirani pravnik. Po rimskem pravu mora od sprejetja zakona do začetka njegovega uveljavljanja preteči določen čas. In tako mora biti najbrž tudi od namestitve omarice do njene ujrorabe. Ena gospa je rekla, da je prireditev ob počastitvi 95-letnice slovitega novomeškega rojaka Leona Štuklja ena redkih v Novem mestu, za katero je kaj denarja primaknil tudi Revoz. In še to samo zato, ker prireditev poteka pod imenom Pariz - Amsterdam -Berlin - Novo mesto in je na prvem mestu Pariz, na zadnjem pa Novo mesto. ODKUPILI VSO ŽIVINO NOVO MESTO - lxtos spomladi vrsta kmetijskih zadrug po Sloveniji skoraj 2 meseca ni odkupovala živine od kmetov, ker je niso mogle naprej prodati mesnopredelovalnim organizacijam. Te namreč takrat živine niso kupovale na domačem trgu, ampak so se oskrbovale s cenejšim uvoženim mesom. KZ Krka Novo mesto pa je tudi v tistih 2 mesecih odkupila vso ponujeno živino - okoli 3(X) ton. Razlika med uvoženim mesom in domačim je znašala okoli 50 tolaijev pri kilogramu. V času od 25. do 2. novembra so v novomeški porodnišnici rodile: Mojca Jelenc z Malkovca - Marka, Vesna Južna iz Dragomlje vasi - Luka, Majda Hribar iz Krmelja - Gregorja, Jožica Šribar iz Krškega - Anjo, Marija Žefran iz Gotne vasi - Aleša, Darja Pintar iz Meglenika - Manco, Liljana Škof iz Bubnjarcev - Luka, Ivica Celič iz Koroške vasi - Nejca, Tatjana Brulc iz Družinske vasi - Emo, Martina Vodnik z Gor. Podboršta -Suzano, Tatjana Miklavc iz Prečne -Blaža, Irena Mikolič z Jugorja - Jasno, Katarina Medoš iz Drenovca -Eriko, Liljana Žagar z Vrha pri Pahi - Boštjana, Branka Brodarič iz Podzemlja -Jožeta, Martina Krajšek-Ku-rent iz Šentrupertu - Gašperja, M a-’ 'rija Kozinc iz Pleterja pri Krškem -Kristjana, Marija Kukman iz Bele .Cerkve - Nejca, Zdenka Mežan iz' Mirne Peči - Martina, Jožica Blažič z Velikega Slatnika - Katjo, Renata ■ Gorišek iz Dol. Stare vasi - Martina, Branka Po.všič s Sel pri Zburah - dečka. Iz Novega mesta: Ana Zrilič s Ceste herojev 22 - Miha; Janja Nedelko, ’ V brezov |og 11 - Petro, Šlobodanka Malič s Partizanske 29 - Aleksandra, Verida šabanovič iz Dalmatinove ulice 2 - Edisa, Marjana Božič z Be-Jokranjske ceste 23 - Amelo. v Čestitamo! (Črnomaljski drobir) VZTRAJNOST - Eden od delegatov v črnomaljski občinski skupščini je zares vztrajen. Kot sam zatrj uje, je že trikrat vprašal, čigavo politiko vodi občinska vlada, a še ni dobil odgovora. Samemu se namreč ni uspelo dokopati do odgovora, kajti vsi v skupščini so v vladni opoziciji. Morda bo kaj bolje, ko bodo začeli poklicno delati junija izvoljeni novi člani izvršnega sveta. TROBILO - Delegati vedo, da se jim z vso naglico izteka mandat. V glavnem se tega vesele, nekateri pa bi vseeno radi, da jih nasledniki, kakor koli se bodo pač imenovali, ne bi preklinjali. Medtem ko je na zadnjem zasedanju eden od delegatov predlagal, naj končno že poltkajo v sejni sobi visečo črnomaljsko zastavo, drugi pa so pritegnili, da bi bila lahko tudi nekoliko manjša od državne, je Slo tretjemu v nos ozvočenje. Čeprav morajo delegati vztrajno hoditi za mikrofon na govorniškem odru, “občinsko trobilo” ne dela že celo večnost. Zato je semiški delegat, ki želi oditi iz črnomaljske v semiško občino čist kot solza, predlagal sprejem sklepa, da čevljarji do naslednje seje popravijo trobilo, če ustreznega strokovnjaka ni. MOST - Predvsem tisti, ki si urejajo obratovalnice v bivši vojašnici na Majerju, so pred časom predlagali, naj bi med Majerjem in starim delom mesta zgradili most. Ideja ni bila sprejeta. Zato sedaj predlagajo, naj občinski možje najdejo najboljšo, predvsem pa najučinkovitejšo povezavo med deloma mesta na obeh bregovih Lahinje. Kakšna bo, naj odgovorni pretuntajo sami. Lahko je tudi po zraku. (Sprehod po Metliki) Z GODBO NA PIHALA, RECITATORJI in plesalkami iz osnovne šole Metlika so Metličani slavnostno odprli težko pričakovano avtobusno Postajo. Med povabljenci je bil tudi črnomaljski župan gospod Martin Janžekovič. Zlobni Metličan mu je navrgel: “Črnomaljci so danes gotovo zeleni od zavisti!” “O tem sploh ne dvomim,” je odvrnil gospod župan, “toda jaz sem enako vesel kot vaš Branko Matkovič.” Začudenemu Metličanu je nekdo pojasnil, da je gospod Martin Janžekovič Radovec, Radoviča pa še vedno sodi k metliški občini. UDELEŽENCI SLAVNOSTNE OTVORITVE so enoglasno ugotovili, da na novi stavbi avtobusne postaje ni metliškega grba, čeprav je zanj Ke skupščine se že dalj časa prepirajo, kakšen je videti krokar. Kdor koli in kakor koli ga nariše, je enkrat podoben golobu, spet drugič raci ali goski. “Takšnih zmazkov nočemo imeti v grbu!” pravijo poslanci, likovniki pa se znojijo zdaj, ko so dnevne temperature blizu ničle. Pravi heroj bo v Metliki človek, ki bo “na-malal” krokarja, da bodo z njim zadovoljni tudi poslanci. METLIŠKO LIKOVNO-KIPAR-SK1 UMETNIKI so prišli na misel, da bi postavili na gasilski stolp, ki je le streljaj od nove avtobusne postaje, Železnega krokarja s kopjem pod perutjo. Zadevo bi začinili še z vodometom in umetnina naj bi avtobusnim Popotnikom ob pogledu nanjo pove dala, da so prispeli v svobodno, nap-fedno in lepo urejeno mesto. Bržko je za nakano zvedel projektant gasil sitega doma, je fante postavil na trd na tla. Za kaj takega se bo treba pomeniti z njim. (^Trebanjske iveri ) REFERENDUM - S svojim od Idonilnim odnosom do referenduma za uvedbo občinskega samoprispevka za gradnjo doma starejših občanov v Trebnjem se je vodstvo krščanskih demokratov zamerilo celo nekaterim Privržencem v lastnih vrstah, kaj šele najmočnejši stranki v občini - Slovenski ljudski stranki. Taje zelo odločno *n nedvoumno podprla referendum za dom. Vodstvo “kmečke” stranke zdaj, po neuspelem nedeljskem refe-rendumu, že poziva prvake SKD, naj Vendar že pojasnijo, kako bi lahko na ntilj human način poskrbeli za 125 razseljenih Trebanjcih po 22 domovih po vsej Sloveniji in za številne, ki so še na tej poti. Trebanjce bi tudi silno zanimalo, katere "bolj učinkovite 'nvesticijske pristope" bodisi za dom nit bazen pozna vodstvo trebanjskih kfščanskin demokratov. Številni bi Pili silno veseli, če bi jim to razjasnili. Sele zdaj je jasno, pravijo tisti, ki so oili za samoprispevek, za koga je bil Referendum čisto politično dejanje in kdo je ves čas držal figo v žepu. PLAČE - Delavci, ki so v Tomu za-Posleni tudi 20 in več let so nam Potožili, kako slabe plače imajo. V 7 SAMOVEZ- NICA mA 1 > i l DOLENJSKI UST DOLENJSKI FRAN. PREMIER PRED 2. SV. VOJNO PIERRE MOŠTVO RIM. MIT. PODZEMLJE SLOV. GLASBENIK SOSS POVRS. MERA .MADŽ. ZENSKO IME DOLENJSKI UST IT.VELE- MESTO VINSKA TRTA “BT GR. MIT. BOGINJA PREPIRA OBZIR- NOST JUDOVSKI UČENJAK (BEN 2. STOL N. S.) RADIOTE- LEVIZIJA UJAK ESTONSKI ESTRADNI PEVEC KONEC LADJE POLJEDEL- SKO ORODJE KOZOKRI- LEC KEM. SIMBOL ZA ZLATO VIŠINSKA TOČKA ORANJE NAPRAVA DOLOČENO OPRAVILO POŠTNI ROG SLOV. SLIKAR MATEVŽ STARO SLOVAŠKO MESTO zanimivosti iz sveta________________________________ Potopljeni zakladi že dolgo burijo domišljijo. Nekaterim pa sanjarije niso dovolj in se odpravijo bajne zaklade v potopljenih ladijskih razbitinah tudi iskat. Sodobna tehnologija gre na roko iskalcem in kmalu ne bo več potopljenega zaklada, ki ga ne bi mogli najti. Lepega julijskega jutra sredi lanskega poletja je potapljač Christopher James z detektorjem kovin na oceanskem dnu južno od Cape Canaverala odkril prvi zlati obroček. Naslednje tri dni je njegova ekipa, v kateri je bilo še nekaj sodobnih iskalcev zakladov, šla po zlati sledi na dnu in si pridno nabirala zlate rinčice. Tretjega dne je James našel še nekaj več, zlatega metulja, posutega z diamanti. Po natačnem preiskovanju morskega dna so kakih 60 metrov proč odkrili še enega diamantnega metulja, očitno par prvemu. Na obeh skupaj je bilo 441 diamantov v skupni teži 50 karatov. Dragocenost je kasneje draguljar ocenil na 2 milijona dolaijev. Kaj takega se ne posreči vsakomur, so pa sanje o najdenih zakladih vsajene globoko v srca ljudi. Mnogi so šli za zlatim klicem v sebi in so vse življenje posvetili iskanju potopljenih zakladov. Mnogi so za zaklad tvegali in izgubili svoje ali življenje svojih bližnjih. Iskanje potopljenih zakladov je bilo vse do nedavnega nevarno in tvegano početje z mnogimi neuspešnimi konci in le z nekaj uspehi, ki pa so zasenčili neizmerno večjo množino neuspehov in razočaranj. Iskanje zakladov je bilo nekdaj še toliko bolj negotovo in tvegano, ker iskalci niso imeli na voljo primerne opreme, pomagal jim je predvsem nos in legende, danes pa jim je na voljo sodobna tehnologija, ki jim omogoča marsikaj takšnega, o čemer so nekdaj lahko samo sanjarili. Kovinski detektorji, magnetometri, sonarji in podobna elektronska oprema vidijo, če se kaj skriva pod plastmi peska in mulja na morskem dnu, potapljaška oprema pa iskalcem omogoča, da se varno potapljajo globlje in se dlje časa lahko zadržujejo pod vodo. Če so zakladi potopljeni v velikih globinah, kamor se človek ne more potopiti, opravijo potrebno delo krmiljeni roboti. Morje ne more več skriti potopljenih zakladov, postaja vse bolj in bolj odprta knjiga za tiste, ki imajo dovolj časa in živcev, da se lotijo zamudnega in vztrajnega iskanja. In še nekaj: sodobni iskalci zakladov morajo biti že prej, predno najdejo zaklade, dovolj bogati. Vložki v iskanje zakladov so veliki in za uspešno iskanje je potrebno veliko denarja. Danes ni več ladijskih razbitin z zakladi, za katere se je nekdaj vedelo, pa niso mogli do njih. Iskalci so denimo prišli celo do razbitin legendarnega Titanica, ki počiva 2000 metrov globoko. Bajnega bogastva, ki naj bi bilo v sefih te luksuzne prekooceanke, sicer niso dobili, ladijska blagajna je bila prazna, ko so jo dvignili in slovesno odprli, vendar pa so iskalci zakladov pokazali, da se da priti do vsake potopljene ladje in z nje dvigniti, kar hočejo. In četudi ima Titanic od leta 1985, ko so ga našli, zdaj mir, ni rečeno, da bo tako ostalo. Družbena smetana, ki seje peljala na prvi plovbi, ni šla na prestižno pot brez dragocenosti, vabljivost zlata in draguljev pa je za nekatere nepremagljiva. Prav tako ni več razbitin, ki jih dovolj vztrajni iskalci ne bi našli, čeprav je doslej veljalo, da jih ni mogoče. Tudi tu pomaga sodobna tehnologija. S pomočjo računalnikov se da izdelati modele, ki pokažejo, kako so morski tokovi, plimovanje in vremenske spremembe vplivali na položaj potopljenih iadij in kam je razbitine odložilo. Tako z računlaniški modeli določijo ožje območje iskanja in si posel precej olajšajo. Da vse to drži, zgovorno pričajo podatki. Leto 1985 je bilo polno senzacij te vrste. Omenimo samo dve. Odkrili so razbitine holandske ladje De Geldermalsen in z njimi 120 zlatih palic in 160.000 kosov dragocenega kitajskega porcelana. Po 16 letih iskanja je padla tudi uganka, kje leže razbitine ladje Atoche; ob Floridi so našli njene ostanke in z njimi 1.000 palic srebra, sto- tine nerezanih smaragdov in zlatih krožnikov, vse skupaj vredno 300 milijonov dolaijev. Naslednja leta so se vrstila odkritja in velike najdbe, ki so potijevale, da je nastopila nova doba iskanja potopljenih zakladov. “Vse, kar je bilo izgubljenega v oceanih, bodo v naslednjih 25 do 50 letih našli,” napoveduje znanstvenik in raziskovalec Graham Havvkes. MILAN MARKELJ Vsakdo ima svoje dobre čase, svoj vrhunec. Potem uplahne, razvezne se v vsakdanjost. V. KAVČIČ Nobeno zdravilo ni tako močno kot upanje. A. MUNTHE Smrtna žetev vsak dan bolj dozori. F. PREŠEREN zdravnik razlaga mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda iMia v M Mnenja o terapevtski vrednosti masaže so različna. Nekateri jo poveličujejo, drugi pa popolnoma odklanjajo. Obe mnenji sta zgrešeni. Masaža je v pravilni kombinaciji z drugimi metodami fizikalnega zdravljenja medicinsko popolnoma upravičena. Lahko gladenje povzroča sprostitev, globoka masaža pa krčenje mišic. Močno gnetenje pospeši cirkulacijo in deluje tudi na obtok limfe oziroma na boljši dotok k srcu. Pri masaži naraste lokalno kožna temperatura, kar je posledica trenja in povečanja obtoka krvi. Po splošni masaži se izboljša izločanje skozi ledvice, otekline se zmanjšajo, pospeši se odstfanjevnje škodljivih snovi iz mišic. Zboljša se presnova in prehranjevanje mišic pa tudi njihova napetost. Pri tem seveda ne smemo pozabiti, da se moč mišic poveča samo z aktivnimi vajami. Podkožne maščobe z masažo seveda ne moremo zmanjšati, kar često trdijo maseiji v kozmetičnih salonih. Splošna masaža deluje običajno tudi pomirjajoče, kar se je pokazalo tudi pri psihično prizadetih bolnikih. Masaža se načeloma opravlja ročno, obstaja pa tudi cela vrsta aparatov, vendar noben aparat ne more nadomestiti človeške roke. Bolnik mora biti v pravilnem položaju na trdi podlagi, mišice morajo biti sproščene, sklepi pa v srednjem položaju. Masaža nikoli ne sme biti groba oziroma ne sme izzvati bolečin. Terapija s stezniki in oporami za hrbtenico Osebe, ki prenašajo težka bremena, skoraj vedno uporabljajo pasove, ki jih stisnejo okoli pasu. Danes menimo, da je najboljši steznik mišični steznik. To pomeni, da moramo čim- bolj krepiti mišice hrbta in trebušne mišice, ki delujejo kot najboljša opora. Zato imajo vaje za krepitev mišic velik pomen. Kljub temu pa v izjemnih primerih predpisujemo steznike za mirovanje in razbremenitev hrbtenice po nenadno nastali bolečini. Razbremenitev se doseže z visokimi stezniki z naramnicami, vendar bolniki to zelo neradi nosijo. Zato večkrat uporabljamo nizke ali srednje steznike, ki pa so le kratkotrajen pripomoček. Odstranimo jih takoj, ko se bolečine zmanjšajo. Zamenjati jih mora moč mišic. S steznikom zmanjšamo gibljivost prizadetega dela hrbtenice, popravimo držo in zmanjšamo mehanične strese na ledveno hrbtenico. Steznik mora bolniku nuditi določeno udobje in mora biti zanj sprejemljiv. Pri zdravljenju v bolnišnici se največkrat uporabljajo mavčevi stezniki. Pri ambulantnih bolnikih pa uporabljamo steznike iz različnih tkanin, ojačane s kovinskimi ali drugimi trdimi vložki. Često se uporablja usnje ali pa različni sintetični materiali. Steznik bo najverjetneje pomagal tedaj, ko je bolečina v ležečem položaju manjša, večja pa pri hoji oziroma gibanju ali pri stanju. V takih primerih steznik nudi bolniku ugodje, sicer pa pogosto povzroči neuspeh. Pritisk, zasuk, vlečepje To je ena od najstarejših oblik zdravljenja. Manipulativna terapija bolečin v križu in išijasa je vsekakor učinkovita v določenih primerih in pripelje do izboljšanja, zlasti ob sočasni ostali terapiji. Smoter manipulacije je odpraviti mehanične vzroke. V glavnem jo priporočamo pri nenadno nastalih okvarah medvretenčne ploščice, primerne pa so tudi kronične oblike s ponavljajočimi se težavami, vendar pri njih ni tako dobrega rezultata. Ne smemo pa uporabljati manipulacije pri vnetih procesih na kosteh ali sklepih oziroma pri večjih kostnih izrastkih. Prav tako ne smemo poskusiti pri herniji diska z izrazitimi znaki pritiska na živec ali hrbtenjačo. Pri postavah, kjer so ramena ožja od bokov, morate pozornost usmeriti v zgornji del oblačila. Okrog ramen si zavežite ruto ali rame močno podložite. Če so boki širši od ramen, a je postava bolj zaobljena, izberite mehkejše materiale, ki lepo padejo in jih v pasu zlahka nagubate. Vratni izrez naj bo krojen tako, da se bodo rame navidezno razširile. Izogibajte se ozkih spodnjih delov oblačil, ki še poudaijajo razliko med ozkim zgornjim in širšim spodnjim delom. Čc imate postavo v obliki peščene ure, kjer so tako prša kot boki in zadnjica močnejši, se odločite za mehke materiale, ki sledijo linijam telesa. Med vzorci so najbolj primerni kašmirski pa cvetlični motivi, pike. Ženske z okroglo postavo naj nosijo daljše jopice, puloverje in bluze, ki bodo ravno padale po telesu in ne bodo iz debelih materialov. Se vzorci: cvetlični, kašmirski, krogi in pike. Zavese iz rož Gotovo ste že pospravile rože z balkonov in zunanjih okenskih polic. Toda zlasti v majhnih stanovanjih nastane problem, kam z vsemi lončnicami. Lahko si omislite zeleno zaveso. Rože, ki rastejo navzgor, ter vzpenjalke postavite na spodnjo okensko polico, tiste, ki padajo navzdol, pa na zgornjo, ki vam jo precej pod vrhom okna namesti mizar. Dobrodošli so tudi makrameji ali košare, ki visijo s stropa. Če imate rož zares veliko, v kotu med dvema oknoma uredite sobni vrt, ki bo segal od tal do stropa. Tako boste rešile problem, kam z lončnicami, ter hkrati poživile stanovanje in polepšale okno, skozi katero se vam ponuja bolj mračen pogled. Na enak način lahko namesto z okrasnimi rastlinami uredite zeleno zaveso z dišavnicami, ki jih boste uporabljale vso zimo. Pečena gos Potrebujemo: 5 suhihžemelj, 150gmesnate slanine, 2 čebuli, 400 g kostanja, 3 žličke slad-kotja, 3 žlice masla, 1/41 juhe, 2 žlički soli, jajce, približno 3 kg težko gos, žličko belega popra, 50 g svinjske kosti. Žemlje namočimo, slanino in čebulo drobno sesekljamo. Kostanj popečemo v pečici, ga olupimo in razpolovimo. Na maslu prepražimo sladkor in kostanj, zalijemo z juho in 10 minut dušimo. Žemlje ožmemo. Slanino razpustimo in čebulo prepražimo. Odcejen kostanj z žličko soli, jajcem, slanino in sesekljano čebulo primešamo žemljam. Gos na notranji strani natremo s soljo in poprom in jo napolnimo s kostanjevo mešanico in odprtino zašijemo. Položimo jo na pekač s prsno stranjo navzdol, jo premažemo z razpuščeno mastjo in 3 ure pečemo v pečici. Pečenkin sok večkrat razredčimo z malo vode, gos polivamo in jo po uri in pol obrnemo. Poleg se prilega rdeče zelje z jabolki. Razkužilnik in kalilnik hkrati Včasih se zgodi, daje vrtna zemlja tako utrujena in tako preobremenjena s čezmerno namnoženimi škodljivci in boleznimi, daje treba nekaj ukreniti. Največkrat zaležejo že nekateri kemični pripravki, kot so basudin, ditrapex, terabal, prcvicur in drugi, povsem zaneljive rezultate pa daje šele razkuževanje. Zlasti v velikih vrtnarijah so nekdaj s pridom prakticirali razkuževanje tal s paro, v zadnjem času pa so se na tržišču pojavile drugačne naprave za termično obdelovo vrtne zemlje. Eno izmed njih so testirali na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in pri tem ugotovili, da daje največ uspeha, če tla ogreje na 65 stopinj. Napravo je izdelal inovator Miran Mesojedec iz Radeč in se lotil tudi industrijske oz. obrtne izdelave teh koristnih priopomočkov, ki so lahko sterilizatorji in kalil-niki hkrati, saj temperaturo lahko poljubno naravnavamo. Naj nas ne preseneti Vsako jutro, ko se zbudimo, že lahko pričakujemo belo presenečenje. Čeprav še ne vemo, kakšna zima nas bo letos doletela, pa je najbolje, da smo na ta presenečenja vnaprej pripravljeni. Že zadnjič smo dali nekaj nasvetov glede stanja vozila in opreme, ki bi morala biti v avtomobilu ta čas, zdaj k temu dodajmo še nekaj stvari. Prav je namreč, da je vgaraži pri roki lopata za kidanje snega ter nekaj peska, s čimer si bomo lahko omogočili varen in zanes-ljih odhod od doma pa tudi povratek v garažo. V garaži pa imejmo za vsak slučaj pripravljeno tudi kratko lopatko in manjšo vrečo s peskom, kar nam bo omogočilo, da se hitro primemo opremimo, ko bo po radiu prispel poziv: “Vožnja je dovoljena le z zimsko opremo.” Pripravljenost ne bo škodovala niti. čc bo zima letos zares tako mila kot lanska, samo spomnimo se, kako bi nam nekajkrat pripravljenost tudi lani prav prišla. Priloga Dolenjskega lista 13 3QQ*M — ^ l-ja, gozd pa naj se uničuje. FRANC CIMPRIČ Smo invalidi res samo odvečno breme? Odločno protestiramo - Pismo predsedniku R Slovenije Milanu Kučanu, predsedniku državnega zbora Hermanu Rigelniku, predsedniku državnega sveta dr. Ivanu Kristanu, predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku, poslancem in svetnikom Vojaški vojni invalidi in civilni invalidi vojne iz občine Novo mesto se obračamo na vas prizadeti in ogorčeni zaradi neprestanega postopnega poslabševanja naših pravic in še zlasti zaradi krutega posega vanje, ki ga predstavljajo teze za novi zakon o vojnih invalidih. Ustava Republike Slovenije vsebuje določilo, aa so vojaški invalidi deležni posebnega varstva. K temu dodajamo, da država mora imeti vgrajeno v svoji doktrini posebno skrb za žrtve morebitne vojne, ker tudi s tem ustvarja pripravljenost novih rodov, da se bodo zanjo borili v primeru potrebe. Ugotavljamo, da sta ti dve vodili v Sloveniji v zadnjih dveh letih vztrajno zaničevani. Spremembe v zakonodaji, ki smo jih deležni v tem obdobju, pomenijo neprestano oženje in pos-labševanje naših pravic. Močno so zožene naše pravice do ortopedskih pripomočkov, zožene so pravice v zdravstvenem varstvu, težji invalidi so izgubili pravico do motornega vozila, pravica do klimatskega zdravljenja je zmanjšana do takšne mere, daje skoraj ni več. Naj nam bo dovoljeno ob tem opozoriti, da smo vojaški vojni invalidi iz NOB stara populacija (v povprečju smo stari čez 70 let!) in da se starost civilnih invalidov vojne v povprečju giblje okoli 60 let. Tudi zato veliko teže sprejemamo vse spremembe, še zlasti pa poslabševanje pravic. Naše ogorčenje ob tezah za novi zakon o vojnih invalidih povzročajo predvsem naslednja določila: 1. Glavni udar znižanja invalidskih prejemkov je usmetjen na težje invalide. Le-tem se bodo znižali invalidski prejemki v celoti za okroglo 30 odst. Zadenejo jih namreč znižanje invalidnin, znižanje dodatka za tujo pomoč in odprava ortopedskega dodatka. V I. do V. skupini se invalidnine znižajo za 14 do' 18 odst., dodatek za tujo pomoč - do zdaj je bil dodeljevan v treh zneskih: 55.463 SIT, 39.687 SIT ali 25.607 SIT - odslej pa bo dodeljevan le v dveh zneskih: 50.000 SIT ali 25.000 SIT. To predstavlja znižanje prejemkov za 10 do 17 odst. Ortopedski dodatek so prejemali težji invalidi doslej v štirih različnih zneskih: 17.409, 13.287, 8.577 ali 4.140 SIT. Ta dodatek bo v celoti odpravljen brez kakšnega drugega nadomestila. Izračunano na osnovi invalidnine, predstavlja to nadaljnje 23- do 29-odst. znižanje prejemkov za težje invalide. Da nam ne bi kdo očital tendencioznosti, povemo še to: po novih določilih bi se invalidnine VII. do X. skupine povečale za 3 do 30 odst. (v zneskih za 225 do 1.491 SIT). Pravkaršnja predstavitev sprememb zgovorno kaže, kako je breme proračunskega varčevanja naloženo na ramena 8.356 vojaških invalidov, ki živijo v Sloveniji. 2.5.272 prejemnikov družinske invalidnine v Sloveniji bo deležnih naslednjih sprememb: dosedanja družinska invalidnina se giblje v zneskih med 4.000 in 20.000 SIT. Tako imenovana povečana družinska invalidnina (zdaj 20.893 SIT) bo odpravljena. Po padlem borcu bo znašala 17.500 SIT (do sedaj 18.053 SIT), po umrlem invalidu I. do III. skupine bo 7.500 SIT, po umrlem invalidu IV. do VII. skupine pa 2.500 SIT. Družinska invalidnina po drugi osebi bo 10.000 SIT. 3. Za invalide je nesprejemljiv tudi variantni predlog v tezah, da bi se vojaškim invalidom odmeril odstotek invalidnosti po pravilniku pokojnin-sko-invalidskega zavarovanja. Meri- la tega pravilnika so strožja in bi takšna ponovna odmera invalidnosti pomenila dodatno 10- do 20-odstotno znižanje invalidskih prejemkov. Ta predlog je v nasprotju z ustavnim določilom o posebnem varstvu vojaških invalidov. 4. Teze vsebujejo tudi predlog za izplačevanje invalidskih prejemkov za nazaj (zdaj se izplačujejo vnaprej). Ob uveljavitvi takšne spremembe gre očitno za poizkus privarčevati v proračun znesek, ki se porabi za enomesečno izplačilo. Tudi tokrat v breme invalidov. Temu nasprotujemo tudi zato, ker bo v primeru smrti invalida tako prešla njegova zadnja invalidnina v zapuščinsko maso, ki si jo bodo delili dediči. 5. Predlagatelji utemeljujejo pravkar opisane spremembe z navedbo, da gre za posodobljene invalidske zakonodaje po evropskih merilih. Zatrjujejo, da bo denar, ki bo privarčevan z znižanjem invalidskih prejemkov, porabljen za sodobno poklicno rehabilitacijo invalidov. Ob tem ponavljamo, da smo invalidi iz NOB (v skupnem številu predstavljamo tri četrtine vseh invalidov v Sloveniji) stari v povprečju okoli 70 let in za nas torej ne pride v poštev nobena poklicna rehabilitacija. Ista ugotovitev velja tudi za civilne invalide vojne, ki so stari povprečno 60 let. 6. Vojaški invalidi iz NOB predstavljamo populacijo, ki je doživela strelne poškodbe v času najtežje vojne brez mirnega zaledja. Ob ranitvi nismo bili deležni normalne medicinske nege, med zdravljenjem smo preživljali težke psihične pritiske zaradi nevarnosti odkritja partizanskih bolnišnic. Po ranitvi smo bili izpostavljeni vremenskim nevšečnostim in deležni pomanjkljive prehrane. Vse to je povzročilo veliko umrljivost v naših vrstah, saj nas je zdaj živih le še dobrih 20 odst. Te ugotovitve veljajo v veliki meri tudi za civilne invalide vojne. Tudi iz teh vzrokov je nesprejemljivo vrednotenje naših poškodb po merilih pokojninsko-invalidskega zavarovanja. Ob koncu zgroženi ugotavljamo, da skuša država breme varčevanja na zelo krut način prenesti na pleča invalidov. Ob varčevalnih prizadevanjih so bili doslej vsi drugi deležni le zamrznitve prejemkov, nam jih znižujete! Alije pravično nalagati tolikšno breme na ramena majhne skupine državljanov, ki je v osvobodilni vojni vtkala svojo kri in kosti v prve temelje slovenske države? Odločno protestiramo proti uveljavitvi predlaganih sprememb. Prosimo naslovne organe in od njih tudi zahtevamo, naj resno pretehtajo upravičenost predlaganih sprememb. Populacija v osvobodilni vojni prizadetih starčkov in stark umira po naravni poti tako hitro, da bo državo v nekaj letih rešila bremen, ki se ta trenutek morda zde zanjo prevelika! Združenje borcev in udeležencev NOB občine Novo mesto Predsednik: LUDVIK GOLOB Sekcija za vojaške vojne invalide NOB občine Novo mesto v občini Novo mesto Predsednik: MILOŠ JAKOPEC Medobčinsko društvo civilnih invalidov vojne za Dolenjsko in Posavje (za občine Novo mesto, Črnomelj, Metlika, Trebnje, Brežice, Krško in Sev-n‘ca) Predsednik: . GUSTIŠKRABEC Franc Derganc Sredi preteklega meseca so se mnogi ljudje v Semiču poslovili od Franca Derganca, kije umrl v svojem sedemdesetem letu. Pokojni je bil znan daleč naokrog, saj je svoje dopise pogosto pošiljal v Kmečki glas, Ljubljanski dnevnik, TV-15, zlasti pa v Dolenjski list. Franc Derganc ni imel lahkega življenja, saj je bil že od mladosti invalid, imel pa je, kot je sam zapisal, nesrečo, da seje rodil kot “kulakov sin”. S tem pa je povedano skoraj vse. Njegov oče, ki se je iz okolice Rožnega Dola preselil v Semič, je bil pač podjeten človek, ki si je z vztrajnim delom in dokajšnjim posojilom v Semiču zgradil lepo hišo, imel pa je tudi kovačijo, trgovino in gostilno in je že v predvojnih letih gojil neke vrste kmečki turizem. Bilo je torej kar dovolj, da gaje nova oblast proglasila za špekulanta, mu odmerila petnajst mesecev zajrora in mu vse zaplenila. No, pokojni Franc je ubral malo drugačno pot. Bil je mladinski aktivist, pa je zato preživel italijanske ječe in internacijo v Viscu pri Palmanovi, od koder seje po italijanski kapitulaciji srečno prebil na izropani dom. Pa še od tam so ga pregnali. Med drugim je po vojni opravil nekaj knjigovodskih tečajev in se zaposlil v lesnem podjetju. Pri tem pa je se vedno delal “zanje”, saj so ga za nekaj mesecev sprejeli celo v partijo. Ko pa je vedno bolj pričel misliti s svojo glavo in jih pri tem večkrat opomnil na krivico, ki seje zgodila njemu in njegovim, je bilo tudi razumevanja med njim in onimi hitro konec. Franci Derganc je bil sicer zagret za povojno obnovo in razvoj Semiča in njegove okolice, saj je tudi v časopisju zvesto spremljal življenje pod Semiško goro. Zanimale so ga zlasti kmečke, gospodarske in kulturne razmere. Tudi medvojne in povojne težke usode mnogih sorojakov so mu bile pri srcu in jih je ohranil v časopisnih prispevkih ali vsaj v svojem arhivu. Pri tem pa je do zadnjega čakal, da bo njemu samemu in njegovim popravljena krivica, ki jim jo je storila povojna oblast. Da jim vrnejo -njihovo! Ni dočakal tega. In kot v tolažbo sebi je nekje skoraj vdano v usodo zapisal: “Latinski pregovor pravi: Karkoli delaš, delaj pametno in misli na konec. - Do konca pa bomo prišli vsi, nekateri s slabo, drugi z mirno vestjo. Tako je življenje.” j. D. | Marija Groznik | V torek, 10. oktobra, smo se na pokopališču v Velikem Gabru zad- med petimi otroki. Že v mladih letih je bila zelo vesele narave in že takrat je bila posebno nadarjena za kulturno življenje. Po končani osnovni šoli se je zaposlila kot kuharica in službovala v raznih krajih. Prav rada je priskočila na pomoč ob raznih večjih praznikih. Kasneje jo je pot peljala v Višnjo Goro. Zaposlila se je v tovarni Iskra, kjer je delala vse do invalidske upokojitve. Njena tiha želja je bila, da si ustvari lasten kotiček. S skromnimi prispevki si je v Višnji Gori kupila ljubko hišico. Zadnje čase je morala večkrat na zdravljenje v bolnico. V četrtek, 14. oktobra, se je njena življenjska pot iztekla. Želela sije, da bi bila pokopana v Velikem Gabru poleg pokojnih staršev. Njenega pogreba se je udeležilo veliko sorodnikov, znancev in prijateljev, med drugimftudi veliko duhovnikov, ki soji na poseben način izrazili zahvalo za njene darove in pomoč., „ .. Albina Premru V soboto, 6. novembra, smo se na šmihelskem pokopališču poslovili od mr. ph. Albine Premru, direktorice Krkine proizvodnje zdravil v nokoju. Rodila se je 24.2.1927 v Šmihelu pri Novem mestu. Njeno šolanje je prekinila vojna. Maja 1942 sojo skupaj s starši internirali najprej na Rabu in nato v Gonarsu. Ko seje po zlomu Italije vrnila v domovino, se je aktivno vključila v NOB. Leta 1943 je postala učiteljica v prvi partizanski šoli na Mavrlenu v Beli krajini. Na to svoje delo je bila vedno ponosna in se ga je rada spominjala. Po osvoboditvi je leta 1945 maturirala na ljubljanski gimnaziji in šest let kasneje diplomirala na farmacevtski fakulteti v Beogradu. Od leta 1952 do 1960je službovala v lekarnah na Bledu, v Piranu in Portorožu. V Krko, tovarno zdravil, je prišla v letih, ko se je pričenjal njen hitri razvoj. Kot pomočnica šefa farmacevtske proizvodnje je z bogatimi izkušnjami, ki si jih je pridobila pri delu v lekarnah, pomagala pri gradnji proizvodnih obratov v Ločni. Več kot desetletje je nato vodila kontrolno analitsko službo Krke. V sedemdesetih letih, ko je Krka iskala poti za hitrejši prodor zdravil na tuja tržišča, je prevzela vodenje takrat ustanovljenega tozda Isis in nekaj let kasneje vodenje največje Krkine dejavnosti, proizvodnje zdravil. Na tem delovnem mestu je ostala do upokojitve. Binca, kot smo jo krkasi imenovali, je odraščala v najtežjih časih, časih pred in med drugo svetovno vojno, in se šolala v času pomanjkanja in slabih življenjskih razmerah. Tudi v kasnejšem življenju ji trpljenje ni bilo prihranjeno. Edini sin, kateremu je posvečala vse svoje življenje, se je smrtno ponesrečil, star komaj šestnajst let. Kljub vsemu je bila prisrčna, prijazna in vedra. Rada se je pošalila in nasmejala. Znala je prisluhniti drugim in jim s prijazno besedo svetovati. Njen dobronamerni pogled na živ-jjenje seje kazal tudi pri dejavnostih izven študija in delovnega časa. Aktivno je skoraj vse svoje delovno obdobje delovala v farmacevtskem društvu, kulturno-umetniškem društvu Krke in bila med prvimi člani pevskega zbora Krke. Zaradi vrlin, ki so se oblikovale skozi njeno življenje, polno težkih preizkušenj, smo Albino Premru kr-kaši cenili in jo bomo ohranili v naših srcih takšno, kot je bila, prijazno, vedro in neizmerno človeško. Njeni sodelavci | Zdenka Kastelic Globoko nas je pretresla vest, daje težka bolezen prekinila življenjsko pot Zdenki Kastelic, dolgoletni aktivni članici in nekdanji predsednici Društva za pomoč duševno prizadetim Kočevje. Bila je ena izmed prvih pobudnikov in soustanoviteljev Društva za pomoč duševno prizadetim v kočevski občini. Čutila je potrebo po povezovanju in druženju staršev in otrok s posebnimi potrebami. V svoje dolgoletno delovanje v društvu je vlagala veliko napora, volje in prežemala vse člane z veliko mero optimizma. Tenkočutno in nesebično je znala prisluhniti potrebam in težavam vseh staršev v društvu, toliko bolj, ker je imela tudi sama s svojo družino osebno izkušnjo - živeti s prizadetim otrokom in zanj skrbeti. Za ves trud, vso njeno neomajno voljo in optimizem, s katerim je vedno vplivala na nas, se ji iz vsega srca zahvaljujemo. V našem spominu bo ostala kot humana ženska, trdno verujoča v lep jutrišnji dan. Društvo za pomoč duševno prizadetim Kočevje • Če je družba pravična, me končno prav nič ne briga, kako se imenuje. ‘ (Torkar) • Mislim, da je treba to našo divjo svobodo omejiti, da se je treba v samem sebi znajti in vedeti, kaj je prav. (Dane Zajc) • Nihče ne živi od svojih sanj, toda kdor sanjaf tadivi. (Hasbulatov) Občina Novo mesto Sekretariat za varstovo okolja in urejanje prostora razpisuje prosti delovni mesti: 1. vodje odseka za gradbene zadeve in urbanizem s pogoji: - visoka izobrazba arhitekturne, gradbene, geodetske ali krajinarske smeri, - najmanj 5 let delovnih izkušenj, - opravljen strokovni izpit s področja gradbene stroke, zaželen tudi upravni strokovni izpit; 2. samostojnega strokovnega sodelavca za gradbne zadeve s pogoji: - visoka izobrazba arhitekturne, gradbene, geodetske ali krajinarske smeri, najmanj 4 leta delovnih izkušenj, - opravljen strokovni izpit. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poskusno delo bo trajalo 4 mesece. Poleg že navedenih pogojev morajo biti kandidati državljani Republike Slovenije in aktivno obvladati slovenski jezik, izpolnjevati pa morajo tudi druge pogoje, določene v 4. členu Zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list Republike Slovenije št. 15/90 in 5/91). Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter kratko predstavitvijo delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo kadrovski službi upravnih organov Občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2, do 19.11.1993. Nepopolnih prijav ne bomo upoštevali. Obvestila o izbiri bomo posredovali vsem prijavljenim kandidatom najkasneje v 30 dneh po preteku roka za prijavo. Intereuropa, mednarodna špedicija, transport in pomorska agencija, d.d., Koper Filiala Špedicije Ljubljana - Poslovalnica Novo mesto objavlja prosto delovno mesto: REFERENT ŠPEDITER Od kandidatov pričakujemo najmanj V. stopnjo ekonomske, prometne, gimnazijske oz. druge ustrezne smeri, znanje tujega je-> zika ter poznavanje programov za osebni računalnik in najmanj 9 mesecev delovnih izkušenj. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, z možnostjo sklenitve delovnega razmerja tudi za nedoločen čas. Samo pisne ponudbe sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: Intereuropa, Filiala Špedicije Ljubljana, Šmartinska 134 b, 61000 Ljubljana - Splošni oddelek. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. fif MARUTI VČASIH JE ZA NAKUP NOVEGA AVTOMOBILA POTREBNO TAKO MALO Dobava takoj - homologacija - osnovna cena do registracije le okrog 850.000 SIT - zagotovljeni rezervni deli in servis po vsej Sloveniji - avto odpeljete že, če imate 150.000 tolarjev ali LB Kartico - 800 ccm - 26 KW - 5 vrat in dovolj prostora za štiri odrasle potnike -poraba le 4,5 1/100 km pri hitrosti 60 km/h. Pooblaščena prodajna mreža: GLOBUS MOTORS Ljubljana 0609-615-923, 061-1682-061/445, AVTOMERKUR Ljubljana 061- 317-771, 303-066, 316-159, AVTOMOBIL Maribor 062- 38-478, SPEKTRA ORBIT Celje 063-411-298, IPI COMMERCE Novo Mesto 068-24-409, HEUREKA Brežice 0608-65-599, M1CRA T Koper 066-37-229, AVTO TWINS Ptuj 062-796-334, ULA Trebnje 068-44-231, PIGAL Nova Gorica 065-32-732, AIDNA Žirovnica 064-802-689, AVTOHIŠA MAGISTER Radovljica 064-715-190, AVTOCOMMERCE Murska Sobota 069-21-830, AVTOLUCKY Rogaška Slatina 063- 816-776, AVTO R Ljutomer 069-81 -988, KORMORAN Radlje 0602-71-228. tli. TEHNO IMPEX TELEVIZIJSKI SPORED ČETRTEK, 11. XI. SLOVENIJA 1 9.15-0.25 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 10.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.50 TEDENSKI IZBOR 10.50 SLOVENSKI UUDSKI PLESI: KOSTEL 11.20 ANALITIČNA MEHANIKA, 40/52 11.50 EX LIBRIS: SLOVENSKO VINARSTVO •13.00 POROČILA 13.05 PO DOMAČE, ponovitev 15.20 AKCENT, ponovitev 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM: ŽIVŽAV 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 ČETRTEK V CIRKUSU: VELIKI CIRKUSI SVETA, 3. oddaja 21.35 TEDNIK 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT POSLOVNA BORZA 23.05 SOVA 23.05 HIŠA NAPRODAJ, amer. naniz., 5/21 23.30 SEVERNA OBZORJA, amer. naniz., 26/29 SLOVENIJA * 14.45 - 23.10 Teletekst 15.00 Video strani -15.35 Tedenski izbor: Dober večer, gospod VVallenbeg (švedski film); 17.40 Sova (ponovitev): Hal Roach predstavlja (amer. burleska); 17.55 Severna obzorja (amer. naniz., 25/29) - 18.45 Že veste? -19.15 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Elitne bojne enote (amer. dok. serija, 5/8) - 21.00 Umetniški večer: Slovenski spomin: Krleža v Tržiču; 22.05 Aliča (evropski kulturni magazin) KANALA 9.00 Macncil in Lehrcr komentirata (oddaja v angleščini) -10.00 CMT -10.45 A shop -11.00 Luč svetlobe (ponovitev 33. dela) -11.45 A shop -12.00 Pred poroto (44. del) -12.25 Video strani -16.30 A shop -16.45 Smithsonian (ponovitev 3. dela) - 18.00 Luč svetlobe (34. del) -18.45 Rock starine (ponovitev 39. oddaje) -19.15 Risanke -19.25 CMT - 20.00 Risanke - 20.10 Poročila - 20.30 Hiter beg (amer. krim.) - 22.00 Rock starine (40. od- CLOBUS MOTORS INTrRNATIONAL, (1.(1. 1NTERNATIONAI D O O EKSKLUZIVNO ZASTOPANIH IN DISTRIBUGIA MARUTI AVTOMOBILOV daja) - 22.30 Poročila - 22.50 Pred poroto (ponovitev 44. dela) - 23.15 A shop - 23.30 CMT PETER, 12. XI. SLOVENIJA 1 9.15-1.00 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 10.00 TEDENSKI IZBOR 10.00 EBBA IN DIDRIK, Šved. nadalj., 3/9 10.30 ŽIVLJENJE JE SLEPAR, amer. film 12.25 ŽE VESTE? 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR 13.05 POSLOVNA BORZA 13.15 UMETNIŠKI VEČER, ponovitev 16.10 OSMI DAN, ponovitev 17.00 DNEVNIK 1 17.10 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 FORUM 20.30 POSPEŠITEV, amer. film 22.05 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.30 SOVA 23.25 CIKLUS FILMOV B. HLADNIKA: KO PRIDE LEV, slovenski film SLOVENIJA i 15.45 - 0.05 Teletekst 16.00 Video strani -16.30 Tedenski izbor: Četrtek v cirkusu; 17.30 Sova (ponovitev): Hiša naprodaj (amer. naniz., 5/21); 18.00 Severna obzorja (amer. na»)iz., 26/29) - 18.45 Znanje za znanje - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.00 Koncer orkestra Slovenske filharmonije - 22.00 Večerni gost: Libuše Monikova - 22.55 Prostitucija (franc. dok. serija, 3/ KANALA 9.00 Macneil in Lehrer komentirata (oddaja v angleščini) -10.00 CMT -10.45 A shop -11.00 Luč svetlobe (ponovitev 34. dela) -11.45 A shop -12.00 Pred poroto (45. del) -12.25 Video strani -16.00 A shop -16.15 Hiter beg (ponovitev filma) -18.00 Luč svetlobe (35. del) -18.45 Elizije: Iskalci notranje svetlobe (ponovitev) -19.15 Risanke -19.25 CMT - 20.10 Poročila - 20.30 Teden na borzi - 20.40 Alamo I (amer. film) - 22.10 Poročila - 22.30 Pred poroto (ponovitev 45. dela) - 23.00 A shop - 23.15 Alamo II (amer. film) - 00.40 Erotična uspavanka - 01.00 Erotični film SOBOTA, 13. XI. SLOVENIJA 1 7.45-1.10 TELETEKST 8.00 VIDEOSTRANI 8.15 TEDENSKI IZBOR: 8.15 RADOVEDNI TAČEK 8.30 LONČEK, KUHAJ! 8.40 OTROCI ŠIRNEGA SVETA, amer. dok. naniz., 20/26 9.05 KLUB KLOBUK 9.55 TOK TOK 10.45 ZGODBE IZŠKOUKE 11.35 LIPETOVE SANJE, nemški film 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR 13.05 TEDNIK 13.45 VEČERNI GOST 15.20 POSPEŠITEV, ponovitev amer. filma 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PO AFRIKI Z OTROKOM IN KAMERO, nemška dok. serija, 3/4 18.00 RPL 18.45 TV MERNIK 19.00 RISANKA 19.10 ŽREBANJE 3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 UTRIP 20.30 KRIŽKRAŽ 21.30 DOMAČE OBRTI NA SLOVENSKEM: LONČARJI 22.05 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 SOVA: ŽELITE, MILORD?, angl. naniz., 2/6 23.30 SAMA, amer. film SLOVENIJA 1 12.45 - 0.40 Teletekst 13.00 Video strani -13.30 Človek in glasba -14.25 Sova (ponovitev): Severna obzorja (amer. naniz., 27/29) - 15.15 Nesrečniki (franc, film, 2/2) -16.55 Športna sobota: košarka Slovenija.Litva -18.45 Divji svet živali (25/25) - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Trgovec s sencami (novozelandska nadalj., 3/3) - 20.55 Veliki zločini in procesi 20. stol. (dok. serija, 7/13) - 21.25 Poglej in zadeni - 22.30 Sobotna noč KANALA 9.00 Country Musič Television Europe (CMT) - 9.45 A shop -10.00 Kino, kino, kino (ponovitev oddaje o filmu) -10.30 Alamo I (ponovitev filma) -12.00 Teden na borzi (ponovitev) -12.10 A shop -17.00 ITV: Izbjeglička televizija -17.55 BMX (2. del) -18.30 Dan po jutrišnjem (6. del amer. serije) -19.10 Devlinova zveza (ponovitev 9. dela) - 20.00 Modna dežela (oddaja o modi) - 20.35 Devlinova zveza (10. del) - 21.30 Viking Erik (amer. film) - 23.10 Poročila v angleščini - 23.35 CMT NEDELJA, 14. XI. SLOVENIJA 1 8.15-0.10 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 8.45 OTROŠKI PROGRAM 8.45 ŽIV ŽAV, ponovitev 9.35 HOV!, ponovitev angl. naniz., 3/8 10.00 SEZAMOVA ULICA, amer. naniz, 9/13 11.00 AVE V TOURSU 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 DIVJI SVET ŽIVALI, ponovitev (25/25) 13.00 POROČILA 13.35 SUR UN ARBRE PERCHE, franc, film 15.05 ELITNE BOJNE ENOTE, ponovitev amer. dok. serije, 4/8 15.55 EDVARD VIL, angl. nadalj, 7/13 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PO DOMAČE 19.00 RISANKA 19.15 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT. 20.10 ZRCALO TEDNA 20.30 NEDEUSKIH 60 21.30 S PETROM USTINOVOM OKOLI SVETA (angl. dok. serija, 1/6) 22.05 DNEVNIK 3, VREME 22.25 SOVA MOJSTER IN MARGARETA, poljska nadalj, 6/8 SEVERNA OBZORJA, amer. naniz, 28/29 SLOVENIJA 2 0.45 - 23.15 Teletekst 14.00 Video strani -14.30 Tedenski izbor: Poglej in zadeni; 15.35 Škorpijonov obroč (avstral. nadalj, 1/ 4); 16.25 Križkraž -17.25 Športna nedelja -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Slovenski magazin - 20.35 Psiho (amer. film) - 22.20 Športni pregled KANALA 8.00 Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha - 8.15 Ris (risanke in spoti) - 8.25 Male živali - 8.45 BMX (ponovitev 2. dela) - 9.20 Viking Erik (ponovitev filma) -11.00 Ameriških deset (ponovitev) - 11.30 Dance session (ponovitev) -12.00 Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha -12.15 Helena (glasbena oddaja) -13.00 Video strani -18.00 Baltiško morje (dok. film) -18.30 Ponovno srečanje v Theresienstadtu (dok. film) -19.00 Risanke - 19.05 Tropska vročica II (ponovitev 7. dela amer. nadalj.) - 20.00 Maribora mušic shovv - 20.30 Tropska vročica II (10. del) - 21.00 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 21.30 Rumeni lasje in zlata trdnjava (amer. krim.) - 23.10 CMT PONEDELJEK, 1$. XL SLOVENIJA 1 10.45 - 24.00 TELETEKST 11.00 VIDEOSTRANI 11.20 TEDENSKI IZBOR 11.20 VRNITEV ANTILOPE, angl. nadalj, 5/13 11.45 ZNANJE ZA ZNANJE - UČITE SE Z NAMI 12.15 PO AFRIKI Z OTROKOM IN KAMERO; nemška dok. serija, 3/4 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR SLOVENSKI MAGAZIN 13.35 ŠPORTNI PREGLED, ponovitev 16.25 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 SVET NA ZASLONU 20.55 TELEVIZIJSKA KONFERENCA 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 SOVA LJUBEZEN NA PRVI POGLED, TV naniz, 3/10 SEVERNA OBZORJA, amer. naniz, 29/29 SLOVENIJA 2 13.15 - 23.00 Teletekst 13.30 Video strani -13.55 Tedenski izbor: Forum, TV mernik, Utrip, Zrcalo tedna; 14.55 Nedeljskih 60; 15.55 Obzorja duha -16.25 Sova (ponovitev): Ždite, milord?, (angl. naniz, 2/6); 17.15 Mojster in Margareta (poljska nadalj, 6/8); 18.05 Severna obzorja (amer. naniz, 28/29) - 18.50 Podjetniška mreža -19.30 Dnevnik 2 vreme, šport - 20.05 Sedma steza - 20.25 M. Krleža: Michelangelo Buon-arotti (drama HTV) - 21.50 Znanstvena oddaja 22.15 Studio City - 23.00 Brane Rončel izza odra TOREK, 16. XI. SLOVENIJA 1 8.45 - 0.25 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.30 TEDENSKI IZBOR 9.30 PAMET JE BOUŠA KOT ŽAMET 9.40 SEZAMOVA ULICA, 9/13 10.40 PODJETNIŠKA MREŽA 11.10 ZNANSTVENA ODDAJA 11.40 MICHELANGELO BUONAROTTI (drama HTV) 13.00 POROČILA 14.05 TEDENSKI IZBOR 14.05 SOBOTNA NOČ 16.05 SEDMA STEZA 16.25 MOSTOVI 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM LONČEK, KUHAJ! HOV, angl. naniz, 4/8 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 MAGIJA IN MODA 21.30 OSMI DAN 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT POSLOVNA BORZA 22.50 SOVA MEDVEDJA USLUGA, angl. naniz, 6/6 ČETRTO NADSTROPJE, angl. nadalj, 1/3 SLOVENIJA 2 15.45 - 23.40 Teletekst , 16.00 Video strani -16.15 Tedenski izbor: Svet na zaslonu; 16.55 Ljudje in zemlja; 17.25 Sova (ponovitev): Ljubezen na prvi pogled (koprod. naniz, 3/ 10); 17.55 Severna obzorja (amer. naniz, 29/29) - 18.45 Iz življenja za življenje: Znanje za znanje - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Po vojni (angl. nadalj., 8/10) - 21.00 Intervju - 22.00 Videošpon - 22.55 Svet poroča KANALA 9.00 Macneil in Lehrer komentirata (oddaja v angleščini) -10.00 CMT -10.45 A shop -11.00 Luč svetlobe (ponovitev 36. dela) -11.45 A shop -12.00 Pred poroto (47. del) -16.00 A shop -16.15 Popolna tujca (ponovitev filma) -18.00 Luč svetlobe (37. del) -18.45 Jazzbina (ponovitev 40. oddaje) -19.15 Risanke -19.25 CMT - 20.10 Poročila - 20.30 Ciklus zamolčanih slovenskih filmov: Onkraj - 22.00 Jazzbina (41. oddaja) - 22.30 Poročila - 22.55 Pred poroto (ponovitev 47. dela) - 23.20 Maribora mušic shovv - 23.50 A shop - 00.05 CMT SREDA, 17. XI. SLOVENIJA 1 9.45-0.10 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.15 TEDENSKI .IZBOR 10.15 BISKVITKI, risana serija 10.40 VIDEOŠPON 11.35 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE 12.05 VELIKI ZLOČINI IN PROCESI 20. STOL, dok. serija, 7/10 12.30 S PETROM USTINOV1M OKOLI SVETA, angl. dok. serija, 1/6 13.00 POROČILA 13.05 POSLOVNA BORZA, ponovitev 14.25 TEDENSKI IZBOR 14.25 INTERVJU 15.25 PO VOJNI, angl. nadalj, 8/10 16.20 SVET POROČA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 KLUB KLOBUK 18.00 RPL 18.45 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 FILM TEDNA MOJ DEBELI OČKA, švedski film 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 SOVA HAL ROACH PREDSTAVLJA, 28. epizoda amer. naniz. ČETRTO NADSTROPJE, angl. nadalj, 2/3 SLOVENIJA 2 14.45 - 22.30 Teletekst 15.00 Video strani -15.15 Tedenski izbor: Magija in moda; 16.05 Televizijska konferenca -17.20 Sova (ponovitev): Medvedja usluga (angl. naniz, 6/6); 17.50 Četrto nadstropje (angl. nadalj, 1/3) -18.45 Analitična mehanika (41/52) -19.15 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Športna sreda: košarka Slovenija:Estonija; tenis, finale ATP - 22.30 Oči kritike GLASBA JS žtvumM Ljubezen je zelo povezana s poezijo. Ko je človek zaljubljen, vse vidi lepše in verzi kar vrejo iz ust. Poezija izpod peresa Toneta For-nezzija-Tofa pa je nekoliko usmerjena - realna revolucionarna ljubezenska poezija. Dobil sem otročička. Fletnega klinčka. Kodroglavčka. Super sin. Luštkan, srčkan in čm - kot globin. Ampak veste, to mi živcev ne žre. Moji se tako in tako vselej vse zažge... Sobotni gost v oddaji Glasba je življenje se piše Prešeren, vendar ni pesnik. Je pa ustvarjalen. Ivan Prešeren - Žan, doma iz Završnice pri Žirovnici, življenjski sopotnik priljubljene pevke Ivanke Kraševec, odličen trobentar, član Alpskega kvinteta, skladatelj številnih skladb. Izšla je njegova druga kaseta in kompaktna plošča z instrumentalno glasbo, kar je na našem trgu redkost. Avtor skladb je v glavnem Žan sam, Jože Privšek pa je prispeval aranžmaje. Sola nagrajuje tudi ta teden. Dve majici Sola dobi tudi Matjaž Kašič z Mirne na Dolenjskem, ura Sola pa gre tokrat v Šentjanž pri Dravogradu. t V soboto se pa zopet slišimo v oddaji Glasba je življenje. Simona H,O MERCATOR-KZ KRKA z.o.o. Novo mesto Cesta komandanta Staneta 10 objavlja javno licitacijo na prodajo naslednjih osnovnih sredstev 1. v PE Agroservis: FAP 16/16 nabava 1982 PNEVMATSKI TRANSPORTER ZA ŽITA nabava 1982 ROČNI PALETNI VOZIČEK nabava 1982 BAZEN ZA MLEKO 1000 L DVIGALKA GORILEC OSCILOSKOP HN 2056 UNIVERZALNA STRUŽNICA KAMIONET-furgon IMV Trafic T 1000 D izklicna cena ' 700.000 80.000 5.000 70.000 70.000 50.000 70.000 500.000 350.000 Licitacija bo v četrtek, 18. 11.1993, ob 8. uri v PE Agroservis Pot na Gorjance št. 8. 2. V PE Lastna proizvodnja ŽITNI KOMBAJN ZMAJ — 141, s priključki: — adapter za koruzo — naprava za oljno ogrščico ŽITNI KOMBAJN ZMAJ — 141, s priključki: — naprava za oljno ogrščico — kabina za kombajn — transporter hedra — adapter za koruzo DROBILEC KORUZNIH OSTANKOV — SEČKA 700.000 450.000 190.000 Licitacija bo v četrtek, 18. 11. 1993, ob 12. uri v Zalogu na sedežu delovišča. TRAKTOR DEUTZ 13006 130 KM TRAKTOR TORPEDO 7506 AS 70 KM TRAKTOR TORPEDO 7506 AS 70 KM TRAKTOR TORPEDO 7506 AS 70 KM TRAKTOR IMT539 35 KM KABINA ZA IMT TRAKTORIMT 533 35 KM TRAKTORSKA KABINA ŽITNI KOMBAJN ZMAJ-141 — kabina za kombajn — transportna hedra — adapter za koruzo — naprava za oljno ogrščico SILOKOMBAJN ORKAN — heder MLIN MD 51 SAMONAKLADALNA PRIKOLICA PRP 3 HIDRAVLJIČNI NAKLADAČ H-4 HIDRAVLJIČNI NAKLADAČ H-4 KRMILNI VOZ MENGELE OBRAČALNIK FAVORIT OBRAČALNIK VO 4 ROTACIJSKA KOSA SIP 165 ROTACIJSKA KOSA SIP 165 PUHALNIK Z ELEKTRIČNIM MOTORJEM MOLZNI STROJ VVESFANA Z MOLZNIM VRČEM TROSILEC NOŠENI CREINA KROŽNA BRANA DELTA PRIKOLICA DVOOSNA PRIKOLICA DVOOSNA PRIKOLICA DVOOSNA PRIKOLICA DVOOSNA PLUG L 35-4 PLUG L 35-3 PLUG L 35-3 PLUG 350.000 500.000 500.000 500.000 270.000 10.000 250.000 10.000 780.000 380.000 40.000 150.000 200.000 70.000 200.000 30.000 170.000 150.000 30.000 10.000 30.000 50.000 300.000 100.000 100.000 100.000 100.000 80.000 70.000 70.000 60.000 Licitacija bo v petek, 19.11.1993,ob 9. uri v Mihovici 29 (Draškovec). 39 kom KRAVE MOLZNICE, v skupni izklicni ceni 4.993.000 SIT Licitacija bo v soboto, 20.11.1993,ob 9. uri na delovišču Klevevž pri Škocjanu. Licitacijski interesenti se seznanijo z izklicnimi cenami posamezne krave na kraju licitacije, 30 minut pred pričetkom licitacije. Na licitaciji lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki pred pričetkom licitacije vplačajo varščino v višini 10% izklicne cene za posamezno osnovno sredstvo na žiro račun št. 52100-601-19901 pri SDK Novo mesto ali pri blagajni na kraju licitacije. Ogled sredstev, ki se prodajajo, je 30 minut pred pričetkom licitacije. Kupoprodaja se izvaja po načelu videno - kupljeno. Kupec nosi vse stroške v zvezi z nakupom. Rok plačila kupnine je 8 dni po nakupu. Dodatne informacije dobite na telefonu št. 068/321 -756. ZELISCARSTVO ‘JELKA” Ljubljana, Poklukarjeva 57/a, tel. (061)264-900 Vam nudi: 1. JELKINO ETERIČNO OLJE za vdihavanje pri boleznih dihal, pri vseh kroničnih gnojnih boleznih dihalnih poti, bronhialnem katarju, bronhitisu in vnetih pljučnih boleznih, za kopeli in savne. Steki. 50 dkg 500 SIT. 2. MAZILO - OLJE proti revmi, sklepni revmi, išiasu, boleznim ožilja, glivičnim ekcemom in drugim kožnim boleznim. Steki 100 dkg 350 SIT. 3. ŠENTJANŽEVO OLIVNO OLJE proti opeklinam, ranam, zlasti gnojnim zastarelim, ranam na želodcu in dvanajsterniku, hemoroidom (zlati žili). Steki. 100 dkg 300 SIT. 4. ROŠKI ŠENTJANŽEV ČAJ proti nervozi, depresiji, glavobolu, težavam z jetri, ledvicami in črevesjem. 5. GLOGOV ČAJ, eno najučinkovitejših zdravil, kar jih pozna sodobni svet za zdravljenje srca, zlasti po infarktu. Poleg tega pomaga: pri boleznih oslabelosti, slabem počutju, upočasnjenju staranja, podaljšuje moško moč, pomaga pri božjasti in izpadanju las. 10 dkg 300 SIT. Uspešno uporabljajo že v Avstriji, Nemčiji, ZDA, Avstraliji in drugod po svetu. Pomagalo bo tudi vam. Pošiljamo po povzetju z doplačilom poštnine. Navodila priložena. Naprodaj v lekarni Novo mesto! (J} Pika na i Salon pohištva OBČICE pri DOLENJSKIH TOPLICAH TEL. 65-128 PONOVNO PRESENEČA kompletna otroška soba jogi 190 x 90 kompletna predsoba kotna sedežna garnitura 33.144.00 8.316,00 27.318.00 z dvojnim ležiščem 54.432,00 Programi za dnevne sobe, spalnice, otroške sobe, predsobe pisarne, kuhinje. . OBIŠČITE NAS NA SEJMU INFOS' 93 OD 23. Cj|§b Kadrovika •vkknco In ombnf dohodu prtneml tudi n podetfa z več kot 1000 zaposlenimi J ECMCO d.o.o. Obiralca 6. 61000 Ljubljana. y«l.: (061) 664-730 ; TeVfca: (061) 563-073 EDICO d.o.o. šmaije prt Jelšah 180, Tel.: (063) 821-315 lnf.26-del.6at med 9.-15. uro v primeru da s paketom v roku 6 mesecev niste zadovol|ni. Vam vrnemo celoten znesek odlične relerence n a | b o I j s e razmerje med kvaliteto in ceno 5 let garancije za pravilnost delovanja plačilo na 3,6 ali 12 obrokov zavarovalnica tilia d.d. novo mesto Vas zanima delo v dinamičnem, pestrem in ustvarjalnem okolju? Zavarovalnica Tilia, d.d., Novo mesto vabi k sodelovanju kandidate za zasedbo naslednjih prostih delovnih mest. — 3 zavarovalne zastopnike za področje Novega mesta — 2 zavarovalna zastopnika za področje Kočevja 1 zavarovalnega zastopnika za področje Bele krajine — 2 zavarovalna zastopnika za področje Trebnjega Pogoji: VI. ali V. stopnja šolske izobrazbe katerekoli smeri, najmanj 3 leta delovnih izkušenj, vozniški izpit B kategorije. Zasedba navedenih delovnih mest je predvidenaza nedoločen čas, po uspešno opravljeni 3-mesečni poskusni dobi in opravljenem preizkusu znanja. Pisne ponudbe za vsa zgoraj navedena mesta z dokazili o dosežem stopnji strokovne izobrazbe, kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj, izbira kadrovska služba Zavarovalnice Tilia, d.d.,Novo mesto, Cesta herojev 1. Rok za prijavo je 8 dni po objavi. vsak dan ob 19. in ob 21. uri NOVICE, vsak torek ob 20. uri I CELOVEČERNI F/LM in NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled I OD SOBOTE DO SOBOTE I in mladinska oddaja MKC TV I vsak ponedeljek po NOVICAH I ŠPORTNI PREGLED I NOVI ČLAN IZVRŠNEGA SVETA ČRNOMELJ - Za člana izvršnega sveta za področje gospodarske infrastrukture je črnomaljska skupščina junija izvolila Ivana Sepaherja. Toda še preden je izvršni svet v novi sestavi sploh začel profesionalno delati, so delegati Sepaheija že razrešili funkcije v izvršnem svetu. Zaradi pogodbenih obveznosti v novomeškem Pionirju, kjer je zaposlen, se Sepaher namreč še vsaj pol leta ne bi mogel zaposliti v občinski upravi. Hkrati so delegati s tajnimi volitvami za novega člana IS za področje gospodarske infrastrukture izvolili Dušana Ko-čevaija, direktorja podjetja Tekstil v Adiešičih. NOVICE IZ POLJAN Poljane spadajo v KS Dolenjske Toplice. V vasi imajo vaški odbor, ki ga zelo prizadevno vodi Jože Gril. Tako so asfaltirali odcep od glavne ceste do središča vasi in obenem naredili škarpo. Nekaj denarja so dobili od krajevne skupnosti, večji del pa so zbrali vaščani sami. Spomladi nameravajo z deli nadaljevati. Nekaj pa se je zapletlo okrog vodovodne napeljave, kije dotrajana in bi jo bilo treba obnoviti. To pa bi bila dolžna storiti Komunala. V načrtu imajo asfaltirati cesto na Mali Rigelj pa tudi samo vas bi radi polepšali in uredili. Tako je v pbnovi cerkvica sv. Andreja. Omeniti je treba, da se je brezposelnost dotaknila tudi te doline. Upanje, da bo bolje, jim daje njihova volja in pogum. Šmarjeta A A =m fln K a >N O 00 0C Novo mesto Otočec Ob sobotah in nedeljah od 8. ure do 22. ure (Zapora lokalne ceste Grad Otočec — Ratež, vsako soboto in nedeljo od 8.00 — 22.00 ure) V Ljubljani, KOMPAS HERTZ, Celpvška 206, tel. 061 /15 91 311 - V Kranju, MARK MOBIL d.o.o., Suceva 17, tel. 064/242 300 - V Celju, AVT0TEHNIKA CELJE, Miklošičeva 5, tel. 063/25 405 - V Novem mestu, IPI C0MERCE d.o.o., tel. 068/24 409 %V Mariboru, CIC d.o.o., Jožice Flander 2, tel. 062/412 759 - V Šempetru pri Novi Gorici, AVTO PIV0N, Vrtojbenska c. 73, tel. 065/32 732 - V Kopru, AVTO PIV0N, Ljubljanska 5a, tel. 066/38 759 MAJHNA PREDNOVOLETNA POZORNOST A VSEH PRODAJALCEV ŽA c.v.v.v.v «ixvXv: vi kilamf ....I 111 mmmm X’ %y '• '• !v,< ■MBiaBMpggj i ob 16.00 ! :;:.v::x:::xxx: vxxx:xvx-::x-x’x:x^^ MMHHMHUl XvX’XyX-XvXvX*XN llliiil k# ? ' X . : .. • mmu...irt •X,Xi,X*X,X,X-XXXv.*vX\vXvX\vXvXv,.\vX,XXvXvX' iiiiiii«iiis HHHHBHI masrnsmasm M\v^gX/.,Xy .v.-. «■■1! ttfciliiMiSffiliiiiilisilliS . X'Xv mmm .•.•.•.•.'.•.'.•.•.•.■.•/O1 'lil ^ u ^ __ •Xvx,"X;ivj*j;X%*j*x*!,x*XvXv! Artistično gimnastična akcija Leon Štukelj iiiiii i ::ii: i liiiiii i tiaiiii:; ii.i st: m lil i: i i§ ■ 11:1 ii i1 ii a: lili: a; m »i i t r-v a n i -7 I Z olimpionik zm x’x’X*'*X*X,>I^ Wm>m £wvw.*Xv.v.! . mm ZSfSŽZ mmmmmm REVOZ d.d. SE POKLANJA VELIKEMU SOMEŠČANU RENAULT Pariz 1924 - Amsterdam 1928 - Beriin 1936 - Novo mesto 1993 N O V O M ES T O Uii.. . umili ..••••...a................... mrnrn mmkm mm y. ■pa^-.; .-rr, • .VjV. v/.; -P • ■ • •. • MM liiiiii* • • • * ■■HI mm mn I*.,.WNXvrvVj • i . »i i: ; i; 11. v 11 i . j. vm. mmmm liiiiiil* IM£ mm '.SSSNLV.VAV/NV.NV.V.^ViViViV Mnspi mm mm iiHii 111 Šiit m mmmm® HMt wms&: ? mm • •»(■ • ■ i ' •;#?!' 58 m mm W-M mm mm mMmm '/ •oHBK .•. .vB.V.v.v. ■>XKv> i'.v.«wX Obvestilo o zapori prometa Izvršni svet Skupščine občine Novo mesto skupaj z Olimpijskim komitejem Slovenije, Športno zvezo Slovenije in Gimnastično zvezo Slovenije pripravlja slovesnost ob 95-letnici rojstva novomeškega ofimpionika Leona Štuklja. Ker se bo del slovesnosti dogajal tudi na križišču Ljubljanske ceste, Ceste komandanta Staneta in Ceste herojev, bodo naslednje popolne zapore prometa: v četrtek, 11. novembra, od 16.30 do 18.00 in v petek, 12. novembra, od 15.30 do 18.00 — Ljubljanska cesta od novega mostu do križišča, — Cesta herojev od odcepa Ulice talcev do križišča, — Cesta komandanta Staneta od vhoda v parkirno hišo do križišča, — Cankarjeva ulica v celoti, — izvoz od Gimnazije v celoti V petek, 12. novembra, od 14.00 do 18.00 — Kettejev drevored v celoti — izvoz pri osnovni šoli Center v celoti. Obvoz bo urejen: v' /.'< ■ — iz smeri Bršljin čez novi most, — iz smeri Ločna čez most v Ločni, — za lokalni promet po Ulici talbev. Občane prosimo za razumevanje in jih vabimo, da s svojo prisotnostjo na slovesnosti počastijo novomeškega olimpionika Leona Štuklja. REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA ČRNOMELJ Medobčinska geodetska uprava Črnomelj razpisuje prosta delovna mesta GEODETA POGOJI: — VI. ali VII. stopnja geodetske smeri — nad tri leta delovnih izkušenj (željene so izkušnje, pridobljene v državni upravi) — izpit B kategorije Poleg navedenih pogojev morajo kandidati(ke), ki se bodo prijavili(e) na razpisani delovni mesti, izpolnjevati še jjosebne pogorje iz Zakona o delavcih v državnih organih (Ur. Prosta delovna mesta razpisujemo za določen oziroma nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili pošljite v osmih dneh po objavi razpisa. Kandidate(ke), ki bodo izpolnjevali(e) pogoje, bomo povabili na razgovor, vse pa obvestili o izbiri (v roku 15 dni). MAYGUT in MIKONA Podjetje za gradbeništvo in investicije, d.o.o. Ljubljana, Slomškova 6 iščeta in vabita k sodelovanju delavce za delo v ZR Nemčiji,in to: TESARJE in ZIDARJE (več delavcev) Pogoji: III. ali IV. stopnja strokovne izobrazbe gradbene smeri, najmanj dve leti delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo. Kandidati naj se osebno zglasijo v naših prostorih ali oglasijo na tel. 061/1312-012. POSKUSNO OBRATOVANJE PARKIRNE HIŠE NOVI TRG, Novo mesto DELOVNI ČAS: vsak dan od 6.30 — 22.30 ure nedelja od 6.30 — 20.00 ure ZAČASNI CENIK: do 1 ure 30 sit od 1 ure — 8 ur 100 sit od 8 ur—16 ur 200 sit od 16 ur — 24 ur 500 sit OBVESTILO: — Preden zapustite parkirno hišo, poravnajte parkirnino na blagajni v etaži »A«. — Parkirno hišo morate zapustiti v 10 min. po plačilu. — Za škodo, povzročeno pri uporabi parkirišča, ne odgovarjamo. — Izgubo kartice obračunamo s 3000 sit. — V primeru izvoza avtomobila po delovnem času, pokličite PROTEKT službo (tel. 068/322-152, 28-458). HVALA za obisk in SREČNO POT ŠTAJERSKA PIVOVARNA v sodelovanju s podjetme INTERSHOP, d.o.o., Črnomelj organizira degustacijo piva in brezalkoholnih pijač v Hotelu Lahinja v Črnomlju. Degustacija bo v ponedeljek, 15.11.1993, od 15. ure dalje. Sodelujejo: Perutnina Ruj, Dolenjske pekarne, Enota Črnomelj. Vabljeni! H nissan VIDRIH Otočec, tel. 068/85-180 PONUDBA: • nova vozila • staro za novo • servisiranje • originalni rezervni deli in dodatna oprema • avtokleparske storitve ZAHVALA V 62. letu starosti nas je zapustil LADO MARTINČIČ s Hrvaškega Broda 5 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, članom kolektivov Re-sistor Šentjernej, LB Novo mesto, Strešnik Dobruška vas ter vsem, ki ste darovali cvetje, vence in sveče in pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi g. župniku za opravljen obred. Vsi njegovi ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 69. letu starosti zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta AMALIJA KODRIČ roj. Lipar s Senuš 45 pri Leskovcu Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečene besede sožalja, darovano cvetje in vence ter vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, z nami delili žalost in čustvovali v trenutkih slovesa. Posebna zahvala teti Ivani za nego in skrb v času bolezni. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: sin Jože, vnuk Jože, sestre Ivani, Dragi, Milka ter ostalo sorodstvo —_l ----------------— _------------------* ------ ZALOŽNIŠTVO LITERATURE IZOBRAŽEVALNO ZALOŽNIŠTVO ZALOŽNIŠTVO TISKOVIN Dejanja ljudi, ki spreminjajo tok civilizacije, izvirajo iz ustvarjalnosti, želje po spremembah, trme in vztrajnosti. Zmeraj so v nasprotju s tistimi, ki se opirajo na občeveljavno resnico. Ustvarjalnost, torej tudi poslovna, je prav takšna, kot jo je tenkočutno opisal slovenski psiholog A. Trstenjak: “Vsaka ustvarjalnost je torej že v jedru izzivalna, nekonformistična, uporna in nekako prevratna v odnosu do sveta in družbe.” Ali z eno besedo: drzna. V vsej zgodovini so bili znanilci novih idej deležni dvomov in nezaupanja, vendar so vztrajali in orali prve brazde. Samo tako so nastajale njive, ki so bile ob žetvi polne sadov trdega dela in umnega gospodarjenja. Leta, ki so pred nami, bodo obdobje prodora novih idej, novih poslovnih prijemov, odstranjevanja zavor napredka. Spoprijeti se s spremembami pomeni v sodobnem poslovnem jeziku predvsem spremeniti samega sebe, svoj pogled na prihodnost, pripraviti se na izpolnitev novih zahtev. Zmagujejo tisti, ki v izzivih okolja ne vidijo zgolj nevarnosti, pač pa predvsem podjetniško priložnost, in so pripravljeni tvegati. Sprejeli smo izziv. Vendar nismo med tistimi, ki se spremembam zgolj prilagajajo - mi jih povzročamo. Želimo, da bi nas bilo na tej poti čimveč. Podobo podjetja smo prenovili skladno z notranjo preobrazbo in poslovno filozofijo ter s tem utrdili kažipot svojim nadaljnjim razvojnim hotenjem. Drzni Znanilci Sprlmf.mb -------, -------------------------/ --------------------------> ------------ KATALOŠKA PRODAJA TRGOVINA INFORMACIJSKI INŽENIRING IGRAJTE IN ZMAGAJTE! Nagradna igra od 1.10. do 15. 11. 1993. Prvo nagradno žrebanje je končano. Na Dolenjsko potuje 95 nagrad. Srečnim dobitnikom čestitamo! Igra teče naprej. Čaka vas še 551 nagrad — osvojite jih. Vaše pošiljke pričakujemo do 15.11. na isti naslov. Igrajte in zmagajte! ŠE VEDNO (PRE)MALO POBOTANIH KOČEVJE, RIBNICA - Likvidnostne težave naj bodo vzpodbuda za množičnejšo udeležbo v obveznih večstranskih pobotih, saj večje število udeležencev pomeni tudi večjo možnost pobotanja prijavljenih dolgov. Taka je glavna misel iz ugotovitev o rezultatih večstranskih pobotov in blokiranih žiro računov v prvih devetih mesecih letos, ki jo je pripravil Filip Šporčič pri Službi ZAHVALA Zapustila nas je naša draga mama, tašča in babica VLADA JANKOVIČ profesorica v pokoju Zahvaljujemo se osebju Doma starejših občanov v Novem mestu za vso skrb in pozornost. Na njeno željo smo jo pokopali v ožjem družinskem krogu. Vsi njeni Novo mesto, Ljubljana, november 1993 ZAHVALA Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. TEREZIJA KOŠELE iz Šmaijeških Toplic 89 Zahvaljujemo se sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podatjeno cvetje, sveče in kakršnokoli pomoč ter vsem, ki ste našo zlato mami spremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi g. župniku za opravljen obred in pevkam za zapete žalostinke. Žalujoči: vsi njeni družbenega knjigovodstva, podružnica Kočevje. V letošnjih devetih krogih pobotanj so udeleženci z območja kočevske in ribniške občine prijavili 5,7 milijarde tolarjev obveznosti (dolgov), od tega skoraj 97 odst. pravne osebe s področja gospodarstva, le dobre 3 odst. pa s področja negospodarstva. Skupno je bilo opravljenih za 734 milijonov tolarjev pobotov ali 12,8 odst. prijavljenih m Dnr e obveznosti. Najuspešnejša pobota sta * UU1 r ril VAS DOMA bila v januarju in februarju. fig kanalu V SPOMIN Preljubi sin, brat in botrček, prezgodaj si odSel od nas. V nožem domu je praznina v srcih naiih bolečina Ne mine ura, dan ne noč, povsod si z nami ti navzoč. 12. novembra bo minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi DRAGO MURN iz Podturna pri Dolenjskih Toplicah V naših srcih in v naših mislih boš vedno živel. Hvala vsem, ki se ga radi spominjate in mu prižigate sveče. Žalujoči: mami, ati, brat Franci z družino ter ostalo sorodstvo kanal OSMRTNICA Mnogo prezgodaj nas je zapustila naša ujrokojena sodelavka ANKA ZUPANČIČ iz Kratke ulice 2 Od pokojnice smo se poslovili v četrtek, 4. novembra, na pokopališču v Ločni. Radi seje bomo spominjali. Delavci in upokojenci Krke, tovarne zdravil, p.o., Novo mesto ZAHVALA Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. V 63. letu starosti nas je zapustila draga žena, mama, stara mama, prababica, sestra in tašča MARIJA LINDIČ iz Dolenjih Laknic Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, znancem za podarjene vence, cvetje in izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo Kirurškemu oddelku SB Novo mesto, dr. Dolenškovi za lajšanje bolečin na domu, Društvu invalidov Trebnje za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevcem za zapete žalostinke in družini Lindič iz Trščine za vsestransko pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Franc, sinovi in hčere z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Rad bi delal, rad živel vse okoli sebe rad imel Zdaj, ko te več med nami ni, se te spominjali bomo vsi Solza žalost te ozdravila ni zaman je bil tvoj boj in trud meseci trpljenja nesreča bila je močnejia od življenja V komaj 18. letu starosti smo izgubili ljubega sina, brata, svaka in nečaka JANKA ŽUKOVCA iz Gorenje Nemške vasi Ob boleči izgubi dragega sina se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za tolažilne besede, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebno zahvalo smo dolžni sodelavcem Tesnil Velika Loka in ožjim sodelavcem in sodelavkam oddelka za pakiranje in prebiranje, Mariji Cugelj in Mojci Femec za pomoč ter zdravniškemu osebju. Prisrčna hvala pokojnikovim prijateljem za organizacijo pogreba, Darku Marinčiču za poslovilni govor, zastavonoši in g. župniku za pogrebno slovesnost. Hvala vsem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: mamica s hčerko in možem ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, sestra, teta, tašča in prababica ANGELA KOBE iz Damlja Zahvaljujemo se osebju kirurškega in internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto. Posebno zahvalo dolgujemo sosedom, sorodnikom in vaščanom Damlja za izrečeno sožalje, podaijeno cvetje in nesebično pomoč v teh težkih trenutkih. Hvala pevkam, govorniku, g. župniku za lepo opravljen obred in vsem, ki ste pokojnico pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Samo tisti zaslužijo spomenik, kateri ga ne potrebujejo. Le-ti so si postavili spomenik v spominu ljudi Ob prerani izbubi našega dragega KARLA GERMŠKA iz Pečic • se z bolečino v srcu zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, se poklonili pokojnemu, ga pospremili na njegovi zadnji poti in v srcu dobro mislili. Njegovi najbližji Pn - A " /]p > ' UsM ZAHVALA V 84. letu nas je zapustil PETER MARINČIČ zidarski mojster v pokoju, Sodevci 12, Stari trg ob Kolpi Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje, prav tako g. župniku za oprav-ljen obred, govornikom g. Andreju, g. Ivanu in g. prof. Markotu za ganljive besede, pevkam za izpete žalostinke, GD Prelesje, GD Stari trg, organizaciji ZB in vsem ostalim, ki so nam kakorkoli pomagali. Žalujoči: sin Franc z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA Življenje celo si garal vse za hiSo in otroke dal le sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. V 63. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, ate, brat, stric, nečak in svak JOŽE MALUS iz Mengša, Toma Brejca 5 Z bolečino v srcu se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in izrekli sožalje ter pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala GD iz Mengša, podjetju Jata za poslovilne in tolažilne besede, g. župniku za lepo opravljen obred ter pevcem iz Mengša. Joža, ne bomo te pozabili! Žalujoči: bratje in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob prezgodnji smrti našega dragega DOLTIJA MANDLJA Sotla 6, Mirna se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče iri sv. maše. Posebna zahvala sodelavcem Agrostroja Šentrupert, Trima Trebnje, OŠ Mirna, OŠ Trebnje, podjetju Goijanci, inšpekcijski službi Novo mesto, dr. Marti Pančur, govornikoma za poslovilne besede, pevcem, g. kaplanu za opravljen obred ter vsem, ki ste pokojnika pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Samevala bo hižica sameval bo kraj, ker tebe, draga mama ne bo Več T> V 81. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, babica in ”” prababica MARIJA ZORKO roj. Lipužič iz Gornjega Lenarta 11, Brežice, zadnja leta stanujoča v Novem mestu Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem Adrie in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Zahvala tudi za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Posebna zahvala g. Fonziju Grojzdku ing. župniku za skupno opravljen pogrebni obred ter pevcem za lepo zapete žalostinke. Žalujoči: sinova Albert in Franci ter hčerke Ema, Tončka, Kristina in Rotka z družinami Novo mesto, Pijava Gorica, Bompas - Francija, Cerklje ob Krki, Kapele, Ljubljana V TEM TEDNU VAS 7ANIM A tedenski koledar - kino - službo isce - službo dobi - stanovanja - motorna vozila - kmetijski stroji ™w iiiflll||TIM DDnnAM l/linill nnnrnr ^rmriir nnmmnr nnTiin nniirOTM A nnn/i ini rtronTi/r iiiiuai r- ■ nuLLunu i\i ii u ululuu iuul ululuu uuui umiiunniiun mu i umin v uli in r\ iti L. l i u U PRODAM — KUPIM — POSEST — ZENITNE PONUDBE - RAZNO — OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 11. novembra - Martin Petek, 12. novembra - Emil Sobota, 13. novembra - Stanislav Nedelja, 14. novembra - Nikolaj Ponedeljek, 15. novembra - Polde Torek, 16. novembra - Jerica Sreda, 17. novembra - Gregor LUNINE MENE 13. novembra ob 22.34 - mlaj kino BREŽICE: Od 11. do 13.11. (ob 20. uri) ameriška melodrama Sommers-by. 13.11. (ob 18. uri) in 14.11. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Mi se imamo radi. 17.11. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Red rock West. ČRNOMELJ: 11. in 12.11. (ob 20. uri) ameriški film Reka poje mi. 13. in 14.11. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Prosti padec. KRŠKO: 11.11. (ob 20. uri) ameriška erotična komedija Meso. 13. in 14.11. (ob 18. uri) ameriška melodrama Sommersby. 16. in 17.11. (ob 16. in 18. uri) ameriška komedidja Mi se imamo radi. METLIKA: 11. in 12.11. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Prosti padec. 14.11. (ob 18. in 20.15) ameriški film Reka poje mi. NOVO MESTO: Od 11. do 15.11. in 17.11. (ob 18. in 20.15) erotična kriminalka Sliver. 13. in 14.11. (ob 16. uri) akcijski film Mladoletni vohun. kmetijski stroji UGODNO - KMETIJSKA MEHANIZACIJA! Deutz 55 in MF 374 F po najnižjih cenah v Sloveniji! Rabljena mehanizacija, kiper prikolice 4 T in 2.8 T, nakladalne prikolice (17 m3), silokom-bajn SK 80 in traktor Deutz 55 s kabino. NOVO: rabljeni viličaiji (1.5 - 2.5 T) TCM in Desta. ® (064)622-575. RAZPRODAJA rabljenih traktorjev, ki so bili kupljeni po sistemu staro za novo v Agromehaniki, Hrastje pri Kranju, od četrtka, 11.11. do sobote, 20.11 - IMT 560, IMT 565, Torpedo 55 A, TV 18 KM itd. V tem času odkupu jemo tudi rabljeno kmetijsko mehanizacijo. ® (064)331-030. 4188 LIČKALNIK za koruzo, malo rabljen, prodam. ® (068)56-174. 4214 TRAKTOR Ursus, malo rabljen, ugodno prodam. Anica Pintar, Starine 11, Otočec. 4i 4g TRAKTOR ZETOR 6211 prodam. ® 40-807. 4167 Dol. Kamence 25a Novo mesto — Vsa vozila HYUnDHl po ugodnih cenah HYUNDAI pony 15 LSI (3 vrata, kat.) do regi- stracije. — Prodaja novih in rabljenih vozil — Odkup rabljenih vozil — Leasing, krediti Delovni čas od 7,—12. in od 13.—17. ure. Tel. fax (068)23-902 28-950 -----OBIŠČITE NAS!__________ SILOKOMBAJN POTINGER, tro-silec hlevskega gnoja in nakladalko za seno ugodno prodam. ® 85-668, po 20. uri. 4179 RABLJEN TRAKTOR IMT prodam. ® (061)872-125. 4185 kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v Novem mestu ali okolici (do 5 km), kupim. ® 20-401 ali 43-705. 4127 motorna vozila VW, letnik 1975, obnovljen, dobro ohranjen, prodam. Zglasite se pri mehaniku Antonu Vrtačiču, Otočec, ® (068)85-136. 4125 Z 128, letnik 1990, rahlo karamboli-rana prodam. Darko Troha, Brezovica 13, Šmarješke Toplice. 4139 GOLF D, letnik 1982 in Z 750, letnik 1983, prodam. ® 42-229. 4149 Z 101 GTL, letnik 1986, prodam. ® 28-897. 4151 spMimmE tel. (068) 42-361 ŠENTJERNEJ Prodaja in montaža vseh vrst avtoalarmov, mobitela, avto-akustike, cent. zaklepanja, el. pomika stekel, hišnih alarmov in varnostnih sistemov, telefonov... VAMPIRE GT. PIRANHA, PIONER, SONY, BLAUPUNKT 9PMTRADE PARTNER, KI VAM LAHKO POMAGA! STORITVE FINANCIRANJA. SVETOVANJA IN TRŽENJA, d o o ____________ M000 NOVO MESTO Na izredno lepi in frekventni lokaciji v Novem mestu, Roška cesta 1, PRODAMO POSLOVNO - PRODAJNI LOKAL v velikosti 114 m2. Lokal, primeren za trgovsko, gostinsko dejavnost ali predstavništvo, je zgrajen do podaljšane tretje gradbene faze. Ogled lokala je možen po predhodnem dogovoru. Poleg konkurenčne cene nudimo tudi možnost odloženega plačila (KREDIT, LEASING). Vaše pisne ponudbe pričakujemo na naslov: REAL, d.o.o. Trdinova 2 68000 Novo mesto Informacije po telefonu: 068/323-786, fax 068/323-813. DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rusija (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 90 tolarjev; naročnina za 4. trimesečje 1.160 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 2.320 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.600 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.200 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.800 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 100 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št :52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-440519 (LB - Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 6800] Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali ogiasi in zahvale 324-006; telefax 322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Računalniški časopisni stavek Dolenjski list Novo mesto, p.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. -> / OsodEliMira AVTOHIŠA Servisno prodajni center Ločna 48, 68000 Novo mesto RENAULT — prodaja celotnega programa vozil RENAULT — ugodni kreditni pogoji, leasing — R 5, CLIO, dobava takoj — odkup in prodaja rabljenih vozil — krediti za nakup vozil na 4 leta NOVO NOVO NOVO NOVO Vsako soboto od 7. do 13. ure organiziramo tudi AVTOSEJEM Naš avtosejem ponuja največ. Prepričajte se! Te.: (068) 324-533. KUPIM R4, letnik 1987-88. ® (068)23-585. Z 101, letnik 1986, prodam. Sela 17, Dolenjske Toplice. SPECIALIZIRANA DELAVNICA ZA POPRAVILO ZAVOR • za vsa osebna vozila • na zalogi ves zavorni material • ugodne cene • popravilo istega dne Zavorm servis - JENIČ Rejnovšče 6, Novo mesto Tel. (068) 43-633 Se priporočamo! ZASTAVO 750, starejši letnik, registrirana, prodam. ® 20-211. FRANCOZ NAD FRANCOZI ^1 PEUGEOT SPC TERZIN SERVISNO PRODAJNI CENTER tel./fax. (068) 44-533 Obrtna cona, 68210 Trebnje ZASTAVO 128, letnik 1988, 62000 km, prodam. Meznarčič, Gorenje Polje 23, Straža. 4152 GOLF DIESEL, april 1988, prodam. ® 27-793. 4153 R 4 GTL, 3/93, prodam. ® 21-945. 4155 JUGO 45, letnik 1987, prodam. ® 40-807. 4166 R 4 GTL, letnik 1988, karamboliran, prodam. ® (068)27-400. 4168 R 4, rdeč, garažiran, letnik 1987, prevoženih 37000 km, prodam. Alojz Bar-tolj, Dol. Lakovnice 4, Novo mesto. 4171 VW CADDY, 9/89, prodam. ® (068)23-10?. 4174 Z 101, letnik 1990, prodam. Štimfelj, Šmarješke Toplice 50, ® 73-314. 4175 GOLF JXD, letnik 1986, nekarambo-liran, prodam za 10.000 DEM. W 25-541. 4176 R 5 FURGON, letnik 1987, in R 5 campus, letnik 1992, prodam. Jože Prah, Gor. Prekopa 23 a, Kostanjevica. 4183 GOLF D, letnik 1987, prodam. Franci Pavlin, Gor. Brezovica 33, Šentjernej. 4184 Z 850 v zelo dobrem stanju, letnik 1985, prodam. ® (068)56-677. 4190 GOLF BENCINAR, letnik 1987, prodam. ® 23-434. 4191 ŽELITE PRODATI - KUPITI rabljen avto? Brezplačen vpis v evidenco. W (068)28-274, od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure. 4192 VISO 11 RE, letnik 1987, prodam. Anton Kruh, Mestne njive 7, Novo mesto. 4195 Z P 125, letnik 1989,34.000 km, registriran do 11/94, ugodno prodam. ® 22-898. 4200 JUGO 55, letnik 1988, rahlo karamboliran, prodam. ® 22-798, od 13. do 19. ure. 4201 JUGO 60, letnik 1990, registriran za celo leto, prodam. ® 42-878. 4203 Z 101, letnik 1986, prodam. Rus, Dobrava (grad), Kostanjevica. Ogled v četrtek od 14. do 18. ure. 4206 JUGO 65, letnik 1989, prevoženih 51.000 km, prodam po ugodni ceni. ®43-895. 4208 R 4 GTL, letnik 1987, prodam. ® (068)43-777, po 15. uri. 4210 JUGO 55, letnik 1989, temnomoder, prvi lastnik, prodam. ® 40-804. 4212 DOLENJSKI LIST [ Vas četrtkov prijatelj | HVALEŽNA POKROVKA Veselo presenečenje za vse, ki radi kuhamo - hvaležna pokrovka. Kako? boste rekli. Tako, da loči paro in tekočino. Skozi odprtine na dnu pokrova izhaja para, ki se utekočinja pod zgornjim pokrovom ter se skozi odprtine vrača nazaj v posodo. S tem omogoča, da se toplota s paro ne izgublja v ozračje, ampak se vrača in tako občutno skrajša čas kuhanja ali pečenja. Pečica - friteza hkrati, torej. Uporabljali jo boste, kolikor dolgo boste kuhali, in to pri vseh tipih posode, do premera 21 oziroma 29 cjn. Mala pokrovka 4.900 SIT, velika pokrovka 5.900 SIT. Vse informacije: Marko Sušnik, C. Dolomitskega odreda 31, Ljubljana, telefon (061) 263-795. MALA + VELIKA + ČISTILO = 9.900 SIT REGATO 100 SIE, letnik 1987, 99.000 km, 4 novi amortizeiji, garažirano, prodam za 8.500 DEM. ® (068)22-703 ali 25-977. 4216 obvestila ŽALUZIJE, ROLETE in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. ® 44-662. 3442 ELEKTROMEHANIKA MA - DE 4, D.O.O., Pot na Laze 15, Mirna, ® (068)47-265. Previjanje vseh vrst elektromotorjev in ročnega električnega orodja, motorje za pralne stroje GORENJE vam zamenjamo takoj. Zelo poceni in kakovostno. Delovni čas od 7. do 15. ure. SNEGOBRANE za vse vrste salonitne in opečne kritine s trajno zaščito prodajam. ® (0608)31-637. 4213 MINITOUR d.o.o. Ulica Ivana Roba 30 no« tel.:(068)-23-917. 25-506 Organiziramo enodnevne nakupovalne izlete v BRNO (ČEŠKA) in v PORTOGRUARE (ITALIJA). Opravljamo tudi ostale prevoze doma in v tujini s turističnim avtobusom Neoplan (37+2 sedeža). FITNESS STUDIO RTCJASNICA G- Ložine, 61332 Stara Cerkev Nudimo vam naslednje storitve: • fitoess vadba na nap»*avak • savna • vodna in ročna masaža • organizirana vadba Obiščete nas lahko vsak delovni dan od 16. do 22. ure. V Bučna vas 35. Novo mesto, tel 068/25-113 nudi širok izbor raznovrstnih pijač, Goesser svetlo in temno jiivo, tople, hladne sendviče ter hamburgerje. Se priporočamo! Delovni čas: od ponedeljka do četrtka od 7. do 22. ure petek, sobota od 7. do 24. ure nedelja od 10. do 22. ure. TUJA VLAGANJA-OPROSTITVE CARINE za podjetja in obrtnike Če imate tujega vlagatelja, vam uredimo vso dokumentacijo za izdajo odločbe in potrdila o oprostitvi carine hitro in kvalitetno. REGISTRACIJE podjetij, spremembe registracij. Inf. na tel. & fax: (061) 737-862. Prodam večje število pujskov za nadaljnjo rejo od 25 do 60 kg. Tel. (062) 685-023. <*LdhS Župančičevo sprehajališče 2 Novo mesto tel./fax: (068) 321-685 ob zeleni Krki je loka spet Loka odprta vsak dan od 9. do 24. ure, pripravljena, da vam postreže z • malicami • jedmi po naročilu • poslovnimi in nedeljskimi kosili po vaši želji Lohfl pripravi • coctail partyje • sprejeme • piknike • poroke na lold LoRB vsakdan! FOTO LU JO -VIDRIH LUDVIK ATELJE ZA COL OR IN ČRNO-BELO FOTOGRAFIJO ZAGREBŠKA S NOVO MESTO (SKLADIŠČE TOBAKA) — fotografiranje v Ateljeju in na terenu — sprejemam v izdelavo co-lor in črno-bele filme Poroke po naročilu tudi izven delovnega časa. Hvala za obisk — se priporočam! SALON RENATA žensko frizerstvo nega in podaljševanje nohtov Renata ŠTIH tel. 068/28-138 Jedinščica 18, Novo mesto posest VIKEND blizu Šmarjeških Toplic prodam. ® (064)328-026. 4121 DVE NJIVI in travnik v Straži prodamo. ® 85-376. 4122 PARCELI v Tržišču (4800 m2), stara hiša, voda, elektrika, prodam. V račun vzamem tudi avto. Cena po dogovoru ® (0601^5-932. 4123 HIŠO v okolici Šentjerneja oddamo v najem ® 85-833. 4132 HIŠO s 140 m2 neto površine, 465 m2 vrta in 845 m2 gozda na lepi lokaciji na Mimi pri Trebnjem prodamo za 115.000 DEM. ® (061)13-32-257 ali 571-901, zvečer. 4133 HIŠO Ob Težki vodi 60 prodamo po zelo ugodni ceni. ® 27-284. 4136 PARCELO, komunalno opremljeno (voda, elektrika, kanalizacija, telefon, asfalt) z gradbenim dovoljenjem za gradnjo individualne stanovanjske hiše na Otočcu, prodam. * (068)21-239, po 16. uri. ZAHVALA Nihče ne ve, kako boli, niti roke nam podala, ko tebe, draga mami, smrt te vzela je prerano, več v našem domu ni a v srcih naših boš ostala. Niti zbogom nisi rekla V 55. letu starosti nas je nenadoma zapustila draga mamica, babica, sestra, teta in sestrična JOŽICA SMOLIČ roj. Gašperšič Kidričeva 22, Trebnje Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, nam izrazili sožalje, darovali vence, cvetje, denarno pomoč in sveče ter pokojno v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala tudi sodelavcem Emone Ljubljana, Mercatorja Trebnje, UKC Ljubljana, dr. Stržinar in dr. Baškovič, ZD Trebnje, pevcem, ge. Majerjevi za poslovilne besede ter g. kaplanu za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Bolečina da se skrili, tudi solza zatajiti a kako srce bolj ko tebe, dragi ati več med nami ni V 58. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš ati, stari ate, brat in stric JANEZ MRGOLE iz Zbur pri Šmaijeti Ob nenadni boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Hvala vsem za izrečeno sožalje, cvetje in denarno pomoč. Posebno zahvalo smo dolžni družinam Francija in Rozike Perše, Milana in Ančke Perše in družini Pevec. Hvala Splošni bolnici Novo mesto - Kirurgiji (intezivna nega), SSŠ Grm, Tovarni zdravil Krka, obratoma tehnične oskrbe in energetika in Družbeni prehrani, vsem nekdanjim sošolcem 8.b v Šmarjeti, g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem iz Mokronoga, govornikoma g. Pirnarju in g Anderliču, gasilskim društvom iz Zbur, Zagrada, Smarjete, Orešja, Bele cerkve in Društvu upokojencev. Se enkrat hvala vsem, ki ste pokojnika pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi I . E I-i /V INI d.o.o Novo mesto, Lebanova 24 Prodajamo: — hiše v Novem mestu, Mirni Peči, Trebnjem, na Mirni, Otočcu, Vinici, v Črnomlju, Dolenjskih Toplicah, Hrastju pri Orehovici, Prečni in Stopičah — gradbene parcele v Smolenji vasi, Žužemberku in Stopičah — vikende v Zaloki nad Šentrupertom, na Gačah, v Semiču, kle-noviku pri Šmarjeti, Trški gori in Trščini — zidanice z vinogradi v Šmav-ru, na Osojniku pri Semiču, v Tanči gori in Skuršovcu nad Laknicami — trgovino z mešanim blagom In picerijo v Novem mestu, poslovni prostor v Novem mestu, stanovanja v Novem mestu, Metliki in Trebnjem — kmetije na Trsteniku pri Mirni, Raztezu nad Brestanico in Trebnjem — kmetijska zemljišča in gozdove okrog Novega mesta, Črnomlja, Šentruperta, Gabrja, Brezja pri Raki, Korit pri Dobrniču in Trebnjem. Tel.: (068) 22-282 (od 8. do 18. ure) V NEPOSREDNI BLIŽINI Treb- njega kupimo vikend ali manjšo hišo za bivanje. Šifra: »TREBNJE« 4143 TRAVNIK v izmeri 1 ha v Šentlenartu pri Brežicah prodam. ® (0608)61-948. 4154 MEŠAN GOZD, 3 ha 30 a, pri Drga-njih selih prodam. ® 26-147. 4157 V RIBNICI prodam novo hišo. ® (061 >860-633 in (064)215-940. 4189 NJIVO, I ha 18 a, prodam. Parcela leži ob glavni cesti Novo mesto -Šentjernej. ® (068)42-349. 4193 OD DANES ZELENI TELEFON SKB BANKE LJUBLJANA - V SLoveniji je SKB banka kot prva uvedla zeleni telefon. Medtem ko v svetu že dolgo poznajo zelene linije in zelene telefone, je pri nas prvič zazvonil danes. Na telefonski številki 08015-15 bo vsak dan od ponedeljka do petka od 9. do 14. ure, seveda brezplačno oz. na račun SKB banke, možno dobi- ti vse informacije o poslovni ponudbi SKB banke. Telefon, odprt za vsa mnenja, pritožbe in predloge komintentov, bo gotovo prispeval k še boljšemu delu banke. Linija zelenega telefona bo najprej delovala poskusno, tako da bodo v banki ugotovili, kakšen je odziv javnosti na delovanje in ponudbo banke. Končni cilj banke je, da bi z zelenim telefonom uvedla štiriindvajseturni neprekinjeni servis za ko-mintente in vpeljala v svetu že uveljavljen telemarketing. MAJDA LUZAR POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 77 Novo mesto tel.: (068) 323-193 mobitel 0609-615-239 • prevozi pokojnikov — tudi iz tujine • prodaja pogrebnega materiala • ureditev pokojnikov — tudi na domu • urejanje dokumentov v zvezi s pokojniki • kompletne storitve pri pogrebih • storitve v zvezi z upepelitvijo • posredovanje vencev in cvetja • posojanje mrtvaškega odra, če kupite tudi material • izredno konkurenčne cene • brezplačen prevoz do 20 km • 10% popust ob takojšnjem plačilu • možnost plačila na 3 čeke ali 3 obroke • pesek beli marmor za posip grobov in črna zemlja prodam LESENO GARAŽO v dobrem stanju, zamrzovalno skrinjo (2101) in druge stvari prodam. ® 27-623. 4124 KLAVIRSKO HARMONIKO Pavlo Soprani, 6 registrov, malo rabljeno, 96 -basno, prodam. Cena po dogovoru. Colarič, Mrtvice 28, Leskovec pri Krškem, * (0608)32-817, zvečer. 4126 KRAVO za zakol in dve za nadaljnjo rejo ter več telet, starih do 10 dni, prodam. » 76-527. 4128 NOVO »rostfrei« posodo za vino in vrtalni stroj Makita prodam. ® (0608)82-074. 4131 PEČ za centralno ogrevanje z bojler-jem TVT 40, novo, prodam po zelo ugodni ceni zaradi priključitve na plin. ® (061)13-26-025. 4135 SUHA DRVA prodam. ® 43-565, Novo mesto. 4137 BREJE KRAVE in prašiča, težkega 150 kg, prodam. ® 73-297. 4138 SEMENKI KROMPIR, lanski uvoz, elita dezire, sante, ukana, prodam. Dostava na dom. ® (064)49-118. 4141 KIVI - AKTIVIDIJA sadike v kon-tejneijih in bavarski kivi prodam. Možen ogled nasada v Ljubljani. ® (061) 50-028. 4144 PRODAM 100 m2 smrekovega ladijskega poda (80 x 16 mm). Tomič, Loke 10, ® 85-370. 4156 DVE KRAVI na izbiro, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Anton Kastelic, Dol. Karteljevo 25, Novo mesto. 4160 BAROČNO SPALNICO prodam. ® 27-321. 4162 VEČ KRAV in telic prodam. Jablan 30, Mirna Peč. 4164 DVA TELIČKA, črno - bela, stara 7 in 14 dni, prodam. ® 84-628. 4172 KROMPIR za seme, dezire, sante, ukama! Dostava na dom. Eržen, ® (064)312-056. 4173 ZAMRZOVALNO SKRINJO, malo rabljeno, prodam. Judež, Vel. Orehek 8, Stopiče. 4177 KOZLA - plemenskega - prodam. ® 85-317. 4180 ZELO LEPO dekliško krzneno jakno, črno, št. 36, prodam za 200 DEM. ® (0608)82-651. 4182 PSIČKO, srednji šnavcer, barve poper - sol, z rodovnikom, staro 6 mesecev, prodamo za simbolično ceno. ® (063)854-107. 4186 KRAVO in telico za zakol prodam ali menjam (cena po dogovoru) krompir za ozimnico pa po 23 SIT. Martin Markelc, Vesela Gora 5, 68232 Šentrupert. 4194 DVE BREJI KRAVI, stari 5 in 6 let, in telico, staro 12 mesecev, prodam. ® 28-247. 4197 ZELO UGODNO prodam dobro ohranjeno spalnico. ® (068)23-066. 4207 V TREBNJEM, Rimska 17, prodam čevljarsko delavnico, stroje za izdelavo ključev in trgovino s čevlji. ® (068)27-722 4209 ČRNO - BELO TELICO, staro 9 mesecev, prodam. Filip Prebejšek, Krajna Brda 3, Blanca. 4211 OSEBNI RAČUNALNIK PC 386 SX prodam. ® 21-839, popoldan. 4215 ŠIVALNI STROJ za šivanje PVC ali papirnatih vreč prodam. ® 24-663. preklici RADO GOLOB, Partizanska 29, Novo mesto, izjavljam, da nisem plačnik stroškov za Otilijo Golob, Partizanska 29, Novo mesto, ter prepovedujem vstop vsem osebam, ki ne stanujejo v tem stanovanju. 4165 Kettejev drevored 5, pri Športni dvorani NAKUP NA 25 OBROKOV Šivalni stroji od 25 DEM na mesec * BTV 51 že od 31 DEM na mesec * hladilniki že od 27 DEM na mesec * pralni stroji že od 33 DEM na mesec * zamrzovalne skrinje že od 29 DEM na mesec * štedilniki že od 29 DEM na mesec * glasbeni stolp že od 27 DEM na mesec Obroki so plačljivi v SIT po srednjem tečaju banke Slovenije. NOVO Pečina svetilni petrolej TURBO 880 za ogrevanje 35 m2, cena 48.870,00 SIT. Informacije: tel. (068) 22-409 Odprto: od 9. do 18. ure, sobota: od 9. do 12. ure. TRGOVINA Z VOZILI IN DELI NOVO MESTO d.o.o., Stranska vas 1, tel./fax. 068/26-077 NAJUGODNEJŠA PONUDBA VOZIL FIESTA ESCORT že od 18.250 DEM od 22.950 DEM od 29.650 DEM Mondeo Na zalogi originalni rezervni deli ford in dodatna oprema. Servisne storitve v in izven garancijskega roka. SE PRIPOROČAMO! Agro d.o.o Prodajalna SEJALEC Cesta kom. Staneta 3, Novo mesto tel. (068) 24-132 UGODNE CENE IN UGODNI PLAČILNI POGOJI ZA: • motorne žage STIHL, TOMOS in ALPINA • posebna ugodnost do 15.11. za motorne žage ALPINA — 15% popust • kotle za žganje —po tovarniških cenah Kupujte pri nas in zadovoljni boste! vabi vse bodoče kandidate k vpisu tečaja CPP, ki bo 15. in 17. novembra, ob 16. uri v gostinski šoli, Ulica talcev 3, Novo mesto. Prijave tudi po tel. 25-585 ali v bistroju DABA na Partizanski 2, Novo mesto. Vabljeni! INTERMARC iMFoai - nron Trgovina na debelo In drobno tel./fax 068-24-663 Zagrebška cesta 21 Novo mesto — Slovenija POSEZONSKA RAZPRODAJA KOSILNIC BCS - SAMO V MESECU NOVEMBRU. Možnost nakupa na kredit 30% pologa + 5 obrokov. razno LINIJO za izdelovanje lesenih žlic-kuhalnic ugodno prodam ali oddam v najem. ® (064)691-289. 4129 GOSTINSKI LOKAL v okolici Sevnice oddam v najem. Kapaciteta 50 sedežev. * (0608)82-725 ali (0608)69-434. 4150 V CENTRU Novega mesta oddam lokal (23 m2) v najem. ® 65-725. 4163 ODDAM prostor cca 50 m2, primeren za skladišče ali delavnico, in dva sobna prostora, primerna za manjše skladišče ali pisarno, s posebnim vhodom. ® 25-003. „ 4170 NA OTOČCU oddam prostore, primerne za trgovinsko dejavnost. ® 85-030. 4198 HORTING vam nudi strokovno pomoč pri urejanju vrtov. ® 24-433. „ 4199 NA PROMETNI TOČKI oddam opremljeno pisarno z večjim parkirnim prostorom. ® 25-113, stanovanje. 4202 Trgovina in domača lekarna C. kom. Staneta 5, Novo mesto, tel. (068) 28-150 Nudimo vam po najugodnejših cenah: Ž in M jogging copati samo 1.590,00; medvedki samo 1.990.00 SIT ž. semiš gležnarji 1.390,00 ž. gležnarji z muco 2.590,00 ž. usnjeni glež. samo 3.990,00 ž. semiš škornji že za 5.200,000,5.790,00, 5.990,00 Flay flot usnjeni 1.590,00 Flav flot zimski 1.290,00 topli sobni copati št. 20 - 45 že od 990,00 - 1.490,00 kalifornijke št. 35 - 46 9.900,00-11.560,00 usnjeni moški čevlji že za 2.790.00 podloženi škornji 23 - 35 1.590.00 35-40 1.790,00 40 - 46 2.790,00 otroške trenirke 1.490,00 otroške in odrasle trenirke Beti 1.690,00 odrasle trenirke 1.690,00 moške in ženske bunde samo 6.890.00 domača zdravila kozmetika Zdenka Kahne kozmetika dr. Scheller naravna eterična olja Favn Najugodnejše cene v Novem mestu! Možnost nakupa na 3 čeke! Avtohiša Berus servisno prodajni center t*Mca C kova n. UOOO Novo mulo M.: Ml /IS - Ota. ta«. OM / IS- S4I PRODAJA CELOTNEGA PROGRAMA VOZIL VW-AUDI • servisiranje ter popravila karambo-liranih vozil • ponudba rezervnih delov in dodatne opreme za vozila VW-AUDI UGODNE CENE DO REGISTRACIJE: • polo že od 17.300 DEM • passat, model 93, od 29.900 DEM • golf z dodatno opremo od 25.000 DEM • vento 1,9 turbo D od 33.000 DEM Del. čas: 8.-12. in od 13.-17. ure. VW - pri njem vemo, kaj Imamo! Priznano slovensko podjetje vabi vodje skupin in posameznike k sodelovanju. Ob visoko kvalitetnem izdelku nudimo še odlične pogoje dela. Za informacije pokličite po tel. (066) 76-476. Frizerstvo IVICA NOHTI Z najsodobnejšo nego vam pogrizene in lomljive nohte podaljšamo in ojačamo. Se priporoča frizerstvo IVICA, Mirna Peč. Naročila: tel. 78-071. VSE ZA VAŠ HOBI: — izdelovanje pohištva — • smrekove DESKE, LETVE, MORALE • lepljene smrekove plošče — za BIO POHIŠTVO • vse vrste oplemenitene in surove IVERICE • kuhinjske delovne plošče • furnirane stenske obloge • LESONIT INFORMACIJE: novoles ŽAGA SOTESKA d.o.o. Soteska 16, 68351 STRAŽA Tel.: 068/84-522, 65-303 Podjetje za trgovino, turizem in promet d.o.o. 68250 Brežice, Valvazorjeva 37 Tel./fax. (0608) 62-220 mobitel 0609/612-999 GOLF 1,4 CL 24.500 DEM GOLF 1,6 EVROPA 30.000 DEM Novo iz našega prodajnega programa vozila NISSAN, SKODA, CITROEN. Dobava takoj! Leasing, posojilo. Če praznujete rojstni dan, obletnico ali kakšen drug srečen dogodek, pokličite nas po tel. (068) 60-538. Z veseljem vam bomo vse organizirali v prijetnem ambientu naše gostilne BUDAČKI v Metliki. Nudimo vam bogato izbiro: — marmorjev In granitov — granitogreza — keramičnih ploščic — cotto ploščic — slikopleskarsklh barv Visoka kakovost in ugodne cene italijanskih proizvajalcev. Obiščite nas v trgovini TIM, Košenice 124, Novo mesto. Tel. (068)21-776. KS ŠENTJERNEJ oddaja v najem dvosobno stanovanje na Trubarjevi cesti 13 v Šentjerneju. Interesenti naj svoje vloge oddajo v roku 15 dni po objavi na naslov: KS Šentjernej, Trg gorjanskega bataljona 8, 68310 Šentjernej. Dragi TEJI vse najboljše za rojstni dan. Majda . *> v O • *« ■ ■ ;r ” Z. *, Dragi mami OLGI želijo ob njenem prazniku vse najlepše, predvsem pa zdravja, njeni domači. službo dobi POTREBUJEMO ZASTOPNIKE za prodajo ekskluzivnega izdelka za področje Dolenjske. ® (0601)61-899. 4130 RAZLIČNE VRSTE popolnoma samostojnih del na domu. Podrobna navodila z naslovi za nabavo materiala in za prodajo blaga vam pošljem po pošti. Ke-rec, poštno ležeče, 61261 Ljubljana - Do-brunje. 4142 ANSAMBEL TONIJA DEŽELA-NA išče kitarista s popolnim znanjem igranja kitare, po možnosti tudi z znanjem petja. Toni Deželan, Mihovica 16, Šentjernej, ® 76-452. 4145 POTNIKA za prodajo piščančjega in puranjega mesa po sindikatih iščem. ® (064)21-4330. ' 4147 Gostišče Loha zaposli natakarje! Ponudbe na telefon 321-685. ZAPOSLIMO TRGOVKO. Mini 2m63 al,t42-3et13a “k0’ V« KV GRAFIKA, offset tiskarja, takoj zaposlim. Šifra: »DOBER OD« 4205 V najem oddam prostore Steklarstva Klobučar, Ul. talcev 2, Novo mesto (Košak). Informacije po tel. (068)22-444, po 21. uri. DEKLE ZA STREŽBO, vestno in urejeno, z nekaj delovnimi izkušnjami, takoj redno ali honorarno zaposlim v Črnomlju. ® 52-350. 4159 ZA DELO v diskoteki v okolici Novega mesta zaposlimo dekle. ® 43-748, zvečer. 418 j TRGOVINA IN DISKONT Vita v Šmihelu pri Novem mestu honorarno za-posli pridno dekle. Kasneje možna redna zaposlitev. Razgovori v trgovini v četrtek, 11.11., in v petek, 12.11., od 14. do 17. ure. 4J87 službo išče MLAD UPOKOJENEC, voznik C in E kategorije, išče kakršnokoli delo. ® 44-444, od 16. do 18. ure. 4120 SIMPATIČNO DEKLE z izkušnjami v trgovini, gostinstvu in administraciji išče zaposlitev. ® 22-671. 4161 stanovanja ZAMENJAM stanovanje (42 m2) za garsonjero. ® 25-339, popoldne. 4178 DVOSOBNO STANOVANJE (blok) v Novem mestu prodam. ® (068)26-939 4196 OPREMLJENO STANOVANJE, cca 90 m2, centralna, telefon, predplačilo, oddam. ® (068)21-466. 4204 ženitne ponudbe AGENCIJA SREČA vam pomaga pri izbiri partneija za zakonsko zvezo ali trajno prijateljstvo. ® (061)316-477, od 8. do 16. ure. 4134 KAM Z UMETNINAMI? KOČEVJE - Ali je seznam umetniških del, ki sojih podarili umetniki mestu Kočevju, popoln in kje so te umetnine? Tako je bilo vprašanje na zadnji seji občinskega izvršnega sveta. Nanašalo se je na umetnine, podarjene mestu. Darovali sojih umetniki, ki so razstavljali v kočevskem Likovnem salonu. Torej ne gre za umetnine, ki so jih kupili razni občinski in drugi organi. Izrečena je bila bojazen, da se podarjene umetnine n? b* “lastninile”, predlagano pa je bilo še, naj bi jih shranili v muzeju. PLESNI CENTER DOLENJSKE vabi k vpisu v plesne tečaje za odrasle: nedelja, 14. november začetni tečaj ob 16. uri nadaljevalni tečaj ob 18. uri izpopolnjevalni tečaj ob 20. uri četrtek, 18. novembra začetni tečaj ob 18. uri nadaljevalni tečaj Inf. po tel. (068) 321 -685 ob 20. uri Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč in podarjeno cvetje ter vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom Rusovim za nesebično pomoč in župniku za opravljen obred. Žalujoči: sinova Alojz in Leopold z družinama in ostali njeni V 90. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama in prababica 1 PAVLA SLAK ^ z Golobinjka 13 pri Mirni Peči ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje, prispevali za drage medicinske instrumente ter jo spremili na njeni zadnji Neizmerno smo žalostni, da smo izgubili našo Vsi njeni BINCO PREMRU ZAHVALA m t. 45 (2308). 11. novembra 1993 »\/M mt invrv * vnm portret h qa tidm Andrej Žugelj , Danes, ko mošt postaja vino, pri Žugljevih v Dacarjih pri Metliki ne bodo varovali pri sodih, da jim kdo ne ukrade mošta. Ne zato, ker je njihov mošt že precej pred tem postal po vinsko močan in dobil pravo, čisto vinsko barvo, temveč zategadelj, ker ne bo časa. Medtem ko je v sodih dozoreval mošt v vino, so na njihovih njivah dozorevale tudi trsne cepljenke. In izkopavajo jih, letos že osemnajsto leto zapored, prav okrog martinovega. Ko so se Žugljevi skupaj s Pečaričevimi iz Čuril odločili, da bodo kot prvi v metliški občini I začeli s trsničarstvom, je bilo Andreju dvanajst let. Dovolj, da je pomagal pri pripravi matičnih podlag, pri cepljenju, siljenju, sajenju, okopavanju, izkopavanju trsnih cepljenk. Tu niso pomembna leta, ; moč, temveč pridne in spretne roke. Teh pri Žugljevih ni nikoli manjkalo. In tako se je Andrej v družini, : kjer so imeli rodove nazaj pri hiši vinograde, počasi in ne da bi se tega i prav zavedal, učil, da za dobro vino v sodu ni dovolj biti dober vinogradnik in kletar, ampak da se j vse odloča že od vzgoje matičnih ; podlag in cepičev naprej. Podlage j so letos prvič sami vzgojili v ;; zadružnem matičnjaku na Veseli-: ci, medtem ko cepiče in strokovno ’ vodenje Je, vedno dobijo od .: zadruge. Pri Žugljevih ni bilo poseb-nega odločanja, kdo bo gospodar , pri hiši, zato se je Andrej po srednji kmetijski šoli zaposlil v metliški • kmetijski zadrugi. Toda po poltretjem letu dela doma in v službi : je dokončno spoznal, da tako kmetija kot služba zahtevata cele- ■■■■■■■ ga človeka. Zmagala je prva. "Če mi je bilo kdaj žal za takšno odločitev? Prvih nekaj dni pred osmimi leti že, potem pa nikoli več. Z zadrugo sem še vedno povezan s proizvodnjo, sem pa tudi član upravnega odbora. Doma pa sem le sam svoj gospodar, "se nasmehne, ko pogleda očeta, katerega beseda je kot umnega gospodarja doma pri vseh še vedno spoštovana. A oče pravi, da je gospodar pač tisti, ki največ dela, to pa je Andrej. Če bi bilo takšnih primerov, da bi stari gospodarji prepuščali mladim ne le delo, ampak tudi odločitve, bi bilo v Beli krajini gotovo več trdnih kmetij z mladimi in naprednimi gospodarji. Čeprav se je oče France odločil za trsničarstvo, ko je bil Andrej še otrok in na to ni imel vpliva, je bila prav sinova zasluga, da so se pozneje še bolj usmerili v vse, kar je povezano z vinogradništvom in vinarstvom. Andrej je namreč zaljubljen v trte. Ni mu eden od živinorejcev, ki je prišel na obisk, brez uspeha očital, da bi zagotovo imelI več repov v hlevu, če bi bil tako zaljubljen v krave, kot je v trte. "Stvar, ki jo delaš, moraš imeti rad. Zakaj bi molzel krave, če raje polagam cepljenke v silnico in se mi ob tem zdi, kot bi dajal dojenčke v posteljico? Sicer pa je silnica tudi v resnici kot otroška soba, še bolje, kot inkubator. Kaj je lepše, kot celo leto delati s trto, od začetka do takrat, ko dvigneš kozarec proti svetlobi, poskusiš vino in rečeš, no, pa mi je zopet uspelo!" In Andreju zadnja leta kar dobro uspeva: pri cepljenkah, kjer seveda štejejo le prvovrstne, v vinogradu, kjer je letos dosodil 900 trt žametne črnine, ker verjame, da bodo ljudje, naveličani belega vina, začeli zopet povpraševati po rdečem, in tudi pri vinih, saj so na zadnjih ocenjevanjih ob Vinski vigredi ali na radgonskem sejmu dobila velike zlate, zlate ali maj manj srebrne medalje. Če se tako kot pri Žugljevih prepletajo rodovi starih in mladih, izkušnje pr\’ih in znanje drugih, potem uspeh seveda ne more izostati. M. BEZEK-JAKŠE Krokar na vrhu gasilskega stolpa v Metliki? Zamisel kiparja, slikarja in arhitekta METLIKA - Ob nedavni otvoritvi metliške avtobusne postaje je kipar Martin Skoliber pred-stavil idejno rešitev ureditve bližnjega stolpa ob gasilskem domu. Ideja o ureditvi stolpa je bila sicer Skolibrova, projekt pa je pripravil skupaj z arhitektom Ivico Vinskim m slikarjem Mladenom Vukšiničem. Trije mladi Metličani so si zamislili, da bi na vrhu 25-metrske-ga gasilskega stolpa stal dva in pol do tri metre visok krokar, ki bi z eno perutjo “držal” sulico. Ta ptič je simbol Metlike, sedaj, ko je na Kolpi državna meja, pa bi simboliziral tudi varovanje meje. Krokar bi bil izdelan iz kovinskih plošč, med njimi pa bi bil prostor, skozi katerega bi pronicala svetloba. Postavljen bi bil tako, da bi ga veter prosto obračal. Ob vznožju stolpa bi bil bazen, v katerega bi ob eni od sten z vrha stolpa padala voda. Na drugi steni bi bila slikarska upodobitev zgodovine Metlike. Kakšna bo usoda te zamisli, sicer še ni znano, res pa je, da so bili Skoliber, Vinski in Vukšinič prvi, ki so sploh prišli na takšno idejo. M.B.-J. METLIŠKI KROKAR - Takšen naj bi bil krokar, ki bi ga postavili na 25 metrov visok stolp pri metliškem gasilskem domu. Maketa, ki jo drži v rokah kipar Martin. Skoliber, je sicer iz gline, v resnici pa bi bil ptič kovinski. (Foto: M.B. -J.) Pohvala novomeškemu Ginekološkemu oddelku - Odziv na klic Žužemberčanke -______Kako do kredita, če si zaposlen za določen čas - Psi na pokopališčih Četrtkov telefon pri dežurnemu novinarju je malone pregorel od številnih klicev. Prva nas je poklicala Jožica Bukovec iz Kota pri Semiču in povedala, daje bila pred kratkim pacientka Ginekološkega oddelka v novomeški bolnišnici in daje bila prijetno presenečena nad prijaznostjo in požrtvovalnostjo bolnišničnega osebja. V imenu operirank iz sobe 4 se vsem lepo zahvaljuje. Bralko iz Žužemberka je prizadela izjava neke bralke, prav tako iz Žužemberka, ki se je oglasila v tej rubriki prejšnji teden in ki je govorila o tem, da je gospa objestni mulariji prinesla kanglo vina ter da so iz reševalne akcije ob poplavi naredili žur. Bralka pravi, da so v tej izjavi same laži, saj je fantom, ki so pribežali k njihovi garaži, kjer sta bila takrat z možem, ponudila le zatočišče pred možakarjem, ki jih je lovil. Moški jih je dohitel in začeli so se prepirati, ko pa je pred njihovo garažo vrgel po tleh fanta, ki ni bil nič kriv, ampak je le hotel braniti svoje prijatelje, je bilo bralkinemu možu Halo, tukaj DOLENJSKI LISTI Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci.. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefon (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. dovolj in je poklical policijo. “Ni res, da sem jih napila, sem pa jim hotela pomagati, saj so pri 15, 16 letih še otroci. Kako je bilo, so pripravljeni povedati otroci in starši teh otrok. Žalostno pa bi bilo, če za takšno dejanje možakar ne bi odgovarjal,” zaključuje. Leopold Korevec iz Črnomlja se jezi na reklame v Dolenjskem listu, ki že nekaj časa razglašajo, kako bodo poslej gledalci lahko spremljali tudi novomeško televizijo Vaš kanal in ljubljanski Kanal A, vendar imajo od vsega tega v Beli krajini na ekranih le zmazke. Na novomeški televiziji Vaš kanal pravijo, da oddajnik na Gorjancih poizkusno obratuje in da odgovorni pri oddajnikih in zvezah obljubljajo, da bo še ta mesec njihov spored viden tudi v Beli krajini, vendar ga bodo videli le tisti, ki tudi sicer sprejemajo ljubljansko televizijo s Trdinovega vrha, vsi ostali bodo morali počakati na pretvornik, ki naj bi ga zgradili na Veliki Plešivici pri Adlešičih. Alojz Šutar iz Orešja pri Šmarjeti je pohvalil novomeške živinozdrav-nike. “Še posebno pohvalo pa si zasluži živinozdravnik Darko Činkole iz Krenovega, saj pride, kadarkoli ga pokličemo, v nedeljo, ponoči pa tudi takrat, ko ni v službi,” je utemeljeval. Bralka T. C. iz Semiča ima 9 let starega sina, ki bi nujno moral k ortodontu. Pred enim letom ga je naročila pri ortodontu v Novem mestu, vendar na dan, ko so jo vabili, ni prišla, naslednjič pa je niso hoteli KLIC V SILI NOVO MESTO - Ta četrtek vas bo med 18. in 20. uro pri telefonu 23-304 čakala socialna delavka. TREBNJE - Na vprašalne otrok in odraslih bodo odgovarjali strokovnjaki vsak ponedeljek med 7. in 8. uro ter 15. in 17. uro. Telefonska številka je 44-293. Mesto slavnemu rojaku v čast Danes, bo v Novem mestu osrednja prireditev v počastitev 95-letnice olimpijca Leona Štuklja - Razstava o njegovem živlenju in dosežkih - Še ena zlata medalja sprejeti. “Odšla sem k ortodontu v Črnomelj, vendar kljub temu, da bi otrok nujno moral k zdravniku, so mi rekli, da bo potrebno počakati dve leti,” pravi obupana bralka. Semi-čanka pa je opozorila tudi na to, da kot delavka za določen čas ne le da se ne more vključiti v sindikat, tudi na banki ne more dobiti najmanjšega kredita, čeprav ji v delavski knjižici piše, do kdaj bo zaposlitev trajala. Bralec iz Žužemberka je kritiziral vodstvo KZ Žužemberk, ker morajo delavci v njihovih trgovinah delati tudi ob nedeljah, ko je čas za počitek, nedeljsko mašo in kosilo. Kmet s Krasinca pa je potožil nad metliško kmetijsko zadrugo, ki po treh mesecih in pol kmetom še ni plačala oddane pšenice. Novomeščanko motijo sprehodi s psi po pokopališču, saj hišni ljubljenci mimogrede onesnažijo tudi kakšen grob. Ker živali ne vedo, kje se sprehajajo, bi morali imeti več pietete pač njihovi gospodarji. J. D. CLUB DISKOTEKA OTOČEC VABI OTOČEC - V četrtek, 11. novembra, bo večer evergrinov s skupino Qeen - pričetek ob 22. uri - in martinovanje. V petek, 12. novembra, prav tako ob 22. uri, bo na nastop temperamentne skupine Ritmo Loco z latinskoameriško glasbo. V soboto, 13. novembra, pa bo disko večer z veliko glasbe in plesa. V okviru tekmovanja DEJ-ev bo del programa vodil Zdenko Bošnjak. Vabljeni! ROCK KONCERT V ČRNOMLJU ČRNOMELJ - V Kulturnem klubu Bela krajina bo v soboto, 13. novembra, ob 22. uri koncert dolenjskih rock bendov Frakcije Fm, No encape in Stuffa. Vabljeni! NOVO MESTO - Z včerajnjo otvoritvijo razstave v Dolenjskem muzeju, posvečeno 95-letnici olimpijca Leona Štuklja, se je začelo praznovanje počastitve visokega življenjskega jubileja znamenitega Novomeščana in Slovenca v njegovem rodnem Novem mestu. Vrhunec bodo slovesnosti dosegle jutri, 12. novembra, popoldne z artistično-gimnastično akcijo, ki nosi naziv “Pariz - Amsterdam - Berlin - Novo mesto” po mestih, v katerih je Štukelj osvajal olimpijske medalje. Novo mesto sicer ni nikoli gostilo olimpijskih iger, je pa Štukljev rojstni kraj in kraj, kjer mu bo predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek podelil zlato medaljo, tokrat sicer ne olimpijsko, bo pa zato iz pravega zlata. Medaljo je oblikovala arhitektka Anastasia Koršič, zamejska Slovenka iz Trsta, ki je tudi arhitektka pro-slavitvenega spektakla. Osrednja slovesnost se bo začela popoldne ob 16. uri. Prvi del se bo dogajal na križišču pred Zavarovalnico Tilia in Ljubljansko banko, kamor bo prinesel olimpijski ogenj eden od dobitnikov zlate olimpijske medalje, najverjetneje sloviti italijanski atlet Pietro Mennea. Sledil bo slovesen prihod slavljenca Leona Štuklja na častno tribuno in nato galop konjenice po severseverozahod-ni vpadnici, prihod artistov Oddelka za Spektakelske umetnosti iz br- V MOKRICAH SPET HUBERTOV PLES MOKRICE - Golf hotel grad Mokrice je v preteklem letu na dan sv. Huberta, zaščitnika lovcev, prvič poskusil obnoviti stari lovski običaj. Pripravili so lovsko mašo, kulturni program pevcev in rogistov ter lovski ples. Minulo soboto so prireditev ponovili. Lovski program je potekal od 16. ure pa vse do večernih ur, ko so v plesu zaživele grajske sobane. COUNTRY GLASBA V GHETTU METLIKA - V petek, 12. novembra, bo v metliškem disku Ghetto martinovanje, na katerem bo gostovala znana country skupina Plava trava zaborava. Vabljeni! SANDI V ČRNOMLJU ČRNOMELJ - Priljubljeni Sandi Cenov bo v soboto nastopil v diskoteki Grad. Vabljeni! MARTINOVO NA LOKI NOVO MESTO - Številnim gostiščem, ki bodo priredila martinovan-jske zabave, se bo tokrat pridružila še novomeška Loka. Tamkaj bo v soboto, 13. novembra, gostoval priznani vinogradnik Aleš Kristančič iz goriš-kih Brd, ki bo s seboj pripeljal mlada vina za pokušino. Na Loki pravijo, da tudi sicer ne bo zmanjkalo dobrot, ki gredo k Martinovem prazniku, pusto pa sploh ne bo, saj bo goste zabavala Zdenka Šibelija s svojim ansamblom. Rezervacije niso odveč! MARTINOV PLES V DOLENJSKIH TOPLICAH DOLENJSKE TOPLICE - V soboto, 13. novembra, bo ob 20. uri v Zdravilišču Martinov ples. Za prijetno glasbo bo poskrbel priznani hišni ansambel Petra Finka s pevko Jožico Mavsar, topliški gostinci pa se bodo potrudili, da dobrot tradicionalne > Martinove kuhinje ves večer ne bo zmanjkalo. Do 11. ure bomo povečini pili mošt, od 11. ure naprej pa čisto pravo vino. Posebej lepo vabljeni vsi Martini in Martine! fotscoifha hosou t|ram flornjr tfrtipoljr PETEK, 12. 11, AGROPOP ALP ŠPORT NOVO MESTO BTC — Javna skladišča, Novo mesto VELIKA RAZPRODAJA VSEH ŠPORTNIH COPAT Nike, Reebok, Asics, Con-verse šljinske smeri ter doskoki slovenske padalske reprezentance v središče • In še beseda o denarju, ker se prav o tem precej govori. Kot je zatrdil Marjan Šonc iz organizacijskega odbora, je prireditev finančno pokrita; zahvala za to gre dolenjskemu gospodarstvu in glavnemu podporniku Revozu, ne gre pa prezreti dejstva, daje v organizaciji in izvedbi prireditve veliko zastonjskega dela, skoraj 90 odst. Vse skupaj naj bi stalo toliko kot koncert kakšne boljše rockovske skupine. Vsekakor naš veliki rojak in najstarejši olimpijski zmagovalec na svetu zasluži, da se mu ob njegovem izjemnem življenjskem jubileju izkaže vsaj nekaj tistih časti, s katerimi so nekdtg ovenčali olimpijske zmagovalce. In ne gre pozabiti, da je Novo mesto pred desetletji dočakalo Leona Štuklja, ko je domov prinesel prvo olimpijsko odličje, z velikim slavjem in navdušenem. križišča. Drugi del slovesnosti bo v športni dvorani Marof, kjer bodo RADIO SRAKA SE BO OGLASIL 1. DECEMBRA NOVO MESTO - Edini že ustanovljeni radio na Dolenjskem Radio Sraka iz Novega mesta, ki bo deloval v okviru Glasbene produkcije Sraka, bo na frekvenci 94,6 Mhz spregovoril 1. decembra letos. Dosežne organizacijske, tehnične in kadrovske priprave so zahtevale več časa, kot je sprva kazalo, še posebej, ker je Sraka svoje dejavnosti (založba, agencija, uvoz CD plošč) v zadnjih mesecih zelo povečala. Pričela je izvažati v ZDA, znana londonska diskografska hiša StenTs pa je v svojo svetovno distribucijsko mrežo vzela tudi nekatere CD plošče Srake in jih kar nekaj izvozila celo na Japonsko. Pri Sraki bodo do konca leta izdali še precej kaset ansamblov in solistov, kot so: Damjana & Ljubljana Jazz Selection, Cita Galič, Franc Korbar, Oto Pestner, Irena Vrčkovnik, Ivan Prešern (trobentač Alpskega kvinteta), Marko Pezdirc, Mojca Pavlič, ansambli Stopar, Peter Fink, Toni Iskra in Rompompom. člani slovenske gimnastične reprezentance izvedli vaje na konju, drogu, bradlji in parterju (torej na orodjih, na katerih je Štukelj osvojil olimpijske medalje), sodelovali pa bodo še skakalec s palico in artisti Oddelka za Spektakelske umetnosti. Vrhunec prireditve bo podelitev zlate medalje. Po besedah članov organizacijskega odbora in režiserja oziroma in-scenatorja prireditve Matjaža Ber-geija je spektakel zasnovan na simboliki, ki je povezana z življenjem in dosežki Leona Štuklja. Od tod domislek, da bo na prireditvi tudi levinja (Štukljevo ime!), skakalec s palico (moč, premagovanje višine, lepota gibanja), konjenica (konj, gimnastično orodje) ipd. M. MARKELJ SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV MIKLAVŽ - Zveza kulturnih organizacij Slovenije bo pripravilo v soboto, 6. novembra, ob 18. uri v Domu kulture v Miklavžu pri Ormožu tradicionalno republiško srečanje ljudskih pevcev in godcev. Nastopili bodo predstavniki z različnih koncev Slovenije, med njimi pa žal ni predstavnikov z območja treh dolenjskih regij. PESA, DA TE KAP - Družina Mikec iz Srednjih Lakovnic pri Mokronogu se letos s svojo peso ni nič kaj posebej ukvarjala. Občasno so pleti, zaradi suše pa so mislili, da s peso ne bo nič. Prejšnji teden so jo vseeno pobrali in niso mogli verjeti: pol metra veliki gomolji so gledali iz zemlje. Ko so na svetlo potegnili še koreninski del, sta jo na traktorsko prikolico lahko metala le oče in sin (na sliki), mama Marica pa ju je lahko smo gledala. Mikčeva pesa je vsaka posebej na tehtnici potegnila skoraj 13 kilogramov. (Foto: J. P.) Lestvica narodnozabavne glasbe studio Studia D in Dolenjskega lista ...J Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado ALENKI ADAM iz Jerneje vasi. Nagrajenki čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: 1 (1) Lepote Slovenije - HMELJARSKI INSTR. KVINTET 2 (4) Trmasta Urška - JOŽE SKUBIC IN NJEGOVI *• 3 (2) Nazaj na vas - IGOR IN ZLATI ZVOKI 4(8) Novo življenje-ANS. PETRA FINKA 5 (6) Vrt brez smeha - ANS. TONIJA VERDERBERJA 6 (3) Kolovrat - TRIO FRANCIJA OCVIRKA 7 (5) Vesel Abraham - ALPSKI KVINTET 8 (10) Hej, šofer - ANS. VIGRED 9 (-) Dober nasvet - ANS. MIRO KLINC 10 (9) Dober dan - ŠALEŠKI FANTJE Predlog za prihodnji teden: Ob sanjavi Krki - ANS. RUBIN KUPON ŠT. 44 Glasujem za:.. Moj naslov:...: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto V Novotehni inženiring vam za področje: - OGREVANJA, - VODOVODA, - KLIMATIZACIJE in - PLINSKIH INSTALACIJ nudimo svetovanje, dobavo in montažo vsega potrebnega materiala. Brezplačni nasveti ter nakup materiala skupaj z montažo (le 3% prometni davek) vam zagotavljajo, da boste skupaj z nami poiskali pravo in najugodnejšo varianto vašega nakupa. INFORMACIJE: NOVOTEHNA INŽENIRING, Cesta komandanta Staneta 38, Novo mesto. TEL.: 068/27-005, 27-013.