KULTURNO
GLASILO
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt	Pa
LETO XXI / ŠTEVILKA 19	CELOVEC, DNE 8. MAJA 1969	CENA 2.50 ŠILINGA
Angleška kraljica na državnem obisku
IZ VSEBINE:
V ponedeljek, ob 15.45 popoldne je prispela na Dunaj na petdnevni obisk angleška kraljica Elizabeta II. z možem Filipom, vojvodom edinburškim. Na dunajskem letališču jo je sprejel državni predsednik Franz Jonas s soprogo. Navzoči so bili tudi britanski veleposlanik v Avstriji Sir Anthony Rurnbold, avstrijska vlada in zastopniki diplomatskega zbora dežel, ki so članice Commonwealtha.
Keir angleških igoistov ne -bo na Koroško, so jih ipozdraviii na letališču s ipesmijp ot-rooi glaivine šole v Siin-či vesi.
Angleška 'kraijica si 'bo ogledlala s svojim .spremstvom razne zanimivosti na Dunaju in -v clruigih avstrijskih deželah. Elizabeta II. obišče Avstrijo kot iprva najivišja
predstavnica angleške -krone po razsulu stare Avstrijie.
V-isoikim goistom iz Velilke Britanijie bodo -poskušali avstrijski predstavniki -pokazati kar se da veliko kulturnih zanimivosti in napredka v drugi republiki. Angleški vojaki so bili med tistimi, ki so osvobodili Avstrijo izpod nacističnega jarma. Do leta 1955 so bile angleške čete na Štajerskem in Koroškem. Velika Britanija je skupno s Francijo, Sovjetsko zvezo in Združenimi državami Am-erike podpisala dne 15. maja 1955 avstrijsko državno pogodbo. Sedaj pa je Velika Britanija -pra-v tako kot Avstrija članica gospodarske organizacije EFTA.
Predsednik Jonas j-e v pozdravnem nagovoru tudi naglasil trenutno sodelovanje med Veliko Britanijo in Avstrijo, a tudi skupne korake -iz prejšnjih časov.
Arabsko-izraelski vrtiljak	2
Gallus v Sloveniji	3
»Sosedov sin«	3
Ali je slovenščina še zanimiva?	4
Slovenec — da ali ne?	4
Praznik dela v Št. Rupertu	5
Športne novice	6
Prvi materinski praznik	7
Radio in televizija	8
Wem dient der Karntner Heimatdienst?
Man soli bedauerliche Erscheinungen der menschlichen Gesellschaft nicht da-durch aufvverten, daB man sich liber sie in allenlangen Kommentaren auslaBt, man soli es aber ebenso vermeiden, den Kopf wie jener beriihmte Vogel in den Sand zu stecken und einer Politik nachzuhan-gen, die mit nobler Ignoranz erschiittem-de Dinge nicht vvahrhaben will. Deshalb haben wir uns entschlossen, uns mit den jiingsten Ereignissen rund um den Karntner Heimatdienst zu befassen. Sie sind symptomatisch fur eine Atmosphare, die wir atmen, in der und mit der wir leben. Wir alle! Es ist nicht unsere Gewohnheit, Jahresversammlungen von Organisationen zu kommentieren, die uns gegeniiber feind-lich eingestellt sind. Wir tun es nicht, wcil wir lieber in die Zukunft als in die Vergan-genheit schauen. Wir tun es vielleicht auch deshalb nicht, weil wir nun einmal am kiirzeren Hebel sitzen. VVelche Mindcrheit sitzt nicht am kiirzeren Hebel? Wir kon-nen keine Gemeinderatsbeschliisse veran-lassen.
Gestrige oder zukunftsorientierte Politik
Wir waren noch bei keiner Hauptver-sammlung des KHD anwesend, entnehmen aber den ausfiihrlichen Zcitungsberichten, daB sich Vokabular und Forderungspro-
gramm mit geradezu stereotyper Festigkeit Jahr ftir Jahr wiederholen. So da sind: Minderheitenfeststellung, Waclisamkeit der heimattreuen (neuerdings sogar vaterlands-treuen) Grenzbevolkerung, kein Kulturaus-tausch mit dem kommunistischen Jugosla-wien, das slowenische Gymnasium in Kla-genfurt ist ein Geschenk usw. Im Grande beden ten diese Punkte eine extrem kon-servative, um nicht zu sagen: reaktionare Schau einer Volksgruppe, die in ihrer Exi-stenz bedroht ist. Es scheint fast einem po-litischen Kabareti entnommen zu sein, was ein namhafter Landespolitiker der FPOe bei der ervvahnten Hauptversammlung zu-tage forderte: als Beweis fur eine ekla-tante Unterwanderung der »heimattreuen« Bevolkerung Siidkamtens fiihrte er die Tatsachc an, daB von 22 slovvenischen Krankenschvvestern, die vor zwei Jahren ihren Dienst im Landeskrankenhaus Kla-genfurt angetreten haben, sich bereits sechzehn hier verlobt oder vermahlt hatten. Da scheint der Heimatdienst also vom Neuen oder Griinen oder Gelben Blatt in punkto Klatsch und Schlafzimmcrschniif-felei manches gelernt zu haben. Denn Ver-lobungen werden wohl nicht amtlich regi-striert. Alle Achtung vor den langen Fin-gern der heimatdienstlichen Vorsehung.
Das ist das Musterbeispiel einer Haltung, die sich am Gestern orientiert. Die Geister der Vcrgangenheit, an die die Herren nicht
gerne erinnert werden — personlich nicht. Die Butter auf ihrem Kopf konnte schmel-zen. Wir werden nicht miide werden, an diese nazistische Vergangenhei-t zu erin-nern. Wir wurden es nicht tun, wenn wir vvuBten, daB die Betroffenen heute anders denken. Wir achten jeden, der unter dem Eindruck des grauenvollen Volkermordes unter Hitlers scharfer Klinge umzudenken gelernt bat, mag er damals wie immer zum System gestanden sein. Wer bat Nord-grenzen eingerissen, wer bat Slowenen auf Proskriptionslisten den Henkern des Drit-ten Reiches ausgeliefert, wer wiinscht uns heute noch zum Tehfel und vviirde es unter der schutzenden Hand eines Adolf in zweiter Auflage ohne zu uberlegen neuer-lich in die Tat umsetzen? Stiefel und Laut-starke waren schon einmal beherrschend in Europa, was wir heute vviinschen, ist klare, tolerante Sachlichkeit.
Pladover ftir eine Zeitung
Er fiirchte nichts mehr als das Wort Toleranz, bat Abvvehrkampferbundobmann Dr. Pichs bei der Versammlung geauBert. Es war der Auftakt fur eine Hetzjagd auf die Klagenfurter »Kleine Zeitung«, die sich in ehrlicher Weise bemiiht, Probleme auf-zugreiffen, aufzuzeigen, Ldsungsmoglich-keiten vorzuschlagen. Wir wollen es nicht verhehlen, daB wir nicht in jedem und allem mit der Schrcibweise der »Kleinen
MATI
Troje oznanja in priča vesoljnost Boga:
Luč, Lepota, Ljubezen!
Luč njegovo? — Imamo nebo!
Lepoto božjo? — Imamo zemljo!
Ljubezen nebes? — Mati zrcali jo!
Ivan Pregelj „Naše najvišje"
Nedavno je bilo v mali družbi. Mlad akademik je v razgovoru mimogrede nekam smelo dejal: Tisti čas, ko smo se navduševali za mater, domovino in Boga, so minili. Sodobna mladina odklanja vsakršno čustvenost in se izjavlja za pot razuma in realnosti. V zadregi je v sledeči debati zanikal, da s tem istoveti čustvenost z idealizmom, vendar je v tej zvezi ostala neizgovorjena beseda, vredna uvodnika ob materinskem dnevu.
Nekje med nami živi mati s štirimi hčerkami. Med modeme žene se šteje, moderno gospodinji, zanima se za moderno muziko in sodobno modo, s ponosom spremlja moževo poklicno delo — skratka: modema žena in mati, človek brez jokavosti in tiste čustvenosti, ki je izraz zdraženih živcev in bolestne duševne prenapetosti. Pa bi ji kdo dejal po strogo razumskem računu: V modernem svetu zahteva lahko več kot golo zunanjost mode, frizure in tehniziranega dela v domu; gre ti vsa pravica človekove svobode, življenje je hladen račun dajanja in sprejemanja, tvoja osebna korist ti torej bodi izključni cilj tvojega prizadevanja. Tako velevata razum in realnost! Mehka beseda po delu utrujenemu možu, prisrčna pohvala za ubogljivost malih, tvoj božajoči pogled na najmlajšo, ki ji še sije sonce detinstva, tvoja skrb in ljubezen za prijeten, domač dom, tvoje veselje, ko nasitiš med dnevom mlado in staro, tvoja briga za snažno perilo, primemo oblačilo, tvoje navdušenje za domačnost družinskih večerov ob igri in godbi in knjigi, tvoja svarila ob nepokorščini otrok in še tvoj zaskrbljeni pogled na gospodarj a-moža in očeta, če mu njegovo vedrino grenijo dela prenatrpani dnevi — kaj vse to. Čemu vsa ta že davno preživeta navlaka nekdanjih, danes zastarelih in le še pomilovalnega posmeha vrednih oblik družinskega življenja! Razum ti narekuje tvojo korist in tvoje ugodje, vsakršno tvoje delo naj se ti plača, vse tvoje žrtve od porodov pa do ob bolnikovi postelji prečute noči izračunavaj v denarju in ga prezentiraj svetu po načelu: daj, dam!
Še dmgo mater poznam. V preprosti hišici na hribčku živi s svojim možem-delav-cem. Medtem ko služi on med tednom skromni kruh izven doma, gara žena od jutra do večera, da doprinese s pridelkom home zemlje in malega hleva svoj delež k vzdrževanju dmžinice štirih, če prištejem še njena dva nadobudna malčka, katerih starejši trga svoje prve hlačke. Modemi svet bi tej ženici dejal razumsko tole: Neki Mansholt je izračunal vso bedastočo in nesmiselnost tvojega garanja. Kmetijstvo se splača šele ob svojih dvesto hektarih ter ob popolni mehanizaciji kmečkega dela. Dokler ti torej otroka zabranjujeta tvojo zaposlitev v kaki tovarni ali drugem obratu, vas bi moral preživljati očetov zaslužek. Danes izračunavamo zaslužek vsakršnega dela in nihče ne sme delati zastonj, tako velijo gospodarska načela. Ves tvoj trud in tvoja soskrb za vsakdanji kruhek in čeden skupni domek, ki ju vršiš dobesedno zastonj — da izvzamemo neznatno vrednost tvojega pridelka —, je proti vsem racionalnim pravilom modernega življenjskega pojmovanja, če ti torej tvojega dela ne plača nihče in če garaš domala zastonj, Potem je pametneje, da tvoje njivice za-
travijo in poženejo plevel in grmovje ter da sprazniš svoj hlevček in pustiš, da ga zapredejo pajki. Tvoje stališče, revna podeželska mamica, bodi: daj, dam!
Še tretjo mater sem poznal, živečo isto-tako v preprostem podeželskem domu. Nad osemdeset let je dosegla. Z možem sta bila nadvse marljivo gospodarila na mali kmetij ici in svoje štiri otroke vzgojila v poštene fante-može in dobra deklcta-žene. Mož ji je v visoki starosti umrl, sama pa je ostala svojih zadnjih pet let priklenjena na bolniško posteljo. Skozi okence je samo še doživljala jutra in večere, vigred in jesen, mala sobica je ostala njen življenjski prostor, dolge in samotne dnevne in nočne ure na postelji so bile ritem njenega življenja. Kaj naj bi bila revica storila, če bi hotela slediti modernemu razumarstvu? Čemu nesmisel trpljenja, če pa ga preprosta tableta docela odpravi in počasneje ali hitreje konča! Morda bi bili domači razumarsko lahko spravili mater v hiralnico ali bolnico in bi bili istotako rešeni križa
in težave. Pa je bolna mamica zaslutila skrivnost vdanega trpljenja, ker je tolikokrat prečula v tihi molitvi k svojemu Gospodu in je s svojo neizmerno požrtvovalnostjo bogatila svojce, soseščino in vso faro. In njeni občutijo praznino po njenem odhodu dvakratno trdo, ker vedo, da jih je zapustila svetnika bolnica. Moderni svet pa z nerazumevanjem odriva misel na starost, bolezen, trpljenje smrt. In sončni prvi majnik zadnje poti matere-svetni-ce bi mu bil kvečjemu preostanek starikave romantike.
Morda morajo miniti še desetletja in ta generacija, da se moderni svet tehnike in astronavtike dokoplje do modrosti drugega vatikanskega koncila, ki je Očeta nazval Ljubezen, Cerkev služabnico Ljubezni in našo vernost dejavno službo v ljubezni Očetu in bližnjemu. Dotlej naj nam bodo vsaj matere glasnice življenjske modrosti, ki edina dela življenje življenja vredno in človeka Bogu sličnega: čiste, nesebične ljubezni.	dro
Zeitung« in Minderheitenfragen einver-standen sind. Wir stehen aber ebensovvenig an zu erklaren, daB dieses publizistische Organ Kamtens den Mut bat, Dinge aus-zusprechen, die, wie es scheint, immer noch tabu sind. Keine andere Karntner Zeitung wagt sich mit soleher Offenheit an Fragen des echten Miteinanders. Und nun wis-sen wir auch, warum: die Riige von seiten der Heimatdienstgeivaltigen vviirde nicht ausbleiben. Solche reaktionare Denk-Ein-bahnen konnen wir nicht gutheiBen. Eine Politik, die sich an den Denkmodellen des Karntner Heimatdienstes orientieren vvollte, vviirde bedeuten: Minderheitenfeststellung (= Legalisierung eines in vergan-genen Jahrzehnten mit physischen und psychischen Mitteln gefiihrten verhohle-nen und unverhohlenen Eindeutschungs-prozesses), Schlagbaum nieder an unseren Grenzen zum Nachbahrland Slovvenien auch fur die Oper, fur Vortragende, ftir Sanger in beiden Richtungen, Auflosung des slovvenischen Gymnasiums, Ver bot von (Nadailjievainje na 5. *trani)
OD TEDNA DO TEDNA
NOVO VODSTVO SLOVAŠKE KP
BRATISLAVA: Novi predsednik slovaške KP je postal Štefan SadOvsky, doslej ministrski predsednik slovaške republike. Njegov predhodnik Gustav Husak je namreč prevzel pred nedavnim vodstvo češkoslovaške KP (glej, NT 17, 24. april 1969). Sadovskega prištevajo med H-usakove pristaše. V svojem nastopnem govoru je naglasil, da se v bistvu po januarske politike ne bo spremenilo nič. Novi slovaški ministrski. predsednik je postal Peter Colotka; on je bil predsednik češkoslovaškega parlamenta, preden je prevzel to mesto bivši vodja KPČS Aleksander Dubček. Zanimivo je, da bi moral po domnevah nekaterih krogov postati predsednik slovaške vlade Aleksander Dubček.
INDIJSKI PREDSEDNIK UMRL
NEW DELHI: Prejšnjo soboto je umrl indijski predsednik dr. Zakir Husain v 72. letu starosti zaradi srčnega napada. Ko je pred dvema letoma postal predsednik pretežno hinduistične države, so se nekateri bali političnih izgredov, kajti Husain je bil maham edamec in se je v svojih mlajših letih udejstvovali v organizaciji, ki je pozneje dosegla ustanovitev islamske države Pakistana; prav is Pakistanom pa se jie vojskovala Indija pred 4 leti zaradi pokrajine Kašmir.
NASER ZOPET GROZI
KAIRO: Predsednik Naser je v nekem govoru izjavil, da bo Egipt povrnil vsak izraelski napad in da tudi ne bo prizanašal civilnim ciljiem. Sploh je opaziti zadnje čase živaihmo diplomatsko dejavnost v Kairu. Prejšnji teden se je mudil tam sirski predsednik Atasi, ki si je z novo ustavo precej okrepil položaj nasproti vojaškim silam. Te dni pa je prišel na razgovore jordanski kralj Husein, da poroča o svojem potovanju po Evropi in Ameriki. V arabskih državah se baje tudi širi bojazen, da bi utegnila Francij a ubrati po de Gaullovem odstopu .novo politiko v odnosih do Arabcev oziroma Izraelcev (glej tudi komentar »Arabsko-izraelski vrtiljak«).
KRIZA V LABURISTIČNI STRANKI
LONDON: Wilsonov položaj v britanski vladi se je po naj novejših poročilih zopet okrepil. Zadnji teden je izgledalo, kot da bi moral .zaradi nasprotij, v lastni stranki odstopiti. Za morebitnega naslednika ,so
navajali razni viri zunanjega ministra Ste-warta, notranjega ministra Callaghama ali pa tudi obrambnega ministra Healyja. Kot je znano, je bila Wilsonova vlada zaradi nasprotij s Francijo, zaradi dobavljanja orožja nigerijskim oblastem pri umorih v Blairi im zaradi vdora na Anguillo sredi najostrejših napadov. A tudi položaj na Severnem Irskem, gospodarstvo im odnosi do držav Bližnjega vzhoda so vprašanja, ki hudo težijo londonsko vlado. Zunanji minister Stevvart je izjavil, da Velika Britanija ne bo zahtevala izstopa Grčije iz Evropskega sveta pri zasedanju te organizacije v Londonu, ko se bodo spomnili dvajsetletnice njenega obstoja.
SZ SE HOČE POGAJATI
S KITAJSKO
MOSKVA: Moskovska vlada je predložila Pekingu, naj skliče še ta mesec v Ha-barovsku mešano komisijo, ki bi proučila obmejna vrašanja. To komisijo so ustanovili leta 1951, zadnjič se je sešla leta 1967. Mao Ce-tungov naslednik Lin Piao je pred
kratkim izjavil, da je skušal Kosigin dne 21- marca telefonirati s kitajskimi voditelji, kar pa so oni odklonili. Kot se še dobro spominjamo, je prišlo v začetku marca do krvavih spopadov na otoku Damansiki na reki Usuriju, ki ga Kitajci zahtevajo zase.
SOVJETSKO POSOJILO ČSSR
PRAGA: Po sporočilih raznih tiskovnih agencij je obljubila Sovjetska zveza praški vladi kredit v znesku 500 milijonov rubljev v konvertibilni valuti, a to s pogojem, da bodo oblasti skrbele za normalizacijo. Prednost posojila v konvertibilni valuti je v tem, da bi lahko kupila praška vlada industrijske naprave v zahodnih deželah. Kot je znamo, j:e prav gospodarsko področje eno izmed najbolj perečih vprašanj, s katerimi se mora otepati ČSSR.
SAMOZAVEST V LJUBLJANI
DUNAJ: Dunajski časopis »Die Presse« je prinesel prejšnjo soboto na 3. strani daljši članek » S e Ib stb e w u B t s e iin in Laii-bach«, ki ga je napisala Christine von Kohl. Ta prispevek izraža zaupanje Slovencev v vlado Staneta Kavčiča, ki je že dvakrat od-
klonil povabilo v Beograd, in pa vero v uspešni gospodarski razvoj Slovenije.
V pogovoru z Bojanom Lubejem je bila razvidna vzorna manjšinska ureditev v Sloveniji. 11.000 Madžarov im 2500 Italijanov uživa popolno enakopravnost. A bilo je tudi spoznati nezadovoljstvo Slovenije zaradi neurejenega manjšinskega vprašanja na Koroškem. Avstrija še zdaleč ni izplonila vseh obveznosti člena 7 državne pogodbe. Tega dejstva tudi ne morejo zakriti še tako dobri sosedski odnosi.
ZATIRANJE BASKOV V ŠPANIJI
MADRID: Francova policija je zopet zaprla tri baskovske duhovnike in laike, ki so se udeležili majskih demonstracij. Baskovski organizaciji ETA očitajo tudi razne atentate in spopade.
BOJ BIAFRE ZA NEODVISNOST
LAGOS: Radio Biafra sporoča, da se bo Biafra po naročilu narodnih voditeljev bojevala še naprej za neodvisnost. Ljudski zastopniki so tudi imenovali predsednika Ojukvua za generala. Biaframskim četam je uspelo, da so zavzele mesto Overi in izgnale od tam nigerijske vojake. Nekaterim biiafriškim enotam je tudi uspelo, da so prodrle v bližino pristanišča Port Har-courta, ki so ga zavzeli Nigerijci z angleško pomočjo lami poleti. Nigerijski diktator Gowon je zahteval pred kratkim brezpogojna pogajanja z »odpadniki«. Najemniški piloti pa še bombardirajo naprej bolnišnice, cerkve iin druge civilne cilje v Biafri. Toda OZN molči, ker je baje organizirani uboj v Biafri notranja zadeva Nigerije.
Angleška kraljica Elizabeta JX, ki je sedaj na obisku v Avstriji, v krogu svoje družine.
lUllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll^lllllllllllllllllllllllllllllllHllliiiillilllliiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiillllllllilllilllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiilllllllllllMIIIIIIIIIIlIllllllllllllllllllllIlllllIllIIII
TEDENSKO OGLEDALO - KOMENTAR - REPORTAŽA - TEDENSKO OGLEDALO - KOMENTAR - REPORTAŽA - KOMENTAR - TEDENSKO OGLEDALO
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiii
ARABSKO-IZRAELSKI VRTILJAK
Generalni tajnik OZN U Tant je izjavil, da divja na Bližnjem vzhodu vroča vojna. Skoraj' me mine dan, da me 'bi prišlo do krvavih spopadov. Predsednik Naser je zahteval v nekem govoru, naj, prisilijo Izraelce v dvofrontni boj. Sicer je izginila iz slavnostnih govorov arabskih politikov fraza o uničenju Izraela, ker je to koristilo samo Izraelcem, toda bistvo njihovih zahtev je ostalo isto. A tudi Arabci si med seboj niso edini. V Libanonu je odstopila vlada Rasi da Karemeja zaradi težav s palestinskimi partizani. Kralj Husein je potoval cel mesec skozi Ameriko in zahodno Evropo, da bi tam obrazložil arabsko stališče; toda njegove predloge so nekatere države in partizani takoj zavrnili, samo predsednik Naser ga je baje podprl. V Siriji divjajo oblastni boji, bi ovirajo enoten nastop proti Izraelu. Irak se mora bojevati na več frontah; čete ima v Jordaniji, da bi od tam rušil Izrael; na vzhodni meji jie prišlo do spopadov z Iranom zaradi nesporazumov ob Šat el Arabu, in na severu so se poostrili boji s Kurdi, ki se bojujejo že desetletja za lastno državo.
Ujetniki lastnega mišljenja
Predsednik Naser je veljal celo desetletje za najbolj uglednega arabskega politika. Uspehi na notranjem in zunanjem področju so mu dali precejšnjo moč; bil je voditelj vseh Arabcev, njegova beseda je zalegla največ. Tej zmoti je zapadlo mnogo držav. Naser je dobival vsestransko podporo, zaradi katere se je zapletel v zunanjepolitične pustolovščine. S sovjetsko pomoč-
jo je zgradil asuanski jez in razne industrijske naprave. Zahodne države so dobavljale živila in cele tovarne. Vmešavanje v Jamenu je začelo Naserju vse močneje piti kri. Sledile so notranje težave. Gospodarstvo je nazadovalo, ljudstvo je bilo nezadovoljno-, ker obljubam niso sledila dejanja. V istem času se je Jordanija sicer tiho, a vendar nepretrgano krepila in kazalo je, da bo- Huseinovo kraljestvo dobilo zdravo gospodarsko podlago. Libanon jie veljal za Švico Bližnjega vzhoda.
Tragedija za Arabce se je izpolnila leta 1967. Vse bolj jiiih je bolel Izrael. Ker politiki niso imeli nobenega smisla za realizem, ker je ljudstvo- zahtevalo dejanja namesto besed, ker so bili Arabci preveč zaljubljeni v svojo- slavno preteklost in v navidezne uspehe lastne politike, so povzročili vojno z Izraelom; s tem so dosegli čisto nove meje.
Moč in nemoč partizanov
Ko- je romal Husein skozi Ameriko in Evropo, je razvil nov mirovni načrt na podlagi sklepa Varnostnega sveta OZN iz novembra 1967. Huseinov predlog je odjeknil različno med Arabci. Najbolj so ga odklonili teroristi. Do spopadov med njimi in policijo ter redno vojsko je prišlo v Jordaniji in Libanonu, kjer zahtevajo mo-ham-edanci vsestransko in brezpogojno pomoč Palestincem, medtem ko je krščanska večina za mirno sožitje; predobro se zavedajo, da bi v združeni arabski državi docela izginili v mohamedanskem morju.
Podtalna gibanja kot Al Fata h in druga
javljajo svetu mogočne uspehe, pa tudi uradne arabske napovedi so take, da bi morali Izraelci izgubiti od junija 1967 vsaj polovico vojske in orožja, če bi bile količkaj resnične. Na napade so odgovorili Izraelci s -protinapadi, ki so bili za Arabce povezani z občutljivimi izgubami. Ker je zadelo nekaj raket izraelsko pristanišče Eil-ait, so- malo na-to padale bombe na Aka-ibo. Ob Sueškem prekopu so zgradili Izraelci utrdbe, ki jtim Naserjeva streliva niso kos. Zaradi spopadov se je spraznila pokrajina vzdolž -Sueškega prekopa, ki je bila prej eno- izmed glavnih egipčanskih industrijskih središč. Naser je začel pošiljati komandose -čez -prekop; večina se ni več vrnila. Izraelci so uničili jezove in transformatorske postaje v južnem Egiptu. Egipčani so to- -sicer takoj -demantirali, zahodni časnikarji so -se lahko prepričali o izraelski »laži«; Naserjevi -govori pa -so -le potrdili izraelsko sporočilo.
Za a-raibslke partizane -so napadli bolj krvavi kot uspešni. Sicer živijo v zmotnih predstavah o- zmagovitih bo-j-ih, ka-r jim daje -še 'bolji duška. Resnica pa je le bolj bridka. Vse primere iz zgodovine ali od -drugod, n. pr. iz vietnamskega ali južnoameriškega pragozda, so jalove, iker so razmere v puščavah Bližnjega vzhoda čisto drugačne. V koruptnih državah jugovzhodne Azije ali Južne Amerike je položaj, drugi kot v Izraelu, ki je že večkra-t dokazal, da se hoče boriti do -zadnjega za svoj obstoj, za ohranitev svojega napredka. Tudi Sovjetska zveza, -ki sicer podpira »-napredne« arabske države z orožjem in drugimi dobrinami, je ohsodil-a gverilska gibanja, ker pač predobro ve, kako priljubljena je
njena navzočnost med ljudstvom, in kdo je veliki duhovni oče teh gibanji. Nenehni spopadi pa so tudi nevarnost za pogovore štirih velesil, ki končno same hočejo urediti položaj na Bližnjem vzhodu. Pri tem ostane samo vprašanje, če niso začeli zidati hiše pri strehi. Dvomljivo je, če so njihovi nameni res odkriti. Če hočejo trajen mir, morajo doseči neposredna pogajanja med Arabci in Izrael-oi. Takih pogovorov si pa trenutno ne more privoščiti nobena prizadeta arabska vlada. Treba se j-e pač ozirati na soseda, ki čepi do zob oborožen v istem piskru, treba je tudi upoštevati ljudstvo in partizane, ki veljajo pri navadnih ljudeh, ki nimajo ničesar zgubiti, za edine odkrite borce, ki tvegajo vse, da bi rešili narod -in ponos.
Ravno ta iracionalni položaj, j-e glavna ovira za mirovno ureditev. Preenostavno j-e, očitati odgovornost za sedanji položaj samo Izraelcem. Grehi zadnjih 50 let se maščujejo vse huje.
Kako piškava so jamstva OZN, se je pokazalo prej-asn-o leta 1967. Izraelski zunanja minister Aba Eban je izjavil, da hočejo plačati Izraelci precejšnjo ceno za mir; in Izraelci so pokazali že večkrat, da njihove besede ne ostanejo samo besede. Tega bi se morali zavedati tudi Arabci. Pokazalo se je pa tudi, da lahko -manjša, a dobro i-zvež-barna in do zadnjega odločena vojiSka zmore več kot velika, a bojazljiva -iin neurejena množica.
Medtem -pa predsednik Naser govori ponovno o neizogibni četrti vojinii z Izraelom, ki 'bo tokrat gotovo uspešna, če bo Alah dal — in ša Alah.
Jotže VVakoonig
Koroški pevci so ogreli srca
„Jakob Petelin Gallus" je gostoval v Sloveniji
Prizadevni Gallusovi pevci so v preteku enega meseca že drugič nastopili na samostojnih ikoncentih v Slovenija. 22. 3. so dosegli prav gotovo višek, ko so nastopili pred popolnoma razprodano dvorano Slovenske filharmonije v Ljubljani. Poslušalce je koroška pesem, kii jo Gallusovi pevci gojijo z veliko žrtvijo in zato s toliko večjo ljubeznijo, navdušila v nepričakovani meri. Eden od številnih predstavnikov, ki so nastopajoči zbor pozdravili, je zadel v živo, ko je dejal, da je na istem odru nastopilo že mnogo zborov in vse so tudi pozdravljali; tokrat pa je nastopil koroški slovenski zbor, ki je pel koroške slovenske pesmi. Kako prav so ravnali organizatorji tega koncerta, da so povabili Gallusa v Ljubljano, je dokazalo navdušenje poslušalcev v dvorani.
23. marca je Gallus nastopil tudi v Kropi na Gorenjskem in prikazal ljubiteljem koroške pesmi njeno lepoto. Oba koncerta je vzorno organiziral vodja Koncertne poslovalnice v Kranju g. direktor Peter Lipar. Med obema koncertoma so pevci posneli vrsto pesmi koncertnega sporeda na RTV Ljubljana.
»Pevski zbor J. P. Gallus v Trbovljah«
Pod tem naslovom je ljubljansko »Delo« 24. aprila objavilo poročilo o Gallusovem nastopu v Trbovljah. Napisal ga je dolgoletni dirigent trboveljskega »Slavčka« Jože
Skrinair. Posredujemo ga tudi našim 'bralcem:
— Minulo soboto je pevski zbor Jakob Petelin Gallus iz Celovca vrnil obisk 'trboveljskim »Slavčkom« in pripravil v dvorani Delavskega doma, ki je bila to pot zadovoljivo zasedena, prijeten večer koroške narodne pesmi.
Po uvodni -pesmi je bila manjša slovesnost, na kateri je predstavnik Zveze Svobod in kulturno prosvetnih društev Slovenije Milko Skoberne izročil Rudiju Dolničarju, dolgoletnemu pevovodji v revirjih, spominsko Gallusovo plaketo.
Za gostovanje v Trbovljah je celovški zbor pripravil širok spored, v katerega so vključili pesmi Gallusa, katerega ime nosi, nekaj umetnih pesmi slovenskih komponistov (Lipar, Vogrič, Simoniti), pretežno pa njihovo domačo, koroško pesem.
Čeprav so koroške pesmi pogosto na koncertnih sporedih naših zborov, so »petelinčki«, kakor je zbor predstavil njihov predsednik Urhej Kasisl, zapeli »slavčkom« in Trboveljčanom večinoma pesmi, iki jih z našega odra še ni bilo slišati. Zapeli pa so jih tako, kot to znajo in zmorejo samo rojeni Korošci. Prav je povedal zborovski dirigent dr. France Cigan, da ima vsaka koroška narodna pesem pravzaprav dve melodiji; e-no je moč zapisati v notnem črtov-j u in jo zato lahko prepeva vsakdo, druga pa jie skrita v -vokalu in je dosegljiva samo
REŽISERJEVA BESEDA
V kulturni oddaji RTV Ljubljana je direktor Slovenskega narodnega gledališča orisal repertoarni načrt za letošnjo sezono, v katerem je napovedal kar devet slovenskih del, ki jih bo to gledališče uprizorilo v dveh sezonah. Predvsem je podčrtal, da bomo dobili dobre slovenske tekte le, če bomo z uprizoritvijo slovenskih del spodbujali naše pisatelje k pisanju za gledališče.
Tudi v našem gledališču so letos na repertoarju tri slovenska dramska dela. Sicer so to- starejša dela, ljudske igre s preprosto tematiko. Vendar prav taka -tematika ugaja našim obiskovalcem. V naše gledališče prihajajo, da si odpočijejo od poklicnega udejstvovanja. In če jih zadovoljimo, smo storili svojo kulturno' dolžnost.
»Sosedovega sina« smo -uprizorili že pred dvajsetimi leti. Letos, ob stoletnici izida te Jurčičeve poves-ti v takratni reviji »Mladika« (oktober 1868) jo postavljamo ponovno na oder. Za dramatizacijo je to delo
nadvse mikavno, saj vsebuje polno močnih dramskih elementov in dialogov.
škoda, da Jurčič ni bil dramatik, saj so njegovi junaki tako izklesani, njegov posluh za ves-ele i-n bridke strani takratnega življenja tako oster, da se njegova dela sama ponujajo za preliv v dramsko obliko. Mislim, da je imel umetniški svet našega gledališča srečno roko, ko je sklenil prav letos postaviti to delo ponovno na oder.
Ko't režiser »Sosedovega sina« bi pripomnil samo to: Uprizarjanje ljudskih iger ni tako lahko. Večina njih ima močno zasedbo — pri »Sosedovem sniu« bo na odru kar osemintrideset sodelavcev. Uglasiti vso to nastopajočo množico je zelo težavno in zahtevno delo. Najmanjša neubranost lahko pokvari vse. Moji sodelavci to vedo in so za-to z vsemi svojimi močmi pri stvari.
Našo mladino in tudi starejše ljubitelje Jurčičevih povesti vabim, da to lepo delo prečkajo. Potem bodo laže presodili našo uprizoritev.
Drago Pogorelec — Karus
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE IZ LJUBLJANE gostuje z ljudsko igro
Sosedov
sin
Po Jurčičevi povesti priredil Drago Pogorelec
Predstave bodo: v četrtek (na vnebohod), 15. majnika, ob 19.30 v farni dvorani v ŠKOCIJANU, v petek, 16. majnika, ob 20. uri v Kolpingovi dvorani v CELOVCU, v soboto, 17. majnika, ob 20. uri v Kulturnem domu v LOČAH in v nedeljo, 18. majnika, ob 14. uri v farni dvorani v SELAH.
Na prireditev vas vljudno vabita
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA V CELOVCU in
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V CELOVCU
Vstopnice v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih, pri voditeljih farne mladine in eno uro pred predstavo.
tistemu, ki se je z njo rodil. Prav to, ta droga skrita melodija, pa je bila vsa lepota in užitek, ki iso ga Celovčani prinesli v Trbovlje.
Dirigenlt ipotzn-a v 'potankosti glasovni potencial svojih pevcev in se je zato odločil za, rekel bi, komorno izvajam j e, kar je bilo odločilno za glasovno izenačenost zbora in dosledno izvajanje vseh fines in odtenkov, ki jih mudi koroška narodna pesem in ki jih je zbor z lahkoto obvladal. Komorna oblika podajanja je takoj, ustvarila intimen kontakt -med .izvajalci in poslušalci, ki se je ves čas koncerta -poglabljal do zahtevane ponovitve Miheličeve priredbe pesmi »Puoboč sem star šele 18 let« in do dodane pesmi »Nmau čez i-zaro«, s katero so gostje končali koncert.
Prisrčno je bilo tudi prijateljsko srečanje -po koncertu, na katerem je goste pozdravil podpredsednik trboveljske občine Tone Ličar in jim 'poklonil spominsko darilo. Ob sproščenem -prepevanju »petelinčkov« in »slavčkov« je minil večer, ki je mnogo prispeval k nadaljnjemu zbliževanju slovenskih pevcev iz Koroške in matične domovine. —
GOSTOVANJE
LJUBLJANSKEGA BALETA
V soboto, dne 10. maja, bo v Mestnem gledališču v Celovcu izredno zanimivo gostovanje. V okviru kulturne izmenjave med Slovenijo in Koroško pride v Celovec balet ljubljanske opere. Marca je gostovalo celovško Mestno gledališče v Ljubljani z Mozartovo opero »Figarova svatba«. Ljubljančani bodo uprizorili Sergeja Prokofjeva balet »Romeo in Julija« v koreografiji Henrika Neubauerja. Dirigent je Demetrij Zebre, za scenerijo in kostume je poskrbel Dušan Ristič. Glavni vlogi igrata Lidija Sotlarjeva (Julija) in Janez Mejač (Romeo).
Po -uspelem koncertu v Trbovljah je zbor nastopil -naslednjega dne tudi v dolenjski metropoli, v Novem mestu. »Dolenjski list« je pod naslovom
»Gallus« navdušil Novomeščane poročal o nastopu koroških pevcev med drugim:
— Okoli 300 -poslušalcev v novomeški dvorani doima kulture je v nedeljo, 20. aprila popoldne, z bratskim aplavzom nagradilo mešani pevski zbor »Jakob Petelin — Galluis« iz Celovca za njegov koncert umetnih in koroških narodnih pesmi.
Goste iz slovenske Koroške je pozdravil ravnatelj glasbene šole Ernest Jazbec. Poudaril j-e, da gojimo Slovenci s svojimi brati v zamejstvu še posebno tople vezi.
Pevski zbor je pod vodstvom svojega dirigenta d:r. Franceta Cigana na dveurnem koncertu zapel več umetnih in koroških narodnih pesmi. Pel je skladbe Gallusa, Liparja, Vogriča, Simonitija, Hartmanove,, ljudske pes-mi iz št. Ja-nž-a v Rožu, nato pa narodne v priredbi vrste skladateljev.
Zbor j-e imel do zdaj več -kot 20 samostojnih koncertov med svojimi rojaki na Koroškem, nastopi,1 pa je tudi v inozemstvu. V Novem mestu je gostoval prvič. Tu so gostom pripravili še posebno -topel sprejem. Dopoldne so- jih predstavniki kulturnega življenja pričakali na Otočcu, po koncertu pa jte koroške pevce sprejela v gostišču »Breg« predsednica sveta za prosveto in kulturo prof. Ema Muser. —
Odlikovanje Slovenske filharmonije
Predsednik Tito j-e odlikoval Slovensko filharmonijo ob 20-letnici njenega -dela po drugi svetovni vojni ter ob 60. obletnici ustanovitve orkestra-, ki nastopa ,pod tem imenom od 1908. leta.
Oba njena ansambla, orkester iim zbor, sta imela v zadnjih dveh desetletjih nad 1500 koncertov (od tega okoli 150 v tujini).
. Izvedla sta nad 800 del slovenskih -in jugoslovanskih skladateljev in gostovala v vsakem večjem jugoslovanskem kraju, poleg tega pa je Slovenska filharmonija redni gost zagrebške in beograjske filharmonije, s katerim prireja izmenjalne koncerte.
Slovenski umetniki so v lanski sezoni gostovali že v Avstriji, Italiji, Švici, na Češkoslovaškem in na Madžarskem. Obetajo se jim še -nove poti v Belgijo in skandinavske države.
SLOVENCI
d&ma in laetu
Nagrade mesta Ljubljana
Tradicionalne nagrade mesta Ljubljana za najpomembnejše dosežke na področju kulture in športa bodo letos, 9. maja, po sklepu skupščine dodeljene inž. arh. Savinu Severju, akad. slikarju Gabrijelu Stupici, pesniku Danetu Zajcu, ansamblu mladinskega gledališča, pianistu Aci Bertonclju in uglednima športnikoma Miroslavu Cerarju in Ivu Danevu za dosežke na olimpiadi v Mehiki.
Novi doktorji znanosti
Prorektor prof. inž. Mirjan Gruden je v torek, 22. aprila, slovesno izročil doktorske listine novim doktorjem znanosti ljubljanske unvierze. Zija Kuča-kalič je postal doktor muzikoloških znanosti, Ivan Antolič, Dimitrij Bartenjev, Valter Krušič in Ce-domir Ravnik so postali doktorji znanosti s področja stomatologije. Aliče Haasz je postala doktor znanosti s področja nevropsihiatrije, Vera Lenart doktor znanosti s področja ginekologije in porodništva ter Stojan Plesničar doktor znanosti s področja onkologije.
Vesti iz Švedske
Odkar imajo slovenski naseljenci na Švedskem svojega dušnega pastirja g. Flisa, imajo slovenske maše po raznih mestih. Na cvetno nedeljo, za veliko noč, na belo nedeljo je bilo v Malmo in Gote-borgu več cerkvenih govorov in cerkvenih pobožnosti. V tem času so imeli slovenski naseljenci na Švedskem na obisku glavnega direktorja slovenskih dušnih pastirjev msgr. Ignacija Kunstlja.
Iz Švice poročajo
Odkar imajo rojaki v Švici stalnega duhovnika p. Fidelisa Kranerja v kapucinskem samostanu v Ziirichu, postaja tudi povezava med njimi boljša, ker jih vedno več prihaja k slovenskim mašam. V Ziirichu je vsako 1. in 3. nedeljo v mesecu, vsako drugo nedeljo pa v Amriswillu in v Heerburgu. Predvidene so pa še po drugih krajih.
Največja slovenska skupina v Švici je v Amris-willu. Največ Slovencev dela v tovarni ESCO in Tripel. Nekaj deklet je tudi po privatnih službah. Na drugem mestu po številu zaposlenih Slovencev je Ztirich, kjer so rojaki po raznih službah. Dekleta so po večini zaposlena po konfekcijskih tovarnah v Rhienecku, Diepodsau, Widnau in Ap-penzelu. Slovenski izobraženci: zdravniki, inženirji, tehniki, bolniške medicinske sestre in strežnice po bolnišnicah so pa raztreseni po vsej Švici.
Knjiga o opernem pevcu Antonu Šublju
Založba Euram Books je v Baslu izdala na 104 straneh reprezentativno opremljeno knjigo „From Camiola to Camegie Hall. A Biographical Study of Anton Schubel, Slovenian Inmigrant Singer and Musical Pedagogue”.
Knjiga, ki je pisana v angleščini, je posvečena spominu leta 1965 umrlega slovenskega pevca in glasbenega pedagoga Antona šublja. Kot njena avtorja sta označena dr. Gilles Edward Gobetz, profesor sociologije in antropologije na kentski univerzi v Ohiu, in Daniel Fugger, slikar iz Merle-bacha-Mosell, Francija. Prvi je Celjan, drugi pa šubljev ožji rojak iz Domžal.
Anton šubelj je najprej nastopal v ljubljanski operi, leta 1928 pa je odšel v Ameriko. Tam je bil član zbora v Metropolitan Operi v New Torku. Imel je veliko koncertov po širni Ameriki za Slovence. Na njegovih sporedih je bila predvsem slovenska narodna pesem. Ko je bila slovenska operna pevka Pavla Lovšetova v ZDA, sta nastopala skupaj.
Ko je Anton Šubelj nehal nastopati kot pevec, se je ves posvetil Glasbeni matici v Clevelandu, katere ustanovitelj je tudi bil.
Slovenci iz Argentine poročajo
V	župniji sv. Jožefa Pompejskega, ki jo je usta navil rajni msgr. Janez Hladnik in ki jo sedaj vodi g. Tone Škulj, že dve leti opravlja kaplansko službo g. Mirko Gerbec. V tem času je s svojim neumornim delom pripravil v kraju Villa Elvira pogoje za ustanovitev nove župnije. Tamkajšnji škof ga je 19. aprila inštaliral za župnika. Za priči sta bila župnik Tone Škulj in msgr. Casanova.
V	Cordobi je te dni praznoval 70-letnico znani in zavedni Slovenec, staronaseljenec Jože Jazbec, veliki dobrotnik vseh, ki so se po drugi svetovni vojni naselili v tem mestu. Jubilant je doma iz sončne Goriške.
Dne 17. aprila je slavil svojo 50-letnico rev. Jože Guštin, doma iz Št. Jerneja na Dolenjskem. Jubilant je bil 1945. leta posvečen v Krki na Koroškem v duhovnika. Potem pa je bil tri leta kaplan v Šmihelu pri Pliberku, nato se je izselil v Čile, leta 1952 pa je prišel v Argentino in dobil kaplansko mesto pri sv. Ignaciju v Buenos Airesu,
Ali je slovenščina še zanimiva?
Ob ca&u pai/edano-
Slovenec — da ali ne?
Koit '\ise kafže, j;e manjšinska problematika — vsaj za 'tiste, ki jo morajo razrešiti — ozko •povezana z vprašanjem tako imenovanega ugotavljanja manjšine. Naše stališče v vprašanju ugotavljanja manjšine je znano. Ne borno ga ponavljali.
Pred nedavnim je imela koroška socialistična stranka svoj občni zbor v celovški •delavski zbornici. Tam je izjavil deželni glavar Hans Sirna, dia mora veljati v manjšinski 'koroški politiki tako imenovani princip priznavanja k manjšini (Bekenntnis-pr.imzip). Dodal jie še, da ne moremo misliti na ponovno uvedbo AhnenpaBa, ki ga poznamo iz pretekle nacistične dobe. Prav gotovo se 'tudi koroški Slovenci priznavamo k svobodni človekovi odločitvi, dovo-Ijujiemio si pa 'biti mnenja, da morajo biti ustvarjeni pogoji za povsem svobodno in pravilno odločitev. Dokler je priznavanje k slovenski narodnostni skupini politikum, ki po mnenju merodajnih krogov v deželi odiloča. o zvestobi domovini, o proavstrij-stvu ali projiugoslovanstvu, se ne moremo in ne bomo priznali k principu priznavanja, kajti v tem primeru bi šlo za zgolj politično, da ne rečem: državnopolitično odločitev, ne pa za trezno ugotavljanje etnične pripadnosti. Isti dan je v istem Celovcu •zboroval poleg koroških socialistov tudi Karntner Heimaitdienst, ki jie z vso vnemo zahteval ugotavljanje manjšine (Minder-heitenfeistsitellung), kar je z drugimi besedami izvedba principa priznavanja k manjšini.
Zgodovina jie zadaila koroškim Slovencem velike udarce. Ne bomo se s solznimi očmi obračali v preteklost. Eno pa prav gotovo z vso upravičenostjo lahko zahtevamo: manjšinska politika naj: ne 'bo samo tolerantna, formalno-demolkratiična na osnovi priznavanja, ampak naj: 'bo politika odkrb tega pospeševanja naših teženj. Ali je ta zahteva prevelika?
OBJAVA
SPREJEMNI IZPITI na Državni gimnaziji za Slovence bodo v soboto, dne 5. julija 1969, s pričetkom ob 8. uri. Sprejemni izpit za 1. razred obsega slovenščino, nemščino in računstvo. Izprašuje se snov 4. šolske stopnje. Za vstop v višje razrede je potreben oseben razgovor z ravnateljem šole.
Prijave za sprejemne izpite lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa pismeno na naslov: Državna gimnazija za Slovence, 9020 Klagenfurt, Lerchenfeld-straBe 22.
Za izpit je treba predložiti tele dokumente:
1.	rojstni list
2.	dokaz avstrijskega državljanstva
3.	spričevalo 4. šolske stopnje ljudske šole.
Popis učenca pošlje vodstvo ljudske šole neposredno na naslov ravnateljstva Državne gimnazije za Slovence.
ŠT. VID V PODJUNI
V	nedeljo, dne 27. aprila 1969, so gojenke iz Št. Jakoba v Rožu uprizorile pri Voglu lepo igro »Luč v 'temi«, katera jie bila prav lepo podana.
Brezverna mati in služkinja Cilka sta zares živele v svoji vlogi. Pisatelj nam hoče v tej igri pokazati, kaj premore trdna in neomajna vera v Boga služkinje Cilke, v družini tako zek> brezverske gospodinje oziroma matere. Solzni smo bili tudi moški, kar dosti pove, kajti, ženske so kmalu v solzah.
Želeti bi bilo, da bi si vsi vzeli k srcu lep Cilki« vzgled!
ŽIHPOLJE
(Cerkveno žegnanje)
Vabimo na cerkveno žegnanje, ki bo peto •nedeljo po veliki noči (11. maja). Spored bo sledeč: ob pol osmih h o prva sveta maša s pridigo, ob pol devetih druga sveta maša, nato pranganje. Po procesiji bo glavna sveta maša s pridigo; vmes tudi priložnost za sveto spoved. Prisrčno vabimo vse od blizu in 'daleč na naše sončne Žihpolje.
V	ponedeljek, 28. aprila, smo sipremili
Prejšnji petek je predaval v Schvvarzkm dvorani v Pliberku v nemščini predsednik K KZ dr. Erik Prunč o vprašanjih izobrazbe v žarišču dveh kulturnih krogov. V začetku je dr. Marko Dumipeilniik predstavil •predavatelja in pozdravil številne goste, med njimi pliberškega župana Siegfrieda Kristana.
Dr. Prunč je najprej podal kratek znanstveni pregled o raznih vplivih na jezikovno vzgojo otrok. Poudaril je, da že majhen otrok, ki še ne zna govoriti, lahko razlikuje razne jezike. Tu je -pač važen prvi osebni in s tem tudi jezikovni vtis na otrokovo dušo. Prav otroci pa se učijo silno laihiko tujih jezikov. Važno pa je, da se uči
tujega jezika na podlagi materinščine. Pri jezikovni vzgoji otrok pa je bistveno notranje mišljenje staršev. Če na primer starši Slovenci govorijo z otroki nemško, so samo besede več ali manj nemške, jezikovno mišljenje pa je čisto slovensko. Tako so tudi pri nas na Koroškem 'prevzeli Slovenci iz nemščine marsikatero besedo, Nemci pa od Slovencev stavčno intonacijo in precej rečenic in iizraizov. Na Koroškem pa se nudi tudi izredna možnost, da se učijo ljudje dveh jezikov in s tem spoznajo dva velika, različna kulturna kroga. Izobrazba enega samega tolmača stane državo pol milijona šilingov, pri nais pa zavračajo razni krogi tako edinstveno priložnost za učenje drugega jezika.
Ko je govoril predsednik K KZ o slovenščini in predvsem o narečjih koroških Slovencev, je povedal, da je ohranil ta jezik številne posebnosti iz stare slovenščine in je prav zaradi tega nadvse važen in iz znanstvenega vidika izredno zanimiv in silno dragocen. Zaradi podobnosti pa je tudi velik pripomoček pri učenju drugih slovanskih jezikov.
na naše farno pokopališče Bolhartovo mater v ščeidmu Marjeto Dovj.ak, staro 78 let. Bila je verna žena, rada je hodila v cerkev, dokler je le mogla, čeravno je imela skoraj eno uro daleč. Bila je pri bratovščini Srca Jezusovega in pri Živem rožnem vencu. Domači g. župnik so se v lepem nagrobnem govoru poslovili od nje. Naj počiva v miru. Ostalim pa naše iskreno sožalje.
Prati koncu predavanja se je dotaknil še raznih citatov glede koroške problematike. Tako je omenil dva Korošca, J. F. Per-koiniiga, ki je izpovedal, da je dolgo preziral slovenskega sodeželana iin njegov jezik, ter Riz,zija, ki je sicer zastopal v 19. stoletju velenemštvo, a jie zapisal v nekem članku, da nevarnost' za Koroško ni v tem, da imajo Slovenci vise pravice, ampak prav v zatiranju Slovencev in slovenščine.
Po predavanju se je razvila zanimiva debata. Nekaterim ni bilo po godu Rizzijeva beseda o zatiranju slovenščine, ker da tega na Koroškem ni. A dejstva le govorijo drug jezik. Dr. Prunč je tudi znanstveno zavrnil obstoj inekiih viindišarjev in dokazal, da
je tako imenovana vindišairščina slovensko narečje; že Trubar in drugi protestantski pisci so na primer govorili v nemščini o »Windisch«, medtem ko so pisali v slovenščini vselej o Slovencih. Ožbalt Gutsman jie izdal v 18. stoletju slovensko slovnico, a je govoril v nemščini o »tvindische Spra-che«. Urban Jarnik je v celovški »Ca-rinthii« dosledno pisal »Slowenen, slowe-nisch«, ker je postala beseda »windisch« psovka. Danes pa hočejo dati nekateri krogi tej sramotilni besedi zopet vsaj nevtralni ali pa celo častni pomen, da bi cepili koroške Slovence.
Debata se je še dotaknila problematike Slovencev na sploh in pa slovenščine v cerkvi iin pri verouku.
Pri argumentaciji se jie pokaizala precejšnja nepoučenost o najinovejših znanstvenih dognanjih in pa tudi stereotipno mišljenje, češ, kaj Slovenci hočejo, ko pa imajo itak vse, jezikovnega zatiranja pa da sploh ni. Prav zaradi tega je bilo to predavanje v takem krogu zelo važno,.
Na pokopališču pri Sv. Neži v fari Št. Rupert so v soboto, 3. maja, pokopali dipl. inž. M ai er hod: er ja, 'posestnika Liindenhofa.. Rajni je bil med ustanovitelji iin pobudniki Spodnje koroške mlekarske zadruge.
Pogrebne svečanosti je opravil mestni dekan g. Kanduth, ker je naš domači župnik g. dr. Zeiichen že več tednov bolan.
= Naše prireditve
VABILO
Državna gimnazija za Slovence prisrčno vabi na šolsko akademijo, ki bo v nedeljo, dne 8. junija 1969, ob 14.30 v Delavski zbornici (Arbeiter-kammer) v Celovcu.
Ravnateljstvo
O
PLIBERK
Otroci in farna mladina vabijo na MATERINSKO PROSLAVO,
ki bo v nedeljo, 11. maja 1969, ob pol treh popoldne v farni dvorani v Pliberku.
S pesmijo, deklamacijami, rajanjem in igro našega koroškega pisatelja Jaka špicarja
POGUMNI TONČEK
hočemo počastiti naše matere in se jim zahvaliti za ves njih trud.
O
GLOBASNICA
Katoliško prosvetno društvo v Globasnici vabi na
MATERINSKO PROSLAVO,
ki bo v nedeljo, 11. majnika 1969, ob pol treh popoldne pri šoštarju v Globasnici.
Matere in starši ter vsi ljubitelji petja in igre prisrčno vabljeni.
Otroci vas pričakujejo!
BILČOVS
Slovensko prosvetno društvo »Bilka« v Bilčovsu vabi na proslavo
»MATERINSKEGA DNEVA«,
ki bo v nedeljo, 11. maja 1969, v dvorani pri Miklavžu v Bilčovsu. Prireditev bo ob 14.30 popoldne in ob 20. uri zvečer.
Spored:
Deklamacije otrok (nastopijo šolarji)
Igra »Mati« in petje Nagovor materam Sodelujeta še mešani pevski zbor in godbeni trio.
Hočemo se pokloniti našim mamicam. Zato vabimo vse, ki so jim drage naše mamice, da pridejo v velikem številu.
POPRAVEK
V zadnji številki »Našega tednika« se je pomotoma pripetila tiskovna napaka: Vožnja v Čenstohovo in Oswiecim (Aus-schwitz) stane 15 0 0.— ne pa 1000.— šil. kakor je bilo objavljeno. * v
SELE
(Smučarska sezona)
Po šestmesečni zimi. je konec aprila vendarle prišla ljiuiba vigred. Menda jie zima res samo smučarjem ma ljubo trajala tako dolgo in bila tako radodarna, s snegom. Smučarji so jo ipa tudi res dobro izrabljali. Nova vlečnica pri Trklu je bila večkrat
v polnem obratu. Bilo j-e v Selah več prvenstvenih tekem: v januarju škofijskega športnega udruženja, nato je domače športno društvo priredilo dvoje tekmovanj, za svoje odrasle člane iin za otroke. Tudi boroveljsko športno društvo je tu na tekmovanju preizkušalo spretnost svojih smučarjev.
Ta šport pa ima tudi svojo senčno stran: smučarjem se lahko pripetijo tudi nezgode. Tudi teh v letošnji zimi ni manjkalo. Spodnja Jugova fanta Mirko in Zdravko sta si kakor leto prej v tej, zimi spet zlomila nogo. Ista nezgoda se je pripetila tudi sedemletnemu Adamkovemu Pepeju in končno si je še g. nadučitelj Tone j Hribernik pri padcu nalomil desno roko v zapestju. Zdravniška pomoč, zdrava kri in krepka volja pa take polomijie kmalu do dobrega poravnajo!
Sedaj je konec smučanja, razen če koga snežne Košutime drče zvabijo v svoje okrilje.
Vse naše prijatelje vabimo na
RAZSTAVO in PRIREDITEV
obeh gospodinjskih šol v Št. Jakobu v Rožu.
Razstavo si lahko ogledate v soboto, 10. maja, od 14. ure naprej in v nedeljo, 11. maja, do 16. ure, v šolski dvorani.
Kulturna prireditev bo v nedeljo, 11. maja, ob 14. in 19. uri v farnem domu v Št. Jakobu:
SPORED:
Pozdrav
Pesem v simboliki Govor
Ob stoletnici Igra: »Materina srca« Ritmična točka Pesem v slovo.
GOJENKE
Prizor iz ijudske igre „Sosedov sin” po Jurčičevi povesti v izvedbi Šentjakobskega gledališča v Ljubljani
ŠT. RUPERT pri VELIKOVCU
PRI NAS NA KOROŠKEM	v
Praznik dela v St. Rupertu
»Praznik dela« je vsako leto zaključek gospodinjskih tečajev. Po sedmih mesecih dekleta gospodinjskih šol pokažejo, česar so se naučila pod vodstvom šolskih sester.
Starši in sorodniki iz vseh strani se zbirajo, prijatelji šole iz vse dežele obiščejo šolske sestre in šolo. Vsi številni obiskovalci so z delom zadovoljni.
Polno dvorano kuharskih stvaritev od drobnega peciva do raznih tort in drugih oblik za petek in svetek in vse družinske praznike si videl na kuharski razstavi, čeprav danes sladkarije niso tako redke tudi v kmečki im delavski družini, so številni obiskovalki im občudovalci pokupili. Te kuharske umetnosti so bile bolj delo dekli-
Wem dient der Karntner Heimatdienst?
(Nadaljevanje s 1. strani)
slowenischen Kulturveranstaltungen in allen »heimattreuen« Zentren usw.
Die Klagenfurter »Kleine Zeitung« hat auch seit jeher ein offenes Ohr fiir Kontakte zu Nachbarlandem gehabt und sol-che Probleme immer wieder aufgegriffen. Es ist d as unleugbare Vcrdinst des bei der Heimatdienstversammlung auf infame Weise angegriffenen Chefredakteurs Heinz Stritzl, diese Bedingungen geschaffen zu haben. D as war in unserer teilweise etwas stickigen Atmosphare keineswegs selbst-verstiindlich und eine personliche Mut-probe. Wir glauben mit der »Kleinen Zeitung«, daB es zu člen echten Aufgaben der Karntner Publizistik gehort, Verstand-nis zu wecken, und wir sind iiberzeugt, daB Stritzl diesen Weg weiter beschreiten wird. Deshalb ist es umso unverstandlicher, wenn die »Volkszeitung« wacker ins Hei-matdiensthom blast, Phrasen nachbctet und eifrig mit Jagd auf Redaktionsleiter Stritzl macht. Ob da wohl Konkurrenz-griinde und der scheele Blick auf den groBen »Kleinen« Bruder mit eine Rolle spielen? Man kann vor Problemen, die da sind, nicht die Augen verschlieBen. Auch uns gefallt manipulierte Berichterstattung, von welcher Seite immer sie kommen mag, nicht.
Mehr Sachlichkeit
Wir sind der festen tiberzeugung, daB mehr Sachlichkeit auf der Seite des Kamt-ner Heimatdienstes Probleme einer Ldsung naherfuhren wird. Ist nicht der halbleere Versammlungssaal mit ein Zeichen dafiir, daB aufgeschlossene Menschen — ihnen gehort die Zukunft — echte Argumente und nicht lautstarke Anflegelungen horen wol-len? Wenn wir die Zeitungsberichte ver-folgen, sehen wir, daB es auch im Heimatdienst Leute gibt, die einer vemiinftigen Regelung nicht abgeneigt sind. Wenn der Ver tre ter einer politischen Partei im Karntner Heimatdienst auBerte, daB Zeli eine ■5lowenische Gemeinde sei und daB man auf dem Gebiete des zweisprachigen Schul-Wesens, da alles in Bewegung sei, mogli-chenveise nach neuen Formen suchen mtisse, so ist d as der Ton, der einen Dialog crlaubt. Wir betonen, daB wir auf sachli-cher Grandlage einem Dialog nicht abgeneigt sind. Andererseits wurden aller-dings vehement Sprengelschulen, also Iso-lation, fiir die slowenische Volksgruppe verlangt. Hat man denn kein einheitliches Ronzept in der Schulfrage? Fast scheint ^ so. uber vemiinftige Vorschlage kann man gewiB auch mit den Karntner Slowe-®en sprechen, doch solite d as Argument Viegen, nicht die Vehemenz, mit der man hervorbringt. Ob die letzte Hauptver-®ammlung dazu angetan war, Turen zu hffnen?
Fiir eine offentliche Diskussion
Weil es Probleme gibt, die ungelost sind, schlagen wir eine offentliche Diskussion ztvischen Vertretern des Karntner Heimat-^ienstes und Vertretern des Rates der Rarntner Slowenen vor. Wir sind der Auf-|assung, daB eine solehe in aller offentlich-*eit abgefiihrte Diskussion unserer gemein-Samen Sache, und mag das Gemeinsame §egenwartig noch so in der Hintergrund §etreten sein, nur ntitzlich ware.
ških skupin, ker so pri nastanku torte bile verjetno udeležena dekleta v skupinah.
Tudi raznih vrst mesnih izdelkov si se lahko nagledal, ki so bili zares krasno za oko napravljeni in pripravljeni za razvajen okus, čeprav ne naprodaj.
V dveh velikih dvoranah pa so bila razstavljena ročna dela. Mogoče smo opazili letos pretežno ročna dela, ki so izražala bolj osebno noto v delu in barvi. Prav posebno so ugajale izbrane barve, kii so izražale izvrstne kompozicije, niso pa v nobenem slučaju bile kričave.
Ne samo barve tudi način izdelave je dokazoval iiziredno skrbno delo, skrbno polaganje šiva k šivu. Tako so si dekleta res ustvarila praktične izdelke za življenje, ki jim bodo v praktično korist in v spomin na ta sedemmesečni tečaj v gospodinjski šoilii pri šolskih sestrah v Št. Rupertu. Ko si prisluhnil pripombam opazovalcev, jie bilo razveseljivo slišati »to pa je delo naše Milke«, ali »to jie delo naše Damice«. Ne samo dekleta sama, marveč 'tudi njihovi starši so bili z delom zadovoljim in na to delo- ponosni.
Toda šola nima samo enostranske naloge v kuhinji in pri šivalnem stroju in ročnem delu, šola ima tudi vzgojno, nalogo. Današnji čas zahteva tudi srčne in duhovne kulture. Tudi. na tem področju so sestre zastavile v tem kratkem času vse svoj e moči.
Košček tega dela pa nam je nudila ku.1-
Podjunski trgovski center Bratje RUTAR & Co.
Dobrla ves - Eberndorf
Za mekužno zvrženje gre ponavadi takrat, kadar izvrže samo kakšna posamezna krava. Lahko se dogodi pri vseh domačih živalih in v vsakem času brejosti. Vzroki za taka zvržemja so zunanji in notranji.
Zunanji- vzroki so mehanične poškodbe: padec, udarec na trebuh, prenaporno delo, utrudljivi prevozi, grdo> ravnanje z živaljo in kopanje živali v mrzli, vodi proti koncu brejosti. Precejšnjo vlogo pri tej vrsti, ilzvržlkov igra tudi' napačna prehrana, preveč mrzle pijače, zmrznjena, plesniva ali gnila. 'krma. Razen tega ne pozabimo, da utegnemo, povzročiti, zvrženje tudi z nekaterimi zdravili. Nalj omenimo samo zdravila proti; nietilljavosti, ki jih me smemo dati 'kravam v drugi polovici brejosti.
Vsi navedeni vzroki lahko nad razijo plodnih, da ,se začne krčiti iin stiskati,, zato se plodne ovojnice odkupijo, od maternične stene. Pri tem se pretrga zveza med plodom in materjo, in plod zamre, ker ne dobi več hrane.
Notrainijie vzroke mekužnega zvrienjja utegnemo inajiti v plodiiliih ali sploh v celem telesu breje živali. Različne .bolezni in okvare v plodniiku (vnetje, novotvorbe i. dr.) utegnejo povzročiti, da zamre tudi, plod v njem. Zato je mrtev plod čez določen čas iztisnjen iiz maternice. Tudi, nepravilno delovanje rumenega telesa na jajčniku lahko povzroči .izvrženjie. Moramo se namreč spomniti, da predvsem rumeno telo jamči za normalen potek brejosti in pravilen razvoj ploda. Različne bolezni' ploda in plodnih ovojnic (vodeničen plod, zavita popkovina i. dr.) pogosto 'povzroče zvrže-njie.
Nadaljnja skupina notranjih vzrokov za zvrženje so hude bolezni pri kravi, ki jih spremlja visoka vročina (slinavka in parkljevka), n. pr. pljučne bolezni, bolezni srca, ledvic in prebavil.
Znaki, ki se javijo neposredno pred zvrženj em, so zelo različni. Razlikujejo se glede na čas brejosti tudi po tem, v katerem
turna prireditev, ki je bila kakor vsako leto, izredno močno obiskana. Dvorana je bila že za prvo prireditev nabito polna in so dekleta tudi drugič pela in igrala v polni dvorani.
Prireditev so dekleta o tvorili a s pozdravno pesmijo Milke Hartmanove.
Sledil j,e venček narodnih pesmi pod vodstvom g. prof. Silva, Miheliča im nato govor g. prof. dr. Polanca. »Ali se je splačalo,« j,e vprašal starše in dekleta, da so nosili stroške šolanja. Razstava je sama dokazovala, da se jie splačalo. To je bil viden dokaz, da starši niso v prazno naložili denar, ki so ga izdali za šolanje, to je bil tudi dokaz, da dekleta niso časa zapravljala. Mnogo tega, kar je šola dala, pa nismo videli ne na razstavah in ne na odru, to bo pokazalo šele praktično življenje, mogoče šele v letih.
Končno so dekleta odigrala Mlakarjevo igro »Koksarna«. Igra je bila za posamezne vloge zelo zahtevna in so jo dekleta dobro rešila. Poudariti je treba jasnost in pravilnost izgovarjave. Tudi baletni vložki so zelo ugajali, dokazovali so izredno nadarjenost plesalk.
Sestre in dekleta so opravile veliko delo tudi v minulem tečaju. Poleg šole pa vodijo sestre gospodarstvo, ki je moderno urejeno s polnimi hlevi prašičev in živine, tudi ta plat zahteva veliko znanja in veliko skrbi.
N ad 'tisoč oseb se j,e udeležilo obeh predstav in še več jih je obiskalo razstavo, ki je bila odprta v soboto in nedeljo.
Splačalo se je obiskovati gospodinjski tečaj in splačalo -se je obiskati razstavo in kulturno prireditev, še bomo prišli!
MEŠALNIKE za beton - komplet vključno elektromotor in dve samokolnici
za neto ceno S 2995."
pri RUTARJU Dobrla ves
Telefon 04236-281
mesecu je zamrl plod. Krava navadno zvr-že v treh dneh po poškodbi ali obolenju. Izjemoma pa se mrtev plod v materi zadržuje tudi dalj časa. V prvi tretjini brejosti se plod porodi skupaj s svojimi ovojnicami, le-te do tedaj še niso v čvrsti zvezi z maternično steno. V takih primerih pri kravi zvrglici ne opazimo kakih posebnih bolezensih znakov, po katerih bi lahko zaključili, da se pripravlja na zvrženje. V drugi polovici brejosti pa se žival pripravlja na zvrženje tako kakor na normalen porod. Vime se poveča, široke medenične vezi popustijo, sramnica zateče in iz nožnice se začne cediti gosta sluz. Proti koncu se pojavijo še popadki. Vse to dogajanje je tem hujše narave, čim bolj je žival breja.
Pri kravali zaradi zvrženj te vrste ni hujših posledic, vedno pa se stanje utegne zaplesti (zaostala posteljica, vnetje maternice in zastrupljene krvi).
Najipogostejši vzroki za kužno zvrženje pri kravah so Bangova bolezen, trihomo-niaza, vibrioza in še druge bolezni.
Baingovo' bolezen povzroča Bangova klica, ki pride v telo živali Skozi usta ali spolovila, pravijo, da celo skozi nepoškodovano kožo. Bolezen se raznaša z okuženo krmo, s steljo ali pa ise krava okuži ob pripustu. Z,vržen ja so, zelo nevaren izvor bolezni, ker so zamrl plod, plodovnica in plodne ovojnice 'polne ikuživa, prav tako pa tudi izcedek iz rodil, kadar se zvrglica čisti. Pri nebrejih živalih se zadržujejo klice v vimenu, ko pa se žival obreji, se naselijo v plodniiku. Tu povzročijo vnetje plodnilkove stene, plodovih ovojnic iin plodu samega. Plod navadno zamre, mrtvega pa materino telo izvrže. Krava lahko izvrže vsak čas, najpogosteje pa v 5., 6., 7. in 8. mesecu. Baingovo 'bolezen zanesljivo ugotovimo s preiskavo krvi ali mleka. Ta bolezen 'povzroča velikansko škodo zaradi izgube telet, jalovosti in zmanjšane količine mleka. Razen tega je zelo nevarna tudi
Živali v primerah
Vsi narodi na svetu v svojem govoru radi .porabljajo primere iiz živalstva. Tako tudi Slovenci:
V	težkih časih tožimo, da jie življenje pasje; kadar se nam pa posreči kaj važnega, pravimo, da smo mia konju. In marsikdo se potem postavlja kakor petelin na gnoju.
Junaki so pogumni kakor levi, močni kakor medvedje, bojazljivec pa 'beži pred lastno senco kakor zajec, četudi je drugače počasen kakor polž.
Marsikdo spi kakor polh, medtem ko drugi dela kakor konj in je priden kakor čebelica.
V	j:ezi je človek rdeč ,ko kuhan rak, če nima polževe krvi.
Marsikdo je reven kakor cerkvena miš, pa se vendar napihuje kakor žaba.
Pasjia ponižnost je dostikrat v zvezi s kačjo strupenostjo.
Krade kakor traka, poje kakor slavček in je si,ter kakor podrepna muha.
Kdor mačka v vreči kupi, stoji dostikrat razočaran in zmeden kakor tele pred novimi vrati.
Nekateri ljudje so zviti kakor kača ali vsaj kakor kozji rog, drugi pa so krotki kakor jagnje in preprosti kakor golob.
Ni posebna umetnost iiz komarja napraviti konja.
Spomladanska zima v Sovjetski zvezi
V	Sovjetski zvezi doživljajo najbujšo »spomladansko zimo« v zadnjih desetletjih. Najstarejši ljudje v Kazahstanu ne pomnijo tako visokega spomladanskega snega, ki ogroža življenje pol milijona ovac in okoli 40.000 goved. Uporabiti so morali 80 buldožerjev, 350 traktorjev in 500 tovornjakov, da so sestradanim živalim naredili skozi visoke snežne zamete zasilne steze do- krmišč.
za ljudi; ti, se predvsem okužijo z uživanjem mleka in mlečnih izdelkov od bolnih krav. Živinorejci se poigoistorna nalezejo Baragove bolezni pri delu z okuženimi živalmi. Zaradi tega je najbolje, da se za vsako na novo kupljeno žival prepričamo, preden jo postavimo v hlev, če ni že okužena. Kravam, ki zvržejo v 5., 6. in 8. mesecu, moramo brezpogojno dati preiskati kri. Za Baingovo bolezen ne poznamo zanesljivega zdravila, zato moramo vse storita, da bi preprečili okužbo ljudi, in živali.
Trihomo.aizo — splošno, okužbo 'krav in bikov povzročajo praživi — trihomonazi, ki se prenašajo ob pripustu z okuženega bika na krave in obratno. Okužen bik je glavni, vir okužbe. Pri tej, bolezni nastanejo razen jalovosti zaradi obolenj na plo-diLih tudi zvrženj a v zgodnjih mesecih brejosti (od 2. do 5. meseca). Te bolezni ne bomo obravnavali natančneje, ker je v glavnem že zatrta. Pri tem je precej pripomoglo, umetno osemenjevanje; to se vse bolj širi in je najbolj, zanesljiva možnost, da preprečujemo triih omoniazo.
Vibrioza je okužba, ki se prenaša ob pripustu ali pa z umetnim osemenjevanj em, če uporabljamo seme okuženih bikov. Okužene krave in telice zvnžejo najpogosteje od 4. do 8. meseca brejosti;
Raizen navedenih 'bolezni iin klic lahko po vzroča jo zvrženj a še številne druge, vendar so zelo nevarne samo v določenih razmerah.
Priporočljivo je, da izvržen plod pregleda veterinar, kravam pa dajte pregledati kri; to j'e predvsem nujno potrebno, če v hlevu ali vasi v krajšem času zveže več živali, saj potem lahko sumimo, da so ti primeri kužne narave.
Največ skrbi, moramo posvetiti higieni hleva. To 'pomeni, da je potrebno takoj odstraniti iz hleva izvržen plod in plodove ovojnice kakor tudi vso onečiščeno in okuženo steljo, če imamo možnosti, je najbolje, dia kravo pred zvrženjem za dva do tri tedlne prepelj,emo v poseben prostor, proč od drugih živali. V nasprotnem primeru pa 'postavimo žival v en konec hleva, celoten hlev pa večkrat skrbno očistimo in razkužimo. S pravilnim ravnanjem borno dostikrat preprečili večjo škodo, ki po zvrženju utegne nastati, če se ne pobrigamo za lastno premoženje. (Krneč, glas)
Zakaj krava zvrže?
Poznamo dva pojava, da prezgodaj preneha brejost: zvrženje in predčasni porod, če plod še ni toliko razvit, da bi bil sposoben za življenje izven plod-nika, govorimo o zvrženju. Teleta postanejo sposobna za življenje v devetem mesecu brejosti in če se rodijo prej, govorimo o predčasnem porodu. Zvrženje utegne biti kužne ali nekužne narave.
Spod doma in po svetu
NOGOMET
Avstrija Celovec — Rapid 3:2 (2:1)
V okviru devetega kola pomladanskega prvenstva nacionalne lige je Celovška Avstrija poskrbela za senzacijo in premagala prvaka Rapid 3:2. Rapid, ki je zadnja tri leta zmagal na celovških tleh vedno s srečo 1:0, je tudi tokrat mislil napraviti isti račuin. Toda domača Avstrija, ki se je po porazu proti Admiri tri dni prej (1:4) zelo hitro rehabilitirala, s tem seveda ni bila zadovoljna. Peter Reiter, nekdaj sam uspešni napadalec dunajskega Rapida je svojemu nekdanjemu klubu pokazal, da še vedno zna igrati nogomet. V 26. minuti je po lepi poclajii Schierhuberja premagal vratarja Fuohsbichlerja z granatnim strelom, a to še ni bilo dovolj. Pet minut pozneje je Glechiner zopet enkrat reklamiral ofside in to je Reiter izrabil in poslal hladnokrvno žogo drugič v mrežo. Avstrija je ostala v premoči vse tja do polčasa. V drugem polčasu je Rapid še enkrat mobilizirali vse moči, a vse je bilo zaman. V 66. minuti je vratar Fuchsbichler v kazenskem prostoru odtegnil Schierhuberju noge, na kar je sodnik Kessler dal enajstmetrovko. Reiter je streljal močno, a naplacirano, da je mogel vratar obraniti, a pri drugem strelu se je žoga končno znašla v mreži 3:1! Ko je Bj.erregaardu uspel drugi gol, je morala Avstrija prestati nekaj težkih minut.
Ostali rezultati:
LASK — Sportklub 0:0 Wattens - GAK 1:0 Wacker Dunaj — Avstrija S. 1:0 Sturm Gradec — Wacker I. 2:0 Donawitz — Admira 2:4 Eiisenstadt — Bregenz 3:0
Na podlagi teh rezultatov zgleda lestvica takole:
1.	Avstrija Dunaj	22	13	7	1	54:25	35
2.	Sportklub	22	11	8	3	52:17	30
3.	Rapid	21	13	3	5	54:25	29
4.	LASK	23	9	7	7	32:27	25
5.	Admira	21	10	4	7	37:30	24
6.	Avstrija Celovec	23	8	8	7	33:34	24
7.	Sturm Gradec	22	9	6	7	24:25	24
8.	Avs-trija S.	23	7	8	8	27:23	22
9.	GAK	23	8	6	9	29:40	22
10.	VVacker Innsbr.	22	8	5	9	35:35	21
11.	Waicker Dunaj	22	7	6	9	31:40	20
12.	Bregenz	23	7	4	12	21:35	18
13.	Eisenstadt	22	5	6	11	28:34	16
14.	VVattens	22	5	7	10	24:47	15
15.	Do-navvltz	23	4	2	17	21:49	10
Španija — Jugoslavija 2:1 (2:0)
Nogometno moštvo Jugoslavije je zapravilo zadnjo priložnost, da bi se kvalificiralo
Dramatičen prizor iz tekme Avstrija — Rapid - Dunaj, ki se je končala s presenetljivim rezultatom 3:2.
za svetovno prvenstvo v Mehiki 1970. V Barceloni je zgubilo moštvo Rajika Mitiča proti Španiji 2:1. Spanci so vodili po tridesetih minutah 2:0 častni gol je dal Pavlovičev v drugem polčasu. Belgija se je s tem kot prvo moštvo kvalificirala za Mehiko (razen Mehike in Anglije), ki nimata kvalifikacije.
AVTOMOBILSKE TEKME
Grand prix v Barceloni
V	Barceloni je bil na sporedu drugi tek za svetovno prvenstvo form el I. letošnje sezone. Na kurzu, ki je dolg 3970 m in so ga morali tekmovalci prevoziti 90-kiralt, je tekmovalo 14 pilotov za zmago. Avstrijec Jochen Rimdt, ki je pri treningu dosegel najhitrejši čas, je prevzel vodstvo takoj po startu in vodil neovirano. V 18. minuti ga je dohitela nesreča prav na istem mestu kot malo prej Grahama Hilla. Rindit se je poškodoval na obrazu in so ga morali takoj, odpeljati v bolnico.
Zmagal je Škot Jaokie Stewart na Matra-Fcirdu. Potreboval je 2 uri, 16 minut in 59,9 sekund. Drugi je postal Bruce McLaren iz Nove Zelandije na McLaren-Fordu. 3. Jeam-Pierre Beltoise (Francija), 4. Denis Hu-lme (Nova Zelandija), 5. John Surtees (Anglija).
NAMIZNI TENIS
V	Muinchimu se je zaključilo svetovno namiznoteniško prvenstvo za moštva.
Zmagala je Japonska, ki je v izredno dramatičnem, in enakovrednem dvoboju premagala Zvezno republiko Nemčijo s 5:3. Odlično tretje mesto je zasedla Jugoslavija, ki je z izredno igro premagala Južno Korejo s 5:0.
5. mesto je zasedla švedska, 6. Anglija, 7. Češkoslovaška, 8. Sovjetska zveza, 9. Madžarska, 10. Francija, Avstrija je zasedla 16. mesto.
Med ženskimi skupinami je zmagala Sovjetska zveza pred Romunijo, tretja pa je Japonska. Jugoslavija se je uvrstila nekoliko slabše, kot so pričakovali. Avstrija je zasedla v končni razvrstitvi 21. mesto med 37 ženskimi ekipami.
Vse manj mladih
Avstrijski statistični uradi za proučevanje prebivalstva so v skrbeh. Na razpolago imajo statistike, ki pričajo, da se bo avstrijsko prebivalstvo do konca dvajsetega stoletja zmanjšalo kar za 12,5 odstotka.
Pri tem navajajo lanske podatke, da se je leta 1968 rodilo 125.792 otrok, samo pet let poprej pa je to število znašalo 135 tisoč. Stairost prebivalstva je eden izmed vzrokov, da je število smrtnih primerov v ome-
njenem obdobju (96.679 oseb oziroma 13 ljudi na 1000 prebivalcev) največje od konca druge svetovne vojne. Lani je tako nastal »presežek« 30.113 rojenih nad umrlimi.
Uradni podatki o padcu števila prebivalcev se praktično zrcalijo v vsakdamj-em življenju na ulicah Dunaja, Gradca, Linza 'in drugih mest in naselij v Avstriji. Pred očmi opazovalcev se skoraj zmerom ponavlja enaka slika: prav mnogo starčkov in zelo malo otrok in mladine. Tu nedvomno prednjači Dunaj, o katerem že tako govore, da je polovica od 1,6 milijona prebivalcev starejših od 60 let.
Ankete, ki so jih izvedli -avstrijski statistični strokovnjaki zadnja leta, pričajo, da si omenjenega pojava ne smemo pojasniti tako, da Avstrijci nimamo radi otrok. Vzroki, zakaj se postopoma zmanjšuje število rojstev, so zlasti v tem, da si mladi ne morejo tako hitro kupiti stanovanja. Le-to stane v mestih od 200 do 300 -tisoč šil .
Tako statistiki. Sicer pa kar roko na srce: današnji človek se je zaradi izredno visoke življenjske ravni pomehkužil, da mu je otrok, kaj še le večje število otrok, samo v oviro, pač zato, ker mu je samo do lastnega udobja in ugodja.
Tom Jones v drugačni luči
Tom Jones, nekdanji rudar, ki je svoj čas nastopal na zaboju od pomaranč za tri penije za pesem, je bil razglašen za najuspešnejšega britanskega poslovnega človeka v svetu zabavne glasbe.
Jones je prejel »za izredne uspehe na televiziji, v gledališču im pri snemanju plošč« tradicionalno nagrado Variety Club.
Jones, ki je dosegel za bea-tli naj večji finančni uspeh, je nastopal tudi, v Las Vegasti in si tako prislužil naziv britanskega deviznega reko-derja, ko mu je neka ameriška televizijska družba izplačala za njegov nastop na malih ekranih 5 milijonov funtov šterlimgov.
Tom Jones je tudi eden od lastnikov družbe Managamemt agency and mušic. Pod njenim poslovnim pokroviteljstvom nastopajo številne zvezde glasbe pop.
Družba je pred dnevi prvič ponudila svoje akcije širši, javnosti, im sicer po 13 šilingov in 3 penije, toda že nekaj minut kasneje so borzni posredniki ponudili 15 šilingov in 6 penijev.
Prevladuje mnenje, da si je Tom Jones s tem posloma družbe povečal kapital na o-koli milijon funtov šterlingoiv.
Cenijo, da zasluži Jonas na leto tikoli 800 tisoč funtov šterlingov. Polovico- te vsote mu prinaša dobiček družbe.
JOSIP JURČIČ IN JANKO KERSNIK:	2
Rokovnjači
Tretji sloj,, rokovnjači, so pravzaprav podaljšano kmečko po-prišče s pristnim in sočnim ljudskim humorjem.
Roman spominja v marsičem na literarno šablono, vendar je Jurčič samostojno zasnoval in razsnoval dejanje svojih oseb. Kersnik je bil navzoč pri nastajanju romana in se je za-to takoj: vživel v osirotelo delo. Z lahkotna se je spoznal v zgodovinskem gradivu, ki ga je deloma -sam pomagal zbirati. Jurčič je pisal Rokovnjače brez trdnega načrta, za-to je ekspozicija Grogo-ve preteklosti v izpovedi Polonci -taka, da je Kersniku dopuščala dokaj proste roke pri razpletanju dejanja- Za-to je že v 13. poglavju Kersnik krenil po svoji poti, s 14. poglavjem pa preneha segati po Jurčičevi zapuščini, obsegajoči kakih 100 listkov, ki so skoraj vsi še danes ohranjeni.
Oba pisatelja sta ostala le pri površnem iskanju zgodovinske opreme. Pripovedni način in slog se bistveno ne razlikuje od ostalih Jurčičevih romanov. Zgodovinski okvir je le za silo vtisnjen v romantično zgodbo izmišljenih oseb. Zgradba romana je dramatična. Naindetova usoda veže vse prizore im osebe od uvodnega poglavja do zadnjega, ki skuša Nandeta za vsako ceno narediti resničnega. Vse dogajanje izvira iz nasprotja med upravnim aparatom vla-
dajoče družbe, ki mu pomagata Blaž in Pavlek, ter organizirano rokovnjaško družbo, znotraj tega nasprotja -pa vre maščevanje Nadeta nad Brnjačem in Bavlekovo nad Na-ndetom.
PRVO POGLAVJE
še pred desetimi leti je bilo veliko slišati o rokovnjačih. To so bili prava nadloga deželi, ki so po malem beračili, po malem kradli in s silo jemali.
„Novice” 1855, str. 83
Leta 1810 v početku junija meseca je bi.l lep, sončen dan. V Kamniku je bil semenj. Po cesti, ki drži o-d Mengša do Kamnika, j-e jezdil dolg mož v pol kmetski obleki iskrega ko-nja, a štiri druge konje j-e poleg sebe ,i;n za seboj privezane gnal. Konji so bili, kakor se j-e na prvi hip videlo, različne starosti in vrednosti. Zato so trije hoteli v-zdržaivati bolj počasen korak, -dva pa, in sicer tisti, na katerem je bil jezdec, in še drug serec, sta bila mlajša in brzo-noga. Tako j e-bil gonjiač vedno prisiljen na desno in -levo -vleči im z vrbovo šibo priganjati, da -nii-so- počasnejši konji zaostajali in -za svoje priveze vlekli. To j-e tudi izredno -dobro -znal in, čeravno je imel namesto sedla le sivo sukn-eno kamižolo pod seb-oj, se je vendar vzpenjal n-a hrbtu svojega konja zdaj na to-, zdaj na ono stran, s svojo šilbo udarjajoč po grivah ali se na-zaji ali naprej obračajoč s tako -brezskrbnostjo ,im -gotovostjo, da se j-e -takoj poznalo: ta suhi mož z dolgimi nogami, z usnjem obšitimi hlačami ter polhovo kapo
na glavi je biil vajen sedeža n-a konjskem hrbtu.
»Flej, to je Obloški* Tonček, kobilar in konjski -mešetar,« reče eden -izmed kmetov, ki jih j-e konjar prejezdil -na potu. »Od tega se včasi poceni kupi, čudn-o poceni; včasi -pa ne da k sebi. Dolgo ga že nisem videl.«
»Pravijo, da hodi noter k Madžarom na Ogrsko -po ko-nj-e in jih goni daleč noter v Lahe. Jezdi pa, kadar ima pravo žival, da pride v štirih dneh -iz Karlovca tjakaj v l-aško deželo. Še spi na konju, kadar najbolj dirja.«
Taiko je pripovedoval drug kmet, ki ga je poznal. Drugi, ki ga niso poznali, so izpraševali in zvedeli še o kobilarju Oblo-ške-m Tončku, da je zdaj zaboga-tel, ker že s petimi repi dirja po cesti, a nekdaj je samo drugim kupcem mešetil.
V tem in podobnem razgovoru pridejo kmetje v Kamnik na semenj, na veliki -trg. Semenj j-e bil majhen, ljudi malo, čas ni bil ugoden za velike shode. Vendar j-e bilo na glavnem trgu še prilično polno ljudi, kmetov in kamniških meščanov, starih -in mladih, kajti razen prodajalcev -in kupčeval-cev je bilo tu še nekaj drugega videti, kar je zlasti mladino zanimalo.
Pred mestno hišo je namreč na vzvišenem kamnu stal na tako imenovanem sramotnem odru obsojenec, berač, ki so ga nekateri poznali le z imenom Tomaž, drugi ga pa sploh n-iso poznali. Kamen, n-a katerem stati je bil obsojenec eno uro vsemu
* OblošM Tonček: Bloke, nekoč Obtoke, visoka planota na Notranjskem.
ljudstvu izpostavljen, je bil le dva čevlja od -tal vi-so-k, tako da se je na sramotnem odru izpostavljeni ravno lahko po celem trgu videl. Na pris-i-h je i-mel tablico, na kateri je bilo zapisano »-ta-t«. Po tedanjem kazenskem zakonu j-e i-me-l nepoboljšljiv zločinec tri dni zavrstjo po eno uro tako na sramotni oder na javnem trgu biti izpostavljen, a berač Tomaž se j-e -kazal danes prvi dam. Ker se ta kazen v Kamniku že dolgo nii rabila, j;e bilo dovolj zijal.
Tudi kobilar je izpostavljenca že od daleč zagledal tem laže, ker je bil na konju, sam vzvišen nad drugo ljudstvo.
Ko pa j-ezdec bliže prihaja in zločinca na sramotnem odru natančneje pogleda, bi bil oster opazovalec videl, da se je njegovo sicer usnjato in nagubano lice stemnilo. Hitro skoči s konjia, vzame kaimiižolo pod pazduho in vodi svojo živino za uzdo dalje. Na voglu pa prosi tam stoječega dečka, -naj po-prime za nekaj časa konje, da ho dobil groš. Sam pa pristopi bliže v tolpo med ljudi, ki so stali gosto natlačeni ok-ol-i sramotnega odra im, ki so neusmiljeno sodili im obirali izpostavljenega tatu, berača Tomaža.
»To je rokovnjač, ka-j staviš?« de prvi gledalec.
»Poglej- ga v oči, ali ni tak -kot levi razbojnik na Golgoti?« vpraša drugi.
»Ta hi -svojega očeta obesil, ko bi ga za sodnika postavili,« reče še drugi.
»Kaj?« prigovarja tretji, krepak hribovec, »le dobro si ga oglejte; ali ni tak, da bi samemu hudiču palico posodil, s katero bi- potlej hudič kakega svetnika udaril, ko bi se samega Boga udariti ne upal?«
FRANCE BALANTIČ:
JuUa
Glava je v rokah sinjine kot ozimina pod snegom, zlata glava, ko za bregom lušči sonce se iz gline.
Lušči sonce se iz gline, iz gori je zgnetlo čaše, še pijan sem jutra paše. Kje je konec, dan ne mine-
Kje je konec, dan ne mine, ne boji se, da uboža sonce-bogatin. Kot roža glava je v rokah sinjine.
Prvi materinski praznik
Nad svetom je bila noč. črna in sovražna je tlačila življenje k tlom. Narava, ljiudje, vse je izginjalo v njej. Prekletstvo greha ...
Le nad judovsko deželo je utripala luč... V majhni sobi je molilo dekle. Beli zvitki svetega pisma so ležali rib njenih nogah. Roke so ji lahno počivale na prsih. Prosila je Boga, naj odgrne to strašno noč, naj razlije luč nad zemljo.
Skozi rib l aik e je šinil angel mali luči naproti. Tiho se je spuščal na svet vse niže, niže. Nad skromno hišico se je ustavil. Ni si upal vstopiti, ni si upal prekiniti njene molitve. Potem je Marija uprla svoje oči v mrak ... Vi, oblaki, ga rosite ...
Tedaj j,e stopil angel pred njo. Dvoje angelskih oči se je srečalo. Temne dekliške dči so se zazrle v dvoje jasnih oči. Bile so obojne ibožji odsvit. Marija je ostrmela spričo mogočne krasote svetega poslanca in se sklonila do tal. Angel nebeški je Obnemel ob nežni, sveti lepoti, ki je bila razlita na njenem obrazu. Nato je razprostrl roke 'in pozdravil mirno, božajoče:
»Zdrava, milosti polna ...«
Tiha hišica je sprejela vase nebeški pogovor:
»Ne >boj se, Marija, milost si našla pri Bogu. Glej, spočela boš in rodila sina, ki mu daj, ime Jezus. Ta bo velik in sin Najvišjega ...«
Nebo je 'prisluhnilo. Poslušalo je, čakalo odgovora, privolitve. Marija je dvignila glavo im uprla temne oči v noč . . . Kaj j:i je govorila noč?
Na bližnjem griču so zaječale ciprese. Grenko tožbo- so dahnile preko polja, bol prekletstva, ki jih je dušila, morila ... Jok gozdov je šel skozi veter... Rezko je uda-
JANEZ ŠKOFIČ:
1/ftati
Naj lepše besede hotel bi zbrati, v pesmi za tebe — m a t i .
V naj slajše akorde želim strune ubrati, da te zbudile ob jutrih bi mati.
Ko zbiram, ubiram, moram spoznati:
Najlepša beseda, najslajši akord, je besedica — mati.
rilo vanj in ga preglušilb. Bila je kletev človeka, ki jie znojen ruval osat na svoji zemlji in ga je trnje oplazilo po Obrazu, po ožganem čelu, da je pritekla rdeča kri; -kri, ki mu je oblila lica, da je rjul v bolečini im obupu. Veter jie zavel -in odnesel kletev preko brazd, da je strašno odjeknila ob skalah. Zatulila je prati nebu in utonila v zadnjem kriku očeta, ki ga je sin ubil v svetem mestu, ko je sonce zlatilo tempelj jeruzalemski, sveti tempelj božji in njegov
krik je klical prekletstvo nad lasnega sina... O božjem prekletstvu je pripovedovala noč . ..
V grozni mraik so dahnile dekliške ustne:
»Zgodi se ....«
Marija je vstala, zravnana je gledala v noč, pripravljena, da sprejme križ. Pred njo je angel kleče govoril slovo.
Preko -polj je zazvenela lahna melodija. Ciprese so razgibale svoje veje, zašepetale druga drugi srečno novico. Mehkd je ležalo nad judovsko deželo. Oljke so dihale v mrzlo noč svoj mir...
Osiroteli svet je dobil Mater.
KSAVER MEŠKO:
Tjaaji kevaki, mamica ...
Kadar večerne sence vse trudne legajo čez dolino in prihajaš s polja domov, mamica moja, sem že ves utrujen, in veke mi lezejo čez oči, kakor bi bile s svincem obtežene.
A vendar te jasno slišim in se razveselim: »Mamica je prišla!«
In kadar stopiš v vežo, spoznam takoj tvoj korak in se vzradostim: »O, mamica je doma!«
Nobenega drugega koraka ne spoznam tako hitro in tako natančno kakor tvojega, mamica. Še atekovega komaj, dasi stopa tako mogočno in glasno.
A tvojega, mamica, spoznam takoj. Ko si prišla zadnjič domov v spremstvu dveh sosed, sem med vsemi tremi brž razločil tvoj korak, ko ste stopale po veži.
In če je tvoj korak, mamica, še tako tih, slišim ga. Ali misliš, da te nisem slišat ono noč, ko me je kuhala vročica, in si prišla po prstih v sobico in si mi popravila odejo? O, dobro sem te slišal, a sem se potuhnil in se delal, kakor bi spal. Pa sem lepo čutil in- videl, kako si me odevala. Slišal sem tihi tvoj korak, ko si spet odhajala ....
Čim teže te pričakujem kdaj, če si od doma, kadar greš v cerkev ali delaš na polju, tem jasneje razločujem tvoje korake, ko se vrneš. Slišim jih že, ko stopaš še po produ zunaj pred hišo.
A kaj bi bilo, če bi tebe, mamica, nekega dne več ne bilo? Če ne bi več prišla domov, kakor ne pride sosedova mamica.
Pravijo, da je umrla. A kako je to, mamica, da je umrla in se nič več ne vrne?
Ali tudi ti ne bi več prišla domov, če bi umrla? Povej, mamica, kako je to: umreti? — Kaj molčiš in gledaš tako resno? Povej, mamica, prosim te, zakaj mene je strah...
O TREH ZLATIH PUNČKAH
Pravijo, da j-e neki bogataš hotel ugotoviti, če iso- 'podložniki njegovega soseda, sultana, razumni. Zato mu jie poslal v dar t-m zlaite punčke, po Obliki, telži in velikosti popolnoma enake. Obenem pa je ukazal sporočiti, -da jih različno cenijo: ena je cenejša, druga dražja, tretja še dražja — in -naj povedo-, zakaj] je talko.
Začudil se je sultan -darilu in ukazal, naj dvorjani ugo-tove, v čem -se ena punčka razlikuje od druge. Dvorjani so- pregleda-
li vse tri punčke in dognali, da ni med njimi nobene razlike.
Kmalu pa se j;e -glas o tem -darilu raznesel po vsem mestu. O punčkah je vedelo staro in mlado. Pa je 'poprosil neki reven mladenič, ki- so ga vrgli v ječo- za prazen nič, naji vprašajo- sultana, če mu dovoli pogledati punčke. Tako bo -skušal spoznati, kakšna je razlika med njimi.
»Če izadenem prav,« j-e dejal, »maji me izpustijo iz ječe.«
In glas a n -smeh med množico odgovarja tej -rabati primeri. Ko so se vse oči Obrnile tja, kjer je ta govornik stal, je videl naš konjar, da njega nihče ne opazuje. Z očmi je namignil izpostavi j enc-u, a se takoj obrnil in gledal po ljudeh, -kakor da bi jih štel ali da hi nekaj, premišljal. Ko se nekoliko bliže prerije, ogrne svojo kamižolo, sname kučmo iz polhovih kožic, jo skrivaj obme, da je bila vsa druge barve, iz črnega suk-na, in jo- zopet natakne. Precej je bil nekoliko drugačen človek.
Kakor zanj nalašč se oglasi na trgu boben. Mestni birič je bobnal, dia ima ljudstvu nekaj imenitnega povedati. Sicer je svoje stvari; druge krati pripovedoval pred mestno- hišo, od tam, kjer je danes tat s-tal. A zdaj; ni mogel, ker je bil -tam sramotni °dar. Torej »e je ustopil na nasprotni strani na usnjarjev voz, ki je stal na semnju. Ljudje so precej pustili -izpostavljenega ta'tu in so se zbirali okoli mestnega -biriča. Glasno in -daleč razumljivo je ta naznanjal:
»Gospod Štefan Poljak, ki gospodari na §fadu Ko lovcu* v imenu visokorodmega
* Kolovec: Omenja se že v začetku 14. stoletja. ^ 16. in 17. stoletju je dvakrat pogorel in bil po-ndam 1. 1683. Lastniki so bili Hohenwarti, v 19. stoletju pa je prešel v posest meščanske rodbine ^tarč, ki je imela v kamniškem okraju več gradov, ^koli gradu v dolini Rovščice je raztresena vas Lolovec. — Udin boršt = Vojvodin boršt: širen gozd °tl Kranja proti Tržiču. — Jermanova vrata: ljud-SL> ime za umetno poimenovanje Kamniškega Se<ha. O Jermanu in Jermanovih vratih je pisal ■Knez Trdina v .Sloveniji’ leta 1850.
gospoda grofa Ho-henvvairta in ki je v našem okraju poglavar narodne garde, kakor jo j-e francoska vlada -naredila, je ukazal vsem ljudem v Kamniku in daleč okoli Kamnika, v Mekinjah, na Brdu in v drugih krajih povedati, da dolbi tisti, kdor pove ali pokaže, kako bi se na sled prišlo tatinski in razbojniški dražbi rokovnjaški, od njega -na Kolov-cu ali v Kamniku precej petnajst kron alii trideset goldinarjev, ali v cesarskem avstrijskem srebru ali v francoskih frankih, kakor kdo hoče. Kamniški mestni sodnik pa, gospod Janez Gavrič, prideva iz svojega še toliko, tudi petnajst kron ali trideset goldinarjev v francoskih frankih.«
Ker je bila to jiako zanimiva novica, jo je birič dvakrat -ponavljal in jo na koncu osolil s šaljivimi opombami.
Pa tudi meščani in kmetje so začeli živ posvet. Najprej so rešili vprašanje, kdo je ta gospod Poljak s Kolovca, da je gospoda Gavriča, kamniškega mestnega sodnika zet, da njegovo hčer Reziko jemlje v zakon. Skoro bo svatovanje.
Lep denar obetata, zet in tast! Dobro bi ga bilo zaslužiti, to jie bilo Občno mnenje. Ali nevarno je. Toliko let je že, kar se je ta človeška ijuljika zasejala, -ti rokovnjači. Ali nihče ne ve, koliko jih je. Pa kje so rokovnjači, kje jih je mogoče prijeti? Zdaj so, pravijo, v Jelovici, zdaj v Udinem borštu, zdaj v črnem grabnu, zdaj v Jermanovih vratih, zdaj v kamniških mestnih gozdih nad izvirom Bistrice. To so pa le taki kraji, kamor nihče ne more za njiim-i, kdor
nima vseh tistih hudičevih pomočnikov in urokov, katere imajo oni sami, ki znajo vedeževati in coprat-i. Gospoda lahko druge ljudi pošiljajo lovit in sledit jih. Gospoda naj gredo najprej nad rokovnjače, bodo videli, kaj bodo opravili, dokler sami nimajo v žepu roke takega otroka, -ki je iz materinega telesa izrezan, in ki, posušena na brinovem ognju, rokovnjače varuje, da se znajo nevidne narediti, kadar se jim najhuje godi. Zaito se imenujejo rokovnjači, ker imajo take otroške roke v malhi s seboj za veliko silo.
In ko so kmetje in meščanje tako govorili, sc raznese med njimi naglo kakor -blisk -novica, ki jih je mogla v njihovi veri o- strahoviti rokovnjaški moči le potrditi.
Mestni j-ečarski čuvaj, ki je imel stražiti 'berača Tomaža, na sramotnem odra stoječega,, -j-e bil pristopil 'tudi dva koraka bliže k mestu, od koder je birič svoj razglas raz-kričaval. Saj jo bil izpostavljen tat, njegov čuvan ec, na nogah im rokah z močnim motvozom zvezan, torej se ni mogel z mesta -ganiti. Ali ko se je čuvaj čez nekaj hipcev spet po svojem varovancu ozrl, ga ni več ‘bilo! Široki štirioglati kamen, ki je bil za sramotni oder, je stal tu, a prazen, nobenega berača Tomaža ni bilo na njem! Zginil je bil, kakor -da -bi se bil v zemljo vdrl. In noben človek ni videl kdaj. Glej! Na tleh leži prerezana vrv, s katero je imel -nogi zvezani. Tudi tablica, na kateri je bilo izapisano, -da je »tat«, je ležala odtrgana na tleh. Kam je bil izginil?
Brzo se med ljudstvom po vsem trgu raznese vest: Tačas, ko je vse poslušalo, koli-
»ženska ne more postati nič boljšega kot dobra mati in nič slabšega kot s 1 a -
»Napačna vzgoja otrok je slabih časov matL<<	(A. M. Slomšek)
»Najsvetejša dolžnost mater je: Dajte otrokom Boga!«	(F. S. Finžgax)
Sultan jie ukazal pripeljati- imlaideniča v dvorec. Prinesli so punčke in jih 'postavili predenji. Mladenič j|ih je pogledal in opalzil, da imajo vse -tri iz vrtane v ušesih luknjice. Vzel je bilko -in jo -potisnil prvi punčki v uho-: konec bilke je zlezel iz ust. Nato je potisnil stebelce v uho- -drugi punčki: konec bilke -se je prikazal iz dragega ušesa-. Končno je potisni! stebelce v uho tretj,e punčke in cela bilka je ostala v telesu.
Nato je mladenič rekel:
»Vaše veličanstvo! Te punčke so podobne ljudem. Prva je podobna človeku, ki neka ji sliši in takoj: pove vsem in vsakemu, kaj je slišal. Takemu človeku ne smemo -zaupati. Zato j,e cena te punčke majhna. Druga punčka pa- j;e podobna človeku, ki mu igredb besede drugega pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven. Tak človek je brezskrben, ne zanima se za tuje besede in ne .posluša nasvetov. Tretja- punčka pa spominja na- človeka, ki ohrani zase tisto, 'kar sliši. Tak človek je vreden zaupanja, odločen je in resnoben. Zato je cena te punčke majvečja.«
Sultan -ga je poslušal in se razveselil. In ves njegov dvor je hvalil mladeniča. Sultan pa jie takoj ukazal zapisati na vsako punčko, katera izmed njih jie cenejša, katera -dražja in katera n-aj-dražj-a ter jih vrnil 'bogatašu, ki mu jih je poslal v dar. Mladeniča pa j-e i izpustil i-z ječe.
ko- gospod ikolovški oskrbnik Poljak in mesfin-i sodnik -Gavrič obetata tistemu, ki rokovnjače zasledi, so ti isti rokovnjači rešili- 'berača Tomaža, ki je gotovo eden od n-jiih!
In tak -velik strah -je vse ljudi Obšel, da so se bledi kar -med selboj pogledovali in -sumnjali drug drugega, ali ni morda sosed 'tudi skriven rokovnjač.
Hitro se je -st-var poveličala. Čuvaj, ki je prej sam rekel, da ni nekaj -trenutkov nič pazil, je trdil -zdaj, ker se j-e za svojo kožo bal, -da se ni niti za eno ped od kamna -premaknil, temveč pred njegovimi odprtimi očmi je berača Tomaža s kamna -zmanjkalo, nevidno, kakor megle zmanjka na soncu, samo še bolj hitro. A ljudje so verjeli in se od strahu križali.
»Ro-kovnjač je, opal j eno otroško roko ima pri sebi, nevidnega se zna narediti,« so dejali in groza jih je bilo tako, da si nazadnje niso v-eč upali glasno govoriti. Kajti kdo je vedel, da li ni Tomaž neviden v sredi med njimi?
Kobilar Ob loški Tonček pa je sedel že davno zopet na svojem kraju, kamižolo je imel zopet zganjeno kot prej pod sedalom, kučma njegova jie bila zopet siva polhovka kakor prej in, ko je udaril po najbolj lenem konju, da bi odhajal na zgornji konec mesta, kjer je bil konjski semenj, si je razgledal prestrašeno množico z zaničljivim posmehom. Pognal j-e svoje konje in vpil: »Ogni se, ogni, da bi ti rokovnjač sedel za vrat!«
(Dalje prihodnjič)
	
	ČETRTEK (praznik) Vnebohod 15. M A J 1969
SENZACIONALNA TOMBOLA V CELOVCU
NA VELESEJMU - ZAČETEK OB 14. URI
lWIGO HIŠA	5 AVTOMOBILOV
(predsoba, kuhinja, dnevna soba, jedilnica, spal-	1 Audi 100, 1 Ford Capri, 1 Fiat-Sport-Coupč,
niča, kopalnica, WC, kabinet in terasa)	1 Vauxhall-Viva, 1 Ford-Escort
ter 600 nadaljnjih dobitkov, kot n. pr. potovanja z zrakoplovom, motocikli (skuterji), mopedi, televizorji, radioaparati itd.
RADIOTELEVIZIJSKI PROGRAM
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 11. 5.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo — PONEDELJEK, 12. 5.: 14.15 Informacije — Za našo vas — 18.00 Za naše male poslušalce — TOREK, 13. 5.:
14.15	Informacije — Koroška kronika — Slovenske popevke — športni mozaik — SREDA, 14. 5.: 14.15 Informacije, pet minut za gospodarstvo. Iz kulturnega življenja koroških Slovencev — (posnetki s koncerta Kemjakovih pesmi 20. 4. v Celovcu — 2. del) - ČETRTEK, 15. 5.: 7.00 Mariji čast in slava (koncert Marijinih ljudskih pesmi) — PETEK, 16. 5.: 14.15 Informacije — Češke godbe na pihala — Kulturna panorama! — SOBOTA, 17. 5.: 19.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca — 14.00 Koroška poje in igra.
TELEVIZIJA LJUBLJANA
SOBOTA, 10. maja: 9.35 TV v šoli - 14.30 Tek movanje v tenisu za Davisov pokal — 16.00 Prenos športnega dogodka — 17.45 Po domače s Slovenskim instrumentalnim kvintetom — 18.15 Mladinska igra — 19.15 Jugoslovanska revolucija — 19.45 Cikcak - 20.00 TVD - 20.30 3-2-1 - 20.35 TV magazin — zabavno glasbena oddaja — 21.35 Rezervirano za smeh — 21.50 Serijski film — 22.40 TV kažipot — 23.00 Poročila.
NEDELJA, 11. maja: 8.40 Kmetijska oddaja v madžarščini — 9.05 Poročila — 9.10 Narodna glasba
—	9.40 Kmetijska oddaja — 10.25 Propagandna oddaja — 10.30 Po poteh partizanske Ljubljane —
11.15	Otroška matineja — TV kažipot — 13.30 Boks Crvena zveza — Borovo — 14.30 Svetovno consko prvenstvo v Speeedwayu — A. M.: Mali oglasi —
18.15	Celovečerni film — 19.45 Cikcak — 20.00 TVD
—	20.30 3—2—1 — 20.35 Humoristična oddaja — 21.20 Videofon - 21.35 športni pregled - 22.00 TVD
PONEDELJEK, 12. maja: 9.35 TV v šoli - 10.30 Ruščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 TV v šoli - 15.40 Ruščina - 16.10 Angleščina -
17.15	Kulturna panorama v madžarščini — 17.35 Tiktak — 18.00 Po Sloveniji — 18.25 Propagandna medigra — 18.30 Zdravstvena oddaja — 18.50 Godala v ritmu — 19.20 Znanost in mi — 19.45 Cikcak - 20.00 TVD - 20.30 3-2-1 - 20.35 TV dra ma — Glasbena oda ja — En francais — Poročila.
TOREK, 13. maja: - 9.35 TV v šoli - 10.30 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 TV v šoli — 15.40 Angleščina — 16.10 Francoščina — 17.45 Risanka — 18.00 Ostržek — film za otroke — 18.20 Po sledeh napredka — 18.40 Novosti iz studia 14 — 19.05 Obiščite z nami — 19.50 Cikcak - 20.00 TVD - 20.30 3-2-1 - 20.35 Celovečerni film — Jazz — Poročila.
SREDA, 14. maja: 9.35 TV v šoli - 16.00 Madžarski TV pregled — 16.30 Rastimo — oddaja za otroke — 17.15 En francais — 17.30 Poljudno znanstveni film — 18.00 Nogomet Zagreb — Beograd —
19.45	Cikcak - 20.00 TVD - 20.30 3-2-1 - 20.35
Niti našega življenja — mlad. tekmovanje — 21.35 Ekran na ekranu — 22.35 Poročila.
ČETRTEK, 15. maja: 9.35 TV v šoli - 10.30 Nemščina — 11.00 Angleščina — 14.45 TV v šoli — 15.40 Nemščina — 16.10 Osnove splošne izobrazbe —
17.45	Pionirski TV dnevnik — 18.15 Naši zbori —
18.45	Turobna jesen — 19.45 Cikcak — 20.00 TVD
-	20.30 3-2-1 - 20.35 A. M.: Mali oglasi - 21.20 Kulturne diagonale — 22.05 Serijski film — 22.55 Poročila.
PETEK, 16. maja: 9.35 TV v šoli - 11.00 Francoščina — 14.45 TV v šoli — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 16.45 Madžarski TV pregled — 17.50 Otroški serijski film — 18.15 Diapazon — glasbena oddaja — 19.00 Svet na zaslonu — 19.45 5 minut za boljši jezik — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik
-	20.30 3-2-1 - 20.35 Celovečerni film - Veš, vem
-	posnetek quiza — Poročila.
AVSTRIJSKA TELEVIZIJA
SOBOTA, 10. maja: 15.30 Za otroke od 5. leta naprej: Hišica (7. nadaljevanje) — 15.55 Za otroke od 6. leta naprej: Zmaj boječ se vode — 16.05 Za mladino od 14. leta naprej: Klub beatlov (12. nadaljevanje) — 16.35 Za družino: Boutique — 17.05 Kulturne aktualnosti — 17.25 Vrtnar Flip, lahko noč oddaja za naše najmanjše — 17.30 Tedenski magazin — 17.55 Reklama in nogometna tekma za svetovno prvenstvo Zvezna republika Nemčija — Avstrija — 19.20 Reklama — 19.30 Čas v sliki s tedenskim komentarjem dr. Huga Portischa — 20.00 Reklama — 20.06 šport — 20.10 Reklama — 20.15
mešalec za beton
kompleten z motorjem za 220 ali 380 V, s prevesnim kolesom in mešalnim sodom
I
N
1 samokolnica
100-litrska, enovito (brezšivno) korito, trajni ležaj, z
jamstvom oboje le za
S 2595-.
KAUFHOF
VELETRGOVINA
VALENTIN In ANGELA
PLIBERK - LIBIJCE tel. 04235-394 (moč. štev. 302)
Dober večer v Avstriji — 21.30 Športni žuraal — nočna izdaja — 22.10 Naš nočni program: Vozovnica za onostranstvo; film iz življenja na Divjem zahodu, nato konec oddaje.
NEDELJA, 11. maja: 15.45 70 let visoka šola za svetovno trgovino — 16.15 Za otroke od šestega leta dalje: Cappuccetto (10) — 16.40 Za mladino od II. leta dalje: V deželi medvedov — 17.05 Za mladino od 14. leta dalje: Kontakt — 17.15 Sportlight
—	18.00 Iz moje knjižnice: Karl Heinrich Waggerl bere svojo zgodbo Binkoštno potovanje — 18.25 Vrtnar Flip, lahko noč za najmlajše — 18.30 Veselje z glasbo Varda ni shri — 19.00 Čas v sliki in vprašanja tedna — 19.30 Športni pregled — 20.10 Beseda v nedeljo zvečer — 20.15 William Shakespeare: Julij Cezar — 22.00 Čas v sliki — nočna izdaja.
PONEDELJEK, 12. maja: 18.00 Orientacija. Aktu-alne vesti iz krščanstva — 18.20 Vrtnar Flip, lahko noč za najmlajše — 18.25 Podoba Avstrije — 18.56 Družina Feuerstein (32) — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Komisar — 21.15 Poštni predal 7000
—	21.25 Telešport — 22.25 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.35 Charles Aznavour poje šansone.
TOREK, 13. maja: 18.00 Walter and Connie — 18.20 Vrtnar Flip, lahko noč za najmlajše — 18.25 Kulturne akutalnosti — 18.50 Jorg Preda potuje okoli sveta — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Svojčas (3) — 21.00 Iz serije: Gledališče in diskusija: Magic aftemoon — 23.10 Čas v sliki — nočna izdaja.
SREDA, 14. maja: 10.00 Kaj lahko postanem? — 10.30 Avstrijska državna pogodba — 11.00 Telešport — 12.00 77-Sunset strip — 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: Kaznovani rjavi hrošč — 17.15 Za mladino od 11. leta dalje: Mednarodni mladinski magazin — 17.35 Samotni otok — 18.00 En francaise — 18.20 Vrtnar Flip, lahko noč za najmlajše — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Televizijska kuhinja: Zrezek Montreux — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Mestni pogovori —
21.15	Dinamit. Televizijska igra — 22.40 Čas v sliki — nočna izdaja.
ČETRTEK, 15. maja: 16.00 Za otroke od 6. leta dalje: Zajček in studenec — 16.10 Jusuf vodar — 16.40 Aljoška na lovu — 17.35 Za mladino od 11. leta dalje. Vagabundi v svetu živali — 18.00 Človek v vesoljstvu — 18.20 Kapetan Smoky, lahko noč za najmlajše — 18.25 Raztrgane verige — 18.55 S skrito kamero (3) — 19.30 Čas v sliki — 20.00 športni pregled — 20.15 Sayonara — 22.40 Čas r sliki — nočna izdaja.
PETEK, 16. maja: 10.00 Plemenite živali - 10.30 Denar in življenje — 11.00 Vsega kriv — Zgledni učenec — Bledoličnih — 17.30 Avstrijsko prvenstvo v nogometu: GAK — Eisenstadt — 18.15 Čudna žival, lahko noč za najmlajše — 18.25 GAK — Eisenstadt, 2. polčas — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport
—	20.15 Variete z risarji — 21.15 Časovno dogajanje — 22.15 Čas v sliki — nočna izdaja.
PRODAM po ugodni ceni 3 nove stružnice (Hobelbank), 1 sadno stiskalnico, 100-litrsko, za mošt, 3 plohe za stružnice, 100 mm debele, in 1 stiskalnico za olje. Blaž Planinschek, Hoberberg 29, P. Ruden.
ZA RAZVEDRILO
Potujoči prodajalec je prišel Ek hiši, kjer je 'slonel mali dečko. »Dečko«, je vprašal prodajalec, »je tvoja mama doma?« — »O seveda je,« je mali odgovoril. — Prodajalec je trkal in trkal, pa se nobeden ni oglasil. Potem je rekel dečku: »Sem mislil, da si rekel, da je tvoja mama doma.« — »Seveda je moja mama doma,« je dečko odgovoril, »samo jaz ne stanujem tukaj,.«
Damska moda
SdWl6e£
v veliki izbiri v strokovni trgovini
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: ,,Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10,— šil, letno 100.— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24,— DM, za Francijo 30,— ffr., za Belgijo 300,— bfr., za Švico 25,— šfr., za Anglijo 3.— f. sterl., za Jugoslavijo 60.— N din, za USA in ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Zrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
Haš tednik