a.
V//AND
*~yu4uee
No. 116
heri$ka DomoviiM/i
AM€Riv?°9^ i SPIRIT fOR€ieN IN IIAn iUA6€ ONLY


'wi'C; .-c	._	.
SLOVCNIAN
Serving Cnicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N€W$PAP€R
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Fly, Pueblo, Rock Springs, all Ohio
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-630X)
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 17, 1979
Novi grobovi
ČRNSKI VODITELJI V ZDA NISO ENOTNEGA MNENJA GLEDE STIKOV S PLO
Joseph Može, Sr.
Umrl je 89 let stari Joseph Može z 1044 E. 70 St., kjer je živel zadnjih 59 let, rojen v Senožečah, v Sloveniji, od koder je prišel v Ameriko leta 1913, mož Mary, roj. Stemic, oče Josepha, Frances Karnak in Anthonyja, stari oče Williama in Roberta Karnak ter Bruce Može, 6-krat prastari oče, brat Antona in Louisa (ZDA) in v Sloveniji Franka, Andreja, Johna, Ivane in Antonije (vsi pok.), zaposlen pri Cleveland Twist Drill skozi 24 let vse do svoje upokojitve leta 1964. Pokojnik je bil član društva Naprej št. 5 SNPJ, št. 1288 The Maccabees, Kluba slovenskih upokojencev za senklersko okrožje in kluba upokojencev pri Cleveland Twist Drill. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Avenue jutri, v četrtek, ob 9., v cerkev sv. Vida ob 10., nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem, odru. bo danes popoldne od 2. do 5. in zvečer od 7. do 9.
Ernest O. Smith Na posledicah srčne kapi je na svojem domu na 15219 Parkgrove Avenue nenadno umrl 73 let stari Ernest O. Smith, rojen v Clevelandu, vdovec po leta 1978 umrli ženi Josephine, roj. Marvar, oče LaVerne in Richarda, 4-krat stari oče, brat Otto-a. Edwar-da in Emme Stebner ter pok. Williama, Anne Hiller, Edne White, Harveyja, Freda, Oscar ja in Walter)a, zaposlen pri New York Central Railroad (Gonrail) v Collinwoo-du skozi 48 let vse do svoje upokojitve. Pokojnik je bil član Grace United Church of Christ na Westropp Avenue. Pogreb bo iz želetovega pogrebnega zavoda, na E. 152 St. v petek, 1'9. oktobra, ob 1. uri popoldne, nato na pokopališče Lakeview. Na mrtvaškem odru bO' danes zvečer od 7. do 9. ter jutri popoldne od 3. do 5. in zvečer od 7. do 9.
Emil Možina
V Holy Family Home je po dolgi bolezni umrl 64 let stari Emil Možina, rojen v Clevelandu, sainski, sin Antona in Johanne, roj. Krnel, brat Tonyja, Johna (pok.) in Jean Preskar ter stric, zaposlen kot strojnik v Oliver Corpo-
ration, dokler ga ni bolezen prisilila, da je šel v pokoj. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E, 152 St. danes zjutraj ob 8.45, v cerkev sv. Pavla na Chardon Road ob 9.30, nato na pokopališče Vernih duš.
------o------
iesfglfui gf$Il$Žlb£81®@!31 je Kggeinish ohijiil! povišanje plač
CLEA^ELAND, O. — Clevelandski župan Dennis J. Ku-cinich je poslal posebno pismo vsakemu uslužbencu mesta Clevelanda. V tem pismu je izrazil pripravljenost njegove administracije odobriti povišanje plač za 11%.
Županovi nasprotniki so takoj označili to pismo in obljubo kot volivno taktiko. Mestne volitve v Clevelandu bodo. namreč 6. novembra in vsa dosedanja povpraševanja kažejo, da ima George V. Voinovich prednost med volivci. Kucinich se je izgovar- • jal, da se je odločil za to povišanje plač vsem mestnim uslužbencem že pred nekaj tedni.
Tisti mestni odborniki, ki nasprotujejo Kucinichu, so tega tudi vprašali, odkod bo dobil denar. Ralph Muntz, ki je finančni svetovalec mestnega odbora, je izjavil, da Cleveland že sedaj bi zmožen odplačevati vse dolgove, ki jih je dolžan. Novo povišanje plač, ki ga je obljubil Kucinich, bi pa zahtevalo več kot 14 milijonov dolarjev.
------o------
illovana ijifasa so lipe! kaznovali na sciššsa v Beogradu
BEOGRAD, Jug. — Najbolj poznan jugoslovanski politični disident in kritik titoizma M. Djilas je bil kaznovan radi izdaje neke brošure. Kot kaže, si Djilas ni priskrbel potrebnega dovoljenja za izdajo brošure, kar je v- Jugoslaviji protizakonito dejanje. Na sodišču so 68-letnega Djilasa kaznovali z globo v znesku $530. ,
Milovan Djilas je nekoč bil izbran kot Titov naslednik in sta bila tudi osebna prijatelja.
BEIRUT, Lib. — Že več let je Jesse Jackson poznan kot eden najbolj vplivnih črnskih voditeljev v ZDA. Med njegovimi prijatelji je Andrew Young, bivši ameriški veleposlanik v ZN, ki je moral ta položaj zapustiti zaradi spora s Carterjevo vlado glede stališča napram Palestinski o-svobodilni fronti. Young je namreč trdil, da bi morale ZDA navezavati redne in u-radne stike s PLO in njenim voditeljem Jasirjem Arafatom. Temu stališču so močno nasprotovale razne židovske organizacije v ZDA in tudi vlada Menahema Begina v Izraelu.
Jesse Jackson in drugi črnski voditelji so se jezili nad odločitvijo predsednika Carterja, zavrniti Youngovo pobudo za stike s PLO. Ker je Young vztrajal pri svojem stališču in s tem nasprotoval politiki ameriške vlade, je bil prisiljen podati ostavko, ki jo je Carter sprejel. Vse to je pa silno razdražilo Jacksona in druge črnce. Ogorčeni so bili tudi nad postopanjem ameriških ž 1 d o v s kih organizacij glede te afere.
Kot povračilo vsemu temu so nekateri črnski voditelji sami začeli iskati stike s PLO in do neke mere zagovarjati stališče, ki ga PLO zavzema napram Izraelu in ustanovitvi neodvisne palestinske države. Med najbolj aktivnimi v tem smislu je bil ravno J. Jackson.
Z namenom pomagati pri reševanju krize na Srednjem vzhodu je Jackson pravkar končal dvotedensko potovanje po raznih državah v tem delu sveta. Obiskal je Sirijo, Libanon, Egipt, Jordan in Izrael. V Libanonu je imel več razgovorov z Arafatom, kar je tako jezilo Begina, da ni hotel sprejeti Jacksona in se pogovarjati z njim. Sam malo razdražen, je Jackson v povračilo tudi v Izraelu obiskal več palestinskih naselij in vsem dal vtis, da v splošnem podpira stališče PLO.
Najbolj važna p o s 1 e d ica Jacksonovega obiska bo brez dvoma povečan vpliv PLO v ZDA, in to ne samo med a-meriškimi črnci. Dolgoročni cilj PLO v Ameriki je zgraditi nekakšno skupno fronto, ki bo povezala ameriške črnce, liberalce in razne levičarske organizacije. S tem bo pa PLO lahko vsaj deloma kljubovala vplivu ameriških Židov in izraelske vlade pri a-meriški vladi in Kongresu.
Druga skupina črnskih voditeljev pa skuša preprečiti prelom v dolgoletnih stikih med črnskimi in židovskimi organizacijami. Eden najbolj vplivnih oseb v tej struji a-meriškega črnskega gibanja je načelnik NAACP , Benjamin Hooks. Hooks in drugi njegovi somišljeniki, med njimi je tudi Bayard Rustin, so kritizirali Jacksona zaradi priznanja in podpore, ki ga je dal PLO.
Po mnenju Hooksa je PLO le teroristična organizacija, ki ima za svoj končni cilj u-ničiti Izrael. PLO teroristi so tisti, je rekel Hooks, ki ubijajo nedolžne žene in otroke.
Hooks, Rustin in drugi voditelji so obiskali Izrael, kjer so zagovarjali izraelsko stališče napram Palestincem in PLO. Posledice tega spora med črnskimi voditelji ni mogoče predvidevati.
------o-------
Županja Ohicaga bo podpirala Carterja
CHICAGO, lil. — Ga. Jane Byrne, županja Chicaga, je izjavila, da namerava podpirati predsednika Jimmy j a Carterja v njegovi borbi za ponovno imenovanje kot predsedniškega kandidata demokratske stranke prihodnje leto. Kot kaže, bo Carterju nasprotoval sen. Edward F. Kennedy, ki ima precej podpore v Chicagu. Županja Byrne je pa rekla, da bi spor med Carterjem in Kennedyjem pomagal samo republikancem.
V Jugoslaviji je vedno “krizd”
Južno Kalifornijo in severno Mehiko prizadel potres
CALEXICO, Kal. — Potres, ki je v ponedeljek zajel večji del poznane Imperial doline v južni Kaliforniji in severni Mehiki, je povzročil precej gmotne škode in poškodoval več kot 180 ljudi. Sporočili so, da je bila ena smrtna žrtev v Mehiki, nobenih pa v ZDA.
Strokovnjaki, ki so zaznamovali potres, so rekli, da je bil najmočnejši v tem delu Kalifornije zadnjih 40 let. Na Rihterjevi lestvici so ga merili 6.4 stopinj, kar pomeni, da bi lahko povzročil ogromno škodo v gosto naseljenem kraju ali mestu. Prizadet del Imperial doline pa k sreči nima veliko prebivalcev.
Potres so čutili celo v tako oddaljena mesta, kot so Los Angeles, Las Vegas, Nevada in Phoenix, Arizona. Po glavnem potresnem sunku so zaznamovali več novih, ki so bili manjše moči. Kaj hujšega ne pričakujejo več.
Vladajoča sfrauka v Angliji za omejitev priseljevanja tujcev
BLACKPOOL, Vel. Brit. — Vse vodilne politične stranke v Angliji imajo navado organizirati vsakoletne strankine konference. Ob teh prilikah razpravljajo o perečih problemih stranke in države ter na koncu odločajo o politiki, ki jo bo zastopala omenjena stranka in njeno vodstvo. Od časa do časa tudi pride do izvolitve novega vodstva in do bistvenih sprememb v strankini politiki. Zaradi tega so te letne konference včasih tudi zelo burnega značaja.
Pretekli teden so se zbrali v letovišču Blackpool vodilne osebe vladajoče konservativne stranke, ki jo sedaj nače-ijuje	angleška ministrska
predsednica Margaert Thatcher. Največ pozornosti so posvetili vprašanju omejitve priseljevanja črncev in orientalcev v to državo. To je že več kot 10 let sporna zadeva | v angleški družbi.
Prejšnje angleške vlade so že precej omejile priseljevanje teh ljudi. Letos je pa vodilna struja v konservativni stranki zahtevala, naj Thatcherjeva vlada podvzame bolj stroge ukrepe tako, da bi docela ustavila priseljevanje vseh, ki niso belega rodu. Ko je stranka dala predlog na glasovanje, ga je večina delegatov odobrila.
Kar najbolj zanima opazo-valce angle ških političnih razmer, je dejstvo, da je prebivalstvo Anglije še vedno 97% belega rodu ter da več črncev zapusti državo letno, kot pa se jih priseli.
VREME
Pretežno oblačno z možnost j o krajevnih neviht danes do 80%. Naj višja temperatura bo okoli 62 F. Jutri bo pretežno sončno z naj višjo temperaturo okoli 60 F.
H.
Drugi vir neugodja je v u-stroju samoupravljanja in sicer zato, ker je ta sedaj ob svetovni gospodarski krizi prvič zares prisiljen svoje sadove neusmiljeno meriti po mednarodni konkurenci.
Jugoslovanski zakonik za podjetja je eden najbolj zavozlanih na svetu. Glavni namen tega je, podjetja kar moč razdrobiti in jim onemogočiti osrednje vodstvo, da se ne bi mogle v njih kotiti morebitne “težnje menežerstva ali teh-nokratstva”, ki bi postale partijskim funkcionarjem nevarne. Samoupravljanje se je razlezlo v sistem brezbrižnih sestankov in posvetovanj, če moč vseh v delovnem času. Prišteti je treba še visoke davčne obremenitve podjetij. Vse to pelje k visokim cenam, te pa potem ustvarjajo težave
v zunanji trgovini. Delovna mesta so dejansko neodvzem-ijiva, kar uničujoče vpliva na proizvodnjo. Končno so delavci, katerih koristi uveljavlja sistem v podjetjih, kot vsepovsod, naklonjeni bolj o-hranjanju dosedanjega, ne.. navdušeni za tveganje in nagnjeni v to, da gledajo “svoje” podjetje kot ustanovo za . preskrbo. Kako bi takšna podjetja domiselno sklepala nove pogodbe na svetovnem trgu, si je težko misliti. Temu je treba dodati še poskuse, ko dajejo prednost krajevnim podjetjem in s tem motijo e-notnost jugoslovanskega notranjega trga. Ta enotnost jugoslovanskega tržišča je zaradi trenutnih težav v prometu, ki jih povzroča pogonska sila, dodatno obremenjena.
Ker se čutijo partijski funk- ' cionarji od vrha do spodaj v
gospodarstvu negotove, so polni strahu tudi pred zasebno podjetnostjo, ki bi sama po sebi zmogla zamašiti važne špranje in ustvariti vrsto novih delovnih mest. že dolga leta govori uradna plat o zasebni pobudi, da jo je treba podpreti, dejansko ravna prav nasprotno. Jugoslovan, ki se vrne iz Nemčije in hoče odpreti zasebno obrtno ali služnostno delavnica, dobi morda skraja rok nekaj let, ko mu gledali skozi prste. Potem ga pa v večini republik, morda je Slovenija izjema, tako obdavčijo, da mora ta podjetje redno spet opustiti, razen če mu uspe delati na črno ali če ima posebnega botra. Tudi zasebne kmete, pri katerih si je režim v času kolektivizacije polomil zobe, toliko da še trpijo, nikakor jih pa ne vzpodbujajo. S carino in po
drugih poteh jim otežkočuje-jejo mehanizacijo kmetij. Zasebna združevanja, podobna zadrugam na Zahodu, delno celo policijsko preganjajo. Dopustno je le, kar jadra pod socialistično zastavo. Kmete pri določanju cen zapostavljajo; težav pri oskrbi mest je večidel neposredno kriva zgrešena kmetijska politika. Ko so pred nedavnim kmetje na Hrvaškem javno zahtevali, da naj jim dovolijo namesto dosedanjih desetih hektarjev zasebne zemlje dvajset, se je med funkcionarji dvignil vihar ogorčenja nad takšno smelostjo kulakov, čeprav je postala zaradi bega z dežele zgornja meja zasebne zemlje burka. Jugoslovanskim komunistom so bolj pri srcu, tako se zdi, odvisni brezposelni kot gospodarsko neodvisni občani.
Iz Clevelanda in okolice
(
<
Belokranjski klub vabi—
Vstopnice za Belokranjsko Martinovanje, ki bo 10. novembra v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue se dobijo pri tajnici na 261-0386. Tudi lahko kličite 481-3308. A’si vabljeni! Duhovna obnova—
Marijina Legija bo imela prihodnjo nedeljo, 21. oktobra, namesto vsakoletnega romanja kratko duhovno obnovo pri Sv. Vidu. Začetek ob 2h popoldne. Spored bo naslednji: sv. maša, pridiga in legijske molitve. Po opravilih v cerkvi bo prigrizek v cerkveni dvorani. Vabimo vse člane, posebno tiste, ki ste tako radi romali.
Tajnica bo odsotna—
Tajnica društva Naš dom št. 50 ADZ bo odsotna od 15. do 28. oktobra. Glede važnih društvenih zadev naj člani pokličejo predsednico Antonijo Stokar na tel. 524-7724 ali pa go. Jennie Pugelj na 587-4230.
Obisk iz Nemčije—
K svojemu bratu Vrhovec/ Stanislavu, 589 Birch Drive, Euclid,. Ohio 44132 sta prišla na obisk sestra Milka in njen mož. Živita v središču Mun-chena, kjer vodita znani hotel “Erdprinz”. Želimo jima prijetno bivanje med nami!
V bolnici—
Mrs. Mary Debevec, prejšnja lastnica tiskarne “Ameriška Domovina” in mati lastnika Jamesa Debevca se nahaja v Lake County Memorial West bolnici na 36000 Euclid Avenue, Willoughby, Ohio 44094. Njena soba je 522-B. Telefonski pogovori niso dovoljeni.
Rojstni elan—
Znani rojak John C ec h, lastnik mesnice na E. 152 St. bo v soboto praznoval svoj rojstni dan. Čestitamo in mu želimo še obilo zdravih in zadovoljnih let!
Zajtrk—
Podporniki mestnega odbornika Davida Trentona v 32. vardi priredijo v nedeljo, 21. oktobra, v SDD na Waterloo Road ob 8. zjutraj do 1. popoldne “Pancake Breakfast”. Vstopnice so po $2.50 (za otroke $1.25).
Nabiralca oglasov potrebujemo—
Uprava Ameriške Domovine išče zastopnika, ki bi nabiral oglase. Lep dohodek. Za podrobnosti kličite Madeline na tel. 431-0628.
Spominski dar—
Mrs. Christine Kebe, Fort Lauderdale, Florida, je darovala $10 v tiskovni sklad AD v spomin njenega sina Adolfa in staršev Franka in Lucije Benčine. Hvala lepa!
Zadušnica—
Sv. maša ob 30-dnevnici smrti č. g. J. Varge, bivšega ravnatelja Slovenske šole pri Sv. Vidu (1953-1956), se bo darovala po namenu Slov. šole v četrtek, 18. oktobra, ob 7. uri zvečer v svetovidski cerkvi. Vsi vabljeni.
Primorski klub vabi—
Vstopnice za Primorski večer z večerjo in plesom, ki bo 27. oktobra ob sedmih zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Ciairju se dobijo pri članih kluba ali pa pokličite tajnico Pavlo Rijavec na tel. 431-5030. Vstopnice so po $9. Vsi vabljeni!
Lilija Vabi—
Dramatsko društvo Lilija bo zaključilo praznovanje 60-letnice obstoja z banketom v nedeljo, 28. oktobra, ob 1. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Po banketu bo program, nato pa ples. Vstopnice so po $6 in $3 (za otroke) in se dobe pri tajnici. Kličite 261-5568.
Tatovom vse prav pride—
V ponedeljek je neki črnec oropal eno naših raznašalk Ameriške Domovine. Zgodilo se je na Stanard Avenue blizu E. 55 St. Zagrabil je njeno torbo. Njegov plen: kakih 20 izvodov Ameriške Domovine! Med pobegom je pa izgubil krasen klobuk. Želimo mu prijetno branje našega lista!
Preteklo soboto so neznanci skušali vlomiti v trgovino Tivoli Enterprises na St. Clair Avenue, kjer med drugim prodajajo slovenske knjige in tisk. Ni jim uspelo in so le pokvarili ključavnico.
Lep dar—
Neimenovanemu podporniku Ameriške Domovine s Kirtlanda. ki je daroval $50 v tiskovni sklad, najlepša hvala!
Prodaja krofov—
Oltarno društvo pri Sv. Vidu bo imelo prodajo krofov v soboto, 20. oktobra, v društveni sobi svetovidskega avditorija. Ne zamudite te prilike!
Seja—
Društvo Ribnica št. 12 AM-LA ima sejo v nedeljo, 21. oktobra, v SND na St. Clair Avenue ob 9.30 dopoldne. Vsi člani so naprošeni, da se seje udeleže.
Raznašalca iščemo—
Uprava Ameriške Domovine išče raznašalca za list za St. Clair Ave., E. 70 St., E. 73 St. in E. 75 St.
Oglasite se v upravi AD na 6117 St. Clair Ave. ali pa kličite tel. 431-0628.
------o------
Izkrcanje mornariške pehofe na Guantanamo
CHARLOTTE, N.C. — Danes dopoldne se bo brigada 1,700 pripadnikov ameriške pehote izkrcala na oporišče na Kubi. Izkrcanje je pred dvemi tedni odredil predsednik Jimmy Carter kot znak, da so ZDA pripravljene in zmožne braniti svoja oporišča in druge važne točke po svetu. Toi vojaško vežbanje naj bi torej služilo kot svarilo Sovjetom in Kubancem.
Naj prvo so sporočili, da se bodo vojaki izkrcali ob 6.30 zjutraj. Ko so pa poveljniki vežbanja izvedeli, da ob tej uri bo nemogoče televizijskim kameram prenašati slike izkrcanja, so vso zadevo enostavno preložili za dve uri. Izgovarjali so se, da bo ob tej kasnejši uri vojakom lažje videti, kam stopiti. S tem pa bodo preprečili precej nesreč in poškodb.
/Imeriška Domovina
I i/ic-iir> \n
6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks
in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in deželo izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja $15.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
No. 116 Wed., Oct. 17, 1979
Dvajset let Castrove Kube
ii.
Poleg industrijskega razvoja, kaj se je pravzaprav zgodilo na Kubi? Predvsem je bila dežela ‘z biči’ spremenjena v velik vojaški tabor. Vojaški element je v propagandi režima — v katerega morda verujejo vodje — veliko močnejši kot v drugih komunističnih državah. Castro je 19. decembra 1976 dejal: ‘‘Dokler ostaja še en sam revolucionar s puško, ne bomo nikdar zgubili nobene pravde.” V teku nadaljnih let se je proces mili-tarizacije samo še povečal, čeprav spada ameriška pretnja že v preteklost in nobena severna ali južna a-meriška država ne bi mogla zdaj skušati z orožjem strmoglaviti kubanskega režima, ki tudi v notranjosti nima oboroženega sovražnika.
Kubanska vojska šteje 190,000 mož, 90,000 rezervistov, 10,000 “čuvarjev državne varnosti”, 3,000 graničarjev in 100,000 miličnikov in je najpomembnejša v Karibih z izjemo severno-ameriške. Kar je evropskih satelitov Sovjetije ima samo Poljska več vojaštva, a šteje štirikrat toliko prebivalstva kot Kuba. Tudi izrazito vojaške južnoameriške države, kot so Čile in Argentina, nimajo toliko vojaštva pod orožjem, Kubanska vojska je najvažnejša ustanova v državi. Imela je tudi ključno vlogo v gospodarstvu, ko je npr. dobavila delovno silo pri žetvi sladkornega trsa.
Kar zadeva oboroževanja, so finančni odnosi med ZSSR in Kubo tajni. V praksi vežbajo in opremljajo kubansko vojsko in policijo Sovjeti. Kuba sama prispeva k stroškom verjetno le neko malenkost.
Castro je 1. decembra 1976 zapel Sovjetiji hvalnico: “Kolikor bolj razmišljamo o tem, več hvaležnosti čutimo do Sovjetske zveze, ki nam je omogočila svoje odlično orožje in nas naučila uporabljati ga... Po zaslugi izrednih naporov znanstvenikov, tehnikov in sovjetskih delavcev, se to orožje vedno bolj izpopolnjuje.”
Očividna posledica tega je zaupna povezanost kubanske vojske s sovjetsko. To dejstvo mora upoštevati vsak, kdor upa, da bi Kuba imela kaj svobode v afriških akcijah ali kod drugod. Hugh Thomas je celo liver jen, da je Sovjetska zveza ustvarila kubansko vojsko z namenom, da se je bo posluževala, kot to sedaj dela.
življenje v militarizirani državi prinaša tudi neke prednosti: ureditev zdravstva, socialnega skrbstva, vzgoje. Castrov režim je na teh poljih dosegel večje u-snehe kot katerakoli druga latinsko-ameriška vlada. Kuba stvarno nima več analfabetov in vsakomur so šole dostopne. V letih 50 tretjina prebivalstva ni znala ne pisati ne brati in samo polovica otrok je v učni starosti obiskovala šole. Večina^vubancev ima v bližini zdravnika ali bolnišnico, česar prej na deželi ni bilo.
_ To režimsko prizadevanje ima svoj vzrok. Vzgojeni in zdravstveno oskrbovani državljani so uporabnejši v službi revolucije in gredo s puško na rami, kamor mu ukaže “vrhovni oboroževalec”. Tujce včasih preseneča visoka morala zdravnikov in profesorjev. To je morala naroda, katerega vodje znajo prikrivati stalno vojsko s trajno revolucijo.
Ena izmed pridobitev revolucije je izražanje pro-tiameriškega stališča vselej, kadar se nudi taka prilika. \ zrokov za to nepriljubljenost je več, ne samo vietnamska vojska. Zavist igra pri tem veliko vlogo, nadalje zagrenjenost, da so ZDA postale ena prvih velesil namesto Evropa; strah pred ameriško tehnologijo, nemir pred perspektivo bodoče svetovne države, katere ZDA — morda na žalost — niti niso skušale ustvariti.
Najspbo tako ali drugače, to sovraštvo je povzročilo v deželi neverjetno prizanesljivost do Castra.
Tujec dobi na Kubi vtis, da ie režim res priljubljen. A v tem stoletju je mnogo diktatur znalo zbuditi tak vtis. i^alo tujcev se zaveda, kako previdni so domačini s kritikami iz strahu, da jih ne bi zavedno ali nezavedno tujec izdal. Tudi ne smemo nozabiti, da se ie v času, ko so Kubanci lahko zanustili državo, izselilo 640,000 državljanov, 16,000 jih je pobegnilo ilegalno bodisi po morju ali so plavali do ameriške baze Guantanamo.
Morda je zmagoviti vojaški poseg v dveh malih afri-
^A' žavah navdušil mladostnike. A kako reagiralo družme ko dobe sporočilo, da jim je tam umrl oče in biat, daleč od doma za tujo stvar, o kateri ničesar ne vedo!
Brez dvoma čutijo mnogi zanesenjaški Kubanci do režima isto navdušenje, kot so ga čutili Nemci do nacizma. Castro jih očara s svojo govorniško sposobnostjo, s svojo spretnostjo; ponosni so na njegovo možatost na mednarodni pozornici; in končno so vzhičeni ne samo nad tem, da je svet zavzet za njihove cigare in glasbo, temveč tudi, da vzbujajo strah po svetu s svojim o-rožjem. Zadovoljni so prav tako kot svojčas nekateri Italijani z Mussolinijevim režimom.
Kuba se zdi bolj kot katerikoli drugi režim prvi levičarski fašist. To je režim z levičarskimi totalitarnimi nameni, definiranimi in zasledovanimi s fašističnimi metodami.
Beseda iz naroda...
Chicago pozdravlja papeža -in slovenska prisotnost
Papežev obisk v začetku oktobra je eden največjih: dogodkov v zgodovini mesta. Chicaga. Ves teden pred obiskom so javna občila — časopisi, radio, TV — ustvarjala ugodno razpoloženje za sprejem izvanrednega gosta. Velike njegove slike so se vrstile na prvih straneh dnevnikov in te so spremljali pozitivni članki od njegovega rojstva na. Poljskem do prevzema njegove papežke oblasti in vodstva 700 milijonov katoličanov. TV postaje so v rednih in izrednih poročilih prikazovale sprejeme na Irskem, v Bosto-nu-kjer je pozdravil Ameriko s poljubom njene zemlje, v New Yorku, Philadelphiji in Des Moines-u.
Kar vse mesto se je pripravljalo; največ v okrajih in cerkvah, kamor je imel priti. Največjo pažnjo je mestna uprava in škofija posvetila Grant parku, da bo lahko in tudi varno sprejel milijonsko množico, katero so pričakovali. Da bi prav vsak udeleženec slovesne maše lahko videl papeža, so zgradili nad 5m visok oder — močno in široko ploščad — kjer bi bilo dovolj prostora za oltar, za papežev sedež, za 350 škofov in številno duhovščino. Mestna uprava je v zvezi s policijo dala dovolj zgodaj odredbe glede prometa in premikanja ljudi. Hoteli so se polnili z delegati in odposlanci iz mnogih krajev srednje Amerike. Navdušeno pričakovanje je raslo iz dneva v dan. Napovedovalec vremena na TV je postal najvažnejša oseba vseh TV postaj. Bo suho, a hladno vreme.
Že v temi je v četrtek zvo čer pristalo papeževo' letalo na letališču O’Hare na vojaškem oddelku, kjer so ga pozdravili predstavniki Cerkve in svetne oblasti: kardinal in nadškof Chicaga Cody guverner Illinoisa Thompson, županja mesta Chicaga Mrs. Byrne in drugi.
Med vzklikanjem množice se je papež v črni limuzini z odprto streho obdan z detektivi in policijo odpeljal na precej dolgo pot v mesto in sieer h katedrali .Holy Name m kardinalovi rezidenci. Tisoči čakajočih ob cestah, tisoči v katedrali, slovesen sprejem v cerkvi. Papežev pozdrav: “Pozdravljam katoličane, protestante, Jude, vse verske skupine, vse ljudi dobre volje. Kako rad bi vsakemu izmed vas osebno izrekel pozdrav.”
Še isti večer so ga odpeljali v trgovsko četrt-Downtown-k sprejemu v frančiškanski veliki cerkvi sv. Petra. Na TV smo videli kolone policistov na cestah, ob cerkvi, in veliko množico čakajočih ter slišali neprestano vzklikanje. Papežev avto je varovalo 8 detektivov.
Petek —5. oktober je bil ves dan posvečen visokemu gostu. Vse šole so bile zaprte; uradi, * banke in trgovine so delalp skrajšani čas. Bilo je čutiti, da so se praznovanju katoličanov pridružili tudi pripadniki drugih ver. Nikjer izgredov! Via
dala je neverjetna strpnost med ljudmi, v časopisih pa pozitivna in simpatična poročila z velikimi barvnimi slikami poglavarja’ katoliške cerkve. Bili so to 'globoki izrazi do duhovne veličine, * ki izraža samo mir, ljubezen in človekove pravice. V mestu se je pojavila gruča protestnikov in ateistov z znano Madalyn O’Hair na čelu, pa te nismo ne videli, ne slišali.
Papeževo sporočilo v vseh govorih je bil klic, naj kristjani živimo svoje življenje po evangeliju, to je v edinosti in ljubezni.
Bilo je mrzlo zgodnje petkovo jutro. Papeža so v motorizirani koloni odpeljali v špansko govoreči- okraj k cerkvi božje Previdnosti — Providence of God Church, kjer se je zbralo okrog 70.000 ljudi. Z rožami so ga obsuli, s pesmijo pozdravili. V španskem jeziku je poslal pozdrav mladim, starim, zlasti bolnim in revnim, vsem, ki so blizu Boga. Matere so dvigale otroke, da jih je vzel v naročje. Dalje so ga z veliko nestrpnostjo pri-čakovedi Poljaki (200.000) ob cerkvi Pet svetih mučenikov — Five Holy Martyrs Church, kjer je maševal v poljskem jeziku. Svojega velikega brata so pozdravljali s ponosom in solzami. V mrzel dopoldan se je glasila pesem “Sto lat”.
V Quigley Seminary je z resnim in strogim obrazom pribil stališče katoliške cerkve glede vprašanj, kateri vnašajo toliko zbeganost v današnjo moderno družbo: ne umetna protispočetna sredstva, ne splav, ne svobodna ljubezen pred in med zakonom, ne homoseksualnost, ne evtanazijo. V drugih govorih je poudaril: neporočenost duhovnikov, dosmrtno zakonsko zvezo moža in žene ter neposvečenje žene za duhovnice.
Podpisana sem imela srečo, da sem prejela eno izmed vstopnic, ki je bila poslana fari sv. .Štefana za vstop v Grant Park in s tem pravico do sedeža med slovesno popoldansko papeževo mašo. Že po 8. uri zjutraj sem se pridružila pevcem zbora “Slovenska pesem” iz Chicaga in iz Jolieta ter skupini velikih in malih plesalcev, ki pripadajo slovenskemu radio-klu-bu. Že tedaj je bil pogled nanje pester in lep. Žarenje na obražih, veselje in veliko dobre volje nam je obetalo, da bo vse prav. V mesto smo se odpeljali z železnico, kajti osebni avti so bili izključeni. Zbor in plesna skupina sta bila vabljena od pripravljalnega odbora, da nastopita z mnogimi etničnimi skupinami iz Chicaga za dopoldne v Grant parku. Množica se je že zbirala v velikih valih in zasedala prostore. Od 10. ure naprej .so etnične skupine nastopale v. lepem.' paviljonu za orkestre in zbore v poletnem času. Veliki oder je bil •‘pred nami nekoliko naprej. Razpored. nastopajočih je bil brezhiben; ozvočenje odra odlično.
Okrog 11. ure je napovedovalec povedal: Pevski zbor “Slovenska pesem” - združeni Slovenci iz Chicaga in Jolieta , iz fare sv. Štefana pod vodstvom dr. Vendelina Spendo-va. (pripomba: predsednik dr. Lojze Arko). V slikovitih narodnih nošah se je 45 pevcev postavilo v polkrog. V določenih 10 minutah so zapeli 2 pesmi:. Krasen pogled je na ta božji svet in Marija, kako »si ti lepa. Že pri prvih akordih, je množica umolknila in prisluhnila—poleg mene skupina Filipincev. Sledilo je izmed gledalcev udarjanje takta in bliskanje fotografskih aparatov. Konec: velik aplavz. Na klavirju je spremljala s. Siena iz Lemonta. Nekoliko pozneje smo slišali napoved: Slovenski plesalci iz slovensko-ameriškega kluba pod vodstvom Mrs. Corinne Leskovar in Miss Magde Sim-rayh. Ko so udarili prvi slovenski zvoki v pomoč plesnim korakom mladinske skupine, ki je zarajala lahkotno in elegantno, so gledalci navdušeno ploskali. Še večje navdušenje se je ponovilo, ko so se velikim plesalcem pridružili še naši otroci-plesalci, ki so se kaj hitro ujeli v takt. Prekrasen je bil pogled na belino rokavov, na živo pisana krila, na bliskajoče se avbe in pečke. Tujce je prevzelo, nas Slovence ganilo zlasti ob misli, kako nas mladina reprezentativno predstavlja. Nastopilo je 38 plesalcey. Majhna je slovenska narodna skupina v Chicagu, pri nastopu pa velika. Mnenje mnogih je bilo, da smo bili med dobrimi najboljši in med lepimi naj-lepši. Nastopile so te-le skupine: Litvanci. Latvijci, Poljaki-več skupin, Hrvati, Slovenci, Irci, Meksikanci, Por-torikanci, Črnci, ameriški Indijanci (povabljeni iz South Dakote), Korejci, Japonci, Filipinci, Kitajci, Viet-namci. Nastopi so trajali do 2. ure popoldne. Velikanski prostor je bil že poln. Naši mladi v. narodnih nošah so krožili ob straneh. Naj večjo pozornost so vzbujale edinstvene avbe. Kdo ste? Ali ste Poljaki? Čehi? Smo Slovenci na skrajnem severo-zahodnem delu Jugoslavije.” Isto že leta in leta ponavljajo naši predstavniki na Navy pier ob vsakoletni mednarodni razstavi. Upamo, da nas vsaj Slovani poznajo, ko se na tem prostoru ponovno srečujemo. V Chicago Tribune smo v tisti dneh brali: “med različnimi etničnimi skupinami so dopoldne v petek nastopili Hrvati in Meksikanci, Latvijci in Irci, Poljaki in Rusi.h Rusov seveda ni bilo nikjer. Po mnenju mnogih je poročevalec nas Slovence zamenjal z Rusi. Na predlog p. Kalista sem jaz napisala protestno noto. Je že skoraj čas, da bi nas vsaj poročevalci — se pra ■ vi Slovane —- boljše poznali.
Ura je pokazala 3. Napovedali so, da papež pride z zamudo. Postalo je občutno hladno. Pričeli smo se zavijati v plašče, kajti veter je potegnil. Čakali smo potrpežljivo in vztrajno in bili tiho kakor v cerkvi. Mogočen zbor 400 pe-cev je pričel peti psalme, vadil mašne odgovore in pritegnil v petje nepregledno množico. Gledali smo mogočno papeško tribuno, ki je bila okusno pripravljena in dekorira-na: beli in rumeni pasovi, bele in rumene proge cvetočih krizantem (čez $1.000), v ospredju velik oltar, zadaj vzvišen sedež za papeža, ob strani sedeži za škofe. Gruče policistov smo videli okrog in okrog ogromnega prostora, v paradnih oblekah in belih rokavicah. Topot so bili — brez dela. Sredino so nadzorovali posebni reditelj:. Nemir množice je napovedal prihod papeža, ki se je prikazal z njemu značilnem nasmehom. Ploskanje, robci in vzkliki: “Long
live the pope” .... Vsak je ostal na svojem mestu, vzgle-dna disciplina in tišina. Zbrana molitev ih ubrano navdušeno petje je zajelo ves prostor. Papež je pristopil k pultu za pridigo in pričel s pozdravom v različnih jezikih. Slovenski pozdrav “Hvaljen Jezus Kristus” nas je tako presenetil, da smo bili prepozni z odgovorom. Teh pozdravov smo našteli več kot 15. Pozdravu “Dear brothers and sisters” je sledila ovacija, ki se nikakor ni polegla. Pridigo so navzoči večkrat prekinili. Nekateri so jo imenovali “pridiga na gori”. Bila je dolga. Časopisi so objavili v izvlečkih: Prišli ste od mnogih narodov z različnimi kulturami. Ljubezen naj bo most, ki naj, premosti vse vaše različnosti. Kristus vas vse povezuje v enoto svoje Cerkve. Vsi .ste poklicani k evangelizaciji; ta sloni na edinosti v Cerkvi. V Ameriki ste postali nov narod, spočet po načelih svobode do vseh. Po veri smo eno; en Bog, ena vei’a,. en krst. Nihče se ne more odtegniti od učenja Cerkve,- od učiteljstva Cerkve . . . Park je postal cerkev za nekako tri ure.
Temniti se je začelo, ko so množice obhajale na vse strani. Chicago je 5. oktobra pokazal svoje drugo skrito podobo. To je bilo verno mesto, ki med zemeljskimi dobrinami hoče tudi Boga. Mesto s srcem, ki ve, kdo je njegov bližnji. Mesto, ki je skazalo veliko spoštovanje možu, katerega divizije so mir med narodi, ljubezen do človeka in njegove pravice.
Bog živi papeža Janeza Pavla II. še mnogo let!
Ana Gaber -----o------
Kcnoert pevskega zlsora “Fantje sia vas!55
GILBERT, Minn. — Na koncertu 6. okt. t.l. je pevski zbor “Fantje na vasi” pokazal lep napredek od lanskega leta.
Letos so tudi svoj nastop imeli v štirih delih. Drugi in tretji del ne spadata pod naslov koncert. Pravilno je povedano: koncert s prireditvijo, ker na koncertu se vse pesmi pojejo samostojno ali ob spremljavi glasbenih instrumentov.
V	prvem- delu so zapeli tri pesmi. Najbolje je bila zapeta pesem “Barčica”.
V	drugem delu so med prepevanjem kazali svetlobne, slike (slides). Slike so odgovarjale pesmi, ki so jo peli.
Kazanje slik je bilo letos slabše kot lansko leto. Zato tudi ni imelo takega uspeha kot lani. Večkrat sploh ni bilo nobene slike na platnu. Platno bi moralo biti iste velikosti kot lani.
Tretji del sporeda, dramat-ski prizor, je dosegel popoln uspeh. Občinstvo se je od srca nasmejalo. Veliko smeha je šlo tudi na račun koze na o-dru, čeprav je igrala samo molčečo vlogo in ni odprla gobca.
Med besedilom prizora so fantje peli besedilu primerne pesmi. Vse skupaj je bilo dobro zamišljeno, zaigrano in pesmi lepo pete.
V četrtem delu so fantje zapeli šest pesmi. Občinstvo je nagradilo pesmi “Kolo” in “Dil, dil duda” z dolgim ploskanjem.
Poslušalci pa so bili najbolj zadovoljni s pesmijo “Mami, oj mami” v drugem delu. Poslušalci so z dolgim ploskanjem hoteli doseči ponovitev pesmi.
Te pesmi so spremljali trije člani “Alpskega Seksteta” (harmonika, kitara. in bas-kitara).
Fantje so vse pesmi zapeli zelo dobro. Harmonizacija zbora je zelo dobra. Občudo-
vanja je vredna čista in pravilna izgovorjava slovenščine. Posebno v pesmih, ki so bile zapete v narečjih (koroško, gorenjsko). Upoštevati moramo, da so fantje zbora rojeni v novi domovini Ameriki. Vsa čast vam, fantje. Ljubite slovensko pesem in vztrajajte tudi vnaprej!
Zbor ima tudi zelo dobro glasbeno disciplino. To je, da vsi pevci vsako besedo istočasno začno in končajo. Enako je tudi z jačino glasu. Vsi pevci enako naraščajo ali padajo z glasom iz pianissimo, v forte in obratno.
Vsi solisti so kar dobro peli svojo solo. Vendar se je čutilo, da jih je med petjem malo objemala trema. Le solist basist Janez Tominc je zapel kot V starih časih fant na vasi, brez treme.
Z vajami se bodo počasi vsi solisti zbora znebili treme in zapeli, da jih bo veselje poslušati.
Pevski zbor “Fantje na vasi” je v dobrih rokah. Njegov pevovodja g. Janez Sršen je imel veliko truda in skrbi, da je zbor na koncertu pokazal tak napredek.
Vse, kar zbor še potrebuje, je, da pridobi v jačini, moči., glasu. Tako, da bo zboru na prihodnjem koncertu zadostoval samo eden, morda dva mikrofona. Pa saj pevovodja Janez ve, kako se da to doseči. Odvisno je samo od pevcev, če bodo redno in polnoštevilno hodili k pevskim vajam.
Fantje! Vztrajnost in vaja naredi iz fanta odličnega pevca. Pevovodji pa poplača trud.
> F. M.
------o------
Iz naših vrši
Aliquippa, Pa. — Spoštovani! Lepo Vas prosim, če di naslednje dali v časopis Iščem sorodnika mojega moža Ludvika Vadnala. To sta Anna Kukaric in Jacob Šušteršič, ki sta pred leti živela na Ash Street v JohnstownG Pa. Ako bi kdo kaj vedel ° njima, lepo prosim, če bi rni sporočil naslov na Mrs. Frances Vadnal Koporc, P.O. Bo* 77, Aliquippa, Pa. 15001.
Frances Vadnal KopoU-❖
Port Arthur, Ont. — Sp0' štovana uprava Ameriške D°' movine! Dobil sem Vaše od" vestilo, da mi bo kmalu P°' tekla naročnina za AD. P°' novno Vam pošiljam enoletno naročnino.
Z listom AD sem kar zadovoljen in jo komaj pričakujem. Glede pošte je pa slid*1 bolj žalostna.
Naj navedem le 6n Pr” mer: 18. julija smo dobili šte^ vilko AD, tiskano 20. maja' To je krivda ameriške in da nadske pošte. Zdi se mi, kar tekmujeta med seboj!
Naše mesto Thunder Bu.v ima 120,000 prebivalcev in ° koli ’ 150 slovenskih družin-Glede zaposlitve so naši lju je kar lepo uspeli. Na drU štvenem polju smo pa zelo m1 slabem. Imamo dve slovens ' društvi, ki ne delata skupni; Eno tretjino naših ljudi pa nikjer vpisanih. Vse to E slabo, posebno za našo s^° vensko mladino. Res smo d-h vedno' pod tujimi gosp0^ dar ji in tako se tudi sedaj ne moremo zediniti, da bi in16', eno močno društvo v našo17 mestu.
Lep pozdrav upravi in vsoU1 Slovencem, kjerkoli žive!
Jožef Černigoj *
St. Catherines, Ont. — ga Ameriška Domovina! lagam ček za enoletno nar° nino in Vas vse skupaj iei pozdravljam.
Marija JakoS
KANADSKA DOMOVINA
Pomagajmo graditi Dom Lipa
TORONTO, Ont. — Na zahodnem delu Velikega Toronta leži ob malem potoku raz-sežen kos zemlje, ki jo je Pripravljalni odbor kupil za bodoči starostni dom. Koncem novembra se zaključi kupna pogodba. Do takrat pa je v teku velika nabiralna akcija. Cilj te denarne kampanje je zbrati 250,000 dolarjev, s katerimi bi polno odplačali hišo in šest akrov zemlje. Hiša je primerna za stanovanje šestim osebam. Nahaja se na 52 Neilson Drive, Etobicoke, približno 2 milji od slovenske cerkve v New Torontu. V vsakem oziru je idealen kraj za starostni dom.
Iz brošure, ki jo je v poletju izdal Pripravljalni odbor, prinašamo osnovna pojasnila o Domu Lipa. Tu bodo imeli vso potrebno nego priletni rojaki in domač kotiček vsi o-samljeni in oslabeli Slovenci: iz Toronta in Ontarija. Dom bi gradili za sto oseb v več stopnjah. Oskrbovale ga bodo predvsem slovenske sestre redovnice in laiki s potrebnim znanjem in ljubeznijo do starih ljudi. Dom Lipa bo upravljal slovenski odbor, ki mora biti izvežban v pravilih in predpisih za upravljanje starostnih domov.
Denarna sredstva za Dom Lipa prihajajo od banketov, piknikov, loterije, posebnih nabirk in darov posameznikov. V sklad starostnega doma naj bi izročali zapuščine in darove namesto \encev za umrlimi.
Trenutno je težko ugotoviti vzdrževalnino. To bo odvisno od celotnega gospodarskega stanja v deželi. Za tiste osebe, ki nimajo nikakih dohodkov in ne pokojnine, plačuje socialno ministrstvo 80'/c vzdrževalnine. Ostalo se krije z dobrodelnimi prispevki, ki jih stalno zbira Pripravljalni odbor.
Naš skupni cilj je: Slovenski starostni dom čimprej! Zdaj je čas, prav zdaj, do konca novembra, da odpremo svoja srca in roke in velikodušno darujemo v gradbeni sklad Doma Lipa. S tisoč-dolarskim prispevkom postanete življenjski član, s sto dolarji pa imate enoletno članstvo s polno pravico udejstvovanja v tej slovenski dobrodelni ustanovi. Vsi darovi so oproščeni davkov. Darove sprejemajo slovenska župnišča, člani in poverjeniki Pri-pravljanega odbora. Zastopnika v New Torontu sta Albin Blatnik, tel. 251-7155, Lojze Babič, tel. 255-9328; v Torontu Cveta Arhar, tel. 493-8330 in Viktor Trček, tel. 535-1894,
Nabiralno akcijo bomo Zaključili z velikim družabnim večerom v newtorontski dvorani v soboto, 3. novembra. Igral bo Lebarjev orkester. Priporočamo vam obisk tega večera, kjer se bodo zbrali vsi dobromisleči Slovenci, da skupno postavimo trdne temelje Doma Lipa.
Statistika o slovenskem življu v Ontariju iz junija 1979 kaže, da je danes med nami približno 800 oseb nad 50 let starosti, 600 oseb nad 55 let, 360 oseb nad 60 let, 380 oseb nad 65 let in 380 oseb nad 70 starosti.
Pripravljalni odbor sprejema vprašanja, želje in darove na naslov 770 Brown’s Line, Toronto, Ont. M8W 3W2.
Dobrodošli so pametni in
praktični nasveti. Pozitivna kritika vzpodbuja k delu in prinaša načrte in nove ideje. Združimo moči in v solidarnosti dajmo izraza krščanski ljubezni do bližnjega in pomoči potrebnega.
Pripravljalni odbor
Doma Lipa
Vabilo in poziv rojakom
TORONTO, Ont. — Del slovenskega naroda se je 29. oktobra 1918, po več kot tisoč letih rešil tuje Avstrije. V letu 1945 je še nadaljnjih 220,000 Slovencev našlo pot izpod Italije v matično domovino. Na žalost pa še vedno dobrih 10% našega naroda živi v zamejstvu.
V Italiji, Avstriji in Madžarski je naš živelj, kljub vsem pisanim jamstvom še vedno v težkem položaju. Zamejci se upirajo potujčevanju, toda odpor je težak, tisoč in tisoč let pod tujčevo peto je pustilo težke posledice. Da vzpodbudimo narod, naj ne izda in zapusti svojega rodu hočemo tudi mi v izseljenstvu doprinesti svoj delež. Proti krivicam, katerim so podvrženi naši rojaki v Italiji in drugod, bomo Slovenci protestirali pred italijanskim konzulatom v Torontu na Beverly Street št. 136, med Dundas in College. Ta manifestacija bo združena z izročitvijo spomenice italijanskemu konzulu po naši delegaciji in to na NAŠ NARODNI PRAZNIK dne 29. oktobra 1979, med 6.30 in 7. zvečer. Vabljeni so vsi Slovenci, mladina, organizacije, da se tej mirni akciji pridružijo. Za nadaljnje informacije, prijave, nasvete, da bo vse potrebno urejeno, prosimo za poklic druž. Urbanc na 447-4332 ali 534-8891.
Dr. Peter Urbanc / NOS
G. Otmar Mauser / NOS
Odprle meje!
TORONTO, Ont. — Jugoslavija se premnogokrat hvali, da ima takorekoč najbolj, odprte meje. Ob naj novejšem razočaranju in klofuti, ki so bili dani slovenskemu izseljenstvu, naj analiziramo ta problem, v glavnem tikajoč se Slovenije.
Najprej je treba pribiti dejstvo, da ima vsaka diktatura to lastnost, da gleda sumljivo še posebej v inozemstvo svojih državljanov. Pred prvo svetovno vojno se je v Evropi dalo potovati brez vizumov. Po prvi svetovni vojni so države uvedle vizume 'tako? da je državljan moral najprej dobiti potni list in potem dobiti vizume od . tistih držav5 v katere je hotel potovati. Med obema vojnama je takoj nastal problem dobiti vizume v diktatorske države. Italija je npr. kaj nerada izdajala vizume Slovencem, kar so še posebej občutili mnogoštevilni primorski emigranti. Hitlerjeva Nemčija ni bila dosti boljše in Hitlerjevci so med drugim tudi uvedli odredbo, da je potnik moral imeti poleg potpega lista še posebno dovoljenje za potovanje izven države. V tem so nacisti posnemale Sovjete.
*
Socialistična, Slovenija, je šla v zadevi potovanj v tujino skozi več faz.
Medvojna faza je takoj po-
kazala, da bo v zadevi takih potovanj korak nazaj. Na zasedenem (za nekatere “osvobojenim”) ozemlju si bil prost za premike samo v obsegu do 6 km. (Zgodovina Slovencev, 19795 771), za daljši premik v zasedenem ozemlju si potreboval prepustnico s posebnim dovoljenjem. Ako si se hotel podati v Ljubljano ali v inozemstvo pa dovoljenje sploh ni bilo predvideno.
Doba od leta 1945 do leta 1948 je bila huda. Nova oblast je prvič v slovenski zgodovini ustanovila, obmejni pas in potovanja v inozemstvo . za navadne smrtnike niso bila dovoljena.
Naslednja doba od 1. 1949 do 1957 je bila omiljena v toliko, da so privatniki, ki so bili z režimom vsaj do neke mere povezani . že dobivali potne liste za inozemstvo. V prvi dobi in v polovici druge dobe so mnogokrat streljali brez opozorila na mejah. Torej so bile slovenske meje posejane z grobovi nesrečni--kov. Za vsak odstrel je graničar , dobil nagrado v formi dopusta. Žene in otroci emigrantov v dobi do leta 1957 še niso mogle dobiti potni list za potovanje v tujino. Mnogo družin tako nasilno ločenih se je takrat razbilo ter imamo iz te dobe tudi par samomorov prav zaradi tega.
Zlata doba za potovanje iz Jugoslavije in v Jugoslavijo nastane po letu 1957. Prvi razlog za to je bil obupen gospodarski položaj Jugoslavije. Doma ni bilo dovolj delovnih mest in še manj je bilo na razpolago deviz. Z novim ogromnim valom izseljenstva je režim skušal ublažiti ta problem. Drugi razlog je bila zahteva nekaterih Zahodnih držav, predvsem ZDA, da Jugoslavija dopušča malo več osebne svobode državljanom, predno bi ji odobrili nova posojila.
Tako imamo od leta 1957 glede potovanj v Jugoslavijo skoraj neomejeno svobodo. Vsi Slovenci ne glede na njihov odnos do režima so to liberalizacijo pozdravili in ravno na tem polju se človek boji, da se bodo stvari najprej spremenile. Pri skoraj neomejeni svobodi potovanj pa so vse od 1. 1957 ostale neke težave, ki jemljejo pravico na tem polju in ki kažejo, da ne moremo smatrati Jugoslavije za nekakšno svobodno državo.
Problemi, ki. so ostali so sledeči:
Ko Slovenec doma zaprosi za potni, list ga v glavnem dobi brez posebnih težav, vendar so bili slučaji, da je pred izdajo potnega lista prišlo do neprijetnih zaslišanj. Oblastniki hočejo vedeti) kam greš koga boš obiskal itd. ge posebej se je pazilo na duhovnike, pri katerih pa ni slo samo za to, kam greš nego tudi zato, da bi vsaj do neke mere sodeloval z oblastjo ali na domačem področju ali v povezavi s potovanjem.
Zadeva obnovitve Jugoslovanskega potnega lista ap }z_ daja novega človeku, ki prebiva v inozemstvu je problem zase. Na moške še posebej se dela pritisk in takemu človeku je potrebno dobiti tudi dovoljenje vojaške oblasti. Vsekakor je cel proces povezan s 'takimi sitnostmi, da ljudje komaj čakajo, da dobijo drugo državljanstvo. Normalno bi bilo, da' bi konzulati napravili vse, da ljudje ohranijo državljanstvo. Vtis je neizogiben, da novi red misli drugače.
Premnogi tujci danes lahko potujejo v SFRJ brez vizuma.
Tako doživljamo paradoks, da bivši okupatorji Nemci in Italijani potujejo v Slovenijo brez vizuma, v domovini rojeni Slovenci, ki sedaj živijo v Kanadi pa morajo imeti vizum. Obstoji sicer določilo, da lahko dobiš vizum na meji, toda ljudje so nezaupljivi in vzamejo vizum ra.jp vnaprej. Konzulati v ZDA in Kanadi v glavnem izdajajo vizume brez problemov. Kar nas moti je seveda to, da imamo od časa do časa slučaj, da je kaki osebi odklonjen vizum. Priznati moramo, da se to silno redko zgodi, morda enkrat ali dvakrat na leto
5
vendarle pa to krši princip svobode potovanja.
Drugi problem, ki nastane z vizumi je ta, da v glavnem vizum izdajo samo za enkratno potovanje, kar je za Slovence nesrtiisel, ker vsak potuje ne samo v Slovenijo nego tudi v Trst, ali v Celovec ali Graz. Za večkratno potovanje izdajo vizum sicer neradi, ako gre potnik sam na konzulat, kar pa seveda krši princip enakosti državljanov.
Tako večina potnikov potuje iz Slovenije v inozemstvo in drugi vizum dobijo na meji. V glavnem to ne dela problemov, razen nekaj izjem, ko so ljudje morali vzeti drugi vizum v Celovcu, Grazu in celo Budimpešti. Tak postopek pač vzbuja silno nevo-Ijo med izseljenci.
Nepojmljivo in vsake obsodbe vreden je pa seveda postopek, ki ga je bil deležen duhovnik iz Kanade. V Torontu mu je bil izdan veljaven vizum. Ko je pa prišel na mejo je po eni uri čakanja dobil odgovor “Vaš obisk v Sloveniji j e nezaželjen!” (Urednik: Gre za č.g. Janeza Kopača, ki je svoj nepri-ten doživljaj podrobno opisal za bralce Ameriške Domovine dne 8. oktobra.) Obveščen sem tudi, da je še drugi duhovnik istega reda imel težave, vendar toliko lažje, ker so mu vizum v naprej odklonili. Kako more režim skladbi ta dva primera v letu 1979 s principom Helsinške konference, ki jamči za svobodo potovanja in s samohvalo, češ, da ima SFRJ najbolj odprte meje?
Obstoj slovenskega naroda je problematičen. Danes je naš odpor proti asimilaciji v zamejstvu slab. Tudi preveliko priseljevanje z juga lahko predstavlja že v bližnji bodočnosti velik problem za matično domovino. Paziti moramo, da se Slovenija ne odreče nobenemu rojaku, v kolikor je to v naši moči. Kot Izraelci moramo Slovenci v bodoče v svobodnih prilikah zagovarjati princip odprte, dobrodošle vrnitve v domovino po pravilu': Vsi rojaki, v katerih veje vsaj nekaj slovenske krvi, in ki hočejo ostati Slovenci, pa naj bodo državljani katerekoli države in naj pridejo od koderkoli s kakršnimi koli dokumenti ali brez njih, naj imajo vedno prost vstop v svojo domovino!
Peter Urbanc.
Šesti Baragov dan na Slovenskem letovišču
TORONTO, Ont. — Ob glavni poti na slovenski domačiji pri Boltonu stoji sredi zelenja in cvetja bronasti kip škofa Barage. Na drug strani ceste nas. pozdravlja* 1 Baragov dom, kjer se ob poletnih nedeljah krepe in zbirajo mnogi obiskovalci Slovenskega letovišča.
.Za nas ta kraj ril samo kraj počitnic in oddiha. Mnogo-
krat pomeni mnogo, mnogo več. Je naša božja pot izven domovine, je naša farna cerkev v poletnih nedeljah, ko se zbiramo k skupni sv. maši da ostanemo to, kar smo hoteli ostati v novi domovini — verni Slovenci, vdani Bogu in ljubljeni otroci Brezjanske Marije. Slovensko letovišče je kraj, kjer v miniaturi zaživi in zapoje slovenska zemlja ob evharističnih procesijah. Je naše poletno domovanje in je tudi kraj Baragovih dni. Tu se že šesto leto oživlja Baragova misel. Tu zaživi pred nami lik svetniškega misijonarja, ki je kot prvi Slovenec stopil na kanadska tla in hodil po torontskih ulicah. ; Baragovi dnevi so naš skupni klic k Bogu za svetniško čast Baragovo. Vse' močnejši bi moral biti ta klic, saj naš čas potrebuje svetnikov, herojev vere, žrtve in odpovedi. Vse to je bil naš Baraga. Iz ljubezni do Boga in duš je razdajal svoje življenje in izredne talente indijanskim rodovom ob Gornjih jezerih, ljubil in trpel ter se boril s temnimi silami sveta.
Program Baragovega dne je obsegal sobotni večer in nedeljo, 1. in 2. septembra. Vicepostulator za Baragovo zadevo č. g. Tone Zrnec je že šesto leto klical slovenske rojake k zvesti molitvi za svetnika. Nedeljska pridiga je bila posvečena Baragi — sve c-niku mučencu. Baraga je bil izreden človek, mož modrosti, poln izrednih talentov na vseh področjih — v indijanskem jezikoslovju ga še nihče ni prekosil.
Njegova domovinska ljubezen je vložena v besede, vklesane v Goršetov kip na Slovenskem letovišču: Kakor sem vas prisrčno ljubil, dokler sem še med vami bil, tako vas še zdaj ljubim in iz celega srca vašega zveličanja želim. Njegova svetniška duša je živela v Bogu in ga dojemala z vsem bitjem: Bog je ustvaril vse stvari za nas, nas pa je ustvaril za sebe. Zvesto je izpolnjeval svoje delo. Ni iskal časti in dostikrat je duševno bridko trpel.-Bal se je škofovske službe in kot Jezus na Oljski gori prosil Očeta, naj odvrne ta kelih trpljenja od njega, da se ne čuti dovolj močnega in sposobnega za to delo. Pa ljubezen ga je priganjala, da je v zimskih viharjih iskal duše, ki so klicale po milosti sv. krsta in zadnji spravi z Bogom. Pomanjkanje sluha mu je oviralo naporno delo. Težko je spovedoval in po letih dolgotrajnih mučnih potih so odpovedale noge.
Ko kličemo k Bogu in prosimo, da bi po čudežih dal spoznati svetnika, zatekajmo se- k Frideriku Baragi s prošnjo za zdravje ušes ir. nog. Iz Združenih držav prihajajo poročila o uslišanjih v teh zadevah. Pred nami je Baraga svetnik. Mi revni zemljani smo daleč od sija njegovih kreposti, a on nam bodi kažipot in pomoč v boju s svetom in temo greha, ki zakriva srca, da so polna neresnice, dvomov, obupa, sovraštva in nezvestobe.
To bodi naše vodilo iz šestega Baragovega dne: Molitev za mir srca in bivanja z Bogom.
Popoldanska prireditev je obsegala kratek spored pesmi, deklamacij in govor č. g. Toneta Zrneca, ki je med drugim šaljivo dejal, da vidi najmanj 5,000 Slovencev zbranih okrog Baragovega ki-
pa. Nestalno vreme je res marsikoga zadržalo od obiska Baragovega dne. Navzoči pa smo bili v duhu povezani z rojaki v Clevelandu, kjer so s škofom Ambrožičem prav tako praznovali Baragov dan. Osnovna misel popoldanskega govora je bila: posnemanje Baragovega življenja in prošnja za pomoč v našem duhovnem življenju. Živeti z Bo-' gom je človekova naj večja sreča na zemlji. Nihče ni zvestejši od Boga, nihče bogatejši. Ni zemske stvari, ki bi popolneje zadoščala hrepenenju srca in duše kot Neskončna Ljubezen sama.
Še eno prošnjo nam je č.g. Zrnec položil na srce: Postanite člani Baragove zveze! To je nujno potrebno za hitrejši postopek kanonizacije. Deset dolarjev letne članarine je vse, kar je potrebno za vzdrževanje stikov z Rimom, kjer preiskujejo življenje in delo svetniških kandidatov. Dosegli smo prvo stopnjo Baragovega beatifikacij skega postopka. Potrebno pa je še mnogo dela in vidnih čudežev, ki jih more priklicati le naša molitev in prošnja. Mi, Slovenci v domovini in po svetu, ameriški katoličani marquettske škofije, potomci : Indijancev, ki jih je Baraga krščeval ob Gornjih jezerih, ves svet potrebuje in kliče po svetniku Frideriku Baragi, misijonarju božje Ljubezni.
Popoldanski program Baragovih dni pripravljajo domači talenti, ki jih vodi č. g. Janez Kopač. Letošnja napovedovalka je bila gdč. Majda Seničar, deklamacijo o Baragi je izvedel Janez Adamič; pevski del Baragovega dne so prevzeli Fantje na vasi, ki so v svojih narodnih nošah dali dnevu slovenski verski značaj. Njihovo ubrano petje pri maši pod vodstvom dirigenta Naceta Križmana je bilo blažilo našim dušam, da so se laže bližale Bogu. Popoldanski nastop pa spet pokaže njihovo zvesto ljubezen do domače in umetne slovenske pesmi.
Iz vabila na Baragov dan povzamemo še:	Naj postane
Baragov dan na Slovenskem letovišču vsako prvo nedeljo v septembru skupna zadeva vseh Slovencev v Torontu in okolici. Tudi za nas velja: Narod, ki svojih velikih mož ne časti, jih tudi vreden ni. Mi smo poleg ameriških Slovencev najprej dolžni, da delamo in molimo za Barago-svetnika.
Toplo sonce objema zadnje dni kanadskega poletja. Ob Baragovem domu se dviga sveže zelenje, ob kipu moli pisano cvetje, v poletni večer odmeva slovenska pesem ... Bog daj, da bi se znašli kdaj na Baragovih stopinjah ...
Anica Resnik
CLEVELAND, O.
MALI OGLASI
LASTNIK PRODAJA ’
Hišo s 6 sobami, 3 spalnicami zgoraj, preprogami, garažo za 2 avta, v okolici sv* Jeroma. Kličite 486-0260 za
sestanek.
(116-121);
LEPO PROSIMO:
Poravnajte zapadlo naročnin« Prihranite nam delo in nepotrebne stroške.
Omogočite našemu listu dober nadaijni razvoj.
Hvala!
Wanted
Mature woman, to attend elderly semi invalid woman. Shaker area. 2 days, 5 hours each, 991-2166.
(116-117)
HIŠA NAPRODAJ
Odprta na ogled v nedeljo po 2. uri pop.
8243 Merrie Lane, Chesterland Iščete dobro kupčijo? Pridite pogledat to odlično hišo v brezhibnem stanju. Ogrev na plin, 4 spalnice, družinska soba s kaminom na drva, kuhinja z vgrajenimi kuhinjskimi pripomočki, krasen lot (1 in pol akra). $89,900. Kličite Elaine Bullock. 729-9258. DOLORES C. KNOWLTON, INC.
729-1971
r	(X)
Popravilo hiš
Za vsa popravila na hiši, zunaj in znotraj, kličite 831-0383 po 5:30 zvečer.
_____________________(X)
Looking for couple to do light janitorial work at the Willoughby Office Bldg. Suite available plus salary.
Call 732-7880
*___________________________(X)
For Rent
5 rooms up. 6526 Bonna Ave. — 361-0033.
(113-117)
FOR SALE
Zidana (Brick) hiša evropskega stila blizu SNPJ farme na Thwmg Rd. Na krasnem lotu, obsegajoč več kot en aker, obgrajen s smrekami.
Brick Ranch 7 years old, 3 Bedrooms, living room, kitchen, dining room, family room plus full basement. Rec room and 2 Car attached garage with genie and central air.
CENTURY 21 j Sirumbly Realty \ ■ , 289-8100
Ask for Theresa
(114-116)
Iščem hišo v najem
s 3 spalnicami, v okolici sv. Vida, od E. 55 St. do E- 71 St. Kličite tel. 431-0628.
FOR RENT
5 rooms and bath, newly redecorated, (up), in St. Vitus area. Adults preferred. 692-0667 or 391-8875
(X)
V NAJEM-"
oddamo 5 sob zgoraj. 1073 E. 71 St. Vprašajte pri hiši
(115-116)
House Work
1 day per week. References. 292-7090
(116-120)
HELP WANTED
Advertising Representatives needed to sell advertising
for the American Home newspaper. Excellent commission.
Call Madeline at 431-0628.

\
\
Vaclav Benes-Trebizsky:
KRALJICA DAGMAR
ZGODOVINSKI ROMAN
!menih raznih društev
DOM ZAPADNIH SLOVENCEV 681S Denison Ave.
“Pri morju — pri morju je moral dedič češkega vojvodstva iskati gostoljubnih tal... Toda bilo bi mnogo, preveč teh vprašanj. Ti si utrujen gospod, na obrazu ti je videti težko pot.”
“Moj;iš se, Černin. Kdor je tako dolgo živel ob tujem kruhu, prenese mnogo več kakor pot nekolikih dni, če bi bila še napornejša,”
“In pozabil sem ti kaj ponuditi, gospod. Blagovoli odpustiti!”
“Pomiri se, zvesta glava! — In ko ste že tu, se dogovorimo o moji stvari do konca.” “Ukaži gospod, in na. besedo izpolnimo ukaze!” je. spregovoril Ratmir s Krasikova.
Premisi je zdaj stopil na isto mesto, kjer se je pred trenutkom Drslav Černin opiral s svojo levico na dolgi meč na dve roki.
“Dovoli preje, jasni vojvoda, da v kratkih besedah o-značim razmere, ki od nedavna vladajo v naši domovini. Na knežjem prestolu je tvoj brat, svetli knežič Vladislav.” “Moj brat?” — In kje je škof vojvoda?”
“Že četrti mesec pri pravičnem Bogu. Ko sem poslal za teboj svoje sinove, je bil še

V BLAG SPOMIN
tretje obletnice smrti, odkar se je za vselej poslovil od nas naš ljubljeni mož, skrbni oče
GEORGE KOMčič
umrl je 18. okt. 1976
Kako pozabit’ to gomilo, kjer Tvoje zlato spi srce, ki brezmejno vdano bilo ’ ves 'čas do zadnjega je dne!
Žalujoči
Frances Kovačič, soproga George J. Jr. sin,
Ann Zerbian, hči,
7 vnukov in vnukinj Julia Denis, sestra. Cleveland, Ohio 17. okt. 1979.
■ ' ‘i'jVV-./:.'
:■	.V >•:.
'' ■ v-.; V
živ; toda niso še prišli daleč čez mejo, ko je umrl v Hebu sredi “dobrih” prijateljev. Knežiča Vladislava so povedli iz ječe naravnost v Prago. Tudi škofa imamo že, nekdanjega duhovnika Milika, ki si je' dal ime Danijel...
Premisla je ta novica zelo iznenadila. Takega poročila ni pričakoval. Na Hradčanih
Predsednik — Joseph Klinec Podpredsednik — Robert Prince Blagajnik — Joseph Pultz Zapisnikaca — Marie Estanek Finančna-taj niča pic
UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103
Predsednik Prank Grdina, podpredsednik in upravnik Stane Vidmar, tajnik Janez Ovsenik, blaga j-Pauline Ste- nik Anton Oblak, oskrbnik Janez Košir, knjižničar Frank Cerar, od-
Nadzorniki — Marie Estanek, Ma- borniki: Frank Tominc, John Zakei,
Frank Kamin, Frank Sleme, Joe Starič, Jože Tominec, svetovalca: Karel Strnad in Lojze Bajc. —Dom ima prostore za razne prireditve. V Domu je Slovenska pisarna in knjižnica. Telefonska številka je: 881-9617.
njegov brat Vladislav, s kate- 44132
rie Zeitz, James Prince Seje vsaki tretji petek v mesecu ob pol 8 uri Zvečer.
FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV
OFFICERS FOR 1978:
President — Frank Mahnič Vice President — Anthony Sturm Secretary Treasurer — John Ha-bat, 299 East 257 St., Euclid, Ohio
rim sta bila ena duša, eno srce, ki je bil zaradi njega zaprt.
“Potem si pota v Prago ne bo treba pribojevati z orožjem!” je pripomnil k Černi-novemu poročilu. Če je knez moj brat, Vladislav, mi odstopi dobrovoljno.”
“In če ne?”
“Nerad bi se motil o bratovem srcu.”
“Knežič je plemenita duša, — toda jasni gospod, na Češkem so ljudje, katerim je za to, da ti nikdar ne postaneš vojvoda, več kakor za svoje zveličanje. In ti ljudje so ujeli kneza v svoje mreže, katere boš moral razsekati z mečem!”
Strakonicki Bavor si je pri teh besedah položil desnico na beli križ, katerega je imel všitega na rdečem plašču čez prša, kakor da hoče klicati v potrdilo svojih besed svedo-štvo svetega redovnega znamenja.
“Tako je, gospod Bavor!”
“Govoriš nam iz dna duše!”
Corresponding Sec’y. — Ella Samanich
Recording Sec’y. — Rudy Pivik Executive Sec’y. — Charles F. Ipavec
Auditors: Mary Dolšak,
Janša, Pauline Stepic Legal Counsel, Charles F. Ipavec
KLUB LJUBLJANA
Predsed. — Christine Kovach Podpredsed. — Steffie Jamnik Tajnica — Mae Fabec Blagajnik — Frank Fabec Zapisnikarica - Ruth tenger Namestna-zapisnikarica — Josephine Trunk
Nadzorni odbor — Ceal Žnidar, Audie Humphreys, Rudy Lokar Pevovodja Frank Rupet.—Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. c SDD na Re-oher Ave.
SLOVENSKA PRISTAVA
Predsednik — Pavle Lavriša Tajnik — Stane Mrva ml. tel. 881-6762, 1056 E. 67 St, Cleveland, OH 44103
Zapisnikar — itko Sleme Blagajnik — John Hočevar ml.
Odborniki Slavko Grajžl, Janez Hočevar st, William Metod Ilc, Nada Kozjek, Tone Lavriša ml, Frank Leben, Frank Lovšin, Mary Malovrh, Filip Oreh, Marjan Ovsenik, Lojze Petelin ml. Stane Frisian, Mimi Režonja, Stane Rus. Ferdinand Sečnik, Dorothy semen, Rudy Špehar, Janez Varšek.
vsako drugo sredo v mesecu ob 1. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
FEDERATION OF AMERICAN SLOVENIAN PENSIONERS CLUBS
President — Josephine Zakrajšek 1st V. Presd. — John Taucher 2nd V. Presd. — Steve Shimits Secretary — Sophie Magajna Treasurer — Joseph Ferra Recording Sec’y. — Louis Jartz Auditors: — Tony Mrak, Joseph Bajec, Anton Bolden
AMERICAN SLOVENE PENSIONERS CLUB OF BARBERTON, OHIO
Hon. Pres. — Louis Arko Pres. — Vincent Lauter V. Pres. — August Maver 2nd V. Pres. — Mrs. Theresa Sanoff
Sec’y.-Treas. — Mrs. Jennie B. Nagel, 245 — 24th N.W, Barberton, Ohio 44203
Recording Sec’y. — Mrs. Frances Zagar
Auditors — Mrs. France Smrdel, Mrs. Angeline Misich, Mrs.- Agnes Zurz
Federation Representatives — Mrs. Mary Sustarsic Mrs. Frances Zagar Mrs. Frances Smrdel Mrs. Theresa Cekeda Mrs. Jennie B. Nagel Sub — Mrs. Angeline Misich Meetings every firs4 Thursday of the month, at 2 p.m. in Slovene Center, 70 — 14th St. N.W.
MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA Cleveland, Ohio
Duhovni vodja rev. Charles A. Wol-bang C.M predsednica Marica Lavriša, podpredsednik Frank Kuhelj, Tajnica	in	zapisnikarca,
Mary Celestina, 4935 Glee-ten Rd, Cleveland, Ohio 44143, tel. 381-5298, blagajničarka Vida Švajger, 19501 Chardon Rd, Cleveland, Ohio 44117, tel. 481-2003; nadzorniki: Zofi Kosem, Lojze Petelin, in Štefan Marolt; odborniki: Rudi Knez, Anica Knez, Agnes Leskovec, Mary Stranear, Ivanka Tominec, Marica	Miklavčič:	namestnik:
Vinko Rozman.
PLESNA SKUPINA KRES:
Predsednik — Frank Zalar ml. Pod-predsednik — Rudi Hren Blagajnik — Edi Zalar Tajnica — Metka Kmetich, 1806 Sunset Dr, Richmond Hts, O. 44143 Odborniki — Peter Dragar, Erika Kurbos, Stefan Režonja ml.
SKD TRIGLAV
MILWAUKEE, WIS.
Predsednik — Karel Dovnik Pod predsednica— Franci Menčak Tajnica — Marička Kadunc Blagajničarka — Mary Coffelt Upravnik Parka
Samostojna društva
SLOVENIAN HOME 15810 Holmes Avenue Cleveland, OH 44110
President — Sophie Magayna Vice-Pres. — Frank Ferra Financial See. — Frank Koncilja Treasurer — Joe Ferra Recording Sec. — rank Hren Auditors: Al Marn, Ike Kocin, Frances Somrak
House Committee: Louie Legan, Jack Videtec, Frank Podlogar.
Remaining directors: John. Habat, Adolph Koresec, August Dragar, Jeanne Somrak
Delegates to Federation:	John
Prosvetni vodja — Vlado Kralj Duhovni vodja — p. Beno Korbič Šport — Janny Bambič Bara — Marijan Rozina Za časopis A.D. — France Rozina Nadzorni odbor — Janko Limoni, Frank Mernik, Janez Rifelj
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU
Starosta Janez Varšek, tajnica in ivan^Bambič blagajničarka Meta Rihtar 990 E.
63 St, načelnik Milan Rihtar vaditeljski zbor: Milan Rihtar, John Varšek, Meta Rihtar. Pavli Miller Telovadne ure vsak četrtek od 6. -10. zvečer v telovadnici pri Sv Vidu.
BALIN CARSKI KROŽEK SLOVENSKE PRISTAVE
Predsednik — Slavko Grajželj Podpredsednik — Janez Švigelj Tajnik — Mate Resman, 22051 Hadden Rd, Tele. 486-8862 Blagajnik — Toni Čampa Odborniki — Karel Gorišek, Jože Lipec, Ivan Kosmač, Ignac Tavčar, Ani Breznikar, Mary Umek, Marjanca Malovrh, Nada Kozjek, Mihaela Slokar, Francka Grajželj, Slavka Sečnik.
Seje se vršijo po dogovoru.
AMERICAN SLOVENE CLUB OF SO. FLORIDA
President — Erna Kafola
Vice President — Ed Strumbel Secretary — Mamie Willis Treasurer — Paula Sever Firan. Sec’y. — Eli Zatorsky Corres. Sec’y. — Molly Bogus, 1546 71 Street, Miami Beach, Fla. 33141.
Board of Trustees: John Ribic, Ivan Willis and Ai Dražen
Sgt.-at-Arms — Marty Vraničar Sunshine Committee, Tony Kebe Meetings:	1st Sunday of the
month at 310 N E ls4 St, Pompano Beach, Fla.
SLOVENSKO-AMERIŠKI PRIMORSKI KLUB V CLEVELANDU
Predsednik: Dr. Karel Bohutti Podpredsednik: Danilo Kranjc Tajnica: Pavla Rijavec, 6303' Carl Ave, Cleveland, OH 44103 Blagajničarka Jean Bryan Nadzorniki: Vinc Sfiligoj, Jože Leban, Marija Delchin
Pravni svetovalec: Charles Ipavec (odvetnik)
Redarja: Lojze Petrach, Jože Ceh
•	Potovanja skupinska (n
•	Nakup ah najetje avtov
•	Vselitev sorodnikov
•	Dobijanje sorodnikov sa obisk
•	Denarne nakaznice
•	Notarski posli in prevodi
•	Davčne prijave
M. A. Travel Service
6516 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44101 Phone 431-3500
Habat, Joe Ferra, Louis Legan. Al-“Bil bi čudež, jasni gospod, ternate: Sophie Magayna
Meetings every fourth Monday of each month at 7:30 p.m.
SLOVENIAN WORKMEN’S ROME 15335 Waterloo Rd Cleveland, Ohio 44110
President — Anthony Sturm 1st V-Pres. — Steve Shimits 2nd ice-Pres. — Mary Dolšak Fin. Secy. — Millie Bradač Treasurer — John Prince Rec. and Corresp. Secy — Cecelia Wolf
Auditors: Ann. Krištoff, Chmn, Frank Bittenc, Steve Shimits, Frank Grk, Stanley Grk House Committee: Frank Krištoff, Chmn, F. Grk, Frank Koss, John ,	. . ,	,	.	Pretnar, Frank Tolar, William Balami leto za letom z najstru-	g Grk, Karl Družina.
penejšim hohotanjem in naj- Trustees: Frank Grk, Tony Umek groznejšim obličjem krohota- Alternates: Karl Družina and
Robert Devlin
Legal Advisor — John Prince Meetings hold every fourth Thursday or the month at 8 p.m.
Office Hours: Monday, Wednesday and Friday from 7 to 9 p.m.
če bi brez prelivanja krvi prišel v Prago!”
Premisi se je za nekaj trenutkov zatopil v misli. Da bi se bil mogel Vladislav res tako spremeniti? Da bi res mogel priti čas, ko bi si stala nasproti in bi morala drug proti drugemu potegniti meč? In nehote so mu prišli na misel že skoraj pozabljeni pretekli časi, ko je brat oropal brata pri belem dnevu in ko se je nad češko-moravskimi deže-
z imenom bratski
la pošast spor.
“Koliko glav lahko izberete?”
Premisi je obstal z očmi na svojih zvestih, kakor da hoče že naprej meriti njihovo moč.
“Štiri tisoč, jasni vojvoda!” je odvrnil brez premišljevanja gospod Diviš.
“S štirimi tisoči in z nami, svetli knez, lahko začneš boj s polnim upanjem na najsijajnejšo zmago!”
“Toda raje — mnogo raje bi se z bratom poravnal mirnim potom!”.
(Dalje prihodnjič)
------o-------
Upokojenski klubi
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EjJCLIDU
Častni preds: Krist Stokel Predsednik: Joseph Birk
1.	Podpreds. John Kavšek
2.	Podpreds: Anna Mrak Tajnik: John Hrovat,
24101 Glenbrook Blvd.
Euclid, Ohio 44117
Tel. 531-3134 Blagajnik: John Troha Zapisnikarica: Jennie Fatur Nadzorni odbor: Mary Kobal, Pauline Burja, Josephine Trunk Zastop. za fed.: Frank Karun, John Kavšek, Frank Česen Jr, Tony Mrak, William Kennick.
Seje so vsako prvo sredo v mesecu ob 1. uri popoldne v SDD, na 20713 Recher AVe.
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV
ST. CLAIRSKO OKROŽJE Predsednica Mary Jeraj podpredsednica tajnik Frank Capuder, 6219 Schade Ave, Tel. 881-1164 blagajnik Andrew Kavcnik zapisnikarica Cecilija šubel nadzorni odbor John Skrabec, Anton Žakelj, Jennie Vidmar veselični odbor Frances Tavžel, Michael Vidmar
BALINCARSKI KLUB NA WATERLOO RD.
PredsedniK — Frank Grk Podpredsednik — Jože Lipec Tajnica — Emma Grk Blagajnik — Joseph Ferra, 444 E. 152 St, 531-7131 Zapisnikar — Ivan Kosmač Nadzorniki-— Tony Champa, Karl Družina, Stanley Grk Kuharica — Mary Dolšak Natakarice — Mary Umek, Mary Grk
Seje se vrše po dogovoru. Balina se vsak dan od 12. opoldan do 12. ponoči izven v nedeljah v zimskeh času. članarina $4 na leto. Sprejemamo še novo članstvo.
ŠTAJERSKI KLUB
Predsednik, Tone Zgoznik Podpredsednik, Rudi Pintar Tajnica, Slavica Turjanski Blagajničarka, Kristina Srok Gospodar, Janez Goričan Pomočnik, Konrad Peklar Odborniki
Rose Jaklič, Agnes Vidervol, Kazimir Kozinski, Tonica Simiček, Frank Fujs, Jože Simiček
Nadzorni Odbor.
Božidar Ratajc, Jože Fujs, Stefan Maje, Mirko Glavan
Razsodišče
Avgust Sepetavec, Aijka Koren, Pepca Feguš
Kuharice
Elza Zgoznik, Milica Glavan
Pomočniki
Stefi Dalič, Angela Radej, Cicilija
Za zanesijfvasi in sivarnosi cen pri “kupovanju” ali prodaji Vašega rabljenega avtomobila se Vam priporoča slovenski rojak Frank Tominc lastnik
CITY MOTORS
54 (3 Sl. Glair Ave.
lei. 881-2388
MULLALLY POGREBNI ZAVOD
LADIES AUXILIARY OF SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Road Officers for 1979
President: Jennie Marolt Vice-Pres.: Mary Dolšak Secy-Treas: Cecelia Wolf Rec. Secy: Florence Slaby Auditors: Ann Kristoff, Mary Koss, Bertha Dovgan Publicity: Josephine Tomsic Fish fry and other dinners every Friday from noon to 8 p.m. Take-outs available — 481-5378
SE SELITE
Izpomite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
SLOVENSKI NARODNI DOM,
MAPLE HEIGHTS, OHIO
Predsednik Louis Fink, podpredsednik Fred Filips, tajnik Emil Mar-tinsek, blagajnik Joseph Stavec zapisnikarica Anna Ranik, nadzorniki Frank Urbančič, Al Glavic in
Anton Kaplan, gospodarski odbor Alice Božic, Celia Wolf.
c"l»"“k™e l-^i, T-. Meelič majo pri vseh starostih, kadar ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH stopijo v pokoj.	PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
Seje se vršijo vsak tretji četr- Predsednik — Otmar Mauser, 338 tek v mesecu ob 2. uri popoldne Woburn Ave., Toronto, Ont. Canada v spodnji dvorani v SND na St. M5M 1L2
Clair Ave.	Podpredsedniki so vsi predsedniki
Delegati za Fedr. seje so Ceci- krajevnih odborov DSPB; lija Subelj, Lloyd Neva Patter- Tajnik — Jakob Kvas, 43 Pen-son, Michael Vidmar, Louis drith St., Toronto, Ont. Canada
Peterlin._________ M6G 1R6
Blagajnik — Ciril Prezelj, 267 Ronan Ave., Toronto, Ont. Canada M4N 2Y7
Tiskovni referent in član uredniškega odbora:
Otmar Mauser
Pomaga mu ga. — Marija Mauser Pregledniki — Anton Oblak, Mirko Glavan, Anton Meglič. Zgodovinski referent — prof. Ja-
Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd.
365 E. 156th St.	KE 1-9411
•Ar Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi ★ Vera. narodnost in privatni običaji upoštevani, it pEikžrsai prostor. Zračevalni sistem.
24 črna ambulančna poslu ga in aparat za vdihavanje kisika.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD.
Predsednik — Walter C. Lampe Podpredsednik- — Steve Shimits Tajnik-Blagajnik — Albert Co-menschek, 924 E. 223 St., Euclid, O. 44123, tele. 731-8698.
Zapisnikarica: Helen Vukčevič Nadzorniki — Celia Wolf, Ann
mm HEIGHTS POULTRY & CATERING
17330 Broadway
Maple Heights
Kristoff, Joseph Mateyka	„	,	,	,, .
Družabni odbor: Steve Shimits, Jle^_Sever, Cleveland, Ohio
Ann Kristoff, Walter C. Lampe,	_
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski harmonikarski zbor
Naznamamu, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering ser-rice) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolag-vseh vrst perutnina.	Se priporočam«,:
MDY HOČEVAR in SINOVI
leL: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912
mmmm pogrebna zavoda
Al Glavic, Millie Lipnos, Anton Ka- Porčevalca v slov. in eng. —Celia ,'??uv' plan in Albert Lipnos, odborniki; Wolf, Ann Kristoff.
in deklic pod vodstvom
1953 East 82 S!
17019 Lake Sferna Blvd.
131-29681
»31-6309
AMERIŠKA DOMOVINA
vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 -	^	Lavnsa, 1004 Dillewood Rd. tel.:
6117 SL Clair Avii. Moj novi naslov: ....
Cleveland, Ohio 44193
MOJE IME:
Moj stari naslov:
>•••••••• ••••••••X*Aagn>*iaaa«aaf«
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
zvečer, v SND, 5050 Stanley Ave., Maple Heights, Ohio.
LADIES AUXILIARY OF EUCLID SLOVENIAN SOCIETY HOME
20713 Recher Ave., Euclid, Ohio
President, Mary Kobal
Vice President, Christine Kovatch
Recording Secretary, Marica Lokar
Secretary and Treasurer Mary Ster, 1871 Rush Rd., Wickliffe, Ohio Tele.: 944-1429
Audit. Committee: Christine Kovatch, Anna Kutcher, and Danica Hrvatin
FISH FRY’S SERVED EVERY FRIDAY FHOM 11 AM TO 8:30 PM AND OTHBR MENUS.
ary: Walter C. Lampe.
Glavna kuharica, Mary Dolšak Seje so vsak drugi torek v mesecu ob 1. popoldne v S.D.D. na 15335 Waterloo Rd.
GBDnroVA TRGOVINA S POHIŠTVOM
481-3768.
SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB
Predsednik: Frank Leben Podpredsednik: Louis Sef Tajnica: Mary Petelin, 943-5294 Blagajnik: Frank Cerar ml. Odborniki: Louis Petelin, John J. Vidmar, Martin Tominc, Thomas Lobe, Matt Novak
15391 Waterloo Road
• V#- 'S	'v	-	:::'t -V A
»31-123»
KLUB UPOKOJENCEV HOLMES AVENUE Predsednik Joseph Ferra Podpredsednik Louie Legan Tajnica in blag. Mrs. Sophie Magayna, 315 E. 284 St., Willowick, BELOKRANJSKI KLUB Ohio 44094, tel. 943-0645.	Predsednik Maks Traven, pod-
Zapisnikarica Mary Lavrich, predsednik Matija Golobič, tajnica nadzornice: Christine Bolden, Mary Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Gornik, Mary Marinko, zastopnik Richmond Heights, Ohio 44143, tele-za Federacijo; Joseph Ferra, Tony f0n 261-0386, blagajnik Matija Hu-Egldin, Mary Marinko, Mary Habat, tar, Milan Dovič, zapisnikar; nad-in Sophie Magayna. Namestnik — ZOmi odbor: Janez Dejak, Milan Louie Legan.	Smuk. Nežka Sodja, gospodar Frank
Seje in sprejemanje novih člav Rupnik, kuharica Marija Ivec.
NEW ENLARGED & REVISED EDITION! SLOVENIAN INTERNATIONAL COOKBOOK
WOMEN'S GLORY - THE KITCHEN
To order, send $6.00 including postage per copy to:
Slovenian Women’s Union 431 N. Chicago Street — Joliet, III. 6U432