SVOBODNA SLOVENIJA

Ano (Leto) XVI (11)
No. (Štev.) 49.

“ESLOVEN1A LIBRE


BUENOS AIRES.
4. decembra (diciembre) 1958

Misli ob Mihlavžu

Bliža se čas decemberskih praznikov.
Najlepših praznikov za otroke, polnih li¬
pov na neznana darila, polnih prijetne¬
ga strahu pred črnimi hudobci in preda¬
nosti dobrotnim angelom in ljubezen raz¬
dajajočemu Miklavžu, potem drobnemu
Jezuščku v jaslicah in končno, v tej de¬
želi, še 3 Modrecem z vzhoda, ki obenem
z darovi Jezuščku prinašajo s seboj tudi
darila za pridne malčke. Odrasli praznu¬
jejo medtem še odhod starega in prihod
novega leta. Pogled nazaj in upanje za
naprej se spreletavata v srcih milijonov
in milijonov ljudi. Vsakdo v tistem tre¬
nutku, ko bije polnoč 31. decembra, ču¬
ti v svoji notranjosti, kakor da bi stal
na prelomnici.

V direndaju povojne dobe, ki je, skoro
bi dejali, obrnila svet za stoosemdeset
stopinj, ali z drugimi besedami, ki ga je
spremenila v mnogih ozirih tako, da bi
ga ljudje, ki so se poslovili od tega sve-
pred to vojno, kar ne mogli razumeti,
postajajo, na žalost, tudi stoletne,; šege
in navade narodov — preteklost

Svet se je razdelil na dvoje: na tega
tostran železne zavese in na onega na I
drugi strani.

Oni na drugi strani je z brutalno po- !
tezo zbrisal preteklost in začel graditi
bodočnost, začenši s štetjem leta 1945.
Tam trdijo, da se je tisteg-a leta začelo
življenje njihovih narodov. Pred tistim
letom da so njihovi narodi tavali v te¬
mačni reakcionarni dobi. Vse naj se zač¬
ne nanovo. Ker življenja onstran groba
ni, tudi ni Miklavža, ni božiča, ni treh
kraljev, ni velike noči. Tudi ni 15. av¬
gusta in ne 8. decembra. Vse to je bil
“opij za ljudstvo.” Novoletna jelka je
sedaj simbol odhajajočega starega in
prihajajočega novega leta, 21. junij, prvi
dan poletja, je simbol “življenje trose¬
čega sonca” in različni datumi “slavnih
bitk narodno-osvobodilnih vojsk” so mej¬
niki zgodovine množic v “demokratskih
republikah.” Vse šege in navade prete¬
klosti so potisnjene v pozabo, v meso in
kri morajo preiti nove, ki se prilegajo
potvarjanju dejstev iz vsemogočnih
CKKP.

Toda z letom 1945 se ni končala ena
generacija in začela druga. Takih pre¬
lomnic v življenju narodov ni, dasi bi to
še toliko prijalo samozvanim vodjem na¬
rodov onstran železne zavese. Generacija
izpred leta 1945 še živi in z njo žive šege
in navade “temne reakcionarne dobe”
Nasproti toku vsiljevanja novega mi¬
šljenja in hotenja se vzdržuje stoletna
tradicija. Skrito sicer, ker ne more brez
tveganja na dan, pa vztrajno. Miklavž še
vedno najde narahlo odprto okno, da spu¬
sti v nastavljeni škorenj pest rožičev in
fig in toliko zaželjeni pipec. Nebogljeni
Jezušček se še vedno smehlja iz jaslic
v varstvu Marije in Jožefa, pod toplim
dihom oslička in volička in ob začudenih
pogledih od vseh strani prihitelih pastir¬
cev. Trije kralji še vedno jezdijo na ka¬
melah in poklekajo pred Bogom-člove-
kom. In “skalovje groba se razgane”
vsako leto, s klicem “aleluja!” v srcih
milijonov, ker jim je porok za konec
vkijenjenosti v verige vsakega zla.

Na tej strani, v svobodnem svetu, sta¬
rih šeg in navad nihče ne preganja.
Vsakdo jih more ohranjevati, kakor hoče
in kadar hoče. Ne preganja jih nihče, to¬
da javne vzpodbude je vedno manj. V
zmaterializiranem svetu, kakršen je da¬
nes, premnogokrat najlepši prazniki gre¬
do mimo nas kakor veter. Komaj se jih
zavemo, so že mimo in samo še bežen
spomin od doma nam pričara pred oči to¬
ploto v dušah, ki smo jo bili doživljali
takrat davno, davno. Zazdi se nam, ka¬
kor da takih praznikov ne bo nikdar več,
kakor da jih mi ne moremo, ali bolje, ne
znamo več pričarati v svojih domovih.
Toda ni res, da to ne bi bilo mogoče. Le
preveč smo se spustili v tok življenja
okoli nas in premalo stopamo vase ob
takih prilikah.

Kdo more trditi, da se na Miklavža ne
moremo pripraviti tako, kakor smo se
doma ? Kako je mogoče živeti v prepri¬
čanju, da je za božič premalo časa za
tako razpoloženje, kakor smo ga bili
vajeni v Sloveniji? Kako je mogoče za¬
nikati, da bi se velika noč kaj spre¬
menila od tiste v naših mladih letih?
Otroci, ki prihajajo na svet, so danes
prav takšni, kakor so bili takrat, ko smo
še mi grabili za materino krilo. Miklavž,
božič in velika noč so ostali nespreme-

Hruščev odkriva svoje karte

Po skoro enomesečnem odlašanju je
Hruščev končno prišel na dan s svojo za¬
mislijo ureditve vprašanja Berlina. Na
tiskovni konferenci v Moskvi, ki je bila
prva take vrste po odstranitvi Bulganina
kot predsednika ZSSR, je Hruščev obja¬
vil, da bodo sovjeti v teku šestih mese¬
cev prepustili upravo zahodnih con Ber¬
lina vzhodnonemškemu režimu, medtem
ko bo sovjetska garnizija v Vzhodnem
Berlinu ostala še naprej. Zavezniki naj
se iz zahodnih con Berlina umaknejo v
teku šestih mesecev. Ta zahodni del Ber¬
lina naj postane svobodno mesto, med¬
tem ko bodo v vzhodnem delu, Berlina so¬
vjetske čete ostale še naprej. Istočasno
bodo sovjeti prepustili- upravo dohoda do
tega v svobodnega Berlina vzhodnonem¬
ški koriiunistični vladi. Šest mesecev je
dai Hruščev -■ .zahodnim zaveznikom za
pogajanja za tozadevno ureditev berlin¬
skega vprašanja, če v tem času do spo¬
razuma ne bo prišlo, bo ZSSR napravila
svoje korake ne glede na Zapad.

Načrt, ki ga je predložil Hruščev, je
popolnoma nesprejemljiv i za zahodne
zaveznike i za Zahodno Nemčijo, ki se
je sedaj popolnoma postavila na stran
Zap.ada. Berlin ne bi bil svoboden zu¬
nanjega vmešavanja, ne politično, ne
vojaško. Namesto, da bi se mesto zdru¬
žilo, bi po Hruščevem načrtu postalo še
bolj deljeno, v prid sovjetom. Sovjetski
načrt bi osvobodil Berlin zavezniških čet,
vzhodni del mesta pa bi trdno ostal pod
oblastjo sovjetske garnizije.

Da Hruščev polaga veliko važnost na
to vprašanje, dokazuje nenavadna ti¬
skovna konferenca, kakršnih doslej ni
dajal. Njegovi načrti so neprijetno za¬
deli Zahodno Nemčijo, ki je bila že malo
prej presenečena zaradi Dulleaovih izjav,
da bi bilo mogoče urediti vprašanje Ber¬
lina tudi s pogajanji, seveda ne, kakor
je trdil Dulles, z Vzhodnimi Nemci kot
priznano državo, pač pa z njimi kot a-
genti Moskve. Zahodna Nemčija kakršna
koli pogajanja z Vzhodno Nemčijo od¬
ločno odklanja.

IZ TEDNA V TEDEN

Hruščev smatra Berlina za “rak rano”
v mednarodni politiki, čeprav ne daje
zdravila proti tej bolezni. Kljub temu, da
je to zanikal, Zahod smatra njegov načrt
kot ultimat. Hruščev namerava z na¬
črtom, kakršnega je predložil na tiskovni
konferenci, pripraviti Zahod na končno
odločitev. ZSSR bo začela izvajati načrt.

Šest mesecev ima Zahod časa. Če Zahod
na to ne pristaja, potem - je Hruščevu,
po njegovih lastnih besedah “zelo žal,
toda...”

Če bi načrt predvideval resnično usta¬
novitev svobodnega Berlina, potem bi ga
mogli smatrati kot poskus oživitve sta¬
rega koncepta meščanskih nemških držav
v modernem času. Taka svobodna mesta
so bila znana v nemški zgodovini in da¬
nes n. pr. Hamburg in Bremen še vedno
uživata nekatere posebne pravice zgodo¬
vinske Hanseatske lige. Berlin, mesto s
štirimi milijoni prebivalcev, bi mogel, če
bi mu dovolili, obstajati kot politična in
gospodarska enota, čeprav na prvi po¬
gled izgleda nerazumljivo. Če bi ta kon¬
cept uspel — in samo od ZSSR je odvis-: p an amo, reko Ren, Antarktiko in For
no, če bi uspel ali ne —- bi bil to prvi |
drastični korak k toliko zaželjeni zdru- J
žitvi obeh Nemčij. Mogel bi postati na- j

Z vrha Keopsove piramide, ki je vi¬
soka 137 metrov in stoji v mestu Gizeh
v Egiptu, se je odtrgal blok kamna, te¬
žak pol tone, in padel na tla.

V Španiji se je zaradi slabega gospo¬
darskega položaja začelo javljati vedno
večje nezadovoljstvo. Varnostna polici¬
ja je v zadnjih dneh zaprla okoli 80 in¬
telektualcev, katere smatrajo za orga¬
nizatorje socialnih nemirov.

Nova sudanska vlada je sklenila pri¬
znati kitajsko komunistično vlado. Isto¬
časno je objavila, da je pripravljena še
naprej sprejemati pomoč od Severne
Amerike, branila se pa ne bo tudi sovjet¬
ske.

V Mehiki je prevzel oblast novi pred¬
sednik Lopez Mateos.

V farni šoli Angelske Matere božje v
Čikagu je izbruhnil silovit požar, ki je
zahteval 96 žrtev. Med temi je 87 otrok.

Bi v. predsednik USA Truman in biv.
predsednik angleške vlade Attlee pred¬
lagata, da bi bilo za utrditev miru po¬
trebno internacionalizirati gotove važne
predele ali prometne žile v svetu. Tako

slednja postaja k sporazumu med obe¬
ma Nemčijama, če je mogoče smatrati
kot prvo postajo nedavno sklenjeni tr¬
govski sporazum med Bonnom in Vzhod¬
no Nemčijo, ki odlično deluje.

Toda takega razvoja si ni mogoče
predstavljati brez pristanka Moskve. In
Moskva na tak razvoj ne more pristati.
Ni namreč dvoma, da bi se obe Nemči¬
ji, če bi jo popolnoma prepustili samima
sebi, hitro združili v eno in močno drža¬
vo, z odlično urejenim gospodarstvom.
Toda tudi ni dvoma, da bi nova država
bila ena najVečjih sovražnikov komuniz¬
ma. Pomenila bi raztrganje železne za¬
vese na njenefh v.vUnžnejSem delu in
vznik mogočne sile, ki je danes tako ne¬
varna sovjetski ideologiji, kakor je bila
v polpretekli dobi ostali Evropi.

•Strahoten poraz komunistov v Franciji

Na nedeljskih volitvah v Franciji, ki
so le dopolnilne od prejšnje nedelje, je z
veliko večino zmagala skupina degoli-
stičnih strank. Komunisti so doživeli
strahovit poraz, ko so od prejšnjih 149
sedežev v pariškem parlamentu obdržali
samo 10 mest.

Četrta francoska republika je bila to
nedeljo pokopana za vedno. Volilci so iz¬
vedli pravo revolucijo. Levica je bila do¬
besedno pogažena z degolizmom in des¬
ničarskimi strankami. K temu dejstvu
so pripomogle mase volilcev, ki so se od
komunizma sprevrgle v degolizem.

S temi volitvami se je tako končal
proces, ki so ga začeli v maju tkzv. Od¬
bori za rešitev države. Prvi uspeh so ti
odbori dosegli z referedumom v septem¬
bru, s katerim so spremenili ustavo, se¬
daj pa z odločnim porazom komunistov
na volitvah, ki so popolnoma prenovile
pariški parlament.

četrta republika je odšla v zgodovino
in nastala je peta republika z novo po¬
litično dobo. Unija za novo republiko,
nov politični obraz degolizma, sredinsko
usmerjena, je dobila nad dve petini po¬
slanskih sedežev in bi gotovo zmagala z
absolutno večino, če bi De Gaulle dal
svoje ime za volilno borbo. Toda De
Gaulle se je namenoma vzdržal direkt¬
nega vmešavanja v volilno kampanjo in
ni niti z besedo podprl nobene stranke.

Nenaden vznik Unije za novo republi¬
ko, ki jo vodi Jacques Soustelle, pa v
parlamentu ni porušila položajev tradi-

njeni stoletja in takšni bodo, ko se bo
Zemlja zadnjikrat zavrtela okoli svoje
osi. Zato poiščimo edini in edini vzrok
za spremembo v nas samih. Ta vzrok
odstraniti in znova postati takšni, kakrš¬
ni si želimo biti, to je pri ohranjevanju
naših narodnih in verskih običajev, tu v
tujini, naša narodna dolžnost. Naši star¬
ši so nam znali pripraviti Miklavža in
božič in veliko noč. Svojim otrokom tu¬
di mi, čeprav živimo v drugačnih časih
in v drugačnih okoliščinah, ne bomo vze¬
li veselja, jim ne prikrajšali zadovolj¬
stva in ne zmanjšali pobožnosti ob naj¬
lepših družinskih praznikih, če nam je
mar njihova verska in slovenska zavest.

cionalne desnice, Narodnega centra ne¬
odvisnih, ki ga vodita Antoine Pinay in
Roger Duchet. Ta je postal draga naj¬
močnejša sila v parlamentu. Drugi dve
stranki, ki podpirata De Gaulle-a, socia¬
listi in Ljudsko republikansko gibanje,
sta dobila manj glasov, kakor so predvi¬
devali. Socialisti so izgubili 60 sedežev.
Zasedli so jih samo 40. Nikakor niso mo¬
gli pridobiti odpadlih komunističnih gla¬
sov, ki jih je dobil Soustelle.

Dva velika poraženca na teh volitvah
sta bila: komunisti in radikali. Prvič po
drugi svetovni vojni je komunizem v
Franciji izgubil veliko število glasov.
Nad 25% njegovih volilcev je glasovalo
za druge stranke. Radikali, ki so vladali
v tretji republiki pred vojno in obvlado¬
vali Francijo v četrti republiki, pa so
praktično izginili s poslanske pozomice.

Jacques Soustelle, veliki zmagovalec
volitev in duhovni vodja zmagovite
stranke, je objavil, da se režim ne bo
držal pravil in tradicij minulega režima.
S tem je hotel poudariti, da predsednik
vlade ne bo nujno človek, ki bo odražal
večinski sestav novega parlamenta. Z
dragimi besedami, I?e Gaulle si pridr-
držuje pravico postaviti na to mesto člo¬
veka, ki bo, po njegovem mnenju, mogel
združiti okoli sebe vse protikomunistične
sile Francije. Jacques Soustelle bo zato,
pričakujejo, prostovoljno odstopil od
svoje ambicije predsedništva vlade, da
bo mogel tisti, ki ga bo določil De Gaulle
ustvariti trdno povezanost protikomuni¬
stičnih strank Francije.

moso.

V Severni Ameriki potrjujejo novice,
da Sovjetska zveza preizkuša svoje prvo
atomsko letalo.

Papež Janez XXIII je sprejel perzij¬
skega šaha. Pohvalil je tolerantno po¬
stopanje njeg - ovih oblasti s katoličani v
muslimanski državi.

V Venezueli so dobili poročilo, da biv¬
ši minister za narodno obrambo ge¬
neral Castro Leon pripravlja prevrat
proti sedanjim oblastem. Ta poročila so
prišla iz Mesta Trujillo, kjer živi izgna¬
ni general.

Japonska vladarska hiša je objavila
sporočilo, da' se bo prestolonaslednik
Akihito poročil z navadno meščanko
Mihiko Soda, hčerko ravnatelja velike¬
ga podjetja za predelavo riža. To je po
2618 letih prvi primer, da bo hodeča j a¬
ponska vladarica navadna zemljanka.

Pri zadnjih volitvah v novi severno¬
ameriški državi Alaska so zmagali de¬
mokrati.

Severnoameriški podpredsednik Ri¬
hard Nixon se je po štiridnevnem obisku
v Angliji vrnil zadovoljen domov z u-
spehi, ki jih je imel z angleškimi držav¬
niki. Po vrnitvi je dejal, da bo sedanja
kriza okoli Berlina samo še bolj združi¬
la zahodne zaveznike v obrambi svobo¬
de.

Arabski diktator Naser je hudo na¬
padel tuniškega predsednika Bourguibo,
češ, da je lažnivec, ki s svojimi izjava¬
mi žali Združeno arabsko republiko. Kot
znano je tuniški predsednik dal zapreti
agente omenjene republike, ki so v Tu¬
nisu pripravljali atentat nanj.

Čangkajškova nacionalistična in se¬
vernoameriška vlada po preučitvi med¬
narodnega polit, položaja poudarjata,
da je zavezništvo med USA in naciona¬
listično Kitajsko ostalo še nadal e ne-
omajano in da je nujnost za obrambo
zahodnega Pacifika, da Formoza in o-
točje, ki ga ima zasedeno nacionali¬
stična kitajska vojska, še nadalje osta¬
ne trdno v rokah svobodnega sveta.
Poročilo je izzvenelo v popolnem so¬
glasju med obema vladama, čeprav ne¬
katere agencije poročajo o nekaterih
različnih pogledih Dullesa in čangkaj-
ška na problem Formoze in otočja. Du¬
lles je, po teh poročilih, zahteval zmanj¬
šanje vojaških enot na teh otokih, Čang-
kajšek pa je vztrajal na svojem prepri¬
čanju, da vojaških oddelkov ni mogoče
zmanjšati brez nevarnosti komunistič¬
nega vdora na otoke. Formozo samo bo
USA še bolj oborožila z najmodernej¬
šim orožjem in utrdila proti komuni¬
stični invaziji.

Sovjetski komunistični propagandist
Ivanov napada umrlega papeža Pi-
ja XII., trdeč, da “je ščitil reakcionar¬
ne kroge, ko je dovolil delitev sveta ▼
dva nasprotna si tabora. Katoličani in
nekatoličani so se v minuli vojni borili
z ramo ob rami in zato obstaja možnost,
da bodo vsi ljudje dobre volje sodelovali
v borbi za utrditev miru in družabnega
napredka, ne da bi jih ovirale različne
ideologije. . .”

ZMAGA OPOZICIJE V URUGUAYU
V Uruguayu je po 93 letih na nedelj¬
skih volitvah prvič zmagala skupina po¬
litičnih strank, ki se naziva pod skupnim
imenom Bela stranka. Doslej je to južno-
amer. državico vladala skupina strank
z nazivom Rdeča stranka (Partido Colo-
rado). Pripisujejo glavni vzrok za po¬
raz Rdeče stranke poslabšane gospodar¬
ske razmere v državi. Rdeča stranka je
tudi tekom let spravila vso veliko indu¬
strijo v državi pod svojo kontrolo,
ni pa znala zadržati inflacije in drugih
negativnih gospodarskih pojavov, ki so
se začeli čutiti zlasti v zadnjih dveh le¬
tih tudi v Uruguayu.

FULTON SHEEN O KOMUNIZMU

Znani severnoameriški škof Fulton
Sheen je o sedanjem stanju komunizma
podal tole svojo sodbo:

“S političnega in gospodarskega sta¬
lišča, je pesimistično gledanje na polo¬
žaj v svetu upravičeno. Toda z božega
vidika je zima, ki jo doživlja svet zara¬
di komunizma, v svojih zadnjih trenut¬
kih. V teženju komunizma, da zavlada
vsemu svetu, se ni nič spremenilo; spre¬
menila se je samo taktika”.

ZBORNIK-KOLEDAR
SVOBODNE SLOVENIJE

za 1959

dobite za 92 pesov samo še do 8.
decembra t. 1. zaključno.

Zato pohitite s prednaročilom in
predplačilom!

Prednaročila in predplačila sprejema¬
jo:

Dušnopastirska pisarna, Ramon Fal-
con 4158, Bs. Aires; Društvo Slovencev,
Ramon Falcon 4158, Bs. As.; Gdč. Mara
Bidovčeva, San Justo; G. Ivan Lužovec,
Slovenska vas, Lanus; G. Lojze Erjavec,
Alvarado 350, Ramos Mejia; G. Pavle
Homan, Temple 2147, Munro; G. Ivan
Žnidar, brivnica in parfumerija “Los
Alpes”, C. Drysdale 5614, Carapachay;
G. Mirko Kovač, Florida; G. Andrej Kro-
šelj, Ventura Bustos 1863, Castelar; G.
Simon Itajer, Alsina 1418, 6. nadstropje,
pisarna 3, Capital; Nande češarek; G.
Silvo Lipušček, urarna in zlatarna, Pro-
vincias Unidas 3616, San Justo; Ga.
Mimi Martinčič, Lomas del Mirador;
G. Boleslav Cvetko, Berazategui.

Po pošti naslavljajte prednaročila in
predplačila na naslov Eslovenia Libre,
Ramon Falcon 4158, Buenos Aires. Za
pošiljatev po pošti priložite za ovojni¬
no, poštnino in priporočnino še 8 pesov.

NE ZAMUDITE UGODNE PRILIKE!

ZBORNIK-KOLEDAR
SVOBODNE SLOVENIJE
za 1959

stane v prednaročilu dn predplačilu
samo 92 pesov.

V redni prodaji bo stal izvod
112 pesov.

DE GAULLE BODOČI FRANCOSKI
PREDSEDNIK

Francoski predsednik Rene Coty je iz¬
javil, da ne bo več kandidiral za pred¬
sednika francoske republike. V Parizu je
splošno prepričanje, da bo 21. t. m. z
ogromno večino izvoljen za novega fran¬
coskega predsednika sedanji obnovitelj
Francije Charles De Gaulle.

SOVJETSKO OROŽJE
V IRAKU

Irak je do zadnjega prevrata dobival
orožje za svojo vojsko v glavnem od
Anglije. Po zadnjem prevratu se je to
spremenilo ter je ta republika, tesno na¬
slonjena na Naserjevo Združeno arab¬
sko republiko, začela na veliko dobivati
orožje iz Sovjetske zveze.

MOSKVA NAPADA NAPREJ

Moskovska radijska postaja je obno¬
vila svoje napade na zahodne zaveznike
v zvezi s svojim predlogom, naj bi za¬
hodni zavezniki izpraznili zahodni del
Berlina in ga prepustili na milost in ne¬
milost nemškim komunistom.

Komunistična radijska postaja v svo¬
jih napadih obtožuje zahodne zaveznike,
da so začeli “znova rovariti proti stvar¬
nim in realnim sovjetskim načrtom” ter
da v ta namen pripravljajo konferenco
svojih zaveznikov.

Med tem je pa poveljnik ameriške
vojske v Evropi general Henry Hodes
dal zahodnim Berlinčanom pred sedanji¬
mi občinskimi volitvami polno zagotovi¬
lo, da jih zahodni zavezniki ne bodo za¬
pustili — v njihovi borbi proti komu¬
nizmu. Zato naj v tem boju vztrajajo
še naprej.

Najlepše darilo

za Miklavža in Božič
je

Zbornik-Koledar

Svobodne Slovenije
za 1959

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 4. XII. 1958

ZBORNIK-KOLEDAR SVOBODNE SLOVENIJE ZA 1959

Zbornik-Koledar Svobodne Slovenije za
leto 1959 je tiskarna že dotiskala. Pri¬
hodnji teden bo že v redni prodaji. V
prednaročilu in predplačilu za samo 92
pesov bo še do 8. decembra. Kdor si te
vsebinsko bogate in zanimive knjige še
ni zagotovil v prednaročilu, naj to stori
še te dni, ker bo cena Zborniku v redni
prodaji višja.

Danes navajamo vsebino Zbomika-Ko-
ledarja Svobodne Slovenije za leto 1959

DOKUMENTI IN RAZPRAVE

so vsako leto zanimivost Zbornika-Kole-
darja. Letos obsega to poglavje 84 stra¬
ni ter po obsegu in vsebini predstavlja
samostojno knjigo. V prvi razpravi “Od
petletke do petletke” nam znani pozna¬
valec gospodarskega življenja in proble¬
mov, ki so s tem nujno povezani, I. (van)
A. (vsenek) odkriva nerealnost komuni¬
stičnega gospodarskega sistema v Jugo¬
slaviji. Razčlenjuje komunistično plani¬
ranje gospodarstva in razne petletke. Za¬
ključki pisca so jasni, stvarni in uteme¬
ljeni. Celotna razprava je pisana tako
nazorno, da je kljub zamotanosti gospo¬
darskih vprašanj razumljiva vsakemu.

40 letnice osvoboditve izpod Avstro-
Ogrske se je Zbornik-Koledar spomnil z
dvema člankoma. Prvega “Koroška-naša
boleča rana” je napisal Jože Kosiček.
Najprej nam prikaže problem slovenske
Koroške in njeno tragiko. Glavni del
članka pa je posvečen Franju Malgaju,
katerega oriše kot človeka, vojaka in
junaka — borca za slovensko Korcško.
Ta del članka je napisan na osnovi do¬
slej še neobjavljenih izvirnih podatkov
Malgajevega starejšega brata Ivana.
— Drugi članek “Borba za Maribor in
severno mejo 1. 1918” je napisal R. (uda)
J. (určec). Po opisu dogodkov in razmer
tedanje dobe nam pisec prikaže zgodo¬
vinsko vlogo in pomen generala Maistra.

Nobena slovenska publikacija pa do¬
slej še ni objavila kaj podobnega kot
je Bertoncljev dnevnik “V južni polar¬
ni noči.” Saj je pa Dinko Bertoncelj
tudi prvi Slovenec, ki se je udeležil eks¬
pedicije na Antarktiko. Njegov dnevnik
nam prikazuje* življenje, delo in nevar¬
nosti znanstvene ekspedicije na Antark¬
tiki. Bivališča so v snežnih rovih, mraz
presega 50 stopinj pod ničlo, večmeseč¬
na noč itd. Bertoncelj piše preprosto in
iskreno. Bralec bo sledil dnevniku kot
napetemu filmu.

Krščanska demokracija je v Zahodni
Evropi izredno važen politični činitelj.
Ona je bila nosilec vsega povojnega ob¬
novitvenega duhovnega in materialnega
dela v posameznih državah. In je glav¬
na pobornica za ustanovitev Združenih
evropskih držav. Iz Evrope se vpliv kr¬
ščanske demokracije širi tudi v ameri¬
ške države ter na druge kontinente. Za
boljše poznavanje dela in ustroja teh
strank je dr. Ivan Ahčin napisal raz¬
pravo “Krščanska demokracija je avto¬
nomna organizacija”. V njej krščansko
demokracijo označi za politično in soc : al-
no ljudsko gibanje, ki je idejno uteme¬
ljeno v krščanskem svetovnem nazoru.
Navzlic krščanski usmerjenosti pa je
krščanska demokracija avtonomna in od
cerkvenih oblasti neodvisna organizaci¬
ja. Lahko razumljiv jezik in jasna opre¬
delitev raznih pojmov je odlika tudi te
dr. Ahčinove razprave.

Friderik Viljem Foerster je bil znan
Slovencem kot pisatelj vzgojes’ovnih spi¬
sov. Pomemben pa je tudi v obravna¬
vanju političnih vprašanj. Ko so naci¬
sti leta 1933 prišli na oblast, so javno
zažgali vsa njegova dela. Svoje življe¬
nje in delo je opisal v knjigi “Doživeta
svetovna zgodovina”, ki jo je izdal leta
1953 kot 84 leten oslepel starček. Na o-
snovi te knjige nam ob 89 letnici rojstva
prikaže Foersterjevo osebnost pisec
članka Kajtimar.

V slovenski politični zgodovini je bila
pomembna doba ob koncu prve sveto¬
vne voje, ko je prišlo do preloma med
“starini” in “mladini” v vrstah SLS. V
tej zvezi se je mnogo pisalo o odnosih
med vodilnimi osebnostmi SLS v tisti
dobi. Razprava “Krek in Šušteršič” je
v tem poglavju Zbomika-Koledarja po¬
sebno zanimiva iz dveh razlogov: nava¬
ja več doslej še neobjavljenih dejstev in
mnenj, in napisal jo je I. (van) D. (o-
lenc), ki je dolgo dobo podrobno pre¬
učeval Krekov življenjepis in urejeval
njegove zbrane spise.

V zadnjem letu sta umrla v Ljubljani
znanstvenika, univerzitetna profesorja:
Dr. Rajko Nahtigal in dr. Franc Ks.
Lukman. O prvem je napisal strokoven
in dokumentiran članek profesor Alojzij
Geržinič in je tako ohranil spomin rfa
“patriarha sodobnih slavistov”, kakor ga
imenuje pisec tudi med izseljenci.

O dr. Francu Lukmanu, profesorju
teološke fakultete in dolgoletnemu pred¬

sedniku Prosvetne zveze v Ljubljani, pa
je napisal lep spominski članek dr. Igna¬
cij Lenček.

NAŠA BESEDA IN PESEM

je naslov vsakoletnemu poglavju v Zbor-
niku-Koledarju, ki ga izpolnijo s svoj.mi
deli v prozi in vezani besedi slovenski
pisatelji in pesniki v svobodnem svetu.
Letos obsega to poglavje 62 strani. Ka¬
kor v prejšnjih letih, je tudi tokrat v
njem zastopana lepa vrsta slovenskih
svobodnih leposlovcev, ki kljub težkim
okolnostim, ki dostikrat spremljajo nji¬
hovo vsakdanje življenje, ustvarjajo
svoja umetniška dela in z njimi bogate
slovensko emigrantsko literaturo.

Joža Vombergar, že iz predvojnih ča¬
sov znani pisec dramskih del in pove¬
sti, objavlja črtico “Sejem bil je živ”.
V njej je sejem v slovenski vasi opisan
tako lepo in močno, da bo imel bralec
vse dogojanje živo pred očmi. Mlinar¬
jev Janče je znan po svojih ljudskih po¬
vestih. Letos je za Zbornik-Koledar pri¬
speval zgodbo s Pohorja pod naslovom
“Očetov greh”. Tragika gruntarjevega
sina in izvoljenke njegovega srca bo
pri bralcih vzbujala gotovo sočutje.
Ivan Korošec, pisatelj slovenskih proti¬
komunističnih borcev, se je? tudi letos
spomnil izdanih in v kruto smrt posla¬
nih slovenskih junakov. Napisal je top¬
lo občuteno črtico “Šel sem pisma iskat”.
P. Bernard Ambrožič OFM je bralcem
Svobodne Slovenija znana osebnost po
svojem delu med slovenskimi rojaki v
Avstraliji, kjer zanje piše in urejuje
list Misli. Za letošnji Zbornik-Koledar
je napisal “Idilo o krvavem srcu”, v ka¬
teri je na duhovit način v umetniški
obliki popisal spor s pesnico-začetnico
zaradi njene neobjavljene pesmi. Jože
Krivec, pisatelj haloških goric, se je le¬
tos znova oglasil v Zborniku. Zanj je
napisal mečno črtico “Paket kaye” s
sodobno problematiko doma, ki je s so¬
vraštvom komunistov razbila marsika¬
tero slovensko družino. Prepričani smo,
da bodo to najnove.šo Krivčevo črtico
ljudje radi brali. Izseljensko problemati¬
ko obravnava tudi naslednji pisatelj
Lojze Novak. Iz svojega romana “Pam¬
pa” je dal objaviti izredno napeto po¬
glavje, ki se odigrava na Števanovem
'domu ob rojstvu njegovega prvega otro¬
ka in v njegovem mlinu na Muri. Božo
Kramolc je znan po svojih psiholoških
Črticah in novelah. Tudi v letošnji “Po¬
roki” prikazuje izsek iz medvojne pro¬
blematike pod ustaši na Hrvatskem.
Črtico je sam lepo tudi ilustriral. Ivan
Dolenc je pa r.ovo ime v letošnjem
Zborniku. Za razliko od drugih sodelav¬
cev je predstavnik tretje slovenske emi¬
gracije v svetu, tiste, ki je bila vzgoje¬
na ped komunisti doma, pod njimi žive¬
la in delovala, a se nad komunističnim
sistemom razočarala in sedaj beži v
svet. V dramatskem prizoru “Po utri¬
pih srca”, avtor popisuje svoj beg iz
Titove Jugoslavije z ekspresnim vla¬
kom. Prizor je pisan tako napeto, da
bralec knjige ne bo prej odložil, dokler
ne bo stvari prebral do konca in se na¬
to s prebežnikom sam veselil, da se je
vse tako lepo izteklo.

Od pesnikov je v Zborniku-Koledarju
zastopanih več znanih imen. Vladimir
Kos, iz daljnje Japonske, je zastopan z
močno doživetimi pesmimi Poletje
dveh, Nikar ne reci tega, Zadnje lita¬
nije, Ubiti smeh, Gospodična Ljubezen,
Poljub v tujini. Vse te pesmi pričajo, da
spada Kos med najmočnejše slovenske
pesnike v izseljenstvu. Hotimir je pri¬
speval sonet Tihi dialog, Stanko Jane¬
žič iz Rima je napisal Temnice. Kdor
je bil kdaj v komunističnem zaporu, bo
še bolj občutil trpljenje nesrečnih žrtev
pri zasliševanju. Slavko Srebrnič je tu¬
di tokrat prispeval močne pesmi Slišim
jok novorojenčkov, Pozabil sem, o du¬
ša, in Ali si iskanje.

NAŠIM MALIM

je v Zborniku-Koledarju poglavje, ki
je posvečeno slovenskim otrokom. V
niem so objavljene najlepše pesmi Mir¬
ka Kunčiča, brez dvoma najboljšega slo¬
venskega mladinskega pesnika. So to
pesmi: Domovina, Domotožje, Bela ce¬
sta, Piščalka, Očka, Štuporamo, Ded,
Matjažek roma, Ples metuljčkov, Mat-
jažek šteje, Lakota, Dedek sanja,
pravljica Deklica in cigan ter slavospev
rojstni hiši Oj hišica očetova — Bog
živi te. Od Anice Čemejeve je objavlje¬
na pesmica. Dedek igraj se z nami, od
Cvetka Golarja pa Zrakoplovec.

Tako imajo svoje branje v Zborniku-
Koledarju tudi slovenski otroci. Zato je
tembolj priporočati staršem, da ga go¬
tovo naroče, da ga bodo lahko imeli nji¬
hovi otroci vedno pri roki. Pesmi je le¬
po ilustriral Gorazd.

NOVI KRAJI — NOVI LJUDJE

je pa novo poglavje v Zborniku-Koledar¬
ju. V njem so opisani novi kraji, ki so
sprejeli slovenske izseljence in lepo pri¬
kazana nova okolja, v katerih žive in
delujejo. Ognjeno zemljo, na.bclj južno
argentinsko področje, je vsestransko
prikazal v istoimenski razpravi Anton
Rant, ki sam živi in deluje v tej po¬
krajini. Iz nje si bodo bralci lahko u-
stvarili pravo sliko o njej ter nekdanjih
praprebivalcih, ki so jih iztrebili belci
in pa bolezen, ki je prej Indijanci niso
poznali. Ognjena zemlja sedaj ni važ¬
na samo zaradi svoje lege na skrajnem
jugu proti Antarktiki, ampak tudi po
petrolejskih vrelcih, ki so jih začeli tam
odkrivati. Sestra Miroslava je nasled¬
nji prispevek, ki ga je napisala s. Bro-
nislava. V njem so dobro opisane raz¬
mere, kakršne so bile leta 1954 v Čilu,
ko so tamošnji postozidarji napeli vse
sile, da bi pregnali slovenske usmiljenke,
katere so klicali v deželo tamošnji škof¬
je, da so prevzemale delo pri bolnikih
po bolnišnicah. S. Miroslava je bolj li¬
terarno delo, pisano pa tako zanimivo
in prijetno, da ga bodo ljudje resnično
radi brali in tako dobili dosti popolno
sliko o razmerah v tej najdaljši in naj¬
ožji državi na svetu. Zdravko Novak
bo bralce Zbornika-Koledarja spremljal
s srbskim emigrantom Jovanom v dalj-
njo Avstralijo, kjer je pri tamošnjem
veleposestniku prevzel službo pastirja
(čobana) med čredami njegovih ovac. Z
velikim zanimanjem bodo sledili razvo¬
ju te resnične zgodbe, kako so Jovana
stari praprebivalci nasilno cženili s po¬
glavarjevo hčerko. Vsi trije sestavki
lepo seznanjajo Slovence s kraji, kjer
je povsod mogoče najti rojaka in z živ¬
ljenjem v teh deželah, ki so za večino
nas pred 15 leti bile še prave “španske
vasi”.

IZSELJENSKI LETOPIS

predstavlja 78 strani debelo knjigo s
številnimi fotografskimi posnetki iz živ¬
ljenja in dela slovenskih naseljencev po
širnem svetu. Na uvodnem mestu je
objavljena poslanica dr. Mihe Kreka Slo¬
vencem “Prva nujnost sedanjosti”. Je
to poziv ne samo slovenskim izseljen¬
cem v svetu, ampak vsem narodom, ki
na svobodo še kaj dajo in jo hočejo o-
hraniti bodočim rodovom, da se združi¬
jo v borbi za končni obračun s komu¬
nizmom.

Škof dr. Gregorij Rožman je vodil
letos vseslovensko romanje v Lurd. Pod
vtisom čudeža, ko je Brezmadežna zbra¬
la okoli sebe za stoletnico svojih pri¬
kazovanj, toliko ljudi iz vseh delov sve¬
ta, je napisal tudi svoj letošnji pozdrav
Slovencem za novo leto 1959 pod naslo¬
vom “V letu lurške stoletnice”, Zaklju¬
či ga s pozivom: “Z zaupanjem, vkljub
nekaterim znakom, ki kažejo na zlo, na¬
daljujmo, kar smo opravljali in še dela¬
mo v duhu lurške stoletnice".

Slovenci v Kanadi” je razprava, ki jo
je o Kanadi ter o naseljevanju Sloven¬
cev v tej ogromni deželi, napisal misijo¬
nar Karel Wolbarg, CM., ki obiskuje
slovenske naselbine po tej prostrani de¬
želi ter rojakom oznanja božjo besedo.
Lepo so prikazani začetki naseljevanja,
in delo slovenskih naseljencev v raznih
organizacijah. Zanimivi so tudi podatki
o delovanju komunistov med starimi na¬
seljenci, o slovenskem časopisju in ti¬
sku na splošno, o vzrokih napetosti med
staro in novo emigracijo. Kar vesela je
ugotovitev, da sedanja slovenska emi¬
gracija v Kanadi ostaja zvesta svojim
slovenskim idealom iz stare domovine.

V zaglavju “Za boljšo bodočnost” je
prikazano delo 1  slovenskih krščanskih
demokratov v Krščansko demokratski
zvezi za Srednjo Evropo. To delo je
prikazano v treh člankih. Prvega “No¬
tranji ustroj in delo Krščansko-demo-
kratske zveze za Srednjo Evropo” je
napisal njen glavni tajnik naš rojak dr.
Ludovik Puš. Temeljito je prikazal ve¬
ličino dela, ki so ga opravili in ga o-
pravljajo še naprej v tej zvezi naši po¬
litični predstavniki. “Drugi mednarodni
kongres krščanske demokracije Južne
Amerike v Sao Paulu” je prikaz dela
južnoameriških krščansko-demokratskih
strank ter dela, ki so ga predstavniki
SLS z dr. Krekom na čelu kot delegati
Krščansko-demokratske zveze za Sred¬
njo Evropo opravili na tem kongresu.
Tretji članek “II mednarodna konferen¬
ca krščanskih demokratov v Bruslju”
je pa lep opis naporov krščanskih de¬
mokratov za utrditev politične pravič¬
nosti, uvedbo socialne pravičnosti in vla¬
de pravičnosti v mednarodnem življenju.
Za Zbornik-Koledar ga je prispeval dr.
Miha Krek, ki sč je zborovanja sam u-
deležil. Sledi popis obiskov dr. Mihe
Kreka in škofa dr. Rožmana pri Sloven¬

cih v Evropi ter Vseslovensko romanje
v Lurd, ki ga je vodil škof dr. Rožman.
“Na Koroškem v letu 1957/58” je pri¬
kaz borbe koroških Slovencev za politič¬
no in narodno enakopravnost z Nemci.
Podal ga je nazorno Tone Jezernik, F.
S. nas seznanja v članku “Slovenska
prosveta na Koroškem” o kulturnem de¬
lovanju tamošnjih Slovencev. Dr. Lud¬
vik Leskovar je za zbornik prispeval
pregledno poročilo o delovanju Sloven¬
skega radijskega kluba v Čikagu. Iz
njega vidimo, kako velike uspehe žanje
s tedenskim predvajanjem koncerta slo¬
venskih pesmi, še bolj pa z nastopi ra¬
dijske folklorne skupine.

Posebno zaglavje je posvečeno spomi¬
nu umrlih slovenskih javnih delavcev v
zadnjih dveh letih. Anton Grdina, pe¬
snik Ivan Zorman, rev. Kazimir Zakraj¬
šek, OFM. p. Aleksander Urankar,
OFM, prof. Franc Zupan, župnik Ja¬
nez Klemenčič, Jože Penko, Jože Ma¬
vrič, Nace Brandsteter in zlatomašnik
Karel Škulj — vsi so v svojem življenju
zastavili svoje sposobnosti in talente
za koristi svojih sonarodnjakov. Vsak
v svojem okolju in stanu ter razmeram
primerno. Slovenski pevski zbor Gal¬
lus, ki je letos slavil 10 letnico, je pred¬
stavljen s sliko mladinskega zbora in
zbora samega. “Knjižna žetev sliven¬
ske politične emigracije” ter “Knjižne
založbe slovenskih narodnih manjšin”
na Goriškem in Primorskem ter Dopol¬
nilo “Knjižne založbe slovenske politič¬
ne emigracije”. Oba članka je prispeval
skrbni in vestni zbiratelj emigrantske¬
ga tiska in emigrantske literarure
Zdravko Novak. Od istega avtorja je tu¬
di skrbno sestavljen pr.kaz dela “Slo¬
venskega pevskega zbora “Korotan” v
Clevelandu”. Zbornik-Koledar zaključu¬
jejo oglasi, ki pričako o pridnosti in
podjetnosti slovenskih političnih emi¬
grantov v Kanadi in Argentini.

To je zgoščeno podana vsebina, Zbor¬
nika-Koledarja Svobodne Slovenije za
leto T959. Vsebinsko za prejšnjim prav
nič ne zaostaja, nekateri prispevki v
njem celo prekašajo razprave iz prejš¬
njih letnikov. Vse to ogromno gradivo
je objavljeno na 288 straneh. Naslovno
stran je tudi letos prispeval akad. slikar
France Gorše iz Clevelanda, Za posa¬
mezna poglavja so pa uporabljeni osnut¬
ki, ki so jih za večbarvni ovitek Zborni¬
ka-Koledarja napravili učenci Umetni¬
ške šole Slov. kult. akcije v Bs. Airesu
,in sicer: Jurij Vombergar — Dokumen¬
ti in razprave: Ivan Bukovec — Naša
beseda in pesem; Metka Jirovnik —
Našim malim, France Papež — Novi
kraji — novi ljudje in Tone Kržišnik —
Izseljenski letopis.

Knjiga, na katero smo lahko ponosni
in za katero nas zavidajo druge emi¬
grantske narodnosti, je tako zopet izšla.
Pa ne zato, da bi ostala neprodana, am¬
pak zato, da bi razveselila sleherno slo¬
vensko srce, sleherni slovenski dom. Za¬
to menimo, da najlepše zaključimo ta
prikaz s prošnjo, ki so jo ob koncu svoje
uvodne besede zapisali uredniki enajste¬
mu zborniku na pot, ko so dejali:

“Obračamo se s prošnjo na vse rojake
na svetu, naj segajo po tej knjigi z ena¬
ko ljubeznijo, s kakršno je bila poroje¬
na; s tem bodo pred svojim narodom in
svetom izpričali svojo voljo in odločnost,
da nočejo, da bi svobodna slovenska be¬
seda v izseljenstvu utihnila.”

★

Zbornik-Kolader Svobodne Slovenije
za leto 1959 stane v prednaročilu in
predplačilu samo še do 8. t. m. 92 pesov.

GORIŠKA IN PRIMORSKA

Zadnjo nedeljo v oktobru je bil v Do¬
lini pri Trstu II. Slivenski tabor, ki
sta ga priredili Slovenska prosvetna Ma¬
tica in Slovenska Prosveta iz Trsta. S j
to prireditvijo sta proslavili 80-letnico l
I. dolinskega tabora in obenm obnoviti
dobo taborov, ki naj ohranijo pešajočo
zavest zamejskih Slovencev. Na spo¬
redu so bili govori, recitacije in narod¬
ni plesi. V dolinski cerkvi pa je popol¬
ne ob 18 h sveto mašo msgr. Jakob
Ukmar daroval za udeležence tabora.
Zvečer je Slovenski oder pripravil Lin¬
hartov Ta veseli dan ali Matiček se ženi.

V Trstu so uradno proglasili izvolitev
60 novih mestnih svetovalcev. Po pregle¬
du preferenčnih glasov je izpadel le dr.
Miani, prvi tržaški povojni župan, na
njegovo mesto je prišel dr. Senigaglia,
ki je prav tako Saragatovec. Demokrist¬
jani se se že sestali s predstavniki ne¬
katerih strank, da bi se dogovorili o
izvolitvi novega župana. Izgleda pa, da
stvar ne bo preveč enostavna, posebno
ker Saragatovci žele tudi podporo Nen-
nljevih socialistov, kar pa demokristja¬
nom ne gre v račun.

ARGENTINA

Zunanje ministrstvo pripravlja sesta¬
vo končnega programa za obisk pred¬
sednika dr. Frondizija Severni Ameriki.
Po tem načrtu je določeno, da bo dr.
Frondizi s svojim spremstvom, v kate¬
rem bodo poleg zunanjega ministra tudi
gospodarski in finančni strokovnjaki, do¬
potoval v Miami v USA dne 20. januar¬
ja 1959. Tu ga bo že čakalo osebno le¬
talo predsednika Eisenhowerja, s kate¬
rim bo nato nadaljeval potovanje v Wa-
shington, kjer bodo argentinskemu pred¬
sedniku priredili slovesen sprejem. V
Washingtonu bo ostal dr. Frondizi tri
dni ter bo imel razgovore s predsedni¬
kom Eisenhowerjem. V tem času bo nje¬
mu na čast več sprejemov in slavnosti.
Tako bo tudi slavnostna seja narodnega
kongresa, na kateri bo dr. Frondizi tudi
govoril. Razen tega bo imel dr. Frondi¬
zi še govore na slavnostnem sestanku
Odbora medameriških držav in v Klubu
washingtonskega tiska. Po tridnevnem
bivanju v Washingtonu bo dr. Frondizi
s svojim spremstvom obiskal razna se¬
vernoameriška mesta. Med drugim čika-
go, Detroit in New York,- kjer bo prve
dni februarja zaključil svoj prijateljski
obisk v Severni Ameriki.

V Argentini je vlada prejšnji četrtek
odredila splošno vojaško mobilizacijo že¬
lezničarskega osebja. Do te odločitve je
bila vlada prisiljena vsled stavk, ki so
jih železničarji začeli izvajati na posa¬
meznih železnicah. Do spora med vlado
in železničarskimi gremiji je prišlo vsled
nepopustljivosti železničarjev, ki so za¬
htevali takošnje plačilo še neizplačanih
poviškov plač za nazaj. Ker ti poviški
dosegajo skoro višino 3.000 milijonov
pesov, vlada na to pri milijonskih izgu¬
bah, ki jih ima pri železnicah, ni mogla
pristati ter je predlagala izplačilo teh
poviškov v rednih mesečnih obrokih. Na
ta predlag so železničarji odgovorili s
stavkami. Ministrstvo za delo je stavke
proglasilo za protizakonite ter objavilo,
da železničarji za čas stavke ne bodo v
nobenem primeru več dobili plačanih
dni. Po objavi mobilizacije železniškega
osebja so oddelki vojske, letalstva in
mornarice zasedli vse postaje, močno za-
stražili vse kurilnice, skladišča in mo¬
stove ter važna železniška križišča. Po
radiu so pozvali stavkujoče osebje, da
se mora nemudoma javiti na svojih me¬
stih. Kdor tega ne bi storil, bo prišel
pred vojaško sodišče, ki so začela takoj
poslovati v republiki. Doslej so zaradi
neodziva na službo po objavi mobili¬
zacije aretirali nad 800 železničarjev in
železničarskih uslužbencev. Vojaška so¬
dišča so jih več že tudi obsodila na ob¬
čutne kazni. Železničarje pripornike
imajo zaprte na vojaški ladji. Istočasno
so oblasti imenovale komisarja v želez¬
ničarskem gremiju Union ferroviaria.
Vsled odločnega nastopa vojaških obla¬
sti, ki so napovedale, da bodo mobiliza¬
cijo železničarskega osebja izvedle z vso
strogostjo vojaških predpisov, se je za¬
čel počasi normalizirati železniški pro¬
met v republiki. V ponedeljek so n. pr.
na glavnih progah že normalno vozili
vlaki. Vsi seveda pod vojaško kontrolo.
Vojaške oblasti so tudi napovedale, da
bodo v slučaju potrebe poklicale pod o-
rožje nova letnika 1935 in 1936.

Argentinska letalonosilka Independen-
cia se bo na svoji poti iz Anglije v Ar¬
gentino ustavila v Severni Ameriki, kjer
bodo nanjo vkrcali 17 velikih letal na
reakcijski pogon znamke Panther. Ar¬
gentinska mornarica je v Severni Ame¬
riki kupila 27 letal omenjene znamke
že lani. 10 jih je že dobila, 17 jih bo pa
pripeljala letalonosilka Independencia.

“Dios es justo” je naslov knjigi spo¬
minov na delo pok. generala Edvarda
Lonardija, šefa osvobodilne revolucija
leta 1955. Knjigo je napisal Lonardijev
sin, ki je bil tudi častnik. Je zanimiva
in je v njej lepo prikazano delo prk.
Lonardija, ki je zaradi svoje osebne po
štenosti in velikih moralnih ter voja¬
ških vrlin užival splošno spoštovanje.

“Correo de la tarde” — “Popoldanski
kurir” je naslov novemu popoldnevniku,
ki je začel izhajati v Bs. Airesu. Direk¬
tor lista je Francisco Maniiquee, b'v.
v ; soki častnik, ki je pod prejšnjim pred¬
sednikom gen. Aramburjuem zavzemal
položaj šefa vojaške hiše v pred-edniški
palači.

Minister za narodno gospodarstvo Del
Carril je odpotoval v USA, kjer bo na
seji Mednarodnega monetarnega odbo¬
ra pojasnjeval predlog argentinske vla¬
de za ureditev sed. argent. gospodar¬
skega položa a v zvezi z novim kredi¬
tom 75 milijonov dol. Listi poročajo v
zvezi s tem, da razni severnoameriški
denerni zavodi lahko odobre Argentini
kredit za zboljšanje gospodarskega po¬
ložaja te dežele v višini 300 milijonov
dol.

Buenos Aires, 4. XII. 1958

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

Ilovice vt SCevetuije^

MENDOZA

Franc Antlogar iz Gotovelj pri Žalcu j
je menda še edini živeči udeleženec zna- ,
nega tabora v Žalcu dne 6. septembra j
1868. Tedaj je bil star 8 let. Mogočnega
ljudskega tabora v Žalcu se še dobro
spominja. Možak je sedaj star 95 let.

Žalec v Savinjski dolini bo kot hmelj-
sko središče dobilo prvi nebotičnik v Sa¬
vinjski dolini. Bo to veliko . osrednje
skladišče za hmelj, ki ga misli v tem
kraju postaviti podjetje Hmezad. Skla¬
dišče bo imelo 15 nadstropij. V njem bo
urejen ves delovni potek z obranim hme¬
ljem, tako n. pr. žveplanje in pakiranje
suhega hmelja za prevoz v Južno Ame¬
riko, Afriko, na Japonsko in v druge
daljne države.

V rudniku rjavega premoga v Kočev¬
ju so začeli graditi nov jamsk’i vpadnik.
Z novo separacijo in drugimi izboljša¬
vami nameravajo dvigniti letno produk¬
cijo premoga v tem rudniku od doseda¬
njih 150.000 na 200.000 ton.

Predstavniki Planinske zveze Sloveni¬
je so odkrili na vrhu Triglava spomin¬
sko ploščo rudarju Luki Korošcu s Ko¬
privnika, rudarju Matevžu Kosu iz Je¬
reke, lovcu Štefanu Rožiču s Savice in
padarju Lovrencu Willomitzerju, ki so
po doslej znanih in dosegljivih zgodo¬
vinskih podatkih bili prvi, ki so pred
180 leti prišli na triglavski vrh. Brona¬
sto ploščo so pritrdili na južni strani
Aljaževega stolpa.

V Beogradu je avgusta meseca umrl
veliki srbski skladatelj Stevan Hristič,
ki je s svojimi številnimi glasbenimi
deli ustvaril trdne temlje moderni srb¬
ski orkestralni glasbi. Skupno z Milo-
jevičem in Kon ovičem jo je dvignil na
evropsko raven. Glasbeno se je obliko¬
val v Leipzigu, Rimu, Moskvi in Parizu.
Znan je po žalnem obrednem spevu Ope-
lo, oratoriju Va-kresenije, predvsem
pa po baletu Ohridska legenda, Grška
igra, Grlica, Ples janičarjev. Napisal je
dalje glasbeni drami Ekvinokcij in Su-
ton itd. Bil je tudi ustanovitelj orke¬
stra Beograjske filharmonije ter dolgo¬
letni dirigent in ravnatelj beograjske o-
pere.

Planinsko društvo Bohinj-Srednja vas
'e zgradilo na Velem polju pod Trigla¬
vom nov Vodnikov planinski dom. Po¬
stavljen je na istem mestu, kjer je že
doslej bila stara Vodnikova koča. V no¬
vem planinskem domu je 40 ležišč, ve¬
lika obednica ter topla in mrzla tekoča
voda. Stoji pa na višini 1802 m.

t Anton Štemberger

V Cankarjevi založbi v Ljubljani je
izšel drugi del študije o Cankarjevem
delu in življenju, ki jo je napisal Can¬
karjev osebni prijatelj Lojz Kraigher.

Celjski mestni občini delajo velike skr¬
bi preskrba prebivalstva z zadostno ko¬
ličino pitne vode, obnova mostov ter u-
reditev plinarne. Pomanjkanje pitne vo¬
de v mestu je občutno. Prebivalci na Jo¬
žefovem hribu, Spodnji Hudinji, na La¬
vi ter drugih predelih izven središča
dobe vodo šele v večernih urah, večkrat
je pa nimajo tudi po več dni. Sedaj mi¬
slijo zgraditi nov vodovod. Načrte ima¬
jo, denarja pa ne. Stroški za vodovod
so preraručani na 300 milijonov din.
Mostovi so zaradi močnega prometa
skoro vsi že dotrajali ter j.h bo treba
obnoviti. Plinarna ima vsako leto veli¬
ke izgube. Nekateri so mnenja, da je
treba plinarno obnoviti tako kot je sedaj
na istem mestu sredi mesta. Proti te¬
mu je večina ljudi. Ti zahtevajo naj jo
premeste v industrijski del mesta, tret¬
ji pa predlagajo, naj bi jo sploh opu¬
stili in gospodinjstva zalagali z buta¬
nom.

Umrli so. V Ljubljani: Slavči Kovič,
Valburga Marušič, učiteljica v p., Val- I
ter Dobelšek, strojni stavec, Franc Ko¬
šir, magistratni uradnik v p., Anica So¬
klič, Jože Wernik, upokojenec, Ivana Ja- \
pelj, upok. Tob. tov. Marija Hrastnik, (
učit. v p., Valentin Drčar, Egidij Šetina, j
soboslikarski mojster, Justi Gabrovšek,
Leopold Košak, Stane Peklaj, referent
za delovne odnose pri podjetju Gradis,
Anton Vodopivec, učiteljica v p., Karo¬
lina Sekirnik, roj. Gogala, upok., Rudolf
Braz, Leopold Košak, Andrej Jagodic,
upokojenec in Marija Hvala, računovod¬
kinja v Trbovljah, Jože Gorše v Straži,
Terezija Leben, roj. Porenta v Devici
Mariji v Polju, Vladislav Ciglenecki,
brivec in pos. v Šmarju pri Jelšah,
Maks Turnšek, uslužbenec krajevnega
urada v Šmartnem v Rožni dolini, Ga¬
šper Šmitek, upokojenec v Kropi, Ivan
Krofi, tesarski mojster v Brežicah, Ivan
Mihelič iz Kota pri Ribnici, Adolf Treb-
še, fotograf v Bovcu, Ivan Urh, v. stroj¬
ni mojster v p. v Koroški Beli, Martin
Žfdnznik v Trbovljah, Jožefina Podme-
nik, gostilničarka v Trnovljah pri Celju,
Jože .Globevnik, mesar v škocijanu pri
Novem mestu, Alojz Smrke, knjigovodja
v Žužemberku, Katarina Gorjanc, roj,
Hrovat, upok. v Kranju in Franc Tav¬
čar v Kostanjevici na Krki.

SLOVENCI V ARGENTINI

Tz vrst slovenske skupnosti v Mendo-
zi je Bog pcklical našega rojaka, sta-
ronaseljenca s Primorske, g. Antona
Štemberger j a. Kot večina primorskih
rojakov, je tudi pokojni zapustil rodno
zemljo pod pritiskom fašističnih šikan.
Leta 1927 je prišel v Argentino in poi¬
skal delo pod Andi v sončni Mendozi.
Nato je nekaj let delal, v svojem pokli¬
cu kot stavbni mizar v Cordobi. Za njim
sta prišli po desetih letih tudi žena Iva¬
na in hči. Srečno je živel spet v krogu
družine in si ustvaril lasten dom v Men¬
dozi. Bil je vedrega značaja, vedno na¬
smejan in njegovo srce je blažila rod¬
na pesem, ki jo je kot dober flfcvec ved¬
no tako r ad prepeval. Edino hrepenenje,
da bi spet šel. domov v Daljni Zemon
pr: Ilirski Bistrici, mu je kazilo ve¬
drost. Bil je zdrave narave, le zadnji
čas 'e čutil motnje in moral se je pod¬
vreči operaciji na jetrih. Po enem mese¬
cu, ko je bil primoran ostati v postelji,
je dne 1. septembra J958. ob treh po¬
poldne izdihnil blago dušo.

Kako zelo je bil priljubljen, zlasti
med svojimi rojaki — staronaseljenci,
je dokazala njegova zadnja pot na po¬
kopališče v Las Heras. Zbrali so se ob
njegovem grobu skoroda vsi, ki so kljub
delavniku le zmogli, da se zadnjič po-
slove od svojega rojaka in prijatelja.

Pokojni zapušča v Mendozi svojo do¬
bro soprogo Ivano, v Boliviji hčerko
Ivo por. Lenarčič, z zetom Vinkom, vnu¬
kom Rubenom in vnukinjo Suzano, v
San Juanu brata Ivana in doma pet se¬
ster.

Žalujočim naše iskreno sožalje. Pokoj¬
nemu bedi Bog dobri plačnik.

(Prednje poročilo objavljamo z za¬
mudo, ker se ie prvo pismo z novico o
smrti rojaka Štembergerja med stavko
peštarjev izgubilo. To. smo ugotovili še¬
le nedavno, nakar s: nam prijatelji iz
Mendoze sporočilo o smrti uglednega
slovenskega staronaseljenca v Mendozi
takoj obnovili.)

BUENOS AIRES

Slovenci otroci bodo imeli v nedeljo 7.
t. m. ob osmi uri zjutraj prvo sv. obha¬
jilo v kapeli sester dominikank v Ra-
mos Mejia. K mizi Gospodovi bo pristo¬
pilo nad 80 slovenskih otrok.

OSEBNE NOVICE

t Cveto Zupančič. V petek, dne 27. no¬
vembra zvečer se je zgodila v domu ro¬
jaka Cveta Zupančiča v ulici Alsina 800
v kraju Chilavert pri San Martinu huda
nesreča. Cveto Zupančič se je zvečer te¬
ga dne vrnil z dela dom. Pri opravku
v hiši je prišel v stik z elektriko. Sunek

je bil tako močan, da je ostal na mestu
mrtev. Rojaki so ga položili doma na
mrtvaški oder. Pogreb je bil v soboto
dne 28. novembra t. 1. na pokopališče
San Martin. Pokopal ga je g. dr. Aloj¬
zij Starc.

Pok Zupančič je dolenjski rojak. Do¬
ma je iz okolice Trebnjega. Begunska
leta je preživel v Italiji, v Argentini je
pa stanoval v kraju Chilavert z ženo
Ivanko, roj Hrovat in sinom ter hčerko.
Hudo prizadeti družini ob težkem živ-
Ijenskem udarcu izrekamo globoko so¬
žalje.

GLEDE NALOŽB DENARJA
SEDAJ VEDO ŽE VSI:

V TOČNOSTI OB IZPLAČILU
ČEZ "PROMET" GA NI.

PROMET S.R.L.

(edina družabnika brata Krištof)
Cap. $ 100.000.—

25 de Mayo 533 - 3. nadsiropje

T. E. 31-G435

Buenos Aires

NAROČAJTE IN ŠIRITE
SVOBODNO SLOVENIJO

DVANAJSTI OBČNI ZBOR
DRUŠTVA SLOVENCEV V BUENOS
AIRESU

Društvo Slovencev v Bs. Airesu je
imelo v nedeljo 30. nov. t. 1. XII. redni
občni zbor. Pred njim je bila v Sloven¬
ski kapeli maša za pokojne člane dru¬
štva. Imel jo je direktor A. Orehar, ki
ki je imel tudi lep priložnostni govor o
delu za skupnost in narod.

Po maši je bil kratek slavnostni ob¬
čni zbor za 10. letnico Društva Sloven¬
cev. Poslevodeči podpredsednik dr. Julij
Savelli je v govoru navajal, “da bodi na¬
ša prva misel posvečena onim, ki so v
društvu vršili pionirsko delo; njim, ki so
uvideli potrebo ustanovitve, zamislili
obliko organizacije in zamisel nato ure¬
sničili. Ni bilo lahko delo. 10 letni ob¬
stoj društva in v njem opravljeno delo
za našo protikomunistično skupnost sta
najzgovornejši priči, da so ustanovitelji
društva prav mislili in prav svoje misli
uresničili. S tega mesta v imenu vseh
navzočih in odsotnih izrekam priznanje
in zahvalo za zamisel, za uresničenje, za
delo in za vzgled.”

V nad. izvajanjih je zgoščeno podal
desetletno društveno delo, nato pa z že¬
ljo naj bi se v prihodnjem desetletju
društvu priključili vsi, ki sedaj stoje ob
strani zaključil svoja izvajanja.

K desetletnemu društvenemu jubileju
je izrekel častitke predsednik Slov. kat.
akad. starešinstva ravnatelj Ivan Prija¬
telj in to v imenu starešinske organi- {
zacije, kakor tudi v imenu ostalih slo¬
venskih društev in organizacij.

Slavnostnemu občnemu zboru je takoj
sledil XII. redni občni zbor, s katerega
so bila poslane pozdravne brzojavke
odn. pisma predsedniku republike dr.
Frondiziju, predsedniku NO za Sloveni¬
jo dr. Mihi Kreku, škofu dr. Gregoriju
Rožmanu ter administratorju buenosai-
reške nadškofije nadškofu Ferminu La-
fitte-u.

Po počastitvi spomina umrlih članov
so odborniki podali poročila s stanjem
31. avg. t. 1. Tajnik Nande češarek je
med drugim navajal, da ima društvo
1054 članov, t. j. 356 članic in 698 čla¬
nov. Umrli so Jože Mavrič, Jože Musar,
Ana Logar, Rafaela Malavašič in Ivan
Kavčič. Po navedbi opravljenega dela
odbora in v pisarni je tudi povedal, da
je ureditev Pristave še vedno “pereča
točka” v slov. skupnosti in sporočil, da
ravno zaradi tega društva prosi za
pravno osebnost.

Za tajnikom češarkom so o društve¬
nem delu v pretekli poslovni dobi še po¬
ročali blagajnik Lojze Horvat, ki je to
funkcijo prevzel pod odhodu Emila Co¬
fa na novo službeno mesto v provinco,
gospodar Nace Grohar, socialni referent
Albin Magister, referent Mladinskega
odseka DS, šolski nadzornik Aleksander
Majhen, kulturni referent Lojze Horvat
ter organizacijski referent Rudolf Smer¬
su. Njihova poročila bomo objavili v
prihodnjih številkah.

Po dr. Savellijevi zahvali odbornikom
za opravljeno delo, je Lojze Erjavec v
poročilu nadzornega odbora predlagal
razrešnico s pohvalo, kar je bilo sprejeto.

Pri volitvah je bil s 108 glasovi iz¬
voljen za novega predsednika Društva
Slovencev Alojzij Horvat, v odbor pa
naslednji: Vital Ašič, Mara Bidovec, Bo-

Vsak teden ena

BLEDA LUNA, BLEDA LUNA ...

Bleda luna, bleda luna,
kako prijazno siješ
čez tri gore, čez tri vode,
čez tri zelene hribe in doline.

Momca moja, mamca moja,
pošljite me po vodo,
ker me moj fant, ker me moj ljubi
pri studencu čakal bo.

Hčerka moja, hčerka moja,
le pojdi tja po vodo,
če te tvoj ljub', če te tvoj ljub' Jaka
pri studencu čaka.

leslav Cvetko, Nande češarek, Nace
Grohar, Maks Jesih, Ruda Jurčec, Janez
Kralj, Albin Magister, Aleksander Maj¬
hen, Valentin Markež, Stanko Mehle,
Franc Pernišek, dr. Julij Savelli, Rudolf
Smersu, Miloš Stare, Ludvik Šmalc, Ivo
Vadnjal, Milan Zajc in Rudolf Žitnik. V
nadzornem odboru so: Dr. Celestin Je¬
lenc, dr. Leopold Eiletz in Lojze Erja¬
vec, v razsodišču pa dr. Franc Logar.
To listo je pripravil odbor, druge pa ni
bilo.

Po zahvali novega predsednika DS za
izkazano zaupanje, so udeleženci občne¬
ga zbora sprejeli predlog, da se posmrt¬
nina dvigne od 2.300 pesov na 3.700 pe¬
sov. Posmrtninski prispevek znaša za
vsak smrtni primer 5 pesov. Pravico do
posmrtnine ima samo tisti član, ki je
umrl po preteku 6 mesecev, računano
od dneva sprejema v društvo. V prime¬
rih smrtne nesreče se šestmesečna ča¬
kalna doba ne zahteva. Izglasovano je
bilo tudi pooblastilo odboru, da sme pri
postopku za pridobitev pravne osebnosti
napraviti spremembo pravil v vseh toč¬
kah, ki niso bistvene važnosti.

Pri slučajnostih je Alojz Horvat po¬
ročal o akciji za ustanovitev argentin¬
sko-jugoslovanske dobrodelne ustanove,
ki ima med drugim namen postaviti mo¬
derno • bolnišnico tako za naseljence iz
Jugoslavije, kakor tudi za ostale. V od¬
boru za ustanovitev te ustanove so sta¬
ri in novi naseljenci iz Jugoslavije, Slo¬
venci, Hrvati, Srbi ter njihovi že v Ar¬
gentini rojeni sinovi. Od starih sloven¬
skih naseljencev sta v odboru Domicelj
in arhitekt Sulčič, od novih pa Alojzij
Horvat.

Občnemu zboru DS sta med drugim
poslala čestitke ing. Vasiljevič v imenu
Meddruštvenega odbora za proslavo 40
letnice nastanka Jugoslavije in ing. Mo¬
zetič iz Indonezije.

PROSLAVA ZGODOVINSKIH
OBLETNIC

V Svobodni Sloveniji smo nedavno po¬
ročali, da je skupina članov Slovenske
demokratske stranke ustanovila v Bue¬
nos Airesu odbor za proslavo važnih
zgodovinskih obletnic. Za predsednika
odbora je bil izvoljen Rudolf Žitnik, član
glavnega odbora Slov. dem. stranke, za
tajnika pa Jure Ahčin.

Člani omenjenega odbora so sodelova¬
li pri vseh pripravah za vsenarodno
proslavo 40. letnice največjega slov. na¬
rodnega praznika 29. oktobra v Buenos
Airesu, so se same proslave polnoštevil-
(Nadaljevanje na 4. strani)

Tennessee Williams: Kristalna menažerija

(Gledališki odsek Slov. kult. akcije dne 29. novembra 1958;
režija Marijan Willempart)

Slovenska kulturna akcija je v soboto
dne 29. novembra 1958 zaključila sezono
prireditev z uprizoritvijo drame ameri¬
škega pisatelja Tennessee Williamsa:
Kristalna menažerija. Delo je bilo novost
v dveh ozirih: dosedaj še se nismo sre¬
čali z delom modernega ameriškega pi¬
satelja in režiral je sodobno delo režiser,
ki že nekaj let ni postavil svoje uprizo¬
ritve na oder. Enako zanimivo je dejstvo,
da je nastopila vrsta igralcev, ki je de-
butirala, ali pa se predstavila po zelo
dolgem presledku.

Delo je vzeto iz sodobnega življenja,
problemi so isti kot zanimajo člove¬
štvo že od vekomaj. Pred nami se razvi¬
ja življenje ameriške meščanske druži¬
ne, ki misli, da živi življenje, ki da je
krivično. “Vse nam spodleti iz rok, res¬
nica je samo v iluziji in iluzija je res¬
nica.” Edina, ki misli, da je prišla čez
rob resnice in se spoprime z življenjem
z vso silo, je mati Amanda, ki skuša re¬
šiti pohabljeno hčerko Lauro iz njene
zasanjanosti, dvigniti sina iz njegovih
prividov v pravi, resnični in vsem ko¬
ristni svet. Mati bo to dosegla, ako hčer¬
ko poroči in sicer boljše kot je bila sa¬
ma. Hčerka bo dobila moža, ki ji ne bo

ušel. Ljubil jo bo in zgodilo se bo: saj
je za ženina napovedan Jim, ki ga sin
Tom dobro pozna. Laura je vanj že
skrivno zaljubljena in že živi v Jimovem
svetu s tisto lepoto in silo, kakor sanja
ob svoji kristalni skrinji... Jimu se
! Laura smili; mogoče bi jo ljubil, toda
predal se je odločnejšim potezam: postali
je dinamičen in začel se je učiti govor¬
ništva. V življenju bo uspel; zaročil se
je, kmalu bo poroka in ko opazi, da je
v Lauri pričaral up ljubezni, se zave
svoje močne volje in pohabljenki pove,
kdaj bo njegova poroka z drugim dekle¬
tom. Laurin začarani grad se je podrl,
materi Amandi se zasveti pot: morala
bo biti še bolj kruta in vladarska v svo¬
jem domu, Tom bo šel, ker je zaslutil
klic drugje. Ostala bo le Laura, ki spozna,

I da se bo rešila, če bo iz trpljenja znala
zdrkniti še globlje, v herojstvo! Globok,
etičen problem, blizu človeku naših dni.

Režiser je zajel bistvo problema v ce¬
loti. Veliki trenutki v človeku so naj¬
bolj iskreni, če so preprosti, skromni in
umirjeni: Ker je delo tudi sam opremil, je
mogel to še podčrtati, ko se je naslonil
na te elemente. Nikjer ni bilo prenapol¬
njenosti, enostavnost in sproščenost pro¬

stora je kar dihala. Učinke luči je upo¬
rabljal brez pretiravanja in oder je bil
pravi okvir misli, ki se je morala izlušči¬
ti neprisiljeno in ustvarjati svet resnice
in iluzij v gledalcih. Okvir igre je bil
podan z razvojem zgodbe na 2 ravni¬
nah. življenje sili neprestano v realnost,
nad vsemi pa je senca očeta, ki zasije
vedno, kadar pride svet podzavesti do
■ stika s tem, kar bi moralo biti, pa ni.

| Amandina vloga ni zajeta samo v njenih
mukah, ki jih zakriva z vsemi sredstvi
bučnosti in zunanjih nastopov odločnosti,
njena tragika je v begu pred tistim, kar
na zunaj kaže. Toda kar je znotraj, je
dejansko iluzija in prevara in zato je
edino lep in možen svet Laure, ki ljubi
iluzijo, zaznamovana je in trpljenje ni
samo v telesni nakazi, je tudi v boječ-
nosti duše.

Za režijo v tem okviru je Willemparto-
va uprizoritev pomemben uspeh. Odločil
se je za smer, da naj iz te strahotne res¬
ničnosti zraste vsa vsebina iz ljudi sa¬
mih. Izognil se je vsem efektom, še
glasbe ni uporabil toliko, kolikor bi mo¬
goče kazalo. Slika zaostrenega podaja¬
nja tostranosti in resnice bi naj bila zelo
stvarna, da bi tembolj vzrastla lepota
notranje vsebine in’ igre. Brez patosa,
brez melodrame in brez nervoze je tako
raslo delo do svojega viška, ki je vzble-
stel z veličastno silo doživetja in lepo¬
to. Malo smo videli med nami del, ki bi

zaživela s tolikšno preprostostjo in ne¬
posrednostjo.

Igralci so sledili režiserjevi zamisli.
Najobsežnejši del je slonel na Amandi
(Radojca Kramer-šušteršičeva), ki je iz¬
vedla svojo vlogo zlasti zunanji sliki, ki
naj bi bila resnična, le njena druga
stran — njen tragični element je neko¬
liko zaostal. Odlika njene igre je bila,
da se ni predala nevarnosti patosa in
pretiravanja, dasi je bil tekst vloge na
široko odprt temu prepadu. — Veliko od¬
kritje večera je bila Laura (Majda
Uršič-Volovškova). Njeno obvladanje
odra je bilo suvereno, njena igra mirna
in predana in senca igranosti je prizor
za prizorom izginjala. Nekateri prizori
(zlasti v drugem dejanju) bodo gotovo
ostali med najlepšimi, ker smo jih kdaj
videli na naših odrih. Le kolikšna je ško- I
da, da je ostajala tako dolgo proč od
odra. Njena igra je odkrila celo zaklad¬
nico prijemov in registrov in je v njej
našel režicer igralko, ki je pripeljala
uspeh dela do vrha. Presenečenje veče¬
ra je bil Jim (Martin Kovačič). Igra je
bila skladna z Laurino, nikjer ni bilo
preloma v harmoniji igre in njegova
igra v prizorih z Lauro bo še dolgo o-
stala v spominu. Kdor je poznal njego¬
vo igro pred leti, je mogel biti samo
vesel napredka, ki ga je od tedaj napra¬
vil in pokazal v tej vlogi. — Tomova
vloga je most med iluzijo in resnico, je
včasih maščevanje stvarnosti nad fanta-

stičnostjo in vabljiv klic melanholije
proti krutostim vsakodnevnosti. Naiv¬
nost in romantična predanost, blizu ti¬
stim, ki se prvič sprijemajo z življenjem.
Vloga Toma (Tine Debeljak ml.) je te¬
daj pravo nasprotje Amandi, materi, ki
misli, da svoje otroke pravilno ljubi, ko
jih hoče pooblikovati po svoji podobi.
Proti tej ozki skici ljubezni misli Tom
postaviti nasproti svoje široke slutnje o
j o svetu, o jugu in zahodu, kjer je baje
' vse lepo in iskreno. . . Pokazal je spo-
: sobnosti, ki so prepričevalne. Ima sija-
! jen organ, ki mu zazveni prepričevalno
| in je poln vsebine, kadar se umiri in u-
glasi na doživetje. Podajanje teksta, sko¬
zi katerega naj zažari svet kot v kalej-

kot vzpodbuden znak za pot naprej.

Udeležba je bila lepa, dasi je bilo do¬
volj ovir (tako med drugim razne pri¬
reditve in povrhu še štrajki.) Bilo bi res
škoda, ako bi ostalo samo pri tej pred¬
stavi gotovo bi bil uspeh še lepši in za
gledalce užitek še večji, ako bi bila
ponovitev v dvorani s primernejšim
odrom in predstava v zimskih mesecih.
V prihodnji sezoni SKA bi naj bila po¬
novitev prilika za mnoge, da vidijo delo,
ki je polno lepote in globokih misli o
vsem, kar nam svet ponuja. Delo je
bilo podano pristno, brez izumetničeno¬
sti ali melanholične skrivnostnosti _

lek ne samo za duše, ampak tudi opti¬
mističen pogled za naprej. —In

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Bs. Aires, 4. XH. 1958 - No. 49

SLOVENCI

AVSTRALIJA

Soča, igralska družina Slovenskega
društva v Sydneyu, bo priredila Miklav-
ževanje za otroke in odrasle. Za otroke
bo 6. decembra popoldne v Slovenskem
domu, za odrasle naslednji dan v dvo¬
rani Maccabean. v Darlinghurstu, kjer
bo imelo Slovensko društvo veselico.

V Brisbanu je oktobra meseca umrl
član tamošnje organizirane slovenske
skupnosti Ciril Vuga. Ob lepi udeležbi
rojakov so ga pokopali na pokopališču
Lutwich. Rajni Vuga je že leta 1952 za¬
čel organizirati Slovence v Brisbanu z
namenom, da bi med seboj gojili doma¬
čo družabnost. Istega leta je sam pri¬
pravil tudi prvi zabavni večer. Leta 1954
so ga rojaki znova izvolili za predsed¬
nika odbora za prirejanje družabnih pri¬
reditev. Pripravil je tri, ki so vse lepo
uspele, Njegovi podjetnosti se morajo
Slovenci v Brisbanu zahvaliti, da so bili
prav oni v Avstraliji prvi, ki so se sku¬
šali združiti v organizirani skupnosti.

Poročili so se: V Sydneyu Milan Ži¬
lic iz Hrvatske in Tinka Verzelj iz Ptu¬
ja, Emil Hrvatin iz Skadanščine in Do¬
ra Kalčič iz Lisaca pri Reki. V Wollon-
gongu sta pa stopila pred oltar Hans
Konrad iz Graza in Albina Tehovnik iz
Gorenjske.

Vse za dom!

Najfinejše šivalne stroje, hladilnike,
ventilatorje, utekočilnike, televizijske
aparate Eibar de lujo, pralne stroje,
najnovejše električne stroje za izde¬
lovanje sladoleda, električne stroje
za šivanje Nylon nogavic, električne
aparate za čiščenje stanovanj.

Vse po tovarniški ceni nudi

Novak

Cerrito 2245 Lomas del Mirador

PO SVETU

Družinska sreča. Rudolf in Ema Jak-
šetič v Burwoodu sta dobila hčerko
Mirjam; v družini Vilka in Vide Vrtač¬
nik v Wollongongu so dobili sina Ru¬
dolfa; Franc in Ana Baša istotam ima¬
ta sina Bernarda; družino Pavla Arhar¬
ja, tudi v tem kraju, je pa razveselil sin
Peter. Urhovi v Anslie so dobili hčer¬
ko Ingred-Marijo-Vlasto; pri Bresniko-
vih v Reidu imajo veselje s Frančkom-
Alešem; v Sydneyu so pa bili rojeni:
Jože in Daniel Tomšič imata sina
Ivančka; Charli in Milica šutja se ve¬
selita hčerke Lizike-Felicite; Frank ter
Emilija Obid imata hčerko Rožico; Bru¬
no in Metka Staudinger sina Ivančka;
Karel in Francka Celin sta pa dobila
sina prvorojenca Frančka-Tončka.

Proslava zgodovinskih obletnic

(Nadaljevanje s 3. strani)
no udeležili ter nanjo pripeljali tudi še
svoje prijatelje in znance. V soboto, 29.
nov. t. 1. so pa sami pripravili proslavo
50. letnice smrti Lundra in Adamiča v
Ljubljani, 40. letnice proboja solunske
fronte, 40. letnice zedinjena in 15. let¬
nico tragedije na Grčaricah, Turjaku in
Jelendolu.

Spominska proslava, katere se je ude¬
ležilo nad 100 rojakov, — med temi je
bil med drugimi dr. Celestin Jelenc,
član NO za Slovenijo, od starih slov.
naseljencev pa Peter Cepuder, znani de-

JAVNI NOTAR

Francisco Raul Cascanfe

Escribano Puhlico

Uruguay 387

T. E. 40 - 1605 Buenos Aires

DRUŽABNA

PRIREDITEV

Slovenske

besede

bo v soboto 27. decembra 1958

' v običajnih prostorih
v SANTOS LUGARES

Igra znani orkester Mouline Rouge

"ROJEVNIK” |

Društvo bivših slovenskih borcev v Argentini sklicuje svoj |

III. REDNI LETNI TABOR (občni zbor), združen s

SPOMINSKO PROSLAVO PADLIH BORCEV. f

Tabor bo v nedeljo 14. decembra 1958 ob 3. popoldne v prostorih Slo- |
venske hiše, Ramon Falcon 4158, Capital. |

Če ob napovedni uri občnega zbora ne bo zadostne udeležbe bo pol :
ure pozneje občni zbor ob vsaki udeležbi. |

Vabljeni vsi člani kakor tudi prijatelji. |

Starešinstvo j

i

ESLOVEMA LIBRE

lavec v tuk. sokolskih vrstah, — se je
začela z mašo za pokoj duš vseh slo¬
venskih žrtev pod Avstrijo in komuni¬
stično revolucijo v Sloveniji. Daroval jo
je direktor Anton Orehar, ki je imel
tudi lep spominskim proslavam prime¬
ren cerkveni razgovor, v katerem je zla¬
sti poudarjal, da se komunizem v ver-
sko-dogmatskem pogledu ni prav nič
spremenil in zato kat. nauk ne more iti
z njim skupaj. Omenjal je dalje slogo
slov. naroda ob zgodovinskih dogod¬
kih leta 1918 ter razveseljivo dejstvo
med slovenski naseljenci v Argentini, ki
so spomin 40. letnice tedanjih narodnih
odločitev obhajali v Argentini tudi v le¬
pi slogi. Tako so dali slovenskim emi¬
grantskim skupinam v svetu, pa tudi
narodu doma, lep primer pametnega za¬
držanja in politične zrelosti.

Po argentinski in jugoslovanski himni
je povzel besedo Rudolf Žitnik. V govo¬
ru je prikazal položaj Slovencev pod Av¬
strijo in pojasnil dogodke, ki so se odi¬
grali leta 1908: Velike slovenske de¬
monstracije v Ljubljani, pri katerih sta
padla Adamič in 'Lunder, sporazum glav¬
nih slov. polit, strank za spremembo vo¬
lilnega reda za volitve v kranjski de¬

žen! zbor, da nemški veleposestniki po¬
tem niso bili več odločujoči jeziček med
slov. strankama in končno aneksijo Bo¬
sne in Hercegovine. Pri omembi dela
revolue. organizacije Preporod je nava¬
jal, da v Argentinni živita še dva ak¬
tivna člana te organizacije prof. Vladi¬
mir Gorazd in dr. Gustav Omahen. Med
solunskimi borci je pa med drugim o-
menjal kardinala dr. Stepinca. Po pri¬
kazu dogodkov leta 1918, je govoril o
nesreči jugoslov. narodov med drugo
svetovno vojno. Poudarjal je odločnost, s
katero je slov. kmečko ljudstvo branilo
svoje vasi in domove pred kom. nasilniki
ter vero v osvoboditev domovine sedanje
komunistične tiranije.

Po Žitnikovem spominskem govoru je
bil družabni del prireditve.

PO ŠPORTNEM SVETU

Pred vojno znamemu smučarskemu
delavcu Josu Gorcu so na prošnjo črtali
kazen. Pred 10 leti ga je Fizkulturna
Zveza Slovenije kaznovala z dosmrtno
prepovedjo udejstvovanja v kakršnem
koli športnem klubu. Jože Goreč se je
obrnil na Smučarsko Zvezo Slovenije, ki
je prišla do zaključka, da je bila tedaj
izrečena preostra kazen.

V Slovenski nogometni ligi po 8. kolu
vodita s 13 točkami Rudar iz Trbovelj
in Branik iz Maribora, sledita Maribor
in Krim; zadnja pa sta Slovan iz Ljub¬
ljane in Jesenice.

OBVESTILA

Slovensko katoliško akademsko stare-

fVn tvo bo imelo svoj redni letni občni
zbo r  v soboto dne 13. decembra 1958 cb
18. uri na Ramon Falcon 4158. Dnevni
red je običajen. Vse člane vabi — odbor.

Izlet Družabne pravde v Tigre bo v
nedeljo 13, januarja 1959. Podrobnosti
bomo še ob avili. Družabna pravda.

Sv. Miklavž nas bb letos obiskal po
I tem — le vrstnem redu:

Sobota, 6. decembra ob 8. uri zvečer

Editor responsable: Miloš Stare
Redactor: Jose Kroselj
Redaccidn y Administracion:
Ramon Falcon 4158, Buenos Aires
Argentina

Nedelja, 7. decembra, ob 6, uri zve¬
čer v župnijski dvorani v San Andresu,
ob 7. uri v Slovenski vasi v Lanusu. . . •

Ponedeljek, 8. decembra ob 6. uri zve¬
čer v Slovenski hiši na Ramon Falco-
nu 4158.

“Bojevnik”, Društvo bivših slovenskih
borcev v Argentini, vabi vse svoje čla¬
ne in prijatelje na III. redni letni tabor
(občni zbor), ki bo v nedeljo 14. decem¬
bra 1958 ob treh popoldne v dvorani
Slovenske hiše, Ramon Falcon 4158, Ca¬
pital, združen s spominsko proslavo
padlih borcev.

Če ob napovedani uri občnega zbora
ne bo zadostne udeležbe članov, bo ob¬
čni zbor pol ure pozneje ob vsaki ude¬
ležbi.

Dolžnost člana je, da se tabora zago¬
tovo udeleži. Starešinstvo

Ponovno vljudno naprošamo, komur
je znan naslov g. Rudolfa Peternelj, roj.
1. 1920, ki je prišel v Argentino avgu¬
sta 1948, naj ga čimpreje javi v pisar¬
no Društva Slovencev, Ramon Falcon
4158, T. E. 69-9503 ali pa direktno na
Servicio Social Internacional, Paseo
Colon 255, planta baja od 9-13 ure, T.E.
33-2274 ali 34-6151. G. Peternelj se mo¬
ra v njegovo dobro nujno zglasiti na o-
menjenem uradu.

v župnijski dvorani v San Justo.

Iz domovine sva nepričakovano prejela prežalOstno vest, da je dne 19.
novembra t. 1. odšla v “hišo večnosti”, potem ko je za Vnebovzetje pri¬
šla do 88 let svojega trudapolnega popotovanja, naša dobra mati

Marija Uaserman, raj Slabe

K zadnjemu počitku kraj Sv. Lenarta na Stari Vrhniki so jo položili
na praznik Marijinega darovanja, objokovano od vseh, ki so jo poznali.

Nepozabno najino mater priporočava vsem sorodnikom in znancem, ki
žive po širokem svetu, v blag spomin in toplo molitev.

VERSKE IN CERKVENE RAZMERE V SEDANJI JUGOSLAVIJI

(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Versko življenje se poglablja

Versko živjenje se doma neprestano
poglabja. Je to razumljivo. Hude gospo¬
darske in politične razmere so gonile
ljudi ali v obup in samomore, ali pa v
cerkev. V začetku je veliko ljudi od cer¬
kve odpadlo, po razočaranju, ki so ga
doživeti v komunizmu, se jih je pa pre¬
cej vrnilo. Ljudje v poenotenem ti¬
sku, radiu, kinu, ki vse propagira ma¬
terialistično ideologijo, ne najdejo za¬
dovoljstva in iščejo utehe v cerkvi. Za¬
to so službe božje dobro obiskane, in
ljudje v večjem številu hodijo na božje
poti na Brezje ali pa na Ptujsko goro
kot poprej.

Poglobitev verskega življenja se ka¬
že v povečanju števila otrok, ki obisku¬
jejo verouk, v številu obhajil in v od¬
ličnih uspehih tkzv. stanovskih nedelj
za moške. Zelo dobro so obiskane me¬
sečne rekolecije. Na poglobitev verske¬
ga življenja je močno v plivalo lansko
“mašno leto”, v katerem so zelo razši¬
rili liturgično gibanje. Uvajali so ljud¬
ske zborne maše, duhovniki so pa ime¬
li pridige vse leto o sv. maši. Papežka
okrožnica “Mediator Dei” o sveti litur¬
giji, je bila podlaga za vse pridige in
za pouk otrok v cerkvi. Izšla je tudi v
slovenskem prevodu. Letos je pa tudi
doma lurško leto. Dr. Vilko Fajdiga je
napisal' šmarnice. Izšle so litografirane.
Po dekanijah so organizirali dekanijske

proslave lurškega leta. Bilo je veliko
misijonov. V Mariboru se tudi že sedaj
pripravljajo na velike proslave stoletni¬
ce, kar je Slomšek premestil sedež la¬
vantinske škofije iz št. Andraža v Ma¬
ribor. Za to slavnost, ki bo prihodnje
leto, bo izšla posebna spominska knji¬
ga. Izdanje knjige je oblast že dovoli¬
la.

Vprašanje katoliškega tiska se pa ne
premakne z mrtve točke. Tu so komuni¬
sti nepopustljivi. Ne dovolijo ga. Izgo¬
varjajo se na tiskarne, češ, da so samo¬
stojne in da kolektivi ne marajo tiska¬
ti verskih listov. Če pa predstavniki
Cerkve vprašajo odgovorne ljudi v ti¬
skarni, jim zaupno povedo, da imajo ta¬
ka navodila od komunističnih oblasti.
Zato so cerkvene oblasti prisiljene iz¬
dajati najnujnejšo nabožno literaturo
kot razmnoženine. To oblast dovoli. V
tisku pa take knjige ne smejo iziti.

Komunisti bi radi dobili mladino

Komunisti doma sami priznavajo, da
mladine niso mogli dobiti na svojo stran.
Funkcionar, ki je to izjavo dal, se je
tolažil z dejstvom, da je tudi “klerikal¬
ci” niso dobili. Zato so tudi v tem po¬
gledu spremenili svojo prejšnjo brezob¬
zirno in nečloveško taktiko, ko sd hoteli
na vsak način po sovjetskem načinu o-
troka iztrgati iz oblasti staršev. Sedaj
tega več ne delajo ter bi radi prišli do
otrok s pomočjo njihovih staršev. Za

pridobitev mladine so odpovedala vsa
sredstva, ki so se jih posluževali ko¬
munisti: šola, kmetijsko-gospodarske

šole na deželi, predvojaška in vojaška
vzgoja, Ljudska mladina Slovenije, de¬
lovne brigade, kulturna organizacija
Svoboda, telovadno društvo Partizan, ki
je nadomestilo Slovenske fante in So¬
kola, knjižne izdaje raznih družb. Vse
to mladine ni moglo vzgojiti v komuni¬
stičnem duhu. Pokazalo se je, da je ver¬
ska tradicija staršev bila močnejša kot
komunistično materialistično okolje.
Komunisti ta položaj v slovenski mladi¬
ni s svojega stališča označujejo “za ve¬
liko moralno in miselno krizo”, ki da jo
doživi 'a mladina.

Navedli smo nekaj primerov, ki kaže¬
jo na spremembo postopanja komuni¬
stov s kat. Cerkvijo in njenimi pred¬
stavniki. Poudarili pa takoj v začetku,
da je to samo sprememba taktite in n:č
več, kajti komunizem je v svojem bistvu
ostal nespremenjen: Za vsako ceno ho¬
če ustvariti komunistično družbo. To
poudarja tudi v svojem novem progra¬
mu, ki je bil sprejet na letošnjem sed¬
mem kongresu v Ljubljani, ko v njem
naglaša, da je in ostane zadnji cilj jugo¬
slovanskega komunizma revolucionarni
prehod v komunizem^

Kdor trdi drugače, ali ne pozna do¬
volj položaja pod komunisti doma, ali pa
kot “koristni bedak” s svojo propagan¬
do dela tlako komunističnim nasilnikom
ter samo podaljšuje s tem dobo njiho¬
vega nasilja nad slovenskim narodom.

Jože in p. Ivan

Rosario in Buenos Aires (Colegio Maximo), 1. decembra 1958.

SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA ZA MIKLAVŠKA
Mirko Kunčič

GORJANČEV PA VLEK

Knjiga polna bajeslovnih dogodkov in doživljajev Pavleta
iz argentinske pampe, ki obiskuje s sredstvi atomskega stoletja
kraje Slovenije in nove domovine.

KNJIGA,  KI SO SI JO ŽELELI STARŠI IN NJIH OTROCI

Cena (v Argentini) broš. 50, vez. v karton 70 in v platno 90 pesov

Kupite jo lahko v pisarni SKA, Alvarado 350, Ramos Mejia
in na Ramon Falcon 4158, Capital

"EUROPAK”

CANGALLO 439, oficina 119, I nadstropje
T. E. 30 - 5224 Buenos Aires

pošilja v domovino iz svojega skladišta v Trstu vsakovrstne pakete
z živili, šivalne stroje, dvokolesa, radijske aparate, škropilnice
za vinograd in podobno.

Pošiljamo pakete, ki so po najnovejših predpisih oproščeni carine.
Pošiljamo tudi vse vrste zdravil z letalsko pošto in pakete iz Argen¬
tine z živili in blcgom, ki jih stranke same prinesejo. Paketi prispejo
iz Trsta v roke prejemnika v okoli 25 dneh in so v celoti zavarovani..
Prodaja ladijskih in letalskih voznih kart za vse ladijske ter letalske
družbe po uradnih cenah.

Uradne ure od 9.30 do 19. ob sobotah od 9. do 12.30
Naročila in denarna nakazila pošiljajte na:

EUROPAK  — CANGALLO 439, of. 119, 1-er. piso - Buenos Aires

PROSLAVA ŠTIRIDESETLETNICE JUGOSLAVIJE

Wock  S ■> <1 SOBOTA, 6. DECEMBRA ob devetih tvefcr Cfflile d. -\uflez 1751

VSI ROJAKI DOBRODOŠLI!  V JUGOSLOVANSKEM DOMU Zveze iz Reti ra: Avtobus 145 in kolektiv 223