100. Številka. Trst, v sretln, 12. oktobra 1S9S. Tečaj XXIII. .Ediaoat' "t izhaja dvakrat na dan. razun nedelj in praznikov, zjutraj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja ob f*. uri zjutraj. Naročnina znu$a gld. 21 — Obe izdanji na leto . . Za »urno vedemo iziianj« . n ll2'— Za pol let«,četrt leta in na meneč razmerno. j Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročhe brez priložene naročnine ne uprava '! ne ozira. Na drobno se prodajajo v Trutu zjut-li ranje Številke po 3 nvč. večerno številke 1 po 4 dvč. ; ponedeljake zjutrunje Številke po 3 nvč. Izven Trata po 1 uvČ. več. 4 EDINOST (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Stv. K"». 4 nvč. T edinosti Je moči Oglasi ne računajo po vrstah v petim. Za večkratno naročilo » primernim popuatom. Po*lana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi na j se poiiljajo areduHtni, Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Nar. ičnino, reklamacije in oglase sprejema upravnlAtvo. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trst. 1'rcrinlAtvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia Siv. Iti. I pravnistvo, «nl-pravništvo In sprejemanje Inseratov v ulici Molin piccolo Utv. II. nadatr. r izdajatelj in odgovorni urednik Fran Oodnik. Lastnik konsorcij lista „EdinoBti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejie vesti.) DIIII»j 11. V današnji seji dunajskega občinskega sveta je rekel župan dr. Lneger, da protest manjšine proti sklepu glede plinove pogodbe predložil, namestništvu n deželnemu zboru Nižje-Avstrijskemu, da pa ne more sistirati sklepa, ker ga smatra popolnoma zakonitim. Seja se je vršila povsem mirno. Budimpešta 11. Cesar pride v Godollo v soboto zjutraj. BudlmpeSta 11. Gospodarski odsek je vspre-jel zakonski načrt o earinski in trgovinski zvezi, sklenjen med obema vladama. Budimpešta 11. Odbor obojnih kvotnib dc-putaeij se je popoludne sešel v enourno posvetovanje. Szell je pozdravil navzoče, na kar je razvil poročevalce Beer predloge Ogrov, ki so bili stavljeni že po letu; nasprotni predlogi so zelo obširni in se nahaja v njih novo preračunjenje. Konferenea je trajala samo jedno uro. OgerBki odbor bode jutri poročal ogerski kvotni deputaciji o predlogih avstrijske deputacije. Budimpešta 11. Sem je dospel minister za trgovino, baron Dipauli. Carigrad 11. Turška vlada zahteva, da se v treh utrjenih krajih na Kreti puste male turške posadke v znak ujene suverenosti. Po poročilih Krete je že došla tija italijanska vojaška pomoč. Pariz 11. Današnji ministerski sovet je določil, da se sestaneti zbornici dne 25. t. m. Nadalje so je razgovarjal sovet tudi o štrajku in o zopetnem vsprejetju dela na raznih krajih mesto. Pariz 11. strajkujoči delavci se obnašajo mirno. Predpoludne je zaprla policija samo tri PODLISTEK. M Čuvaj se senjske roke! Zgodovinska povest. Spisal A. Senoa. Potonil F. S. C?etiov. >l)a se spet vidimo, Rabata!« se je nasmejal Orlovič in odšel mirno. Kakor tiger za omrežjem je lazil Rabata po svoji sobi. Poročnik je vstopil. »Kaj je!« se je stresel Rabata. »Z Vratnika vodi Pavle Milovčič iz Otočca štiri kompanije Uskokov.« »Oez jedno uro obesite mi Jurišo.« Na trgu pred kaštelom je vrvelo silno mnogo ljudij, možkih in ženskih, kaj plahi in začudeni. Vrata grajščinska so še bila odprta. S trga se je videlo, kako vodi stražar preko dvorišča Jurišo v temnico — v stolp. Zdaj je stopil na dvorišče bobnar in zabobnal, da se zberejo. Iz vseh hodnikov so doleteli mušketirji na dvorišče. Razvrstili so se. Nabili so puške in na jedenkrat so z velikim ropotom zaprli težka grajščinska vrata. »Jurišo ubijejo. Jurišo!« razlegalo se je po mestu. »Ljudje! Rabata nam ubije Jurišo! Pomagajte ! Rešite ga! Ha! Skozi Velika vrata stopa Pavle Milovčič.« »Da ste nam zdravi junaki!« je vpil narod. »Stojte! pomagajte! Juriša je v nevarnosti. V graj-sčini je!« osebe, ki so skušale druge ovirati na delu. Vojaštva ni pripravljenega toliko, kakor ga je bilo včeraj. Madrid 11. Vlada pusti na Kubi močen oddelek vojske, dokler se ne sklene trajni mir. Govori se, da skliče vlada Kortcs takoj po dovršeni mirovni pogodbi. Kristlanija 11. Storting (norvežka zbornica poslancev) se je otvoril danes in zopet volil dosedanje predsedništvo. Loiidoil 11. Reuterjcva pisarna javlja iz Carigrada, da se je odgovor turške vlade na ukupno noto štirih vlasti odposlal včeraj zjutraj dotičnim poslanikom. Ta odgovor obsega vsprejem zahtev štirih vlastij, izraža pa gotove želje. Pariz 11. Na dražbi Zolinega pohištva ka-;K>.(XX) tero je odredilo sodišče, da so poplača svota frankov, in katero svoto je sodišče prisodilo obema zvedencemu v pisni stroki, se je najprvo prodala jedna miza za JJ2.000 frankov. Kupil jo je založnik Brasquella. Mnogo radovednežev je bilo navzočih. Beroltn 11. Državni tajnik pl. B(ilow je odpotoval, da spremlja cesarja na njegovem potovanju po Orijentu. Iz zlate Prage. (Izv. dopis.) Dne 10. oktobra. JI,. Nekak simptom avstrijske notranje politike se vidi na čeških poslancih v državnem zboru. Kdor ni poseben parlamentarec, kdor ni na glasu kakor vpliven politik, navadno niti Dunaji ne ve zjutraj, ko se je prebudil, za kaj pojde podnevi. Še le v kaki klubovi seji dobiva navodila, kaj in kako »Stoj!« je zagrmel Pavle, potegnil svoj nož in četa je obstala. V tem trenotku se je oglasil boben od stolne cerkve Bem. V skoku je doletela na trg Jurišina četa in na čelu joj junak Jurij IJani-čič, visoko vihteči svetlo sabljo. Cologlavi, brez plašča so prihrumeli-smeli junaki, nekateri z nožem, nekateri s puško v roki. Na trgu so se ustavili. »Nabijte puške!« je zagrnol Daničič. »Nabijte puške!« je ponovil starec Milovčič. »Na stran! Na stran!« je prodiral obupen glas skozi zrak. Bleda, tresfc se in solznih očij se je rila Duma skozi ljudi. Oči so jej bliščale v divjem plamenu, lasje so jej padali razmršeni po ramenih, suknja se jej je vila po zraku in vpila je, širi) bele roke, kakor bi jej srce pokalo.« »Juriša ! duša! Kje si! Kje si! 01» jej, ubili so te! Ubili so te!« Žena je prispela na trg. Grajska vrata so bila zaprta. Krčevito je zgrabila za lasi, stiskala z roko srce in majala z glavo. Pokleknila je pred Uskoke in zavpila: »Za živega Boga, pomagajte!« »Naskok!« je zapovedal Daničič, dvignivši sabljo. »Stoj!« ga je prestrigel Milovčič, »kaj hočeš z naskokom? Vrata so trša od kamena.« »Ha!« je skočila Duma, »glejte, pri zidu stoji top. Nabit je ! Pomagajte!« Deset Uskokov je spustilo puške iu nože in naj počenja tekom seje, kako naj glasuje seveda, če se pred glasovanjem ni odpeljal rajši nazaj domov v Prago. In veliki del čeških poslancev je delal tako. da se je vozil navadno po dijettv na* Dunaj, potem pa nazaj. Najbolj se je odlikoval v tem praktičnem in koristnem politikovanji dr. Kd-vard Grčgr, ki je znan kakor največi radikale«* čeških poslancev. Zato pa so zadnjič, ko se je glasovalo za Schweglov predlog in je manjkalo skoro 18 čeških poslancev (oziroma 88 poslancev na desnici !), »Narodni Listv« priobčili strog članek, v katerem bero hude levite onim poslancem, ki niso bili v dotični seji. »Kdor ne more ali noče ali ni sposoben izvrševati dolžnosti, ki jih nalaga mandat, naj vrže svoje poslanstvo v kot ter napravi mesto drugemu, ki bode vedel, tla ga volilei niso poslali na Dunaj sam« po lepe dijete, temveč tudi po svoje pravice.« Nekateri poslanci so se potem opravičevali svojim voliloem; posl. Heiinrich n. pr. je dejal, da je sedaj ravno dozorel krompir, da je bil najugodneji čas za to, da si ga nakupi velike sklade . . . Zato ga ni bilo v zbornici! Njegovi volilei so poslali na to na predsedništvo češkega kluba na Dunaj pismo, naj se vendar osvobode za več sej poslanci, ki morajo skrbeti za krompir... A kaj je pa pomenila ta nevolja volilcev nad nemarnimi poslanci ? Zakaj so volilei zahtevali, da naj bi bili poslanci glasovali? Šlo je za — vlado; vlada bi ne bila poražena potem z glasovanjem. .. S tem so dobili češki poslanci pooblaščen j e, da smejo iti z vlado kakor prava vi a d n a stranka, in javnost je potem takem popolnoma opravičena, govoriti o češki vladni stranki. To pa daje veliko misliti! Kaj je vse provzročilo, da so se tako zasukali poslanci, ki so bili včasih tako radikalni ? Še bolj pa: kako jo mogoče, da se je češko volilstvo, ki je od nekdaj tako strastno poletelo k topu. Topničar je vžgal šibieo, da ga izstreli na narod, ali uskoška puška ga je zvalila na zemljo. Zgrabili so top. Duma je izdrla gorečo pal-čieo iz rok mrtvega topničarja in jo vihtela v zraku kriče: »Naprej! Naprej!« Privlekli so top na trg. Milovčič ga je postavil. Sedaj ! Duma je mahnila z šibo po zraku in jo primaknela k smodniku. Zagrmelo je. Beli dim je šinil v zrak in železno zrnje je razdrobilo hrastova vrata. Bobni so zabohnali. »V imenu božjem! Naskok, junaki!« je zavihtel Milovčič z nožem iu kakor burja je planila razjarjena četa na grajšeino. Pod vrati sti stali dve kompaniji mušketirjev kakor zid. »Sproži!« je zavpil Capogrosso in dve sto pu-šek je počilo med Uskoke. Nekateri so zastokali4 drugi zavriskali. Marsikateri je padel, marsikateri se zgrudil na koleno, drugi se zgrabili za srce, a narod se je razpršil kakor pleve. Duma se je naslanjala ob top, drži) se za srce. »Naskok!« je zagrmel Daničič in kakor hu-dožrnik se je zadrvila njegova četa k vratom in in zvenk in tresk je nastal, nastal grom in jok in škripanje, molitev in kletev in z vzdihljaji!« Trenotek in borba je odmolknila. Glej, na vrata jc stopil Daničič in vodil za roko — junaka — kapitana — Orloviča. »Rešen!« je zavpil Daničič. (Pride še). sovražilo Dunaj, vrglo na pot o j> o r t u 11 i s t i č n e politike?... Grof Thun so je moral gotovo zavezati z velikanskimi obljubami. In kdo ve, ali se niso Cehi tudi že zavezali, da bodo gladovali za nagodim z Ogersko ? Znano jc vsaj to, da nekateri poslanci, zlasti agrarci, jako obžalujejo, da niso odložiti mandata, vsaj takrat, ko ga je dr. S I a v i k. Tudi prilike zadnje hude pridige »Nar. L.« se je hotelo poslužiti ve? prizadetih poslancev in so že poslali svoje odpovedi zborničnemu predsedniku, a na srečo (ali nesrečo?!) jih je prestregel veljaven politik češke delegacije — in mandati so bili ohranjeni dosedanjim možem. Jako značilne pa so vendar-le take epizode ! V Pragi se sedaj vsestransko pritiska na to, da hi se tudi širše občinstvo moglo kolikor mogoče temeljito seznaniti z vedo in znnnstvom, katerih vpliv se kaže sleherni dan jasneje in odločneje v življenji samem. Posebno naj se razlaga narodno gospodarstvo, govori se naj o socijalizmu, o delavskem vprašanji itd. Minuli teden so so vršila taka predavanja, katerih se je udeleževalo blizu 160 oseb; ko bi ne bilo treba plačati o gld. vstopnine, bila bi dvorana v tehniki gotovo natlačeno polna. Govorili so vseuč. prof. dr. Brrff o narodnem gospodarstvu; koncipist dež. odbora F fC e e k o obrtni politiki; koncipist obeh zbornic dr. Gruber o tržni politiki; svetnik dež. odbora dr. F i e d 1 e r o p o 1 j e d e 1 j s k e m vprašanju; prof. K a Ion še k o finančni vedi in tajnik praške hranilnice, docent dr. Hord če k, o socijalnem vprašanji. Udeležilo se je teh predavanj občinstva iz najraznovrstnejših stanov, moški in ženske, vseh prepričanj. Sad torej gotovo ne izostane. (Mimogrede : Že opetovano sem pisal v razne slovenske liste, akaj se v Ljubljani ne vrši nikdar nobeno predavanje, izvzemši ona v »Kat. domu«? t Ali bi ne mogli slovenski profesorji (na korist revnih dijakov) prirejati predavanj in napraviti nekako znanstveno zbirališče in torišče? Heveda bi ne smelo biti tako kakor lani na realki — skoro vse v nemščini. Žalostno bi bilo, če bi ljubljansko občinstvo za taka podjetja ne imelo dovolj smisla!) Taka predavanja se bodo vršila letos v novembru in decembru in bodoče leto v januvariju in fcbruvariju v Berolinu; samo da bodo b r e z p 1 a č n a. Predavali bodo priznani vcščaki in učenjaki \\r a 1 d e-ver, Diels in Schmoller. Predavanja bodo trajala po 1 uro, pol ure pa se bode porabljalo za razgovor in vprašanja, ki bi jib hotelo staviti občinstvo. Naj še povem, da so se podobna predavanja začela na Angleškem 1. 1873. Prof. James Stu ar t v Cambdrige se je izjavil, da bi rad predaval v tamošnjem društvu za razširjanje ženske izobrazbe. Z veseljem se mu je ugodilo in imel je osem poljudnih predavanj o astronomiji. Od tedaj pa so se poljudna znanstvena predavanja silno razširila po vsem svetu. V Pragi se bodo vršila sedaj poljudna brezplačna predavanja iz praktične kemije. Ustanavlja so s o c i j a 1 n a komisija za praško občino. Zanjo se trudijo zastopniki vseh praških predmestij in narodnih delavcev. Znani realistični češki pesnik Mac h ar, katerega je ocenil K. Hofmeister v »Zvonu«, se mudi sedaj na Krimu. Vrnivši se, izda spis o svojem potovanji v vezani besedi. Pregleda in prenovi tudi več svojih starejših priznanih del, »Confiteor« in druga. — S vato p lil k Čeh, najboljši in najpriljub-nejši češki pesnik, namerava izdati svoje zbrane spise. Kdo izmed Slovencev se zaniiulje za če-ščino, naj Bi jih omisli; najlepši biseri češke literature so, je dejal slavni Neruda. DOPISI. Iz Ljubljane, dne '.>. oktobra. (Izv. dop.) V sinočnem »Narodu« brala som poročilo občnega zbora društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celji. Ne morem haš trditi, da bi me bila dotična notica prijetno iznenadila. Gospodje na občnem zboru so sklenili namreč poleg druzega tudi to, da ženske nikakor ne kaže sprejemati v odvetniške idi notarske pisarne. Žal mi je, da ne vem, kaki so oni pametni in duhoviti zazlogi, iz katerih se je izcimil ta modri sklep, ki priča o naprednosti in svobodomiselnosti i dotičnih gospodov. Sklicevali se bodo morda: ' * Ženske nam delajo konkurenco; vstopajo za nižjo plačo v pisarne, niso zmožne tega dela itd.« No, reči moram, da je strah gospodov kolegov — vsaj mi menda dovolijo, da jih nazivljem s tem imenom, do katerega imam tudi popolno pravico, — res Čisto prazen. Imeti pa morajo pred nami ne mal respekt, ker tako odločno vlagajo svoj veto proti našemu, doslej res še pičlemu številen. V Ljubljani nas je, kolikor je meni znano, pet taoih Ženskih uradnikov pri odvetnikih in notarjih, brez onih v raznih bankah in posojilnicah, ki, tako rekoč, tudi spadajo mod nas. Nobena od nas pa nima slabje plače, nego mož k i uradniki v jednakih lastnostih. Prvi uvet odpada torej popolnoma, ker ni tako, kakor se hoj< gospodje od občnega zbora. Odrekati nam zmožnost pa se mi zdi naravnost smešno. Nobeden g. odvetnik ali notar ne bode vsprejemal v svojo pisarno osebe, katere ne more uporabiti. Tako dobri pač niso naši odvetniki in notarji (ob vsej svoji noblesi), da bi nas plačevali zastonj, samo, da sedimo v pisarni in zevamo. Gospodje kolegi nimajo ravno dobrega menenja o razsodnosti in bistroumnosti svojih šefov, če pov-darjajo na svojem zborovanji take nezmisli. Sploh pa mislim, da je že davno rešeno vprašanje ženske zmožnosti ali nezmožnosti in res velik starokopitnež je oni, ki misli, da imamo ženske manje možganov, nego zastopniki »močnega« spola. — Ne dvomim, da ne hi čez par let imeli ženskih solicitatorjev, ki bodo gotovo ravno tako zmožni, kakor so njih možki izgledi. Kuharice in hišine vendar ne moremo biti vse, učiteljic in ekspedito-ric je tudi res več ko dovolj, torej si moramo na ta ali oni način priboriti ekzisteneo. Ko nas odvetniki in notarji niso postavili pred vrata, bi bilo pričakovati, da nas vsaj naši kolegi puste v miru. Toda ne! Prijeli so bič v roko in zdaj zahtevajo, da kapituliramo na milost ali nemilost. Nasprotniki so seveda v ogromni večini, zato imajo temveč poguma. Mislim, da bi bilo bolje in plemenitejše, ko bi se bilo sklenilo na občem zboru, dne a. oktobra, da se bodo tudi ženske vsprejemale v društvo. Toda, če gospodje mislijo, da jim od naše strani res preti taka velikanska nevarnost, dobro! — svobodno jim udrihati po nas! — Toda me bodemo vedno odločno protestirale proti takemu postopanju in ne dvomimo, da bodo gospodje odvetniki in notarji bolj pravični proti nam, nego naši plemeniti tovariši. — Sedaj nas je še malo, pa upajmo, da nas bode več! — Gospodom od občnega zbora pa lepa hvala za njih velikodušnost — in pa: kolegijalni pozdrav! V imenu vseh odvetniških uradnic. Politični pregled. V TRSTU, dne 12. oktobra 1898. Italijani v naših krajih. Iz »Hrvatske Sloge« posnemamo: Na poseben način so se razvile demonstracije v Trstu. Izvestue vrste Italijani so se pokazali tem povodom, da so res nadahneni anarhistiškim duhom. Čudimo se, da se more trpeti in dopuščati to, da se taki neprijatelji monarhijo in Slovanov tako svobodno in bahato šopirijo v Trstu in po vsej Istri ter da se jim dopušča cel<5 več pravice, nego pa lojalnim Slovanom. Toliko povspeševati italijanski jezik na škodo hrvatskega in slovenskega, tako širiti italijanske šole, zajedno pa ne dopuščati hrvatskih in slovenskih ; toliko svobode dovoljevati italijanski ligi, vse na pogubo hrvatstva in slovenstva — tega ne moremo umeti mi, to nam ne gre v glavo. Kako politiko tira monarhija? Italijanom se dozvoljuje v vsem, Slovanom pa sc vzkračajo najelementarneja prava. Ali se more monarhija naslanjati na v nanje Italijane, ki iinajo v sebi tujega, irreden-tističnega in protimonarhičnega življa?! Ali naj država redi na svojih prsih kačo, ki jej preži po življenju ?! Italijani beže iz svoje domovine, da iščejo v nas zaslužka; kjer bi naši mogli zaslužiti kakov novčič, jemljejo ga jim oni izpred ust. A v plačilo za to še žalijo Hrvate in Slovence, kjer le morejo ter jih mrzč. Omenivši zadnjih izgredov in povodov istim, nadaljuje rečeni list: A ko se Slovani, braneči svoje svetinje, dvigajo proti temu zakletemu zmaju, imajo lica Madjari in Italijani, da nas »azivljajo — barbare!! Ogorčeno indignacijo odbijamo to od sebe in svojega naroda nazaj v lice našim neprijateljem ter se ne pustimo žaliti v plemenitosti svojega čutstvovanja. Vprašamo le: ali niso barbari oni, ki rušijo vse temelje srečnega obstanka in zdravega napredka človeške družbe?! Da, Italija je res bila nekdaj zemeljski raj, ona je dajala nekdaj Evropi in svetu velikih duhov znanosti in vsake lepe umetnosti, ali danes je udarjena pravično roko kazni l>ožjc radi svojih v nebo vpijočih grehov — izsesana in osiromašena do kraja, leži kakor opustošena in obraščena plevelom vsake moralne pokvarjenosti ter daje svetu žalostni kontingent moralnih propalic. Kdo zaslužuje torej ime barbarov? Govorite sedaj — vi junaki in vitezi — ki nam predbacujete barbarstvo, kdo je barbar: ali vi, ali mi!! Bodite torej previdni in ne izpostavljajte se zasmehu vsega sveta !! Za pravico nalaga jezika. Poslanec dr. Gregorčič, je dne 30. septembra t. 1. v državnem zboru predložil to interpelacijo f »Šte vilo 03. v Gorici v slovenskem jeziku izhajajočega časnika »Soča« je zaplenilo c. kr. državno pravdništvo radi nastopnega v daljšem članku obseženega odstavka : »Preširnost italijanske »irredente« v Primorju pa bi med časom rastla, protiavstrijski čut bi se širil bolj, iz namestniške palače v Trstu bi se še nadalje delalo v škodo Slovanom in v korist Italijanom, onim Italijanom, ki pripravljajo naše obmejne pokrajine do tega, da bi jih čim prej priklopili blaženi Italiji.« (Nato sledi nemški prevod zaplenjenih stavkovV Predsedujoči svetnik dež. sodn. je pričel — po poročilih, ki so pred nami — razpravo v italijanskem jeziku in ko je zastopnik lista protestoval proti temu ter zahteval razpravo v slovenskem jeziku, mu je zaukazal molčati. Ta v sodni dvorani nečuveni izbruh je predsednik storil samo radi tega, ker jo zastopnik lista zahteval razpravo v slovenskem jeziku. Ker se je tikalo to zaplembe slovenskega lista in ker je slovenščina materini in občcvalni jezik dveh tretjin prebivalstva v področju okr. sodišča, bi se mislilo, da zahtevanje slovensko razpravo ne more dati povoda do »podtikanja. (Nadalje pravi, da se je zastopnik lista odstranil iz dvorane, ker ni hotel prisostvovati itali-^ janski razpravi, — kakor že povedano). Zaključuje interpelacijo tako: Podpisani protestujejo proti postopanju okrožnega sodišča v Gorici ter vprašajo Njeg. ekse. ju8tičnega ministra: Je-li Njeg. ekseel. pripravljen, stvar korenito pregledati ter storiti potrebno, da se bo v Gorici, v sodni dvorani, jezik prebivalstva, nahajajočega se v veliki večini v področju okrožnega sodišča upošteval, kakor mu gre. Interpelacijo je podpisalo polog preč. g. dr Gregorčiča še 21 drugih poslancev. K položaju. Težišče situvacijo je sedaj v Budimpešti, to je potrja tudi dejstvo, da je došel tjakaj še minister za trgovino, baron Dipauli. Mej tem so seveda potihnili glasovi o pogajanjih vlade skupinami na desnici. Tem huje vre sedaj po slovenskih listih, odkar je vrgel »Mattino« med svet vest, da se vlada pogaja zopet z Italijani. »Narod« in »Slovenec« se havita to vestjo na uvodnem mestu. »Narod« meni, da hoče vlada nekako izkoristiti Italijane, o čemer jej gre kolikor toliko na roke dejstvo, da glede taktike ni popolnega soglasja med primorskimi in tirolskimi Italijani. Poslednji se bore proti nemški ekspanziv-nosti, prvi pa bi hoteli v zvezi z Nemci tlačiti Slovane. Nadalje meni »Narod«, da bi to slabo vplivalo na razmere na Primorskem, ako bi Italijani podpirali vlado, če tudi ločeni od desnice, a kmalo potem pravi, da za sedaj še ni razlogov, za vznemirjanje, ker bode s podporo drugih skupin na desnici mogoče paralizovati vpliv Italijanov in bode mogoče »tudi proti volji Italijanov kaj doseči za zatirane Slovence in Hrvate na Primorskem, dočim bi taktika po želji »Slovenca« in njegovih somišljenikov imela neposredno posledico, da bi Italijani stopili ua mesto Slovencev in Hrvatov«. »Slov. Narod« naj nam oprosti, ako zopet ne moremo soglašati žnjim. Nam je jedina učiteljica — zgodovina. In ta nam pravi, da je tolažba »Narodova« jako jako medla. Mi smo se omejili do-sedaj na kratko opazko o oni vesti po listih, ker nismo Se obveščeni, da-li je resnična ali ne; in tudi danes govorimo le v predpostavi, da je resnična. Skušnje nam pravijo torej, da gotovo obvelja upliv Italijanov, čim bode vlada imela v rokah pogodbo. Kajti vlada se bode točno spominjala na pomoč Italijanov, dočim se slovenska pomoč vsikdar pozablja, čim ta pomoč ni več nujno potrebna. Tako je bilo vsikdar in tako bode tudi to pot, ako ne dobimo trdnih garancij že pred glasovanjem o pogodbi! In pa tisti zaključni stavek v članku »Narodovem« — da bi namreč Italijani mogli stopiti na mesto Slovencev in Hrvatov! V večino menda! Najprvo bi bilo pripomniti, da ni res, da hi mogli Italijani številno nadomestiti našo zvezo. Potem pa gospoda: ako je sploh možno le misliti na to, da bi naši slovanski zavezniki ke-daj mogli privoliti v tako kombinacijo, potem ne damo mi ni pipo tobaka za tako zavezništvo in moramo izjaviti odkrito, da smo bili nesrečni optimisti, ko smo verovali v lojalnost zavezništva. (Je je taka kombinacija sploh v obsežju možnosti, potem pa ima »Slovenec« prav: ven iz tacih razmer! Od posebne strani pišejo: »Mnogo se govori o jugoslovanskem ministru. Jaz menim, da je nekaj na Btvari ter da se ministerstvo popolni v tej smeri. S tem se gotovo še bolj utrdi vez med vlado in večino. In imenovanje jugoslovanskega ministra ne bi bila nesrečna kombinacija tudi v državnem interesu. Pozablja se vsled italijanske navlake, laške politure, ki se je dala našim južnim pokrajinam, da so primorske pokrajine v Avstriji slovanske. Te obrežne pokrajine, na katere so navezani tako veliki gospodarski interesi, že dolgo niso bile zastopane v svetovalstvu krone. Po miru od Campo Formio je hotel cesar Fran imenovati posebnega ministra za primorske pokrajine. V to je bil določen baron Thugut. Ročno pismo je bilo že pripravljeno, ali se ni razglasilo. V zadnjih petdesetih letih so bile primorske pokrajine le enkrat res primerno zastopane v svetovalstvu krone, in sicer po Bruckn, ki je bil sicer Prus, ali jo temeljito poznal Trst. Pretiš jo bil sicer Primorec, ali on je bil omejen in jc bil popolnoma v mreži italijanskih nazorov. Le pohvalno bi morali pozdravljati, ako bi bil enkrat poklioan v ministerstvo kateri slovanskih politikov iz staro Ilirije, ki bi res poznal politiške odnošaje Jugoslovanov in gospodarske potrebe naših primorskih pokrajin.« Domače vesti. Iz sv. Ivailtt nam pišejo: Dovolite mi nekoliko pripomb k poročilu o slavju zlate maše našega gosp. župnika. V poročilu je bilo čitati med drugim, da je tudi več Italijanov razsvetlilo svoja okna. Torej vendar ne vsi! Kje so ostali drngi ?! Povdariti pa moram, da v naši takozvani »gosposki ulici« sploh ni Italijanov; morda je g. dopisnik le mislil na kakega odpadnika, ali pa jc mislil na one v ulici Kandler, kar jo že doli v mestu. Ali tam je bilo bore malo razsvetljenih oken. Morda pa je zares lepa razvetljava v kamnolomih g. Vatovca, pri Subanu in pri Marcu tako omotila gospodu oko, da je videl blešč tudi doli v mestu. Kar pa se dostaje latinskega petja, je, žal, resnica. Cas bi bil res, da bi gospod pevovodja enkrat nehal se svojo latinščino. Na to bi morali delati tudi vsi cerkveni starešinje. Ali se ne spominjajo več let [nazaj, ko se je o vseh, tudi velikih praznikih lepo pevalo po slovenski. Prav pravi gosp. dopisnik, da nikdo v nas ne ume latinskih besed, iz česar sledi, da pri nas Latiuov ni, a kogar ni, tega ne treba jemati v poštev. To treba povdarjati, da ne bodo govorili italijanski listi, Bog ve koliko Italijanov da je tu, in kakor je že pisal enkrat neki renegat, da v sv. Ivanu bi bile potrebne italijanske propovedi. Opazovalec. Prosnjai do pevskih društev „Slava" in „Velesila44. Pišejo nam: Bližajo se prazniki Vseh svetnikov. To me spominja, kako je bilo vsako leto naše škedenjsko pokopališče natlačeno ljudstva — toliko iz Skednja, kolikor od sv. Marije Magdalene — ko sti peli na grobeh naši društvi »Slava« in »Velesila«. Nadejam se, da se tudi letos spomnimo naših dragih pokojnikov. Resni dnevi so to, dnevi premišljevanja, ko se odmikamo od posvetnega trušča in posvečamo svoje misli onim, ki so nam bili toli dragi, dokler so bili med nami in katerim smo dolžni hraniti blag spomin, sedaj, ko so se ločili od nas. T''m žalostneje pa bi bilo, ako bi se uresničila govorica, da se pevsko društvo »Velesila« ne udeleži letos žalostink na pokopališču. Zato prosim — in sem uverjen, da govorim ogromni večini vaščanov iz srca — da bi se zopet letos združili obe naši bratski društvi in naj lepimi žal"stinkami počastili spomin naših dragih pokojnikov. Pomislijo naj, da bi vaŠčanom hudo delo, ako bi se letos opustil ta lepi in plemeniti običaj in ko bi videli, da so pokojniki zapuščeni tudi tega dne, ki je posvečen njih spominu. Kako lepo pa je in ganljivo, ako združena zbora (nad H() pevcev) pojeta mile žalostinke v proslavo praznika — Vseh svetnikov. Prosim torej še enkrat: ustrezite želji Svojih sovaščanov! Škedcnjc. Tiskovine. Kolikor jo znano nam, razposlala je finančna oblast v sv. Ivan samo italijansko-nemške tiskovine. Ko je tako tiskovino dobil eek> g. Vatovec, potem ne vemo, kaj naj bi mislili o popravku g. Lyro. G. Vatovec je poslal svojega prijatelja po drugo slovensko tiskovino ter jo je dobil tudi, toda dotični uradniki niso vedeli, kje da so te slovenske tiskovine ter so dolgo iskali. A tudi sedaj so dobili samo napovedni list ter ga 'izročili stranki. Ker pa stranka le ni hotela oditi, so zopet iskali ter so slednjič res dobili tudi poziv. Ni-li to nepotrebna zguba Časa toliko za uradnike, kolikor za stranke, katerim je čas denar. In vse to radi trmastega preziranja našega jezika. žalolgra v kmetih. V občini pomjanski, okraja koperskega, se je zgodila te dni strašna žaloigra. Neki Josip Kosič, zet nekega obče spoštovanega tamošnjega posestnika, je vstrelil na 311etnega čevljarja Andreja Umeka iz Komna, ker je poslednji prvemu od vel in zavel mlado ženo. Umek je smrtno ranjen. Kosiča so orožniki zaprli. Konstatujemo tu v ilustraoijo razmer v okraju koperskem, da je bivši obč. zastop v Pomjanu predlagal svoječasno, naj se rečeni Umek izžene radi nemoralnega vedenja. Seveda obč. zastop je bil naroden, to je bilo vzroka dovolj, da se zahtevi ni ugodilo, kakor so vsikdar ostala brez posledic vsaka navskrižja, ki jih je imel Umek z obrtnim zakonom. Sedaj ima g. Schaffenhauer. Tragedija v Pomjanu ga je morda poučila, da okrajni glavar ima še druzega hvaležnejega polja za delovanje, nego je pritiskanje župnih uradov in slovenskih občinskih zastopov. Hio Rhodus, hio salta — potem ne bodete želi neljubih vam interpelacij, ampak hvaležnosti prebivalstva 1! Po petju jc poznati tičke. Včeraj se je vršila na deželnem sodišču razprava proti nekemu Štefanu Biagi, iz Arigine v pokrajini M a n t o v a, toženemu po § 305 k. z. Ta inozemski Štefan je kurjač v mestni plinarni ter je nekega dne tako govoril o naši državi, da se je včerajšnja razprava vršila ob zaprtih vratih! Že takrat, ko se je zgodilo to, so nam sporočili slovenski delavci iz plinarne, da je ta irredentovski Štefan govoril tako, kakor da ima že v par dneh zavihrati italijanska trikolora na tržaškem »gradu«. Rabil je še družili izrazov o Avstriji, in sicer takih, da jih ne moremo navajati tu. Iz vsega pa jo sklepal, da tu jo njih zemlja, da tu so gospodarji oni, Italijani. Radi teh izjav je stal včeraj pred sodiščem in je dobil tri tedne zapora. Italijanski Štefan pa je dolžil slovenske delavce denuucijantstva, sebe pa jc slikal kakor žrtev slovenske zlobe. Po istem § je bil obtožen neki Vineenc Bian-coto, iz Viano, v pokrajini Videm, k e r j e odobraval umorstvo naše cesarice. Razprava se je odložila, da se zaslišijo še druge priče, predložene po obtožencu. Stefano Pittolo iz Blessano v pokrajini Videm jc dne 11. ter potem 17. septembra žaljivo govoril o členih naše cesarsko hiše. Tudi ta razprava se je vršila ob zaprtih vratih. Ta brezobraznež je dobil 0 mesecev ječe. V odgovor u a uradni popravek Pišejo nam : Gospod viši finančni svetnik Lyro nam je torej doposlal popravek, katerega smo radi natisnili, ker nočemo delati krivice bodisi komurkoli. Prosimo pa, naj isti gospod vzame na znanje sledeči slučaj : Slovenska družina, bivajoča v hiši gosp. Gasperšiča pri sv. Ivanu, jc zavrnila v popravku omenjeno nemško-laško tiskovino ter je zahtevala isto tudi v slovenskem jeziku. Odgovor je bil: Bih smo na c. kr. davčni administraciji, kjer smo zahtevali nemško-slovenske tiskovine, toda odgovorilo se nam je: »Sedaj jih nimamo, so nam pošle in jih torej ne moremo dati!« V ostalem pa konstatujemo, da je bila naša notica namenjena bolj v spodbujo našim narodno zaspanim krogom, nego proti slavni davčni oblasti sami. Popravek nam je pa vse edno dobro došel, ker tako lahko povemo še enkrat, da glavna e. kr. davčna administracija lahko vstreza vsem trem narodnostim, da zraven že tiskanih dveh jezikov (nemški in laški) postavi na vse tiskovine še slovenskega, kar bi bilo edino pravo in pošteno postopanje napram nam primorskim Slovanom. Vsakako pa se bodemo mogli sklicevati na popravek g. Lvra, kadar-koli nas bodo hoteli zavračati na finančnih uradih glede ravnopravnosti našega jezika. Razprava ratll zadnjih Izgredov. Včeraj pred- in popoludne so se nadaljevale razprave na tukajšnjem deželnem sodišču radi zadnjih izgredov. 30-letni Fran Sancin je dobil 6 tednov, 33-letni Jakob Golob pa 4 tedne; oba sta iz Škednja in oba sta kričala: »Fora Italiani, abbasso Italiani, fora i assassini !« 18-letni Josip Rener iz Sežane in 35-letni Anton Skomina iz Kozinc sta bila tožena javnega nasilstva, storjenega zlobnim poškodovanjem tuje lasti. Rener je dobil o mesecev, Skomina pa 10 mesecev ječe. 34-lctni dninar Kari Ployer iz Waldecka v Sileziji je bil obtožen upornosti, toda je bil rešen obtožbe. Od 5. popoludne do lO'/g ure zvečer je sedelo na zatožni klopi f> obtožencev, obdolženih različnih prestopkov. Prvi je nastopil na razpravi obtoženec Poli i Kristide, drugi je bil neki Brove-dani, uradnik pri Brukerju, italijanski podanik, tretji Rozzo Miha iz Kopra. Ti trije so bili obtoženi, da so se udeležili protipatrijotiške demonstracije v ulici Farneto, a so bili sojeni in rešeni obtožbe posamično. Obtoženci Anton V od o pivec, Cotcr in T riga r i so imeli skupno obtožnico (zakaj pa ne tako tudi prvi trije?!) ter so bili obsojeni: Vodo-pivec, uafi mesecev težke ječe, poostrene s postom, Coter na 5 mesecev in Trigari na 4 mesece težke ječe. Ti trije so metali kamenje, kričč »evviva 1' Austria !« Vodopivee, ki je shujšal precej (sedi že me-sco dni) je priznal vse, kar je storil. On je dozna 1 oni večer, da bo mu sina zaprli ter je šel z namenom, da bi ga rešil, v ulico Chiozza, kjer sc nahaja inspektorat. Ker je bila cesta na to stran nevarna in močno zastražena, šel je po ulici Farneto, mislč zaviti po ulici Rossetti v omenjeni inspektorat. Ko je prišel v obližje laške telovadnice, je opazil, kako tam iz iste lete kamenje, železo in druge različne stvari, nevarne zdravju in življenju pasantov; zato je naglo zavil v že omenjeno ulico Rossetti, toda zadel ga jc kamen in ga precej ranil v desno roko (kar kon-statuje zdravniško spričevalo). Razburjen, kakor je bil, je isti [pograbil kamen tei ga je vrnil na adreso onih, ki so ranili njega. Vodopivee trdi, da je zagnal kamen le z malo močjo, tako, da je zadel v zid ter je kamen odletel nazaj na ulico, kjer pa, po izpovedi samih e. kr. stražarjev, ni bilo žive duše. Radi tega dogodka je naš Anton prejel ti mesecev težke ječe. Branitelj, gosp. dr. R v b a r, je storil vse mogoče, da ga reši, ali prišlo je, kar je prišlo, in nam ne preostaja druzega, nego opozoriti naše narodne kroge, naj podpirajo nesrečno družino s tem, Prodajo se tri posestva v vinorodnem kraju Istre, sestoječa vsaka od hiše z hlevi, vrtov, vinogradov, njiv, zemlji ho z oljk,umi senožeti, pašni kov in šum,obsezajoea po priliki: jedno 15 hektarjev, in 7 ar., ali 2fi oralov, drugo 7 hektarjev in 70 ar., ali 13 oralov, a tretje 18 hektarjev in i)0 ar., ali 37 oralov. Pobližje pri odvetniku dru. M. Trinajstiću v Buzetu. l»čni zbor društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov s sedežem v Olju se vršil 1 t. m. po naznanjenem vsporedu. IMeležili so se ga vsi tukajšnji slovenski odvetniški in notarski uradniki ter dva odvetniška kandidata. Zastopnikov pa je bilo tudi iz Ljubljane iu Šmarja pri Jelšah, od drugod pa pooblaščencev. Predsednik g. Bovha je otvori 1 zborovanje, pov-darjaje potrelte tega društva, kateremu bode skrbeti, da se društveniki spoznavajo medm>lx»jnoter izobra zujejo strokovno, n. pr. v tesnopisju in v predavanju o solicitaturi ter da se slednjič podpirajo gmotno po potrebi. Društvo teži posebno /a tem, da si ustanovi lastno bolniško blagajno. Posebna zahvala se izreka čast. gosp. šolskemu svetniku Iv. Krušie-ii, ki je ves tečaj brezplačno poučeval tesnopisje, ter drž. poslancu Jos. Žičkarju, ki je vstrajno zastopal društvo v drž. zboru. V znak hvaležnosti obema gospodoma so zborovalci ustali z sedežev. Tajnik je poročal, da je imelo društvo v minolem letu M rednih členov, katero število pa se je skrčilo med letom vsled malomarnosti po-samičnikov. Sedaj, ko je raztegnilo društvo svoj delokrog na vse slovenske pokrajine, se je nadejati, da število društvenikov izdatno naraste. Blagajnik je poročal, da je imelo društvo v minolih dveh letih 733 kron 4."t vin. dohodkov, ter 373 kron 32 vin. izdatkov, tako, da ima gotovine 3(10 kron 11 vin. Ako prištejemo še vrednost pohištva, ima društvo premoženja 624 kron OH vin. Iz med raznili predlogov je omeniti oni g. Josip Cileušeka, da je deliti redne člene v dva razreda, in sicer naj pridejo v I. razred oni, ki imajo mesečne plače nad 70 kron, v II. razred pa tisti, ki imajo pod 70 kron. Prvi naj plačujejo dve kroni pristopnine in eno krono mesečnine, drugi pa eno krono pristopnine in 60 vinarjev mesečnine. Društvo se je izreklo proti vsprejemanju ženskega osobja v pisarne odvetnikov in notarjev. Za nedeljski počitek je govoril stvarno in dokazilno g. Cilcnšek iz Ljubljane. V odbor, ki se je konstituiral 3. t. m., so bili izvoljeni sledeči gospodje : Predsednik: g. Iv. Bovha, solicitator; podpredsednik: g. Andrej Pere, notarski koneipijent; tajnik: g. Vlad. Pegan, jurist; njega namestnik g. Iv. Doberšek, odvetniški uradnik; blagajnik g. Val. Gradišnik, solicitator; odbornika: gg. Jos. Kolar, notarski koneipijent in Drag. Gilčvert, solicitator. — Namestniki pa gg. Mih. Korošoe, Mih. Vrečko in Fr. Moškon. Nadalje sta bila izvoljena nadzornikoma g. Jos. Cilcnšek, solicitator v Ljubljani, in gosp. Miroslav Lorbar, solicitator iz Ptuja. Popravek. S Prošeka nam pišejo: Prosim Vas, da poročilo o aferi z adjunktom Ahačičem v Sežani popravite v tem zmislu, da isti ni rekel: »Jaz vam odpustim kazen, ako tudi vi.....«, ampak : »Jaz vam nisem vpisal kazni, torej tudi vi ne storite . . . .« Policijska vest. 35letnega dninarja Ivana M. iz sv. Justine v Italiji so zaprli danes zjutraj ob 5. uri organi komisarijata v ulici Scuasa, ker je pretil z nožem zidarju Petru M. iz Škorklje in unuku, poslednjega tudi zidarju. Taki so ti tički, ki zobljejo avstrijska zrna. Splosiio kreditno društvo v Ljubljani. Opozarjamo na današji inserat »Splošnega kreditnega društva« v Ljubljani, ki je pod tem naslovom ustanovilo banko za vse naše pokrajine. 100.000 kron 35.000 kron in 10.000 kron «o glavni dobitki velike jubilejske razstavne loterije. Opo zarjamo nafie čitatelje, da se ti dobitki izplačajo tudi v gotovini z samo 20°/0 odbitkom. Koledar. Dane« v Bredo 12. oktobra: Maksimilijan, Seraiin. Jutri v četrtek 13. oktobra: Kdvard, Koloman, m. Solnčni: Izhod ob ti. uri 22 min. Zahod „ B. „ 10. „ Lunin: Izhod ob 2. uri .39 min. Zahod „ 3. „ 38 „ Ta je 42. teden. Danes je 284. dan tega leta, imamo torej Se 81 dni. Različne vesti K zgodovini parobrodov. »Science Francaisc« javlja, da je bil prvi parobrod zgrajen 1. 1543. O tem piše Spanjolec Martin Fernandez de Novarette v neki knjigi o španjolskem svetnem potovanju, ki je izšla leta 1820. Rečenega leta 1543. je pokazal kapitan Rlasoo ile Garav eesarjnj Karolu V. stroj, katerega je izumil sam in kije bil napravljen tako, i la se z njim lahko gibljejo veliki brodovi brez vesel in jamborov. Na zapoved cesarjevo je bil prvi poskus v luki llareelone 17. junija 1543. Očevidci pripovedujejo, da je l»il stroj sestavljen iz aparata, ki je služil v sogretje velikega kotla z vodo in koles, ki so nadomeščala vesla ter iz jedne posode, ki je prenašala na kolesa moč vodnega para. Poskus se je storil z brodom »Trinidad«, ki je bil obložen z žitom v težini 200 ton, pod poveljni-štvom kapitana IVtlro \| 12. »NViener Zeitung« objavlja naredbo ukupnega ministerstva, s katero so za 33 politiških okrajev v Galiciji z dnem 11. t. m. odpravljajo izjemne naredbe. Pariz 12. Listi se nadejajo, da bode vsprejem municipalnih del v lastno režijo ugodno uplival na delavce. Gibanje za to, da bi zopet pričeli delati, bc širi. Včeraj so že delali na nekaterih krajih, ne da bi bili delavci potrebovali kakega varstva. Komisar razstave za 1000 je tega menenja, da dola za razstnvo Se nišo v nevarnosti vsled štrajka. »Figaro« pravi, »la so tesarji včeraj sklenili, da se J ne pridružijo štrajku. Carigrad 12. Turška vlada je poslala na Kreto ukaz, naj se prične z odpravljanjem turškega vojaštva Krete. Divizijski general Osman-Nuri in brigadni general Savid sta dobila ukaz, naj odideta na Kreto ter naj ukreneta vse potrebno v ta namen. M. U. Dr. Ant. Zšhorsky priporoči svojo pomoč na porodih, abortih in vseli ženskih boleznih, kakor: nerodnosti v perijodi, krvavenje, beli tok, neredna lega maternice itd., kakor sploh v vseh »lučajih bolezni. Ordinuje ulica Carintia 8, od 9.—11. in od 2 - 4. Obdelano zemljišče s trtami in s kuhinjo in sobo (4050 kvadratnih sežnjev) je na prodaj za 3000 gld. Vprašati je v pekarni Via Barriera veccliia št. 26. lOO do 300 gld. zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika vrazpečavanjem zakonito •dovoljenih državnih papirjev in srčk. Ponudce pod naslovom Ludwig Oesterreicher v, Budimpešti, Vili Deutschegasse 8. Cvet proti trganju. (Liniment oaspioi). Pieiskasnno mazilo — odpravlja bolečine pri kostibolu, trganju in revmatizmu. — Ena steklenica z navodilom 50 nvč RazpoSilja ?. obratno pošto najmanje dve steklenici „Deželna lekarna pri Mariji Pomagaj" Pli. Mr. M. Lensteka v ijubljanl. ■ —— Splošno kreditno društvo v Ljubljani, Dvorni trg* št. 3 N »prejema in izplačuje hranilne vloge vsak dan, obresti 4 '///„ polumesečno ali 4°/0 od dneva vložitve do dneva vzdige. — V tekočem računu (Giro-konto) se računajo obresti od dneva vložitve do dneva vzdige za zdaj po 3%"/<>■ Rentni davek plača društvo samo. Posojila in kredit v vsaki obliki, obresti so po 5l/*°/o i" 1><> 5°/o> *>res5 vsakih troškov ali prispevkov. Poštno-hranilnične položnice in pojasnila brezplačno v pisarni ali po pošti. Členi se sprejemajo iz naših pokrajin, potrebno je le z izjavo pristopa naznaniti, koliko glavnih deležev po 100 gl. se želi. Uradne ure od «.—12. dopoludne in od 3.-5. ure popoludne. M 1. glavni dobitek 100.000 kron vreden 2. glavni dobitek 25.000 » - 3. glavni dobitek |0.000 > » v gotovini z odbitkom 20°/0 DlinaklfP QPPPlfP nn Rfl np priporočajo: UiuKeppc ItolaMo, Alessaudro Levi, Mandl & UUlIdjdKC 51 CUie \i U au IIL. > ;,Mercurio Triertino", I*. Veumann, (•iuseppe Zoldan in Eniieo HelilfTmanti.