Ako nastopi ostra zima, ljudje kaj radi izjavljajo, da takšne zime ne pomnijo niti najstarejši Ijudje. V takih izjavah je kaipada dosti pretiravanja. Letos pa takšne izjave niso vsebovale nobenega pretiravanja. Toplomeri — boljše rečeno: mrazoir_eri — so zaznamenovali tako nizko stanje, da ga niti najstarejši ljudje ne pomnijo. Berolinčani so posegli ne po zapiskih svojega spomina, marveč v pismene zapisnike ;z leta 1855, 1850 ali celo iz leta 1830, da •o našli sličnosti k letošnjemu mrazu. Dutiajčani in Pražani bo morali seči šc dalje nazaj v preteklost ter so ugotovili, da od leta 17.5 ni bilo tak^ne zime, kakoršna je bila pretekli t"'1 --. Varšavani — probivalci glav ¦'"' -ita Poljske — ]>a se spioh ni~o (" ;i pečali s primerjcvalnim mrazomor8tTTom, marveč so ra.jši skrbeli za tistc, i.a.evim so vsled mraza 47° pod ničlo ozebli udje telesa. P-^1 fe samo v Varšavi v dneh, ko je zip i bila na višini, bolj§e rečono na najvo?'i nižini, vsak dan okrog 1500 Ijudi morlc T-iti vsled ozeblih udov — epravljonih v bolnišnice. V malo boljšem položaju so bili Italijani s 37* pod ničlo, toda njihova borba pro' mrazu jc otežkočena s pomanjkanir- neči in kuriva. V Benetkah se je zgc.lila ta velika izrednost ''a nekaj dni niso mogli mrličev spra \ na pokopaližfe, ki je na otoku sv. I\_ihaela. Radi pi^evelik-ega. ledu v kanalib pogrebno gondole (Colni) niso mogle naprej, marveč so so mo-, rale vrniti s pogrebci in mrliči. ' Kdor je tako srečen, da more v tej hudi zimi sedeti za topio zakurjeno pečjo,1 se more pečati ne samo s primerjeval-' nim mrazomerstvom, marveč tudi j. n-; gibanjem o raziogili te izrcdne zimc.' Učenjaki, ki sc jim pravi meteorologl ali po slovensko vremcnoslovci, so svo-' ja modrovanja o tom sporočili svotu. Nekateri so pripisali krivdo takozvanemu Zalivskemu toku, ki se je baj« pomaknil od vzhoda bolj proti zapadu. Zalivski tok je nekak toplovodni vod za vzhodne in severne dele Evrope. Izhaja iz Mehiškega zaliva — odtod njegovo ime — v Srednji Ameriki s povprečno toplino 26°, kl pa v daljšem toku seveda pojema, teče skozi morje ob severo-ameriški obali, obrne se potem proti vzhodu k Evropi ter objema s svojim toplim objemom vzhodni in severovzhodni del Evrope do Grenlandije. Njegov ogrovajoči vpliv na severni del Evrope je nad vse blagodejen, ker bi brez njega ti deli bili izpostavljeni stbirski zimi ter bi se spremenili v ledeno puščobo. Ako sedaj nekateri vremenoslovci radi prehvide zinie valijo krifvdo na Zalivški tok, to tolmačenje ni našlo odobravanja. Za nekrivdo tega toka govori dejstvo, da ravno v severnih delih Evrope, kjer on najbolj kaže svoj dobrodejni vpliv, tudi letos ni bilo tako budo zime, kakor v bolj južnih krajih. To bi raogle s hvaležnostjo posvedočiti Anglija, Danska, Norveška, Špicbei'gni itd. Eskimi, ki so najbolj proti severu prebivajoč narod, niso nič kaj zadovoljni s sedanjo zimo, ker jim je premila. Temperatura je v njihovih pokrajinah previsoka in zato ne morejo s svojimi sanmi na lov. Posledica je pri njili pomanjkanje živil. Dnige učenjake je letošnja zima tako presonetila, da so jo začeli proglašati kot stalno. Ledena doba se je zopet vrnila, tako modrujejo. Huš, huš: tako spreleti človeka, ko čita taka modrovanja. Ledena doba, sam led, sam sneg: to je smrt vse kultirre, vsega napredka. Koga ne bi v tej mrzli zimi zazeblo do srca, ako čita tako pametna tolmačenja. Hvala Bogu, da Evropa še ni tako mrzla, da bi ae morala sadovoljiti s tr«4 ho odejo snega in leda. Ledena doba, ki je v Evropi ponehala takrat, ko se je v nJeJ pojavil človek, ne bo trajno nastopila. Še je solnce na nebesnem svodu, in to solnce sije, in njegovi žarki bodo tudi v naših krajih zadobili tako moč, da bodo pregnali sneg in led. Vi vremenoslovci, ki prerokujete samo led in sneg, pa se pojdite solit! Kateri so torej razlogi za tako ostro zimo v našib krajih? Isti, ki so slično ali morda slabejšo zimo povzročali v prejšnjih časih: mrzle zračne plasti v Rusiji. Iz Rusije so te mrzle plasti zraka valijo proti zapadu, preplavijo srednjo Evropo ter povzročajo občutljiv mraz vsepovsod, kamor prodrejo. Debele snežnc plasti, ki pokrivajo zemljo, pospešujejo, pomnožujejo in vzdržujejo mraz. Ta mraz je no samo ostal, marveč se od dneva do dneva stopnjeval, ker so izostale južnc toplejše strujo, ki so navadno v tem času že nastopilc. Zima je med drugimi državami luido zadela tudi našo državo. Ogromne plasti snega pokrivajo jiašo zumljo. Ponekod so zameti tako visoko zametli žolezniško progo, da so vlaki obtičali v snogu. Lokomotivo, ki'so se.moralo boriti proti ogromnim masam snega, so se pokvarile. Cela vrsla lokomotiv je vsled tega postala noi-abna. .Nekatero železniške proge (zlasti v Liki, pa tudi proga Karlovac—Sušak) so bile tako zametcne, da vlaki niso mogli voziti in jo ves promet bil ustavljen za več dni. V Sloveniji sopoleg zametov delali železnici velike težavc plazovi. V Dravski dolini je bil železnišk.i promet vsled pla zov jako otežkočen,-šc hujši pa je bil položaj med Celjem in Zid. mostom, kjer so plazovi, ki so se sesuli na progodosegli veliko višino in. širiuo. Bilo je treba dolgotrajnega in nadvse napornega dela, prcdno se je za več ur prekinjena zveza med Ccijom in Ljubljano zopet vpostavila. Radi poiuanjkanja ku riva je bila želczniška uprava prisiljena, osebni promot ua vseh progah omejiti na najmanjši in nujno potrebni bioj vlakov. Glavna skrb želozniškc uprave je tovorni promct, n tovornimi vlaki jc treba mestom in mdustrijskhn krajem dovažati hrano in kurivo. Kar se tiče kuriva, je zaviadalo veliko pomanjkanjc zlasfi po mestih. Šolc so vsled pomanjkanja kuriva zaprte, kuriva primanjkujc *po uradib in bolnišnicah, zasebniki se trudijo na vso moč, da bi si oskrboli najnujnejše netivo za kuhinjo in sobc, kjer prebivajo Ijudje. Vsled pomanjkanja kuriva veliko trpe odrasli, zlasti še otroci. Sirote v takih dnch še bolj trpijo, kcr jim manjka vsega: hrane, obleke in toplote. — .Vsled tega so sc po incstih organizirale okrcpčevalnice in ogrejevalnice, da se pride na pomoč tistim, ki trpijo najvcčje pomanjkanje. Tudi na deželi so posledicc zime in mraza težkc. Ponekod so hiše brez drv, krompir je zmrznil po kleteh, nckaterim poscstnikom je zrarznila celo živina. Ljudjo se s strahom in obupom vprašujejo: Kaj bo? Toši nas pa nada, da smo najhujše prestali iet da bo kmalu konec ledenc šibe božjo. Pri tem pa šc ni izključcna nevnmost povodenj, ako bi jug nastopil s prcveliko silo.