r,

r-
rv"7
m'
u,
i—
d
O




Človeštvo si kakor nekdaj tudi danes zelo prizadeva 'rib
N.
/	/	/	/ y 'S s' y j? y . '	/ y
seči srečo noxran j er a opro - : -ka. En sara/krik 'odmevi.v ve-sol je : krik po rešitvijo i:>:-popoInirvi in ' uskiij en j u. Ve-
tr-in
ne gre nam v račun, da moramo toliko trpeti.
Toda razumeti trpljenje
dno s e é-pra^ujemo , č emu p 1 j e n j e'- • n e:d o lž n i h. Ne gre
m#
pomeni vzljubiti trn je , vzl ju-yV


biti vrtnice, ki imajo bodeč ih trnjev oe ari j raj magičen cvet, k*. in omami slehernegri..-;.;'
Mi ml ad i č ep%o;;'. pbčutimo
eksistencialnpy stisko-lin he
......
je skušamo sušiti ::	razni. :i
sredstvi, kajti: ;pr arin in a	je
boleča in / un ič 1 ji vri.
j..'■	.
Skoz /vse	zave in kri
v	J—  "  —
že pa tppl j.èri.jp'iT j ega na veli
ki pet ek 'deluje/ ko t balzam na
/	_-■.'i-/
Šim ranprn., -Icpiifemo, da se nam je pridružila moč, ki nam da-
je up ari j e ir pr,, pone.našo,.d.u-..
.....................X

so do s k raj nih > kpkip;ko:y ; z ; ? n o:-; vo neustavljivo moč j ovitV-tliki ; >
petek
da slehernemu možnost sebi začuti bogastvo
da
wMmm.
Čemu potem še jadikovanje
s tOk^jG//^
ečanje pod težo s pomočjo vsta lahko dvignemo
na...s'^.tli- in, jasne poti, ki
vcdCj.o/4c ho tran j ega praznika
/////y/J
//'/Xediičho doživeto in bla-
/.	j e no Veliko noč vam
želi

uredništvo

•<

X<-
////'

c -
v
4\
v\/yyyy/\
ym1
yyyy -;
h
'/A

lyyyy
iyyyi
iyyyy
yyyyy--
Ayyyyyyyyy
^yyyyyyyy


' \(^0: y-:'
DRAMA
1. prizor Zavaljen egoist
■mm.
sredi svojega Dednega

r\


življenj a se je stegnil v veliko krsto in v miru zaspal jok veselja brezskrbnih starcev in'"stark
ì///y/A
'W
ga je spremljal vs^<pt>:^>|
00000'
jezni in žejni pogrébe;;p-;:.-".;f
so se mučili in p^e$^^a|.i
[00000.001
pod težo telesa C--'000.
K/V/Vi
ki jih je potiskala-ob : tva nato '00000 govori, govori, g:oVopr,-j
èx
2. prizor Shujšano telo polno ran je tovorilo svoj križ in zraven tolažilo jokajoče starce in starke ki so mu prišli na pot posmeh hlapcev ga je spremljal vso dolgo pot ko se je vzpenjal Bog!
ha, ha, ha,
mogoče
.Xi'iako ubog in razcapan
.-•••ji*--	_..•••	,..••• ^0	........f. .
roke...
šel je
ostal bo v spominu
112-3* 4>5-
!	in.: nagnit glavo.
neutrudni sodelavec sožalje družini nato gredo! je že pozabljen! minuta molka!
Ali bo kaj z njegovim vstajenjem?
(|ll..................................................
■0-:00&:io umira?
akšne smrti ni mogoče
000000Č 0000001
.zabiti
.:i
......-v-t.hko umira samo On

Minuta molka! Kristus je vstal!
V MESEČINI
Ko SYe^g5é3^^;S^C> in li jež;
sP°ro#j^^^%
kaj d^la mo^jmati.
■ y j" ■"' ^ !

O,	4/i vedno z mano,
Od večej?-i'n"',s^I mi pela pesmi me zidaip-'!• ’^è mi smehljala,
j ok ala7'3arnei-;i n
sanjhja^j^aj bom postal.
Ko
s i
■>,


-N
o žbml.31 ^ • l%h<',- ;;: .nd hu	3 ve z d ah
, ... 1 ..-• >- . -" a.
Vzga j ala svnC'za dphho., ;.1;::.A
S rd c nš-'s-l’^ bila,
A

a obenem si se bala ^.afiie;;'.-- '.'-'j
,y' J.y" :
Mogoče si, mati, še



Luna ti sije v obraa,• lepa si mlada, /C-<~ .... „,■ , zame edina.
...".
Ustnice ti šepečetvi. se ne izguVfcg?^^
\ * da bi vztrajal (^;:s^j3^fpoti \V':; in daxbi prem^o^ajJ^e^ave.

v:..-:...


-O....i---"/
_______:..........
.-OO'-'

\Ma.t i, ; :-ti.žnaš; -s amo - d a j a t i ,
.<•-.i........"..../
nase požabl^ag.
Tvoj e" s.r;;óe""':;j;'é;.hd prto za vse ljudi, za vse otroke sveta.
Jaz sem pa sebičnež, vse hočem zase.
Mnogokrat sem nehvaležen, nezadovoljen. Vendar sedaj čutim tisto čustvo do tebe, ki mi narekuje, naj vse staro nadoknadim.
Odpusti mi vso mlačnost in samoljubje; ostani zdrava, ostani ob meni še mnogo let;
ti , ■ preprosta mati	življenjska
filozofija,	znanstveniku.
Luna naj t^^tfig^^s^ralo in pozdrav
..’"'f.v
ter drobnb ič-e^-f;!'tko;,-ž napisom;
" T vo j o tri&kfb'&'tàniém ! "
..' " "
Dominique
.....
...."-'-"j
-...

/••-
L...
h
f0--'0'"0....i..

BEGAJÓ02 fS-ENCE
.............—..-■•••••■/'
/.............:::..7
.........'..
........	.............. .,.•••■■ S.
r.................-i______■;/	.................
..:....................."J .................................■-".....-......
Vrba žalu jki b£ je, -v kopren.%: spuščala"'h ad vodo in i z
l..
			
drobnih listov »...-ki So: tra pèt alrifn . p pl i■ pi^ s e m, ki so jo valovi mogoč no . pp s'r;em'hi i%£rie sence so
segale po umir.b j oČ;f sveflo b i , jo dav ilplfn -;pb ž ir ale. Mir-
;	.	V” .....**	,,.••*'5
no so padale	istov, zvene rev--ln-:;:::0‘e:::4ib i j al e ob
..i
tlaku, k ak o rf-d^i-b^fie^Č e k žalostno ud!ar jal. vj slovo dnevu. Z brega se jlp •posrfoui j ivo oglasil črfčbkr.......pijan veseljak
i  "     j	j .. '     
začne uganjati 'hrup, i ko vsi ostali pógrebei .inolče zro v
!..........i	j ......
temno , groze Čofbpbzko nč n o s t.	/ f 
Mrak, čriii tat, Se je plazil. Pprhiilj'-t-Uq/ se je spuščal
nad
;'' tf !	.	.7
vodo, s .svojimi grozečimi, pr at nimf očmi. in požiral
veselje In Dir.
\
			
...- \
....
t...
f ■ ;, ■ ■■ 1
/.......

Na bregu - daj prav na vrhu brega-pod7ve j ama vrbe, je
..■    /•••- —'1 •/
duh prižgal s Vetflko:<:X j egova jta^^e^ha/roka se je stegni-
***.^
la k trhlemu stenju ; 1 n .zigorp 1. g é Ih bj o g o v plamen je odse-
.7....;."••• •	..
val skozi zamegljene stene. Roka. se./je odmaknila, oddal je-
..... ................. ...0?
vala se je, proč v temo;; n j ego ve pč i pa so zrle k svetilki,
'n,,; '..........0--s
ki je veselo plapola làsif n j :eg03c^l' svetilka je bila, njegova bo tudi, ko bo dogorela, ko bo stenj zoglenel in ko se bodo stene okadile.
Gledal sem to svetilko, kako je dogorevala v noči. Utri-paje je njen plamen metal na tla, na deblo vrbe in proti vodi rdeče odseve, ki so se krčili, krčili - zdelo se je,
da bodo umrli - nato pa so se zopet veselo pognali kvišku, V rdeči spekter veselega plamena pa so trepetajoče sence
me tale
Rdeč m ad el:^'živo priskočil, so	in videl
sem, kaj je v...iì^eìn. ' Rdeče".sFce~se
Globoka praznina je zijala v njém,temna kot zunaj, še tišja, kot je bilo mr^nd-čpi^-^je noči. Ogle-
doval sem prazno brezkončnost,XstìdkaÌò''-ine je v grlu in
/ V\ \ \\\ \ v
mislil sem, da je to moj zadngÌXbi^ìau^bk. Nikjer ni bilo svetlobe, ki bi razsvetljey?|i^^b.^^bbine. 0, v globini,
tam kjer se že začenja ra$&^\^^vela majhna lučka, ki
/ \ \\\ \ \ \ y
je vztrajno gorela. Napo^^s^%^ knjej, ker sem hotel videti, kaj je, kaj je
/ \\\w\\ \ >'
Globine so žarele ^V^v^lpbr. Tu sem videl svojo po-
dobo. Vz ta j ala je pre%-,'ktenb^.\kolikor bolj sem se ji pri-
bliževal, toliko ve<*^^§\jab£tajala, njena belina je bila
neskončna. ZamakniV>^&X#^.)Ì.n zrl sem vanjo. Sam ne vem koliko časa. Temin,èy^^\^^;/me obdajale prej, so izginile. Vse sem lahko vidfly :;nìa^ic e sa pa ne razumel. Temačni akor-
di mrtvaških senc^N^s^v^btihnili - vse to je bilo neskončno višje od n j i^\^£^epš i akordi so odmevali tukaj. Jaz pa sem vstal pred^^d^p/, ki se je bližala, bližala in po-
i% \ \ \	\ \ \ ^
stajala ogromna. GlòddX- sem jo, razumel je nisem in kolikor
r-.\ \ \ \ \ \
bolj se je bliždlKK'-ddJg nerazumljiva je postajala. Pribli-
|\\\\ \\V*
žala se mi je ppj^p&yVbila je pri meni. Zakričal sera, z rokami sem si prekrldlKči in z grozo stal pred to resničnost-
!N\\\\V\K
•K-
Nisem vedelv meni, zato sem se prestrašil.
; \ \ \ \ \\ \ :
Oddaljeval ^^o#dvVpodoba pa je ostajala za menoj v osvetljeni glo^d^i^vhjena veličina se ni spremenila. Umirjeno je počivala in dajala energijo gorečemu stenju, dokler ta ne ugasne in duh ne pride ponj.
Zopet se je pričenjala tema, zopet so začeli zveneti akordi mrtvaških senc, a v ušesih mi je pela melodija, ki sem jo slišal v globini in glasnejša je bila. Njeni akordi
so me spremljali in pomirjevali. V očeh pa mi je ostala podoba mojega velikana in,	da bi mi odsevala iz
oči, ki naj vzpodbujajo, krepijo in tolažijo.
A


J
K.
x\V\v
src

RASASI
I z trgal s pm 'ga , ' 'y zakopal in zapustil.
Iz njega so pognale.../
/AASSSJ
Ax^\v
/QXX'NXV
bele kot sneg';	..
in zraslp' je drevo mogočno /kot hbdst v vejah, je tiho, skrivnostno.• Zašelestelo -jok mo;
.èèa. 'dr:pa>;
W '
k<SN:
>0!
LXXX:
; Jezo


N \
TIŠINA .
/.;• VELEMESTA
V-,
„N
Xv\ ,, 'X
V ' \X
N
Sred y, gozda5X
NN

N \\
Mrak - betà.
kakšna tišina.
V
/; Le en glas
en glas slišim
.':X.Xd:č; ,:&kr i vno s tno skri t
glas mi govori meni gluhonememu
slepcu
v velemestu.
Janez Jenko
SEDEMNAJSTLETNIK
Jezno je Marko zaloputnil -£ vrà-ti, stopil na hodnik in končno je Ml na ulici* "Ne razume50'	, pa amen," je go-
drnjal ter stopal naprej, SejB;.:he;t'edóc kam. "Sedemnajst let
imam, pa me drži jo na "štrikeirh? , je sam' £>xi sebi tuhtal.
."..N;-.;:.......;.......;...\
Prišel je v park.' Sedel j,é na o sabijeno kldp sredi grmovja: premisliti mora/ .kako ji/ bilo doma\in .kaj.Lj.| rekel mami, da
je pričela jok^fi///:/;//
Ob enih popoldne je prišel kot obinajiio/ilp šole. Mama je takoj zaduhala vonj pó cigaretah, vetidar-' 3%, io lč ala, ker je vedela, da se bo... pričel prepir takoj! ko bo- odprla usta.
f - '	....•■•• .. ■ •	j-*-" .. ''  * -•••;
Čakala je ošteta-,..: k.aj' bo on rekel na rtpjAji&e':'' je prisedel k
.."P-.. :	r.'.......j
mizi in pričel' z., molitvi j o. Ko so odmolili::,:.' tee je pričelo.
Oče je de j ai: '"Mmmmi. . . kot vidim, sl-^epžrti^e i. Že kaditi
znaš, a. Kdo ti .jih-j je pa dal?"	je oče nazadnje
. . ' ^	■’ "        
povzdignil glas, da\se je sin sJfteSelje molče sklonil
glavo in hotel ugp v at j ati , .rkb':i.'j;.e.:.:.-q;Be s p <51 pričel: "Marko! Ali te ni sram? Sedemnajst jih Imaš in že kadiš ter se hočeš
delati " fra j e rja":. ' L'a.s'è •bi:: ho te i; 'ime tl : ;:do/g e pa oguljene
..........:.........xh'X-......'..i/
kavbojke bi rad hps.il in ne,.......vem /kaj . ,tr sp" ; fro češ biti. Tisto
1 ....—.."	h'.-.-...p-
vašo muziko, ki ni vredna počepe gst/grbè a', poslušaš pa na
/• .. ....... .
plese bi rad hodil, ^aj je s tebo..j?" Ali si še pri pravi
r...    -7
pameti? Ko sva bila z mamo t p'liko '.štapa kot ti, še za kruh
nismo imeli, kaj šele, da ^dgrniPlill':/ha take neumnosti.
______p..7
Ako ne boš prenehal s k a j £ n j e m;,.. It i;.; p o v e m, da ne bom več samo govoril, ampak te bom n0Ìi-l.:..kp:t.- otroka." Jezen je Marko odgovoril: "Vedno pravi,ttemi imeli, ko smo bili to-liko stari?" TakraM^oibjiii/drqugi časi. Saj tudi drugi k a-di jo, zakaj ne.jaz;?:: Saj nisem več otrok! Vi, kar vas je starih,razumeli nas mladih. Živeli ste
v drugem....okolju in ste za današnje čase neprilagodljivi.
Kaj jaz morem, če niste imeli dovolj jesti? Sedaj imamo in ni treba o tistih časih še razpravljati. Pomnite: živimo v dvajsetem stoletju!" Oče je na te besede naravnost pobesnel: "Kaj, smrkavec! Ali te ni sram, da tako govoriš očetu in materi, ki sta te vzgajala. Nisi še doživel lakote
in si presit vsega, zato se navdušuješ za pokvarjence, ki nosijo dolge lase/f Dokler bom žj^v^.,..vedi, da ne boš hodil po njihovih stopinj[4h. No, kdo pa kruh luži?” Sedaj je nastopila mat i / i n pr i č e 1 a o b a 'ml r iti'* ; -O b-r n il a se je k Marku in mu rekla*	ce nas .nočeš ubogati-, ali niso tudi zdrav-
niki dokazali, 4h ; je kajenje škodljive zdravju. Še najbolj ////// //// /j	/ /z///./S//''	X />
pa v teh 1 letih^-jkate.hih si t.id11 Pf.f g/prazne marnje, sila--- <<//// // /.!	'////s/	V / x	...A
cer pa bi 'škodo vai. sebi,- ih. néfvam," j i , j p ' .j e zn p cd vrn i 1.
Ni mogla verjktCi :ča. ji. jo .k/aj takega rekel. Molče je odšla
l/ /////k! ////// /j	X " X// ///A
od mize v isftr a&bb, kjér .sei-ie naslonila ha zid" bi er zaihtela.
V///, /// /■- '////,st	v;... lvk">'VČA
Vedel je, dabj-e Šla	a mu niti na mid^'Ì:i;nii^P^Aslo, da
bi šel za h jp , iri se ' ji- o prav ič i 1. Kljub oč e'td'Vekd;',h^azu, naj
ostane doma,>je uš el iz hiš e.
b/

Sedaj j:e sedel jv parku ih premisi jc-val. "Moral ;..b.ijnehati

si je pravil. ''Mogoče pa imajo le prav, čeprav ne vsega. In zakaj sem ho ; .lotil kajenja? i! emu? Ali zato, ,d.a. bom Itako po-stal” več j i" ? Sdj- ge sam., no. vem odgovora! In kaj ikom od tega?
V
V hiši povzročam prepir,., namesto da bi ubogal starše. Saj
Iv'	V ■''',y' .y’ s'' ,y‘
vem, da je; napak,, -ampak krij udrem?" Vendar/Marko ni bil več
[AS ,X X_X A	Y
miren. Neki n c-1 rari ji glas rtu jb veleval: ",-Opr-gviči se jima!"
.kfkor je vedel-.i;h; Znal. Čutil
Proti temu •glasu- še je bgrii.; je potrebo po nekom, kateremu bi, se zaupal, hodil je po mestu
K ... -	s	- ,- ' " \	/ - . ■ ' / . ■ ■ ....-J
in prišel :pred cerkov. Vstopil je in dolgo molil, materi opravičiti,. Vedel j.e, d a...ga bo Gospod Uglišal,
da bi znal pa se
a /
je odpravil proti -domu, trdno prepričan v svojo zaobljubo da ne bo več Kadil.	• Marko bi
]•
dal v tem trenutki vse, da 'ga h« bi srečal./*'Boš cigareto?"
ga vpraša /prijatelj in mu z e . m oli / z a. v i t ek. / Marko je bojeval hud dvoboj: ago je ne vzamem, .si bo prijatelj mislil, da sem reva in se bojim kaditi, če\ pa jo v žarnem, bom prelomil
obljubo, ki 'sen.jo dal samemu sebi; Po mučnem premoru je
Marko dejal: "Od danes naprej ne bom več kadil!" Prijatelj se je zdrznil in posmehljivo dejal: "Ne govori neumnosti! Gotovo so te doma "napumpali". Veš, name so tudi kričali, a se požvižgam nanje. Vem, da je napak, kar delam, vendar nisem v stanju, da bi si rekel: NE, V kajenje pa te ne bom več silil!" Marko je molčal in gledal v tla. Prijatelj se
vi
V
je poslovil z običajnim "živijo" in spet je bil Marko sam. Vedno bliže je prihajal domu. Srce mu je burno bilo, ko je stopil pred vrata stanovanja. Odprl je.,#red njim je stala mati. Sklonil je. «s;lavo in mukoma rekel« "Mama, oprosti če sem te žalil!"
///j
/ S / .• .•*' / /	•• •• • .*• /
Mati je spet ..zaih a,; a to so bite;,'solze;
f//. \	/WA
7////A
J
NJEGOVA POT
sreče.
Zuta
Ko ga je prvič- videl, je hotel postati prav takšen. Ni vedel čemu in zakaj je % le neizmerno	je bilo, ko je
bil z njim v veliki his~, Sploh ni čdtil-drugih ljudi okrog sebe. Njegov ide:E^^ zasenčil it — njegove otroške možgane je bilo to to' olj k;Po vscd° doma, na poti v šolo, pri igri je nrepenel ;;:o/ t e de l; ji, ko je làhko. f,o;dol v veliki hiši
noža,
gi.
in gledal, kako je .lepi gož dvigal pro..t.i; liebii njegovo veselje In ko ga je lepi kol ho/ejbil čisto k's.e;U; -da se je smel do-
zanj ni
sikati reči, ki j’ih >0; rabil mož pri [svetem ;Opravilu, bilo več drugega feyé;tai:.:':;:3	I
Vedno večji je bi.L:;i': 'začel je spoznavati] svoj ideal. Smejal se je ; vojiin o oreškim letom ih- žagiedkno s ti v lepega
ki mu je b';l,ziat' prav tako nav ad 6 h človek kot vsi dru-
i-vl "1-...s
Stopil je prv c: r.a veliko križiščč . lepi mož ga ni silil, le vabil ga je s .spojim nasmehom. Prfe; ;nj;£m :je bilo življenje ki ga je vabilo, m svet, ki ga je p±^v:ta3coj klical. Zvabil ga je nasmeh lepega moža,- tudi sam sf jjejh-gt^l tako smejati, a mu ni uspelo, sate je • šol drugam.	t-- ]
Tu pa je s po zri al,. da. je človek, i:r...'jet-vodèl sam nasmehnil lepemu možu» Toda bil je v svetu in je pozabil na nasmešekf Hotel je vse drugo, hotel je svet zase, ki pa ga ni maral brez nasmerka. Zopet se je spomnil, da je človek zelo kratek čas in da bo moral še drugim nuditi nasmeh. Začel je živeti za nasmešek. Povsod je bil nasmejan in vesel, vsakemu je pomagal in se smejal kot lepi mož.
Sedaj je vedel, da zna ljubiti.
i-<ž..::.tti
da se bo nekoč
Ivan Lov.
I A I 1 A

in sel je/6i'r skočil v
rpica pa 4e narasla in popia vil. a ..ibi 1 i> njestav ;	,1" '
jud|e sp gd kleli
j;ih ; : je rek a požirala.
in Yode%o;.biio večino.vec .
jjp reka je naraščala i ii je preplavila cel svet ker jé pogirala ljudi.
.>"14 Bog je vse to gledal /	> '' „ /
.. . ::;;:>":.;i4 si rekel:
.—.človek je norec 74^4444^44 ^
'/'A	/44^444-44/
/;>:> v;.
/44'44>44
\4444^ o v d «<
k.< •" "	* - •
/
G lèdam i■.
!■'"
/>'i.—   /
.'V',-""..
/
-7
s k é- ir: a j kri c 1 ino >>	... /
'"'•••••"''••••••'k-
<	.‘-J
prid meno j ■ s e vr.tr krog 1 a,

:.:4< >41
Ofcr is ara z ž i v imi pria ori,
/ . • ’ '	I
ogap.jpnijpij z .vesoljne' svetlobo.
ZaihegU se, j	/
i z r r(Je 5 iti- b b ako v
padà jćrvav dež,. i £*} '	444

>
T o d a na.iobz o r ju itpl-;
.j‘.•••••■".•"
vzjia3a.no.vi : > v e 5 en.don Ó 1.~..
-	....."t-no...
i..


		
..:....:..
.>
.. ,..•••• .*

.....................................:.......
- ■■■-..■■■• .........................................................................i
okovan z zmagovito trnjevo krono.
ASSO

'1
Dežuje. Mama mi pripravlja Kesilo. Končno- so spravim k
7//
jedi, in ker mam À glavi-točke misli, mi jeli nikakor\.n;p tekne. Končno iy pr.icL-:f. de besde; Ulama!' -Kako- lok ig>;ipdane s v šolo, ko pa/6i444<.^kdrnjev!Zbegala se je.	res
nimaš! Ali pi hptč.l p puti očetove? Saj veš , d.h niE.apa;6'>4enar-
ja za nove, 'ker moramo . plačati davke!" Nemo\ ppk,' ; pr ik imal
kajti vedel	to res. Kmetje smo , ubogi- km e t j e, ki
ne delajo drugoga, -kot gara j o in na k o nc:.u, nafta j o / o d tega nič.
Da, prišli so tudi taki časi
da nismo:- iipell 'za' v trgovino.
"Saj
Molčal sem in jati rde' je gledala, kot :fci fio tela reči
! i t V/>"	/	..-■a/.....
bi ti rada dalj,. toda. nimam. Nam o p: ,'i'e $ o g p i5m ag.al 'od-j on
ne dopusti krivic.'’ . Kb sem z ag 1 e d/tl ta pogledšč.m d takp:..|
privolil. Pri j it el j i^ so mi bodo smejali in rte', bom jim mogel
nič, sem si mislil. ...Kljub temu sem š-i, pripravil torbo in '-še
ogrnil z dežnim pl.aščen|. Tedaj je prišel prijatelj l - sin pre-
možne jših s t .ar š ev. Usti aš i 1 sem se ga. Le kaj bo db j al f • Ido
bo videl moje za-štiri.številke prevelike škornje? .'Kekci dem
zbogom in že sva .bila t a dežju. Š torki j al sem, on par. -s.'ó '.".ji
naredil, kot da 'tčga,.ni sliši."40, veliki, a? Ti gotovo" ne bi
hotel hoditi v gate. Prijatel.
	

takih?-4, rečem, ker si ne znam pomagat i .1 z;iza-
nisem razpoložen za ...ta^e pogovore.1’ Toda vseeno ili. je odbgovo-
ril: r’0 vredni kot tvo
slili ‘‘Mogoče “Že kot otrok, sem izvedel od sobi hladno in
-1
-;■/
pa'so je zdrznil, kot da bi hotel reči»1 -Jpanes
/..:

rad bi jih. nosil!' Vidiš, nove imam, toda zame ho manj
.,y-....... ............" i
....... H...........
1
*
De nar j a imam dovo lj
■■■ •*’ ..... ...’ ••
toda n£č;e•s^.-ijrugega nimam, kar ti imaš..:,:-In'la ju p o c.". S]< toni J seip'glavo in/si mi-; ,e-;re s;. X, - T akr at ...pa ■ s e mu.. j c r a, zvezal je z i k.
g ^i1*'	..i'*1	.	. ..■*	.•*“" ....•■■*	.. .
ki sC--.se- ne zavida, - em se : rodil'.'.nezaželen. To
...	V..... ..‘.........■'.-g
strare. mirano. Ko pridem domov, mi'.je v zakurjeni
’ - - itfa
mrklo.... ....N.a birmo me j n pripravi-la stara mama. Nikoli nisem prejel tolažilne besede od matere. Pričel sem jo sovražiti. Pa to še ni bilo vse. Ko sem prihajal domov iz šole, sem slišal marsikak prepir. In spominjam se še, kako je nekoč oče dejal mami: “Kaj pa vendar misliš, da si?’1 in je
pljunil vanjo. Četudi nisem imel rad matere
sem šel v sobo besede so
pj/išlo j'
:
in tam jokal ter molil*. Nisem molil po obrazcih mi kar same vrele na/ùsita. Po tem; st a: sc pčo in mati še nadalje kregala in u
je do tega*, da s!ta si očitala, kdo več naredi zame ./^eda^t pa sem c ha smrtno zasovražil. Tudi denarja ni sem /več j <tmhl * dasi ni ga;:^je<|cdo od njiju ponujal. Veš, tistb leto., k d .smo imeli misijoni, sem prišel iz cer-
kve tako na'Oduspn, da' š'.em dejal ; 0če, danes bomo pa molili
.. ... •- -• ••• ■
rožni venec, kajne? aVplidar sem tudi tokrat doživel razočaranje. Oče mi je hladbbVoivrni 1 : : Rožni arbnec je vendar za babe! Še molil, d / ..'brjtair. tako sem se zač el vedno bolj oddalje-
vati od njih.
J
iyyAyC	r:
Ne veš, kak o* šeis''0-il srečen, kp, sem bil pri vas na božič-
nem večeru. dilb';:je ,'tako lepo* Sedeli smo pri jaslicah in jedli potico. T akte ht- ' siri js i misal Sr tka k: o lepo bi bilo imeti ta-
^yyyy'A
ke starše. Ko sem-hatp-; prišel, dortot,./ je bilo tudi' tam dovolj potice, čaja ih splbfi' $s ega, rto da.. r.iČ e s .ar se nisem dotaknil. Na tem pecivu,	se Iti;	lo * je pisalo z velikimi
črkami; S 0 VR AŠ 'PVO -, • o t i c d ni so bile nare. Jane iz ljubezni, ampak zato, ker, jet thk' obič aji Nikofli nispm ime,l lepega praz-nika, ker oče nsl • hb t-e.l' 'iti fr-cerkev. N j e g f. je. tkpimal samo
**	■’	’*	‘‘	/	''	'■'*	t..--"'*
denar... Le ta ga^e'^di dd.tijjeyai _gđ....cerkve in jod družine
. . , ............
Nimaš sicer 1' i n ahč.n iry b re (is -, é v,. i n a š pa Lrga. ir., v vaši dru-žini vlada 1 jub$fttit!r «SŽŠtgŠ*......
u-c.


Če sem bil žaldsteh',..-ni/nihČ.. tolažil, lato ti. zavidhb!
A J ;	■.	.. -t
pa j z nami. In vs.h.tb je naredil denar, kji je očetu in materi
samo da bi
Lila v'na§i hiši
tert-h'-.'"
postal bog. Ko ! poideš 1i domov, moraš delati;..raeni to ni po-
[•„.-• t p.--Vt-''•••
trebno, vendar j bit ra-3'b de lai,
r./v	v-	,.4
ljubezen in mir-,;'-^!'::^«^ očetu dejal, da hj. ;;še::l:t^td v semeni-
j.- ’'	'.•••■.
šče, mi je rekdl, naj Si to izbijem iz glavu-,'Še. enkrat ti pravim: čeravno.......hl_.jbc'vlin, si bogat!"
Končal je svojo žalostno pripoved in v očeh so se mu lesketale solze. Nemo sem spet sklonil glavo in odštorkljal naprej. Bil sem za spoznanje bolj vesel. On pa je s sklonjeno glavo korakal za mano...	luta
- - ........
..........

'.:2:h
PREMOČ
Težak si
kakor ogrpmAa,
Poskušam te
Nenadoma me” v ^spcu- .
\//.////.
goras
■ 'wmmm
20id^:;e;pdo::,:Po;i;3\^'s&Ss l-k
Obnemel ostrmi
toda ne daš s$-.
f
dekad z a ske 1 i
''".kš^ naj M to bilo?
m* ^4$^
bfbezen.
kakor pero / _\
I z temine..,-- i 1 '

>">•
v
:|:^&|ganih
sil,
•-<>"
slavno
ki so t:b:.:;d.eš'i;ie.
ALELUJO !
i....c.....................
!.....:...................4
j "... "  .................i
s...........................f
AS
JA'
KAM J ČLOkSKl.'PRTOE
.... ...............:::......
!........i.......
/:
.....-
S težko potovalko v roki sem hitr^štdP«^;^ asfaltni cesti
mudil avtobus mi je od časa
e eh 'pob
•do:-išs:š'
■- .............
, ...•••• .....
že ujel r avno tježjc- in
..\
l>4-4-...k/
/-••'j:::-:::.f
........r...v
.../
-1
proti avtobusni, pdbdajil-^ddilš. na-4i Jjš^^klmisli , da bom za-
Z.:
pešil.'korak,.: gjš^adi/ po le dene le ceste
V..«1’'	.. . ... ... V
z ekran i Id •Z- nas le dn j e m trenutku pa sem

hitel n.g:pré.j> Zd pos ta j i sem zadihan odložil potovalko in čakal.
Teh nekaj dni, ki sem jih preživel doma, je postalo preteklost. Sedaj se vračam nazaj v semeniško stavbo, v stari tempo življenja. Neprijeten občutek je preplavil dušo ob tej misli, toda moč hotenja je ta občutek uničila. Pa vendar je ponovno in ponovno silil na plan ter še bolj večal težo slovesa od domačega okolja.
Od časa do časa je prišel kdo mimo, ki me je s pozdravom predramil iz mojih misli. Kar nerodno mi je postajalo, ko sem
bil tako zaverovan vàie, da sem bil slep z ah mita p id o č cr- §h dh c e. Pustil sem svo jo ^aVerovanost in se vkl jjhpLll V vrv-dž, ki me je obdajal. Začparl seri-:.gledati po 1 jud^^^-^SaahjŽn je ravno tako mudilo, .kot Sp . ji prej meni na àutobus, ^ideti je bilo, kakor da lomi jo $64, <j|i ji® beži	Med temi lovci
časa sem e pnlzll'•'staro ; ženico Pepò, ki	ni mudilo, že
zato ne, ker	Ko sembi se najrajši
vdrl v zemljo. In ravno prot^^^hi^/^b/rfialia! Da me vsaj ne bi
V/// // /	j s/syy s* sf
opazila. S sklonjeno.' glavo ^^i||^:>5^>^jCibliževala. Bila je že tik ob meni, tpda-;>ópa.i.ila ir^i idr»p-Pe-daj se je v meni nekaj zgodilo. '‘Dober - dan,-"' sem izdavil iž aebi: . B: tež o" •in muko sta bili i z r c o o n 1 • • b e Stài./ K a j . u - ■.. o. y. on. ima t ak a 'ut o ga ženska? Seveda s e ko likor to liko pbžriavat odo.	etniku ta konserA atiknatttaia duša.	..... ^
Ko je zasliša;l4kr;o

. ^ i z d ayl j'ehi up<5 z dr av se j e^takp -Jt ustavila. V prvem hi^k^j^nkod je prišel,-....ko -pa ne je uzrla, mi me. obraz prešinil rahel nasmeh, ki fšb' je\.že v
naslednjem hipu sphe.m..enii v rednost ostrih potei zgub arte g a
' "" " ' " ' " "" 1
i.........1
r»-"
obraza.
■■i---:.--:-

Najprej je spVedi i
to ženico n a j i ■ c i - j . z an i mi al c . i’ o te m pa je začela/ ..6 hundtl/ iz se-
hodila na dnine; ih- sp: k sebi neki dd.bor krhat deklo. Pepa j 4. d-.o la i.a
f-Ot OOj	/" " -"t
1 ..:.0-1 . .. . 0;
tlkla besida o mojem solanoti/"' kep je
hišck
be svoje križ<-	jo pošilja v djo-ih .rórieffio g 1 i h.
- ■ - •- v..../-Odo.......................‘". i . ~
doró'dhiki pa imajo vs ak-pš-tp jp/hi s o in
Staršev nima ve$- v 0# j i ne marajo stapbga človeka v hišok Ko je bila' šel pri;/ moči, je
s tem prež 0,1 j al a. Baiteli; pni . j o je vzel U r b an ih-- eludila -Oii.: i-j'"e .eh a j st let za
v . . .....•;;;>>.*•;>	__!
na polju, na'travniku:-, dòma, najsi je bila zdrava ali né,	težja in m-?in j- -.vredna opravila so pri-
je smilila, ko šo' jo 'videli, kako po-
padala njej. Dj.udem pb
trpežljivo gara od jutra do večera, Le srce Urbanove žene ni imelo sočutja do nje. Vedno več je hotela izmolsti iz te reve, še kri bi ji spila, če bi ji mogla. Gospodar Urban pa je miril ženine hude vetrove in obzirno ravnal s Pepo. Toda strupeni jezik Urbanove žene je sikal ogenj in žveplo nanjo ter ji očital sleherni kos kruha. Ljudje so Pepi rekli Urbanov suženj. Da, in v resnici je to tudi bila. Edino veselje in zavetje je
našla v cerkvi, kamor je zlasti ob nedeljah rada zahajala.
.L n. j e dobi\ ala mo c., d^y...,.j.e...,..,l.ahk*Q   j).r.e n -as C/i a •••■*£>■ v-c.'^-.*^; v • kr 'iz	..
Toda leta so /tekiapodpbhb čiru-gemu, le carila je, da ji. moči očarajo .ire/ia vedao. manj sonore. Tega se je ^ baljj	,
ko ne bo za nobeno; rabo več. Prišel je tudi d-ap;,	imog 1 a
več oditjt na polpe! in je potrta ostala dom a. Pp.l,eè d.ega udar-
'y y * / ‘ J 1 J ■' ''
ca pa ;jo j'#^	drugi. Umrl je gosp^^/i^^^egovo
smrtjo je 1 žgubiia : s vo j ega zagovornika.,. .o..'spó4dr 1 c a jo je za-
■"/
X//////A	f ... ... .... ... .....,
čela podit|/;;',p^^|Ì$è, češ da se je je pdv;.el;j-d'a.lb' in da ji sega
že čez già-yb-j.., ;!2;;e^aj je Pepa še z žiipio ;s t jo" lid d i 1 a v cerkev in prosilaPép^yjnè j jo reši. Z a š e j; e:i;d, si; / j e’ smrti, toda Bog ji je ni ppplai. p bč inski možje sp n aspi r;è š i te v zanjo v
domu onemoglih:;. Vopdar to pomeni/ žabjo novo bolečino. Zapu-stiti bo morala, pplja, na keterih je orplivala pot, zapustiti bo mo rala t ti j i/dom in gospod ari p.©;,- /k i ji je sekala srce. Trda i.n; jedkg.- so bila lestreho, toda kljub
. L	v v _ x _i _	"/</•"• v , -, .	, . . ,
tugi kra^i,
temu vse težko zapušča. Čaka/j.o.,n6vo okolje
novi ne po z p ani ;; ijjUd j e. Kam č/idvek piide?
Sedaj sem'ražamè1 njene odthè-poteze na obrazu, njeno
V',..■•■•>'■•>•■>'1	/•••••;.. ■"..■••/••■-v
sklučeno pespivo,. hjene raspate. in /zgarane roke. Vsaka po-
^^•••^ul/j svojo vrednost in vsaka
teza ima svojo zgodovino
bolečina s voj zaklad.
P-vP-t/v1
m v-",
-i-1--:-..

.m
MOJA

	
r
r///^
(::■..<.e
piščal;
•	• - .-j
J anez
Nedeljsko., popoldne j e rdiip^/kb sva se z očetom odpravila

na daljši s preho d. ; N ame r aval.a-;...s va na Stefanjo goro - vas, ki
leži nekaj "štcT' 'rrte'trov nad "naso..domačijo. Bela cerkvica se
vidi izpred naše hiše.
Vedno me je mikalo, da bi dosegel ta cilj. Ves srečen sem bil, ko me je ata povabil s seboj, saj se kaj takega ni zgodilo vsak dan. Nebo je bilo popolnoma modro, sonce je bilo že visokoin se je veselilo z menoj nenavadnega dne.
Star sem bil deset let. Šele tedaj sem spoznal očeta, kako
me ima rad, da me vzame s seboj, kljub temu, da sem bil še nebogljen kakor otročiček, kljub vel^Jci--j^i5ini in naporni hoji. Za našo hiš#/; j e nekaj travnikov-Vi hpjlK Ko sva to prehodila, s va/bi. 14 naenkrat v g:bzbu.?. - kij ,• je- %il odet v
/j
h
c arobnost s o^,iié^;à/popoldneva. ' Vse ae je zanitìrald\ in očeta sem mnogokdaj ; spraševal, on p^	rp:4 Udgbvarjhi\
Pot je' posfaj-alh vedno bolj ' strmd, medtem pa,mbije oče
/
cpozar j-al ha zanimivosti gozda, .da .h e bi hodil, v <kiTl jen ju
z zaprtimi očmi. H oj,] a naju j o. tudi utrujala-. Xalo sva se V"	//y.f	//.//bp/,,■/•-' i
ustavila, kb po vzhaja z obraza, ž-e /cur 1 j al e	zno j a,
vendar sem ha 'tb'. poj žabi 1, ho; seni/' iz d al j ahe.pasllš al glas kukavice. Takoj ceh začel -preobhačati	videl, če
imam s se boj-ikaj; denarja.	poučili» če
imaš kaj de	sebo j	ku-
kavico, ga imaš -dovjolj celo "'Ireip'. Mhje' pod^je^dd-h^^zil oče in me je - poučili drugačbi ' "Prav je,- da skrbiš::-"z a 'ihet j e , kolikor ga bicer po'trc.buješ, vendar ne smeš in ne -mo.rhš služiti d v ehi a, - mamr n u i r. G- o c p c du . Videl sem, da gakjj-i- zaskrbelo, d 4--ne ipd st'onem - ppžpbšnčž na denar. Po kphd:l4ém po-č itku sva njadal j aval a pot.
Naenkrat je'pred
v,
Stefana. V ejs ,e 1 ■ ;;::adnj> oče. Pregovjoril barn

nama zpasld mala gorska cerkvica;: sv.
stekel proti njej. Kmalu je/ prišel:'tudi
3i pobahài
d
ga» da sva šla tudi na zvonik.:;T,1u' je
viselo trojjejmajhnih zvonov, katerih glas sem ie redko sli-š al. V s ak ega - s em ho t. e 1 po.ee be ;j potre pl j ati , / da; -bil-se kasne-
je pred otriokij- V- va Kar o b s tifimi el- sem
, ko me je pče\c pozo ril i ha. čud o v i t razgled. Na severa sem zagledal . vrhove-’S torzld'a»/..Kočne in Grin-
i
tovca. Sledjri^	e leskètala v	sònck,	strani pa
n aš e do mo v ine	T ra glav-;, Di' n	mi	je z as t al
ob pogledu panj.	In;spet na drugi.strani •■-■.&6 se	mi	zdela po-
lja le packe, hiše pa nenavadne kocke, le cerkve so se še vedno ponosno vzdigovale na gričih in holmih.
Med potjo domov naju je znanec povabil na skledo kislega mleka. Tedaj sem šele začutil glad v želodcu in najina zahvala dobremu znancu je bila iskrena in prisrčna. Vračala sva se po isti poti kakor zjutraj. Sonce je še zadnjič v tem popoldnevu poljubljalo krasne Alpe, vendar so bile moje
otroške želje še velike. Že večkrat prej sem očeta prosil, naj mi naredi piščal. Tudi tokrat nisem oidn.eh.al in končno
mi jo je le obljubil. Našel je vrb 9^,	'XX ■;ka.tere mi
* v
je urezal tako ^^eljeno piščal. /ftffi/.
Pogrnil j^bpbb'é na hlod in se^el. &avzpt9<-'sep gà, opazo-
val . Naj pr oj//ji b.d pc-like o dre z	1
jt/ / / ///.///	/ .■■ /	‘ \s,y.	.. a
začel z i;živzevanje: 1. Toda kmaJ^gi^b^naveliča^^^e^-^b
njem. Vaiai dem ih se razgledoval naokoli. Oče te^aj-hi Pp.à-
zil. Začel nem brskati po bl^:z%:|;i:ih^^mih, če mord
dem kakega žajca,. cip bi ga preplaši:'-::. Zemlja je bi|l^-:'rjg:l<ó.li.ko Z/Z/Z//s	v//'////A	¥x '////si
mokra in koétahjévi- listi šO-isc svitili v dežnih kfapiji.éah>
y'XX/yXA
0 pr i j emal s erti. se . ve j .
Oče je medtem še vedno p. el al p'išč al. Zaslišal je, misleč, d4 seiin pri njem, - ro^el: "No, Viktor,. hapi-jlnb
je, da ne boš sitnaril!"
JC
Tedaj pa se. ml je v glabri nekaj zavrtelo in kotaliti. Zn ;an jakova; .0 mi j V jbhl. v.^
mi- XiXXrX^0X:''XXX'?h
Zbudil sem Se., dona v po štol j i « Bil-e-"mi'^ j
n j am. Nad sébo j::: šem vidci vip: za š^rbl jenih -;p-bp.azpyji::gMl;h, sest roii-n br it a. Moje pnvo vprašan je j-e hi lo 3 "At a,
^******
ki je--;j|e;'.-do;;.gc časa stal ob meni, rekels "Kako vjell<5é ;e je bilo v redu, le ve^i^išlpg.lič^ne sem čutil od udgpea^ik-i.' sem .ga dobil pri padcT^^^^^^^isem mogel odgoviiri-tl; kom to: "Ata, rad te
Ko se je -siah;j oinbol jšalo, mi je oče;'. poVd-lhih- kako je bilo in me tudi poUpl'i z.àn apr e j. Ze takrat;- sem::;vi4'.el'/ kako moramo
mater
kje sem? Kaj;. ^' z . mjm° j Oče
spoštovati svoje -šifer še in njih napv.e:.3i-ti .'jim moramo
>>Vhn>l	_	. .	i--'!-!'
hvaležni za; zglede i.n nauke, k a j. ti;...če ji}; n-e 'razumemo prej
jih razumemo, 'po,-padeu, ko se. kesamo
i ' " >	;■ """ " '
...—-1;™	....,n,'r
:.-4
s
s
Viktor
NJEN PLES




: : I  ^
i:^"ne noro jo Xtra:- \ v J /	*
•:;:^akul3a Pa PleS? P'VQj veliki ples^;:^::^;;^::A
- - -	. ;rry -	• ym,m
v^<0>xi zvincž. se v pohlepp .p'G svo jih žrtvah M>:>;
....'J/
ki jih počasi izDirpM;, (
Ubogi ljudje vpijfe|P: iPvl v grozi tišče na^ih;^ toda tisti, .kifsc z ad a v -so je pogpifiii;"in j ri j	aPre j ,
ker TeaeVÌi^:.a^3«.3Ì>rt -se
V'..........A
v ...........
M W
v m/
yyyf yyym\
" ■' Ivan jLov	V.:v
v-":>t.'.
V;
■ : .'M”
-..\
i....-' ••..>■■ ;> U
v...::'..>'">.......■'.-•■
\: r
v;"-....'
^ xx £ / -
Pus c av a j...:.-;:::: .;, -;;
tmy
; : .prazna.
v ;>^r3
v-
s -	:>:a
AAAAi
...•- ..••••
...;.-
..■.-..
r.-■	..
pw<;<
PPOP\ ...,..
MM5,
K-.;:;.
MM7



vt.....>\
%-yyyA
\yyyA
\:.....
v......
strašna v svoji le-po.ti.
tZOŽ....,
imimA
yyy-y
fAAAAì
PPPPd
P'XXxX
yyyy-i
kyy,...
! ,i.:..:>y
\yy".y
misli-
,.f,
'	Pa 3t0Da’

rM-—;...
AAAA P0Uur: ■
—.; mm

. ...	• "i’ -s.■>•'.>•
.. ..........1
p<y>myy-
■ .......
:J \
J
JCeinu?
\..........
..•- „..*•••
m»'-
mm?

yyyymm
p     t-- 7
•.-mm/^
\::...v ••• "V--
Dolgo hodi -
zmagala je ljubezen,
Sramotno umira,
okrog njega pa se smejijo.
In ko vstane,
se Sudi jo,
ne mislijo, da je VSE STORIL ZANJE.	Ivan Lov.
CM ENIŠKA KiviJfŽNlCA
V VIPAVI
Uì<
I S K R Es glasilo semeniščnikov v Vipavi LETO V.
TEVILKA 7	12.. aprila 1973
NASLOV UREDNIŠTVA:
Vipava 149, 65271 Vipava UREJUJEJO: Stane Gradišek, Ludvik Žagar,
Miran Mozetič, Franc Lisjak, Jurij Paljk
ODGOVORNI UREDNIK: Janez Zupet VINJETE: Tone Tomc MATRICE: Stane, Ludvik RAZMNOŽENO: v 110 izvodih TISKA: Albert & Com.
ISKRE
Inv.št.
19089
Šolsko glasilo
KNJIŽNICA Leto V,
l000000"190893
1
!
2
«

Semenišče Vipava
IIIII