Gor'ea* '.zhaja vsaki torek inioboto. Ako * < ade na tfl dneva praznik, dan pbprej. nrednifttvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. Stafrankirana pisma se ne sprejemajo, enako ie ne uvažujejo pisma brez polpisa. Rokoplai dopisuv se ne »račajo ,finHd" stane na leto 10 K, za pol teta b K za čctrt leta 2 50. (Ipravniitvo $e nahaja v „Narodni Tiskami" aiica Vetturini it 9 /in »claMe se plačuje od čveterostupn«- petit vrste po 14 vm, za večkratni natis primeren popust. Pu»*ni<*gD<* fttevilk«* stanejo 8 vm. in se prodaiajo v raznih goriikih trafjkah Št. 30. V Gorici, v soboto dne 15. aprila 1911 Leto XIII. VOLILCEM! Vlada je razpustila državni zbor, predno mu je potekla zakonito določena poslovna doba. tor je razpisala nove volitve za dan l.'v ju- nija. oziroma dopolnilne volitve za dan 'JO. junija t. 1. Zopet ste klieani torej, da vrsite jedno najvažnejših pravic pro- ste#a državljana. da si izvolite svoje zastopnike in za.uovornike v državni zbor. \'emo: važna, zelo važna je volilna praviea; a spujena je danda- nes z razlienimi neprijetnostmi. ki utrudijo tudi vstrajnetfa volilca. ako se volitve prepo^osto ponavljajo. Vendar ta utrujennst se ne sme pokazati tam. kjer sc ^re /a važne koristi naroda. Le pomislimo: Kaj je povzroeilo predcaMie nove volitve in za kaj se jjre - Naša slovanska in slovenska dele^acija je jizpolnila v l-leini dobi drzavnozhorske/ja zasedanja svojo dolžnost vsestransk«» in v polni meri. Hila je v manjšini; a z unia s\it!im niečem. 7. d<>stojn<>- stjo in redko eneržijo varovala jc koristi a\ strijske;,M sluvanstva tcr dvi^nila njej^ov tilled ne le v dr/.avnih mejah. mar\ee tudi izven njih. Dala je drzavi. kar ji tfrc in kar zahteva njen utjled in njena varnost; a zahtevala je od vlade tudi napram Slovanom dejansko iizvrscvanje jedino prave^'a in pra\ ičneiia načela: Jednake dolžnost*. jednake praviee. Toda sedanja vlada. oprta na neznatno nemško-poljsko-italijansko veeino. se ni motfla ali se ni hotela ozirati na te opravičene zahteve. \'se njene cine prrvevaj» oziri na Nemee. ki hocejo biti absolutni tfuspodarji v Avstriji in smatrajo Slovane za državljane nižje vrste. In ker ni hotela slovanska manjšjna pomatrati sedanji vladi do njenih zahtev. katerih priboriti ni mojjla ali ni hotela njena večina. zato je razpustila drzavni zbor in apeluje na volilee. Konecni snioter sedanje^a zopetne^a izbiranje državnih poslancev je torej od^'ovor na vprasanje Ali hočemo biti Slovenci in Slovani v Awriji se Jalje državljani nižjc vrste. ali pa hočemo in zahtevamo. da sc \lada tudi ulede nas dejansko drži nacela : Jednake dolžnosti, jednake praviee. Volilci ' Zastupniki S L S. v državnem zbri tem je mrfožica vpila:Mo je ogenj ve- selja! Letos ne bodo več grozdja pobi- rali!" KaValeriji so se postavile naproti ženske, več dragoncev je padlo s konjev. Množica je vdrla v vilo nekega vinskega trgovca, vse razbila, opravo pometala iz okenj, ženske so vse porezale, na cesti so pa vse zažgali. Viničarji so celo drevesa iz vrta poruvali Dcmon- stranti so napadli več zalog z vinom, polne sode razbili, da vino leče po uli- cah kakor reka, prairie sode pa poliü s petroljcm in zažgali. V četrtek je doSlo na novo vojaštva. Demonstranli so dra- gonce sprejeli s kamenjem, vseh iz- jrednikov je blizu 12.000. Vsi listi ozna- čujejo položaj za skrajno resen in ne- varen. Republičanski listi pozivljajo kmete, naj vbogajo republiko (ki ščiti oderuhe in veletrgovce) in se ne dajo zapeljati od „reakcijonarjev" (Viničarji pojo „Internacijonalno"); konservativni „Soleil" pa piše: „Nikoli ni Francoska v zadnjih letih nujala tak prizor nereda in nikolijavna oblast ni bila tako sla- botna in nedosledna." Darovi. Za „Šol ski Dom" je došlo našemu upravništvu: Ignac Grunlar, c. kr. notar vRibnicina mesto venca na grob pokojne gč. Felidte üruntar 25 K. llvaia! Domače in razne vesii. Vesele Velikenočne praznike vošči uredništvo in upravništvo „Gorice" vsem gg. dopisnikom in naročnikoin. Iz sodne službe. Sodni praktikanti dr. Mirko Smaič", Bogdan Mogo rovič, dr. Ivan pi. Gironcoli- Steinbrun, Rihard Zetto in Josip 0 b 1 a k so imenovani za avskultante. Slovenska iredenta. Italijanski pu- blicist De Frenzi je riapisal v rim^kcm dnevniku „Giornale d'Italia" članek o beneških Slovencih in njih nevarnosti za mater Italijo. Povod: č. g. Jož. Škur in slovenska posojilnica pri Klodičih. Kako so rničkenMi veliki Italijani! Sicer se De Frenzi ju naši rojaki za mejo ne zde tako nevarni kakor njegovim ko- legom v Vidrnu in Čedadu. Na velik boben tolče „Soča" in navdušuje napredne elemente po dcželi, naj se pripravijo na volitve. „V niočno falango naj se združijo napredni ele- menti, da strejo klerikalizem v deželi". Tako doni po „Soči". - Mi pa „Soči" zabrenkarno drugs „valcer". Ravno te dni smo slišali od nekega hudega libe- ralca, da vsi oni ljudje na deželi, ki imajo kaj opraviti zgnjilo liberalno fa- lango, ki je stria liberalno zadružništvo v mestu in v Solkanu, bodo volili tako, da bo hreščalo po ušesih liberalnih bank- rotarjev v Gorici. Liberalec je rekel: „0 ...., naj me še kdo sili na volišče za h....... goriške liberalne lumpe! Mu dam eno „cabado", da ne ustane več!" — Seveda ni lo lepo od njega, a zna- čilno za stranko \t, to! In taka stranka si upa usiljevati ljudem ono prepriča- nje, ki je spravilo uže mnogo ljudi v nesrečo! Bcžite, bežite! Menda niso ljudje več tako neumni, da bodo volili tiste, s pomočjo katerih jih bodo sprav- ljali na dražbo! Italijanski liberalnl kandidati za državnozborske volitve. — Govori se, da bode kandidiral za mesto zopet svet- nik Ušaj. Za Gradišče mislijo italijanski li- beralci kaudidirati prof. Vioiina ali pa dr. Pettarina. Za nižjo Furlanijo se imenuje kot kandidate prof. Violin ali pa dr. Cosolo iz Foljana. Olede letošnjih naborov naznanja tukajšni muuicipij, da se bode vršil na- bor za one, ki so rojeni 1. 1890 in 1889 due 24. aprila, za one, ki so rojeni 1. 1888, in za tujce pa 25. aprila. Nabori se bodo vršili na Goriščeku hiš. št. 2. Prošnje za olajšave v izvrševanju vojaške službe v smislu §§ 31, 32, 33 in 34 brambnega zakona so uložiti pri municipiju do dneva naborov. Margarita Slaviansky D'Agreneff prireu s svojim svetovno znanim ru- skim pevskim zborom (35 oseb v na- rodnih nošah iz 17. stoletja) dne 24. t. m. v dvorani „Central" svoj edini kon- cert. Vstopnice se dobe pri knjigotržcu Wokulat-u, Verdi-jevo tekališče št. 34. Oepllnl teča.l ameriških trt v Tržiču. — V državnih trtnih nasadih v Tržiču se bo vršil 20. t. m. tečaj za cepljenje, stratlficiranje in sajenje ame- riških trt. Ob enem se bo teoretično razlagalo o ameriških podlagah in o rekonstruiranju po trtni uši vničenih vinogradov. Vinogradniki. oziroma njih sinovi, ki se hočejo udeležiti tega te- čaja, naj se zglase dne 20. t. m. ob 9. uri predpoldan pri omenjenem nasadu v Tržiču. Razgla?. — Razpisuje se natečaj za 8 proslorov, ki jih je ustanovi! vis. deželni zbor v spomin na pokojnega deželnega glavarja Nj. K. grofa Franca Coronini-ja, dalje za 8 prostorov, ki jih je ustanovil visoki deželni zastop v pro- slavo 60-letnega vladanja Njegovega Ve- ličanstva cesarja, kakor tudi za 4 na- daljne prostore, ustanovljene povodom 80-letnice rojstva Nj. Vel. cesarja torej skupaj za 20 prostorov za brezplačno zdravljenje dvajsetero ubožnih škrofu- loznih ali rakitičnih dečkov oziroma de- klic dežele v prvem avstrijskem mor- skem zdravilišču gradežkem tekom pri- hodnje kopališke dobe. Prošnje, ki morajo biti opremljene z mnenjem občinske oblasti, s spriče- valom o ceplenju koz in z dokazilom, da so prosilci pnstojni v kako občino Goriške in Gradiške, kakor tudi z ubož- nim in zdravniškim sprtčevalom glede bolezni prosilcev, se imajo vložiti pri deželnem odboru do 15. maja t. I. Nadalje se morajo opremiti prošnje s potrdilom c. kr. okrajnega zdravnika da prosilci niso nalezljivo bolni in da v hiši. kjer stanujejo, ni sedaj in tudi v zadnjih Štirih tednih ni bilo sličnih bolezni. Oetomor na Banjšicah. Iz Kanala poročajo, da je šel v ono brezdno. kjer so mislili, da se nahaja truplo novo- rojenčka Testenove hčerke z Banjšic, Martin Makarovič iz Kanala ter tarn res dobil trupelce deteca. Brezdno se nahaja pod Krvavcem v banjški občini in je truplo ležalo kakih 50 m globoko. Odprti lekanl Od 16. do 23. t. m. bodeta imeli ponočno in ob nedeljah in praznikih popoldansko službo lekarni: G i r o n co 1 i- P o n t o n i. Radi nedelje, dne 23. aprila bode drugi živinski semenj v Cerknem na Goriškem v pondeljek dne 24. aprila t. I., na kar se opozarja živinorejce in kupce. Na Livku na Kobariškern, t. j. ob avstrijski-italijanski meji imajo mnogo vojakov. in sicer eno stotnijo pijonirjev in eno stotnijo planincev. NedaleČ onstran meje pa se nahaja italijanska posadka. Požar. V Gor. Vrtojbi je izbruhnil požar v seniku posestnika Černeta. Ker so ogenj koj zapazili. so ga tudi krnalu pogasili. Škoda ni velika. Nesreča. Nek Bregant iz Muše je šel obiskat svojega brata v Biljano, ki se nahaja tamkaj pri vojakih. Na poti domov je pa v Medani padel tako ne- srečno. da si je prebil lobanjo. Težko bo okreval. Žrtev alkohola. Tatovi so se pojavili v Vel. Dolu minuli teden. Odnesli so posestniku Trobicu slanino. Seveda ni o uzmovičih sledu. Nova slovenska trgovina Kakor razvidno iz oglasa na drugem mestu, otvorita dne 15. maja v Gorici v Ra- štelju gg. Pintar in Lenard novo trgo- vino z železjem. Tudi naprcdek! Izgubilo se Je stojalo (statif) iz aluminija za fotografičen aparat. Kdor je je našel, je naprošen, da je odda g. Ant. Makucu, vojaskemu živindzdravniku v topniča«-ski vojašnici ali pa v na$i tiskarni, kjer dobi primerno nagrado. Otvorltev poštnega in bnojav- nega urada v Sesijauu, Tecieljem po- oblaščenja c. kr. trgovinskega minister- "%tva se otvorj poletni poštni in brzo- javni urad Sesljan že dne 16. t. m. Izpit zidarskega mojstra je po*5fr ložil z dobrim uspehom pred komisijo c. k. namestništva v Trstu g. Izidor Nan ut iz §{. Andreža pri Oorici. Vojašnica tnk. dragoncev je stala 1.246.136 K. Izgublla se Je v nedeljo v cerkvi sv. Ignacija zlata ženska ura s kratko verižico. Pošten najditelj naj jo odda pri upravi „Prim. Lista". Nesreča — V podgorski papir- nici je bil uslužben nek Alavri iz Med- vod. Te dni mu je prišlo slabo. Ko je hotel iti malo na zrak, se je onesvestil in padel po stopnicah. Pretresel si je možgane. Vsled dobljenih poškodeb so ga prepeljali v goriško bclnišnicn, kjer pa je v noči od srede na četrtek umrl. V Mlramar je prispela v torek zjutraj knegiiija Elizabeta Windischgrätz s svojimi otroci v spremstvu baronese Moll. Nastanila se je v Mirarnaru za več časa. Električna državna železnica Trst- Obölna. „Fremdenblatt" poruča. da je zelo malo nade. da bi dobila državna železnica iz Trsta na Opčine električno napeljavo in to radi prevelikih stroškov, ki so proračunjeni za napeljavo in za vzdrževanje električnega prometa. Že- lezniška uprava pa hoče zbolj^ati ven- tilacijo predorov na ta način. kakor ima to že uvedeno po velikih alpskih predorih. Koliko Slovanov Je na ^vetu? Prof. Niederle omenja v svoji knjigi „Slovan- ski svet", da je bilo leta 1900 136.5 mi- lijonov Slovanov na svetu in da jih bo letos po 14 odstotnem prirastku vseh 156 do 157 milijonov. Sneg v Italiji. — V noCi na petek je v Frascatiju močno snežilo Albanski griči so bili vsi beli. Nobeden tamošnjih starih viničarjcv se ne spominja take prikazni v polni spomlaJi. V manufakturni trgovini ^^h^Bh ^^^bek ^^hi ^m^i Gosposka ulica St. 6. SE DOBI PERILO ZA NEVESTE * rumberško, belgijsko in šlezijsko phxtno, Ferkal, Batist, Zefir, Satin. ^^^ MODNE VOLNE sukno za moško obleko, preproge, zavese9 odeje, šivane kuverte, žime, volno za postelje, Ja^er srajce itd. Priloga „Gorici" št. 30. z dne 15. aprila 1911. mestu tega po zaslugah Francozov in Nemcev zjedinjenega kraljestva „trium- firajo" zda] — pravi „La Liberia" — načela svobodein neodvisnosii.ali možje, ki stoje temu „triurnfu" na čelu, krat'jo svojim slovenskim sodržavljanom vsako pravo do svobodnega uveljavljanja laslne narodnosti, Ropajo jim materino govo- rico, sužnjijo jih v odpadtiike od rodne matere, tlačijo jih, usiljujoč jim ptuj jezik v šoli, v uradu, da celo v cerkvi! In če teh tlačenih nesrečnikov krvnim bratom ob tem pogledu srce krvavi, in če vi- dijo v rimskih slavnostih v proslavo ideje svobode in neodvisnosti le grdo hinavščino, carlatanstvo in laž, in se pioti temu služijo najmilejšega orožja : ignoriranja, potem pricaplja obskurni la&ki listič, katerega ime („La Libertä") je že samo velika laž, in se drzne izreči sodbo : da slovenskemu ljudstvu neda- staje čustva za svobodo in neodvisnost. Ali si moremo misliti večje predrznosli in objestnosti! ? Ali ni že višek blaznosti, zahtevati, da naj zatiranec izraža veselje nad svobodo svojega zatiratelja !! Kdor svobode drugim ne privošči, ampak jo krati, ta kaže, da prave svobode ne pozna, da mu ne dostaje čustva za pristno svobodo in neodvisnost. In taki laži-svobodnjaki so sedanji rimski pro- slavitelji laške svobode. Ali še slabši nego rimski so naši avstrijski Lahi. Dokazov na izobilje nam daje politično stanje med narodnostima v !stri in na Goriškem. Kako se rogajo iu laški prvaki najprimitivnejšini zahte- vam pravega svobodoljubja, kaže dej- stvo, da so —- sami, tvoreči s svojim ljudstvom manjšino v deželi — oropali slovensko večino vseh pravic, ki so za- konito zagctovijene vsem avstrijskirn državljanom, in da so se zagnzli v blazno misel, da jim bo možno še nadalje o- hraniti si krivično nadvladje nad večino v deželi. Ker pa naše Ijudstvo noče in ne mere še dalje trpeti tega laškega za- tiranja, klepeče „La Libertä" : da se vzgaja slovensko ljudstvo k plemenske- mu sovraštvu ter da se opija s propo- vedmi za osvojitev dedne (!!) lastnine drugih narodov!! „La Libertä" ve sama, da se z enakimi trazami laško nadvladje ne reši, zato bi rada odvrnila slovensko borbo za ravnopravnost s poti, katera nas go tovo privede do uspeha. Njej ni prav, da smo prijeli bika za roge. Ona ve, da so si gospoda Lahi vzdrževali nadvladje nad nami in si po večini oskrbovali svoj naraščaj z iznarodovanjern naše dece, katere stariši so se preseljevali z dežele v laška mesta. V mestn h solan laških se je slovenska deca vzgajala v ni bilo, kar priča, na kako „visokem" duševnem nivoju je. Vojnovič: Psyche. (12. aprila 1911.) Ivo conte Vojnovič, odličen dra- maturg za^rebškega gledališča. ki je spisal že lepo vrsto dram,*) polne živ- ljenja in globokih misli nam je podal v» „Psychi" komedijo comme il faut. Oder je zmeraj poln življenja, le dialog je mestoma dolgovezen, a zdravega humorja ne manjka, ne satire, ne espritskih odgovorov. Najboljša je bila gdč. Wintrova „psyche", življenja neznano, naivno dekle in slikar Bra- n i e w s k i (g. Nučič). Gdč. Šetrilova v ulogi diplomatične vojvodinje in g.a Bukšekova (grofica Woronska) sta bili dobri in g. Š k r b i n š e k. G. D a- nilo bi bil lahko markantnejši, a — kakor navadno — ni znal vloge. Conte Vojnovič operira šes pismi, ki rešujejo zamohljaje, kar je pač že zastarelo, ker so nas zapustili oni iepi romantični časi, ko seje lahko vse tako lepo pobotalo. Veseli me, da je g. režiser poslu- šal moj svet in spravi na oder nekaj palm in dve sliki in dal tako odru no- vo lice. „SlovanuV I laške janičarje in renegate, elitno krdelo laškeg i fanatizma in zatirateljstva. To žilo dovodnico smo jim Slovenci izpod- vezali z ustanavljanjem slovtMiskih sol v Gorici, Trstu itd. To čuti tudi „La Libertä". zato čujte, kako toži! Ona piše: „Lepi kraji slovenski Tolmi.i, Sv. Lucija, Kanal, Ajdovščina itd. bi lahko sijajno napredovali in postali ognjišea slovanske kulture. Namestu tega so (ti kraji) za- nemarjeni in prepuščeni samim sebi; kajti vsa sredstva, vse moči se konce;i- trirajo v Go ici, Trstu in drugih naših mestih z namenom, da bi se zatrla naša narodnost". Tako-„La Liberta". Lepa hvala ji, tie za nasvet, atnpak za odkritosrčuost. Razumemo, kam pes taco moli : Mi naj bi še dalje v Gorici itd. prepuscali slo- vensko mladino v polaščevauje ! V oči- gled temu Goričanje lahko zadovoljni vzkliki-.emo: O dragi „Šolski dorn"! He- venljiva slava možu, ki te je zamislil in oživotvoril! Slednjič naj vzame „L:i Libertä" na zuaiije, da nam proslava zjedinjenja Italije prav nič ne imponuje, če tudi ab- strahiramo od dejstva, da štejemo laške sosede med najkrutejše sovražnike naše narodnosti. Narod, kateri si ni sam iz sebe piiboril svoje neodvisuosti, kateri je izrabljal srečne sluaije, da so mu drugi pomagali do zjedinjenja, naj se s svojim zjedinjenjem preveč ue baha! Mar se je treba Italijan m toliko pona- šati, da so si sami (brez pomoči drugih) podvrgli državico papeževo ? ! Z?.res ve- liko junaštvo! Ali katoličanje vsega sveta pravijo, da je bilr papežu posvetna oblast uropana, in mi Slovenci smo od- ločno katoliški narod ! fllbanija. Vsakdo, ki čita liste, bi mislil, da je albanska ustaja naperjenaproti mla- doturškemu režimu. Ta misel je brez podlage in tudi malokateremu je znano, kje se ima iskati pravi vzrok danda- našnjemu gibanju v Albaniji. Treba je tudi poznati turške razmere in stališče Albancev pod turško vlado. Malokdo, ki je potoval po Albaniji, si je mogel tudi natančnejše ogledati in preštudirati on- dotno ljudstvo. Prcdaleč bi zašli, če bi hoteli vse to podati našim čitateljem. Na kratko se hočemo le baviti s sedanjo ustajo, ki divja skoro po vseh od Albancev prebivanih krajih. Kakor v vsaki državi se tudi na Turškem vlada ne briga mnogo za svojo periferijo (državne meje). Tako tudi Turdji ni bila všeč zahteva Albancev, ki so ka- to 1 i k i, po avtonomiji. Sicer je bilo od Mladoturkov oficijelno obljubljeno, da se lahko vse vere izvršujejo v Turčiji; ali poznati je treba take odredbe — in v Avstriji imamo tudi dosti vzgledov glede enakopravnostnih odredb — in pride senasled nepostavnostim. ki vzbu- jajo ljudsko nevoljo. Albanska ustaja ni izbruhnila v zadnjem letu. Iskra k temu ognju je tlela že mnogo let v tamošnjem prebi- valstvu. Finančna straža, vojastvo in orožništvo je neštetokrat v zad- njem desetletju zaplenila raznim skozi južno Dalmacijo in Črnogoro se utiho- tapljajočim Albancem orožje. ki so ga kupovali v Avstriji, Italiji in drugih državah. Torej že celo desetletje, če ne več, se je pripravljala ta brezpravnade- želica na oborožen odpor proti tur- škemu nasilstvu. Malomarnost in posebno pa slabo plačano in še slabše organizirano tur- ško vojaštvo v tistih krajih (Skadar ne dela nikake „častne" izjerne) so krivi, da se ni moglo udušiti to gibanje pied izbruhom. Sedaj se čutijo posledice. Ustaši imajo vso moč. Ljudje, ki so vajeni živeti brez strehe, s slabo hrano so boljši vojaki kot najpravil- nejše evropejske čete. Ljubezen do do- movine in opravičene zahteve pravic jim dajejo pogum. Turčija mora svojo vojaštvo — ker slabo plačano in oskr- bovano — ponašati s kakimi uspehi v bojih proti Albancem. üotovo je, da bode ustaja vendar enkrat udusena. A!< žrtve. ki jih bode dotlej morala doprinestiTurčija, nu bodo v nobenem razmerju z uspeliom. Nekaj prerana se zdi, po občutkih pisca teh vrstic, ta ust ja. — Zakaj? bode marsikdo vprašal. Da. prerana — ker ni ltalija se trdno postavila svoje noge na Balkanu. Pričela je v Crnigori. Začdka ji je šlo gladkeje. Pozneje je morala biti opreznejša. Starejši Črno- gorci celö trde, da jih je in ž njimi ttidi njih domovino prodal knjaz. Črnogorske bombne afere so bile (za značaj Črnogorcev) naravna posledica tega. Italijanske aspiraeije na Baikanu so znane. Tudi na lojalno nevtralnost Italije povodom aneksije Bosne in Her- cegovine ni nikdo verjel. Kaj so pome- nila ojačenja avstrijskih niej proti Ita- liji pred bosensko mobilizacijo ? AH si ni Avstrija takrat z veliko preudar- nostjo osigurala desno krilo proti jugu (Bosni in Herceg.) pomikajočih se čet proti eventualnemu italijanskemu ope- rativnemu pusegu. Ni treb^ diplomatičnega talenta, da se vse to pregleda. Italiji je zopet nekaj spodletelo na Bal .anu. Sedaj ni v stanu dejanski se vtikati v tamošnje razmere. Ljudstvo pa naj bode mirno: Saj vlada (tako se oficijelno izjavlja) glede Albanije med Avstri.o in Italijo popolno sporazum- ljenje(???) Dopisi. Stnarje. — Pri nas je umrla mati našega preč. g. župnika l;ranca Kranjca, gospa Marija Kranjec v 84. letu svoje starosti. Pogreb je bil včeraj ob 10. uri predp. — Pokojnica je bila vzgledna krščanska mati. Blag ji spomin ! Preč. g. župniku naše najiskrenejše sožalje! Iz Rihenberga. — Poročali smo že, kako so hoteli naši liberalci uničiti župana Pavlico. Tožbe proti njemu so šle na glavarstvo, namestništvo in celo na ministerstvo. Povsod pa so bile za- vrnjene. Sedaj so poskusili napraviti s pomočjo advokata ovadbo na c kr. državno pravdništvo. Toda tudi c. kr. državno pravdništvo je ovadbo zavrnilo in preiskovanje ustavilo. Tako se je tudi ta ovaduška zadeva i'oncala častno za g. župana. Hoteli so mu vzeti cast in poštenje ter Škodovati mu v vseh ozirih, a vsi liberalni načrti so se ponesrečili. Iz Malega Dola. — Ker se je uže toliko pisalo o zadnji starešinski seji v Komnu, naj povem še jaz eno. V tej seji se je sklepalo tudi o orga- nistovi plači in o plači cerkvenih pevcev. To pa ni bilo po volji gosp. Dominku, sodniku v Komnu, in jo je s svojimi pristaši pobrisal iz seje Potem pa so napravili protest na glavarstvo proti sklepu ostalih starešin, čež, da sklep starešinstva o or^anistovi plači je ne- veljaven, ker ni bilo dovoljno število starešin pri seji navzočih — navedli so jih 15. — Te dni pa je dobil g. sodnik Dorninko od glavarstva hudo podnos- nico. Odlok glavarstva pravi namrcč, da je tudi g. župan ud starešinstva in da je bilo navzočih starešinov, ko se je sklepalo o organistovi plači 16! — Gospod Dominko ima časa 14 dni, da se pritoži proti odloku glavarstva na višje mesto. Ker pa je mož sodnik, lahko sam presodi, da je dve tretjini od 24 mož iö mož, in da sam spre- vidi, da so komenske starešinske seje sklepčne tudi, če ne pride Dominko s svojimi pristaši nikoli k seji. — Tako je, šjor liberalni komenski „rihtar"! Se lahko opravi v seji starešinstva tudi brez liberalcev ! Izpod Čavna. - Že kakih dvajset let se je sanjalo o popravi župnišča, a odlašalo in zategovalo se je, kot sle- u^rnn nn.nmvn Hsl «krflinn'sti. Sedai Da rekli slehernega, za dobro unetega farana. Župnisče stoji povscm preuslro- jeno. dokonCano, ki dela cast občanom in jc gotovo v zadovoljnost tukajšnjcga g. župnika. Vidi se, da se marsikaj dobrega da napraviti z resno voljo. Iniaino pa še marsikaj potrebnega in v pivi vrsti treba bi bilo dobre pitne studenčnice, nakar nas je opozoril gospod župnik za dobro skrbeč v nascj občitii zadnjo ne- deljo med pridigo. Upati je, da tudi se uresničijo te sanje tj. neobhodna po- treba, da bi prišli enkrat do tega, da bi ne bilo treba piti in kuhati jedila na isti vodi. v katerej se 100, korakov visje perejo razni človeski odpadki in drr.ga nesnag i. Bog daj, da bi te opominljive besede g. župnika imele v najbližjej bo- dočnost.i zäztiljüni iispoh. lzvršitcv jo lahko mogoča, ker maniü pod znožjem Čavna izvrsten stu- denec — le nekoliko dobre volje je treba. Politični pregled. Spor med a.vstrijsko in ogrsko vlado. Pogajanja med avstrijsko in ogrsko vlado glede vojaških predlog, zlasti glede razpravnega jezika pri vojaškokazenskem postopanju so se razbila. Baje namerava Khuen vojaške predloge brez ozira na stališče avstrijske vlade že maja meseca predložiti ogrskemu parlamentu. Istrski sporazum. „l:dinost" piše, da je bil sporaznm med odposlanci obeli narodnosti skle- njen na tej-le podlagi: Tukom petih let, počensi s 1. januarjem 1912, sc imajo odpreti vse sole, ki čakajo na rešitev, in to vsako leto po 12. 2. Vla ,>oveča svoj prispevek za šolstvo v l." 3. V tem času ima povoljno rešiti tudi vpra šanje hrvatske sole v Puii, Cresu in Malem lošinju. 4. Za to dobo daje dr- žava družbi prispevke za vzdrževanje tarn obstoječih hrvatskih šol. 5. Deželni odbor ima režiti vprašanje posojiia mesta puljskega, kakor tudi proračunc slovanskih občin, a hrvatska stranka umakne tozadcvne pritožbe. Kluba sta to odobrila in javila to naniestniku dne 11. t. m. Hrvatski sabor bo razpuščen? V političnih krogih se zagotovlja, da bo hrvatski sabor v kratkem raz- puščen. Bosanski deželni zbor zaključen. Ueželni zbor je končal svoje delo- va»njc, nakar je bilo prvo zasedanje de- Želnega zbora zaključeno. Albanska ustaja. Položaj v Albaniji postaja vedno resnejši. Albanci so zopet zasedli Tuzi. Vojaštvo se ne upa napasti v Tuziju se nahajajoče ustaše, dokler ne pridejo ojacenja. Ustaši so i/. zasede napadli proti Skader marširajoči bataljon. V tej bitki so izgub li vojaki 100 muž. Dne 12. t. in. je bila bitka pri Tu- ziju, v kateri so vojaki iincli mrlvih : 1 * stotnik in 21 vojakov, ranjctiih pa : 2 poročnika in 18 vojakov. „Gest. ung Korr. poroča", da je bila >t iz Podgorice obveščena, da so Turk! i izjavili, da se nečejo bojevati proti ke ¦*. toliškim Albancem, s katerimi bi s pobratili. Albanci zahtevajo popolno avtono- mijo katoliških Albancev. Njih gesloje: „Zmagati ali umreti!" Vintčarska revulucija na Južnem fran- coskem. — Strašen vandalizem. Nemiri in izgredi viničarjev naJuž- nem Francoskem dobivajo vednobolj značaj prave revolucije in množica upri- zarja naravnost grozne cine vandalizma. Viničarski demonstranti niso samo de- molirali vinskih kleti in razbili nešteto teklenic šampanjca, ampak so tudi za- netili ogenj. Požarna bramba se ni upala easiti, ker se boji razdivjane množice. Vhciii gosporilnjain I o p 1 o priporočamo KOUNSKO CIKORIJO == edlno pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenski fzdelek. = ===== v korlst ------— obinejnlin slovciiccin . / v J V I *n šaliivi prizori za moške in ženske III l Ml 111 vloge". Cena s poštnino K 1. — Spisala . iJUJJJj \J\J oziroma prevelu sta jili E. KlflVŽar in SoŠkL n ' I "I podpirajte liOläKI! slov. šolstvo z: v Gorici! ™ Potrtim srcem naznanjam v svojem in v imenu hrati in sestre, vsem sorodnikom prijateljem in znan- cem, da je naša ljubljena mati MARIJA KRANJEC večkrat previdena mir no v Gospodu zaspala dne 12. t. m. ob 77» uri zjutraj. Po#reb pokojne bo v petek I A-, t. m. iz župnišča na domačc pokopališče ob 10. uri predpoludnc. Šmarje pri Ajdovščitti. dnc 12. aprila 11)11. f rančišek Kranjec, župnik. Kaho se obrcnimo želGdčnih bolečin?! Takim boic/nini. na kaU'rih Irpi damlanašnje človrstvo, so pride vspešno v okom ter *' ji«d more energično iiasprotovati s tem, da se pravoüasno uporablja I = Dr. Sngel-nov nekt.ar.------- Kajti inocan želodec in dobra prehava Ivorijo tenielj /ilravenui telosu. Kdor hoe"o svojr /ilravje ohraniti turli do slarosti. naj uporal>lj;i po svojili izvrätnih vspehih slaviti Dr. Engel-nov nektar. Ta pijača. ki j(> i/.delaca i/. izvrstnih zelišoiiih sokov in i/. vina. vpliva vs'ed svojepa veshicjia i/.delovanja jako doltrodelno na prel>avo liki žHodčni liker, oziroma želodčno vino ter niiiia nikakili škodljivili posledic. Tako /.dravi kak»..1 bolni laliko uživajo la nektar, bnv. da bi škodovali svn- jemn zdravju. Nektar vpiiva pri pamotni uporabi pospesiijoöe na prebavo in v/bu- dljivo na Ivoritev sokov. Zalo se priporooa v/itek I Dr. Engel-no\ega nekt^rja ===» vrsei;i, ki si liočejo ohraniti /.drav žcloiloc. Nektar je dobro sredslvo proti želodčneimi kalarjii, krön. bolecinam, tcžki pre- bavi ali /aslizenju. Ravnotako ne dopusti nektar, da sc dobi zaprtje ali stisko ali ko- lične boličine ali srčno utripanje, olirani iemvei1 dober sein in /.ivalien tek. zabva- njiije l,orej liespečnost, (l;:ševno motenje, plavobol in nervozno iitiujonost. V širokili slofiih Ijudstva razširjen neklar vzdržuje veselost in veseljo do /ivljcnja. Nektar se dobiva po 3 K in -I K stekleiuca v lekarnah slodcČili krajev : (jorica. Kormin, (iradišče. Romans, Ajel. Uolgopolje. Ronke. Tržic. AjdovšČina, Gor. Idrija. Tolniin, Kanal, Vidciti, Palnia, Cervinjan, Oglej, Finmieel, (iradož, Sežana, \'ipava,^ Postojna. iMilj, Trst itd.. kakor tudi v lekarnaii v vseb vecjih in manjših krajih Goriško-dradiščiinske in sosednih dežel. Tndi razpošiljaji» lekarne v Gorici 3 I ali več steklenic nektarja po oripinalnih cenah v vse kraje Avstro-Osirsko. Svar! se prgd ponarejanjem! I Zahtevajle. izrecno «s DR. EN6Ei-N0V HEKTHR. s— i\loj nektar ni nobeno tajno sredstvo. njerosti. Opomba : Kdor mi dvokolo, gramofon in šivalni stroj prodä, dobi za najrrado eno novo dvokolo. 75IV711 tp a^° ste na^U)^n'< hripavi. zaslezeni in če težko diliate, Fellerjev fluid s znamko „lilsa fluid". Mi smo se ZidVZilJtC/9 sami prepričali pri pisnih. vratnih boleznili itd. 0 njejjovem /dravilncm, kaSelj lajSajočem učinku. Dva- najstoriai za poskuJnjo K 5-— 2 ducata K S'OO franko. Izdeluje le lekarnar I:. V. l;eller v Stubici stev. 2o4 (llrvatsko). 1 Svoji k svoji m ! Svoji k svojim I MIHALJ TURK na Kornu it. 6. priporoča slavnemu občinstvu svojo BRIVHICO. Zagotavljam točno postrežbo. Sprejemam naročila za maskiranje po primerni ceni. Lokarnarja A. iHlERRY-jev BALZAM. Cdino prisien z zeleno nuno kot varstveno znamko. Pöstavno zajamčeno. ¦ Vsaka potvoritev. ponarpjenje in vsak prekup drugega balzama s prpvarlji- . vinii znamkami se kazensko-sodnijsko zasleduje in stroco kaznujo. — Ta bal- . zam je dobrega uöinka pri vseh bolpznih na dihala. pri kašlju, Mjuvanjti. hripa- ! Tosti. katarju v žrelu, bolečinah v prsih, boloznih na pljučah, posebno pri influenci. zelodčnih boleznih, vnetju jeter in vranice. slabi probavi, telesnem zaporu, zobobolu in ustnih boleznih. trganju udov, opeklinah. pri izpu- ščajih itd itd 12 2 a'a 6 1 ali 1 vel. posebna steklenica K 5. Leharnarja THIERRY - jbpo n^Vwmcz je zanesljivo zdravilo za rane. ^irjevce (ture), poäkodbe. vnetja. abscese. odstraiii vs? nečiste v telo vrinile se re^i m stori, da so bolostne operacije nepotrebne. Zdravi tudi pnza- starelih ranah itd. 2 škatlji staneta K 3-60. ^ Kupi se: Lekarna pri angelju varuhu, Adolfs Thierry v Pregradu pri Rogatcu. Dobi se skoro v vseh lekarnah. Na debelo pa v medicinal- ^ nih mirodilnicah. HCM DIEHi MttB echter Balsam kTVmerj k Pngraoa I M üaU->wl>fi»ii. Prosiva a a h t e v a t i listke! Največja trgovlna z železjem GORICA v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje ftraverze),. cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in ielezne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsak rstna orodja. Ceise nlzke, solidaa po8trežf)a! Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, daje kupil pri naju za 100 kron blaga. Prosiva aahtevati listke! Pozor! Eno krono oagrade| Pozor S Bno krono nagradeI „Kmecka Banka" v Gorici, == na Kornu št. 12 = eskomptuje menjice pod jako ugodnimi pogoji. Sprejema vloge na knjižiee in na tekoci ra- fun, ter jih obrestuje eisto po .— 43 0 ^---- -------------------- T 4 0 -------------------- Raöelstvo obstojl Iz gg. . Dr. Alojzij Franko, predsednik, Ivan Saunig, voleposestnik in iupan v Hiljah. podpred- tednik, Fran Obljubek, veleposestnik in iuptin v Kojskem-Krasno, lu'nacij Križman, nadočitfili v Dornbeigu, Alojzij Bandelj, velcposestnlk t Podgori. ^CENTRALNA POSOJILNICA" REGISCFJ0VAT1A ZADRUQfl Z OTnEJCnO ZAVCZO ^&3E3b+^ V GORICI + + + + <± obrestuje hranilne vloge po V 2%. Daje članom poso- jila na vknjižbo po 5x\l\, na menice po 6°0, na me- sečno odplačevanje. ki znasa mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši GorSO Glus. Verdi st. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne. ODBOR. Goriška zveza gospodarskih zadrug in druStev v Gorici posreduje pri oahpo fcmetijskih potrebšcin in pri prodaji ^xs* ^v tjx^ fcmetijskili pridelfcov. v/x^ >j\^ %j\^ Zaloga je v hiši „CENTRALNE POSOJILNICE v Gorici, TEKALIŠCE JOS- VERPI ST. n Stojte! VA . , Stoitel ° Kdo ne pozna tvrdke ___ V_ Kerševani & Čuk na Stolnem trgu (Piazza Ducmo) v 60 RIG I štev. 9? Vsakdo pozna to tvrdko, kor inia na prodaj Original Victoria šivalue Htroje, ki so naj- ( boljši, najcenejši, najtrpežuejši, najlažji, ki de- A lajo še po lO-letni uporabi brezšumno, hitro in M točno. Original Victiria šivalni htrojl so so Hjj vsem šiviljam, krojačrm in drugini močno pri- H ljubili. Vsakdo naj si ogleda pred nakupom šival- JB --------——— nega stroja -==- B ¦ „Original Victoria" šivalne stroje. ¦ Tvrdka da na razpolatro učileljico, ki poučujo 9 brezplačno. Z Original Victoria šivalnimi 1 Ntroji so izvr?uje vsakovrstno umetno vczenje j (rekamiranje) itd. itd. Ta tvrdka ima na prodaj vsakovrstno krriftijsko orodjc : slamorc znice, sti- ssab^ skalnice, drozgalnize (stroje la« Mj^i mastenje grozdja), pluge, m*^$ brane itd. itd. /vllvv\Žr Ta tvrdka ima na prodaj nai- ^BflMHHHK^^^^ boljša dvokoleso bola; rdeča itd. z zriarnko EFjRŠEVANI &GUE, ki J'h sania izdclujo. Nadaljc, puške, samokrese. drugo belgijsko oroije, stre- ^-«ej^ Ifivo. - Potem najboljše gi\ in o son e. ** Daje na obroke. a=- CENIKI ==™ se razpošlj ajo fl s? —z^ zastonj. čžž~ ¦ Tiska ^Narodna Tiskarnatt (odgov. L. L u k e ž i č.) Izdajatelj in odgovorni urednik Anton B a v č a r.