V soboto, dne 3 decembra v ul. Sarmiento 1230, salon Principe Jorge, VELIKA PROSLAVA 20 letnice ZEDINJENJA JUGOSLAVIJE SLOVENSKI LIST CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leita 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. Dirección y Administración: GR AL. CESAR DIAZ 1657, TT. T. 59 - 3667 -Bs. Aires. ASO (Leto) IX BUENOS AIRES, 18 DE NOVIEMBRE (NOVEMBRA) DE 1938 Núm. (Štev.) 96 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. »r; . —'________11 --- NAZADUJEMO Živimo v času, ko se zdi, da odio, ca število. Državniki skoro vseh narodov so stalno zaskrbljeni, kako prepričati zakonce, da bi imeli čimveč otrok. Le to jim navadno ne pride na misel, kdo bo zanje skrbel in jih vzgojil, če mnogi starši zaslužijo komaj za slan krop. Veliko smo že pisali, kako se prizadevata Mussolini in Hitler na u-meten način dvigniti število rojstev, kar pa se vkljub vsem prizadevanjem noče posrečiti, število rojstev ni mnogo večje od umrljivosti, a teži se drugo zlo nad nemškim in itali. janskim ter kot je znano tudi nad francoskim narodom: degeneracija. V Rusiji je hotela sprva vso skrb za novorojenčke prevzeti država, a Se je slednjič omejila samo na tiste otroke, ki bi ne mogli biti od lastnih staršev preskrbljeni. Prebivalstvo v Rusiji nagloma narašča, kar povzroča velikih skrbi njihovim neprija-teljem. Tudi katoliško časopisje toži, da Je izginila krščanska morala, kajti tudi katoliška cerkev je računala žil proti uradniku. Težko ranjenega največ na število vernikov. von Ratha so prepeljali v sanatorij, Kako pa je v tem pogledu v iz- kjer je poškodbam podlegel. Moril- Poslabšanje odnosov med Anglijo in Nemčijo HUDI MEDSEBOJNI NAPADI TI SKA OBEH DRŽAV, POVZROČENI PO NOVIH VELIKIH PREGANJANJIH ŽIDOV V RAJHU — BI VŠI ZUNANJI MINISTER EDEN SNUJE NOVO STRANKO Gospod Chamberlain ima te dni prav gotovo neprijetne skrbi. Uspeh njegovih prizadevanj za zbližanje med Anglijo in Nemčijo je resno o-gražano po hudem vznemirjenju, ki se je polastilo angleške javnosti zaradi novih preganjanj židovskega ljudstva v rajhu in ki je dalo povod za ostre časopisne napade med Londonom in Berlinom. Kaj se je bilo zgodilo ? Neki Grynszpan, sedemnajstleten polski Žid, se je v Parizu zglasil na nemškem poslaništvu ter zahteval, da ga sprejme poslanik, ker da mu ima izročiti važne dokumente. Fanta je sprejel podtajnik poslaništva Ernst von Rath ter mu povedal, da s poslanikom ne bo mogel govoriti in naj kar njemu sporoči, kar ima po. vedati. Grynszpan je tedaj vzel iz i žepa revolver ter ga trikrat spro- seljenstvu? Večina naših zakoncev imajo po enega otroka in k večjem dva. po tri imajo zelo redki, po več pa skoro nobeden, so pa tudi brez otrok. Z gotovostjo lahko trdimo: padamo. Kaj je temu vzrok? V prvi vrsti slabe socialne razme-re in strah pred bodočnostjo. Delavske družine ne zmorejo plačati najemnine od dveh sob in kuhinje in najemnikov z otroki nikjer nemara. Jo- Naši izseljenci se iz prej naved-hvih vzrokov ne poročajo zgodaj, a Se potem gledajo, da si najprej ustvarijo gospodarske pogoje za vzdrževanje družine. In ker ti pogoji niso zadostni za vzdrževanje velike dru-je čisto iz enostavnih in razumljivih razlogov nimajo. Naši izseljenci niso moralno pokvarjeni niti niso v degeneraciji, kajti večina zakoncev bi želelo imeti vec otrok, če se ne bi bali za njihovo rast, vzgojo in bodočnost. Priznati je treba, da so otroci naših izseljencev skrbno negovani in starši kolikor jnorejo gledajo, da bi jim preskrbeli boljšo bodočnost nego so je bili deležni sami. Kdor pozna izseljensko ^vljenje, koliko samozatajevanja, Poniževanja in žrtev je moral prestati skoro vsak, predno si je zagotovil obstoj, ne bo težko razumel Berlinska vlada sicer trdi, da se plačati hišnim gospodarjem škodo, ea je aretirala policija. Pri zasliševa nju je izjavil, da je hotel ubiti nemškega poslanika, in sicer z namenom, da se maščuje za preganjanje Židov v Nemčiji, zaradi katerega so mora. rali tudi njegovi starši trpeti; kot Žide poljskega državljanstva jih je daia nemška vlada izgnati iz rajha, kjer so živeli mnogo let in si služili kruh. Sedaj je njegova družina v največji bedi. Ker ga do poslanika niso pustili, je streljal na podtajni-ka. Ta maščevalni čin sedemnajstletnega Žida je nemškemu fašizmu dal povod za nova in huda preganjanja židovskega prebivalstva. Na tisoče židovskih trgovin so nacistične tolpe izropale in demolirale, kjerkoli se je prikazal Žid, je bil tepen in za nameček še aretiran. O obsegu teh novih preganjanj nam more dati nekoliko pojma dejstvo, da je nacistična poli. cija strpala v ječe in koncentracijske tabore, tekom zadnjih par dni, več ko 50.000 Židov. Obenem je vlada objavila celo vrsto novih protiži-dovskih naredb. Goering je izdal "ferman", da morajo Žid je, ki žive v Nemčiji, plačati kolektivno globo v znesku 1.000 milijonov mark zaradi ubojstva, ki ga je izvršil mladoleten poljski Žid. Židovski trgovci bodo morali plačati hišnim lastni- je "ljudstvo" samo dvignilo proti Židom, vendar pa toliko odgovorni ministri kolikor fašistična glasila o-pravičujejo izgrede in napovedujejo, da bodo Židje v Nemčiji tudi v bodoče odgovarjali za sleherno stvar, ki bi se v tujini naredila proti Nemcem. Eno izmed nacističnih glasil za. gotavlja celo, da bodo v Nemčiji za vsako nemško glavo posekali tisoč židovskih glav in za vsako nemško oko pobrali tisoč židovskih oči... V Mo-nakovem so baje izbrali tisoč vplivnejših Židov za talce; odgovarjali bodo s svojim imetjem in življenjem, če bo katerikoli Žid kateremukoli Nemcu kaj zlega storil. Ta nova preganjanja so izzvala v svetu — in prav gotovo ne samo za. radi židovske propagande — veliko ogorčenje. Angleško konservativni politiki (o liberalni, laburistični in skrajni levičarski opozicj sploh ni treba govoriti) so se sestali na zborovanju, kjer so se slišale hude besede proti Nemcem *in so nekateri člani vladne večine celo zahtevali, da Chamberlain spremeni svojo politiko napram Nemčiji. Kakor že večkrat v zgodovini, tako se je tudi sedaj spet pokazalo, da prizadevanja diplomatov, ki skušajo zbližati dva naroda različnih mišljenj in čustvovanj, ne morejo obroditi trajnih uspehov. Angleške konservativce ni bilo težko prepričati, da se za Češkoslovaško — "skoro nepoznano deželico, katere i-me je težko izgovoriti" — ne izplača potegovati se preveč; nihče jih pa ne bo prepričal, da ima nemška vlada prav, ko ne spoštuje zasebnega imetja, čeprav je židovsko; ko ne dovoli, da se oškodovanim židovskim trgovcem izplačajo zavarovalnine, in ko celo določa, da morajo oni sami i — Jegovo ravnanje in nasilnih posež-[ kom odškodnino za škodo, ki so jo ?°v v naravo, ki se posebno nad ^nskami čestokrat bridko maščujejo. Vendar, če že veliki narodi, kot Sm° v začetku ugotovili, vkljub vsem Pnpomočkom od države, nazadujejo v rojstvih otrok, kaj naj pričakuje. ^ od izseljenstva, ko nima največkrat od nikogar nobene moralne in Se. nianj materijalne opore, pač pa gleda tujina, da se na račun izsse-•Jencev čimbolj okoristi. Kdor ne Pozna izseljenskega življenja od nzu, ne,bo verjel, s kakšno energijo se izseljenci vržejo v borbo za ob-otoJ in bodočnost. Zato vkljub vsem . viram zmagujejo nad kruto usodo ^Predujejo, a jih življenje na-^ . vi tudi točne računarje v vseh in si neradi dovoljujejo dikta-v, tudi v številu otrok ne, čeprav ^ si starši z yeč otroki lažje priča. °vali več sreče v življenju, posebno na starost, | k 2boijšanje socialnih prilik je naj-oijsi in najočinkovitejši pripomoček J: Ve.oje število otrok, bodisi v kate-^«oli državi, doma ali v izseljenstvu. fašisti naredili hišam, ko so židovske trgovine ropali; poleg tega bo nemška vlada zaplenila vse odškodnine, do katerih bi oškodovani židovski trgovci imeli pravico na podlagi pogodi) z zavarovalnimi družbami. A to še ni vse. Žide so izključili iz vseh nemških ljudskih, srednjih in visokih šol; prepovedano jim je obiskovati gledališča, koncertne dvorane, kinematografe, muzeje itd.; ži. veti bodo morali svoje kulturno življenje strogo v mejah svojih naselbin in prepovedano jim je na pr. uprizarjati v svojih gledališčih dela nemških pisateljev. Seveda je treba tu pripomniti, da sme 150.000 Židov i. meti v Berlinu eno samo skromno gledališko dvorano. Kar bo Žide najbolj udarilo, je naredba, ki določa, da po 1. januarju 1939 ne bo smel no ben Žid trgovati z Nemci. Trgovine bodo smeli Židje imeti samo v tako-zvanih "ghettih", židovskih okrajih, ki jih bodo v Nemčiji spet uvedli kakor v prejšnjih časih. Računajo, da bodo nemški židje prišli ob eno tretjino vsega svojega premoženja. ki so jo drugi naredili. Vse to se u_ pira angleški konservativni miselnosti brez primere bolj nego nemška ekspanzija v srednji Evropi na stroške drugih narodov. Seveda pa ne more nihče, ki ima čut pravičnosti — pa naj bo še tako zagrizen nasprotnik židovstva — zagovarjati dejstvo, da morajo Židje v Nemčiji take hude kazni prenašati za ubojstvo, ki ga je poljski Jud izvršil v Parizu. Zato je razumljivo, da so se ne samo na Angleškem, marveč tudi v drugih državah oglasili vplivni možje ter obsodili te nove nacistične izgrede. Roosevelt na pr. se ni omejil samo na besede, marveč je celo poklical iz Berlina severnoameriškega poslanika in izgleda, da se normalni diplomatični odnosi med o. bema državama ne bodo vzpostavili tako kmalu. Za politiko v Evropi utegne biti sedanje protinemško ogorčenje angleške javnosti velikega pomena. Po pisanju listov izgleda, da prihaja angleško ljudstvo do prepričanja, da je sodelovanje z Nemci nemogoče in da so Chamberlainova prizadevanja samo izguba časa. Zato pridobiva na vplivu bivši zunanji minister Eden, ki je sedaj spet postal politično zelo delaven; začel je snovati novo stranko, ki naj bi odločilno vplivala na spremembo angleške zunanje politike. Protinemški preokret v Ion. donskem zunanjem ministrstvu bi ne bil nemogoč, če se bo Angležem, ki so v si-edo priznali aneksijo Abesi-nije, posrečilo v resnici izboljšati od-nošaje z Rimom in tam ohladiti vsaj navidezno navdušenje za Hitlerja, za katero Italija prav gotovo nima pravih vzrokov. Podkarpatska Ukrajina V zadnjih tednih se je svet — spet enkrat podolgem času — pozanimal za. deželico pod Karpati, stisnjeno med Slovaško, Poljsko, Romunsko in Madžarsko in ki je znana pod imenom Rutenija. Podkarpatska Rusija in — kakor se sedaj pravzaprav u-radno imenuje — Podkarpatska U-krajina. Zanimanje zanjo je blo, ko se je Madžarska, podpirana od Poljske, oglasila z zahtevami, da se mora ta deželica, ki jo je madžarski režim pred vojno na brezobziren način raznarodoval, spet priključiti deželam krone sv. Štefana. Videli smo, da se ti madžareski načrti niso uresničili popolnoma, čeprav so v Budim, pešti računali tudi z izdajstvom prvega ministrskega predsednika avtonomne vlade v Užhorodu, dunajska konferenca je pa le okrnila deželico s tem, da je en del prisodila Madžarski. O Rusiji pod Karpati je svet malo vedel. Pred svetovno vojno je zatirani narod obrnil pozornost evropske javnosti nase z znanim marmaro-škim procesom, v katCTem so bili preprosti rusinski kmetje obtoženi panslavizma in veleizdaje samo zato, ker je orožništvo našlo pri njih nekoliko koledarjev ruske pravoslavne cerkve. V svetovni vojni so ruske čete odkrile pozabljeni narodič in ker so bile v Podkarpatju sprejete z bratskim čustvom, se je na Rusine zopet vrgel madžarski bes, ko so se morale carske čete po kratki zasedbi umakniti nazaj preko Karpatov. Podkarpatska Rusija meri okroglo 12.600 kvadratnih km. in se razprostira na južnem pobočju Gozdnih Karpatov od reke Už na zapadli do izvirov Črne in Bele Tise; severna meja ozemlja je stara gališko-ogrska meja, južno pa tvori gornji tok Tise do točke, kjer se Tisa obrne proti jugu. Na tem ozemlju biva blizu 750.000 prebivalcev, od katerih je pretežna večina 480.000 Rusinov (64 %), okoli 110.000 Madžarov (15%) in istotoliko Židov, ki so se pod madžarsko vlado vsi šteli za Madžare; kakih 20.000 je Čehov in Slovakov, rumunski drobec skoro ni omembe vreden. Po veri je prebivalstvo takisto močno razcepljeno: 50% je u.| niatov. 16% pravoslavnih, 10% e-vangelikov, 9% rimskih katolikov, ostali pa so Židje (15%). Rusini so uniati in pravoslavni, Madžari pa pripadajo vsem zgoraj naštetim cerkvam. Slovansko prebivalstvo se naziva Rusine, Rusnjake ali enostavno "ruske ljudi". Ogrsko Podkarpatje je bilo naseljeno z ruskim življem iz Male Rusije v 10. veku, naseljevanje pa se je vr. šilo noter do srede 13. veka, ko so obširne pokrajine po navalu Džingis-kanovih Mongolov ostale prazne. Ravnina ob gornji Tisi je v tem procesu dobila popolnoma slovanski značaj. Stalne borbe, ki so divjale v deželi, pa so močno prizadele rusinski živeli, ga gospodarsko uničevale ter mu onemogočale kulturni razvoj. Poljski napadi od severa, turški od juga ter borbe domačih fevdalcev, vse to je bilo pogubno za Rusine, ki so bili zaradi politične meje kulturno popolnoma odrezani od svoje matice v Kijevu. L. 1848. so nekateri zavednejši Rusini zahtevali pridružitev Podkarpat-ja h Galiciji, toda Dunaj ni uslišal teh teženj. Ko je potem pršlo do dualizma, so bili Rusini izročeni na milost in nemilost madžarskemu nasilju. L. 1866. so imeli še nad 500 lastnih šol, toda madžarska vlada je v naslVlnpih desetletjih popolnoma uničila njihovo narodno šolstvo. L. 1906. je zloglasni Apponyijev zakon odpravil zadnje ruske šole, ostalo je samo še 34 cerkvenih šol, ki pa so služile predvsem za izobrazbo duhovniškega naraščaja. Rusinsko ljudstvo je zato ostalo prav brez vsake inteligence, osobito ker je tudi uniatska duhovščina služila potujčevanju. Poleg vseh teh neugodnih činitel-jev se je na Rusine vrglo še Židov, stvo, ki je v velikem številu prihajalo iz sosednje Galicije in našlo med Rusini obilo prilike za svoje udej-stvovanje. V kratki dobi se je ži-dovstvo polastilo trgovine, obrti in prometa, zasedlo vsa mesta in z brezvestnim odiranjem izganjalo rusinsko ljudstvo z rodne grude. Pred židovskim pritiskom se je Rusin umikal v gorate kraje, manjšina v ravnini se je pomadžarila — sledovi tega so madžarske uniatske občine, — židovstvo pa je šlo tudi v višje ležeče kraje, da je rusinski narod obdržalo v svoji oblasti. Začel se je si. len beg Rusinov v Ameriko in je število njih izseljencev preseglo nad 300.000 duš. Včasih se je kdo spomnil nesrečnega ljudstva, ki so ga narodnostno ubijali Madžari, gospodarsko tlačili fevdalni in do neverjetnosti izsesavali Židje; toda preko lepih besed in načrtov te vrste pomo nikoli ni segla. Rešitev Rusinom je končno prišla od ameriških izseljencev. Ti so med svetovno vojno stopili v zvezo s češkoslovaškim emigrantskim odborom, ki pa se ni preveč zavzel za njihove zahteve, misleč, da bo Podkarpatje i-tak priklopljeno Ukrajini. Ko pa se je 1. 1918. pokazalo, da take tvorbe se bo, so Rusini še bolj pritisnili na Čehoslovake in mirovna konferenca je na zahtevo rusinskega narodnega sveta pripojila rusinsko ozemlje Češkoslovaški, le manjši del ob reki Vi-šovi je prišel pod Rumunijo. Od ru-sinskih odposlancev na odločilnem kongresu ameriških izseljencev jih je 69% glasovalo za pripojitev k češkoslovaški 28% jih je bilo za Veliko Ukrajino, 2% za popolno neodvisnost in le 1% za Madžarsko. Zlasti mnogo je češkoslovaška vlada storila na polju zadružništva, da osvobodi ljudstvo židovskih oderuhov, na polju kmetijstva, ki je bilo skrajno zaostalo, v gozdnem gospodarstvu. ki je služilo samo planinskim in židovskim velepostenikom; storilo bi se še več, da ni tudi na Češkoslovaško z vso silo pritisnila gospodarska kriza. Največji napredek pa se lahko ugotovi na prosvetnem polju. V članku "Nismo zlivali zastonj črnila", na tretji strani, v drugem stolpcu in v drugem odstavku, čitaj tretjo vrsto za dve vrsti nižje, pa se bo pravilno glasilo. (Tiskarski škrat). Ker se v isti tiskarni kot S. L. tiska tudi srbohrvatski list, nam je čr- kostavec pomotoma zamenjal oglas za proslavo zedinjenja. Pomoto smo opazili, ko je bilo že prepozno. Sicer pa je nameij isti, in tudi ni oglas pisan v turškem jeziku ter vemo, da boste čitatelji vsebino vseeno razumeli ter se odzvali vabilu. 0 S JF 1 1 Argentinske vesti IZ UREDNIŠTVA IN UPRAV-NIŠTVA Š. A., S. Cruz. — Bomo pogledali, kje tiči vzrok. Pozdrav! A. Ž., V. Progreso. — Pišete, da so se letos cvetlice lahko prodale in da ste bili z izkupičkom zadovoljni. Ostalo preveč osebno in bi ne zanimalo vseh čitateljev. Pozdrav. S. S., Capital. — Višji, srednji in nižji sloj so že zastarele fraze. Pri nas priznamo samo en sloj in ta je delavski. Seveda prištevamo k temu sloju ne samo ročne delavce, marveč tudi umske. Pozdrav! Jug. društvo, C. Rivadavia. — Naročnino prejeli v redu. Pozdrav! Jose Počkaj ima pismo od doma v našem uredništvu, kamor naj ga pride dvigniti. Istotako ima pismo od svoje sestre tudi Ciril Mozetič. DR. TOMAS LE BRETON NOVI POSLANIK V ANGLIJI Argentinska vlada je imenovala dr. Tomasa Le Bretona za svojega poslanika pri angleški vladi. Dr. Le Bretón je prejšnji četrtek že predal kralju Juriju svoja poverilna pisma. ARGENTINSKA ZUNANJA TRGOVINA Kakor druge mesece, izkazuje statistika tudi za mesec oktober veliko nazadovanje tako v izvozu kakor v uvozu. Izvoženega je bilo letos v teh mesecih za 1.357.124.000 pesov, lani v tem času pa za 2.0321684 pesov. Izvoz se je tedaj z ozirom na lanski zmanjšal za 875.560.000 ali za 42%. Uvoz pa znaša letos 7,550.000 nasproti lanskemu, ki je izkazoval 16.328.000 ton. Uvoz se je po tem takem zmanjšal za 8.778.000 ali za 53.2%. SESTANEK V soboto, dne 19. nov. ima šol. Svet v Villa Devoto sestanek v prostorih G.P.D.S. v Villa Devoto. Dne 4. dec. pa bo imelo šolsko društvo veliko prireditev tudi v prostorih G.P.D.S. v Villa Devoto. PROSLAVA ZEDIN JEN J A JUG. V COMODORO RIVADAVIA V. Comodoro Rivadavia bo imelo Jug. pripomočno društvo dne 3. in 4. decembra v kinu "Rex" proslavo XX. letnice zedinjenja Jugoslavije. TEŽKA AVTOMOBILSKA NESREČA V avtomobilski dirki, ki se je vršila v nedeljo v Tres Arroyos, a je bila potem radi težke nesreče odgo-dena, so trije dirkači: Permin Martin, Miguel Zatuszek in Placido Ruiz ter opazovalec Carlos Tripoldi izgubili življenje. Ranjenih pa je bilo razen tega še 7 drugih oseb. Nesrečo je povzročilo veterno vreme kakor tudi dirkanje samo, ki je vzdigovalo prah. 1 BOLIVIJA IN PARAGUAY Med Bolivijo in Paraguayem bodo vpostavljeni zopet diplomatični odnošaji dne 26. t. m. Ta dan bosta ministra obeh republik predala svoja poverilna pisma predsednikoma imenovanih držav. PETROLEJ IŠČEJO V provinci Cordobi se mudi več izvedencev, kateri iščejo v bližini posedaj so z vrtanjem prišli že kakih staje Sebastian El Cano petrolej. Do 300 metrov globoko, pri 500 metrih pa upajo da bodo prišli do dragocene tekočine. KAM PLOVE SVET PRODAJA DRŽAVNE ZEMLJE Dne 30. t. m. se bodo v okraju Copo, v provinci Stgo. del Estero, na javni dražbi prodajali posamezni veliki kosi. državne zemlje. Vzklicna cena za hektar bo 5 pesov. K. IZRASTOV ZLATOMAŠNIK Konstantin Izrastov, vodja tukajšnje ruske pravoslavne cerkve, je obhajal 50 letnico svojega mašništva. Proslava se je vršila v nedeljo v ruski cerkvi, ul. Brasil 315, ob navzočnosti pravoslavnega svečeništva raznih' držav. ŽENSKA NAČELOVALA ROPARJEM V Chacu in Formosi, posebno v okraju Clorinda, je že več časa stra. hovala prebivalstvo nevarna roparska tolpa. Prejšnji mesec je odšlo na te tolovaje več oddelkov žandarme-rije in policije, katerim se je posrečilo, po hudem boju, da so nekatere postrelili druge pa zajeli, med njimi tudi glavarja Robustiana Benite-za. Niso pa mogli doživega Venanei-ji Gallano, ki je z Benitezem nače. lovala roparjem. Ta ženska, izredne hrabrosti, zvitosti in drznosti, je kljubovala žandarjem in policajem, dokler ni porabila vseh nabojev od puške in revolverja. Oborožena je bila namreč s puško in dvema revolver j ima. NOVI MOST ČEZ RIACHUELO Več bivših ministrov, aktivnih generalov ter senatorjev in poslancev je vložilo na ministra javnih del dr. Alvarada prošnjo, da bi se novi most čez Riachuelo imenoval po generalu Uriburuju, pokojnem voditelju revolucije leta 1930 in provizoričnem predsedniku argentinske republike. V noti utemeljujejo svojo prošnjo s tem, da vsi večji mostovi nosijo imena državnih predsednikov. OBLETNICA OKRAJA VILLA DEVOTO Te dni je bilo 50 let odkar je bil ustanovljen Villa Devoto. Prebivalstvo tega okraja je to obletnico praznovalo z raznimi zabavami. V Devo-tu živi več ko 300 naših družin. DVE NESREČI RADI "CALENTA-DORJA" Prejšnji teden sta se zgodili dve nesreči radi eksplozije "calentador-ja". Ena v hiši št. 359 ulice Cata-marca, pri kateri se je bila Angela Prioso, stara 42 let, zelo nevarno opekla. Odpeljana je bila nemudoma v bolnišnico Ramos Mejía. Druga, še hujša, se je dogodila v ulici Alberti 860, kjer je 45 letna Guillermina Dery izgubila življenje. VLADA DOLOČILA OSNOVNE CENE ZA PŠENICO IN LAN Napovedi, o katerih smo tudi v našem listu poročali prejšnji teden, so se uresničile. Z namenom, da priskoči poljedelcem na pomoč, je vlada določila osnovne cene za dva najvažnejša. predmeta argentinskega eksporta, po tej določbi bo žitni odbor kupoval pšenico po 7 pesov, lan pa po 13 pesov za stot. Pod vplivom ministrske naredbe so se cene teh dveh produktov, na borzah v Buenos Airesu in Rosariju popravile, dočim je argentinski peso na svobodnem trgu, takozvanem "mercado libre de cambios", močno nazadoval. Če se to stanje ne popravi, bo uspeh vladne pomoči poljedelstva zelo zmanjšan. RAZLAŠČENCI DOBIJO DENAR V ponedeljek je prejela mestna občina buenosaireška 22.500.000 pesov, s katerimi bo plačala svoj dolg gospodarjem zemljišč in hiš. katere je razlastila ob sedanje avenidi 9 de Julio. Ta denar je del od 25.000.000 dolarjev posojila, ki ga je Argentina prejela, da ublaži težko finančno stanje, v katero je občina zašla radi razsipnosti bivšega župana Vedia y Mitre. ŽELEZNIŠKA NESREČA Vlak vzhodne železnice, ki je vozil v smeri Trenque Lauquen, je blizu Ituzainga podrl ter strašno razmesa-ril 40 letno Domino Areno, ko je s svojo trimesečno hčerko Zulerno y naročju šla čez tračnice, ne da bi bila opazila bližujočega se vlaka. Obe nesrečnici sta bili na mestu mrtvi. BOŽIČ IN NOVO LETO PRAZNIKI VESELJA IN RADOSTI Vaša družina v starem kraju težko čaka Vaše pomoči, da si kupi potrebnih stvari za zimo, katera bo baje jako mrzla. Pomagajte jim, in mi Vam bomo pomagali poslati Vaše denarno darilo z ZRAČNO POŠTO — BREZPLAČNO in po najnižjem dnevnem tečaju. Vaš stari prijatelj SLOVENSKI ODDELEK NOVI PRISELJENCI V ponedeljek je spet prišlo s pre-komornikom "Oceania" večje število naših priseljencev iz Trsta, ki so imeli vpoklic še od prej kot je stopil v veljavo nov zakon o priseljevanju. Med novimi priseljenci so bili tudi povratniki. Med njimi ga. Komelova s hčerko iz Gorice, ki jima je mož odnosno oče pred kratkim umrl, kot smo poročali v našem listu, ter bi sedaj niti groba ne našli, če bi ne bili zato preskrbeli od društva "Prosve-te", ki so obvestili njegove sorodnike ter tudi sami dejansko za časa bolezni in pogreba nudili pomoč. Po sedmih letih se je spet vrnil med nas tudi Franc Rupnik s hčer-ko. Vsem starim in novim priseljencem želimo srečno in veselo bivanje med nami. Par desetletij pred izbruhom znamenite francoske revolucije, so tako-zvani Enciklopedisti naznanjali potrebo preosnovitve človeške družbe v smislu večje prostosti širokih plasti ljudstva, toliko na kulturnem kot na gospodarskem polju. To naziranje je prineslo pozitivnih sadov v prvi vrsti do omenjene socialne revolucije ua Francoskem. Kot vsaka revolucija je tudi francoska takoj ob izbruhu. prinesla veliko zla. Da ni takoj uplivala na sosednje narode je se veda pripisovati dejstvu, da tile niso bili dosegli ono kulturno stopnjo kakor jo je imel francoski ob izbruhu revolucije in posledica tega je bila, da so vladarji obmejnih držav kmalu omejili ta socialni izbruh v mejali francoske države. Kmalu bi se jim bilo posrečilo celo v Franciji zadušiti novi duh, če bi se ne bil postavil ves narod v obrambo, iz katerega se je rodil silni vojaški ženij Napoleona. Toda kakor vedno v življenju če posameznik potoni sreče ali potoni svojih posebnih vrlin zavzema odlo-čevalno mesto, sčasoma postane au-tokrat, samoodločevalec. Kot gene cal republike je Napoleon, povsod nastopal zmagovito proti svojim sovražnikom in tako rešil in obvaroval novi socialni duh, ki se je rodil 2 revolucijo. I11 ker je bila najboljša o-hramba vojna in predrznost, kar je še danes, je osvojil dobršen del Evrope. Umevno je, da so Francozi pc vseh deželah, koder so prišli, uve Ijavljali novi socialni red. Nam Jugoslovanom, posebno onim. ki so pripadali takratnemu absolutističnemu avstrijskemu cesarstvu in ki smo po Napoleonovi zmagi nad Avstrijo pripadali veliki francoski provinci Iliriji, smo z novim duhom dobili pobudo za narodno prebujenje, k je bilo popolnoma zamrlo a7 suženjskih sponah pod večstoletno tlako nemško V globoki žalosti naznanjamo, da je naš nadvse ljubljeni soprog, oče in brat Avgust Trobec dne 10. novembra 1938 umrl, v Carlos Casares F.C.O. v starosti 48 let. Roj. je bil na Velikem Dolu pri Komnu na Krasu. Pokojni zapušča tu v Argen. tini žefto in 5 nedoraslih otrok, brata Lojzeta in v domovini brata Jožeta, Karla, Rudolfa in sestro Marijo. ŽALUJOČI ŠTORKLJA Štorklja je obiskala rojaka Lojzeta Furlan in njegovo ženo ter jima je podarila krepkega sinčka prvoro-jenčka. Srečnim staršem čestitamo! Poslužujte se PREVOZNEGA PODJETJA "Expreso Gorizia" Banco Holandés Unido PODRUŽNICA BUENOS AIRES CENTRALA: Bnié. MITRE 234 U. T. 33-7013 FILIALKA: CORRIENTES 1900 Buenos Aires Franc Lojk VILLARROEL 1476 U. T. 54-5172 — 54-2094 SPET ŠTORKLJA V Villa Progreso je obiskala štorklja StepančiČevc ter jim je podarila lepo punčko. Čestitamo! ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ? avstrijskega in madžarskega plem- / stva. Napoleon pijan svojih zmag, se Jt oklica 1 za cesarja vSeh Francozov, s čemer je znatno zmanjšal pridobitve francoske revolucije. Naslednja doba je doba imperializmov. Zbrala sc se vsa konservativna ogrožena cesarstva v boj proti novodobnemu francoskemu cesarstvu ter ga uničila. Zavladal je v Evropi zopet absolutizem in reakcija, katero je vodil minister avstr. cesarja, Metternich. Toda seme boljše bodočnosti za narode je bilo že posejano in tudi Metter-nichu se ni posrečilo ta val zajeziti. Doba liberalizma je že vse povsod preosnovala človeško družbo. Novi misleci so vedno nova in boljša pota kazali človeštvu. I11 tako se je rodil socializem, kateri si je stavil cilj, mirnim potom in stopnjevaje uveljavljati enakopravnost 11a polit"?; ne polju; enavrednost zaslužka, ki bi omogočil človeštvu na nekako enaki stopnji živeti in s tem odstraniti vsako nevarnost do sporov, posebno pa vojsk. Vsled prenaglega, boljše rečeno predalekosežnega programa, ki bi zahteval veliko razuma in zrelost ljudstev za uveljaviti ta načela, je doživel socializem z izbruhom svetovne vojne velik poraz. Kratko pred izbruhom vojne, so socialistične stranke hotele oziroma si prizadevale, preprečiti vojno s proglasitvijo splošne stavke. Toda se niso mogle zeditiiti, posebno nemški socialist) niso kazali razumevanja. Značilno je. ko je nemški cesar vpoklical parlament, da odobri napoved vojne, so edino nekateri socialistični poslanci prišli na to sejo že preoblečeni v vojaške uniforme. V Rusiji je že pred vojno skupina ljudi oznanjala, da se evolucijskim potomo ne pride do zaželjenega cilja in da je treba s silo zrušiti vladajoči nepravični kapitalistični red, ki je zagospodaril človeštvu vsled tega, ker so nekateri posamezniki individualno prostost, ki jim jo Jf nudil liberalizem, uporaoljali za svoje osebne namene, v veliko škodo večine. Omenjena skupina ruskih preosnovateljev je uporabila treno-tek velike zmede in obupa ljudstva v Rusiji ter je izvršila po svojih načelih udar in si s tem osvojila vodstvo ruskega naroda ter uvedla s silo načela socializma, kateremu so dali ime boljševizem, to je zboljšanje socializma. Potrebno je tu naglasiti, da so večina njih voditeljev bili idealisti in temeljito izobraženi ljudje. E* dni pomislek bi bil, da so bili večina judovskega porekla. Ta pomslek .1« važen ne toliko zaradi vere, marveč zaradi neke posebne organizacije, ki jo ima judovstvo, katera z vsem1 sredstvi varuje na tem, da bi se juri je ne utopili v narodih med katerimi živijo kod neznatne manjšine. Celo ona namera, ustanoviti si lastno državo v Palestini, ne služi drugemu kot pri Judih ojačiti narodni duh, ker prav gotovo bi ne mogli vsi «Jn-d.ie živeti v tej deželi, ako se pomisli da jih je kakih 40 milj. rastre-senili po celem svetu. Vsled tega Je nekako razumljivo, da so Judje največji borci za človeške prostosti, ker povsod kjer se te prostosti vsaj »x :<♦> »:• •:•>;• >r %y&& >:♦>' :>:«••: *•»> >»v •:«• •:♦>* jmbc -•;♦>;: '<♦> é * i i i i 1 msm I 1 I f 4 m Vesti iz organizacij mammmm v A P I Nismo zastonj zlivali črnila O potrebi gospodarske osamosvojitve našega izseljenstva smo zelo mnogo pisali in govorili. Trud ni bil zaman. Prvi so se zganili pred tremi leti devotčani ter so si kupili zemljišče in za silo postavili tudi streho, škoda, da se ni začelo graditi društvenega doma po določenem načrtu Sicer pa se da še vse spraviti v sklad z odgovarjajočimi potrebami Kar pogumno naprej! V Villa Devoto si gradi lastni dom tudi društvo "Ljudski oder". Ko smo prejšnjo soboto, poleg prej omenjenega društva, obiskali tudi to društvo, smo takoj videli, (omeniti je treba, da se pri uredništvu S. L tudi nekaj na zidanje razumemo) da je zidanje društvenega doma točno po načrtu začeto. Obema društvoma manjka kapitala, kar je čisto razumljivo, za naba-vitev potrebnega materjala, kajti gradijo člani sami. Sčasoma in s trdno voljo do gospodarskega napredka pa bodo vse ovire premagane in bodo stali v Villa Devoto ponosni slovenski društveni domovi. Nekaj kapitala je že zbranega in se bo v kratkem začelo z graditvijo tretjega slovenskega doma. če bi se to zadnje društvo sporazumelo s katero prej omenjenih društev za skupno zidanje, bi bilo najbolje, a siliti se seveda ne da, če hoče biti vsako ddruštvo zase. Bolie je trije domovi kot nobenega, a bolje bi odgovarjal izseljenskim potrebam eden dovršen, kot dva ali trije nedovršeni. To je seveda samo naše mnenje, ki ga nikomur ne usiljujemo, a bi morda ne bilo napačno, če bi se o tem odborniki prizadetih društev malo porazgovarjali. Povedati je treba, saj pri razsodnih ljudeh radi tega ne bo zamere, da se je "ProsVeta" svoj čas, v smislu pisanja svojega lista, skušala združiti z društvom v Villa Devoto a se zadnje imenovano ni čutilo zato pripravljeno, češ da se- z društvom ko celoto ne more o tem pogajati, pač pa da posamezne člane rado sprejme, kar seveda praktično ni mo * goče in bi bilo slednjič tudi negospodarsko, če društvo razpolaga s premoženjem, medtem ko posamezni član ne bi mogel prinesti v novo društvo ničesar društvenega. Tak odgovor pomeni toliko kot: nočemo. Isto ponudbo je stavilo GPDS v V. Devoto tudi "Ljudskemu odru", ko je bilo dalo inicijativo za združitev, zato so se odločili za zidanje lastnega doma. Ne smemo pa zamolčati, da je i-melo GPDS v V. Devoto tudi precej razloga, da "Ljudskemu odru" ni Povsem verjelo v iskrenost gospodarskih namenov. Ko smo bili pred nekaj leti v Cor-dobi, so nam odborniki "Iskre", ki 3e podružnica L. O., izjavili, da so dobili nalog od svoje centrale v B. da se njih organizacija z gospodarstvom ne bo pečala, ker so zanjo druga vprašanja važnejša, to je razredna politika. Tudi združitev "Prosvete" in "Ljudskega odra" se je predvsem radi tega ponesrečila, ker zadnje društvo ni kazalo preveč zanimanja za postavitev lastnega doma, kar je prvo v svojih pogojih predvsem hotelo. Vsaj eni delegat je za "Zvezo" so bih nekateri mnenja, da je važnejše najprej rešiti špansko vprašanje in šele potem lastno izseljensko. Dejstva so pokazala, da tega mne nja ni bilo večina članstva L. O., a mo je treba spraviti vse v pravi nekaj prav in morda še precej imajo vsi, zato tudi prej omenjeni, sa-sklad, da zamorémo našemu delavskemu vprašanju resnično največ koristiti. Krivda, da med nami izseljenci ni več sloge in skupnosti pa je končno pri nas vseh, ker se eden od drugega raje oddaljujemo, namesto da bi se skušali bližati in zbliževati. Mi smo že večkrat v našem listu ugotovili, da med nami ni in ne sme biti nobene bistvene in niti načelne razlike, saj smo vendar samo delavci ter stremimo vsi po enem in istem cilju: zboljšati si naš delavski položaj, samo je treba nekoliko medsebojne strpnosti ter vpoštevanja mnenja tudi drugih, čeprav ni povsem enako našemu. Upamo, da nam teh vrstic ne bo ¡ nihče zameril, kajti napisali smo jih z iskrenim namenom sprijazniti čimbolj mogoče naše izseljenske organizacije, ker le v skupnosti bomo mogli kaj večjega pokazati, če je oc! nas odvisen ta uspeh, kot so mnenja nekateri, bomo radevolje napravili vse kar je v naši moči, da se naše iz selienstvo kulturno in gospodarsko čimvišje dvigne, a tega brez dobre volje in sodelovanja vseh ne bo mogoče ! 0 i "Slovenski Dom" ? Prosvetno, Gospodarsko in Pod-t porno Društvo i NAZNANJA • 1 da se napovedana prireditev za v \ nedeljo 20 novembra iz tehtnih ! vzrokov ne bo vršila V NEDELJO DNE 11 DECEMBRA PRIREDI DRUŠTVO Pik-nik J. K. V SAN ISIDRU. 4 • e i i š ODBOR, i • ¿ i ¿ DOMAČE VESTI ŽALOSTNA VEST Naš znani rojak in član Slovenskega doma, Rado Ličen, je dobil od doma iz Riheberga žalostno vest, da mu je nenadoma umrl njegov edini brat Tonče. Tonee je imel priti v Argentino, kamor ga je vpoklical brat Rado, ki je imel že vse dovoljenje v rokah, (manjkalo nra je samo še kupiti vozno karto, a je čakal z nakupom, ker se doma niso mogli prav odločiti za odhod še drugega sina. Starši so večkrat pisali sinu v Argentino, da je fant živ in nemiren ter da mu je na domu preozko, a ga v fašistične organizacije nočejo pustiti, ker da bi se kvečjemu skvaril, zato da bi bilo najbolje, če gre k bratu v daljno Gospodarsko Podporno Društvo Slovencev v Villa Devoto VABI Vse cenjene rojake in rojakinje na VELIKO PRIREDITEV katera se vrši dne 27 Novembra 1938 ob 5 uri popoldne v društvenih prostorih ulica Simbrón 5148 — Villa Devoto. 1. SPORED Godba. Otvoritev 2. A. Hajdrih: Pod oknom, moški zbor. 3. V. V.: Ena Ptica, mešan zbor. 4. Ivan Albreht: SIROTA JERICA, igra v štirih dejanjih, katero izvaja društveni naraščaj. Po končanem sporedu PRROSTA ZABAVA s PLESOM bogatim SREČOLOVOM in dobro založenim društvenim bufetom. -Vstopnina: prostovoljni prispevki- S VIRA SLOVENSKI ORKESTER "TRIGLAV" Za obilno vdeležbo se vljudno priporoča ODBOR G.P.D.S. \ V slučaju slabega vremena se prireditev vrši nedeljo pozneje. Ameriko, ki bo prevzel skrb nad njegovo bodočnostjo, za kar je bil tudi pripravljen. "Jaz ga bom že ukro til!" je dejal. "Stanovala bova skupaj pri stricu Poldetu Škrbcu, dokler ne sezidam sam svoje hiše, preskrbel mu bom delo, hodil bo v večerne tečaje, če ga bo veselilo in v društvo bova hodila." Namesto vesele novice od staršev da lahko odpotuje brat k bratu, je dospela žalostna vest o njegovi smr- Slov. Babica FILOMENA BENEŠ-BILKOVA diplomirana na univerzi v Pragi in Bs. Airesu ter večletna babica v bolnišnici Juan Fernández. — Zdravi vse ženske bolezni. — Slovenske žene posebno dobro negovane. Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389 ? ZOBOZDRAVNIKA dra. s amoilovič de falicov in dr. feliks falicov Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 Dne 1. decembra navršava se 20 GODINA NAŠEG OSLOBODJENJA I UJEDINJENJA u jednu zajedničku, slobodnu i nezavisnu državu Kraljevinu Jugoslaviju. Pred dvadeset godina popucali su vjekovni lanci ropstva, zasjalo je sunce slobode, za kojom su vjekovima čeznuli naši predji. Hrvati, Srbi i Slovenci ujedinili su se, da žive zajedničkim i samostalnim životom pod na-rodnom Dinastijom Karadjordjeviča. Ovogodišnji dan Ujedinjenja proslavit če jugoslovenski iseljenici iz Buenos Airesa i okolice na V lEILmO J R LA¥1 ko j a ce se održati U SUBOTU 3. DECEMBRA 1938 U 21 SAT u velikoj dvorani "Prince Georg's Hall" - ul. Sarmiento 1230 u Buenos Airesu. Na ovoj manifestaciji odanosti i ljubavi našeg iseljeništva prema domovini, koju priredjuju naša nacionalna društva pod pokroviteljstvom kralj, poslanika gosp. dr. Izidora Cankara i na kojoj če se sakupiti SVI VJERNI SINOVI NAŠEG NARODA izvršit ce se i. PREDAJA JUGOSLOVENSKE ZASTAVE koju žene-iseljenice poklanjaju našoj koloniji. — Svečanom činu razvijanja zastave prisustvovat ce i diplomatski zastupnici savezničkih prijateljskih država i pretstavnici češkoslovačke, bugarske, grčke i rumunjske kolonije u Argentini, koji ce našu zastavu okititi vrpcama u bojama svojih država. IZABRAN PROGRAM — ODLIČNI ORKESTAR WEISHAUS — PLES DO ZORE — VELIKA LUTRIJA SA SKUPOCJENIM DOBITCIMA. ti, ki je našega rojaka in člana hudo potrla, tembolj, ko je tudi oče doma vsled sinove smrti zbolel tei želi kot tudi mati, da se Rado vrne domov. Našemu uglednemu rojaku ter njegovim staršem in vsem sorodnikom tu in doma, naše iskreno soža-Ije! JUGOSLOVENI! Pokažimo, da smo svijesni sinovi našeg naroda! Pohrlimo na proslavu 20 godišnjice našeg oslobodjenja i ujedinjenja! JUGOSLOVENSKA DRUŠTVA Ivan Kjuder «mrl S Primorskega je prišla nova tuž-na vest, da je v soboto 5. t.m. preminul v Skopem pri Dutovljah na Krasu, Ivan Kjuder, oče sedmerih otrok, od katerih živita dva v Buenos Airesu: hčerka Karla por. škof, in Viktor, bivši urednik in izdajatelj "Novega lista", ter sourednik izseljenskega glasila. Pokojni Ivan Kjuder se je rodil pred 72 leti v Kazljah na Krasu, v družini "Tišlarjevih". Poročil se je z Ivano MacarolovQ iz Sv. Križu pri Sežani, ter se potem kmalu preselil v Trst, kjer je živel do svojéga 66. leta, ko ga je Kras spet priklical k sebi ter se je z ženo in dvema hčerkama nastanil v Skopem, da v miru prijazne vasice preživi zadnja leta svojega življenja. Bil je preprost delavec, skladiščnik ladjedelnice Sv. Marka, izkoriščal pa je vsako priliko za izpopolnjevanje svojega znanja. Mnogo se je zanimal za naše narodno življenje v Trstu, kjer je posebno med našim narodnim delavstvom bil zelo priljubljen in spoštovan zaradi svoje značajnosti, dobrega srca in prirojenega optimizma, ki ga je znal tudi drugim vlivati. Sodeloval je v raznih organizacijah in dolgo vrsto let je bil odbornik tržaškega Političnega društva "Edinost," kot zastopnik slovenskega delavstva; kot tak je bil vključen tudi v jugoslovansko kandidatno listo pri zadnijh volitvah v rimski parlament, pri katerih so Slovenci in Hrvati še smeli nastopiti. Pokojni je bil vzoren družinski mož in oče, iskren rodoljub in agilen človek; za vsakega je imel odprto srce, povsod je širil le medsebojno spoštovanje, slogo in ljubezen. Bil je prava kraška korenika, zmerom zdrav, dokler ga ni pred nekoliko tedni napadla zavratna bolezen v želodcu. kateri je podlegel. Zapušča užaloščeno vdovo in sedem otrok. Naj mu bo lahka trda kraška zemlja, v kateri se je rodil, jo ljubil in v kateri je našel sedaj svoj poslednji počitek! Kdor ga je poznal, ga bo ohranil v trajnem spominu. Z užaloščeno družino pa iskreno sočustvu. jemo ter ji izrekamo globoko sožalje. DOBROIDOČA Alambrería Alemana se radi preselitve proda. Natančnejše informacije se dobi v: "Fiambrería Alemana", (Mercado), Alvarez Thomas 1137, Bs. Aires Naloga šole v obmejni zoni Ta članek je prinesel "II Popolo di Trieste" z dne 2 oktobra t. 1. pod gornjim naslovom "Le funzioni del-la seuola nella zona di confine", ki ga prenašamo dobesedno. "Na drugem sestanku učiteljske sekcije GUF-a, ki se je vršil preteklega meseca, je bila obravnavana naloga obmejne šole. Najprej je bilo potrebno analizirati sedanji položaj v obmejnih zonah, ki je z ozirom na razne kraje zelo različen in celo poln kontrastov. Na vsak način je treba razlikovati v grobem dve zoni: prva jezikovno mešana ob prometnih progah in v krajih neposredno ob meji ter druga, kjer je drugojezično ljudstvo kompaktno naseljeno. Z ozirom na različne položaje zon so težkoče učiteljev večje ali manjše, tako s političnega kakor vzgojnega stališča, za razumevanje težkoč, na katei'e zadene učitelj, je treba predvsem imeti pred očmi to, da ima slovansko ljudstvo na tem ozemlju mnogo negativnih lastnosti, kakor pravo pomanjkanje slovanske nacionalne zavesti, kar bi na eni strani zgledalo, da je koristno za nacionalno propagando, na drugi strani pa to predstavlja negativno vrednost, ker slovanski živelj ostane ne-občuten tudi napram propagandi, ker ne pozna njene vrednosti in pomena. Večkrat se ta neobčutljivost spremeni v razdiralstvo, v čemer se pozna tista odsotnost slovanskega življa od vsakih manifestacij, ki niso materialne in pridobitne narave. K tem konstatacijam je potrebno pristaviti še vplive miselnih gibanj, ki niso v skladu z našimi in katerih ostanke najdemo na več krajih visoke planote. Učitelj mora Imeti točen vpogled v položaj na službenenj mestu in tako razumevanje mentalitete dru-gojezičnega ljudstva, da mu je mogoče zasledovati vse življenjske manifestacije, da bi mogel izvrševati svojo misijo, ki bo v tem slučaju bistveno asimilacijska. Samo na ta način je mogoče misliti, da bi se dosegel cilj, ki bo. v tem, da je treba storiti misliti učencem po italijansko (far pensare italianamente). Naravno za dosego ne sme se naslanjati samo na učenca, temveči mora iskat sodelovanja tudi z družino, kakor s političnimi in cerkvenimi krajevnimi oblastmi. Duhovnika si predstavljamo kakor črnega hudiča zaradi slovanofilstva, nasprotnega Italiji itd., medtem ko je pri ustvaritvi take situacije kriv večinoma učitelj sam, ker je napram duhovniku popolnoma indiferenten, kadar ni celo napram njemu poln prezira. Ta predsodek je treba odkloniti brez daljnega, kajti to je samo v škodo, toliko šoli kolikor cerkvi, ker bi bih obe ustanovi v konfliktu. Učitelj mora imeti pred očmi, da je duhovnik največja avtoriteta na vasi, oziroma avtoriteta, ki jo največ poslušajo, in če se njemu posreči pridobiti si duhovnikovo sodelovanje, naj bo prepričan, da bo 70 odstotkov težav iz-virajočih iz obiskovanja šole, didaktičnega področja (njegov obstanek itd.) in celo vpisovanje v fašistične organizacije, premaganih. Z dosego duhovnikovega sodelovanja in s pomočjo njegovega vpliva bo mogoče pridobiti si tudi vpliv na družino. Ni pogrešilo, če se učitelji zainteresirajo za družinske prilike učenca, kajti te mu bodo pripomogle, da spozna njen moralni in materi-jalni položaj' in obenem bo ustvaril v družini občutek, da ona lahko pri čakuje s te strani kako pomoč. Tukaj je treba jasno postaviti v ospredje vprašanje prehrane v šoli (refezione) in fašistične befane ter druge oblike pripomoči. Pri sestavljanju seznama ubožnih se učitelj ne sme nanašati samo na učenčeve besede, ki niso nič drugega kakor to, kar so mu doma sugerirftli, temveč se mora obrniti na političnega tajnika, ki mu mora dati na razpolago imenik siromašnih družin, potem naj se brez strahu obrne do duhovnika, ki mu bo znal dati v vseh primerih dobre nasvete. Na ta način naj reši vpraša- nje, ki je mnogokrat zelo mučno. Iz tega je jasno, da samo tisti učitelj, ki pozna v potankosti položaj kraja, se bo mogel znajti, če si bo na ta način pridobil zaupanje prebivalcev. Najbolj koristen bo tak učitelj, ki bo živel v direktnem kontaktu s kraji o katerih govorimo. Predobro je znan neznaten uspeh učiteljev, ki niso poznali krajevnega položaja v podrobnosti in ki so imeli mnogokrat slab vpliv na drugojezično ljudstvo, ker ga niso razumevali. Treba je omeniti, da je bilo poslanih nekaj učiteljev za kazen v te tako delikat-ne kraje. Lahko si zamišljamo kakšni so bili na ta način doseženi uspehi. Kakšen je bil razlog, ki so ga višje šolske oblasti aplicirale v tem pogledu, to je misteriozno. Poleg tega je še to zelo zanimivo, da se je delalo na tak način ne samo na šolskem področju, temveč enako tudi v drugih kategorijah državnih uradnikov. Xa ta način, mesto da bi imeli ob meji vrsto izbranih funkcionarjev in resnično sposobnih za njihove naloge, smo imeli včasih na razpolago nesposobne elemente, ki gotovo niso pospeševali procesa asimilacije ali pa vsaj zbližanja z drugojezičnim ljudstvom. Resnično je čutiti potrebo izbranih elementov in njihov dotok bomo dosegli kadar ti kraji ne bodo več smatrani za kazenske, pa četudi bi se dajale z ozirom na posebne težkoče obmejne doklade. kakor jih n. pr. prejemajo že sedaj oficirji- S predpostavljanjem sedanjega položaja v obmejnih krajih, še je prešlo na problem poučevanja, ki se v kompleksu zelo razlikuje od normalne klasifikacije. Prvi razred zavzema predvsem mesto, ki ga moramo postaviti posebej, ker otrok v Veliki zavod "RAMOS MEIIA" Venereas ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SITILIS v vseh oblikali. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) EOŽA: Krončni izpahi, mozoljéki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in šibkost. REVMATIZEM: kila, nadua, gota, šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, razširjeni, kisline, težka prebava, bruanje, rane. CREVA; colitis, razširjenje, kronična zapeka. GRLO, NOS, UŠESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.— PLAČEVANJE PO $ 5.— NA TEDEN Naš zavod s svojimi modernimi napravami in 2 izvrstnimi SPECIJALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in me-OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12 sečno plačevanje. Rivadavia 3070 PLAZA ONCE njemu ne zna niti besedice italijanščine. Tukaj bi gotovo bilo učitelju koristno znanje slovenskega jezika, ne da bi ga govoril, kar je treba podčrtati, temveč za razumevanje učen-ca in da bi ga lažje vodil. Prvo leto, se lahko reče, je popolnoma uporabljeno za pouk prvih elementov italijanskega jezika. Od drugega do četrtega razreda se poučavajo spozna-valni elementi, ali bolje, učenca se polagoma pripravlja, da misli v italijanskem jeziku. V petem razredu nastane nov probtem — političen problem. Otrok je že dosegel zadostno obvladanje jezika in tedaj mu je mogoče govoriti odločno v politični smeri, ker o tem, že govori sam, čeprav je samo o tem slišal, ne da bi veliko razumel in v čemer čuti potrebo, da ga kdo vodi ali da sliši avtoritativen glas. Posebno je treba paziti v tem času na najbolj navadne didaktične po-greške in posebno na tiste, ki se nanašajo na zgodovino našega Risor-gimenta. Absolutno se je treba izog: niti njegovemu sistematičnemu razvoju in se posluževati anekdot, izogibajoč se pri tem vsega, kar bi se moglo na napačen način razumeti ali tistega, kar bi povzročilo nezaželje-ne reakcije. To opazko je treba aplicirati tudi pri fašistični kulturi. Kakor je razvidno bi spoznavanje njihovega načina mišljenja in morebitnih reakcij, ki bi nastale v njih, bilo zadosten element za začetek asimilacijskega dela. Superiornost naše kulture bi napravila ostalo. Potrebno je povedati še nekaj o delovanju GIL-a. Ta organizacija ekzistira v mnogih občinah iú krajih na Krasu samo na papirju. Ako bi resnično eksistirala. bi gotovo bila v pomoč šoli. Toda mnogokrat se zgodi. da poveljnik GIL-a ne zna ločiti C!TL-a od šole in nastanejo tako su-perpozicije, ki ne delajo drugega kakor nasprotja. Potrebno je, da poveljnik razume, da je treba učitelja v šoli pustiti na miru in da nihče, fotografija! S "LA MODERNA" Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji Sporočam slovenski naselbi- § ni, da bom ob priliki 25 letnice k moje fotografske obrti, vse & preuredil ter razstavil moje de- § $ lo, kjer se bo lahko vsak pre- y a pričal o mojih neprekosljivih $ 9 izdelkih. VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU $ Ne pozabite 3 foto "la moderna" S. SASLAVSKY $ Av. SAN MARTIN 2579 § Telefon: 59-0522 - Bs. Aires ' >aae :<♦;< •:♦>: >:♦>: mtmmmamü -xm >»>: >ss< ::<«< >:♦> ..<♦>: >:♦>•; •;♦> $ restaurant' 3 RECREO i"EL CAÑON" $ Izvrstna domača hrana, prvo-a vrstno pivo in vino. — Pro- Rojaki Predno si naročite obleko OBIŠČITE KROJAčNICO Cirila Podgornik bo v vseh ozirih. ki Vam nudi najboljšo postrež- CENE ZMERNE TINOGASTA 5231 Villa Devoto stori z vrtom, pripravni svadbe. — Krogljišče. Postrežba točna. za Se priporoča lastnik peter bassanese JUAN B. ALBERDI y Gral. PAZ — Buenos Aires »•"•"t"«"*»* Pozor Za načrte, betonske preračune in Firmo, obrnite se do tehničnega konstruktorja FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4351 Villa Devoto U. T. 50 - 0277 razen njegovih predpostavljenih, se ne sme vtikati v njegove zadeve. Ko smo objasnili to potankost bi bilo dobro pregledati, kje GIL resnično deluje. Delovanja, ki dosedaj eksistirajo samo na papirju niso se izvrševala. Mlad učitelj zmore in zna napraviti na tem področju mnogo, toda navadno mu manjka materialne podpore, da bi mogel nekaj u-resničiti in na žalost mora omejiti svoje delovanje samo na izdajanje izkaznic in pobiranje članarine, ki sc na ta način spremeni v nekako takso, kajti kot tako jo smatra drugojezično ljudstvo. HUDA NESREČA S TOVORNIM AVTOMOBILOM V BAŠKI DOLINI^ Gorica, 13. oktobra. — V sredo o-krog 1 popoldne je vozil težak tovorni avtomobil po državni cesti z Grahovega proti Koritnioi v Eaški dolini. Kmalu za vasjo, ko je zavil na prvi ovinek, šofer iz do zdaj nepojasnjenih vzrokov, najbrže radi ne nadne odpovedi krmila, ni mogel več okreniti voza, ki je zdrčal naravnost čez rob ceste po najmanj 50 metrov visoki strmi grivi v Baško grapo. Pri tem se je nekaj krat prevalil in obležal na produ. Tovornik je bil prazen. Šofiral je Mirko Podgornik iz Vrat pri Čepovanu. Z njim se je vozil g. Bože Mikuž, trgovec in hotelu iz Sv. Lucije, po čigar naročilu je šel kamion nalagat les v Baško dolino. O. Mikuž je še pravočasno in srečno skočil z voza, ubogega Mirkota je pa vrglo iz kabine, da se je trikrat v zraku prevrgel in obležal z zlomljeno hrbtenico v nezavesti. Prepeljal' so ga v goriško bolnišnico, njegove stanje je zelo nevarno. Ker je mlad in zdrav, upamo, da bo okreval. To mu tudi iskreno želimo. Tovornik je bil last Mirkotovega brata, g. Stanka Podgprnika, ki ima svoje prevoz no podjetje pri Sv. Luciji. Ta je pri šel dve uri kasneje z vlakom od vo- Prva slovenska tovarna mozaika Velika izbera granitnega, apnenčevega in večbarvnega mozaika. Specialno izdelovanje granitnih stopiiic ter vseh v tó stroko spadaj očih del Albert Gregorič JOSE P. VARELA 5233 Villa Devoto Buenos Aires ¡akov, kamor je bil poklican na vaje. Škoda je velika, ker je stal kamion okrog 150 tisoč lir. VOLILNO GIBANJE V JUGOSLAVIJI Volilno razpoloženje iz dneva v dan raste, vse skupine, ki nameravajo 11. decembra stopiti s svojimi listami, se že pridno pripravljajo. Odkar se je centralistična in unita-ristična JNS zvezala z dr. Mačkom, jo zapuščajo pristaši. Prvi je nastopil proti njej banovinski odbor v Zagrebu pd vodstvom svojega predsednika Jurija Demetroviča, organizacije v Zemunu so se razšle same po sebi, banovinski odbor v zetski banovini jip šel za zagrebškim, poleg tega pa jo javno zapuščajo njeni dosedanji člani, ki so v režimih JNS bili ministri ali so uživali druge visoke položaje. Peter Živkovič, Jevtic in dr. Kramer so. seveda na te svoje dosedanje tovariše silno hudi, češ da so vse vedeli, kakšen sporazum z združeno opozicijo se pripravlja, da pa sedaj, ne marajo prevzeti odgovornosti za korake, ki so jih v pripravljanju odobrili. Izstopivši člani JNS pa se upravičujejo, da je vodstvo JNS šlo v sklenitvi sporazuma i daleč preko pooblastil. Volilni imeniki so bili v torek za te Volitve zaključeni in bo 11 decembra mogel voliti samo tisti, ki je vpisan v volilni imenik ali je bila vsaj vložena utemeljena zahteva, da se vpiše. Volilni upravičenci pridno izbirajo kandidate in njihove namestnike. V JEZ je sestavljanje kandidatnih list že precej zaključeno, v dravski banovini v 18 okrajih. Opoziciji delo nikakor ne gre od rok, ker se večina dosedanjih opozicionalnih strank boji JNS, ki jo je dr. Kramer s pomočjo Zagreba pripeljal v njihovo "demokratično" družbo. Ana Chrpova Slov. babica dipl. v Pragi in Bs. Airesu, v. večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Raw-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna. ENTRE RIOS 621 U. T. 38, Mayo 8182 t Naznanjam da sem otvoril GOSTILNO "LA ESTRELLA" kjer boste v vseh ozirih dobro postreženi z dobro domačo hrano in dobrim vinom. Cene zmerne. Priporoča se cenj. rojakom IVAN GAŠPARIŠIČ Av. Alcqrta 2363 Bs. Aires Narodno vijece 29. oktobra je minilo dvajset let, odkar so Slovenci, oziroma Jugoslovani, vrgli s sebe nemške vezi avstro-ogrske monarhije. Takrat, ko je šla vojna zaradi odpora slovanskih narodov v Avstriji h koncu, se je ustanovilo v Zagrebu Narodno vijece pod predsednikom dr. Antona Korošca, ki je prevzelo vso oblast na jugoslovanskem ozemlju dotakratne avstro-ogrske monarhije. Narodno vijece je bilo vrhovna oblast in zunanji reprezentant narodov, Slovencev, Hrvatov in Srbov, in je v posameznih pokrajinah, v Zagrebu, v Sarajevu, v Splitu, Novem Sadu in v Ljubljani imelo podrejene pokrajinske vlade, po katerih je izvajalo svojo oblast. Predsednik pokrajinske vlade v Ljubljani je bil Josip Pogačnik. To je bilo najvažnejše raz-doblje naše novejše zgodovine, ker smo takrat prvič svobodno zadihali in presekali st«oletno zvezo z nemškim severom. Žal pa državniška vzgoja našega ljudstva še ni bila dovolj visoka, da bi pojmovala obstoj te svoje države v vsej daljnosežnos-ti. Zaradi zmedenih prevratnih razmer se oblast nove države ni mogla | uveljaviti tako močno, kakor se uveljavlja Oblast starih držav. Ako bi državniki imeli takrat v ljudstvu več opore, oziroma predstavniki vec zmožnosti in energije, bi tiste čase zlasti Slovenci mogli izrabiti z večjim pridom. Kljub temu pa je ustanovitev Narodnega vijeca v Zagrebu in ustanovitev pokrajinske vlade Y Ljubljani mejnik naše zgodovine, If1 nam'mora vedno biti pred očmi v pouk in bodrilo. Narodno viječe se je kot zastopnik južnih Slovanov % ozemlja nekdanje avstro-ogrske monarhije 1. decembra 1918 poklonil0 takratnemu regentu Aleksandru h"' radjordjeviču in izrazilo željo, da sv združi s kraljevino Srbijo v eno državo. Kraljevina Srbija pa se ,je prej zedinila z Vojvodino in črn® goro. Takratni regent Aleksander .ltí izjavo sprejel in proglasil zedinjen.lp-Tako je nastala Jugoslavija. Zato j 29. oktober poleg 1. decembra naj' važnejši dan v zgodovini nastajanj* kraljevine Jugoslavije. —DE. LUKMAN PREDSEDNIK PROSVETNE ZVEZE Prosvetna zveza v Ljubljani je imela svoj občni zbor, na katerem je podala račun, o delovanju preteklega leta. Izvoljen je bil no odbor s pred. sednikom univ. prof. dr. Lukmanom na čelu. OBČNI ZBOR RAFAELOVE DRRUŽBE Občni zbor je imela tudi Rafaelova družba, ki je vsa posvečena skrbi za naše izseljence. Za predsednika je bil ponovno izvoljen škof dr. Grego-rij Rozman, podpredsednika pa sta univ. prof. dr. Tomšič in p. Kazimir Zakrajšek. SOCIALNI TEDEN V ZAGREBU V Zagrebu je minil "Socialni teden," v katerem so najbolj izbrani predavatelji obravnavali pereča socialna vprašanja pod vidikom katoliških smerni ". Vsa predavanja so bila polno obiskana in je_bila po vsakem predavanju živahna debata, v kateri je padlo marsikatero kleno zrno. Papež je tednu po državnem tajniku, kardinalu Pacelliju. želel veliko uspeha. kandidate, a po seji je Vilder izjavil, da je stranka zadovoljna z raz. vojem političnih dogodkov. Po vesteh zagrebškega časopisja bo stranka imela v 35 okrajih monopol, to se pravi, da njeni kandidati ne bodo imeli nobenih protikandidatov iz listne združene opozicije. Predsednik JNS Peter Živkovič pa bo postavil svojo kandidaturo kar v treh okrajih in sicer v Sarajevu, Negotinu in Mrkonjicgradu, kjer so nazadnje le pomirili razburjene pristaše in jih pridobili za Živkovičevo kandidaturo. * ZAGREBŠKA UNIVERZA BO IMELA NOVEGA REKTORJA Zagrebška univerza bo volila v kratkem novega rektorja na mesto dr. Eda Lovriča, ki je odšel v pokoj. Dr. Lovric ima največ zaslug, da je zagrebška univerza dobila potrebne denarne podpore od države in zgradila novi poslopji za veterinarsko in tehnično kakulteto. Za novega rektorja bo najbrž izvoljen kak redni profesor bogoslovne fakultete. JUGOSLOVANSKI PARNIKI BODO VOZILI ŽITO IZ ROMUNIJE V ANGLIJO Jugoslovanski tovorni parniki bodo v kratkem začeli prevažati žito iz Romunije v Anglijo. Ti parniki so čakali v pripravljenosti, da bodo vozili naše žito, pa so dobili poziv iz Romunije, naj takoj pripljujejo tjakaj. Anglija je namreč letos kupila v Romuniji velike količine žita, katerega pa Romunija zaradi premajhnega števila ladij ne more sama prepeljati. LEGIONARJI SE VRAČAJO Kakor znano je italijanska vlada cdpoklicala iz Španije 10.000 prostovoljcev, ki so bili že nad 18 mesecev na tamošnjih bojiščih. Med temi vračaj očimi se legionarji, ki so bili pred dnevi slovesno sprejeti v Neaplju, kjer jih je pričakal sam kralj a pres. tolonaslednikom in zastopniki vlade, je tudi večje število Goričancev. Prihod teh naših sodeželanov v Gorico je bil naznanjen za v soboto 29. oktobra, ob 6.15 zvečer, na južnem kolodvoru. K sprejemu so bili pozvani vsi meščani, ker se je hotelo prirediti nekaj prav slovesnega. Vse strankine organizacije so bile mobilizirane, mesto se je odelo v zastave, na kolodvoru so čakali naj odličnejši predstavniki vseh oblasti: prefekt, divizionar, nadškof, župan, kvestor, itd. Ko je privozil težko pričakovani vlak na postajo, je pa občinstvo kar onemelo v neprijetnem razočaranju: pričakovanih prostovoljcev ni bilo. Kako je prišlo do te nevšečne pomote. nihče točno ne ve. Skupnega po. vratka legionarjev iz goriške pokrajine še ni bilo, pač pa prihajajo nekateri posamič. VEčESLAV VILDER VODI BIVŠO DEMOKRATIČNO STRANKO ^ 70 okrajih bo postavila svoje kandidate ,b. SDS, ki jo vodi Veče-slav Vilder. Stranka bo kandidirala V tistih okrajih, kjer živi srbsko prebivalstvo pomešano s hrvatskim živ-'j°m. 23. oktobra je imel glavni odbor stranke sejo, na kateri je odobril NA HRVAŠKEM JE MNOGO NEPISMENIH 13.000 nepismenih ljudi se nahaja v središču Hrvaške v belem Zagrebu. To porazno dejstvo so ugotovili po statistikah mestnega popisovalnega urada. Da bi vse te nepismene naučili brati in pisati, bo treba potro j. nega -truda in napora vseh tistih organizacij, ki so si nadele nalogo, pregnati nepismenost iz hrvaškega naroda. Kakor znano, so v tem delu najbolj agilna društva "Napredak," "ABC" in "Seljačka Sloka." Tudi letos pobirajo imenovane organizacije prostovoljne prispevke v korist te akcije, da morejo potem za male denarje prodajati med nesmenimi abecednike. PADAJ JUGOSLOVANSKEGA IZVOZA Jugoslovanski izvoz se je v prvih devetih mesecih tekočega preračun-skega leta zmanjšal za dobro milijardo dinarjev. V največji meri je upadel izvoz, vseh vrst žita, lesa, rudnin in bakra, a narasel je uvoz strojev, železa in prevoznih sredstev, padel pa uvoz tekstilnih izdelkov. Zaradi tega se je trgovinska bilanca naše države v prvih devetih mesecih zaključila s pasivo 295.35.000.000 din., ker je vrednost uvoženega blaga znašala 3824.8 milijon din. j GRADNJA ŽELEZNIŠKE PROGE Železniško progo od Metkovica do novega hercegovskega pristanišča v Pločah bodo v kratkem času začeli graditi. Razpisani sta dve licitaciji, ' kajti progo bodo istočasno začeli j graditi z obeh strani. Ker tam ni I hudega mraza, bodo progo gradili preko vse zime. — Prav te dni so se začela tudi obsežna popravila v ! splitskem in šibeniškem pristanišču. je produkcija največjega živosrebr-nega rudnika v Almadenu silno pad. la. Ker je Italija pričela po vojni zelo pospešno izkoriščati idrijski rudnik živega srebra, je ta stopil sedaj v produkciji na prvo mesto. Idrijsko živo srebro slovi poleg tega po kvaliteti in se uporablja zlasti v medicini. Nova naselbina pri Gorici Ob Soči nad Gorico pri Doblarjih končujejo z deli za velikansko elektrarno. Ker bo v tej elektrarni za-posljenih veliko število delavcev, so sklenili, da bodo po novem fašističnem sistemu zgradili v bližini elektrarne delavsko naselbino, v kateri bo imelo delavstvo, ki je zaposljeno pri obratu, zdrava stanovanja. Naselbina se bo imenovala "Isontinia." Temeljne kamne za novo naselbino je položil sam Mussolini ob priliki svojega poseta v Julijski krajini. ZASTOJ V CEMENTNI INDUSTRIJI V DALMACIJI Cementna industrija v Dalmaciji je zašla v hudo krizo. Dogodki in vojske v zadnjih letih so zelo zavrle izvoz našega cementa v tuje države, zlasti pa na Kanarske otoke in v španski Maroko. Tudi stalno naraščanje naših terjatev v Italiji in razvrednotenje francoskega franka onemogočajo naši cementni industriji dobro prodajo. Končno so si mnoge države, ki so prej v Dalmaciji kupovale cement, zgradile svoje tovarne; na primer Albanija. Tako je proizvodnja cementa padla v zadnjih dveh letih za skoraj 60 %, ali od 490.000 toit v letu 1935 na 190.000 ton lani. Posledica zmanjšanja proizvodnje je seveda brezposelnost med dalmatinskim delavstvom. Sestra Nikole Tesle umrla V Zagrebu je umrla sestra svetovno znanega učenjaka in iznajditelja na polju elektrotehnike Nikole Tesle, Marica Kosanovič. žena je doživela starost 78 let ter je bila mati znanega prvaka b. SDS v Zagrebu Save Kosanoviča. | ŠOLO ZGRADILA NA LASTNE STROŠKE Krasno poslopje za ljudsko šolo v Trnovici na polotoku Pelješcu sta na svoje stroške zgradila trgovca brata Sušilo iz Zagreba. Vasica je ostala tudi po vojni brez svoje šole, dokler pred desetimi leti trgovca Sušila, ki sta se v Trnovici rodila, nista sklenila za svoj denar zgraditi šolo. Zgradba je svojevrstna in lepa. Veljala je nad pol milijona dinarjev. IDRIJSKI RUDNIK MED PRVIMI NA SVETU. Radi španske državljanske vojne Nemci bodo menda glasovali za vladno stranko Nemška manjšina v naši državi bo pri decembrskih poslanskih volitvah glasovala za listo dr. Milana Stoja-dinoviča. Zastopniki nemških društev iz Vojvodine so imeli sestanek v Beogradu pod vodstvom senatorja dr. Grassla ter ugotovili, da se je megla nemška manjšina v naši državi pod sedanjo vlado v največji meri uveljaviti v vseh smereh ter ji dajejo vodilni možje sedanje vlade zagotovilo, da bo nemška manjšina tudi za bodoče mogla neovirano delovati in živeti. Pri tem so sklenili da bodo glasovali za vladno listo brez ozira na osebnost kandidata, če je nemške narodnosti ali ne. Zboro. valci so za ta sklep soglasno potrdili in poslali v tem smislu na dr. Stoja-dinoviča tudi brzojavko. —isan v volivni imenik ali je bil? brali večje število svojih kandidatov. — Prav tako se še ni dokončno odločil Boža Maksimovic. Mnogo se je govorilo, da bo sklenil sporazum z združeno opozicijo, vendar pa so se ta pogajanja nekam zavlekla, da čelo pojavili so se glasovi, da iz teh kombinacij ne bo nič. Verjetno je, da se bo Maksimovic ponovno obrnil na vladno volilno koalicijo in z njo skušal doseči tak sporazum, da bo nekaj njegovih pristašev prišlo v bodoči parlament. DRŽAVNA BANKA KUPILA TISKARNO Zagrebško tiskarsko podjetje " Ju-goštampo" je kupila Državna hipotekama banka za vsoto 11,705.000 dinarjev. Zadeva s konkurzom te tvrdke se je vlekla celih šest let. Podjetje je , kakor znano, izdajalo tudi več časopisov, med njimi dnevnika "Novosti" in 'Morgenblatt", ter urednik "Športske novosti". Da se je konkurz zavlekel tako dolgo, je krivo dejstvo, da so bili med tem časom povrsti vpokojeni trije predsedniki zagrebškega sodišča, ter sedem sodnikov, ki so vodili konkurzno postopanje. Pri končni prodaji vsega i-metja "Jugoštampe" sta se pojavila največja upnika Drž. hipotekar-na banka in Hrvatska obrtniška btfjika. Prva je terjala 5,200.000, a druga 1,800.000 dinarjev. Izlicitira-la je* podjetje prva. Takoj so se o-glasili časnikarji, ki so zaposleni bili pri Jugoštampinih listih, in prosili sodišče, naj jim zasigura vse pravice, ki jim jih zagotovlja novinarska u-redba in drugi zakoni. NOVA ŠOLA V ŠMARJAH NA KRASU Italijanske oblasti so zgradile na Krasu v Šmarjah v premski občini novo ljudsko šolo. Je to enorazred-niea in podobna trem šolam, ki so bile zadnja leta zgrajene v premski občini. V višje razrede pa hodijo o-troci še vedno v Prem. Sv. Gora dobi KATERI SKUPINI SE BO PRI-KLOPIL LJOTIČEV ZBOR Za Dimitrija Ljotica in njegov Zbor še ni nič znanega, če bo postavil svojo listo pri poslanskih volitvah. Kakor znano je moral Ljo.tic v zapor, ker je v Beogradu priredil politično zborovanje, pa ga oblastem ni prijavil, ter se nazadnje s svojimi pristaši še uprl policijskim organom. Zadnje čase ni čuti nič določnega, če bo Ljoticc listo sestavil, pač pa poročajo časopisi iz notranjosti Srbije, da so tamkaj ljotičevci že iz. vzpenjaco mmmmmmmm POSLUŽUJTE SE PODJETIJ. KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU! POZOR ROJAKI! Slovencem, ki imajo veselje za obdelovanje zemlje in bi se hoteli osamosvojiti, se nudi sedaj ugodna prilika za koolnizacijo v provinci Salti. Natančnejše informacije dobite ob nedeljah v društvu "Slov. Doma", ^ Pri A. Ličenu, Avalos 374, Paternal. ZLATKO BADEL Calle Agüero 2151 U. T. H - 3317 BUENOS AIRES VSAKEMU TRGOVCU, KI ŽELI SPOZNATI TA DVA ODLIČNA IN PRVORAZREDNA PROIZVODA, POŠLJEM VZOREC NA ZAHTEVO BREZPLAČNO BB ■ B STARA SLJIVOVICA BADEL JVOZENA IZ JUGOSLAVIJE V SODIH ■ n KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo Berto Cernič BORREGO 1583 — Gs. Aires U. T. 54 - 3588 PELINKOVEC BADEL PRIDELAN V BUENOS AIRESU IZ PRVORAZREDNIH PRVIN, KI SE UVAŽAJO IZ JUGOSLAVIJE. wmm Tržaško časopisje javlja, da bo neka družba kmalu začela graditi vz-penjakčo na Sv. Goro. Družba je namreč izračunala, da bi od številnih romarjev, ki hodijo na Sv. Goro i-mela tudi pri nizki voznini dobiček. Vzpenjačo namerava začeti s ceste blizu Solkana. Železnica bi bila dolga 2 km, višinska razlika med vstopno in končno postajo pa malo manj kakor 600 m. železnica bi pripeljala voz iz doline na goro v 5 minutah. Vozila bi dva vozička za 25 oseb vscik PLOVINE VOŽNJE OTROKOM Po najnovejši odredbi so dobile družine s številnimi otroci v Julijski krajini posebno novo ugodnost. O-troci takih družin dobe pri večini avtobusnih prevoznih podjetij, če se izkažejo z izkaznicami vozovnice po polovični ceni. "INVALIDI DELA" ODLIKOVANI Dne 28. oktobra so v Gorici delili odlikovanja in darila po 200 lir ta-koimenovanim "velikim invalidom ne telesne poškodbe pri opravljanju dela", to je onim, ki so dobili trajne telesne poškodbe pri opravljanju svojega poklicnega dela. Med obda-rovanci so: Peter Blaško, Ivan Kra-pež, Albert Polajne, Karel Vidic, Franc Žigon, Ivan Miljkovič, Jožef žabar, Žubar Ivan, Lojze Marega, Avguštin čermelj, Ivan Homar, Jožef Pipan, Janez Trpin, Rafael Črno-logar, Jožef Gantar, Emil žigon, Žagar, Marija Vidic, Marija Vidžar, Jožef Gerbic, Miha čargo, Anton Pirh. ZALOGA DOBREGA VINA Franc Kurinčič — Ne pozabi GARAY 3910 telefon 61-5384 BUENOS AIRES PROTISLOVJA ZAVEST Poleg razuma in proste volje ima človek tudi zavest. Zavest je nasledek razuma posameznega človeka. Človek z razumom spoznava naravne in nadnaravne stvari in pojave ter jim zavestno daje in pripisuje vrednost in pomen. Z razumom spoznavamo Stvarnika in stvari, razločujemo med dobrimi in slabimi stvar mi, razločujemo pa tudi, kateremu namenu služijo posamezne stvari, da jih znamo porabiti v korist človeštva. Tu nastane duhovna zavet porabe stvari v pravi smeri. Z razumom more delavec presojati vrednost svojega dela in spoznavati, da se telesno, pa tudi duševno delo veliko prenizko ceni. Razum in zavest govorita dovolj razločno, da je delo izvir blagostanja in dostojnega življenja. Postopaško izrabljanje in poniževanje dela pa je izvir vsega hudega. Kdor delu noče priznati njegove prave vrednosti za vse človeštvo, ne more biti pošten človek. In vendar take vrste nepoštenjaka ne preganja nobena postava. Nasprotno pa pride zavest delavnega ljudstva o višji vrednosti dela k a i hitro v nasprotje z raznimi predpisi, pa tudi z mišljenjem napačno mislečih ljudi. Tudi vsak kratkovidnež mora spoznati, da visoka vrednost dela in visok zaslužek pomeni dobro gospodarstva in dostojno življenje. Vsi izgovori, ki se temu načelu upirajo, izvirajo ali iz sebičnosti ali pa iz nevednosti. Le poglejmo nekoliko po svetu, kako se marsikje drugod delo ceni in po vrednosti tudi plača : tam so, dobre razmere ih blagostanje. Zavest torej pravi, je treba delo ceniti in upoštevati. Kapitalizem gre čisto drugo pot. — Njegovo načelo je velik ali vsaj stalen dobiček, ki ga dobiva iz materije po trudu slabo plačanih najemnikov ali delavcev. Konkurenca ali tekma v znižanju cen za pridobivanje kupcev, najnižja prevozna sredstva, slabo blago itd. — vse to je namenjeno znižanju Vrednosti de-lav sebične namene. Ta kapitalistična sredstva se porabljajo povsod, saj je kapitalistična medsebojna tekma povsod enaka. To tekmo delavstvo povsod občuti. Nasledki take tekme se ločijo po zaslužku oz. ceni dela. Če n. pr. pri nas dobi zidarski delavec, ki meša in nosi malto ali opeko, na uro 2.50 din, dobi v Ameriki 80 centimov. Torej pri nas v desetih urah 25 din, v Ameriki 8 dolarjev, ali po današnji vrednosti 368 dinarjev. Zidar v Ameriki zasluži 460 din, navadni lelav-ci pa 184—368 din na dan. To mi je povedal ameriški Slovenec, ki je sam obrtnik in inma z delavci stalen stik. Pri taki razliki vrednosti istega dela se mora v človeku zbuditi zavest, da tu ni nekaj v redu. Nered na-pravlja kapitalizem, ki tišči vrednost dela z vso silo k tlom. S tem ravnanjem pa ustvarja revščino delovnega ljudstva, gospodarski zastoj in nazadovanje delavstva, obrtnikov in kmetov. Ker ima kapitalizem v svojih krempljih tudi vse državne, pokrajinske uprave, mu ni posebno težko speljati vse na svoje mline. O kakih krščanskih nazorih pri kapitalizmu ni govora. Če pa kak kapitalist prizna katekizem, ga prizna le v toliko, da svojim delavcem priporoča zvestobo in pridnost v garanju, na božje zapovedi in vnebovpijoče grehe, kolikor se njega tičejo, se pa ne spomni. Iz takega pojmovanja kapitalistov o delu in delavstvu izvira vse neza-dovolstvo delovnih slojev, ki imajo zavest, da se jim godi velikanska krivica. Krščanski socialisti smo mnenja, da je treba omejiti samovoljo kapitalizma na celi črti ter dati delavstvu priložnost, da poleg državne o-blasti tudi ono vodi nadzorstvo nad podjetji glede obratovanja, delovnega časa, delavskih in namešcenskih plač, čistega dobička ali zgube in ravnanja z delavstvom v obratih. Zato imajo delavci na podlagi njihove udeležbe pri delu popolno pravico. V gospodarstvo socialen red in pravico — to zavest nosi delavstvo v svoji duši in se po njei bori za svoje življenje. Jože Gostinčar. proti avtoriteti vzor večini naroda, vso noč. Ta primer je napravil konec Zgoraj navedeni članek je objavil;;. "Delavska pravica", ki je stro kovno glasilo krščanskih socialistov. Zanimivo je, kakšno mnenje ima ta 'íst o katoliškem dnevniku "Slovencu". ki se prizadeva, da bi organizacijo krščanskih socialistov vpora-bil za svojo politično karijero. D. P. komentira takole: "Slovencu" se prav nič ne čudimo, saj vemo, da je. takih in še hujših reči zmožen. Žalostno je le to, da je bil v preteklosti v prvih bojnih vrstah zapra-vico in resnico, padel tako globoko, da ne izbira več sredstev in zavestno uporablja laganje za dosego svojih namenov. Katoliška obleki mu je postala le še zaradi lepšega, g'avno vodilo pa: Namen osvečuje sredstva. Sicer je pa videti, da Slovencu zadnje čase hudo popuščajo živci in se ga prijema histerija. To pa ni dobro znamenje ..." Dobro znamenje je, da prihaja tudi krščansko delavstvo do prepriča« nja, da med krščanskim in nekrščan-skim kapitalistom ni nikake razlike in bi jo tudi med krščanskim in ne-krščanskem delavstvom ne smelo biti, če se hoče doseči zboljšanje gospodarskih pogojev za delovno ljudstvo. A ravno ti krščanski in nekr-šščansski denarniki skrbijo, da živi delavstvo v neslogi, ker ga je ne-složnega lažje izkoriščati. Poglejmo sedaj, kako je po mnenju "Slovenca" in češke katoliške revije, "Katolik" iz katere je "Slovenec" na uvodnem mestu prinesel izvleček, Bog kaznoval Češkoslovaško : "Naš narod se je poslednjih 20 let. vdal življenju, ki je bilo podobno življenju izvoljenega ljudstva, ko se je namesto pravemu Bogu klanjalo zlatemu teletu. Mi smo se opajali ob misli, da moremo kot katoličani svobodno živeti, nismo pa videli, da narod vse bolj sledi onim, ki so se sicer z vljudnim obrazom klanjali avtoriteti Cerkve, a so skrito in javno dajali vso pomoč tistim strujam, ki so delale proti Bogu. Porušili smo Marijin kip v Pragi, pometali smo križe iz šol in uzakonili smo razporoko. K našemu zavetniku sv. Janezu Nepo-muku, h kateremu je nekoč romal ves veren narod, ker se je zavedal, kaj mu je v dneh stiske pomenjal, je zadnje čase prihajala le še majhna peščica. Skoraj smo ga znova vrgli z kamnitega mostu, po deželi pa smo itak porušili veliko njegovih kipov. Služabnike božje smo zapostavljali, kjer smo mogli, v resnici pa jih je tudi veliko odpadlo od matere Cer kve. Cela armada učiteljstva vse do danes deluje v otroških dušah proti Cerkvi, na deželi in v mestu pa gledališče, film in tisk polagoma rušijo stid in nravnost. V glavenem mestu so zasedale brezbožniške centrale, ki so razširjale strup nevere med nas in za mejami. Pa tudi v vernih srcih je otopel čut za božjo čast in ljubezen do bližnjega, vodila se je ne-krščanska borba z lažjo, prevaro in zavistjo. Hus je bil v svojem odporu sv. Vaclav nam je bil pomemben le v toliko, ker smo se mogli z njim ponašati kot ustanoviteljem tisočletnega kraljestva. Ob nedeljah smo veselo delali, kleli in se zaklinjali na božje ime. Ni bilo zapovedi, ki je ne bi prelamljali. Za svoje najboljše prijatelje, nakatere smo stavili vse svoje upe, smo imeli prostozidarje in izrazite brezbožnike. To vse je nebeški Oče gledal 20 let, nakar je prišla zaslužena kazen. Toda Gospod nas' ni hotel uničiti. Kajti, prihranjena nam je bila vojna, v kateri bi bili popolnoma uničeni. Vendar smo nekoliko odvrnili jezo božjo od sebe, ker smo se zadnje čase iskreno zatekali k Tynski Materi božji in sv. Vaclavu, pod čigar varstvo smo nameravali postavili našo armado. Od popolnega uničenja nas je obvarovalo spokorno življenje in goreča molitev naših dobrih sorojakov, ki so sicer v manjšini, a so delali Bogu silo s svojimi .molitvami. Težka preizkušnja, ki je prišla nad nas, je podobna bolestni operaciji, od katere pa moremo, če se bomo obrnili k Bogu, vstati ozdravljeni na duši in na telesu..." * Torej Češkoslovaška je kazen zaslužila, zato jo je Bog udaril. Nič pa ne povedo, zakaj je Bog udaril tudi nemške katoličane in še posebno katoliško Avstrijo. Čudno se nam zdi, čemu je Bog ravno Hitlerja izbral (tako vsaj bi se razumelo po prej zapisanem) za svoje božje poslanstvo v srednji Evropi, (na zapadni ima monopol Mussolini) ko vendar nič po krščansko ne dela z nemškimi in avstrijskimi katoličani ter je bil že parkrat sam kardinal Innitzer , ki je sicer ob Hitlerjevemu prihodu na Dunaj dal zvoniti z vsemi zvonovi, v nevarnosti za življenje in je papež obsodil nacizem, kot škodljiv otrov človeški družbi. "Res čudna in nerazumljiva so zverinskim zločinom mlade pestunje Orožniki so jo prijeli, obenem pa je dalo sodišče malega mrtveca raztelesiti. Pri tem se je dognalo, da ima malček razbito lobanjo. Višnarjeva je potem svoj zločin priznala. Izjavila je, da je otrok močno jokal, kar jo je spravilo v jezo. Ker ga ni mogla potolažiti, ga je stisnila z vso silo čez trebušček, ker pa še ni utihnilo, mu je s komolcem zadala hud udarec po glavici ter mu je razbila lobanjo. Otrok je vztrepetal, utihnil in umrl. Na podlagi tega priznanja se je zasliševanje brezvestne morilke nadaljevolo ter so prišle na dan nove strahotne podrobnosti. Višnerje-va je priznala orožnikom štiri deto more. Njena zadnja žrtev je bil sinček- posestnika. Črešnjarja. Pred njim je umorila 4 mesečno Marijo, hčerko posestnice Marije Vetrih v Korit-nem. Tega otroka je zadušila s pritiskom na trebuh. Nadalje je usmrtila dvoje nezakonskih otrok svoje sestre Marije Višner. Prva njena žrtev ,je bil 4 mesečni Mirko Višner^ čez nekaj let pa je umorila še drugega nezakonskega otroka svoje sestre, 7 mesecev starega Stanka. Po njeni izjavi jo je k tema zločinoma nagovorila njena sestra Marija, u-more pa je izvršila tem raje, ker je morala sama skrbeti za te nezakonske lieeake. Zaradi tega so orožniki aretirali in zaprli tudi njeno sestro Marijo, aretirana pa je bila tudi mati obeh deklet, pozneje pa so jo izpustili. Višnerjevi so najemniki majhne koče na Planini. Zločinka je orožnikom pripovedovala te zločine v vseh podrobnostih. Kot vzrok je navajala predvsem ma-šče.vanje. Če jo je gospodinja, pri kateri je služila, ujezila, pa ji je u-morila otroka. Umore je izvrševala & pritiskom na trebuh, potem pa je mrtvega otroka položila nazaj v posteljo ter je poklicala domače. Dela- Knjižna higijena božja pota in njena previdnost!" bi %ia se je pri tem zelo žalostno in pre- zapisali prej omenjeni katoliški glas niki. A tako čudno in nerazumljivo pa le ni, da ne bodo polagoma tudi katoličani spoznali, kako grdo jih nekateri vlečejo za nos in kako nesramno se igrajo z njihovo potrpežljivostjo. Deklica morilka otrok Slov. Konjice, 4. oktobra. — Vest, da je zverinska služkinja umorila šest otrok, je povečala zanimanje ljudi in ogorčenje, ki vlada v vsej konjiški okolici. Saj je hodila ta 18-letna Ana Višner s Planine pri Zre-čah kakor kakšen angel smrti od družine do družine ter je puščala za seboj samo grenko žalost in bolest, ko je pomorila ljudem najdražja bitja. O njenih zločinstvih se je izvedelo sledeče podrobnosti. Konjiškim orožnikom je bilo že dolgo časa sumljivo, da naglo umirajo mali otroci pri nekaterih družinah brez vsakega vzroka in brez bolezni. Preiskali so več takih primerov ter se je ugotovilo, da je bila povsod navzoča pri smrti otroka 18 letna Ana Višner iz Planine pri Zrečah, ki se je ponudila družinam kot pestunja ter ni zahtevala za svoje usluge nobenega plačila. Ko pa je otrok umrl,, je zapustila hišo ter se vdinjala drugje. Zadnji tak tragični primer se je dogodil pri posestniku Matevžu Čre-šnjarju na Padeškem vrhu. Nenadne smrti je umrl mali 4 mesece stari sinko Mirko, ki ni bil poprej prav nič bolan. Zdravo, dobro razvito dete so našli nekega jutra mrtvo. Smrt je domačim naznanila otrokova pestunja Ana Višner, ki je bila z detetom strašeno ter je vse vzbujalo videz, da je otrok umrl zaradi nesrečne nenadne bolezni. Orožniki pa sumijo, da je morilka povzročila tudi zločinsko smrt še dveh drugih otrok in sicer pri posestniku Karlu Bobiku v Drezju ter posestniku Antonu Vetri-hu na Paleškem vrhu. Teh dveh zločinov pa morilka noče priznati. Mlada zločinka je po umoru otroka pri Črešnjarju pobegnila, ko je izvedela, da se zanimajo za ta primer orožniki. Skrivala se je po okolici ter so jo nekaj dni zaman iskali. Nazadnje pa je bila tako neprevidna, da je prišla na trg v Konjice, kjer so jo orožniki slučajno srečali, pa so jo takoj prepoznali in aretirali. Zločinka dela vtis normalnega dekleta ter ji nihče ne bi prisodil, da je bila zmožna takih grozovitosti. Je pa še sreča, da so jo izsledili že sedaj. Saj bi bila lahko povzročila še kdo ve koliko takih zločinov ter pomorila še veliko otrok. Vse te umore je vršila iz neke strasti, ki jo je gnala od zločina do zločina. IKROJACNICA MOZETIČ V9 a če si nameravaš kupiti novo obleko, pridi in oglej si Ü vzorce in blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo ne i bo žal, kajti imam vsakovrstnega blaga najnovejše V mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji § ceni. — Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke y ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih $ ne dobiš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj ce sam! o s o rio 5052 (Paternal) - Buenos Aires «e^jaesaKí^a^^ wujmmmmmmmnm ■ Pozor Rojaki! Naznanjam, da sem spet odprl dobro znano gostilno - "PRI ŽIVCU" kjer boste postrežem z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe. Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal Stanje vsake knjige pa tuai njen obstoj je v marsičem odvisen od tega, kako s knjigo postopamo; Sicer ne moremo postaviti ali odstraniti vzrokov ali pogojev, ki neki knjig) podaljšajo življenje za sto ali tisoo let, ali pa ji določijo le kratko trajanje, toda samo od našega hotenja je navadno odvisno, v kakšnem stanju je knjiga, ki nas spremlja skozi življenje. Samo ravnati moramo z njo kot knjiga zahteva in jo varovati pred nesrečo. Vse, kar velja za po-edino knjigo, isto velja za celo knjižnico. Sonce in vročina sta sovražnika knjige. Obledita tisk, zvijeta platnice in izsušita vso knjigo. .Pred njima zavarujemo knjigo z rumenim ali zelenim steklom v oknih. Sob, kjer imamo knjige, tudi ne smemo preveč kuriti, 12 stopinj je najbolj primerna temperatura. Če je toliko velika, da bi bila knjigam škodljiva, sobo prezračimo. Na zračenje knjižnice sploh ne smemo nikoli pozabiti. Pra.v tako kot prevelika vročina, škoduje knjigi tudi prevelik mraz. Zato moramo za primerno temperaturo tudi ! pozimi skrbeti. i Tobak in žveplo od vžigalic napa-; data usnjene vezave. Zato moramo v družbi takih sosedov paziti tudi na to malenkost. Posebno poglavje v higieni knjige tvori prah. Ta knjigi direktno ne škoduje, a na vsak način je velik kvar njeni lepoti. Veliko bolj kot. prah sam, škoduje knjigi čiščenje. Da bi knjigo obvarovali pred prahom, delamo na zgornjih straneh obreze, rdeče ali zlate, ki razširijo rob lista in tako preprečijo dohod prahu v knjigo. Da ostane knjiga popolnoma zaprta, tudi ne smemo kriviti listov, ki naj zaznamujejo, "do-kod smo prišli". Iludi sovražniki knjig so tudi žuželke, katerih samice ležejo v knjige jajčeca. Črvi, ki se izvale iz njih, so uničili še marsikatero knjigo. Takih žuželk je cela vrsta od krušnega črva do mrtvaške ure in knjižne usi. Preganjajo jih pajki in knjižni škorpijon. katere ne smemo zatirati. 0-menjene žuželke napadajo predvsem stare knjige, novejše so proti njim deloma zavarovane z različnimi snovmi, žuželke lahko preženemo z žveplom, največji Sovražnik pa jim čisjota in sveži zrak. Močno napadene knjige moramo izolirati, da se zajedavec ne razširi na celo zalogo. Ob žuželkah naj omenim še miši in podgane, ki grizejb knjigam robove. Te najlažje preženemo, <-'e jih polovimo. Da ohranimo knjige lepe, moramo paziti tudi na to, da jih ne postavljamo pretesno. Če jih namreč tako postavimo, jih lahko poškodujemo, ko jih iščemo, ali spet postavljamo na svoje mesto. Na drugi strani pa spet ne smejo stati prosto, da se ne krive. Mogoče, da so knjige včasih tudi prenašalke bolezni, zato jih nikar ne slinimo. Ne dajajmo jih bolnim ljudem. Če smo dognali, da so res okužene, jih moramo desinfeficirati v pari ("lnv (jih nato še enkrat! vezati. so KLINIKA ZA VSE BOLEZNI RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd. Rayos X, Análisis Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9- SUIPACHA GOVORI SE SLOVENSKI 12. 28 KROJACNICA 'GORICA" Hočete biti dobro i» elegantno oblečeni Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste vedno dobro postrežem. franc lera?* Ul. W ARNES 219! (Nasproti postaje Pa" ternal.) V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo »d 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelie MARKO RADAU Facundo Quiroga 1275 in l*07 U. T. 22 - 8327 DOCK SUD _ Caseros in slovenski domovi z vinsko trto Caseros! Saj se je že večkrat bralo o tej naselbini, ki leži na FCP, nekaj kvader dalje od Lurdesa. Caseros spada pod občino (partido) San Martin. Šteje pa danes že gotovo več kot 30.000 prebivalcev. Ime je zgodovinsko poznano iz bojev za neodvisnost Argentine. 3. febr. 1952 leta je premagal tam general Urquiza proslulega Manuela Rozas. Ulice teejo vsporedno z železnico in pravokotno nanjo in skozi Caseros vozijo razni omnibusi in kolektivi. Ker je kraj tako blizu mesta in na tako prometni točki, je tudi mnoge naše rojake pritegnilo tja. Toda motil bi se, kdor bi menil, da žive strnjeni. Kjer je pač komu bolj na priliko, tam si je kupil zemljišče in najdeš raztresene naše ljudi na vseli straneh novejšega Caserosa. Potrkal sem pri Buncu. Na Olava-rriji 99 žive, prav na voglu. Lična hišica je pustila dosti obsežen prostor cvetju, drevju in zelenjavi. Doma v Kuropi so bili naveličani tržaškega življenja, zato so sr umaknili v mirnejši kotiček — v Caseros. Od tam sedaj pridno zasledujejo dogodke ju-goslovenske kolonije v Buenos Ai-resu. Škoda, da ne greste letos v Luján, je omenila gospa Pavla. Zato se bomo pa videli v Lurdesu. Kar to nedeljo, 20 nov. se potrudite. Saj je komaj kakih 20 kvader do tja. To se razume, da pridemo. In tudi gostov za tisti dan pričakujemo. Toda za Luján nam je pa vendarle žal. Tudi Luján še pride na vrsto. Saj moramo prihodnje leto primerno proslaviti 400 letnico svete Gore. In prav za to priliko bomo poroma! i spet v Luján. Morda se bo to zgodilo že v aprilu. Govorili smo tudi o rejenki, radi sv. obhajila, pa je še premajhna za sedaj. Bunčevi so deklici namreč botri. Oče ji je umrl, mati pa služi v mestu. In drugih Slovencev na tem koncu Caserosa kaj poznata" Poznam po obrazu. Srečamo se, toda kje žive. tega ne vem. Sodim pa, da jih mora biti precej doli naprej proti Palomarju v Villa Ma-theu. Tako mi je rekel g. Bunc. Ob drugi priliki se bom oglasil pri njih, če jih najdem. Za danes moram pogledati po ulici Tandil, kjer že i-iaam nekaj znancev in potem moram pa še v Lurdes, da uredim vse ?-a nedeljo. Torej dalje. Toda ničesar drugega nisem vedel kot to, da več naših rojakov živi na ulici Tandil. Minilo je že dobro leto, ko sem bil zadnjič tam. In če ne veš številke je sitno. Pa jih bom že našel. In res ni teško. Ne le v Caserosu, temveč tudi drugod v okolici. Kakor da bi se dogovorili naši ljudje! Ali bolje: to je že v slovenski naravi. Kakor je bila doma malo kaka hiša brez latnika, tako je tudi tukaj značilno za slovenske domove, da niso brez vinske trte. Le kako bo Vipavec ali Kraševec ali Brk-brez 'trte? In to mi je bilo znamenje tudi oni dan. Stopam doli po ulici. Mrzla stoji tukaj hiša, brez življenja se zdi ta druga in tako naprej. Tukajle je trta. Pogledam. Zdi se mi nekoliko znano. Potrkam. Seve da. Slovenci so. In tako je tudi pri drugih hišah. Pri Remčevih pa pred hišo ni bilo prostora za trto. Zato sc pa cvetele rože, kakor jih tudi nisem videl drugje in če stopiš naprej se ti odpre ljubki dom, ves poln svežega zelenja. Prav gotovo, da bi ta hišica odnesla prvo nagrado po preprosti ljubkosti v celi tamkajšnji o-kolici. Tamkaj na voglu je pa nova trgovina, Žena je Slovenka, mož pa Portugalec, tako so mi povedali. Da vidim tudi te. Odprta so bila vrata. Žive duše nikjer. Kmalu se prikaže izza zavese ženska postava. Za čudena je obstala. Jaz pa: Dober dan gospa 1 Komaj je našla besedo od samega presenečenja. Pač ima zadnje čase priliko, da sliši slovensko besedo. Toda., da dobi še kdaj pred c^i slovenskega duhovnika, tega ne bi verjela. Saj ni še nikoli slišala, da je tukaj tudi za Slovence kak duhovnik. Če sem prav zapomnil je doma iz Grahovega, ali vsaj tam blizu nekje od Podbrda. Skromno trgovino so si postavili. Par tednov šele žive tam. Mož me je tudi jako prijazno sprejel in povabil, KROJAČNICA "PRI ZVEZDI" Vam nudi najboljše angleško blago (SUPERLAN) Izdelujem moške in ženske obleke. — V zalogi imam za 1938/39 leto tudi vsakovrstnega pomladanskega in poletnega blaga: za moške $ 55.— za ženske $ 45.— Za obilen obisk se priporača rojakom in rojakinjam STANISLAV MAURIč DONATO ALVAREZ 2059 pol kvadre od Av. San Martin — Bs. Aires m naj se še drugič kaj oglasim. Da se vendar že pokažete spet doli k nam. Smo vam dolžni za Duhovno življenje. Človek kar nima prilike, da bi plačal. Bomo pa danes poravnali naročnino. Tako so me prijazno sprejeli povsod. Pač mnogo drugače, kot se zgodi kod drugod, koder pravijo, da nimajo časa za slovensko branje, ker zanje je dovolj, če čitajo "Crítico". Iz Iz slovenskih listov ne zvedo nič novega.... Kar se mi seveda povsem razumljivo zdi! Kako bodo zvedeli, če jih pa ne čitajo! In če bi jim postregli s slovenskim dnevnikom, k; bi prinesel prav najzadnje novice, ali mar mislite, da bi ga čitali? Figo bi čitali! No, ja, žal tudi naš narod ima veliko takih sinov in hčera, katerim se zdi vse tuje boljše kot pa domače! V Caserosu sem pa videl, da naši rojaki znajo pravilno ceniti delo tistih, kateri se prizadevamo za slovensko stvar tukaj. Z zanimanjem čitajo naše liste, se zanimajo za društveno delovanje, kakor tudi za slovensko šolo. Če prav so precej daleč od mesta, vendar ne mine nobena slovenska prireditev, da ne bi bilo med udele ženci tudi nekaj Slovencev tudi iz Caserosa. Če bi me kdo vprašal po številu Slovencev v Caserosu, bi si ne upal dati zanesljivega odgovora. Po mojem računu gotovo ni manj kot 30 družin, okrog 20 jih poznam in imajo skoro vsi lastne hišice. Kdor bi jih -hotel pa bolj spoznati, kar na pot. Pa tudi to nedeljo, 20. novembra v Lurdesu ob priliki romanja jih bomo srečali. Saj oni so prav bližnji sosedje te znamenite cerkve. Vsak dan poslušajo lurške zvonove. Hladnik Janez CERKVENI VESTNIK 20.11. V Lurdesu sv. maša za starše Kodrič. Po maši je rezerviran prostor v romarskem zavetišču. V prijetni senci bo dovolj prostora za oddih. K prigrizku, ki si ga bo moral vsak sam o-skrbeti po svojem okusit, bo imel zastonj na razpolago vodo. Kdor bo želel stopiti v gostilno jo bo lahko našel. Don Ignacio na voglu Av. La Plata in Rodríguez Peña pravi, da bo prav poceni dobro postregel. Popoldne ob 3' uri se spet zberemo v romarskem zavetišču v hrastovi senci in se bomo porazvedrili z našimi malčki, ki nam bodo poskrbeli za kak prizorček. Ob 4 uri se pa zberemo pred votlino. Prinesite s seboj besedilo lurške pesmi, da boste mogli sodelovati pri ljudskem petja med procesijo. 27. nov. Izseljenska nedelja. Sveta maša na Avellanedi za Matija Premzelj. Molitve na Avellanedi in na Pa-ternalu. 4. decembra bo sveta maša v Santísima Sacramento, kjer se vrši proslava 20 letnice Jugoslavije ob priliki praznika Zedinjenja, z blagoslovom nove Jugoslovanske zastave. Hladnik Janez j Frančišek Hušpaur t DIPLOMIRANI LEKARNAR ? IN KEMIČAR Obiščite j KROJAČNICO LEOPOLD UŠAJ 1 Trgovina čevljev BELTRAM Vam nudi na izbiro najbolj modernih čevljev in raznovrstnega obuvala; športnih čevljev, poletnih copat ter šolskih potrebščin. Se priporoča ALBERT BELTRAM DONATO ALVAREZ 2288 vogal CUCHA-CUCHA PATERNAL >i i ZA POMLAD izvršuje vsakovrstne kemične analize po zelo nizkih cenah, svojim starim . klijentom pa popolnoma brezplačno. ? Odjemalcem iz notranjosti dežele po- ¡ šilja analize potom pošte. Prepričajte t se o svojem zdravju, analizirajte si I kri in orino! i FACUNDO QUIROGA 1441 ! DOCK SUD ? ! ram nudim najmodernejšega blaga iz f | angleškihi tovarn. T t Cene nizke, zato ¿obiščite me in se bo- T * Iste prepričali. t r ? GARMENDIA 4947. ; ? t La Paternal — Buenos Aires ZGODOVINSKI ROMAN Caričin ljubljenec (Nadaljevanje 114 Carica vrže stekleničico na tla, tako, da se je razbila, vsebina pa se je razlila po majhni preprogi, kate ro so pogrnili pred operacijsko mi zo. — Veličanstvo, — reče doktor ftuben in se približa carici, — Veličanstvo, pravkar ste izdali usodno Prepoved! Veličanstvo, p-isegar. vam, da je ta eter za človeštvo naj-večji blagoslov, kar si ga morete zamisliti. Eter, ki sem ga pripravil, ;e '3il dober, to pa kar se je zgodilo s knezom Potemkinom — se mi zdi /<> čudno. Veličanstvo, vsekakor on vas prosim, da prekličete svojo zapo ved — jaz bom — Stari zdravnik je nenadoma «mol knil. Pogledal je na preprogo, kjer ■!e ležala razbita steklenica in razlita tekočina. — Kaj je to? — reče zdravnik in krasno prebledi, — Veličanstvo, po glejte — ali vidite — to cvetje na Preprogi — barve — vse to ,]c izgini lo> kakor da bi se ga kdo dot; Irnil s čarobno paJčico! —r Ha — v tej stekleničici — ni bil moj eter — ni "rta ona tekočina, ki sem jo pripravil kneza Potemkina, da bi mu ola j sala bolečine! To je bila neka dru Ra st.ekleničica — tu se .je zgodila '^zaslišana prevara — da še več — u £re za umor, za umor kneza Potemkina; teh besedah je zavladala v dvo-smrtna tišina, ^ba asistenta sta prihitela k preprogi, pristopil je tudi grof Panin in Vj" trije so potrdili mnenje starega 2(1 ravnika, Preproga, v kateri so se kosale med seboj rdeča, rumena m zelena barva, je bila podobna sivemu suk-nu. — Tako deluje samo strup! — vzklikne odločno doktor Ruben. Nisem samo zdravnik, bavim se tudi s kemijo in trdim, da se med nami na liaja oseba, ki je nameravala rastru-piti kneza Potemkina! Pred vsemi obtožujem to osebo, ki mi je sedaj še neznana, pristavljam pa, da neN miroval, dokler je ne razkrin- nom kam. Sedaj je vedel, kako ga mora zdraviti, tudi mu je bilo jasno, da se mora boriti proti strupu. Tudi carica je bila prepričana, da gre tu za poizkus umora, slutila pa seveda ni, kdo bi bil zločinec. Zločinec pa se je pretvarjal, delal se je nesrečnega in obupanega. Znal je zatisniti oči, ko pa jih je zopet odprl, so se na trepalnicah lesketale solze, carici pa je zagotavljal, da bo zločinca prebodel s svojim nečem, fe fía bo našel. Na to jadikovanje mladega majorja pa je odgovoril doktor Ruben y mračnim pogledom, kajti sedaj mu ie naenkrat postalo jasno, zakaj ga je hotel Subov spraviti pred operacijo iz dvorane, zakaj ga je prosil, da bi mu posodil knjigo. Slutil je, d& je bil Subov zločinec. Ni mu bilo pa še jasno, ali je botel Subov izvršiti umor v svojem lastnem interesu ali pa v interesu grofa Orlova. Ko je minilo četrt ure po tem, ko je zdravnik uporabil vso sile proti-strupa, je izjavil, da je knez Aleksander Potemkin izven vsake nevarnosti. Srce mu je pravilno bilo, dihal jo umerjeno in ni minilo dolgo, ko je Potemkin odprl oko — edino oko, ki mu je še ostalo. 97. POGLAVJE Baron Ruben — Kje sem? — je vprašal Potemkin čisto tiho. — gaj se je zgodilo nocoj — Oh, sanjal sem strašne sa nje! — ITvala Bogu — bile so samo sanje! — Ah — Katarina, ti si tukaj. Ko je Katarina videla, da je Potemkin rešen, je v svojem velikem veselju pozabila, da se ne nahaja sama s Potemkinom in je na ves glas vzkliknila: — Da, ljubljeni, jaz sem pri tebi! — Oh, — hvala Bogu — da -e lah ko zopet objamem! — Jaz sem — tvoja Katarina! — Ali me poznaš? Moi Aleksander! •Grof Panin je vsem prisotnim namignil, naj odidejo v sosedni salon. Vsi so odšli. Platon Subov stisne ustnici, komaj se je premagoval, da ni kriki;il od jeze. bil je silno razburjen. Videl je, da je načrt, ki sta ga na-pravjla črni grof Orlov in on, popol nom a propadel. Aleksander Potemkin je živel carica pa ga je ljubila bolj kakor.kadarkoli poprej. , Ko pa se ie tudi stari zdravnik ho-t-el odstraniti, je Katarina vzkliknila: — Doktor Ruben, prosim vas, vr nite se za trenutek! — Veličanstvo ukazuje? — Operacija je srečno končala — mar ne? — ga vpraša carica Katarina. — Da. posrečila se je in brez dvo ma bi knez Potemkin ne bil čutil ni-kakih bolečin, če bi se ne bil zgodil ta lopovski poskus umora, — Moi ljubljenec, ali si mnogo pretrpel ? — Strašno je bilo! — odvrne Potemkin komaj slišno. — Nisem mogel dibati — zdelo se mi je, da sem čisto ohromel — zdelo se mi je, da se mi je srce ustavilo! — Nisem se mogel spregovoriti niti besedice, vendar pa sem videl in slišal vse, kar se je okrog mene dogajalo, — nsjhuj še pa je bilo — da sem čutil--- — Čutil sem, kako mi je doktor Ruben porinil nož v oko. Pretrpel sem peklenske bolečine, — rad bi bil vpil — pa nisem mogel, — s svojim zdravim očesom sem videl, kako mi je doktor jemal bolno oko iz glave. — Strašno! — vzklikne carica. — To je zares strašno! — odvrne doktor Ruben in zmaje z glavo. — Veličanstvo, jaz pa upam, da se nam bo posrečilo odkriti zločinca. — Kaznovala ga bom najstrožje! — vzklikne Katarina. — Saj mi ni treba slišati njegovega imena — poznam ga že! — Vsak strup prihaja iz istega vira! — Jaz pa bom zamašila ta izvir! — Naredila ga bom neškodljivega! — Zaščitila bom sebe in svoje prija telje pred to poplavo! — Moj dragi Potemkin, zagotavljam ti, da bo izguba tvojega očesa osveščena s smrtjo! — Dragi moj, daj mi samo še malo časa, kajti o-sveto moramo .mirno in hladnokrvno uživati in se naslajati ob njej. — Vas pa, dragi doktor Ruben, prosim odpuščanja! — Veličanstvo! — vzklikne zdravnik, — kaj naj bi svoji carici oprostil? Kriv sem jaz, kajti stekleničico 7, etrom bi bil moral bolj pazljivo shraniti. —' Ne, doktor Ruben, storiia sem vam krivico! — nadaljuje carica in mu ponudi roko, ki jo je doktor Ruben spoštljivo poljubil. — Vaše odkritje je brez dvoma velik blagoslov za človeštvo in jaz preklicujem svojo prepoved, kar je seveda samo po sebi umevno. — Doktor, bodite tako prijazni in pokličite vse, ki so odšli v sosedni salon, nazaj! Rada bi vas pred vsemi nagradila za to, kar ste mi storili. Doktor Ruben je odšel lahnih korakov proti vratom, v operacijsko dvorano pa sta se zopet vrnila grof Panih in major Subov. Carica je med tem šepetala s Potemkinom, potem pa je zapovedala komornika, naj pokliče dvorne dame in ostalo gospodo, ki so v bližini dvorane čakali na izid operacije. Potemkinu so zopet oblekli suknjo, sedel je v naslanjaču, v katerem je sedela carica med operacijo. Časa izvrstnega šampanjca se mu je prav dobro prilegla in mu dala novih moči. — Moje dame in gospodje! — reče carica Katarina, ko je v dvorani zavladala grobna tišina. — Vi-i veste, da je knez Potemkin izgubil oko. Njegovo življenje se je nahajalo v nevarnosti, rešiti ga je mogla samo ta težka operacija. — Bog mu je pomagal — opera cija je srečno izpadla — in knez Potemkin je rešen! — Pa tudi meni je Bog ?nova pokazal svojo milost, ker mi je chranil mojega najudanejšega in na,izve-stejšega prijatelja in svetovalca. S prisrčno molitvijo se mu bom zahvalila za to dobroto. — Za svoje orodje pa si je nas Gospod izbral človeka, ki mi je že tolikokrat pomagal, ki ga pa nisem še nikdar nagradila za njegovo delo. — Gospod doktor Rubeñ, pridite bližje! Modri stari zdravnik se je plaho približal carici, njegov obraz pa je bil rdeč od sramu in zadrege. — Doktor Ruben! — nadaljuje carica, — nahajam se prav za p^av v SLOVENSKI LIST List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ PREBRISANI KOVAČ Storija, ki jo boste brali, se je v resnici zgodila in sicer pred dobrimi 200 leti na Saksonskem. Po beli deželni cesti sta nekega mrzlega zimskega jutra jezdila dva častnika. Konja sta dirjala na vso moč. Kakor je bilo videti, se je jezdecema zelo mudilo. Mlajši jezdece se je zdajci obrniJ k starejšemu in zaklical: "Gospod maršal, vaš konj šepa. Iz gubil je podkev na zadnji nogi." Starejši častnik je pridržal konja in ko se je prepričal, da je spotoma res izgubil podkev, je zaskrbljeno rekel: "Smolo imava. Ta kraj je samoten, gotovo ni nobene kovačnice v bližini." Počasi sta jezdila dalje. Pa jima je bila sreča naklonjena. Ko sta prijezdila na križišče ceste, sta nenadoma zagledala pred seboj kovačni-co, iz katere so odmevali veseli u-darci kovaškega kladiva. Maršal je s svojim spremljevalcem obstal pred kovačnico in zaklical: > "I-Iej, hej, mojster kovač," kje ste?" - Na pragu kovačnice se je prikazal velik, širokopleč mož z očrnelim o-brazom in kovaškim kladivom v roki. "Kaj želita, gospoda!" je vljudno vprašal. Maršal je skočil s konja, pokazal z roko bosopeto konjevo nogo in u kazal: '' Napravite mu novo podkev! Mudi se mi, požurite se!" Kovač se je molče lotil dela. Maršal in njegov spremljevalec sta mu sledila v kovačnico, si pogrela premrle ude ob ognju in z zanimanjem opazovala kovačevo delo. Krepke mišice na kovačevih rokah in njegova spretnost sta zbudila poozrnost visokega gosta. Ko je kovač podkev izgotovil in hotel oditi z njo k privezanemu ko nju pred kovačnico, je maršal rekel "Počakajte malo, najprej moram podkev preizkusiti.'' Kovač ga je začudeno pogledal in mu izročil podkev. Maršal je zgrabil oba konca s pestmi in z enim samim sunkom prelomil podkev na dvoje. "Slabo železo", je rekel in škodoželjno ošinil kovača z očmi. Mojster se je brez besede obrnil i© prinesel novo, še močnejšo podkev. Tudi to je maršal brez truda Mladinski kotiček prelomil na dvoje. Tri nadaljne podkve je doletela ista usoda. Potem se je maršalu zdelo zabave dovolj in pustil je, da jekovač svoje delo dokončal. Jezdeca sta skočila na konja. "Koliko sem vam dolžan?" je vprašal maršal. "Dajte, kolikor mi hočete, gospod maršal," je odvogoril kovač . Maršal se je začudil: "Ali me poznate?" "Samo enega poznam v deželi, ki lahko prelomi podkev," je mirno odgovoril kovač. Maršal Moric saksonski se je zadovoljno nasmehnil in segel v žep Vrgel je kovaču droben kovanec v nastavljeno dlan. Mojster kovač st je novec nevšečno ogledal od vseh strani, ga vtaknil med palca in kazalca svojih rok ter ga z narahlim sunkom prelomil na dvoje. Prezirljivo je vrgel oba koščka na tla in rekel: "Slabo zlato, gospod maršal." "Grom in peklo!" je jezno zaro-bantil maršal in potegnil iz žepa nov kovanec. Stisnil ga je med prste in ga hotel prelomiti; a kovanec je o-stal cel. "Vzemite tega," je rekel; "ta je močnejši.'' Kovač ga je zgrabil in ga prelomil ko trsko. "Tudi ta je zanič!" je rekel in pomenljivo pogledal maršala. Maršal je razumel, kaj hoče kovač, in segel je še globlje v žep. Potegnil je iz njega velik zlat kova nec, ga vrgel kovaču na dlan in med smehom zaklical: "Tega pa pustite celega, kajti drugega vam ne dam!" Kovač se je prebrisano zarežal ob pogledu na lesketajoče se zlato in zabrundal : "Hvala lepa, gospod maršal, ta je pa kar dovolj močan!" poleg njega je pa ležala krvava britev, s katero si je najprej prerezal žile na zapestju levice, nato si je pa pognal še kroglo v desno sence. Pri telesni preiskavi so orožniki našli dvoje pisem, iz katerih pa ni razvidno, kaj je nesrečnega mladeniča gnalo v smrt. NAJVEČJE REKE NA SVETU -VELETOKI Mississippi (Severna Amerika) 6.530 klm. Amazonas (Brazilija) 6.200 klm. Nil (Egipt) 5,700 klm. Ob (Rusija) 5.200 klm. Jang-Tse Kiang (Kitajska) 5.100 klm. Rio de la Plata (Argentina) 4.700 klm. Kongo (Afrika) 4.200 klm. Volga (Rusija) 3.570 klm. Donava (Centralna Europa) 2.780 klm. Ren (Nemčija) 1.300 klm. PASTIRSKA PESEM Pasi se, kraviea pasi, zasviral ti bom na piščal, s pesmijo veter se bo poigral — pasi se, kraviea, pasi! Čuj, ali slišiš, kako v vrhovih borovja šumi in veter čez drevje beži? Pasi se, kraviea, pasi! Ko bo večerni zvon zadonel, z vami domov proti vasi bom čez polje ves vesel odhitel. Ignacij Šumi, dijak. Klanec pri Kranju NAJVEČJE GORE SVETA Mont Everest (Azija) 8882 m. Akonkagua (Argentina - Chile) 7940 m. Kilimandžam (Afrika) 5998 m. Mont BI a nk (Švica - Alpe) 4810 m. Hagen (Australia) 4360 m. Največja gora na slovenskem je Triglav 2863 m. (Karavanke). PRI MATERI Več let izgubljen po svetu sem hodil in sreče iskal iz kraja v kraj, od vseh zapuščen po svetu sem blodil potem sem se k materi vrnil nazaj. Boječe, ponižno obstal sem pred vrati a kmalu so se na stežaj mi odprla; stopila, pred mene vsa v solzah je mati, s pogledom je gorkim se name ozrla. In spet sem bil njen najdražji otrok, vse njeno bogastvo in sreča; >pet čutil objem sem židjavih rok: objela me je vsa drhteča... Jožef Mihelič DOBROSRČNA LISICA (Basen) Lisica je zaslišala iz goščave tožeče glasove. Ubrala jo je tja in zagledala veliko zajkljo, ki je svojega neubogljivega mladiča grdo obdelavala s tacami. Ta brezsrčnost je usmiljeno lisico na vso moč razkačila. V sveti jezi je planila na zajkljo in jo raztrgala. Ko si je s slastno pečenko potolažila lačni želodec, je začela premišljevati, kaj naj stori z mladičem, ki je ostal sirota brez matere. V dno srca se ji je zasmilil ubogi zajček. Da bi ga odrešila gorja in bolečin, je planila nanj in raztrgala tudi njega... Takšnih "dobrosrčnih" lisic je mnogo na svetu! SAMOMOR Na travniku blizu Remšnika so našli te dni mrtvega nekega mladeniča. O tem so bili obveščeni orožniki v Remšniku, ki so ugotovili, da gre za 28-letnega visokošolca - pravnika v Ljubljani Zorka Berginca, ki je bil po rodu iz Ajdovščine. Nesrečni mladenič je imel v roki revolver, Aljažev stolp vrh Triglava HUDE BOLEČINE Sobota je. Urbasov stric gredo k brivcu, da jim obrije brado. Mojster brivec najprej nabrusi britev. Potem skrbno namili brado in začne briti. "Ali kaj boli?" vljudno povpraša, "Da!" prikima Urbasov stric. Brivec neha briti. Znova nabrusi britev in še enkrat namili obraz. "Ali še zmerom boli?" povpraša. "Še zmerom!" prikimajo Urbasov stric in kremžijo obraz. Brivec spet neha briti in nabrusi britev, da se kar iskre krešejo. "Kaj pa zdaj? Ali še boli?" vpraša. "še, še!" zajavka Urbasov stric. Brivec postane nepotrpežljiv in se razjezi: "To nimogoče! Kaj pa prav za prav boli?" "Votel zob!" se odreže Urbasov stric. OLIKANOST Francek in Micka sta šla teti vo ščit za rojstni dan. Na mizi sta ležala dva kosa čokoladne torte, eden večji, drugi manjši. "Radovedna sem", je dejala teta, "kateri jzmed vaju je bolj olikan?" "O, to je pa Micka!" je vzkliknil Francek in hitro vzel z mize — večji kos. skrajno neugodnem položaji:. Ne morem vas odlikovati kot vojskovodjo — ne morem vam dati kakega naslova, ker vas v Rusiji že itak i-menujejo angelja bolnikov — to pa je najlepši naslov, kar ste si jih mogel pridobiti. Ne morem vas nagraditi z bogastvom, kajti vi hranite bogat zaklad znanja, ki je vreden več, kakor vse bogastvo sveta. — Vendar pa bi vas rada nagra dila, da bi vam s tem dokazala, kako vas spoštujem in ljubim. — Doktor, vi ste Žid — mar ne i — Žid sem, Veličanstvo! — Prav torej, — reče Katarina glasno, — vi boste prvi, ki mu izročam dedno plemstvo. Ker pa nimate otrok, naj se otroci vašega brata i-menujejo baroni Rubeni. Vrste dvorjanikov so se nalahke /ganile. Čast, s katero je carica nagradila svojega zdravnika ,je bila zelo velika. — Baron Ruben, dajte mi svojo roko! — reče carica s svečanim glasom. Stari zdravnik pa ji proseč ponudi svojo roko. — Veličanstvo, — reče stari zdrav nik ganjeno, v očeh pa so se mu lesketale solze, — ne morem--ne moreni sprejeti te visoke časti. — Ne mogel bi hoditi po petro-grajskih ulicah kot baron, medtem ko se nahajajo moji ubogi bratje ločeni od ostalih meščanov v temnili ulicah židovskih četrti. — Če bi to čast sprejel, bi se zdel samemu sebi kot izdajalec in odpadnik, kajti ostalim mojim bratom ni niti dovoljeno, da bi živeli kakor navadili potrogra.jski meščani. Katarina nagrbanči celo in se za misli. — Oh, velika moja carica, — nadaljuje doktor Ruben s prose čim glasom, — doslej sem bil edini Žid. ki je smel v vašo bližino, prisegam pa vam Veličanstvo, da nisem prav nič boljši od tisočev svojih rojakov — Veličanstvo, poskusite, dajte jim svobodo pa boste videli, kako bodo ti ljudje koristili svoji domovini! Dovolite jim, da bodo živeli kakor ljudje — da se bodo oddahnili od večnega preganjanja — in stavili boste dobro delo! Doktor Ruben umolkne — v dvorani je zavladala smrtna tišina, nihče se ni upal ganiti. Tudi carica je umolknila in jela razmišljati. Sedaj je Katarina pogledala Po-temkina, ki je proseče dvignil svoji roki, toda tako, da ga ni nihče videl. Z mrzličnim pričakovanjem jt gledal stari doktor Ruben svojo carico. Katarina je opazovala Potemkinov pogled, ki je odločil o usodi prošnje doktorja Rubena. — Dobro torej! — vzklikne Katarina. — Ublažila bom položaj Židov v moji državi, to pa zato. ker ste vi doktor Ruben zanje prosisili. Na obrazih dvorjanikov je bilo o-paziti neskončno začudenje. — Grof Panin! — Veličanstvo ukazuje? — vpraša minister in se prikloni pred svojo vladarico. — Grof Panin, izdelajte zakon, s katerim bo doyoljeno enemu de'u Židov, da se nasele kjerkoli v Petro-gradu ter da lahko posedujejo hiše, kakor ostali moji podaniki. To pa so v prvi vrsti oni Židje, ki se odlikujejo po svoji izobrazbi, znanosti, u-inetnosti in bogastvu. — Oh, Veličanstvo — moja velika in dobra carica! — vzklikne doktor Ruben ter poklekne. Carica ga dohrotljivo pogleda in se mu nasmehne, potem pa nadalju-je: — Drugemu delu Židov pa dovoljujem, da se nasele kjerkoli v Rusiji — zakon, ki jim je zapovedoval, da se smejo naseljevati samo v po-, sebnih židovskih četrtih, je z današnjim dnem ukinjen. 7 — Doktor Ruben, vse to pa samo pod enim pogojem — če sprejmete naslov barona. — Veličanstvo, — reče stari zdravnik in pritisne svoje ustnice na Ka tarinino roko, — Veličanstvo, sedaj bom ponosen da sem prvi židovski baron v Rusiji. Veličanstvo. >ic boste se kesali, da ste osvobodili Žide, kajti se boste, prepričali, da bodo v vsakem pogledu koristili razvoju in napredku svoje domovine. Carica dvigne barona Rubena in niu prva čestita, potem pa mu mahne v. roko tudi Potemkin in ga pokliče če k sebi ter ga po ruskem običaju poljubi na obe lici. Sedaj so 11111 tudi ostali dvorjani-ki stisnili roko in mu čestitali k visokemu odlikovanju. 98. POGLAVJE Otroci greha. Minilo je osem dni po operaciji. Katarina pa ni prenehala misliti o 0-sveti. Aleksandra Potenikina je ljubila iz vsega srca, čeprav ga je redkokdaj videla, kajti doktor Ruben je strogo zapovedal, da mora bolnik ostati sam. Ta odredba se je ujemala tudi s Potemkinovimi željami, kei je bil radi spačenega obraza strašno nesrečen. Katarina je neprestano premišlja- la, kako bi maščevala človeka, ki ga je ljubila. Niti malo ni dvomila, komu bi se maščevala. Jasno ji je bi lo, da je Potemkina nameraval umoriti samo tisti, ki mu je prebil oko . prepričana je bila, da je strup prišel iz hiše grofa Orlova, mi pa vemo, da je bilo temu res tako in da se carica ni zmotila. Na lepega caričinega čitalca ni padel seveda niti najmanjši sum. Platon Subov je ostal v caričinih 0-čeh čist. Subov ni medtem niti enkrat o-pravljal svoje dolžnosti. Carica ga še nikdar ni poklicala, da bi ji čital. zadovoljiti se je moral samo z naslovom caričinega čitalca in s kolajno Vladimirjevega reda, Katarina ga ni niti pogledala, govorila mu je hladno in dostojanstveno, tako da o kakem bližanju ni bilo niti govora še manj pa o kaki za' upljivosti. Gregor Orlov pa je tolažil svojega mladega prijatelja. — Moj dragi Subov, mar ne ve ste, — je govoril Orlov mlademu majorju, — da je to muhasta ženska? — Moj poizkus se je na žalost izjalovil, Potemkin živi in je v njeni milosti, kakor nikdar doslej. To da počakajte, moj dragi Subov, kai so nama ni posrečilo sedaj, Ne bo nama posrečilo drugič. I11 Subov je potrpežljivo čakal. Sicer pa je postal na dvoru cari-čin čitalec z dvajset tisoč rubljev letne plače in to je povečalo njegov ugled. BU je strašno zadolžen in sedaj si je komaj malo oddahnil. Iz državne blagajne so mu izplačali polovico letne plače vnaprej in tako je poplačal svoje upnike. Te dni je carica Katarina redko- kdaj prišla iz svojega delovnega kabineta. V času ko je Potemkin ležal težko bolan, je bila carica vedno strašno razburjena in ni delala ničesar. Državni posli pa so se neprenehoma kopičili. Sedaj pa je imela polno dela, da bi rešila vsaj najvažnejše in najnujnejše. Grof Panin ji je pri ogromnem delu zvesto pomagal in okna njegove sobe so bila razsvetljena po cele noči. Grof Panin 'pa je bil človek z železno voljo, ki je lahko delal od ranega jutra do poznega večera. Tudi danes — bil je prekrasen poletni dan — je carica sedela do prvega somraka za Svojo pisalno mizo. Poklicati je hotela k sebi grofa Panina in končati najvažnejše, potem pa .se je nameravala peljati na sprehod. Vprašala je zdravnika Rubena, dovoli, da se Potemkin pelje z njo na sprehod. Stari doktor pa je priporočal Potemkinu malo svežega zraka- Katarina je odhitela v Potem sinovo sobo, objela svojega ljub'jenca ter ga vprašala, če se hoče peljati 2 njo 11a sprehod. — Doktor Ruben mi je dovolil, da lahko danes prvič snamem obvezo i" si naj izberem enega teh trakov, — reče Potemkin in pokaže z žalostno kretnjo roke nekaj črnih svilnati!' rutic. — S tako obvezo bi lahko sedel v kočijo, — seveda samo tedaj» če se moja carica ne sramuje. — Če mi še enkrat rečeš kaj P0' dobnega, bom huda nate. — odvme carica. (Dalje prihodnjič; A' a