O NEKATERIH ITALIJANSKIH SLIKAH V SLOVENIJI ALBERTO RIZZI, BENETKE V letih 1960 in 1964 sta bili v Ljubljani dve razstavi Starih tujih m oj­ strov X V .—X IX . st.; na prvi so bila razstavljena dela iz Ljubljane, na drugi pa dela iz Slovenske Štajerske in Prekm urja.1 Na vsaki teh razstav je bilo predstavljenih po 125 slik, veliko italijanskih, zlasti beneškega izvira; dosti izmed njih jih je bilo dotlej še neobjavljenih ali pa je bilo njihovo vrednotenje omejeno na ozko krajevno literaturo. V zvezi z razstavljenim i slikami sta bila izdana dva rokopisa, v Arte Veneta in v Napoli Nobilissima; kot izvleček, delno pa kot errata corrige2 ju zdaj dopolnjujemo s širšim poročilom. Med preverjanjem splošnih ali samosvojih atribucij so se pokazale nekatere nove atribucijske rešitve, drugačne od tistih, ki imajo dokazovalno vrednost. Menimo, da smo s tem delno prispevali k malo znanemu poglavju o italijanskem tako profanem kot cerkvenem slikarstvu v Sloveniji, ki je bilo še posebno razširjeno konca 16. do začetka 18. stoletja, in sicer zaradi dejavnosti Academie ope- rosorum Labacensium, ki je bila v um etnosti programsko usm erjena pro- italijansko, za kar še danes obstajajo v Ljubljani številna pričevanja; njena dejavnost je dosegla višek med XVII. in XVIII. stoletjem.3 Petinštirideset del, ki jih tu obravnavamo, je približno tri četrtine italijanske »reprezentance« na obeh ljubljanskih razstavah. Poleg šte­ vilnih italijanskih so bila predstavljena še nemško-avstrijska, v manjšem številu pa flamsko-holandska dela. Med italijanskim i šolami je najbolje dokum entirana beneška, čeprav ne m anjkajo tudi številni prim eri bolonj­ skega in neapeljskega izvira. Slike si sledijo po številčnem redu iz obeh katalogov, v oklepaju so atribucije iz katalogov, sledijo pa piščevi popravki.4 1 Stari tuji slikarji XV.—XIX. stoletja, I, Ljubljana, Ljubljana 1960 (uvod A. Cevc, katalog K. Dobida); Stari tuji slikarji XV.—XIX. stoletja, II. Slovenska Štajerska in Prek­ murje, Ljubljana 1964 (uvod in katalog A. Cevc). 2 A. Rizzi: Neobjavljeno delo Mattie Preti ja v Sloveniji, v Napoli Nobi­ lissima IX , 1970, pp. 22—23, n. 15; idem , Slike Andrea Celestia in Pietra Ricchia v Ljubljani, v Arte Veneta, X X IV , 1970, p. 234, n. 3. 3 Prim erjaj F. Stele: Monumenta artis slovenicae, II, Slikarstvo baroka in romantike, L jubljana 1938; A. Cevc: Stari tuji slikarji... cit., pp. 3— 15 (franc, prevod pp. 47—56). O Slovenski umetnosti 17. stoletja: AA. VV. Umetnost XVII. stoletja na Slo­ venskem, I, Ljubljana 1968. Razstava 1960 (slike, ki se nahajajo v Ljubljani): 8. David (beneški slikar 16. stoletja): Francesco Costanzo Catanio? Ljubljana, v upravi Izvršnega sveta ljudske skupščine SRS. Platno, kup­ ljeno v tujini, je bilo na razstavi pripisano beneškemu m ojstru 16. sto­ letja »po stilu Giulia Romana«. V tej sliki je jasna sestavina reform iranega benečanskega sloga alia Carracci in sestavina nekega drugega daljnega sorodstva z Dossijem; zato moramo avtorja iskati v Ferrari, v prvi polovici 17. stoletja. Ni neprimerno, če predlagamo ime čudaškega Costanza Ca- tanie; m atrica njegove um etnosti je v delu Carla Bondoneja. Povedna je prim erjava ljubljanskega Davida s Sv. Gregorjem, Čudodelnikom iz cerkve S. M aria dei Teatini v F errari (obravnava jo Riccömini).5 10. Portret redovnice (način Sofonisbe Anguisciole): neznani italijanski avtor XVII. stoletja. Ljubljana, Narodna galerija. Pri tem lepem, a hkrati problematičnem portretu je namigovanje na Sofonisbo neutemeljeno, saj je celo območje nastanka težko ugotovljivo, čeprav se zdi, da je to Italija. Datiram o jo v sedmo ah osmo desetletje XVII. stoletja. 11. Ecce homo (Palma il Giovane); neznan beneški m anierist. Ljub­ ljana, Narodna galerija. Z nesporazumom — zaradi nekakšnega »panpalmisma« — lahko pojas­ nimo dejstvo, da je ta skromni izdelek poznomanirističnega beneškega slikarstva pripisan Negrettiju. 12. Snem anje s križa (Palma il Giovane): neznan beneški manierist. Ljubljana, last škofijskega ordinariata. Snem anje je zaradi kompozicijskih detajlov, zelo značilnih za Reggio, v katalogu pripisano Palmi, — se pravi, da sodi v neposredni ah posredni okvir tega plodnega mojstra. Zaradi izjemne skromnosti slikarskega duk- tusa pa mu tega dela ne moremo pripisati. 14.—15. Sv. Bonaventura, Sv. Ludvik Toulouški (Palma il Giovane); Matteo Ponzone? Ljubljana, Uršulinski samostan. Ta dva »svetnika« sta bila stranski tabli glavnega oltarja v kapucinski cerkvi v Ljubljani. Vedno je prevladovalo mnenje, da sta stranski tabli delo istega atorja kot srednja; njen izrazito »palmovski« značaj preprič­ ljivo kaže atribucija Negrettiju, ki sta ju tudi Donzelli-Pilo zajela v svoj nedavni »indeks«.6 Slogovna razčlenitev vseh treh platen pa nas pripelje do spoznanja, da niso delo istega avtorja. Na stranskih tablah je poteza čopiča mehkejša, kar kaže na to, da sta nastali nekje okrog srede 17. sto­ letja, nekatere nadrobnosti, npr. oblika bleščeče aureole sv. Bonaventure in sv. Ludvika, pa nikakor niso posebne za Palmo. Očitna patetika in iska­ nje dram atičnih učinkov s pomočjo chiaroscura in kompozicijske gradnje bolj zbujajo misel, da je njun avtor Ponzone. To potrjuje še prim erjava s trem i tablami, ki jih je naslikal Dalmatinec za šibeniško katedralo, in osem svetniških podob za cerkev Sv. Frančiška v Splitu — te po Prijatelju datirajo v peto desetletje.7 4 Za bibliografijo posam eznih del glej besedila, katerih opomba je št. 1. 5 E.Riccömini: II Seicento ferrarese, M ilano 1969, pp. 48—49, fig. 46. 6 C. D onzelli-G . M. Pilo: I pittori del Seicento veneto, Firence 1967, p. 317. 7 K. P rijatelj: Le opere di Matteo Ponzone in Dalmazia, v Arte Veneta, X X , 1966, pp. 147—156. 16. Pustite male k meni (bolonjski m anierist okoli leta 1600): Orazio Sammachini. Ljubljana, Narodni muzej. V tem na moč častitljivem »destilatu« bolonjskega manierizma, je očitna Sammachini jeva roka. Za všečnega bolonjskega m ojstra pa so de­ jansko značilne oblike ženskih obrazov ter živahna barvna ubranost. Slika se približuje nekaterim delom v Bologni, npr. Obrezovanju v Museo Davia-Bargellini ali Madoni z otrokom na prestolu med sv. Jakobom in sv. Antonom (Opatom) v S. Maria Maggiore. 17.—18. Portreta vojaških poveljnikov (Sante Peranda?): Andrea Ce- lesti- Ljubljana, Slovenska akadem ija znanosti in umetnosti. Portreta — Gamulin ju — očitno ga je zapeljala trepetajoča bar­ vitost — negotovo pripisuje Perandiju, sta gotovo med najzanimivejšimi deli Celestija in sta, kakor je dognano, edina portreta v njegovem opusu. Avtorstvo Celestija je nedvomno že zaradi tipologije obrazov; ne da se je zam enjati zaradi prav posebnega oblikovanja nosu, tekoče poteze čopiča in vlažne svetlobe, ki trepeta na oklepih upodobljenih vojaških poveljnikov. Datacija se ujem a z dolgim obdobjem Benečanovega delovanja v Brescii, vsekakor pa je pred Krstom iz Desenzana (1695), ker ti dve kompoziciji še nista naslikani v tistem rokokojskem duhu, ki nas preseneti v njegovih zadnjih delih. 19. Narcis (bolonjski slikar 17. stoletja): neznani bolonjski slikar XVII.—XVIII. stoletja. Ljubljana, Šola za umetno obrt. Čeprav se zdi, da je pripisovanje tega rafiniranega, a problematičnega dela bolonjskemu izviru prim em o, pa bi bila verjetno spremenljivejša datacija ob koncu XVII. ali v začetku XVIII. stoletja, predvsem zaradi podobnosti, ki se kažejo v prim erjavi z drugimi, sočasnimi slikarji, po­ sebno s Cignianijem. 22. Flora in Zefir (beneški slikar 17. stoletja): neznani genovski slikar? XVII. stoletja. Ljubljana, Narodna galerija. Izpeljava te všečne, čeprav konvencionalne alegorične figure spominja na genovski seicento prav zaradi gladkosti bogate barvne skale in zaradi šopka cvetja. Nikakor pa slika ni beneškega izvira. 24. Judita (M astelletta): neznani toskanski slikar? XVII. stoletja. Ljub­ ljana, Narodna galerija. Ce urejena draperija Juditinih oblačil spominja na Donduccija, pa se zdi malo prepričljiva preuranjena Gamulinova atribucija tega ovala bo­ lonjskemu m ojstru, saj dosti bolj spominja na dela toskanskega seicenta. 25. Snem anje Kristusa (Lorenzo Garbieri): neznani bolonjski slikar XVII. stoletja. Ljubljana, Narodna galerija. To lepo sliko je Gamulin pripisal Garbieriju na podlagi prim erjave z osmerokotniki v S. Antonio Abate v Milanu. Ce že ima ljubljansko platno z njim i tipološke sorodnosti (prim erjaj sklonjen Madonin profil), pa je poteza čopiča mehkejša kot pri Garbieriju, čigar figure so oblikovane trdno in odločno. 28. Mučeništvo sv. Jerneja (beneški slikar 17. stoletja): stara kopija Carla Lotha. Ljubljana, Narodni muzej. Carlo Loth se omenja med umetniki, katerih slike so bile v starih ljubljanskih bogataških zbirkah. Prav zato se zdi čudno, da pričujoče delo ni bilo pripisano Lothu, saj že na prvi pogled kaže tipično otožni chiaro- scuro tega bavarskega mojstra. Johann Carl Loth je naslikal tri Mučeništva sv. Jerneja, ki so popolnoma enaka tej sliki; objavil jih je Ewald8; eno je v zasebni zbirki v Hamburgu, drugi dve pa v župnišču S. Felice del Benaco (Brescia) in v Borgo Valsugana (Trento). Pričujoča dela zaradi trdote v izpeljavi ne moremo pripisati m ojstru beneško-nemškega izvira; barvna lestvica pa nam zbuja misel, da je ta slika bolj replika delavnice kot pa kopija iz tistega časa. 29. Sv. Hieronim (beneški slikar 17. stoletja): Giuseppe Petrini. Ljub­ ljana, zasebna last. V tej lepi sliki, po krivici datirani v 17. stoletje, lahko prepoznamo svojevrstnost luganskega mojstra, čigar posebnost so bile polovične figure »svetnikov« in »apostolov«. 34. Mojzesova zgodba (Andrea Celesti): delavnica Andrea Celestija. Ljubljana, Narodna galerija. Zaradi povprečnosti bi bilo to sliko pravilneje pripisati Celestijevi delavnici. 35. Parisova sodba (Giovan Gioseffo Del Sole): neznani flamski slikar 17. stoletja. Ljubljana, Izvršni svet Ljudske skupščine SRS. Vsekakor zavračamo dvomljivo Gamulinovo atribucijo Del Solu, pa tudi njeno postavitev v emilijansko okolje. Delo je po kakovosti v resnici skromno, kaže pa bolj na flamski krog, posebno po načinu slikanja živali v ospredju. 36. Sv. Ignacij Lojolski (Nicolö Bambini): neznani avstrijski slikar? 18. stoletja. Ljubljana, cerkev sv. Jakoba. Delo ni beneškega izvira, morda je domače ali pa avstrijsko. Po našem m nenju je neutemeljeno tradicionalno prisojanje Bambiniju, ki je izmed vseh beneških slikarjev najbolje dokum entiran v cerkvah in starih zbirkah Kranjske. Mogoče je bila pričujoča slika postavljena na mesto prave Bam- binijeve slike, ki jo je dokum entiral Dolničar. 37. Sv. Ana z Marijo in sv. Joahimom (Bartolomeo Liberi): Bartolomeo Letterini. Ljubljana, cerkev sv. Jakoba. Ta oltarna podoba, ki je podpisana in datirana (B. L. O. MDCCXXIV), je trenutno v jezuitski cerkvi v Ljubljani, in je nedvomno delo Barto- lomea Letterinija; najsorodnejša je tablam v S. Canzianu v Benetkah. Povsem nerazum ljivo je, da jo katalog pripisuje nekemu dozdevnemu Bartolomeu (sic)Liberiju, čigar podpis je napačno prim erjan »s polnim imenom« in kot tak natisnjen. 39. Dva motiva iz Benetk (Luca Carlevaris): neznani beneški vedutist 18. stoletja. Ljubljana, Narodna galerija. Sliki, pripisani Carlevarisu, sta delo enega njegovih skromnejših učen­ cev ali posnemovalcev. 40. Umivanje nog (Agostino Letterini): neznani lombardski mojster 17. stoletja. Ljubljana, Zavod za spomeniško varstvo SRS. Katalog jo pripisuje Agostinu Letteriniju, mi pa smo jo najprej zmotno pripisali Giovanu Battisti Bissoniju. Vendar pa je avtor te lepe slike gotovo iz Lombardije, blizu Ceranu, in morda bi se ga lahko identificiralo 8 G. Ewald: Johannu Carl Loth, 1632—1698, A m sterdam 1965, p. 84, tav. 59, fig. 238. z nepoznanim Giacomom Chignolijem, ki m u Arslan neutemeljeno pri­ pisuje skupino slik iz milanske katedrale.9 41. Pastir s piščalko (Antonio Cifrondi): Giacomo Francesco Cipper imenovan Todeschini. Ljubljana, Narodna galerija. Očitno delo italijansko-tirolskega mojstra. 43. Antioh in Stratonika (beneški slikar začetka 18. stoletja): neznani flamski slikar? XVII. stoletja. Ljubljana, Narodna galerija. Verjetno delo slikarja s severa, pod vplivom beneške umetnosti. 44. Krajina s slapom, pastirjem in pastirico (Alessandro Magnasco?): Antonio M arini? Ljubljana, Narodna galerija. Pripisovanje Magnascu odločno odklanjamo, mogoča pa je atribucija Antoniu Mariniju, avtorju večih krajin, s katerim i so na trgu prekup­ čevali pod imenom Marca Ricci j a. 104. Roparski napad (holandski slikar XVII. stoletja): neznani itali­ janski slikar? XVIII. stoletja. Ljubljana, Narodna galerija. Mogoče je, da je to delo italijanskega izvira. Nedvomno pa je mehka poteza čopiča posebnost XVIII. stoletja. 121. Slika apostola (Giuseppe Ribera?): Francesco Francazano? Ljub­ ljana, zasebna last. Posebna, močno poudarjena svetloba na močno ekspresivnem obrazu apostola (enaka v Kesanju sv. Petra?) kaže na Francazana. Razstava iz leta 1964 (slike iz Kranjske, iz slovenske Štajerske in Prekm urja). 5. Redovnica (sv. Tereza) poljublja Kristusu rano na prsih (Guer- cino?): Pietro Ricchi. Zasebna last. Slika je bila na razstavi po tradiciji XIX. stoletja pripisana Guercinu, je pa nedvomno delo Pietra Ricchija. Zelo redko upodobljena tema, polna zmedene vdanosti, daje Ricchiju čudovito priložnost, da se popolnoma izrazi kot slikar koprneče čutnosti, ki pri verskih upodobitvah rabi napih­ njenem u protireform ističnem u usmiljenju, tako posebnem za beneški ambient. Iz slike same je razvidna natančna časovna določitev. Slikar — sicer iz Lucche — jo je gotovo naslikal med svojim bivanjem v Vidmu (1670—75, tam je v starosti 69 let tudi umrl). Natančne analogije je opaziti posebno v Kronanju sv. Magdalene umobolnih v Vidmu. 7. Benetke — pogled s S. Giorgia Maggiore (Bernardo Bellotto): ne­ znani beneški slikar XVIII. stoletja. M urska Sobota, Pomurski muzej. Pri tej zanimivi sliki Zaliv sv. Marka ne gre za nikakršno odkritje, če uporabimo staro prisojo Canalettu, ki je napisana na hrbtni strani slike. 23. Portret ruske carice Katarine Velike (Giovan Battista Lampi): G. B. Lampi? Maribor, Pokrajinski muzej. Čeprav ni mogoče zanikati vezi z njegovim načinom portretiranja, pa se s pripisovanjem tega portreta mojstru iz Trenta ne moremo povsem strinjati. 29. Kristus ozdravi hromca (Alessandro Maganza?): neznani lom­ bardski slikar XVIII- stoletja? Murska Sobota, Pomurski muzej. " E. A rslan: Le pitture del Duomo di Milano, M ilano 1960, p. 30. Avtorja te slike, neutem eljeno pripisane Alessandru Maganzi, bo treba verjetno poiskati zunaj beneškega območja, morda v Lombardiji. 42. Marija z Jezusom in sv. Janezom Krstnikom (šola Andrea del S arta): Domenico Puligo? Last p. c. Petrovče. Sprejem ljivejša bi bila prisoja Domenicu Puligu. 52. Madona s sv. Karlom Boromejskim (šola Paola Veroneseja): Ales­ sandro Varotari, imenovan Padovanino. Maribor, Pokrajinski muzej. Stereotipno Padovaninovo delo, ki ga lahko z gotovostjo uvrstimo v njegov obsežni opus. Verjetno je bila slika do druge polovice XIX. sto­ letja v Padovi; to sklepamo po napisu na hrbtni strani, ki zadeva resta­ vracijo iz leta 1882. 53. Madona s sv. Janezom K rstnikom in sv. Rokom (Vincentius Ar- genteus?): Podeželski beneški slikar. Maribor, Pokrajinski muzej. Ime domnevnega avtorja je nedvomno ime naročnika, datum MDXXXI DIE P. IVNII se pravilno b e re . . . DIE V IVNII (v resnici V — ne P. — kriva je nerodna retuša m odelirane črke V). 55.—56. Sv. Jožef, Sv. Peter (avstrijski slikar konca 17. stoletja): Benedetto Gennari ml.? Opatijska cerkev, Celje. Nerazumljivo je, da katalog ti dve sliki pripisuje avstrijskem u moj­ stru, čeprav je popolnoma jasno, da im ata lastnosti poznega Guercina. A vtorja moramo poiskati med najožjimi posnemovalci Barbierija, lahko bi bil Benedetto Gennari ml., čigar način dela je tako podoben učitelje­ vemu, da so njuna dela večkrat zamenjevali. 72. Mučeništvo sv. Jerneja (italijanski slikar XVII. stoletja): Mattia Preti. Ptuj, Mestni muzej. To Mučeništvo šteje med najlepše kompozicije M attie Pretija; ta je naslikal več variant te teme, dve znani sta ohranjeni v Galleria Nazionale d’Arte Antiča v Rimu in v dresdenski Gemäldegalerie. Ce rim ska verzija pomeni tematsko popreproščanje, ker vsebuje skoraj edinole figuro svet­ nika, je ona iz Dresdna skoraj enaka ptujski in se od nje bistveno loči le po tem, da nima stranske človeške figure, čeprav je razlika med sli­ kama (obe nedvomno lastnoročni) morala najprej biti večja, kot je tre­ nutno videti. Zaradi trdnega značaja večine Pretijevih del je težko ugo­ toviti čas nastanka te mojstrovine, še posebno zato, ker se je Kalabrežan po napadu na Malto (1661) zaprl v popolno osamljenost in tako v na­ sprotju z neapeljsko »nouvelle vogue«, ki je imela svojega predstavnika v Luci Giordanu, ostal nekako ob robu. Sicer pa m orda ne bi bila preveč drzna domneva, da je Preti začel to sliko delati med skoraj trideset­ letnim bivanjem na Malti, čeprav to ne pomeni, da je delo pripisati tem u obdobju. 76. Klečeči frančiškan (italijanski slikar 17. stoletja); neznani genovski slikar XVII. stoletja? Zasebna last. Zaradi nekakšnega pastoznega slikanja lahko sklepamo, da je delo verjetno izdelek genovske šole. 77.—78. Juda in Tamara, Jakob in angel (italijanski slikar XVII. sto­ letja): Nicolö Bambini. M urska Sobota, Pomurski muzej. Nicolö Bambini je eden najbolj dokum entiranih slikarjev na Slo­ venskem, mogoče zato, ker mu trenutno pripisujejo dela, ki niso njegova. Katalog pa mu ne priznava teh dveh slik s tem atiko iz starega testa­ menta, kjer je očiten njegov osladni način, ki je tu pa tam celo odbijajoč. S figurami angela in Tamare prim erjajm o velika beneška platna družine Scalzi, tipologijo Jude s S. Romualdom del Correr ali bolje s S. Giuseppe­ jem v Rojstvu v S. Zaccarii. Datirani so v začetek 18. stoletja. 93. Bakhantska skupina (slikar zač. 17. stoletja): kopija iz 18. stoletja Nicolöja Frangipaneja. Celje, Mestni muzej. Kompozicija je precej podobna kompoziciji grafike iz 19. stoletja, objavljene v M eijerju;1 0 gre za sliko, razstavljeno na londonski razstavi leta 1818. Glede na številne variante se zdi verjetneje, da je pričujoča slika kopija kakega drugega neznanega dela Frangipaneja, čigar zanimanje je prav posebno — to je prikazovanje komičnih in bizarnih del. Pripomniti moramo, da im a z listjem kronana glava na skrajni levi strani platna vse lastnosti avtoportreta. 107. Poveličanje sv. Dominika (slikar konca 17. stoletja): kopija iz 18. stoletja. Maribor, Pokrajinski muzej. Kopija slavnega problematičnega »osnutka* v Gallerie delTAccademia v Benetkah od Giam battista Tiepola do Piazzette (in ne Francesca Soli- mene, kot zagotavlja katalog). 108./IV—V.Dionisos in Ariadna, Artemida in Hejajst (italijanski slikar 17. stoletja): Giacomo Del Po? Ptuj, Mestni muzej. Dva m ajhna, živahna mitološka prizora iz 18. stoletja, naslikana na les, sta verjetno neapeljskega izvora, morda deli Giacoma Del Poa. RIASSUNTO N el 1960 e nel 1964 si tenero a Lubiana due mostre di »Antichi pittori stranieri XV—XIX see.«, riguardanti opere ubicate nel prim o caso a Lubiana, nel secondo in Carniola, Stiria slovena e Prekm urje. Ogni m ostra era composta di 125 dipinti, di cui m olti italiani specie veneti, in gran parte inediti o la cui valutazione era confinata n ell’orbita di una letteratura strettam ente locale. R ettificando attribuzioni generiche o sfasate ne sono risultate diverse nuove proposte attribuzionistiche, diverese delle quali assum ono valore probante. In tal m odo si ritiene di aver fornito un qualche contributo al poco noto capitolo di pittura italiana in Slovenia, tanto chiesastica com e profana, la cui diffusione fu particolarm ente attiva dalla fine del ’500 agli inizi del ’700 giungendo al m assim o a cavallo tra il X VII e il XVIII secolo; specie per Pattivitä d ell’ Acade­ mia operosorum Labacensium (1693— 1725) ehe segui in campo artistico un indi- rizzo program m aticam ente filoitaliano le cui testim onianze sono a tuttogai ben visibili nel volto del capoluogo carniolese. Le opere qui considerate sono quarantacinque, costituenti tre quarti circa della »rappresentanza« italiana alle m ostre lubianesi dove accanto a dipinti italiani num erosi erano quelli tedesco-austriaci e, in m isura minore, fiam m ingo- olandesi. Tra le scuole italiane la pivi doeum entata e quella veneta ma non m ancano diversi esem plari di provinienza bolognese e partenopea. Si elencano i dipinti secondo l’ordine num erico assegnato nei due cataloghi, ponendo tra parentesi l’attribuzione con cui furono esposte alle m ostre e facen- dola seguire da quella proposta dallo scrivente. Najlepše se zahvaljujemo dr. A. Cevc in dr. Kseniji Rozman, da sta olajšali naše raziskave o italijanskem slikarstvu v Sloveniji. P revedla T. W olf 1 0 B. W. M eijer: Niccold Frangipane a Rimini, v Arte Veneta, X X IV , 1970, p. 214, fig. 307. Sl. 1. Bartolomeo Letterini, Sv. Ana z Marijo in sv. Joahim om (Ljubljana, cerkev Sv. Jakoba) Sl. 2. G. F . Cipper, imenovan Todeschini. Pastil' s piščalko (Ljubljana, Narodna galerija) Sl. 3. Francesco Francazano (?), Slika apostola (Ljubljana, zasebna last) Alessandro Varotari, imenovan Padovanino: Madona s sv. Karlom Borrom ejskim (Maribor. Pokrajinski muzej)