Eeto LXXVI., St. 4« Mtehi plačan« ▼ gotoriol Postgebiihr bar beza hit_ Ljubljana, ponedeljeK 9« oktobra 1944 Preis — Cena L UREDNIŠTVO, UPRAVA IN INSERATN1 ODDELEK: LJUBLJANA, PTJCCINIJEVA TJL. 5 TELEFON 6T. 31-22, 31-23. 31-24. 31-25 ln 31-26 PONEĐEU§KA IZDAJU* „JUTRA IZHAJA VSAK PONEDELJEK KOT PONEDEUSKA IZDAJA >JTJTRJU. Grosskamit nordllch Aachen in unverminderier Starke Feindliche Kamlsruppe bei Epinal eingeschlossen — Deutscher Gegenstoss im Etru^kischen Apennin — Starker Soujetdruck im Donau- und sudungari^chen Raum Aus dem I-"ohrerhauptqiiartier, 8. Okt. D>T3. D.i_s Oberkommando der VVehrmacht gibt bekannt: An der hollamliseh-beljrischen Grenze, ne-somlers an tl>r VVc^terseh 'Ide, \vird weiter erbittert frekilmpft. Der Grosskaznpf im Raum nordlich Aah-hen hiilt in tinvt-rminderter Starke an. Die Xor ! . . mer ^»'tzten dort auch gestern n:uli hefthrer Feuervorbereitong inich in den Bergen nestlich von Kot't-;?s Cacciane mi rde afogeriegelt. Eine HohrnsteHung im QuelljreMet des Ruhikon ivechselte mehrfach den Besitzer. Auf dem Balkan halt der starke Druek des Feindes an der Theiss-Mundung-, vor BeJgrad in Za jeca r an. In Siidiingarn sind heftige Kampfe mit den vveiter angrcifenden bo£schewlštischen Verbanden besonders um die Kreisch-tTber-jriinrre entbfannt. In den Passjrebieten der WaMkarpatfieii setzten die Bolsche\visten ihre Angriffe fort, die im Gegenstoss ab-jjeniesen vrorden. In der Sohlacht um die Piisse der Ostbeskiden hahen die unter dem Cberhefehl von Generaloberst Heinrici tap-fer kampfenden Truppen, von unserer Luft-wa£fe vrarksam anterst&tzt, alh? Durch- bniohsversuche der Bolsehe\visten in den slo\vakisehen Raum vereitelt. In harten Kampfen \vurden dort seit dem 8. September 442 Panzer und SturmirescMiit ze ver-nichtet ou jetisehen Infanterie- and Panzerkriif ten. Seil dem 5. Oktober \vurdrn in Kampfen 180 feindliche Panzer abgeadios-s«'n. Z\-kis<-hen Dima und Ivijrr»er B;icht ver-lioTen die befoliienen Al>setzbewegong"SJi planmas.si». Narhdriin^ender er auf MitteldeutschJnnd wnrden Rassel, Mag-deburjr, >Ierseburq- und Biele-feld besonders betroffen. Britisohe Borr.ber griffen Emmerieh an. Auch Breslau und andere sohlesisehe Orten \varen das Zic! feindlicher Lnftan^riffe. Dureh FlakartilHe-rie und Luftwaffe und in erbirterten Ei'ft-kiimpfen wurđen iiber dem Reichstreliiet und im Westka?*ipfraum 1-1 feindliche Flug-zeuge, darunter 75 virtmotoričen Bom-ber abgesehossen. V Lonflociu ne žele naslednika generalu &3?u Stoekholm, 8. okt. Britanci objavljajo ob grobu Poljske svoje prijateljstvo s Sovjetsko zvezo ter izkoriščajo varšavsko kapitulacijo, da bi še enkrat zagotovili, da je Ansrlija v vseh vprašanjih, ki se tičejo Poljske, s Sovjetsko zvezo popolnoma složna. Londonski politični krogi si tudi ne upajo objaviti ni kakega predloga glede Borovega naslednika. Tiho upajo, da bo izbrana oseba, proti kateri ne obstojajo taka nasprotstva kakor je bilo pri Boru-Komaro\vskem. V Londonu bi najrajši videli, ako bi poljska begunska vlada položaj vrhovnega poveljnika sploh odpravila, s čimer bi odpadli vsi spori glede poveljnika in njegovih pooblastil. Za angloameriško stališče je značilno pisanje lista : Wa^hington Post«, ki se ga rad poslužuje ameriški predsednik. List kratko ugotavlja, da niso dobili varšavski Poljaki nikake pomembnejše zunanje podpore, ker bi bilo to za Anglijo in Zedinjene države zvezano s prevelikimi stroški, s sovjetske strani pa so podprli varšavske borce šele tokrat, ko je bilo prepozno. Več ameriški list ne ve povedati. S pisanjem potrjuje le to. kar je bilo znano že od začetka: Upor varšavskesra podtalnega pokreta ne zanima več njegovih pobudnikov Anglije. Zedinjenih držav in Sovjetsko zveze. Enemu je bila cena za pomoč previsoka, drugemu pa se pomoč ni zdela potrebna. Vsi so zortet nonolrmrna plodni RavnoduS-tjo zaMjuČTijelo varšavsko poglavje, ne da bi se razburjali, ker spada tudi ta krvava pustolovščina v seznam vojnih zločinov. Stockh^lm, 7 okt. Radio Moskva t d' v rtekem uradnem prevedu mednarodnega položaja, da ie orire'a varšavski upor poli-slca begunska vlada samo iz »prestižnih razlogov« m brez s^asja z zavez"iškim vririvroR] rxwmlirnštvom in \Thovrrrn po~ ve:--r."-T^-om ^ovierfske voiske Vodja tega upora, general Bor. ki -e ni niti enkrat po- kazal v Varšavi, je ta upor prnv tako zločinsko končal, kakor ga je priče". Podvzel ni ničesar, da bi omogočil p ebivalcem Varšave prehod v boljševLške postojanke ali k poljskim četam. Radio Moskva razširja tudi izvlečke iz lubHnskih poljskih listov, ki ostro n pu-, dajo poljsko begunsko vlado v Londonu. Tako označuje »Gazela Lubelska« imenovanje Bora na mesto Sosnkowskega kot izzivanje poljskega naroda. »Rzecz Pospoli-ta« piše. da je moralo pojsko g'avno naesto s tragičnimi žr:vami in razva'inam: P'a-čati poizkuse So^nko\>;kega in Bora, da bi s predčasnim pričetkom upora rešila svojo stranko. S to njihovo •stranko, ki je dove ila do septembra 1. 1^°. n do-edan;eg? u ličenja Varšave xii nobenega komr-om -a Politično živlienie Poljsko bo do1 očal »acno pojski osvobodilni odbor. Varšavski nai2!i Oslo, 7. okt. Upajmo, da bodo varšavski krvavi nauk razumeli tudi izven Poljske, piše norveški list > Aftcn Poster.«, ko razpravlja o »poljski tragediji«. Po dveh mesecih brezupnega boja vlada sedaj mrtva tišina nad področjem, ki je bilo nekoč Varšava. Zgorele ruševine in alr■' isoči mrtvih so učnina. ki jih je mor?la Poljska plačati, ker je mislila, da lahko še vedno zaupa Angliji in da se lahko zanese na j sovjetsko osvoboditev^. Norveški list Objavlja kronološki pregled logodkov v Varšavi, ki jasno dokazuje izdajstvo Anglije :n Sovjetske zveze. Stockholm, 8. okt. Britanski list " seglo v obrambne boje pri Pililiu. Japonski letalc: brez izgub uničili 40 sovražnikovih letal na tleh. Branilci na otoku, ki še večino močno branijo hribovito ozenvj: sredi otoka, so bili s tem močno razbremenjeni. Japmtski pastah na ameriška Tokio, 8 okt P en Domei« javlja z nekesra iaponsk :.a oporišča ra srednjem Pacifiku: Zvečer 1. oktobra -o japonski letalski oddelki nenadno n-padli sovražnikovo letališče na otoku Pil l'u *er z cdme-tom bomb in stroinlčnim ognjem un;čili 20 izmed 45 na zemlji razpostavljenih letal Nadalje so uničili japonski letalci na letališču dve skladišči ter zažgali eno sovražn:-kovo prevozno letalo. Vsa japonska le*ala so se vrnila na svoja oporišča. Japonci zavzeli Fučau Tokio, 7. okt. Japonski glavni stan javlja: Potem, ko so zlomili siaši cdaelki odpor 80. č^ginske divizije, so 4. oI.Lobra zjutraj zasedli mesto Fučau. Zatemnitev od lS.Jo do Svečan pogreb generala Tarji-nberjj. 7. okt. Sef-adjutant vojske pri Fiihrerju in šef vojaškega personalnega oddelka pehotni general Rudolf Schmundt je 1. oktobra podlegel težkim poškodbam, ki jih je dobil pri atentatu na Fiihrerja dne 20. julija. Kot najožji Fuh-rerjev sodelavec, sijajen častnik in go-• eč narodni socialist ie kronal svoje življenje s požrtvovalno smrtjo za Fuhrerja. V počastitev pokojnika .ie odredil Fuh-rer državni pogreb. V pevek popoldne je bil v nemškem templu junakov v Tamien-bergu svečan pokop posmrtnih ostankov umrlega generala. Maršal Busch je kot bivši pokojnikov poikovni poveljnik po Puhrerjevern nalogu proslavil delo in osebnost generala Schmundt a ter izrazil v svojem govoru žalovanje vsega nemškega naroda. K pogrebu so se zbrali številni visoki zastopniki vojske, stranke in državne uprave. S svojo prisotnostjo s<^ ^'častili pokojnikov spomin maršali Kci Busch in Manštein. Rexhs!eiterja Bcrm.mn in r;r. Dietrich, minister grof von Sch\verin-Krosigk .generalni polkovniki Guderan, J odi. Harpe in Hoth ter od letalstva vitez von Grem in Stumnff. državni nr'nister dr. Meissner, Gauleiter Stuerrz. Fiihrerjev adjutant SS Obergruppenf iihrer Scha\ib. konfreadmlral von Puttkammer ter številni ostali generali vseh rodov vojske. Vafamska delavna služba Berlin, 7. okt. Vodja valonske ljudske skupine, odhkovanec s hrastovim listom Obersturmbannfuhrer vojaške SS Leon De-grelle je uvedel 30. septembra delovno obveznost za vse mlade valonske moške, stare 17 let. nadalje v sporazumu z generalnim pooblaščencem za delovno uporabo Gauleiterjem Saucklom tudi za vse moške letnikov 1924-25, ki so bili pred 1. septembrom 19-14 na delu v Nemčiji, za vsa va-lonska dekleta v starosti od 17 do 25 let in poročene žene, ki nimajo otrok. Delovna služba se bo opravljala v Nemčiji. Za sedaj bodo morali moški služiti tri mesece, dekleta pa šest mesecev. Vsi obvezniki se morajo javiti najkasneje do 31. oktoora pri pristoimh prijavnih uradih nemške delovne službe. Novi ižafifaaisr«! psllclfski šeS MIlan, 6. okt. Uradno poročajo iz italijanskega glavnega stana: Dosedanji šef državne policije Cerruti je iz osebnih razlogov izstopil iz službe. Na njegovo mesto je bil imenovan general Renzo Montagna za policijskega šefa. — General Montagna, ki je eden izmed najstarejših fašističnih borcev, je zavzemal prej vodilni poveljniški položaj v fašistični milici ter je bil do svojrga imenovanja za policijskega šefa poveljnik vojaškega okrožja v Piemontu. E^en a repu italj3?Es£dh ženeva, 7. okt. Britanski zunanji minister Eden je izjavil te dni v spodnji zbornici na neko vprašanje, da Italijanom ne bodo vrnjene kolonije, in je s tem najavil rop teh kolonij. Ta izjava je nov dokaz, kakšen pomen imajo angloameriške obljube, na katere je mislila, da se bo lahko sklicevala Bonomijeva Italija kot nova zaveznica. Kakor javlja agencija Reuter, je poročal britanski veleposlanik v Italiji, da je Bonomi zelo zaprepaščen nad to Ede-novo izjavo, s katero je označil angloameriško namero, odvzeti Italijanom vso prekomorsko posest. Politično misleči Italijani so bili s to izjavo zdramljeni iz svoje letargije. S tem je tudi močno trpel ugled Bonom i je ve vlade. TcgHatti zahteva oblast Bern, 8. okt. Će je še kdo dvomil nad boljševiškimi nameni v Italiji, ga je poučil govor italijanskega komunističnega voditelja in aktivnega ministra Togliatti-ja, ki ga je imel v Rimu o priliki obiska nekega odposlanstva moskovskih funkcionarjev. Ves govor je bil ena sama zahteva, da se v Italiji boljševizmu prizna oblast. Izjavil je, da gradi komunistična stranka sedaj v Italiji močno in daleč razpredeno komunistično organizpcijo. Zahteval je nadalje omejitev zavezniškega nadzorstva, ker moti svoboden razvoj. Komunistična stranka v Italiji se čuti sposobno, da reši italijanske probleme ter da pre-■"7nme vodstvo v boiu za bodočnost dežele. Bivši vich?'"ski ministri prepeljani v Pariz Bern, 8. okt. Švicarska poročevalska agencija javlja, da bodo bivše ministre -ichviske vlade Flandina. Pevroutona. Ti xier Tignancourta in generala Bergereta. ki so sedaj v Alžiru, prepeljali v Pariz. Isto poročilo javlja, da je sovjetsko-ruski veleposlanik Bogomolov obiskal de Gauila. Bern. 8. okt. Švicarski socialdemokratski list »Peuple« obtožuje Rooseveita, da hoče sabotirati de Gaullovo vlado v Parizu, ker noče odstopiti bosastva Francije in francoske severne Afrike severnoameriškim trustom. To dokazuje, ugotavlja list »Peuple«. da Rosevelt še vedr.j so-jeTuie 7 BrnensTc^rn' denrrn:mi mogočniki Amsterdam, 8. okt Agencija Reuter javlja iz Pariza, da so v petek zaprli bivšega generalnega guvernerja Tunezije. admirala Esteva. Pe2*3a?*rVf*«5e kuriva v Psr;zu Madrid. 8. okt. Mestne oblasti v Parizu so objavile, da mora prebival-tvo računati s tem. da najmanj d- januarja ne bo moglo kuriti v svojih stanovanjih Položaj Švedske Stockholm. 8. okt. Kakor javlja agencija TT je imel švedski min. predsednik Hausson o priliki dneva prostovoljne zdru žitve gctf/or. v katerem je pr4idar£l. da Švedska danes nv»o*^o manj kot prej upa qs polnost, da bi ji bil ohranjen m:r. SvedSta r^ora po možnos+i ojačiti svojo silo, da bi zavarovala mir in svobodo. Velebitka severno od Aachna se nadaljuje z nezmanjšane siloviti s£3o Pri Kpinalu obkoljena sovražnikova bojna skupina — Nemški protisunek na etruškem Apeninu — Močan sovjetski pritisk na donavskem in južiionuuižarskeiu področju Fuhrerjev glavni sta-n, 8. okt. DNB, Vrhovno poveijništvo oboroženih sil objav- Ija: ub nizozemske-belgijski meji, posebno ob VVe-siersclieluI, se nadalje ogorčeno borimo. Veicbitke na področju severno od Aach-na se nadaljujejo z nezmanjšano silovito-i4jo. Američani so tam tudi včeraj po silni lopniški pripravi in z uporabo močnih oddeikov bojnih lelai nadaljevan napade, vendar so obtičali vsi njihovi napadi v boj:h za bunkerje in izgrajena opor a, ki so jih naie čete trdovratno branile. V teku so še težki boji za nekatere vdore. Čiščenje gozda Farrov dobro napreduje. Se verno vzhodno od Epina'a smo obkolili sovražnikovo bojno skupino. Na obt-h straneh Remiremonta se ojačuje sovražnikov pritisk. Pred našimi obalnimi oporišči sta se ojačila topniški ogenj in bojno delovanje pehote. London smo nadalje obstreljevali z mo- tibiiu; ognjem »V 1«. Na etruškem Apeninu je ameriška 8. armada po silni topniški predpripravi zopet pričela napadati. Padalski lovci in prenadirji so vrgli sovražnikove napadalne skupine v protinapadu nazaj r»a njibove izht diščne postojanke. Sovražnikov vdor v gorah zapadno od Koccasa Cas.iaia smo zajezili. Neka višinska postojanka ob izviru Ra-bikoua je večkrat menjala gospodarja Na Balkanu se nadaljuje močen sovražnikov pritisk ob izlivu Tise. pred 55eogra-dom in Zaječarjem. V južni Madšarski so se razplamteli silni boji z mdalje napadajočimi boljševiškimi oddelki, posebno za prehode pri Kreišu. Ob prelazih Gozdnih Karpatov so boijševiki nadaljevali napade, ki pa smo jih odbili v protisunkih. V bitki za prelaze vzhodnih Beskidov so hrabro se boroče čete pod vrhovnim poveljstvom gener^I- iic-i,a polkovnika lleinrieija, ki i*h je uspešno podprlo naše letal>tvo, preprečile Vse boljševiske poskuse prooojev na slovaško področje. v trdih bujiii srni« ram od S. septembra umcili ali zaplenili : ;2 okioi»-niku\ in napaoaimii ;opov ter zajtli razen te^a 3200 ujetnikov. Med Alemelom in gornjo Vento so naše čete v težkem obrambnem boju z nupre-dojočimj stivji'. k mi pehotnimi in oklop-n.sk.mi silami. Od 5. oktobra ^mo uničili V teb bojdi 18u sovražnikovih ck -p:: k«>v. Aied Dv.no in zalivom pri II i,i i>o po-tekii uiiai'un! odmikami premiki pj načrtu. Za nami piitiskajo<.^3 -Ow..žn'ka sti:o oObili. Na oteku 0^«1 smo po popolnem un:ee-nju vseh vojnovažnih naprav opustili Ku-resaare. Na morskem itouročju pred ijslom v vzhodnem dela V zi.o*i::e;:,.» mo^ja so strel >e zaščitne iad^e vojne mornarice 11 sovražn kovih bombnikov« Ped boljševiškim pritiskom so poizkušali iLrti-l.L polki mfl '.i- na§e oum^Kaine premike v severni iv.reiij; in na Lapon- sktm. Fred Tornejo o u švedsko-finskj meji je ]-rišJo za\ai*i fin: sovražnosti do silnih Lipoj adov. Zonailno od Mcrmanska so pričeli napadati boijševiki z močnimi silami. r»:i^; -.i I so se trai beji za naša oporišča ob sovjet&kc-finski meji. Nemški love: so 1 t - na vzhodnem bojišču o'» majhnih lastnih izgubah v obeh pcslednj h dneh 75 sovjetskih letul. ?rled napadi ameriških br.:r.bnikov na srednjo Xe,.(; :.^o so bili posebno prizadeti Kassel. IVI ig.i' b :rir. Merseburs in Biele-feld. Britanski bombn ki so napadli Eme-r;eh Crlj sovražnikovin le«:i!«kih na':»adoi je bi! trdi Breslau in več drugih šlezij «k!h mest. S protiletalskim topništvom \ sestavu letalstva in v egerčmih lctalskil bojih smo *-cr • ;•.-•!'! nad Nemčijo in zapadnim bojiš err. 122 sovražnikovih letai med njimi 75 štirimotornih bombnikov. Nacaščapea s'^vitset h-l~y z P.erlin, 7. okt. Nadaljnji t< področju severno od Anvers . =0 merilo za velike angloameriške oskrbovalne skrbi. Neprestano poš.lja sovražnik v bitko nove sile, ker upa, da bo na ta način prišel v oblast luk ob nizozemski obali. Kanadci so žrtvovali že stotine oklopnikov in številne polke, ne da bi napredovali doslej več kakor par kilometrov. Tudi v petek so zaradi silnih nemških protinapadov le malenkostno napredovali. S temi napori sovražnik istočasno potrjuje, kako so junaški branilci francoskih luk prekr.žali načrte invazijskih armad. Sele po dolgotrajnih in izgub polnih bojih je zavzel sovražnik nekaj teh luk, ki pa so bile povsem neuporabne. Zato se mu doslej tudi ni posrečilo izvojevati na zapadu kakšne zmage. Posebno velike izgube je utrpela v poslednjih tednih britanska armada. Zaradi zmanjšane bojne moči te diviziie je moralo sovražnikovo vrhovno poveijništvo zmanjšati severni del vdornega področja pri Nimvegenu. V nadaljevanju svojega napada so ustvarile nemške čete nadaljnja predmostja ob spodnjem Renu in so potisnile svoje črte 20 km južno od Arn-hema. Izjalovil se je tudi sovražnikov poizkus, da bi z odmetom več sto padalcev zadržal napredujoče nemške čete. Južno-vzhodno od Nimvegna so se nadaljevali težki boji pri Overloonu. Severno od Aachna so nemške čete močno napadle Američane, ki so vdrli pri Palenbergu. Vsled osredotočenega ognja nemškega topništva in protinapadov nemških čet so morali opustiti prednosti, ki so jih dosegli prejšnjega dne z velikimi izgubami. Kljub velikim izgubam so nadaljevali Američani svoje sunke, ki so izzvali tudi iužno od Palenberga silne menjajoče se boje. V južnem delu zapadnega bojišča so bili prav tako samo ogorčeni boji »na mestu«. Nemške čete so krvavo odbile vse sovražnikove napade južnozapadno od Metza ob Fort Driantu. vzhodno od Lune-villa in v gozdu Parrov. Vzhodno od Ram-bervilersa in Remiremonta so Američani nadalje močno napadali, vendar so le na dveh mestih malenkostno napredovali. Težišče bojev se je pomaknilo na Dodro-čje južnovzhodno od Remiremonta. kjer so se razplamteli na gozdnatem ozemlju Foret de Lcngesoutta trdi boii s krajevno vdrlim sovražnikom. Poizkusi Američanov, da bi razširili svoj vdor. so se zrušili v ognju nemškega topništva, ki obvla-duie višine in v protisunkih nemških oddelkov. Naraščajoča trdota bojev na zapadnem bojišču je razvidna tudi iz tega. da so nemške čete v petek uničile dvakrat toliko sovražnikovih oklopnikov kakor prejšnje dni. Uničili so skupno R5 oklopnikov in oklopniških izvidniških voz ter unič'le ali zaplenile razen tega še številna druga ^klopniška vozila in topove Berlin, 7. okt. Vojni poročevalec DNB-ja na zapadu Alex Schmalfus poroča: Trajne težke boje na področju južno in južnozapadno od Arnhema vedno narekujejo bolj uspešni nemški napadi. Posebno ogoičene so bile borbe pri Elstu. Juž-noz-apadno od Wageningena so dosegli nemški napadalni klini kljub žilavemu sovražnikovemu odporu kraje Opheusden. E>ode_ waard in Hien. Nadalje je uspelo nemškim četam napraviti zapadno od Arnhema nadaljnja predmosrtja preko spolnjega Rena. Sicer pa priča neprestano kopičenje štirih zborov angieške 2. armade na vrhu prehoda, te*ej v trikotu Arnhem-Nim\ve-gen-He-! tog-enboseh o pripravah za vele. napa^ na rensko-vestfslsko industrijsko ozemlje. V nasprotju s pretiranimi sovraž-n kovimi vestmi o uspehih na drugem težišču pri Aachnu se moia ugotoviti, da se hudi boji severno cd mesta sicer nadaljujejo, a da jih zemljepisno označujeta še velno kraja Palenberg m Ulbach. Borbe so tu izredno ogorčene ter jih bijeta obe strani z največjo silovitostjo. Američani uporabljajo zaradi boljšega vremena zopet močneje svoje letalstvo. Nemcem se je po. spečilo zajeziti krajevnj vdor pri Kerkra-di, sredi med Aachnom in Geilenkiichnom, Borba 22 Busslcear^ue Berlin, 8. okt. Po preteku premirja v petek ob 10. dopoldne so pričele številne sovražnikove baterije močno obstreljevati trdnjavsko področje Dunkerqua. Nemško topništvo je prigovorilo na to obstreljevanje, uničilo več sovražnikovih topov in razpršil sovražnikove čete. Opiasfcošesala v Stuttga^tu Berlin, 7. okr. Pri zadnjem terorističnem napadu na Stuttgart so uničili napadalci med drugim starodavno cerkev Sv. Leo-narda, cerkev sv. Pavla in cerkev sv. Petra. Hudo poškodovane so bile bolniška cerkev, Paul-Gerhardova cerkev ter Matejeva cerkev. Sedaj lahko uporabljajo le še prav malo cerkva. List »Das evangeli-sche Deutschlandc ugotavlja, da je zadela ista usoda župnišča in druge slične ustanove. Posebno hudo je bila prizadeta evan-geljska družba z vsemi svojimi napravami: pisarno, knjigarno, šarlotinim domom in diakonsko šolo. Vse te naprave so popolnoma uničene. Zelo je poškodovan svetovno znani \viirtenberški biblijski zavod. Neuporabna je tudi evangelska diakonska hiša. . VeHke ameriške 5zgube Stockholm, 7. okt. Kakor javlja Daily Express«. je ameriški vojni minister Stim-son priznal, da znašajo ameriške izgube po Pearl Harbourju 400.000 mož, med njimi 63.017 mornarjev. Pri teh številkah vzbuja pozornost visoki delež mornariških izgub glede na priznane izgube kopnenih sil in nerazjašnjeno nasprotje teh razmeroma nizkih izgub mrtvih, ranjenih in pogrešanih v primerjavi s prav tako uradno priznanimi izgubami v ameriški armadi, ki so nastale zaradi ^nevojnih nesreč« in ki znašajo 94.000 mož. Vojni minister Stimson torej še vedno ne prizna vsega. Pred pređseđmš&frcii volit-vami v Zedrtnenjh državah ženeva, 8. okt. Glavni urednik turškega lista -^Akšan« piše o vojnem položaju med ostalim. Odločilna zmaga nad Nemčijo pred zimo je za zaveznike politična nujnost, kajti čez en mesec bodo v Zedinjenih državah predsedniške volitve, pri katerih bo igTal vojni položaj veliko vlogo. Ce zavezniki, ki morajo iz različnih razlogov čim hitreje dokončati vojno v Evrcpi. ne bodo pred zimo dosegli odločitve, bodo zašli v velike težave, kajti na vzhodnem bojišču so se operacije skoraj ustavile. Ce se bo nadaljevala ta stagnacija na vzhodu/bodo imeli Nemci možnost, da premeste svoje sile od vzhoda na zapad. Bivši ruiiusnsftl kralj Karal se vrača ženeva, 8. okt. Kakor javlja angleška poročevalska služba, je bivši rumunski kralj Karel obiska) mehiškega državnega predsednika Avilo Camacho v poslovilni avdi-enci. Bivši kralj Karel je izrazil namero, da se bo vrnil z g Luprscn nazaj v Ru-munijo. M h imli jeie&sSolskili žrtev v LJubljani ©Scena udeležba zaveda lani 15. septembra pripeljali v Dijaški dom v Kočevju. Od utrujenosti smo popadali po tleh. Po deset .h dneh, polnih mučne negotovosti, so nas peljali k zaslišanju, kjer so hoteli izsiliti iz nas priznanje, da smo izdali slovenski narod. A povedali smo, da smo vse, kar smo delali, delali le za blagor ljudstva 1. oktobra smo prejeii skupno obhajilo, naslednji dan. 2. oktobra, so nas odpeljali v rib niške kasarne. Celo noč so nas popisovali, zjutraj so stopili v sobo, kjer nas je bilo 150 skupaj zaprtih, in nas zasramovali. Komunistični minister« ie na koncu svojega govora dejal- »Nekaj od vas jih bo izpuščenih, drugi bodo obsojeni na prisilno delo, večina od vas izdajalcev pa bo obsojena na smrt« Nato so vrata zaprli. Prednje so postavili mitraljeze. Do 15. oktobra smo se nripravljali na mučeniško smrt. Edina uteha nam je bila molitev. 15. oktobra zvečer ob 7. so se vrata celice odprla. Marko Vrhunec je klical imena, med njimi ste bili tudi vi trije. Odpeljali so vas v spodnie prostore, kjer so vam prebrali obsodbo, da ste obsojeni na smrt. Nič niste jokali, ne vzdihovali, le mogočni zadnji »Zbogom!« je zadonel do vseh celic. Zvezane so vas odpeljali v noč, nekje v daljavi so zaregljale strojnice, vaša kri je napojila zemljo. Skoraj leto dni ste počivali v Jelendo-lu. Danes, ko vas polagamo v blagoslovljeno zemljo, se vprašamo: ali ste bili izdajalci? Ves Stari trg in Grahovo vesta, da ni Baraga Jože nikogar izdajal. Ko je videl s kako pogubo preti komunizem, je zastavil vse sile, da reši narod. V imenu Grahovega se ti zahvaljujem za vse. Plača naj ti Bog v nebesih. Tudi tebe, dragi Danilo, občinski tajnik na Blokah, so proglasili za »izdajalca«. Torej je bilo »izdajanje« tvoje garanje za blagor Bločanov, za preskrbo ljudstva, za rešitev neštetih iz internacije. 3000 Bločo-r.ov prisega, da je bil Danilo Ferjančič najboljši sin slovenskega naroda. Ob url slovesa je zbrana ob tebi tvoja družina. prišel je tvoj župan in občinski možje. 2Ui.h val j en za tvoje delo! Dragi Pavle, si bil mar ti izdajalec? Sami komunisti so priznali, da si deloval za dobrobit Loškega potoka Vsi so te imeli radi. tvo:a smrt je vse prizadela Tvoje ime bo ostalo z zlatimj črkami zapisano v zgodovin: Loškega potoka. Prosite pri Bogu, da vaša žrtev na bi bila zaman in da se bodo spreobrnili še zadnji zaslepljenci ter stopili skupno z nam: v borbo proti komunizmu. Vaša trupla naj mirno počivajo v slovenski zemlji, duše pa naj uživajo rajsko vesel ie!« Govor g. Tomazina je na vse naredil nr j globlji vtis. Za njim se je od svojega pokojnega prijateiia Pavla Poženela poslovil g. Lenarčič. Omenjal je dobre lastnosti pokoinika, ki je bii prvi iz prijateljske družbe, ki se je odločil in stopil z oboroženo roko v borbo proti komunizmu. Vedno je hrepenel v višine. Danes se je vrnil velik, saj je postal mučenec Gospodov 2rtcv pokojnega Pavleta bo vzpodbudila vse njegove prijatelje, da bodo doprinesli vse za ohrrn'tev vere in rodu in za zntrtje komunizma. Godba je zaigrala žalostinko in ob njenih zvokih se je razvil z Žal dolg pogrebni sprevod. Na čelu sprevoda so za križem šli oireci z Rakovnika s šopki cvetic v rokah, ?a njimi domobranci iin duhovščina, za krstami pa sorodniki in nato vsa velika množica žalnega zbora. Ko so vse tri žrtve spustili v grob in so duhovniki opravili poslednje molitve, je spregovori] dekan Skrbeč. Vprašal se je. kako je mogel Beg dopustiti vse te neštete žrtve, s^j bi brez njegove dopustitve Kaj-novi otroci ne mogli storiti teh zločinov. To grozno vprašanje lebdi v naših dušah, ko polagamo v grobove te štiri žrtve/ Pred skoraj 2C00 leti pa je Gospod odgovoril na to vprašanje, ko je dejal: »pršilj^m vas kot ovce med volkove. Zavoljo mene vas bodo sovražili Prišel bo čr»s. ko bodo mislili, da store dobro delo. če vas umore.« Gotovo je Gospod imel v m-slih tudi sedanje čase in tudi slovenski narod, ki te čase preživlja. Danes tisoči grobov po šu. mah in poljih znova pričajo, da ima slovenski narod globoko vero da je zarjo pripravljen preliti svojo kri. Obenem pa pričajo pred vsem svetom, kako globoko ljub] naš narod svoj jezik, svojo kul*uro. svojo domovino, svoja izročila, tako da rajši umre. kakor pa da bi si jih pustil vzeti. »Za vero in za domovino ste sli v borbo, junaki. Strašna je bila vaša smrt v temni noči ^redi globokih gozdov. Strašno je bilo vaše trpljenje ,a smrt za vero in za domovino je najlepša. Živeli boste stoletja v spominu poznih rodov našega naroda. Vi, ki ste s krvjo blagoslovili svojo borbo za domovino, družino in vero, prosite, da bi iz vaše krvi zrasel našemu narodu hov rod junakov. Počivajte v miru!« Ko so odmrli zadnji zvoki turobne ža-lostinke - Človek, glej življenje tvoje«, je spregovoril prijatelju Požer.elu v slovo riše ga in zatrdil, da bodo vsi prijatelji šli po isti poti, pa čeprav vse doleti ista usoda. Otroci so metali v grobove šopke cvetja, votlo so padale prve grude prstj na rakve. Počasi so se razhajali znanci in sorodniki, ki jih bo spomin na te tri grobove stalno krepil v njihovem zaupanju v moč vere in v ljubezen do naroda in domovine, ljubezen, ki se ne straši tudi najvišjih žrtev. Spoooaooooapooooooaoaoaoi 111 irmor"" M m :-:ri teinom Ljubljana, 8. oktobra. Pretekli prvi oktobrski teden je imel tudi pri nas pestro in zanimivo kroniko, čeprav je bil v vremenskem pc-gledu enoličen in pust. Kadar pa se dogodki hitro vrste, pozabimo na nase vsaklanje skrbi in kar naenkrat je teden okoli. Največ opravkov so imeli minule * dni starši, ki so vpisali svoje otroke v srednje šole. Mnogo skrbi sta že od sprejemnega izpita naprej imela marsikateri oče in mati. Saj je bilo število učencev na vseh zavodih omejeno, otrok se pa zdi, da je vsako leto več. Na nekaterih šolah so že kmalu po izpitu zvedeli mladi kandidati za dosežen nspoh. dmgcd pa je ostal neobjavljen vse do vpisovanja. V bolj poučenih ki :ih pa se je že dalje časa vedelo, da bo stiska za sprejem velika samo pri dekletih, ker se jih je prijavilo mnogo več. kakor je bilo zanje določeno število. Vsaka, ki pri izpitu ni dosegla vsaj 55 točk (v.^h dosegljivih točk je bilo 70), je bila odklonjena. Nekatera deklet« so potem še. nasla priliko.'da so jih vpisali na meščanske šole. druge pa so morale v peti razrel l^UdSke šele. Dečki so bili v tem posrledu srečnejši. Vsak, kclor je uspešno c-pmvil izpit, je bil sprejet na gimnazijo. Prijavilo' se jih je namroč manj. kakor je bilo zanje do^čeno. Zato je prosvetni oddelek pek'ajir^ke uprave odredil se naknadno vpisovan je. Mnoge potov in stroškov po imeli star-š tudi z nabavo šolskih knjig. Nekaj se jfh ricer debi v kniirr.rnah. in te so menda še najcenejše, druge pa je treba iskati vsepovsod: na starini, pri sosedih in znan. e:h ali kj.^r koli že. samo Če zveš zanje Nekatere, šolske knjige so namreč zdaj že prava redkost. Ko pa je bila opravljena neposredna skrb za šolo. je treba otrokom p-ipraviti primerno obVko in obutev, kar je v sedanjem času +ežko. Tudi vsa iznajdljivost Staršev večkrat nič ne pomaga, v tem pogledu so posebno na slabem socialno šibkejši rinil, ker si pred vojn^ niso utegnili napraviti dovolj ob^ke in obutve, ki 9e da zlai s pridom tinero.btti za mladi rod. Pri-hodT\1"i *ederi se bo zočrla šola in imaio zato roditelji polno skrbi, kako bedo čim hol je cblekji svoje lpihljenre. Precojšnie skrb; pa smo imeli Ljubljančani pretekli ter>en tudi z elektriko Zaradi okvare v mestni elektrarni i° bilo treba porabo toka kar najboli skrč'ti tako i a so imelWprvi d?:n p^ rfef>k«-u tok le prav r~cTki stanovalci in poeHetnlH Ukinjeno .1e bilo tuli obratovanje tramvaja. Lludle, ki štj morali iz D'odrr.estii hoditi v službo In po opravkih peš, so vsak dan željno priča- D&ŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Ponedeljek. 9. oktobra: zaprto Torek, 10. oktobra, ob 18 : .Ta'-ob RurTa Red Premier^ki * Linhartov 5>Mr>tie~k <=e ž^n'« bo o**icran za vse abonm?je. in sicer na ž lo cbč n-stva, ki želi spozrati r.arr-ščai Drarr.>\ega studia. OPERA Ponede1^"!-:. P. f>kiobra: zmr*o. Torek. 10. oktobra, ob 18 : Jenufa. Red A * Janafek* »Jenufg« Litreto je na^isa'a Gabrrcli Prci>sova. D^ian^e se doga.'a na vasi v hiši cerk<>vn;ce Rurvie in ibravnavn i^odo niene ^a-tors'e -*enufe Oseb°: Jenu-fa — H^vhalnvn; cerkovnic* B irvja — Karlovceva" =dar'pe-cializtnma trcov.n^ka mornarica bi vod-la do hudega konkurenčnega hoja z Zedinjen'mi državam: in ostail-mi de/elami Zednjene dr-žive ne mor^io voditi svoje politike v brez-zračnem prostoru. Zato so numo potrebna po-s/vetovan:a in razgovori z ostal mi narodi, ako hočejo preprečiti ■flemomoiilfiki konkurenco boj v prekomorski plovb« Prcnicanfe Američanov v Sudan Berlin, 8. okt. Londonski list ■Africn World« objavlja, da je zgradilo ameriško letalstvo 20 milj od Kartuma, sudanskega glavnega mesta, veliko letališče, ki ga bodo uporabljali za potrebe ameriškega letalstva tudi v miru. čueigkiisški iinančnl minister pri lti>0seveltu Amsterdam, 8. okt. Reuter javlja iz Wa-shmgtona, da se je pre-clsennik Roosevelt včeraj 6e>tul s nodprecbednikom čunkmške vlade tinančn m mimstrom Hstangsj Kungom. Misli v tssnnlli ustih IfjMj^mPlh ulic Zadnji teden se je ljubljansko prebivalstvo znašlo v izrednih »svetlobnih^ razmerah Ju številni čitatelji se obračajo tudi na nas s prošnjo, da bi temu novemu pojavu namenili malo prostora in obenem na odločilnih mestih morda vzbudili nekaj pozornosti na nekatere iznud onih ljubljanskih potrošnikov električnega toka, ki so jih nedavni dolgi jesenski večeri spravili v slabo voljo in na misel, kako hi se ta slaba volja dala razdeliti enakomerno na ves krog" ljubljanskih meščanov. Eden izmed čitateljev je v dolgem pismu popisal svojo pot proti domu in svoje bivanje doma enega zadnjih večerov, ko se mu je med drugim primerilo naslednje: Hodil sem domov po Cesti 3. maja, kjer je bila že tema kakor v rogu. Stisnil sem se na desnem pločniku ob hiše, tako kakor je predpisano po cestnem policijskem redu, toda kljub temu sem kmalu imel prvi »karambol«. Nasproti so mi prišli menda štirje mladeniči, ki so jo v strnjeni vrsti krepko mahali po vsem hodniku. Ko so zadeli vame, so seveda mene obdolžili napotja in nerodnosti in jo godrnjaje ubrali dalje na svojo promenadno pot. Ne dolgo za tem mi je neznan lastnik žepne svetilke z rezkim plamenom posvetil naravnost v obraz in odhitel naprej, hip nato pa sem se jaz zaletel v naslednjega pešca, ki ga seveda, oslepljen od prejšnje žarnice, nisem mogel opaziti. Tudi ta sprehajalec ni bil zadovoljen z mojo navzočnostjo, toda kljub vsem zamudam in neprilikam sem slednjič še pred večerjo priromal domov s celimi udi. V kuhinji pa je bilo ta večer vse narobe. Hiša v temi, na Štedilniku oa je poleg moje žene kuhala večerjo še soseda, in sicer ob starih svečkah z božičnega drevesca, ki so druga za drugo naglo in prenaglo dogorevale. Večerja je bila ta večer površno pripravljena, ker smo prehitro porabili vse svečke, potem pa nam ni preostM . drugega, kakor da smo se okrog 8. ure spravili pod odeje. Spanca sem imel ta večer mnogo preveč in tako sem se prvič zbudil že okoli polnoči. V sobo je udarjala skoraj dnevna svetloba in ko sem pogledal sko7t okno. pem videl lep kos lune na nebu. r*s»Me po mestu pa so še svetile številne ob-l->čnice, prav tiste, ki zvečer ob 7. uri še niso bile prižgane, pač pa so prav tisto noč gorele do pol 6. ure zjutraj in svetile praznim cestam. V dolgih urah one neprespane noči sem mnogo razmišljal o pravični in pravilni razdelitvi dobrot električne razsvetljave za naše mesto, pa sem med drugim menil sprožiti naslednji skromni predlog, ki naj bi ga odločujoči — če že ne sprejeli — vsaj vzeli v pretres in po možnosti deloma preuredili sedanji ključ, po katerem ljubljanske hiše in ulice dobivajo toliko potrebno razsvetljavo: Poraba električnega toka naj bi se za vsa zasebna stanovanja omejila, in sicer za enosobno stanovanje s kuhinjo na 40 sveč, za dvosobno na 80 sveč, za trosobno na 120 sveč in za vsa ostala na 160 sveč. pri čemer pa bi žarnice smele goreti samo do 23. ure. Obrtni lokali, razen onih, kjer uporabljajo električne naprave, naj bi dobivali električni tok do konca obratovanja, medtem ko naj bi se kuha in ogrevanje z elektriko popolnoma ukinila. Razsvetljava na ulicah naj bi gorela do policijske ure ali še nekaj-preko tega časa, sicer pa naj bi bila omejena na nekaj najpotrebnejših svetilk. Izjeme naj bi veljale za vse že dosedaj izvzete vojaške in civilne javne zavode. Za kontrolo takih omejitvenih ukrepov bi mestno županstvo gotovo lahko našlo nekaj potrebnega osebja, ki bi tu in tam pregledovalo obratovalnice in stanovanja, dokler dobava električnega toka ne bo spet mogla biti zadostna. Vsekakor bi bilo treba glede onih. ki kljub vsem novim ureditvam ta ali oni večei le ne bi dobili električnega toka. temveč ga moraii nadomestiti z drago in komaj zadostno razsvetljavo z drugimi sredstvi, uvesti poseben vrstni r^d. tako dn bi ne dogajalo, da bi nekateri pre-ždeli po več večerov in noči v egiptovski temi, druci pa po mili volji in brez omejitev uživali dobrote ljubljanskega električnega toka. Gornje vrstice našega pisca objavljamo skoraj v celoti, čeprav smo si svesti, da je rešitev tega kočljivega vprašanja mnogo manj preprosta, kakor si jo je zamislil eden nezadovoljnih potrošnikov iz Ljubljane, vendar smo prepričani, da bodo odločujoči krogi gotovo radi ukrenili, kolikor se da. da bodo trlr»te teb časov zaradi razsvetljave sorazmerno enako razdp]i>ne na razpolož^m'e in žepe vsega prebivalstva našega m crta. Kar Lep uspeh &o&oti*e Pesem in glasba. Noreli in burkavesti za jerbas in pol Pa še nedolžnih potegavščin, spletk, šal, zbadlv.vk in strelic od za-r-e'-ka do k*aja. TakSna je Sbake=pearjeva sloveča veseloigra »Kar hoČete* burkah in potegavščinah. Toda nad vsem tem kraljujeta mladost in ljub=\zcn. In uživaš ob r-rsniški be-s?»di ?.ur>ančič"ve'T^ prevoda Kar hočete? Resnično si občmstvo v naših časih želi Tecrq ^Kar hočete«. Prof O. Sest te star praktik v ro*r<=-eeni organizaciji takšnih vpselih ;rer Tudi v zasedbi vles: ie n^^l =rp<*-io *"ok> Poskrbel je za čim lahkotnejši potek igre. Vnania zlika ki ip 7^0 lična in smiselna, je delo scenografa inž F r a n z a Ustrezno scensko cl^sbo ffe oskrbel H Svetel ^Tno£^o zdravega okusa odkrivalo kostumi, ki so bili ukrojeni po zamisli D. K a č e r-1 e v e. oiudjo v r*v3aiMa s a r I č e v a. Nieno podobo odW 1- kazen Kabinetna daritev Norcevo pro-ttežje je poosebljeno v Gregorino- v e m ncĐSCno razčten^--"rn ""izrečeno čudaškem, sitnarskem in r- itc1' §kem sampljub nem dvojniku Ma'voim r-^i^rneire si ie tukai temel-'ito p^v-"'!] baziram dvor-jaosko posposlco. p p c k p v ptjančJcarsIcJ vitez Tobiia. ki in-a -»•~1r»a -*vntnlltOV v svetovni kn-jiževnos1-! vzl uia dobrega rp^ool"žftnja. V komeiiisico krokari»ko druščino spada tudi Janov vitez B'edica. Jan. ki nrehaja bsi>eSno v komično stroko ie nlastično izoblikoval smerno r-Odoho ter,čkgr?kpr^ brMolomiiega viteza ljubimca Nasranin bratov AClnl Id fc skovala nakano proti Malvollu se pridružiije Gori n š k o v navihani Pabi^an Nakrsto v ?pbqstiipn kini v mladostnem zanosu Močno začrtani podob: «?tq v. S k r b i n -š k o v Antcnilo in P K o v i č ev pomorski kanitPn. ITsnršuo so Se sodelovali Lipah kot kapucin, Ritenc. Miklavec Verdonik m Razrešen. Ve«foifi ip h!la veatno, dobro nn- nravliena v vs°b sesta\m:b rietih njene u-ori^oritev. Občinstvo je Izrazi ?o ob so-b'tn^ nremier; iarralkam ter igralcem svoje iskreno priznanje. —c Pred izpopolnitvijo angleške vlade Stockholm, 8. okt. London, radio javlja: VV kratkem pričakujejo :menovanje minstr.i za socialno zavarovanje Polet; ic£a bo kinalu meuovan rudi minister za civrlno [ctalatvO. Ta min'stcr bo član tfon^e zborn'ce ter upajo, dd bo imenovan ie pravočasno, da $e bo lahko udeleži debate o civilnem let l^tvu ki se bo vršila pr.hodnj- teden v zgornji zbornici. Pričakujejo, da bo vedi! nvnister br'tan-sko detegftCSJG na konferenci za civ:lno letalstvo, ki bo prhodnji meaec v VVariiiatf- temi « Uliinfen: ^aJ^cnsk: listi Bern, 8. okt. Kakor javlja »Exhange« iz Pariza, je objavil francoski uradni lst seznam vseh onih časopisov in tednik ->v, ki so bili takoj ukinjeni. Prizadeti so vsi časopisi, ki so bili ustanovljeni po 23. juniju 1940 ter tudi oni, ki so še prej obstojali, pa so izhajali v zasedenem delu Francije še 14 dni po 25. juniju in v nezasedeni Franciji dva tedna po 11. novembru 1942. Nadalje so prepovedani tisti tedniki, katerih izdajatelji ali lastniki so ^kolaboracionisti«. r,či£Č£zi]e v osvobojeni Belgiji44 Stockholm. 8. okt. »Čistilne akcije v osvobojeni Belgiji« so se ojačile, poroča londonski dopisnik nekega goteborškega lista. Ječe se polnijo tako naglo, da je bilo treba urediti več koncentracijskih taborišč, da so pozaprli vse aretirance. V Bruslju so aretirali 12.00U ljudi, v vsej Belgiji 25.000. Pod pritiskom javnefi mne nja delujejo belgijska sodišča s povečano naglico. V nekaj dneh je bilo V Bruslju izrečenih 100 smrtnih obsodb. UELČevanje umetnin v Italiji Stockholm. 8. okt. Ravnatelj lotldon. narodne galerije sir Kcnncth Clark ie bil pr--s Ijen podat; značilna priznanje. »Res n\« je izjavil, "da so povzročila naša bomba dir nja v kaliji grozov.tc iz«;;.be. l.Včili niv na pr. Freske v Padovi, tempelj v R min ju in cerkve v Milanu, ki spadajo deloma mri naj-častitljivej^e zjjiv-dbe krščanstva V Franciji smo napravili ogromno :ki>do v Rouemi in Caen je le Se kup razvalin.« Pri tem skromnem de'nern prfenanju anqlo-ameri^kega kulttnnega t^rbarstva je izjavi) n.-daHe: »Kar se tče Umetnin v Louvru ostalih francoskih muzejih, pmo Bližali v po-sledni h letih mnoc|o poročil, da so jih oropal: Nemci. Tako so na pr. trdili, da BC nahaja /n.-m en'ta sika »Mona L:> « v Nemčiji, Večkrat «0 me prosili, da izrečem svojo ne vol m nad tem vancjalstvom K sreč sem molčal. To n' nič drugega kakor laŽnjrva af-tacija. Razen dveh nem-"k h s1:k n:so otlstra-nli iz Louvru a'i k::tcrkol: drugega francoskega muzeja n;t: eno umetnino Ta ic potrdil tud: generalni ravnatelj lepih umetnost? v Franc ji. Jasneje nc bi mocfcl nobeden podati nn-sprotstva med brutalnim angloameriškim knl-rurn:m barbarstvom in nemškim spodtovar njem umctn'n, kar so dokazali Nemci v te i vojni t. ko v Franciji, Ir^liji. G rej i in tud"- drugod. Iddajniška lunina jF,rirans!1 S!ibar 70 lot. l aumllltlrn Časopisov *filčinskeera 3: Ložar Mariia. ^.4 let. uHtkartea. BoefefirV 29; MegH(rAnton, sin poaeatnlca 12- 7P: Kurit Franc, 64 let, zidarski pomočnik. Pot na D-enikov v-rh 3. APARAT za trajno ondulaeijo z 32 grelrt proda — Popit Viktor, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje štev* 3. i 1 JELENDOLSKI MUČENIK! OBTOŽUJEJO Jelendolu so izkopali trupla 119 Slovencev in Slovenk, katare so tam komunisti pstnorili v lanskem oktobru — Veličasten pogreb Izkopanih žrtev v Ribnici Ob obletnici tragičnih dogodkov, ki jih je prineslo \ lanskem septembru in oktobru sramotno zavezništvo med badoljevci in komunisti, so pričele na£<- oblasti v sodelovanju z domobranci odkopavati grobove množičnih žrtev komunistične podivjano--:, ki i./.. ruztrr*eni i><» vrtačah in kotanjah, jasah in grmovju nase tako lz-nmdene domovine. Odpira se rana za rano, ki jih v brezmejni m številu krije slovenska zemlja, in ponovno se odpirajo bolečine, prisadejane mat ram, očetom, bratom, sestram, prijateljem, znancem in celemu narodni Lopate režejo usedlo zemljo in Dovico, grobovi se odpirajo in na dan prihajaj i dokazi podivjanosti, streljana in mučeni telesa, ki bodo večno kričala obtožbo proti komunistom. Iz objema zemlje iti. ki pred nami in celim svetoi aJjajo in obtožujejo »osvobodilni« boj komunistične OF. I*red .tremi tedni Grčarioe, pred par dnevi je:.- kdeael presunljivih dokazov, ki najbolj zgovorno pobijajo vsa zatrjevanji komunistične agitacije, da so poročila o krnskih množičnih umorih neresnična. Sto petdeset žrtev, izkopanih pod nadzorom objektivnih komisij, zastopnikov oblasti ih Inozemstva. Sestavljeni zapisniki, fotografije in fi'mi. Ne, to ni propaganda, to je strasna pretresajoča r«*sniea, ki j.-* ne more Izkriviti nobena komunistična agitacija. Mrtvi so živi dokazi. Sto p: t J t brutalno pomorjenfll Slovencev. Kako velika številka, a vendar, kako neznaten odstotek vseh onih, ki še vedno leže v tisočih grobovih in čakajo odkopa. Kaj pomeni sto petdeset proti trideset tisoč ... ? Pobijali so jih sistematično, neusmiljeno. In ::i vzuiguii niti en glas obsodbe in ogorčenja iz, vr«t OF. Molčali so vsi: komunistični voditelji in njim naklonjeni simpatizer ji. >."i.;o jih morili neodgovorni elementi, morili so jih predstavniki komunistične stranke in OF, k:jjt: oni so dali ukaz. Zato se ne morejo danes in se ne bodo mogli jutri izgovarjati na »neodgovorne elemente«. Kriv; so pred svojo vestjo, preti vestjo naroda in vsega kulturnega sveta . . . * Po obsežnejšem izkopu žrtev komunističnega besa, ki so ga opravili ribniški domobranci pod vodstvom nadnoročnikov Boha in Lenščka 12. pret ' :n meseca pri cerkvi v Grčaricah in v bližini, so se oblasti odločile, da nadaljujejo s sistematičnim izkopavanjem. Tokrat je bil na vrsti izkop umorjenih, kat »rih grobovi so ležali južno od Ribnice, v Jelendolu. Oblasti so poskrbele, da se izvrši odkopavanje na način, da to i>:vest: rim točnejšo identi- fikacijo vseh umorjeni'*! žrtev. V ta namen je bila sestavljena komisija, v kateri so sodelovali predstavniki vseh višjih in v pošte v prihajajočih oblasti. Nadalje so se odkopa van j, ki so se izvršila dne 3. t. m. v Jelendolu, udeležili tudi zastopniki naših vodilnih kulturnih ustanov, predstavniki inozemstva, novinarski poročevalci ter velijo Število svojcev umorjenih žrtev. Pri odkonovoniu sta poleg* drugih sodelovala tudi dva fanta, ki sta sams doživljala vse strahote masovnega pokolja, saj sta bila sama mrH ti^ti^u. ki 5"o hiti jraotsnTil smrti, in sla so lo po naltlluciti rešila So v zadnjem hipu, eden od njiju prav dobesedno že iz samega groba. Izkopana trupla, po številu 119. ki so bila izgrebena iz treh grobov v Jelendolu. j ?o bila nato naslednjega dne na veličasten in pretresljiv način položena k večnemu počitku v blagoslovljeni zemlji na ribni-škem pokonališču Hrovači. kjer že leže njih I...... ": v smrti, odkpnani, kot omenjeno, pretekli mesec pri Grčaricah. smo se morali ustaviti. Nato so nas drugega za drugim odpeljali do roba vrtače, kjer so nam v bojazni, da ne bi kdo pobegnil, povezali še noge. V kotanji je bilo že mnogo postreljenih žrtev. Jaz sem bil eden izmed poslednjih naše skupine; za menoj so streljali še tri moje sotrpine. Ne vem točno, kako se je nato vse odigravalo. Počil je strel in isti trenutek sem že padel. Morda sem bil že hip pred strelom v nezavesti, morda me je strel slučajno zgrešil. Nepremično sem obležal v jami med ostalimi mrtveci. Iz nezavesti sem se. zbudil, ko je name padla naslednja žrtev. Nevede in nehote sem zastokal. Slišal me je tudi eden od krvnikov. Pristopil je na rob jame in oddal iz brzostrelke rafal po mrtvecih. Tudi od teh strelov me ni zadel nobeden. Kmalu nato se je v zraku začulo brnenje. Približalo se je letalo, katerega so se komunisti ustrašili. Pogasili so ogenj, ki jim je svetil pri njihovem krvavem opravilu, ter se umaknili nekaj metrov od groba v gozd. To priliko sem izkoristil za beg. S silo sem odstranil z nog žico ter sam ne vem kako z zvezanimi rokami prišel iz groba. Krvniki so me začutili šele takrat, ko sem bil kakih dvajset-do petindvajset metrov oddaljen od grob'š^a. Oddali so rafal iz brzostrelke v smer, kjer sem se nahajal, a me k sreči tudi to pot niso zadeli. Na sebi som Imel samo spodnje perilo. Bil sem popolnima okrvavljen od krvi mojih tovarišev. Splazil sem se v s*ozd ter se napotil proti vasi Rakitnid Trkal sem na vrata in okna dveh hiš. Domači so bili še pokonci. Prosil sem jih. nai me rešijo vezi na rokah. Toda niso me uslišali, ker so se vsi bali. da se ne bi tolovafl zaradi tega kasneje nad nj'ml maščevali Nadaljeval sem pot in prišel v sosedno vas. kier me je neki petnajstletni fantič s^le rešil telefonske žice. s katero sem imel na hrbtu zvezane roke. Od tam sem se petem rešil na varno.« Resenec iz eroha f^irieda Se d^nes r»o-polmma izmučen. Streh*. ki so nadoM okrog niesra, so mu zapustili posledice, ki jih občuti še danes ... Damsbrancl £3 zasadili tcpzte Dobrih 700 m od vasi Kakitnice na cesti proti Grčaricam zavije cesta — ozek kolovoz — v temni gozd, kjer so se nahajala grobišča v kotlinah, oddaljenih od poti kakih 100 do 150 metrov. Bilo jih je težko opaziti, ker so bila skrbno zakrita. Vendar so priče, posebno še rešenec iz groba, mesta treh grobov popolnoma natančno pokazali. Prvo grobišče se je nahajalo v kotlini desno od poti, po kateri so prišli udeleženci odkopavanja iz Rakitnice. Dolgo je bilo 6 m, široko 2 m in globoko 1.5 m. ta potu It gozdii-o po&iscsip člani komisije, predstavniki oblasti, novinarji in inozemski zastopniki so odpotovali iz L ji:' Ijane v potek CO. septembra izpred Pokrajinske uprave. Na mestnem bloku na Dolenjski cesti se je koloni pridružila še kolona, ki je vozila hrano za civilno prebivalstvo v Velikih l^aščah, Ribnici in KočeVju, že iz Ljubljane same se je peljalo tudi mno°fo svojcev, ki so bilk povabljeni k sodelovanju pri odkopu. Mnogi svojci, predvsem oni. ki so doma iz bližnjih krajev, kjer se je vršil odkep sam. se Je rr' IruŽilo komisiji naknadno. Kolona jo prispela še istega dne zvečer v Ribnico, kjer so jo sprcjoM predstavniki tamošnjih oblasti in domobranstva, med njimi nadppročnika Lenščak in Boh, - ki sr.a požrtvovalno pripravila vse potrebno, cia ho konnsija čim lažje opravila svoje delo. Bila sto tako rekoč duša pietetne naloga, ki so si jo zastavile oblasti. Izkop bi se moral pričeti takoj naslednji dan po prihodu. Vsled skrajno neugodnega vremena pn so je moralo odkopavanje od-lof.iti do torka. V torek se je v prSavieJ ob 7. zjutraj komiteja odpravila Iz Ribnica, Pridružili so se ji mnogi svojci umorjenih žrtev in Številni domačini. Sko^i Gorico vns. Nemško vas. Dolenjo vas in Rakitnico so udeleženci hodni po isti poti. katero so nred letom hodilo smrti zanihane žrtve komunističnega nasilja. Vsi udeVzenci, zlasti črno oblečeni svojci, so bili p^rrozrjenl v žalostne smomine pretek1'*^ leta.* Id jim je orine-s-o toliko gor in Med niimi je hodil tudi begunec iz prroba pr;ča strahovitega osebnega doživetja in rokolia. Danes jp hodil ponovno pn noti, ki j0 je moral storiti v pred enim letom. v.tisti težki noči. ki je r*"1a določen«! kot poslednja noč zanj in irjegdve tovariše... I Is gteba pripoveduje »Bilo je v noči na 23. oktober lanskega leta.« pripoveduje fant. jOb devetih zvečer so nas začeli komunisti prevažati iz ribniških zaporov na morišče v Jelendol. Vozili so nas po deset in deset; imeli smo na hrbtu z žico zvezane roke, poleg tega pa smo bili vsi skupaj privezani še na vrv. Spremljali so nas komunisti z brzostrelkami. Do bližine gozda so nas pripeljali z avtomobilom, nato pa so nas peš po neki Kolovozni poti odneljali do mesta, kjer nas je čakala smrt. Tam so nas že pričakovali pp-ši krvniki. Kakšnih pet metrov od jame Svojci umorjerph '<>^. pri izkopavanju v Jelendolu Mladi domobranci so se takoj lotili odko-pavanja. Ko so pogodili dolžino in širino grobišča, so začeli s požrtvovalnim delom. Okoli pol devetih se je prikazalo prvo od-kopano truplo. V grobu se je najprej pojavila črna strnjena plast, iz katere se je počasi prikazovalo truplo enega izmed mu-čencev. šest domobrancev je z motiko previ. !no odlepijalo zemljo. Truplo so nato rešili iz oklepa rok in nog njegovih sotrpinov, ga dvignili in položili v pripravljeno krsto. Krsto so odnesli nekaj metrov vstran, kjer se je začel komisijski postopek za prepoznanje. Cnako je potem sledilo truplo za truplom. Identifikacija se je vršila zeio hitro. Po-sameznfke so spoznavali po zobeh in laseh, največ pa po obleki in perilu. Vendar so bili nekateri brez vrhnje pbleke. dve trupli pa sta bili celo popolnoma goli Skoro vsi so bili sezutl, ker so komunisti pobrali- vso količkaj porabno obutev. V perilu žrtev so našli všite mnoge predmete, ki so mnogo pripomogli k prepoznanju. Dokumente so našli samo pri enem umor-jencu. Vsi ostali so bili brez vsakih listin, ker so komunisti hoteli s tem. da jim jih poberejo, otežkočiti eventuelno naknadno Identifikacijo-. Ravno tako pri nobenem umorjencu niso našli nikake dragocenosti. Odprla sta se drugi in tretp grob Do pol dvanajste ure je bilo prvo grobišče izpraznjeno. V njem so našli 38 moških trupel. Prepoznali so jih približno dve tretjini. Delo se je nadaljevalo brez odmora. Ob 12. je bilo odkopano do trupel že drugo grobišče. Imelo je obliko kvadrata ter je bilo mnogo večje od prvega. Ker je bilo že po velikosti grobišča videti, da je v njem več žrtev kot v prvem, so popoldne pričeli dajati v eno krsto po dve izkopani trupli. Iz tega grobišča, katerega odkop je bil dokončan okoli treh, je bilo dvignjenih 57 trupel. 55 moških in 2 ženski. Vsa trupla so bila enako, kakor ona iz prvega groba, povezana z žico. Ležala so drugo preko drugega ln potrebna )e bilo velika previdnost, da se niso posamezni udi potrgali in pomešali. Domobranci, ki so bili ves čas neumorno na delu kljub temu. da je bilo zelo težko vzdržati v neposredni bližini odkritega groba, se niso ustrašili napora. Delali so brez hrane od jutra do večera. Niso si dovolili niti trenutka počitka. Odigravali so se pretresljivi prizori, ko so svojci spoznavali svoje drage. Skoro pri vsakem odkopanem truplu je kdo bolestno zajokal . . . Pozno popoldne že. po odkopu drugega grobišča, so začeli odkopavati še tretje. V tem grobišču, ki je bilo nekoliko manjše od prvih dveh. so odkrili 24 trupel. Eno med njimi je bilo žensko. Bila je to šolska Matere iščejo svoje rinove, žene svoje može, sestre svoje brate upraviteljica Anica Drobnič iz Begunj pri Cerknici. V istem grobu se je nahajalo tudi truplo trgovca Barage Jožeta iz Grahovega pri Cerknici. Prepoznala ga je njegova žena, ki je bila tudi navzoča pri izkopavanju. Prizor, ko je vdova spoznala svojega moža. je bil nadvse pretresljiv. Navzoči je niso mogli potolažiti Oklepala se je krste in liitela. Ko se je kasneje razvil sprevod s krstami proti Ribnici, se še vedno ni megla ločiti od svojega pokojnega moža. Ves čas je hodila ob krsti in se je je držala z roko. Izkopane žrtve iz tretjega grobišča so bile postreljene v noči dne 15. oktobra lanskega leta. žrtve iz prvih dveh grobišč pa teden daj kasneje, v noči od 22. na 23. oktober. Mn&nc? se vračao v Ribnico V mraku okrog 5. ure popoldne je bilo izkopano zadnje truplo. Krste so nato naložili na vozove — bilo jih je 12 — nakar se je razvil proti Ribnici dolg in turobno veličasten« sprevod. Mrtvi mučenci so se vračali po isti poti, po kateri so jih lani vozili na morišče. Na čelu žalnega sprevoda, kakršnega dolina še ni videla, so korakali domobranci, sledile so jim krste in ob njih svojci, že v Rakitnici se je prebivalstvo poklonilo mrtvim junakom in mučenikom na nadvse dostojen način. Dekleta so obložila krste s cvetjem in zelenjem. V Dolenji vasi je bila zbrana skoro vsa vas. Sprejem žrtev je bil veličasten. Na občinski hiši je visela žalna zastava in množica otrok in žena se je zbrala okoli oltarja, na katerem so v jesenski mrak gorele voščenke. Ob zvonenju se je pomikal sprevod proti Nemški vasi, kjer so deklota na krste položna poleg drugih vencev in šopkov še velik trnjev venec z rdečim križem kot znakom mučeništva vseh tistih, ki so jih vozili mimo. Ob vsej poti. koder se je vil sprevod, so na oknih hiš gorele sveče in kazale mrtvim pot v blagoslovljeno poslednje počivališče. Ob sprevodu so fantje z bakljami razsvetljevali pot. Okrog pol osmih je prispel sprevod do Ribnice, že pri znamenju pred mestom so ga pričakali ribniški predstavniki in množica prebivalstva. Znova so posuli krste ? venci in cvetjem, fetirje duhovniki so opravili žalne molitve. Ribniški župan Skrbeč je spregovoril mrtvim junakom in obsodi' komunistične zločince. Zahvalil se mu je nadporočnik Lenščak. Sprevod, obkrožen od bakelj. se je nato pomaknil proti cerkvi, kjer ga je priča kovala domobranska posadka. Krste žrtvami so položili pred cerkvijo nr. mrtvaški oder, kier so počakale pod ča stno stražo domobrancev do naslednjegp jutra. Pretreslpvo zadnje slovo še isti večer, ko je prispel turobni sprevod iz Jelendola v Ribnico, so se začele priprave za pogreb za prihodnji dan. Domo branci so postavili katafalk za teh sto krst. Na njem so ležale vrste krst, ovitih z zastavami in prekritih z okrog 500 venci. V ozadju je kraljeval mogočen križ. ovit s trnjevmi vencem, ob vznožju pa veliki venec g. prezi^enta generala Rupnka, Že zgodaj zjutraj so se začele ob veličastno turobnem, ogromnem mrtvaškem odru zbirati množice ljudi. Prihajale so iz vseh smeri. Ni bilo vasi v bližini, ki se ne bi vsaj z nekoliko domačini udeležila žalovanja vae ribniški doline in vsega slovenskega naroda. Prihiteli so svojci, prijatelji ln znanci jelendolskih junakov mučeni kov, prihitela je mladina iz Ribnice in vse okolice. Na trgu pred cerkvijo j*o se zbrali tisoči, da bi se zadnjič poklonili mučeniškim žrtvam. Slovesno žalno opravilo je opravil ribniški dekan Viktorijan Demšar ob veliki asistenci. Ljudstvo je motilo rožni venec. Pretresljiva slovesnost je vse ganila do solz. Ob strani mogočnega katafalka pred cerkvijo je bila zgrajena tribuna za predstavnike in člane komisije. Med tem so zastopstva občin, društev ln najrazličnejših organizacij še vedno polagala na krste šopke in vence. Ko sta prispela častna voda nemške vojske in domobrancev, je po opravljenih molitvah spregovoril najprej zastopnik ljubljanskega škofa kanonik dr. Kraljic, za njim pa načelnik informacijskega oddelka Pokrajinske uprave dr. Pus. Po njunih v srce segajočlh pot ovilnih besedah je zapel pevski zbor ialostinko. nakar ae je razvil proti Hrovači veličasten sprevod. Na vojaškem delu pokopališča v Hrovači. kjer že leže pokopane žrtve komunističnega beaa iz Grčaric, so poleg njih velikega groba čakale tri nove jame, da sprejmejo mu-čeniška trupla njih tovarišev iz Jelendola. Na čelu sprevoda, ki se je pomikal proti poslednjemu počivališču, so nosili domo- brane: križ s trnjem in vencem. Za križem se je razvrstila mladina z venci in šopki, častni vod in duhovščina. Na 12 vozovih so za duhovščino vozili 77 krst z 92 trupli. 27 krst je še počakalo na katafalku pred cerkvijo, da jih svojci prepeljejo v domače kraje n tam polože v blagoslovljeno zemljo. Za krstami so stopali sorodniki, med njimi 29 domobrancev, bratov pomorjenih žrtev, člani komisije in drugi častni vod. Za njimi pa se je razvrstila nepregledna množca ostalih pogrebcev. Ribnica je bila vsa odeta v žalne zastave. Ko je sprevod, ki je bil tako dolg, da se ;,e njegov začetek že davno nahajal na po. kopališču, medtem ko so se ljudje še ved-oo urejali na prost:ru pred cerkvijo v :rgu. prišel okrog enajste na pokopališče, so domobranci po opravljenih molitvah zaceli krste takoj spuščati v» pripravljene jame. Polagali so jih vanje v dveh vrstah. Vse krste so točno označene, tako da bo mogoče svojcem vedno vedeti, kje se nahaja njih mož, brat ali sin. K odpitemu grobu je pristopil zastopnik mladine Andoljšek, ki se je poklonil spominu jelendolskih in vseh drugih slovenskih žrtev komunističnega nasilja. Za njim sta se poslovila od mrtvih junakov s kratkimj besedami še nemški poročnik Niedas. ki je položil na grob lep venec in domobranski nadporočnik Lenščak. Istočasne je na irugem delu pokopališča bfla še druga žalna slovesnost. Pokopavali so šolsko upraviteljico Iz Begunj pri Cerk- nici Anico Drobničevo ter upravitelja Go-dererja. Pokojni tovaiišici je spregovorila v slevo šolska upraviteljica Mimica Petelin, od mrtve učteljice se je poslovila v imenu njene mladine še učenka Kozinova iz Gorice vasi. Okrog poiuneva so se pogrebe! začeli razhajati. Soace se je dvignilo m obsijalo zemljo in grobove, oh katerih so še ostali svojci pokojnih, da se v tišini poslove od svojih najdražjih. Množice so se preannjene razhajale proti domovom, noseč v trčita odločen sklep, da bolo še nadalje vztraa.i v neizprosni borbi p'ot« nstlm, ki so jim v teh kratk;h letih storili že toliko nepopravljivega gorja. Komisija s predstavniki najvišjih kulturnih in znanstvenih ustanov n ter pripadniki drugih držav se je v sredo vrnila v Ljubljano. Pod vtisom strahotnih prizorov komunističnega nasilja, storjenega nad je-lendolskimi junaki in mučenci, so se vrnili na izhodiščno postojanko popolnoma drugačni ljudje <>d onih, Ui so nekaj dni poprej odpotovati na tako težko pot. Tuga in od-vrat sta legli tudi na vso javnost, ki iz časopisov Spoznava vso grozno resnico pravega obraza »osvobodilnega« boja komunistov. Naj ta neznatni drobec doslej odko-panih. nasiluo in z mučenjem v smrt pognanih Slovencev odpre srce In potrka na vest vseh onih, ki v svoji slepoti ali zakrknjenosti mislijo, da je padlo v teku treh let »osvobodilnega hoja« in »borb«* proti okupatorju« na našem sedanjem majko -m slovenskem ozemlju toliko tisočev »izdajalcev«, ne pa domovino ljubečih in z njo in zanjo trpečih ncomaeh/tvanih Slovencev. ^>aJ gredo vsi tisti, ki so še dnnf zaslepljeni, v gozdove naSe Kočevske in Notranjske. Dolenjske ter Bele In Suhe Krajine. Tam botrofa »Cankarjeve brigade« }e bUa oopolna. Domobranci so zaplenili več strojnic. 216 pušk in preceišnje zaloge municije. Na bojišču je obležalo 155 komunistov K *emu je treba prišteti še one komuniste, kj -o j:h pokosili streli p° grmovju in gozdu. ^o poroči!u iz Žužemberka so odpeljali komunisti od Sv. Križa okoli 25 vozov z ra-ijenci. Med nadlimi sla tudi dva bitaljon->ka poveljnika, 3 politkomisarji m 3 komandirji čet. Številnim velikim uspehom v č'ŠČenju komunističnih tolp v zadnjem času se je pridružila konec septembra nova. pomembna zmaga nad komunisti in sicer nad 18. tolovajsko »divizijo«, ki se je pojavljala nad Logatcem Tukaj fce je razpletla borba, ki je prinesla domobrancem Rupoi-kove. Meničaninove in deloma rudi Cofove skupine nov. sijajen uspeh. Ljubljanska brigada je doživela novo. usodno smolo. Na bojišču je pustila nešteto mrtvih, razen tec« okoli 40 ranjencev. Med nadlimi komunisti je tudi član plenuma OF učitelj Lubej. To je tisti, ki je nekoč dejal: »Ce ostane samo 50 Slovencev in bodo ti komunisti, je prav!« Komunisti naj se torej nikar ne razburjajo, če je pad»» Samo da jih 50 ostane... Z naivečj'm uspehom pa se lahko pona>a izvidnica čete Rupnikove bojne skupine, k« se je 29. septembra nepričakovano pojavila v bližini vasi Otave Domobranci so obkolili vas. Pred neko hišo so stali komunistični stražarji, ki so se pa poskrili v t>li* njem gozdu Niti toliko časa niso imeli, da bi bili opozorili svoje poveljnike na pretečo nevarnost Iz hiše so prileteli v samih ^rai cah razni komunistični prvaki, med njinv je bila tudi neka komunistka. Padel le »načelnik štaba operativne cone« major Lazar Kolarič, poleg njega še neki drugi major »Poveljnike Pero Popiv<*ia jo je ranjen « levico, odkuril. prav tako tudi Dald. izdatnim plenom domobrancev so med dr gim važni dokumenti in slike ki so 'il naš-li v torbi Pera Popivode Tudi Daklje^ plašč je med plenom Iz najdenih roči VII. »korpusa« glavnemu štabu slovenskit komunističnih tolp 1e razvidno, kako hude ie opešala morala med komunist! V borbi proti Dakijevi skupini ie odločilno sodel^v vala tudi bojna skupina stotnika Schu-macherja. ki Je s svojim hrabrim nastonom odloČila potek boja. Med padlimi tolovaji je tudi glavni štabni kurir ter intendant Ljubljanske brigade Picko. Med zajetimi »kulturniki«, ki so prišli v roke domobrancem ob priliki uspešnih vojaških akcij pri Veii.k:h baSCab, pa sta tudi dr. Ficrc m dr. Cernič. ki sta odJla med komuniste po 8. septembru. Skupno je padlo v teh borbah 255 tolovajev, zajetih pa |ih je bilo 60. Med padlimi jih je 7, ki »o imeli čin od kapetana. Omeniti je ttidi nenavaden bojni os domobrancev, ki so pod po\ stotnika Rupnika. Izvojevali >o SO ga 22. septembra v bojih na griču Zadelo, kjer je padlo 20 komunistov, s tem so dom i pobili po'no zased, ki so ščitile Dr.'?>rpeni+imi deli. Osrednia toč"ka zanimania bo <*o!i«d naš najbolj priznani nian'ct rvof Anton Trocf Kfinee*-t bo v pn^deMek Ifi oktobra ob 19. v veliki imjonslri dvorani Vstopnice s cpo-***fl bodo po nv»Tenkostrio spremen jenih ■enah od "T^"e 11 trn drdie v prodaji v knjigarni »Glasbene Matice«. »S T O V F V S T VAROH«. ponedeljek. 9. oktobra 1944 Huitutni ta§o£edi Ho je v Qanfkct\)ti v\eie in je nastala njegova drama „Jaketi Ruda", s katere uprizoriiv.jo so psšSefi gledaliSk« leta Cankarjev dejanski odrski prvenec »Jakob Ruda* kaže po ponesrečenem poskusu z »Romantičnimi dušami« mnoge krepke dramatske poteze. V primeri s poznejšimi njegovimi odrskimi stvaritvami pa se nam zdi »Jakob Ruda« kakor slabokrvno odrsko dete. Porodilo se je, ko so v mladem cankarju vzkipevali nešteti miselni, književni, nazorski tokovi in vplivi. Zato prisluhneš cb tej odrski govorici neskladjem, ki zevajo kakor razpoke v celotni izgradnji. Razplet dogajanja in duševnega bojevanja se zavlačuje, da pride le težko do konca. Nekatere nastopajoče osebe so le nakazane, neizgctovljene. O nekaterih drugih pa bi bilo nelahko trditi, da je njihova interpretacija hvaležna zadeva. »Jakob Ruda« je sicer kakovostno najmanj zadovoljiva Cankarjeva drama, vendar pa je uprizoritev upravičena že zaradi tega. ker je minilo menda 18 let. kar je nismo videli na ljubljanskem dramskem odru. Pomisliti moramo pa tudj na njen pravi pomen, ki je v tem, da so v »Jakobu Rudi« bistveni nastavki problemov, okolja in značajev, ki jih srečujemo v poznejših cankarjevih odrskih de lin. Milan Skrbinšek je bil postavljen pred alternativo: Pustiti delo v vsej njegovi slabokrvnosti ali pa tvegati režisersko »|ransfuzijo krvi«:. Će se odločiš za prvo možnost, moraš računati s slabotnejši-mi odrskimi učinki. Ce ti je bolj pri srcu druga, pa ne veš, kakšni bodo nasledki eksperimenta, odnosno rdečega svinčnika. M. Skrbinšek je imel svoje tehtne razloge, če se ni lotil besedila. Toda tudi zagovorniki druge uprizorne možnosti bi utegnili navajati svoje utemeljitve. Milanu Skrbinšku je bilo nedvomno prvenstveno do tega, da podčrta s svojo režijsko zamislijo Cankarjevo idejno nravno črto in da je ne prekinja z znatnimi okrajšavami, spremembami v besedilu. Za izvedbo sceničnih nalog si je pridobil zasluge inscenator inž. Franz. M. Skrbinšek je prevzel osrednjo vlogo Jakoba Rude, ki je po svoji krvi protitež-je Cankarjevemu betajnovskemu silaku. Po svojem bistvu teži Jakob Ruda k pasivnosti, medtem ko je Kantor brutalno neizčrpen v svoji življenjski aktivnosti. Jakob Ruda se skozi vsa tri dejanja lomi in ruši na odru pod težo pretekle krivde, ki pa ni odrsko prepričljiva. Nekdanji razvratnik se spremeni v samoobtožujočega se spokorjenca, dokler se ne umakne v drugo življenje. M. Skrbinšek je skrbno pazil, da ni v meditacijah o krivdi prešel v jokavo cmerikavost. Na vsak način pa je na novo potrdil svojo polno kvalifikacijo za resnično umetnostno interpretacijo osrednjih Cankarjevih likov. Tudi Rud ova hčerka Anica je prav m prav pasivna vloga. Podoba je, ko da stoji nekje ob strani in da brezvoljno dopušča, da jo nosi tok dogodkov s seboj. Druga osnovnica njenega značaja, trpeča vdanost, molčeča sprijaznjen ost z u^odo. pripravljenost za žrtvovanje je v kreaciji v J uvanove tehtno upoštevana Razpoloženjski prehod k navideznemu veselju v drugem dejanju je organičen, ne zbuja vti-ska narejenosti ali prisilienosti. Njena igra poteka iz osnov umetnostnega doživljanja bolečine, tragike in samoo^povedi. Realistična je usmerjenost, k: odlikuje Aničino prijateljico Almo ter Ančino teto Marto. Interpretacija Alme je bila zaupana na novo angažirani članici gdč. M Skrbi nško vi, ki se je že na drug h odrih uspešno uveljavila. Svoje naloge se je lotila z resno prizadevnostjo. Njena vna-nje poudarjena Alma je bila v vseh odtenkih podajanja neposredna, živahna, prepričljiva. V Marti E. Kraljeve je globoko zasidrana liubezen do brata, v njej kljuje moreča skrb zanj in rušeč >e dom. Izstopajo tudi poteze malomeščanskega mišljenja. Najznačilnejši predstavi-telj jarega malomeščanstva pa je Kov i-čev Broš; ob vsakem niesovem izrazju Čutiš hladen materialnem, rečunajočo sebičnost, nravno otopelost. Dol nar. ki je spočetka nek;,e na stra skem tiru, se znajde pozneje v žariš odrskega dogajanja, tragike in razpieta. Jan je verno poustvarjal podobo pre darnega umetnika, ki se bori za svojo iz voljenko do kraja. V Janovem Dol nar 1 kipi zmagovita, iskrena mladoct. v Dobni ku se tudi kažejo nesosla.Kačja dolina«, pa na izviren način obnavlja motiv o beli kači in zakleti kraljični. Te na videz skromne Stvarce BO v pisateljevi besedi, v čistem ljudskem duhu čudovito zablestele in močno vplivajo s svojo staro lepoto. Povsod čutimo, kako se je v tej pravljični snovi nevsiljivo upodobila stara ljudska modrost, šaljivost in dobrota, kako sta si blizu vernost in prosta domišljija, ljubeznivost in pretresljiva resnoba. Niso te pravljice samo za otroke, še bolj so za odrasle. Ob pisateljevem pripovedovanju pa se bo moral ustaviti raziskovalec umetnega jezika, posebej njegovega notranjega valovanja in lepega reda. saj so tukaj v največji preprostosti združene največje lepote sloga in besede. Od Levstikovega »Krpana« še nismo imeli take proze! Tem drobnim mojstrovinam se je približal še drug umetnik (Plečnik!), ki sicer ni imenovan, pa ga delo samo razodeva. Oskrbel je starim umetninam starinsko tiskarsko podobo in zanje primeren okras. Nasul je kopo črk začetnic in drugega le-potičja, posebej pa je na naslovnih in začetnih straneh pokazal, kako se je poglobil v duha pravljic in kako se je ob njih razžk'ela njegova domišljija. Koliko ljubezni in skrbnega dela leži v teh starinskih okraskih, bo pazljiv bralec šele počasi odkril; videl bo. da vse te rastline, živali, človeški obrazi, gradovi in cerkve nevsiljivo uporabljajo istega duha. kakor ga dihajo pravljice, in da se je tako imenovana ilustracija vsa prelila v okras. Tako je ta knjižica prava zakladnica preproste pa resnične umetnosti; nastala je blizu častitljive starodavnosti. pra,T ob viru narodne tvornosti, pa je vsa sveža in živa. Pečat nemir.!jivos* 1 je udarjen vanjo. plogoz w \odiia Hoveh&a mati ta je tiviivnju pmkefet t IG t> Q *> 9 Ivan Mrak: „Umri bi, ker ne nastsj&n? na esta je dovršil tragedijo *Novc£:ors£i4 44 Ivan Mrak je zadnja leta s svojo skupino vprizoril sledeče svoje drame: »Čajkovski« (1937), >Grohar« (1938), »Stari Rimljan« (1939), »Sinovi Starega Rimljana« (1940) in »Slavnostni finale«. Predstave njegovih del so bile za elito gledaliških ljubiteljev svojevrstni in težko pričakovani dogodki. Dramatik je sam nastopal kot predstavitelj nosilnih vlog. O Mraku kot igralcu pa se je naša kritika (ki mu nikdar ni bila posebno naklonjena) izrazila na izredno laskav način, priznavajoč mu vsestranske igralske zmožnosti. Poleg že naštetih dram naj omenimo še »Lincolna« (1936), ki so ga v srbskem prevodu natisnile beograjske >Ideje« ter ga je v avtorjevi režiji vprizorilo »Šentjakobsko gledališče«. Nadalje »Heinricha pl. Klei-sta« (tudi L 1936.), ki ga je javno predna-šal Milan Skrbinšek, ln »Karadžordža« (1940), ki ga je javno bral avtor sam. V tisku sta izšli drami »Slepi prerok« (1929) in leto pozneje »Mona Gabrijela«. V rokopisa pa so med drugim še dela: »Kapetan Scot«, »Rdeči Logan«, »Emigrantska tragedija« itd. Na vprašanje, kakšen je njegov odnos do sodobnega življenja, pravi Mrak: — Je takšen, kakršen je do življenja nasploh. Človek mojih let in mojih izkustev se ponavadi že uredi in ustali. Sprijazni se z okolico in ona ž njim. Jaz se še nisem. Po čigavi krivdi ? Vse, s čimer sem si nakopal nemilost soljudi, za nikakršno besedo, nikako dejanje mi ni žal. Ne za »Ob-ločnico« in tudi za druge moje zaletelosti ne. V toliko sem si do danes ohranil neokrnjeno svojo mladost, če me bo to po-• rubilo, naj me. »Ko sva že pri tem. Kaj mislite o življenju in smrti?« — Cim bolj opazujem življenje in čim dalje razmišljam o njem, vse bolj občudujem njegovo strahotno doslednost. Z nobeno še tako visoko in imenitno zasukano lažjo ga ne bos zavrl, preobrazil in preusmeril. 2ivljenje je preprosto, le v svoji brezbrežni celovitosti nepregledno, nedojet-no. Vendar, že tvoj najožji krog je v malem prispodoba gibanj, v katerih se krčijo kontinenti. Prisluhni. Ključ imaš v rokah. Pogoji, zakonitosti življenja so vsepovsod isti. Ko--r je rodila človeška mati. ta je življenju rejen. Tist m, ki so se postavili za volje, življenje ravna njihov čas. One. ki Jijo, je življenje postavilo na njih me-:ta. Le če doumemo, če le rahlo zaslutimo višji Logos, ki bdi nad vesoljstvom . . . neizprosnost, neizbežnost življenjske nujnosti potem šele dobi življenje svoj polnovredni, višji smisel. Ta smisel je srž dokončne resnične umetnine Skozi koliko zmot, padcev, grehov se umetnik dokoplje do njega! Od prapočetka ga sluti, potem pa se za ceno lastnega življenja požene za njim. Smeš-než, norec — v očeh množice, ki se peha za bližnjimi, otipljivimi, donosnimi nameni. Vendar. Gospod sam je že učil. da je le eno potrebno, vse drugo bo navrženo in pridodano... Vsak čas je čas groze in strahu. Odkar smo, smo se porajali, trpeli in umirali. S smrtjo nam ne bo nikoli pri-zan^šeno. Ste že kdaj opazovali umirajočo žival ? Ce bi vam mogel orisati vso grozo tega umiranja! O. človek, ti umiraš v ornatu, pa spet v postelji, obkrožen od otrok in vnukov: v blatu spet umiraš mučeničke smrti. V boju kot heroj. Na strašno, neizbežno, neizprosno vnra^anje — zakaj — je zmerom jasen Mazalen odrešujoč odgovor. Kreaturi ne odgovori nihče, žival poginja — ne brez zavesti — brez odgovora. Človek, smrt kosi vse naokrog, zberi se. Bodi. Pozabi na vsak dan Ne dp>i»i miloščine iz usmiljenja, marveč iz zavesti lastne neho-glenosti in ničevosti Ne sodi sočloveka! Sam sebe sodi naprej in naprej. Smrt je ob tebi s teboj. N'avno'i se jo. N"aj se ti pri-\ liubi Verjomi. ni je žlahtnoiše imenitnejše > drus-^ne Kobkokrst si kakor žival na to preobilje pokošenih živ'j^nj ne moremo od provoriti na vekovifi. strahotni -»zakaj«. O. človek, no zatoci se v malodi?šio in obuo. ne tolaži se s ronemmi £ivo parnimi igračami, ki V iih od vsnpo^sod vsiljujejo, marveč boo"*! otIre*,l so trojanskemu sro-nu neprenohnocra isknn^a samoobtožbe. Smrt naj ti ne ho v grozo in strah, temveč v venomer ?ot»čo misel. V nov zngrm. j v novo sno v še vefrle zreloi^'-« nlerneni-tejše not^-oMlo zmerom na novo obrmvljaio-čeo"o se življoma . . >Kai pripravljate?« — Letos sem dovrš;l tragedijo *Novo-norcic. Godi se v Ljubljani okrog leta 1930. Glavna oseba. Ivo Jug. trgovec in ljubitelj lepih umetnosti, se n^ugnano žene za božjo hčerko — resnico. Ta gon ga pogubi, kako- hi ga pog^jbil povsod drugod. Škrat- Znr»p%ja Ktesvsa Bjea^ Človek zemlji (udovit odnos. Msfika re v njem m krutu rcafno*t Bl-t^osiov in pre-kielsvc Rasi in nropsnt Sešteto ic tfavnih imen v srcmi-n- književnost, ki so povezana z literarno obdelavo fegs odnosa Tudi dan-ska. liitsk:, zemlj. ie M&a \ 1 honv.su ()ic>nu Loekkcnu ."fvo-eii ob'ika\nlc^ n po\eliče\niča Tud ob n en-. bo l iter^rn na-vd'h k& K'f.vsa B'Vr-.. 2a k mu tloi ob strani vzom;< žnijen ska družica, i?"' Ina 7'na Bo€ht Ta literarni mofrv ima '>■' \7pnredmc v pcdobn>h de! h svetovne kn' ' evriosH čitatelj čustvuje z. zmagoi H'm f rcem in n'eeovc trrkn usodo. Toda borb-; r,- VOl/, v f^ršt srečne'še življenje Kar r-^e^rjo od''iku;c bockkmnovo pripovedovanje, j? toplota, ki opisuje z nio globoke vezi si&pl'ajoče človeka m zem' o. Med vrstear^i razbiral riavospev zemlji in vsem onfm. hi 90 ji v jvofi usod tapisani Roman izzvcT^va v poveliianje vst-s,-; dobrega lepe&B, rdrfrve^a n ef>čne?a Dvbra knii-gfi ie z izdajo teHa del- opozorila na dragocene plodove ritmike kniHavne tvornosti. De o j" nrrr ■ nflH moistrski nr*'1 ifalec Jr J Gtonw. T*sk Narodne tiskarne ic /«• o l:čen :n lahka č t!ji\'. ka umre zaradi resnlcoljubja Stre in pogubi ga življenje, življenje, e? na vido - Sa tako malotnp, zanikamo in brezpomembno, v svojih osnovah vendar neprimerno v> trajneje od vsakršne po naši pameti in našem razsodim spoznane in doprnane resnice. t>Kaj Vas je marsikaj narravil. nn sp- t. da je z vsem konec. Navsezadnje to ni n M pomembno, želim pisati, umrl bi k~r oe nastooam na odru. tisoč neizoolnienih želja' Pa pride ena sama grroza in zaveš sr\ da je vse nič Da b? se z raznimi borM. se jim klanjal, jim lizal peto . Ko pa je vendar n?»š O^^oorl r^V<=»l da io le *>no oo-trebno . . . Le da tisto drti^o ni nav»-*ono in nridodnno Zdi so. da je r.^5 Gosnod ~r^-dobro sodil, o lindeh ... V. M. Inteligentna sssba Kandidatka na mesto služkinje je stopila v sobo in pomolila gospodinji cel sveženj izpričeval. In takoj je pripomnila smeje: »Mislim, da ta literatura sploh m vredna, da bi jo človek čital. Vsa izpričevala na svetu so pisana po enem kopitu, kakor da bi se bile te milcstljive domenile . . . Toda vse kaže. da bi milostljiva rada inteligentno osebo — torej se brž sporazumeva.« Vendar je pa jela milostljiva prebirat: izpričevala in tu pa tam je padla opazka, ki je bila obenem vprašanje. »Najdlje ste služili torej v Vrbovi ulici?« »Da. tam sem bila za vzgojiteljico.« »Tako?!« »Seveda. Na to se tudi spoznam. Toda čim je bil fantek star dobro leto in je začel govoriti, se je milostljiva spomnila, da potrebuje bono. Tako sem torej izgubila službo.« »Zato ste pa na Vranji cesti vzdržali samo tri tedne, jeli?« »Ni bilo mogoče delj, kajti gospod je bil prismojen.« »Kako to?« »Docela prismojen, to se pravi, mešalo se mu je in videl je tako slabo, da je že v mraku zamenjal milostljivo z menoj, da o tem sploh ne govorim To mi je šlo preveč na živce.« »V Grzibovski ulici ste služili samo mesec dni.. .< »Tam smo prišli navzkriž zaradi apro-vizacije.« »Kaj poveste!c »Da. Imela sem konflikt zavoljo svojega fanta, to se pravi zavoljo zrezka, namenjenega njemu. Sicer pa ni vredno govoriti o tem. Moški mora vendar tudi čutiti, da ga v hiši cenijo.« »Torej imate tudi ženina, če sem prav razumela.« »O ne, milostljiva. Ta ciganska romanca je že davno končana.« »Kaj ste ga odslovili?« »Imela sem s Pavelčkom roman skoraj dve leti, potem me je pa pošteno ociga-nil... Vzel je advokatovo Ludko in celo iz iste hiše. Le pomislite, tak falot!« »A zdaj ?« »2e leto dni živim brez vsake koketorije. Ce me prime in bi rada imela roman, jo mahnem v kino in za par novcev se nav.i-jem na platnu vsega, življenje ni nobena romanca, milostljiva.« »Torej se zdaj moških izogibljete ? To bi mi bilo zelo simpatično.« »Zakaj bi se jih izogibala? Pazim samo, da je z menoj nekako v sorodu, že zavoljo ljudi . . . Naj si bo bratranec, svak ali brat, to je vseeno, glavno je, da ljudje verjamejo in da ne morejo opletati z jeziki. Drugače pa ne pustim fanta v kuhinjo. To je moj princip. Človek mora tudi nase kaj dati . . . Kako pa milostljiva. če smem vprašati: Je pri vas mnogo gospodov?« »Samo tri osebe smo. Dela pri nas torej ni mnogo.« jNo, za to pač ne gre. Ce bi jih hilo mnogo, bi jih pač pustila brusiti pete. Raztrgati se človek vendar ne more . . .« »Torej, kako se bo milostljiva odločila? Ce se ne motim, potrebuje milostljiva inteligentno osebo, kajti s tako je najmanj sitnosti. Pripravljena sem ostati pri vas. ker nerada prebiram, kakor iruee služkinje. Ce bi prišli kdaj navzkriž, se bova končno prav gotovo pobotali in zmagal bo razum, kajti z inteligentno osebo se človek lahko sporazume. Torej kako? Se je milostljiva odločila?« Toda milostljiva se ni mogla odločiti. Inteligentna oseba je krenila v sosednjo bišo je zanimivo, poučno m zabavno čtivo. ki ga nole^ namove^sih 00-roćil o vomih dogodkih v oblUH prinaša w>ka številka ponedeliske izdale »Jutrn« ki ie adini pcnedellskj list v Ljubljani Tudi Vi se naročite nanj čim nrei! Dr. Fran Vatovec: 24 slovenskega novinstva Ob stoletnici Elehveisovib »Novic« OBLIKOVANJE SNOVI Časniški oddelki, rubrike, pa so le posoda dragocene Novične vsebine, so le vnanji odsev notranje izgrajenosti, smotrno povezane ter oblikovane snovnosti. Kakor je razporedba snovnih plasti zadeva tehničnega okusa, smisla za vnanjo lepoto in tipografsko estetiko, tako je oblikovanje snovi, ta tretja osnovna prvina novinarskega dela, prvobitno torišče publikacijskega ustvarjanja, kjer se lahko najsijajneje izpričujejo stopnje casnikarjeve sposobnosti, navdihnjenosti ter invencije. Snovno oblikovanje, ki vključuje v posredovanja informacijskega, poučnega, smerodajnega. propagandnega gradiva vsa področja človeškega snovanja, duhovnega, tvarnega in družbnega izživljanja, ima namreč svoje razvojne in osebnostne odnosnice. KAST, VZPON IN ZATON Iz nenavadno bogate vsebine 59 Novičnih letnikov .se razpredajo z razvojnega vidika tri razdobja, V prvem (1843 do 1848) opažamo nastavke solidne, krepke rasti, v drugem (1848 do 1881) silijo »Novice« k svojemu nedvomnemu vzponu, V tretjem (1881 do 1902) pa lezejo v zaton. 'M vsega početka so bile Novice nežna sadika. Najrahlejša, slana bi lahko zamorila njene življenjske kali. Toda vrtnar, ki mu je bilo usojeno bdeti nad njenim uspevanjem, je bil očetovsko skrben, neutrudno čuječ. In tako rastejo in zore Novice k svojemu pomembnemu poslanstvu. Po vsem slovenskem svetu zaslovijo. Globoko se zakoreninijo v slovenskem rodu in zemlji. Korenine silijo na vse strani in dovajajo Novični rasti dobrih življenjskih sokov. Nežna sadika se je v nekaj letih razrasla v mogočno košato drevo. Pod njegovo varno zavetje se je zatekel ves naš rod. Toda Novice zorijo k pričevanju širših razgledov, ki se odpirajo ob smotrnih naznanilih slovanskih knjižnih, kulturnih novic v širna slovanska obzorja, Tako se vzporedno z razvojem vnanje podobe razpleta tudi Novična notranja, snovna, vsebinska rast. Kakor so napredovale Novice v svoji nakladi, ki je narasla od začetnih 500 izvodov, že v drugem četrtletju na 800, ter pozneje L 1848. na 1800, kakor kažejo zmerom veejo dognanost v slogovnem, jezikovnem ter oblikovnem pogledu, tako zbirajo v letih 1843. do 1848. tudi svoje notranje moči, ki jih iz predmarčnega somraka razvijajo k plodni rasti. Njeni poganjki se tesno ovijajo zemeljske površine, potem pa se vzpenjajo zmerom više, prehajajoč s področja tvarne (m aterialne) kulture na stopnjo duhovne kulture in njenih vrednot. Novične naloge časniškega posredovanja so namreč že od začetka zasidrane v prvinah tvarne pozornosti V ta časniški okvir spadajo predvsem prispevki teoretičnega pomena, pa tudi na izkustvu sloneči praktični nasveti s torišča poljedelskega in obrtniškega proizvajanja ter nekaterih sorodnih strok. Novice poučujejo svoje kmetske čitatelje o vsem mogočem, med drugim n. pr. o topinamburju in apnu, o gosenicah, o zdravilih za živino, o tem »kako zdrave, rodovitne in močne breskvine drevesa izrediti«. Za Novice so nemala senzacija poročila, kakor n. pr. ono o izumu žvep-lenega vinskega cvetja ali pa o »amerikanskih ško-poreznicah, ki vse druge prekose. Slovenski gospodar je našel v Novičnih stolpcih prav vse, kar ga je mikalo in zanimalo v njegovem življenjskem ter interesnem osredju. Ta k tvarnosti priklenjena usmerjenost se odraža celo v mnogih Novičnih pesmih. Toda Novice se stopnjema prerajajo, pronicajoč v svet duhovne kulture. Domoljubni zanos nekaterih pesniških stvaritev s Prešernovim »Ker-stom per Savizi« (ponatis) in J. Koseškega »Slovenijo« na čelu trka skupno s prizadevanji glede enotnosti slovenskega jezika na prebujajočo se narodno zavest. Po Novični duhovni strugi se pretapljajo v tem prvem razdobju nakazani narodriostni ideali in izpodbudpe rodni misli, kakor jih je zapisal med drugim M. M a j a r v svojih sestavkih »Slovenske misli« (1847) ter »Nekaj od Slovencov« (1848), s slovenskimi in slovanskimi kulturnimi utrinki. Posebno pozornost zaslužijo med drugim prispevki »Sled Cirilovega obreda na Kranjskim« (1844), nadalje »Slavjanska Antologija« (1844), poročila Vuka š. Karadžića o drugi knjigi »noviga izdanja Srpskih narodnih pesenK, oglas »noviga slavjanski-ga časopisa« ob pričetku izhajanja »Slovenskje na-rodnje novini« (1845). Slovansko kulturno obzorje se odstira predvsem v slovanskih knjižnih novicah. Tako je Bleiweis pripravljal Novićne čitatelje za duhovni, politični ter socialni preval 1848., Po vzporedni strugi Novične publikacijske pomembnosti pa se pretakajo pridobitve r o m a n t i -k e. Polagoma se porajajo v Novičnih stolpcih n a-rodopisne dragotine, narodne pravljice in povesti (Netek; Peter Klepec; Pustna povest s hrvatske meje v Petrinji). Novično notranjo podobo dopolnjujejo krajepisni in potopisni sestavki, ki približujejo Novičnim čitateljem slovenskega človeka in slovenske obrobne pokrajine. Tako piše dr. B 1 e i w e i s ob svojem potovanju po Koroškem in Štajerskem o »Novih zvonovih v Starim Tergu na Štajerskim« (1847) Poučen je tudi njegov potopis »Spominki na Gorensko« (1847). V Novicah so nadalje popisani »Gornji kraji od Vidma do Celja« (1847). Precej Novičnih stolpcev je posvečenih Beli Krajini. J. K o b e seznanja Novične čitatelje z »Belimi Krajnci unkraj hribov Gorjancov in Kočevarjev ob reki Kolpi od Metlike do Osilnicec '1847), Milanko Delimaričpaz »Belimi Krajnci unikraj Kerke in Save od Kostanjevice do Jesenic« (1845). Tudi Istra ni pozabljena. »Istrijanski Slovenci med Teržaškim in Reškim morjem« (1848) so koristen donesek k spoznavanju istrskega prebivalstva našega rodu. (DaljeJ ©*Le kje si v teh časih iztaknila taksno lepo pristno volno?« Zasmejala se je in me šegavo pogledala: r>Kje ? V trgovini prav gotovo no. Doma sem prebrskala omare in predale. Razdrla sem star volnen telovnik. Od mame sem izmoledovala dve stari blazinici z otomane, ki sta bili polnjeni z volno in evo ti, moje jopice.« >Toda kako si to napravila?« sem strmela. ~Saj ta volna je vendar nova. Ti pa nekaj govoričiš o starem telovniku in blazinicah, pr^r/enih z volno?« ^Seveda je kakor nova, ker je na novo mikana in spredena. Sama sem jo spredla in nato splet] i to jopico in reči ti moram, da jo imam tako rađa, kakor nisem imela še nobene jopice, ki sem jo kdaj spletla,« Samoumevno mi je morala potem razkriti svojo skrivnost od začetka do konca, povedala mi je. da zc je ►naučila presti na tečaju, ki jih prireja Cr: ednji zavod za žensko domače ol rt v Ljubljani. In takoj sem sklenila, da si ob prvi priložnosti vse to sama in od blizu ogledam. - Osrednji z i rod za Ljubljani je začasn ski cesti v h Si, ki mako domačo cbrt v n na Dolenj-l?»st dijaške ustanove pokojnega dr. Ivana Oražna. Tam sem našla ravnatelja zav g. Boža Račića, kakor ^m^rom neumorr.r-.Ta in sredi dela za svoj dragi zavod. Kljub dragocenemu času me je prijazno sprejel in' mi. kakor tudi Iju! va gospa voditeljica tečajsv, -ade volje dal pojasnila na vprašanja, ki so me zanimala. Tečaji predenja so n;'egova zamisel. Podila jih je živa potreba našega Časa. ko tako prir fe novih volnenih tvoriv in je nujno, ,•,. .;1 vse možne načine izrabimo staro, kar imamo doma. Zato si je zavod omislil kolovrate in prireja tečaje za predenje volne. Kolovrati so VSi ene.^a tipa v vsem za los enaki kolovratom naših po- Perigard. lastnik velike trgovine, je bil rojen pod srečm zvez lo v Pariz je priapl z 29 leti in sprejet je bil v eno* največjih trgovin v Rue de Rcnnes. V začetku je raznašal samo blago odjemalcem in pri tem je pretrpel mnogo lakote. Toda sreča mu je bila mila hitro, je napredoval, bil je marijiv in tudi na Izpopolnitev svojega znanja ni pozabljal. In tako je postal po volji uscie v razmernO kratkem času iz siromašnega fantiča milijonar. Z naraščajočim bogastvom j? pa Or:amenelo njegovo srce in tako je veljal Perigard kmalu za največjega lakomneža vsega Partza. Kakor vsak trgovec, je imol tudi Perigard svojega konkurent'1., in sicer lastnika bližnje trgovine v Rue de Sčvres, Bouchi- vala. ki je pri žel do svojega ^bogastva nekako tako kot Pericard. Toda Bouchival ni nikoli pozabil na svoj niski rod m je rad pomagal siromakom. ISTikoli ni odrekel pomoči tam. kjer je bila res potrebna in zgraditi je dal celo bcl- sišnico. sanatorij in zavetišče za siromake. Ker je Imel dobro srce. je sovražil Fe-ris"ardovo lakomnost in sklenil je, kaznovati ga. Treba je Vilo samo najti način. kako to storiti. Toda Boucbivalni dol^o razmišljal- Nekega dne se je pojavila v časnikih na-slo^nja vest: Plemnn/fo rleiapip veMborv^ tfohrofnlka Rodbino delavca Oskarja Boutiveta je rešil bede dobrotnik, ki no<*e biti Imenovan. Oskar Eoutivet se je vrnil po šestih ■psscs ■ - deželskih babic, ker se je izkazalo, da so ti najboljši in najbolj dovršeno izdelani. V zavodu staro volno najprej sčešejo (mikajo) ter nato spredejo nit v poljubni debelini, kakršna pač odgovarja kvaliteti. Kako živo potrebni so bili takšni tečaji, se je kmalu izkazalo. Čeprav so se vršili brez reklamnega hrupa, so Ljubljančanke hitro izvedele zanje in za vsak tečaj se je prijavilo veliko udeleženk vseh slojev in starosti. Nekoč je bil med prijavljenci celo neki gospod, ki pa so ga morali odkloniti zaradi prevelikega števila ženskih udeleženk. Mulul:"\.'zn lt~z še š&sti vtise Ljubljana ima šc dosti volne, morda več kakor dosti, le da menda zanjo niti sama ne ve,« je, poudarila voditeljica tečajev. »Koliko volne se skriva v raznih žim-nicah iri tistih ljubkih, toda za današnje čase tako nepotrebnih okrasnih blazinicah na raznih kanape jih in kavčih. Vse te blazinice bi ostale na zunaj prav tako ljubke in moderne, če bi volno, s katero so polnjene, zamenjr.li z morsko travo. Pa volneni šiviljski odrezki in odpadki, ki jih ne manjka v nobeni družini in nam Čisto brez koristi in v samo napoto polnijo predale, kjer jih razjedajo moiji. Pot-»m pa mehka volna angorskih kuncev, ki jih tuči v Ljubljani veliko goje. Koliko krasnih, toplih in potrebnih kosov oblačil bi "se naredilo iz vsega tega.« Podoba je. da re Ljubljančanke zadnji čas vsega tega zmerom bolj zavedajo ter bi rade zavod kar zasule z volno za dodelavo aH Da iščejo strokovnih nasvetov. Z ' jim v Zavodu rade volje postrežejo, rc morejo pa sprejeti volne v obdelavo, ker jim zato primanjkuje kolovratov. - I:'!svratcv In prostora Potrkalo jo. Ravnatelj se je oprostil in odčcl.vpa se je kmalu vrnil. < r t je prišla neka gospa in kar z obraba som ji bral, kaj je hotela,« je nekam pobito povedal. ^Začela je nekaj govoriti o svojem možu, češ. kako dobra prijatelja, l da sva-, Da me lepo pozdravlja in ne vem kaj še vse. Jaz pa sem ji kar skočil v besedo: Kajne, draga gospa, radi bi, cL. vam spredemo volno?« »Da, seveda, oh, lepo prosim.« je kar zasijala, ko sem uganil njene misli. Pa sem jo moral bridko razočarati. Prav žal mi je, draga gospa. Vse želje bi vam izpolnil, kar bi bilo v moji moči. Toda to je nemogoče. Šestdeset kolovratov imamo. Morali bi jih imeti pa skoraj desetkrat toliko, če bi hoteli zadostiti vsem Željam.« »Vidite.« se je obrnil k meni, >tako je dan za dnem. Povsod prihajajo k meni. Doma, tukaj in celo na cesti kličejo za menoj in me ustavljajo. In vse z eno in isto prošnjo: oh, lepo, lepo prosim samo meni napravite to uslugo in mi spredite volno! Pa jih moram odklanjati. Drugače ne gre. Kolovratov manjka. Naša iznajdljiva dekleta so sicer šla po okolici in jih nekaj iztaknila v podstrešjih kmečkih hiš. Toda to je vse premalo, veliko premalo. Novih si pa v teh izrednih časih ne moremo nabaviti. Saj komaj dobimo nadomestne dele in še te po visoki ceni. ko je les tako pretirano drag. In potem je tudi s prostorom križ. Tukaj smo tako na tesnem. V načrtih imamo tkanje sukna, tako imenovanega kmečkega lodna. toda kam naj denemo statve in potrebne stroje ? Toda to so še načrti, za zdaj bi bilo poglavitna, da bi mogli ustreči željam in po naročilu presti volno. Izvežbanih predic je dosti. Rade bi sprejele delo na dom. Toda kolovratov ni. Da ne pride volna v rske verižniksra Letos je bilo zaključenih esem štirinajstdnevnih tečajev, v katerih se je izvežbalo dvesto predic. Te predice se vedno rade vračajo, da jim v zavodu svetujejo in pomagajo. Prinašajo volno v česanje, saj je Osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani nekakšno središče za česanje < mi-kanje) vsakovrstne volne. V zavodu jim tudi na željo volno pravilno ocenijo in svetujejo, kako naj se uporabi. Z določanjem cen volni zavod prepreči, da ne pride blago v roke verižnikom in raznim špekulantom. Tako je zavod sam kupoval volno in jo pozneje prodajal po lastni ceni brez kakršnega koli dobička, samo da koristi splošnosti. Hvalevredna akcija, ki jo je uvedel Osrednji zavod za žensko domačo obi t v Ljubljani in ki je sedaj namenjena pred- vsem meščanskim dekletom m ženam, naj v bodoče, ko se umiri vojna vihra in se razmere ustalijo, pomaga tudi našemu podeželju. Po vojni naj bi kolovrati spet našli pot tudi v kmečke domove, kjer je od pradavna njihov kraj in prostor. Zato bo v kratkem zavod priredil poseben tečaj za begunke, da bi se kmečka dekleta in žene že zdaj naučile presti in bi vzljubile kolovrate in jih. cenile tako, kakor so jih nekoč cenile njihove prababice in kakor tudi zaslužijo. Saj bodo le na ta način po vojni najhitreje prišle do trpežnih oblek, brez katerih delovni kmečki človek ne more biti. Naj bi v bodoče ne bilo kmečke neveste, ki ne bi imela v svojem bališu kolovrata, ki ga bo znala tudi s pridom uporabljat' Srečna predanost delu Zahvalila sem se g. ravnatelju Božu Ra-čiču za prijazna pojasnila in se poslovila, nato pa me je gospa voditeljica tečajev spremila v pritličje v predilnico. Pozdravilo me je veselo brnenje kolovratov. V srednje veliki sobi so sedele predice v dveh vrstah ob ličnih kolovratih. Vse so vneto predle. Opazovala sem jih. -Bile so med seboj tako različne. Sivolasa mamica z očali na koncu nosu se je nizko sklanjala« Nasproti njej se je nasmihalo dekletce, staro menda komaj štirinajst let. Vmes so bile mlade matere, ki so predle, da bodo spletle oblačilca svojim malim in poleg so sedele meščanske gospodične, morda mlade neveste, ki si pripravljajo balo. Prišle so iz različnih domov in tako različne so bile najbrž njihove usode. Toda na obrazih vseh je bil isti izraz: mirna, srečna predanost delu. Vsem se je videlo, da so svoje brige in skrbi, če so jih imele, pustile nekje zunaj in tukaj niti za trohico trenutka ne pomislijo nanje. . Gospa voditeljica mi je pokazala različne vzorce spredene volne. Pokazala mi je volno spredeno iz različnih raznobarvnih ostankov, ki je izgledala tako odlično, kakor pristna angleška volna. Nato staro volno pomešano z novo angoro, čisto, kakor svila mehko angora volno, volno, spredeno iz ene, dveh ali treh niti, kakor pač zahteva poznejša uporaba. Končno sem želela marljivim predicam obilo uspeha in se poslovila. Hitela sem skozi vežo. Vrata na desni so bila c Jprta. Pravkar so pospravljali in urejali učilnico, saj se bo te dni v Osrednjem zavodu za žensko domačo c brt zopet pričel reden pouk. Gospa voditeljica mi je omenila, da bo med drugimi predmeti letos tudi predenje reden predmet. Zunaj na cesti so bobneče vozili mimo avtomobili in cingljali zvonci kolesarjev. Mene pa je še vedno spremljalo brnenje kolovratov, ki so peli svoje prastaro, umirjeno, večno enako toplo in lepo pesem, prav tako. kakor so jo peli nekoč v davnih časih naših prababic ob zimskih večerih v kmečkih izbah, ko še ni bilo nikjer ne avtomobilov ne kolesarjev in je bilo na svetu še vse tako lepo in preprosto, kakor so preprosti in večno lepi naši kolovrati. — I. Slokan. 4t Bfi&2j8*tarjeva :!c^Ic*i^, 1:?? je meri čltasr^em cpzmUe prasnila v smeli — E^fši samec !;ak3ir «nllijcis2?|ev dsđič Pred leti je umri v Brii>:enu milijonar Basse. Zapustil je pet milijonov lir in opo-roko, k* ji menda ni podobne na svetu. Določil je. naj pripada vse njegovo premoženje kitajskemu narodu. V oporoki je izrecno zapisano, naj se porabijo njegovi milijoni za boj proti evropskim ljudem. Kakor Basse Evropo, je sovražil ženske Anglež Eduard Glines. ki je umrl 1. 19C3. V svoji oporoki je določil, naj se porabi vse njegovo premoženje za boj proti ženski volilni pravici. Početje prvoboriteljic za ženske pravice je ubogega sira Edvarda silno razjezilo. Z njegovim denarjem je bilo res ustanovljeno Društvo za boj proti ženskim pravicam in mnegi ljudje so pri t°m dobro živeli, toda ženske so si kljub temu čez l<~-to dni priboril^ volilno pravico. Čudna usoda se je spletla okrog oporoke milijonarja Collina v Ameriki. Njegova glavna dedična je postala hči njegovega kuharja, stara komaj 7 let. V oporoki je bil pogoj, da mora biti oporoka prečitana vpričo vseh sorodnikov in vse služinčadi. Tudi kuharjeva hčerka je bila navzoča in lahko se je od srca smejala ob pogledu na resne obraze in smešen odvetnikov talar. Začelo se je slavnostno čitanje oporoke. Fo prvih besedah je smuknila skozi napol odprta vrata v sobo mačka in skočila deklici na rame. Položaj je bil že tako smešno napet, da je počila deklica v glasen smeh. Prisotni sorodniki so se ogorčeno ozrli na deklico in že so jo hoteli ozmerjati, ko je prišlo neprijetno presenečenje. S povzdig-njenim glasom je odvetnik razglasil dekli- mesecih iz bolnišnice in še sedaj ni za nobeno delo. Rodbina se je med njegovo dolgo boleznijo finančno docela izčrpala. Imela ni končno niti toliko, da bi si kupila hrano, ker je merala prodati i obleke i pohištvo. Ubogi ljudje so živeli v največji bedi, ko je nenadoma prišla rešitev. Neimenovani dobrotnik jim je podaril 3000 frankov in obljubil, da jim bo pošiljal skozi dv.Q leti vsak mesec tisoč frankov. Sma-S>no za svojo dolžnost, dognati dobrotnikov o Ime, čeprav je hotel ostati neznan. Dobrotnik je gospod Rene Perigard, lastnik znane trgovine v Rue de Rennes. Marsikdo je presenečeno čital to vest, dokler ni Perigardov osebni tajnik pohitel s časniki k šefu. Šef je kar ostrmel. Najprej ie hotel takoj oditi k uredniku lista in zahtevati pojasnila. Potem si je pa premislil. T° Di se končalo zanj s polomom. NnSbolje bo torej igrati resničnega do- brotnika, zlasti, če ?a to ne stane niti beliča. Nikomur ni torej omenil tega nespo- raruma, misleč, da je zadeva s tem urejena. Bouchival — on je bil namreč tisti, ki je rešil Eoutivetovo rodbino bede — je pa ta cas nadaljeval svoje delo. <^ez teden d ni so priobčili listi drugo Vest, pciobno prvi. To pot je Perigard po- Vedal tajniku, da on v resnici ni dobrot-nik. o katerem pišejo do listih, in hotel je protestirati. Tajnik mu je pa nujno svetoval, naj molči tudi drugič, če je molčal prvič. Ko se -ie zadeva ponovila tretjič, je pograbil Perigard klobuk in hotel takoj v uredništvo. Na pragu pa je srečal štiri reporterje, ki so bili namenjeni naravnost k njemu. Prosili so ga, naj jim da svojo fotografijo, da jo objavijo v listih. Zdaj Perigard ni imel več poguma priznati, da ni dobrotnik, ki bi ga radi ovekovečili. In tedaj se je pričela njegova nesreča. Ob blizu in daleč so začeli romati k njemu siromaki, proseč ga. naj jim pomaga v stiski. Zaman se je Perigard prijemal za glavo, zaman se je izgovarjal, da ne more dajati tolikim podpore. Hočeš nočeš je moral podpirati reveže, čeprav je na tihem vzdihoval za izgubljenim denarjem. Obenem ga je mučila misel na neznanega povzročitelja te nesreče in niti v spanju mu ni dala miru. Besnel je pri misli, kako se mu mora iznajdljivi neznanec smejati. Zelo rad bi bil dognal, da bi se maščeval. Zato je poiskal najprej delavca Boutiveta, da bi od njega kaj zvedel. Toda pri njem je zvedel samo, da mu je prinesel nepričakovano podporo uradnik, uslužben pri Perigardu, fn v nadaljnjih primerih se je glasil odgovor enako. Ko pa je vprašal, kakšen je bil dotični uradnik, je ugotovil, da je bil nedvomno njegov blagajnik. Nesrečno naključje je pa hotelo, da se je bil blagajnik smrtno ponesrečil baš pred dvema mesecema. Ko je pregledal račune, je Perigard opazil da ga je bivši blagajnik olajšal približno za 50.000 frankov, a na enem listku je bilo celo napisano: Na račun tega starega skopuha vzel 30.000 fr. Toda Perigard se ni jezil. Radostno si je oddahnil, kajti edini človek, ki ie vedel, je bil mrtev. In od veselja mu je dal Perigard postaviti nagrobni spomenik. . co za milijonarjevo dedično. V oporoki je j bilo namreč dobesedno rečeno, da pripada 1 vse milijonarjevo premoženje tistemu, ki prasne med čitanjem oporoke v glasen smeh. Sorodniki so sicer poskusili doseči na sodišču razveljavijenje čudaške oporoke, toda vse njihovo prizadevanje je bilo zarr.an. Siromašna vesela deklica je podedovala 3.CO0.O0O dolarjev. Kuhar in njegova hčerka sta postavila mački spomenik z napisom: s-Tu počiva mačka, ubita zaradi podle nečloveške zavisti. [ Oporoko industrijca Fhersona v San Franciscu je narekoval strah pred dozdevno smrtjo. Ta mož, ki ni storil v svojem življenju mnogo dobrega, se je strašno bal smrti. Na vse mogoče načine se je zavaroval proti nepričakovani smrti. V oporoki je pa določil: V krsti mora biti posebna naprava, s katero bo lahko opozoril ljudi na pokopališču, če bo živ pokopan. V krsto so mu morali položiti tudi dva aparata s kisikom, da bi lahko vsaj tri dni dihal, če bi se zdramil iz dozdevne smrti. Naposled je določil v oporoki, da morata stati pri njegovem grobu tri dni in tri noči dva služabnika. Za vsakega je določil 500 dolarjev, če bi obudil dozdevno mrtvega mi-lij^ne.rja. Vse svoje sorodnike je pa izključil od dediščine in vse premoženje je zapustil dr.ljnemu nečaku. Tega bi bili nekoč skoraj živega pokopali. Povozil ga je tramvaj in mislili so. da je mrtev, pa se je še pravočasno zdramil iz globoke omedlevice, da ga niso pokopali. Neki odvetnik Toronto je napravil celo v svoji oporoki čudno šalo. Določil je, naj se rezdcTi njeprovo premoženje takole: Velik del naj. pripade najhujšim sovražnikom konjskih dirk. če se včlanijo v kljub prijateljev konjskih dirk in če bodo tudi sami hodili na take prireditve. Njegovo pivovarno naj podeduje nekaj posebno vnetih protialkoholnih borcev. Drugi del premoženja pa je zapustil svojemu prijatelju, staremu samcu, toda pod pogojem, da se oženi in da bo imel otroke. Oporoka je bila javno razglašena in dediči so dobili teden dni časa za premislek. Sovražniki alkohola in sovražniki konjskih dirk so izpolnili pogoj, stari samec pa ni podlegel skušnjavi. Samski stan mu je bil ljubši od obilne dediščine. FtoreHtfaski zlatar V muzeju v FHorenci imajo velik žebelj, katerega polovica je zlata, polovica pa železna. Ta žebelj ie priča posebnega dogodka v xvr. stoletju. Deta 1578. je v FlorencI nenadno umrl Frančišek Medici, veliki vojvoda Toskan-ski. Mesto Se je takoj ogrnilo v globoko žalost in sli so prihiteli v Rim, da sporoče žalostno vest bratu mrtvega vojvode kardinalu Ferdinandu Me lici ju." Kardinal je takoj zapustil Rim in prevzel oblast v FlorencI Novi vladar se je sicer trudil, da bi povečal blagostanje v deželi, a ni šlo. Ferdinand je potreboval mnogo denarja, da bi razširil trgovino. Kardinal je delal načrte, a načrti se brez denarja niso dali izvesti. v tistem času ae p p_i ^iu j Eioreacl Gledališka sezona se je pričela, r gibam to in ono. Proučujem repertoar, ceno in drugo. Svoj žvp tehtam. Predstave bodo lepe. Pa se razmislim: Kaj. ko hi uvedli vsaj dvakrat meseno poscnne predstave za naše nradništvo po znižanih cenah? Ono zasluži to. V časih, ki so bili ti%iki z.a. naše gledališče, mu j«» bilo uradnistvo najzanesljivejša, naj/vrstejša opora. Tramvajska dialektika nam včasih ni v čast. Oni dan je bil tramvaj prenatkičen. Spredaj se Je nakopičilo ljudi, da nisi mogel ne ven, ne notri. N"a uho mi sili sledeči, ne haš preveč olikani razgovor: »Baha, stopi stran!« »Nesramnež!« »Vi ste nesramnima, kor ini niste dali prostora.« »Baraba, v; se mi niste umaknili, ko sem hotela noter.« »Hvala lepa za poklon!« »Vam tUdI!« Nekdo se ogla«? \r ozadja: »Gospa, glavnik ste Izgubili. Tam na tleh !•. ;. »Prismoda!« Nekateri pravijo, da smo olikani. Precej — precej jih je med nami, ki se z oliko ne morejo ponašati. Poboljšajmo sel Jabolka dobiš na nakaznice. To ni nfč hudega. Nasprotno. S tem je dokazano, da jabolka so in da jih dobimo. Cen« ^ \ so na nakaznice in razne Klorabe so s tem preprečene. Ro takole razmišljam, se nehote spomnim turli drugih, ki niso ve- mladi, pa si tudi že?:jo fclahtnega srtriu. Po mlekarnah in trnovit; ih, kjer prodajajo jabolka, jih jo toliko. k >.r guijejo. To ni nikomur v korist. Morebiti pa se da tudi ta zadeva pravično urediti, da bo vsem prav. Z električnim tokom so težave. To dobro razumemo. Iz tehtnHi razlogov, ki so umljivi, pa so pn večin? prizadeti le gotovi mestni predeli, mod drugim po vi Hnl Kožna dolina. Stanovalci so v te*»i primeru po več dni brez toka. So brez petroleja in sveč. Posebno hudo je za družine, kjer so mali otroci. Prav bi bilo in pravično, ko bi prizadete družine prejele nakazilo za petrolej ali sveče. Opazovalec. V-^Ja 4--*3»" jS-V. krivnostni tujec. Bil je obrnjen v dolg1 črn plašč in pokrit z vise ko kapo. Nastanil se je v mali ulici in kmalu so se začele o njem širiti nenavadne govorice. Sosedje so opažali, da se je iz njegovega dimnika neprestano valil crn dim. Radovi .i. :i so videli v njegovi delavnici čudne posode iri priprave. Govorice o skrivnostnem tujcu so prišle kmalu do Ferdinandovih udea, L.iudje so govorili, da je skrivnostni tujec ladeloval zlato, a prav zlata je florentmsk; vladar potreboval največ. Tedaj je cvetela ljudem, ki so sloveli po svojih čudnih zmožnostih, pšenica, saj so vsi verjeli v njihovo znanje. Zato se je vojvoda Ferdinand potrudil k tujcu in med njima se je razvil zanimiv pegnvor. Tujec se je pisal Ft rdinand Thumcvsscr, Na kardinalovo vprašanje, ali zna delati zlato, je olgovoril p->t:dilno. Kardinal mu je dejal: >Ali al pripravljen delati zlato zame ? Dobro premisb! će se ti bo izdelovanje zlata posrečilo, bos kraljevsko nagrajen, sicer te bom dal pozlatiti od no^" do glave in obesiti na mestna vrata.« »Delal b>m zlato,« je odgovoid skrivnostni možak. Vojvoda pa ni verjel sami besedi, zato ga je tujec povedel v svojo delavnico. Tujec je moral pekazati vojvodi, kaj jr.i. Pokazal je vojvrdi velik žebelj. Ko *KI jo vojvoda prepričal, da je rcn iz železa, je možak položil žebelj v ponev, katero jc dobro pokril in postavil na ogenj, ""ez nekaj časa je izvlekel žebelj iz ponve in ga pokazal strmočemu vojvodi: pol<">vi~a žeblja je bila zlata. Vojvoda ni vrč dvomi! in dal je možu nadaljnjo delo. Minili so te Ini in tujec je marljivo uporabljal zlatnike, a zl Ha med lem še ni nr-pravil. Da bi pa pregnal kardinalove dvome, ga je povabil na ogled &ru*%£a poskusa. Pokazal mu je srebrnik ki £*t je namazal z nekim čudovitim sreds./om in ga . položil v ponev. Nekaj čai iz^lili iz nje-ga, kako je bil napol r>o/.!.Hi! srebrnik in napol pozlatil železni Bebelj, Možak je bil pa že prej spojil železo ? zi^mzr.. ^rrd poskusom je zlati del pokril z h ^zr.im prahom, ki se je v ponvi staftl. P'V .bna je bila zvijača s srebrnikom. Sle-p^r je epojil zlatnik in srebrnik enake velikosti. Zlato polovico je namazal z živim srebrom, ki je v ponvi šhlapelo, da se je pokazala zlata polovica kovanca. Kardinal je držal besedo. Na-prej je dal sleparja pozlatiti od nog do glave, nato pa ga je izročil krvnikom, da so ga obesili na mestnih vratih. Osebne novice Na univerzi v Zagrebu je 15. septembra promovirala za doktorico vsega zdravilstva gdč. Stanislava Rus iz Ljubljane, rodom iz Loškega potoka. — Poročila sta se dr. Milan 2 u m e r, specialist kirurg in asistent na kir. kliniki ter dr. Mira Vurni-kova, zdravnica na interni kliniki. — V sredo 27. septembra sta se poročila v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja g. Iko Ravnikar, prokurist, in gdč. Verica škofova, uradnica. — V ponedeljek 2. t. m. sta praznovala srebrno poroko banovinski inšpektor dr. Franc Logar in njegova soproga Minka. — 3. oktobra jo dopolnil 80 let bivši deželni in državni poslanec Franc Demšar. — V cerkvi Sv. Petra sta se poročila g. dr. Tone štih, sod-al gristav, & gdč. Miuka Musarjcvn Stran £ »SLOVENSKI NAfcO D«,, ponedeljek, 9. oktobta 1944 Štev. 40 - £lim - sk pri Marte Harell »Tako, Vi želite k Harellovi! Zakaj niste terfa takoj povedal-?« odvme dobrosrčno du-na>ki postrešček na Hietz nijovem trgu. Vsak otrok pozna v- tem dunajskem predmestju v u!ic-; La-Roche lepo vilo z velikimi terasami in vrtom. V prostorni sprejcmmc: — v ozadju Srok k^min. na stenah temne 6like — nam stopi nasproti Marte Harell, lepa svetlolaska, ki se iz tega temnega ozadja tem lepše odraža. S krepkim stiskom roke in s temperamentnim gibom nas povab: sesti. Ako poznaš umetnico le s filmskega platna si zastaviš najprej vprašan je, da-li je kot človek tudi res taka. kakršno si predstavil:!-. Marte Harell je v razgovoru iz oči v oč: prav tako lepa in mlada, kakršno jo imamo v ^pom"nu :z filma »Ples v operi« in prav tako sveža in ljubka kot v »Dunajskih pripovedkah« in tako na\-hana kot v »Šramlu«. Spočetka je sicer malce plaha in razgovor ne more prti takoj v pravi v tek, saj novinarji so zvedavi in hočejo marsikaj vedeti, n. pr. kako ji je pri duši, kadar vidi samo eche na platnu. »Včasih mi je prav tesnobno in bi s-e najraje kam skrila, da me nc bi nihče v " Ne vidiš le sameea sebe. temveč vse sorodstva združeno v eni osebi. Značlno ljo matere, hojo sestre, držo brata .. . to je Ftra^no. Včasih nisem prav nič zadeva1 ina s seboj in bi rada marsikaj popravila. V tem zavidam kolege od gledal" Sča. ki se lahko od predstave do predstave korigirajo; seveda se on: zopet ne morejo sami opazo-\ati.« Potem smo ji zastavili dokaj običajno vprašanje o njt-Ti: umetniški poti. »Nekako r>od-zavcsitno sem občutila že kot mlada deklca, kaj bom. ko bom velika in res je potem tako p to. Še kot dekle sem se zaljubila v Dunaj-čanfco, v Dima čanko osemdesetih let preteklega stoletja, ko je rasel Dunaj v moderno velemesto Z otroškim veseljem so uživali ljudje takrat dobrne in bogastvo, ki se je stekalo v g'avno mesto monarhije prav tako. kakor vse nove pridobitve tehmkc in civiiizac je sploh. V tisti dobi sreče in blago-sr.'.rra se je b;l izoblikoval tisti tip Dimajčan-ke. ki slov. še danes po vsem svetu zaradi njene topime in šarmantnosti. zarad nepo-tvorjčTic ženskosti in ljubeznivosti. Beseda »ljubezniv« je bili menda prav nalašč za Du-najčanko skovana, kajt- res n; bolj primerneje pridevka zanjo. V ta tip Dunajčanke sem se zaljubi'a in nc morem reči. da bi b'la to nesrečna ljubezen kakor se je pozneje izkazalo.« Vprašamo jo po njen; mladost' in izvemo povest o mlad deklici, kateri n: bilo do gre 9 kup] jen'nrr »nunčkam'« Napravila s- je sama lutkovno gledališče n se igrala z igralci iz p pirja. Ako jo tak »igra'ec« n »ubogal«, mu je hladnokrvno odrezala glavo. Tajinstvena rrne' ia EfleddidČa ie že rakrat. v zom- mladosti, posegala v njeno življenje Zmerom moč-' neje ie postajalo hrepenenje po pravem gledališču Nihče n vedel povedat odkod ma ~~ mah Marte! Njena največja želja je bi'.a i \j nastopiti kot škrateJjček v Sncguljč ci. j 7 le bila njena prva velika skrivnost, katero aupr.b svoj starejši sestri ki ji pa se-1 rud: ni mogla pomagat"*. Mala Martel je bila najmlajša izmed desetih otrok. Njen oče, stavbenik, je zgodaj umri in jo zapustil s kopico neizpolnjenih želja.. Njena mat- pa o njenih sanjah in načrtih ni hotela prav nič slišati. Morala je hoditi pridno v šok), učila se je strojepisja in stenografijo n delala v svojem prostem času isto. kar delajo dekleta med 14. in 18. letom starosti: hodala je v gledališče in kino. Posebno slednjr jo je zanimal. Z visoko frizuro in od sestre 'zposojenimi čevlji z visokimi petami, se je vtihotapi jala k predstavam za odrasle -n tu je dožtvljalj čuda: prve zvočne filme z Willyjem Frtechem, Hansom Alber-som in Olgo Oehovo. Njena starejša sestra ji je pomagala "-n jo vp"sala v igralski seminar v Schdnbrunnu. »Tu sem morala spoznati, da nj tako enostavno napredovati kot igralka. Z menoj je bilo v seminarju še 40 deklet, ki so vse hotele doseči isti clj kakor jaz. Izgledi, da bt bila angežiran-a na kako avstrijsko gledališče, so bili malenkostni. Včasih so prišli v naš studio gospodje od kake filmske družbe. Tudi jaz sem morala nekajkrat za poizkušnjo govorti in nekega dne sem bila pozvana v pisarno filmske družbe. Potrebovali so »sobarico«. Bila sem sprejeta n dobila sem pogodbo, na katero sem bila brezmejno ponosna.« Toda Martica se je prezgodaj veselila. Po-zinr. je zaključia pogodbo in poleti prihodnjega leta še vedno n: odigrala svoie sobarice. V tolažbo so ji dalj nekaj priporočil na berlinske fMmske kroge, med drug m so jo priporočili tudi Karlu Hartlu. sedanjemu produkcijskemu vodji družbe \Yien-Fiim. ki je bi takrat režiser pri Ufi. Njuno prvo srečanje p? ni bilo t k a kakor s-i ga je bila predstavljala. Na vsak način j: je hotel filmr.nje :zbit: z glave »Kaj h čete pri filmu? Peljite se raje lepo nazaj n.> Dunaj nnraminiinroiiMiiiintmninnnnpiiiiiniiiH-nni-iiiiiHnin' Divje zven ferrraf© Orožje in razum sta pomagala človeku, da je začel izpodrivati divje zverj in da jih je že skoraj iztrebil Mnocjc 'e primerov, ko mt bti d:vje zver' /i\ č * ie s pose' -n n.i z. »cer ni sploh :Z'jin le Najslabše se gori; velik m zverem. Manjce zveri se se. nekako lahko skr vajo v, b ž:n ćl< . .ši. h bivališč. Neki lovec je zbrn cinmve podatke., iz katerih je razvidno, da v Afi k samo >e do 12.000 levov k s žadnj >..-.•: pnlci * . živalskega rodu. Tud tgrov. živečih v Ind ji. ni dosti \eč. V vsej Ind ji i h je nstelo še ekrog 16 000. Razmeroma več ie na svetu medvedov, k pa se zadovolje rudi s rastlinsko hr:no Zato torej niso č'*ste zveri, k" žre le meso Medvedov je na svem še okroc 24.000 Pr tem pa ni-o všteti bel: medved-, ki se hranijo *z-ključno z mesno hrano. Zanimivo je. da živ. 1 medvedov na ozemlju stareg: saeta. V Ameriki žr\\ v prosti narav samo še nekaj s:o siv'h medvedov, ki so največja medvedja vi>ta. Življenjski pot divjih zveri v primer z človekom ni doga Lev ž:vi največ 15 let. Povprečna starost levov pa znaša samo 11 iet. Nad 10 let stari lev si težko išče hrane in njegova pot za plenom je zelo težavna. Razmetno daljš:1 je žvljenjska pot tie bavi) >: vprašanjem, od kod si mravlje v suhem letnem čašu dobivajo vodo Naključje niu je pomagalo. Blanez si je dal kopati vod-j k Pr tem je odkri! komaj za prst debel rev. k- je držal po.-evno 20 m globoko cio talne vode. V tem. rovu je b lo vse polno mravelj. Znanstvenik je odkril tud. vhod v ta rov in sicer pod nekim mravljiščem ^T-j|v€5|i £?s2reŠ25£Ž£ na svetu Ljudje se ukvarjajo z vsem. Tudi z vpraša.: jem, kateri narod na svetu ima najhujše jedce, so se pobavili neki zadevni strokovnjaki. Ugotovili so. da pojedo največ Ja-ktttž, ki bivajo v Sibiriji. Jakuti štejejo le 250.000 duš. Prebivajo ob reki Leni in njenih pritokih ter se bavijo z rejo kenj. goved in severnih jelenov. Oblačijo se v goveje in konjske kože. Praznične ženske obleke so navadno obrobljene z dragoceno ko-žuhovino in obložene z .zelo lepimi srebrnimi okraski. Dragocena kcžuhcvina tamkajšnje divjačine napravlja deželo zek> bogato. Jakuti torej lahko zelo mnogo pojedo, ker so bogati. V nasprotju z Jakuti pa velja drugi azijski narod, namreč Japonci, za v jedi zmerno ljudstvo. Ti pospravijo povprečno le tretjino toliko jedi. kolikor je potrebuje dober evropski jedec. Razmerno dosti pojedo Američani, ki v tem oziru Evropce precej prekašajo. V. M.: Zakonska dvsilea Hrupno smo zapust ii kinsko gieaallšce in se razpršili po temnih mestnih ulicah, kakor da bi se nam kdo vć kam mudilo, v resnici pa je bil vsaj veliki večini zanimivi film prekratek. sele ko sem bil že nekaj sto metrov daleč, se mi je umiril korak, morda zato, ker je pred menoj stopala mlada dvojica, po vsej verjetnosti zakonska. Nehote sem prisluhnil, kaj se pogovarjata. »Ali ni bil krasen film?« je vprašala. iDa, je vneto pritrdil. »Res krasen. Pravi vžitek ga je bilo gledati.« Ona je vzdihnila. 2>Kaj ti je?« je hotel vedeti. »Nič . . . Veš, spomnila sem se nečesa . . .Konja krmim jaz, mene pa župljani...« IMENITNA ŽENA Jaka: »Moja žena ima pameti za dva.« Matija: »Saj sem ti zmerom pravil, da je ta žena kakor nalašč za tebe . . .« ZAKONSKA IDILA Mož: »Sosedovi so se spet pritožili, da pri nas zvečer preveč razgrajamo.« Žena: Kaj jim nisi mogel reči, da kričim na psa?« Mož: »Rekel sem jim tako, pa so odvrnili, da je več kakor čudno, kako moreš kričati na psa. da mu ne daš ključa . DOBER NASVET Luka: »Priložnost imam. da se oženim z bogatim dekletom, za katerega ne maram, ali pa z Sno deklico, ki jo Irjbim. Svetuje mi. M ia. kaj naj naprivim.c Mntiia: »Poslušaj srce in vzemi si'omaš-no deklico, meni pa daj naslov one bo-gate.^ POLICIJSKA Nežica (svojemu ljubčku stražniku): »Ki^.j me b:š vzel?« Stražnik Matice: »Kadar boš kaj kradla« IUDI FKI NAS Janezek; Gospod učitelj nam je rekel, da žive v Afriki narodi, kjer spoznajo možje svoje žene šele po poroki.« »Oče: »Ne samo v Afriki, sinko, ne sarmo v Afriki!« ŽGANJE Matija: »Ali tebi sploh pade kakšna pametna v glavo?« Jaka: »O, seveda, žganje se moje glave takoj prime . ..« IZGOVOR Stražnik: »Zakaj ste ukradli kolo na pokopališču ?« Tat: »Mislil sem. da je njegov lastnik že pokopan.« V SOLI Katehet: »Ali mi lahko- naštejete devet tujih grehov?« Dijak: »Ne. Pri spovedi se še svojih komaj spomnim.« OPRAVIČENA NEMIRNOST »Zakaj ste zmeraj tako nemirni, kadar slišite avtomobil?« »Pred kratkim mi je nekdo odpeljal ženo v avtomobilu in zdaj se bojim, da mi je ne bo spet vrnil...« Opozorilo Kljub vsem opozorilom in kljub žalostnim primerom v naši neposredni bližini se opaža v Ljubljani, d:i prebivalstvo ne polaga nobene važnosti na navodila, kako se mora ravnati ob letalskem alarmu. Ljudje ostajajo nemoteno po stanovanjih m drugib lokalih in ntnogo jih je še dam>s, ki še niso uredili svojega hišnega zaklonišča. C"prava policije ponovno opozarja, da so hišni tarešinc oziroma njihovi namestniki osebno odgovorni, da gredo vsi hišni stanovalci takoj ob znaku za alarm v zaklonišče. Zato bodo policijski organi vršili občasno kontrolo. Hišni stanovalci so dolžni podvreči se vsem navodilom hišnih starešin odnosno njihovim namestnikom. Proti krivcem se bo najstrožje posto>-palo. Križanka št. 39 Besede pomenijo: Vodoravno: 1. vrsta tkanine, 8. usnjeni bič. 12. reka v Italiji, 15. pristroj, priprava (dvoj.), 16. zapreka, težava, 17. kulturna rastlina (množ.), 18. rimskonem-ški cesar (£40—S55), 19. pokrajina v Istri, 22. v leglu, 23. razprede'jen sestavljen v pregled, 25. »Streha sveta«, gorovje v osr. Aziji, 28. presenetljivo, lepo. 30. kratica za narodno stranko, 31. indijska svetišča, 32. osebni zaimek. 33. žensko ime. 34. oseb-nopovratni zaimek, 35. prometno sredstvo, 36.' predlog. 37. del kmečkega premoženja. 39. mesec, 41. ime slovenske filmske igralke. 42. plin. 43. geometriiski poiem /mn.>. 45. slovenski pesnik. 47. mesto v severnem Siamu, 49. majhen, komaj zadosten, 51. vzpetine, hribi, 53. glej 34. vodoravno, 54. zunanja podoba snovi. 55. veda o sestavi telesnih delov. 58. turški fevdalci. 60. mr-čes. 62. dva enaka so^nsnika. 64. strupen plin, 65. opravljati, poslovati, 67 kemična prvina, zdravilo, 69 Časovne enote. 71. ita-liianski veznik. 72. pronaša'ec sporočil, pisem, 73. muslimansko moško ime. 74. ro-mon Arcibnševa 75. alkoholna pijača. Navpično: 1. poganjajoč cime. 2. ohrabriti. 3. prijatelj tuje lastnine. 4. grška muza. 5. prirođen, neizumetničen. 6. v situ. 7. ne več cela, 8. zaliv na Jadranu. 9. možen odgovor na vprašanje, ali je res? 10. izloča človek. 11 srh. kazal ni zai^i^k 12. prisiHeni. 13. prabski konj. 14. mesto na Madžarskem. 16. oče (ljudska oblika) 20. prst. zemlja. 21. mesto v Vojvodini. 24 vojaško taborišče, 26 znak za kemično nrvino. 27. gora na Kreti. 29. postaja in kraj na Krasu. 31. predlog. 34. duh. duša po latinsko. 35. računski pojem (seSteval-ni znak), 37. tatovi, 38. turški državni predsednik 39. snovni delci. 40 v rimi. 44 postanem temnopolt od sončenja. 46. stvaren, dejanski 48. nuien. nagel. 50 zdravilna rastlina. 52 vzklik. 54. zver, 56. ka-zalm zaimek. 57. pristanišče v Arabiji 59 osebni praznik. 61. čevljarska potrebščina 63 stikabšče dveh ploskev. 66. igralne karte. 68. kratica za akademski naslov, 70 egipčanski sončni bog. Rešitev križanke štev. 38 Vodoravno: 1. krop. 5. kopito, 11. hrupen, 16. ornat, 18. binomi, 20. žrec, 21. nraven, 23. pori, 25 as, 27. Menelaj, 29. Tabor, 31. se. 32. iz, 34. ličen. 36. nad. 37. kot, 38. Cer, 40. sad, 41. poper, 43. ro, 44. etan. 46. Galac, 47. tema, 49. Avar, 50. Vezuv, 52. park, 55. ej, 56. Sanin, 57. god, 59. dno, 60. Don, 62. niz. 63. biser, 65. oh. 66. ed, 67. Tatar, 69. Begović. 71. so, 72. Alah. 74. Rovinj, 76. ječa. 78 imetek, 81. način. 82. menaža. 83. abonma, 84. lina. Navpično: 1. Konjice, 2. rrr, 3. onam, 4. Pavel, 6. ob, 7. Piran, 8. in, 9. top, 10. omot, 12. rž, 13. urar, 14. pea, 15. ec, 17. tenis. 19. Iranec. 22. nečak, 24. Ibar. 26. peta, 28. led, 30. od, 31. so, 33. zeta, 35. Solun, 37. komad, 39. raven, 41. Pazin, 42. pav, 43. rep, 45. naj, 46. gen., 48. Arno, 50 vazali, 51. Mosor, 53. kolajna, 54. cdon, 56. sita. 57. gig, 58 devon, 61. od, 62. na, 63. besen, 64. rival, 67. toča. 88. Rama, 70. fiei. 71. sen, 73. Heb, 75. Nin, 76 je, 77. az. 79. to, 80. km. Ztegovnica št« 39 a — ar — ba — be — bi — ca — či — da — di — dri — e — ev — ga — ga — gant — gat — go — gram — gro — i — ik — in — ja — kar — ko — ko — ko — la — la — li — mo — mr — na — na — na — na — nav - ne — ni — ni — mk — nje — o — od — op — pa — pa — pi — psa — ra — ra — rak — rav — re — rl — rja — ro -- ron — so — sre — sta — Sče — ti - tri — u — va — ve — vet — vi — vi — vi — vo — zla. Iz teh zlosrov sestavi 24 besed s pomenom: 1. zgodovinsko polje v Srbiji, 2. d< ni pritok Save. 3. pravni zastopnik. 4. slovenski škof in pisatelj (u. 1845), 5. mesto na švedskem, C. vrh v Triglavski skupini. 7. otočje v Tiktakam oceanu. 8. napis, v». t i pesni (tuj.). 9. odpadnik (tuj.), 10. V/it lan- dov ep, VVebrova opera, 11. mesto v Lj i — ljansk: pokrajin. 12. celina. 13. trg na Štajerskem. 14. va.g v tržaški okolici. 15. sve-tovnjak, nestrokovnjak (tuj.), 16. trg na Notranjskem, l«. naslovna oseba Murniko-vega romana, 18. svežilna pijača. 19. azijski polotok. 20. slaven matematik Slovt" -(u. 1802). 21. država v Prednji Aziji. 22. spletkar (tuj.), 23. vrh v Savinjskih Alpah, 24. Albanci V drugo ime). Prve in nato tretje črke (v zadnji besedi tudi četrta), brane navzdol, povedo di it iz Prešernove .ženske zvestobe t. Rešitev zlogovciee štev. 38 1. Portoriko. 2. Velo polje, 3. Jeruzalem, 4. Ikaros, 5. Kosovo, 6. Monte Carlo. 7. Bohorič, 8. Urugvaj, 9. Eperješ, 10. iguman, 11- Jelovica. 12. Zlatoust. 13. Ištip, 14. Ob-lomov. 15. ekcem. 16. Kobarid, 17. oglasi. Povej mi, s kom občuješ, in jaz ti pov. m, kdo si! Kako dolgo žive naše ptice? Na to vprašanje so zadnji čas odgovorile nemške opazovalnice, in sicer po dognanjih z obročkanjem O vrabčku, ki so ga nekje imeli v ujetništvu, so dognali, da živi 13 let. V praški živalski vrt so avgusta 1934 prinesli mlado na pol izstradano lastovko, ki je končala letos v februarju in je torej učakala 9 in pol leta. Neki škorec je živel 16 let. O kanarčkih vemo, da dosežejo celo 25 let. Kalin je v ujetništvu učakal 8 let. lišček 18. škrjanček 10. sinička 6 in križanec kanarčka in liščka 16 let Schriftleiter - Urejuje: Rudolf Ozim. — Ftir »Narodna tiskarna A. G.« als Druckstello Za »Narodno tiskarno d. d.« kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Fiir den Inseratenteii erantwortlich - Za Inariatjit oddelek odgovarja: Ljabomir Volčič.