SLOVENSKI ŠPORTNI TEDNIK POŠTNINA PLAČANA v aoTovtNi CBN A IZVODA M DOT LETO XVI — ŠTEV. N V UUBL-TANt 1*. SEPTEMBRA IMS Težko pričakovano I. kolo v slovenski conski ligi je torej za nami. Na vseh igriščih je bilo kar precej gledalcev, kar priča, da so težko Pričakovali začetek prvenstvenega tekmovanja. Tudi nogometaši so bili dokaj dobro razpoloženi, saj so v 6 tekmah dosegli kar 24 golov, z drugimi besedami, povprečje je 4 gole na vsako tekmo. Najuspešnej-sa strelca v 1. kolu sta bila nogometaš Triglava Brezigar Stane s 3 Zadetki in član Maribora Arnejčič jirav tako s 3 zadetki. Žal ni šlo Judi brez neprijetnih incidentov, saj je moral sodnik na tekmi v Mari-“°Til izključiti kar 3 igralce — torej tudi disciplinsko sodišče ne bo “zez dela. Lestvica strelcev po I. kolu je naslednja: Brezar Stane (Tr) 3, Ar-!Jejčič (Mar) 3, Mihelčič (Tr) 2, Silabi (Tr) 2 ter Marinček, Vodeb (oba *«). Knaus. Opresnik (oba Rud), Florjan, Slojnik (oba Olimp), Bremec )"'!■), Kozinc (Slovan), Maučec (Sobota), Tomič (Tr), Breznik V., Vidic t°ba Mar), Uršič in Gorjan (oba NG) vsi po L R. ŽIRIJA : LJUBLJANA 1:0 (0:0) f Ljubljana, 18. sept. — Po krepki • f?1!8®* nogometašev Ljubljane nad ^redom je bilo pričakovati, da bo “nistoriea Ljubljane danes lahko Pravila tudi z Ilirijo. Vendar, dali * J® l‘ilo drugače! V vrstah Ljub-yj Pe ni bilo Pirca, ki še nima pra-. c? nastopa na prvenstvenih tek-.i'-1, ni bilo odločnega strelca, ki ; "'JJpel premagati dobrega vratar-L' [.'rije Porento. Čeprav je bila Juhljaua v prvem polčasu v pre- Pril'.1'- fe že ne P0 'Sri* Pa vsaf P° 'p/.ivoslih za dosego gola, se je ' Polčas končal z 0:0. Kazalo je br'., ' n se l>o tudi tekma, končal i ljf>/ golov, vendar je 9 minut pred oibfCeni1 l',0jina zelo lepo preigral boH8i 0 Ljubljane in nesebično or:,UL l{t'ibi Ilirije Bremen, ki je sebno mimo Zupančiča plasiral bjj ,T Prazna vrata — 1:0. Ta je »ej e,|.tni gol te tekme, ki je prine-ube llr'iano“i dve dragoceni točki, 8eItf'vem.Pa je bilo to tudi prvo pre-oeenje letošnjega prvenstva. Preiv^,Ua. ie bila zelo borbena, če-de'[0 imeli nogometaši zelo težko biidp 581. po morali igrati tekmo v Ig,,:L'" dežju in po zelo blatnem deb f.'1',. ^jjub lomu smo lahko vi-ukaj lepih strelov na vrata, nekaj lepih obramb obeh vratarjev, tako da so bili gledalci, ki jih je bilo okoli 899, s prikazano igro zadovoljni. Moštvi sta nastopiti v tehle postavah: Ilirija: Porenta, Čretnik, Jagodic, Rednjak, Sočan, Podlipnik, Bremec, Djekič, Rojina, Koršič (Judež), Karič. Ljubljana: Zupančič, Bogataj, Zorko, Herman, Frič, Skušek, Lu-kežič, Majcen, Dolenc, Šoštar, Potokar. Sodnik: Janžekovič. Mladinci: Ljubljana : Ilirija 2:1 (t:0) RUDAR : KLADIVAR 2:2 (1:0) Trbovlje, 18. sept. Za prvo tekmo v Trbovljah ni vladalo kakšno posebno zanimanje, saj se je z,bralo komaj kakšnih 800 gledalcev. Tekma se je končala z neodločenim rezultatom 2:2, čeprav je Rudar vodil že z 2:9. Domači so namreč zaceli s hitro igro, čeprav se niso najbolje znašli na spolzkem terenu. Prvi gol so dosegli že v 10. minuti, ko je Mak lepo prodrl po desnem krilu in podal prostemu Knausu, ki je iz bližine zadel vrata Kladivarja. V začetku so nogometaši Rudarja ne- koliko popustili in Kladivar je vedno bolj pogosto prihajal na polovico Rudarja. Napadalci pa so bili zelo nespretni ter niso mogli premagati dobrega vratarja Zagorca. V drugem polčasu je bila igra še nekoliko slabša, ker so bili igralci zaradi težkega terena precej utrujeni. V 61. minuti je sodnik Konič dosodil enajstmetrovko proti Kla-divarju, ki jo je Opresnik realiziral in povišal na 2:0. Trboveljčani so bili menda zadovoljni z rezultatom, gostje pa so zaigrali zelo borbeno in najprej v 63. minuti znižali na 2:1, v 82. minuti pa je Vodeb s prostega strela kakih 30 m dosegel končni rezultat 2:2. Rudar: Zagorc, Kravogelj, Pri-spv, BostiČ (Knez), Sori, Zibret, Mak, Breznikar, Kanus, Irt, Opresnik. Kladivar: Cafuta, Vedeb, Soklič, Štor, Marinček, Skedelj, Šindelfeld, Kokotec, Hočevar, Hribernik, Po-dunc. Strelci: Kokotec v 19. in Opresnik v 1. za Rudar, Marinček v 65. v 83. za Kladivar. Sodnik: Konič iz Bleda. Mladinci: Rudar : Kladivar 6:3 (4:1) Olimp : Krim 2:0 (1:0) Celje. Id. sept. V prvi tekmi v slovenski conski ligi je Olimp premagal Krim z 2:0. Krim: Jazbin&ek, Kržin, Moleč, Gabrovšek, Djtikic, Erzar, Toni, Škraba, Marjanovič, Kastelic, Slavifi (Kiš). Olimp: Lebič, Mirt, Grum, Korošak, Co-kliČ Rezar, Hojnik, Posinck, Florjane, Demi-rovič, Kranjc. Strelca: Florjane in Hojnik za Olimp. Na težkem igrišču je pred več kot 1000 gledalci Olimp odlično prestal ognjeni krst v slovenski conski ligi. Z enostavno, borbeno in požrtvovalno igro je premagal tehnično boljšega nasprotnika. Nadaljevanje na 8. strani) Zvezna moška košarkarska liga Slovenski derby šele jutri Zaradi dežja tekma Slovenskih ligašev med Olimpijo in Ljubljano preložena na ponedeljek ob 19. uri — V ostalih srečanjih zmagali favoniti. Ljubljana, 18. sept. Kar v prvem kolu jesenskega dela tekmovanja v zvezni košarkarski ligi bi se morala srečati slovenska Ugaša in poravnati medsebojne račune. Medtem ko se Olimpija poteguje za najvišji naslov, Ljubljani ne gre tako rožnato. Včerajšnje slabo vreme je bilo vzrok, da sta se moštvi, skupno z delegatom, dogovorili za preložitev tekme, tako da bo to srečanje jutri zvečer ob 19. V primeru še nadaljnjega slabega vremena bodo tekmo morali pač odložiti na kasnejši datum, kajti, kot je znano, bodo vsak teden po dve ligaški srečanji in zato je težko najti prosti dan za odigranje zaostale tekme. V ostalih srečanjih smo pričakali rezultate, ki so jih napovedovali komentatorji že med tednom. Zadar je premagal Željezničarja, Proleter Slobodo, Črvenn zvezda Radničkega in Beograd Partizana. Vse je torej šlo po načrtu in zato že po prverf kolu jesenskega dela postaja tek; movanje precej zapleteno in izreds no zanimivo. Tako so se na dnf lestvice znašli enakovredni tekmeci s približno enakim številom točk zato je bolj kot gotovo, da bo odločilnih srečanjih posegla v doc godke razlika v koših. •Omenmo naj, da bo v četrtek, dur 22. septembra igrala Ljubljana i Karlovcu proti Željezničarju, Olim-pija pa bo sprejela v goste Prote terja. Na sporedu so še te tekme: Beograd : Crvena zvezda. Partizan; Zadar in Sloboda : Radnički. Rezultati X. kola: i Proleter : Sloboda 79:65 (43:33) Zadar : Željezničar 77:62 (45:25) Crv. zvezda : Radnčki 59:49 (30:25. Beograd : Partizan 76:56 (37:28) I. ZVEZNA LIGA Ilirija : Ljubljana 1:0 (0:0) — Na sliki: gnlman Ilirije in branilec Jagodic v borbi z žogo in blatom SLOVENSKA CONSKA NOGOMETNA LIGA PRVO KOLO - 24 60L0V Triglav dosegel največjo zmago v današnjem kolu — Na tekmi Maribor : Nova Gorica izključeni 3 igralci — Dober start novinca iz Celja Največ priznanja VOJVODINI J Težki trenutki Crvene zvezde v Mostarju — Gladka zmaga 1 Partizana v Splitu I. zvezna liga je danes doživela majhen rekord, saj je bilo na igriščih skoraj 150.000 gledalcev, kar dokazuje, da so bili prijatelji nogometa zares neučakani. Olimpijske igre so sicer privabile vso športno pozornost, vendar je za domače prvenstvo še več navdušenja. Seveda ni minilo brez veselja in razočaranj — tak je pač nogomet ... V današnjem kolu so dosegle tele rezultate: Dinamo : Vojvodina 2:4 (1:1), Split : Partizan 2:4 (t:3), Velež Crv. zvezda 2:2 (2:1, Beograd : Hajduk 1:1 (0:1), Radnički : Sarajevo 4:t (2:1, Ri-jeka : Vardar i:0 (1:0). RADNIČKI : SARAJEVO 4:1 (2:0) Beograd, 18. septembra. — Tekma med Raduičkim in Sarajevom je bila prva v letošnjem nogometnem prvenstvu, vendar ni posebno razveselila 10.000 gledalcev, ki so prihiteli na stadion RadniSkega. Tekma. je bila namreč precej nezani- miva. Radnički jo igral slabše, kot smo ga vajeni gledati iz prejšnjih let, najboljši igralec na igrišču pa je bil Prlinčevič, ki je dosegel kar 3 gole. Se slabše jc igralo Sarajevo, ki je lani presenetilo z boabeao igro, tokrat pa so igrali popolnoma zmedeno. Poleg slabe igre cela«« Nadaljeoanje na 2. strani VUh/ ccUocd Bcutncl Z,18 m Stockholm. — Na mednarodnem atletskem tekmovanju v Stockholmu soi bili doseženi naslednji boljši rezultati : 800 m: Kerr (Antili) 1:49.4, 3000 m steaple cheas: Coleman (ZDA) 8:43.0, 400 m: Singh (Indija) 46.6, kopje: Rasmusen (Norv) 77.24, Cantelo (ZDA) 75.88, višina: Boljšov (SZ) 2.93, Peterson (Švedska) 2.99. Pariz. Francozi so določili imena košarkašev, ki bodo nastopili na letošnjem svetovnem košarkarskem prvenstvu v Braziliji. Od 13. oktobra se bodo francoski košarkarji pripravljali v Nacionalnem športnem institutu v Parizu. Na sporedu bo tudi srečanje z jugoslovansko reprezentanco 23. oktobra v Beogradu ali Zagrebu. Ziirich. Japonska telovadna reprezentanca, ki je v Rimu osvojila zlato medaljo, je premagala reprezentanco Švice z rezultatom 289.93:281.30. Najuspešnejši je bil Japonec Ono, ki je osvojil pet prvih mest. Srečanju je prisostvovalo 11.999 gledalcev. Koln. Atletskemu tekmovanju v Kdlnu je prisostvovalo 60.900 gledalcev. Ameriški atleti so dosegli zmage v 16 disciplinah. Boljši rezultati — 100m: Hary (Nemč) 10.3, Seye (Fr) 10.5, Winder (ZDA) 10.5, 200 m: Seye 20.4 (izenačen evropski rekord), Carney (ZDA) 20.8, Ger-mar (Nemč) 20.9, 400 m: Davis (ZDA) in Kaufman (Nemč) 45;7, 800 m: Schmidt (Nemč) 1:49.8, Balke (Nemč) 1:49.9, 3000 m: Trcux (ZDA). 8:03.6 (nov državni rekord), kladivo: Oonnoly (ZDA) 63.45, palica: Bragg (ZDA) 4.50, Clark (ZDA) 4.40, 4X100 m: Nemčija 39.6, 400 m ovire: Cushman (ZDA) 50.0, 1500 m: Cunliffe (ZDA) 3:48.0, 110 m ovire: Lauer (Nemč) 13.8, daljina: Robertson (ZDA) 7.86, kopje: Sidlo (Polj) 78,24. Odesa. — Sovjetski atlet Brumel je postavil na tekmovanju v Odesi nov evropski rekord v skoku v višino 2,18 cm. Dunaj. — Na atletskem L' '■'vanju na Dunaju, ki je I ed 10.000 gledalci, so bili do :a- slednji boljši rezultati: 1'/ in- der (ZDA) 10,6, palica Clark >A) 440, kladivo Tinin (Avstr) 65, >2, iiall (ZDA) 62,99. Ženske — 80 m ovire Friscli (Avstr) 11,3, kopje Zatopek (CSR) 51.38. 'f/adaljeotmie na 3. slrant) Največ priznanja Vojvodini Nadaljevanje s 1. strani moštva nosi precej krivde za pora« tudi vratar Planimo, ki je popolnoma kriv dveh golov. Radnički: Vidinic, Kidrič, Ognjanovič, Ljubenovič, Golabovic, Budja, Stanič, Arsenijevič, Prlinčevič, Ognjanovič II, Belič. Sarajevo: Plaminič, Banjac, Bio-gradlič, Djemižič, Stipič, Ijačič, Petkovič, Ferhatovič, šehovič, Živkov, Arslanagič, (Ekmedžič). Sodnik: Varaždinac (Zagreb). VELEŽ : CRVENA ZVEZDA 2:2 (2:1) Mostar, 18. septembra. Tekmo si je Ogledalo nad 12.000 gledalcev, ki *o odhajali zadovoljni z mestnega stadiona, saj je bila igra napeta, skorajda dramatična. Crvena zvezda je sicer dosegla z odličnim strelom Toplaka v 18. minuti prvi gol, vendar je Velež kmalu izenačil, za tem pa celo zvišal na 2:1. V drugem polčasu je Velež skušal obdržati rezultat, vendar je Maravič že dve minuti po začetku drugega polčasa izenačil. Obe moštvi sta izpustili veliko število priložnosti, kar še posebej velja za domačine, ki so bili v tej tekmi nadmočen nasprotnik. Velež: Črnkovič, Rodin. Benčo (Alajbegovič), Hanclžič, Prajo, Radi-Ijeoič, Rebac, Selimotič, Murič, Repar, Cirkič. C r ve n n zvezda: Vukičevič, Miličevič, Tomič, Tasič, Durkovič, Zebec, Stipič (Mitič), Maravič, Mijuškovič, ŠekularaCj Toplak. . Sodnik: Gvardjančič iz Ljubljane. Najboljši pri Veležu so bili Seli-motič, Mujič in Čurkovič, pri Crveni zvezdi pa Durkovič, Tomič in Sekularne. DINAMO : VOJVODINA 2:4 (1:1) Zagreb, 18. sept. Nihče ni verjel, da bi lahko Dinamo doživel tako težak poraz v srečanju z Vojvodino. In vendar so vsi tisti, ki so zapuščali stadion v Maksimi ru, vneto zaploskali Vojvodni, ki je v današnji tekmi zaigrala zares lepo in poleg tega še učinkovito. Res je, da nosi precej krivde za poraz Dinama nezanesljivi vratar Dinama Irovič, res pa je tudi, da so bili napadalci Vojvodine dobro razpoloženi, predvsem še Veselinovič, ki je sam dosegel 3 gole. Dinamo: Irovič, Šikič, Markovič, Šantek (Čonč), Crnkovič, Perušič, Lipošinovič, Jerkovič, Matuš, Lamza, Pašič» Vojvodina: Vcreš, Roganovič, Svi-njarevič, Krstič, Nikolič, Boškov, Sentin, Takač, Veselinovič, Aleksič, Ivoš, Rajkov. Strelci: za Vojvodino Veselinovič v 2., 64. in 67., ier Takač v 39. minuti, za Dinamo Matuš v 10. in Pa-šič v 75. minuti. zultat popolnoma ustreza igri, ki sta jo prikazali obe moštvi. Morda je bil Hajduk malenkostno boljši, vendar so bili na drugi strani Beograjčani požrtvovalne jši. Prvi gol na današnjem srečanju je dosegel Papec v 17. minuti Vuka?, ki je prejel žogo od obrambnega igralca, jo je v napadu podal Papecu, ki je s približno 25 metrov močno streljal — 1:0. V 67. minuti je Kuci izenačil in tako postavil končni rezultat. V moštvu Hajduka sta se posebno odlikovala Vukas in Garov, pri Beogradu pa Antič. Split : Partizan 2:4 (1:3) Split, 18. sept. Strelci za Split: Gu-lan v 15. in Dadič v 62. minuti. Za Partizan pa: Galič v 5. in 35. minuti, Kailoperovič v 38. in Mihajlovič v 7l. najboljši igralec tekme je bil Ve- minuti. selinovič, ki pa je mel v Takaču Split: V uk usod ič, Boban. Stevan, odličnega soigralca. Pri Dinamu ne JAuplančič, Krstulooič, Pletikovič, moremo nikogar pohvaliti, pač pa Dadič, Ilič, Gulin, Lilič, Zupanov. lahko trdimo, da so bili Irovič, Li- Partizan: Soškič, Belin, Jusufi, posinovič in Crnkovič najslabši v Miladinovič, Pajevič, Vasovič, Dislav-tej ena j storici — Jerkoviču lahko zamerimo, da ni izkoristil enajstmetrovke v prvem polčasu. RIJEKA : VARDAR 1:0 (1:0) V zelo nezanimivi tekmi, ki so jo igrali po spolzkem igrišču, je Rijeka osvojila prvi dve točki. Z minimalnim rezultatom je n din reč premagala Vardar 1:0, edni gol te tekme je dosegel v 42. minuti Radakovič. Le-ta je iz neposredne bližine z glavo zadel mrežo Vardarja. Vso tekmo je bila Rijeka v rahli terenski premoči, vendar je bil napad slab in neprecizen, kar je omogočalo borbeni obrambi gostov učinkovito poseganje. Pri obeh enajstoricah sta bili najboljši obrambi, napadalci pa zelo slabi. Beograd : Hajduk 1:1 (0:1) Beograd, 18. sept. — Pred približno 15.000 gledalci sta se obe moštvi razdelili točki. Neodločen re- XII. REDNA SKUPŠČINA STRELSKE ZVEZE SLOVENIJE I/ siceUUe t/esie t/el mladine Strelska zveza Slovenije je v pe- ka Strelske zveze Jugoslavije gen« . popoldne na XII. redni skup- ralpolkovnika Vojo Todoroviča, čla- ski (Vukelič), Kaloperovič, Galič, ščini pregledala rezultate svojega na Izvršnega sveta in predsednika Radovič, Mihajlovič. delovanja v preteklih treh letih, komisije za telesno kulturo LS LRS V prvih minutah igre je Split za- Organizacija strelcev se je s svo- Mitjo Ribičiča, sekretarja GO SZDL igral zelo dobro. Toda nenadoma je jim smotrnim in plodnim delom Franca Kimovca-Žigo ter predsedni' Partizan v protinapadu dosegel gol, prav v teh letih uvrstila na najvid- ka Športne zveze Slovenije Leopol-kar je močno zbegalo domače igralce, nejše mesto med našimi množičnimi da Kr Vseeno pa je Splitu uspelo, da je neka jkrat prav nevarno ogrozil vrata Partizana. Zmaga gostov iz Beograda s 4:2 pa je plod izkušenosti Partizanovih igralcev, ki so v odločilnih trenutkih zmedli obrambo gostov. da Kreseta. telesnovzgojnimi organizacijami. V poročilu je predsednik SZS na- „V uvodnih besedah je predsednik kazal najvažnejše naloge te organizacije v bodoče in pri tem poudari' predvsem nekaj osnovnih proble- SZS Jože Klanjšček-Vasja pozdravil delegate in številne goste, med njimi predsednika Ljudske skupščine LRS tov. Miho Marinka, predsedni- Republiška košarkarska liga Članice Olimpije prvakinje LRS Hat/ Mkocd - Bmmd Z,18 (Nadaljevanje s i. slrani) tom 6.37, ki ga je dosegla na olim-Budimpešta. - Japonska olimpij- pijskih igrah v Rimu. Nemka Klaus ska reprezentanca v plavanju je go- je pred olimpijskimi igrami dosegla včerai v BudimDešti. Pred rezultat 6,40, ki pa še ni priznan. Na današnjem tekmovanjvi v Var- stovala včeraj v Budimpešti. Pred 3500 gledalci so madžarski reprezentanti v nekoliko disciplinah premagali Japonce. 100 m hrbtno Lomita (Jap) 1:03,5, Csikanvi (Madž) 1:03,8, Watanabe (Jap) 1:04,2, 200 m prsno ženske: Kilerman (Madž) 2:52.9, Takamacu (Jap) 3:00,5, 100 m buterfly Egeovari (Madž) 1:15,3, Mi-abe (Jap) 1:16,7. V ivaterpohi je Madžarska premagala Japonsko z 12:2. Varšava. — Na atletskem dvoboju mestnih reprezentanc Varšave tu Londona je britanska atletinja Marj- Bignal postavila v skoku v daljino boljši reznliat od svetovnega re-korpa. Skočila je 6.39, uradni svetov" ■•.‘Lord pa ima sovjetska t«‘k-,1 Vera, K- ............-Ifa- HOŠKE DOKOLENKE lfXUS C R£ PPE N Y LO N šavi je drugo mesto v skoku v daljino dosegla bivša svetovna rekorderka Poljakinja Vera Krzeszynska tudi z odličnim rezultatom 6.53. Cardiff. — Na atletskem tekmovanju so dosegli najboljše rezultate avstralski atleti ter nosilec zlate medalje iz Rima Herbet Elliot in Tabory (ZDA). Elliot je pretekel 880 yardov v času 1:52.8, Tabory pa je na tri milje dosegel čas 13:49.0. Elliot je v sredo v Londonu že šti-rinajstič v svoji karieri pretekel miljo v času pod štirimi minutami. Moskva. — V predtekmovanju za prvenstvo Sovjetske zveze v nogometu je moskovski Torpedo premagal Dinamo iz Kijeva z 2:0 (2:0). Po tej tekmi je na vrhu lestvice Tor-'‘c-do s sedmimi točkami, drugo Di-'.-amo (Kijev) 4, Lokomotiva (Mo-:va) 3 itd. Cleveland. — V finalu ameriške ne za Davisov pokal vodijo ZDA srečanju z Venezuelo z 2:0. Sre-anje dvojic, ki so ga igrali včeraj ,« bilo zaradi dežja prekinjeno. London. — Švedski motorist Ove Fundin je zmagal na svetovnem prvenstvu v speedwayu, katerem je prisostvovalo okrog 70.000 gledalcev. Drugo mesto je zasedel Novozelandce Ronnie Moore, tretji pa je bil Britanec Peter Crawen. Šved Fundin je bil svetovni prvak leta 1956, elja pa zadnje tri leta za najbolj-ega vozača v speedwayu na svetu. Zaradi državnega prvenstva za Članice je bilo zadnje kolo v republiški košarkarski ligi odigrano že v torek. Olimpija je tokrat na svojem igrišču v Ljubljani zasluženo premagala Branik iz Maribora r 56:43 (32:25) in tako brez poraza zopet osvojila prvo mesto. Tekma sama ni prir kazala prave vrednosti obeh ekip, saj so igralke mnogo grešile v obrambi, prav tako pa tudi pri metanju na koš. Pri Braniku se je vsekakor poznala odsotnost najboljše igralke Preacove, ki za-radd poškodbe ni nastopila. Olimpija pa se je predstavila s pomlajeno ekipo, kar se je odrazilo tudi v nevigranosti. V drugi tekmi &o košarkarice z Jesenic premagale Ljubljano z 52:30 (18:20) in tako dosegle drugo mesto. Tudi to tekma je bila dokaj slaba in to zlasti v prvem polfiaou. Po odmoru so igralke Jesende .uredile svoje vrste in zasluženo zmagale. Končna lestvica Olimpia Jesenice Bremik Maribor Ljubljana 509 : 365 459 : 366 436 : 368 367 : 462 274 : 488 Najboljše strelke prvenstva: Mrak (O) 171, Benedičič (J) 144, Preac (B) 139, štiu-bar (Maribor) 128, Markovič (O) 125 itd. »KUGA REPUBLIŠKA LIGA Rezultati: Svoboda : Rudar 26:2* (20:12) Slovan : Colje 20:0 KOŠARKARJI ZA POKAL JUGOSLAVIJE V sredo in četrtek so bile na sporedu finalne tekme tekmovanja za pokal Jugoslavije v okviru Slovenije. Doseženi so bili naslednji rezultati: Člani: Ljubljana : Škofja Loka 96:40 (40:20) Jesenice : Žalec 76:61 (39:54) Olimpia : Svoboda 98:45 (47:21) Mladinci: Olimpia : Maribor 92:42 (44:19) Članice: Olimpia : Branik 56:42 (32:25) Jesenice : Olimpia (mladinke) 57:51 (28:20) Tako bodo Slovenijo zastopali v finalnem delu tekmovanja za pokal Jugoslavije med člani ligaši Ljubljane in Olimpie ter Svoboda in Jesenice, pri članicah Olimpia in Jesenice, pri mladinkah pa mladinci Olimpie. Mladinci: Branik : Ruše 57:1 (30:0) Molim kolesorfom gre precef slabo M, Mar n Krim... Po dveh kolih v republiški rokometni ligi so na čelu lestvice trije: Odreči, Rudar in Krim. Najboljšo igro je prikazalo moštvo Rudarja, ki ima v svojih vrstah borbene igralce z dokajšnjo mero tehničnega znanja. Trboveljčani so v prvem kolu odpravili Branik z visokim rezultatom 30:14, v drugem pa ljubljansko Svobodo z 51:7. Rudar je že s tema dvema srečanjima dokazal, da resno kandidira za prvo mesto. Tudi Odred je premagal oba svoja nasprotnika Svobodo in Kovinarja, prvo s 25:19, drugega pa z 32:15, vendar Odredovemu moštvu močno nagajajo neurejene razmere. To moštvo, ki nas je v preteklosti tolikokrat zastopalo tudi izven meja naše republike in prepričljivo osvajalo naslov republiškega prvaka, je praktično brez Igrišča. Vsekakor bi se moralo tudi za njih najti primeren prostor, saj bo v Leto XVI. Štev. 38 Stran 2 <@o§eŽ nasprotnem primeru Ljubljana in Slovenija sploh izgubila eno svojih najboljših moštev. Tudi Krim je s svojima dvema dosedanjima zmagama pokazal, da upa na najboljše mesto med vsemi. Vendar se je pri Krimu bati predvsem nezanesljivosti obeh vratarjev. Ce bosta tudj onadva lahko na vseh igrah zaigrala solidno, potem brez dvoma Krimovcem uspeh ne bo ušel. Novi član republiške lige Brežice je že v drugem kolu pripravil presenečenje. Premagal je mariborskega Branika z 20:14. Zmago si jc moštvo Brežic zaslužilo, saj je ves čas igre igralo ofenzivno in so tudi igralci v napadu prikazali dokaj tehnično izpiljen rokomet. Vsekakor lahko pričakujemo prav od tega moštva, da nas bo še presenetilo. Študentovskemu moštvu Olimpiji kaže najslabše. V prvih dveh kolih niso igrali v najmočnejši postavi in zato so utrpeli dva visoka poraza. Njihova vrsta bo popolna šele proti koncu prvega jesenskega dela tekmovanja in šele takrat lahko upajo, da se bodo premaknili na boljše mesto. Pretekli teden so naši kolesarji gostovali v Romuniji in na Poljskem. V Romuniji zastopa Jugoslavijo moštvo Odreda v sestavi: Bajc, Traven, Boltežar in Bergant. Kakor smo zvedeli, to moštvo nima prevelikih uspehov, saj jc med devetimi narodi med zadnjimi. Istočasno potekajo ostre borbe na dirki »Okrog Poljske«. Na startu se je zbralo 117 tekmovalcev, med njimi tudi odlični Rusi, Danci,, Švicarji in seveda izkušeni domačini. Jugoslovansko moštvo sestavljajo Cubrič, Gregorina, Veličkovič, Vu-kojevič in Bajlo. Do danes so kolesarji prevozili že sedem etap, vendar Jugoslovani tudi na Poljskem niso dosegli boljših rezultatov. V generalnem plasmaju vodi Sovjetska zveza pred Poljsko, Jugoslavija pa je med osmimi narodi na zadnjem mestu. PROSLAVA V RAVNAH 'Ravne, IS. sept. V počastitev 10-letniee samoupravljanja v ravenski železarni so danes priredili vrsto športnih tekmovanj. Najbolj množična je bila udeležba v atletiki, kjer je v medobratnem tekmovanju nastopilo 200 tekmovalcev, v namiznem tenisu so imeli dvoboj Fužinar : Triglav, ki se je končal 8:8, na šahovskem brzoturnirju pa je med 17 udeleženci zmagal Koberžnik iz Dravograda s 13 točkami. ZAKLJUČEK DELAVSKIH ŠPORTNIH IGER V POSTOJNI Postojna, 18. sept. — V Postojni so bile danes zaključene prve delavske športne igre, ki jih je organiziral občinski sindikalni svet. So-delovavalo je 375 športnikov iz 50 sindikalnih podružnic. V posamez- nih disciplinah so bili najboljši: 'namizni tenis: Komunalna banka Postojna, nogomet: Nanos — Prestranek, streljanje: Mestna pekarna Postojna, odbojka: Komunalna banka — Postojna, šah: Postojnska oskrba. Pokal prireditelja iger za najštevilnejšo udeležbo so prejele Mestne trgovine, Postojna, ki so nastopile z 48 športniki. ZVEZNA WATERPOLO LIGA Partizan : Mladost 3:3 (2:0) II. ZVEZNA VVATERPOLO LIGA Split, 18. septembra. V m. kolu wateT-polo turnirja H. zvezne Uge, ki je bil včeraj v Splitu, so bali doseženi naslednji rezultati: Primorac (Kotor) : Crvena zvezda (Beograd) 3:3 (2.2), KPK (Korčula) :. Športa,k (Subotica) 5:9 (2:6, POSk (Split) : Primorje 7:1) (2:0). PrecstaM dve koli boršta odigrani-v Korčuli. Na lestvici vodi KPK 14 to&k, PO&K 12, Primorje 10 itd. AVSTRIJSKA LIGA Dunaj, 18. sept. Na tekmah avsrtrijstke nogometne lige eo brili danes doseženi naslednji rezultati: WAC : GAK 2:2, Wr. Sportklub : WASK 6:6, Simmering : Au-stria (D) 6:3, Linz : Wie« 1:1, Dornbirn : Wacker 2:2, Austria (Salzbur) : Wr. Neu-stodt 0:3, St. Veit : Ra.pid 3:2. Po 4. koto je na vrhu tabele še Schwe-chat s 7 točkami, nadalje slede Austria (D), VaC in Ra.pjd s po 6 točkami. n«ro««fte 4F« M mov. Nikakor se ne moremo zadovoljiti s številom mladine in pi0-nirjev, ki aktivno sodelujejo v vrstah strelcev. Zvezni ukrep, po katerem so strelske enote zamenjal* osnovno orožje — vojaško puško r malokalibrsko in zračno, je odpr nove možnosti sodelovanja mladine V bodoče bo zato poglavitna nalog« osnovnih strelskih organizacij pred vsem v pridobivanju novih članot — mladincev. Izboljšati pa bom* morali tudi kader kvalitetnih strelcev, ki bi morali poleg streljanj* gojiti še dopolnilne športe. Le n* ta način bodo na tekmovanjih lahko dosegli še boljše rezultate, ki ** tesno povezani s kondicijsko pripravo tekmovalcev. V prihodnje bo morala strelsk* organizacija načrtno poživiti tud dejavnost osnovnih organizacij. P0-sebno občinskih strelskih odborov Vsaka občina naj bi imela lastn* zavetišče — strelski dom. Za boljŠ* in načrtnejše delo vseh strelcev J” naj bi se ustanovila organizacij' strelskih sodnikov, ker bodo le n( ta način odpravljena nesoglasja, lise pojavljajo na različnih tekmo vanjih. Predsednik SZJ general-polkovnd Vojo Todorovič, ki je sodeloval ' razpravi, pa je takole ocenil del' naše republiške organizacije: »Delovanje Strelske zveze Slov® nije lahko služi za vzor vsem osta-lini organizacijam tako po množič nosti, kakor tudi po načrtnosti do lovanja. Rast števila članstva pa J' zgovoren dokaz priljubljenosti icg' športa v vaši republiki. V bodoč' pa bomo morali posvetiti še ve' skrbi predvsem vaški mladini, sa-prav tam lahko strelska organiza cija opravi dve poglavitni vzgoja nalogi — športno in moralno pob tično.« SEJA MARIBORSKE NOGOMETNE PODZVEZE Maribor, 18. sept. — V petek j6 bila v Mariboru seja upravnega odbora Mariborske nogometne pod" zveze, ki sta ji prisostvovala tud' predsednik N2iS tov. Stane Lavrič i® tajnik tov. Dernač. Pretresali so stanje v podzvezi po razpustu Branik3 in o sprejemu dveh novih ki uho' Poleta in Pionirja v prvi razred podzveznega tekmovanja. Dokonča1 sklep bodo sprejeli na sestanku klir bov prvega razreda. Pel finalistov iz Slovenije Atletska zveza Jugoslavije je objav^ rezultate predtekmovanj za ekipno P, ven-slvo Jugoslavije v kategoriji t in članic-. Fo treh kolih je vrstni r ^ naslednji: moški: 1. Partizan 104.^ 2. Mladost 97.342, 3. Kladivar 96.922, Dinamo 98.244, 5, Ljubljana 95.561, 6. talac-Osijek 83.411, 7. Spartak 87.059» Branik 78.f:0O, 9. Svoboda— 71,987, l«. Olimpija 71.80S, 11. Mari^ 69.586; ženske: 1. Kladivar 50.430, Olimpija 49.574, 3, Mladost 46,179, 4. ^ ta 42.6S3, 5. Meialac-Osijek 40.949, 6. rib or 40.448, 7. Svoboda-Varaždin 39-'. 8. Spartak 39.469, 9. Vojvodina 38.739, Branik 3€.552, 11. Svoboda—Ljubi 9143. Po 6 prvih iz vsake kategorije je uvrstilo v finalno tekmovanje, Ki za moške 8. in 9 oktobra, za žensk® samo 9. oktobra- Kraj finala za sedaj nj določen. Pri točkah IFI. kola, bilo neposredno pred olimpijskimi . mi, so upoštevali tudi rezultate , sk?h kandidatov, ki so nastopili v ^ ) gradu in ne skupaj s svojimi ekip*^ Vrstni red pred finalom ni presenetil K* i' Čs morda izvzamemo uvrstitev ekipe Maribora v finale, čeprav )e ^ II. kolu Mariborčankam kaj slabo zalo. Partizan Slovenije pripravil nepozabno prireditev — Parterna telovadba najmikavnejša — Nastopu so prisostvovali podpredsednik ZIS tov. Edvard Kardelj, predsednik Ljudske skupščine tov. Miha Marinko in drugi visoki funkcionarji »Partizan Slovenije nam je poslal res vljudno pismo, ki ga skoraj nismo mogli zavrnili,« je dejal vodja japonskih telovadcev, ki so v torek nastopili pred polno dvorano GR. »Pred nami je še 'J nastopov križem po Evropi, kjer bomo skušali zadovoljiti vse, ki nas žele videli.« »Ali je pri vas telovadba zelo razvila?« smo vprašali vodjo ekipe g. Kondo. — I)n je telovadba pri nas zelo množična, ne moreni reči. Res pa je, da imamo kar lepo število telovadcev, ki so sc povzpeli zelo visoko v svetovnem merilu. Seveda pa se iioiiio za olimpiado, ki 'no pri n.'is čez 4 Jela, potrudili, da bodo Uspehi v tej panogi še večji. Japonskim funkcionarjem in tekmovalcem je bila zelo všeč dvorana GR, saj so priznali, da doma kaj takega nimajo. Do podrobnosti so si jo ogledali in dejali, da si bodo prav zn olimpijske igre v Tokiu zgradili nekaj sličnega. Seveda bo njihova dvorana prerej večja. ui saj naj povemo o japonskih telovadcih? Odgovor en to vo dali ž.e sami, ko s« v Rimu osvojili 9 medalj, i riale, 1 irebrni in 3 bronast*. Gledalci, ki Ki zasedli vsa razpoložljiva niesln ns GR, so bili že ob prvih kretnjah >n vajah japonskih mojstrov orodne telovadbe presenečeni in navdušeni. Sicer nam za začetek nosilci zlate medalje niso vsega pokazali, tako skok čez konja, še manj pa konj z ročaji nista mogli prepričati gledalcev o tem, da so Japonci res najboljši telovadci na svetu. Toda, kar smo kasneje videli, zlasti parter, vmes krogi in tudi drog, to bo ostalo vsem še dolgo v spominu. Vpraševali smo se pri tem ali onem preskoku, vzmiku in odskoku, ali je sploh mogoče po vseh fizioloških pravilih, da more človek kaj takega ustvariti. V parterju naj pohvalimo najstarejšega tekmovalca Takemota, ki je od vseh pokazal največ, in ki je zasluženo pobral največ priznanja. Naši strokovnjaki za orodno telovadbo so seveda izkoristili edinstveno priložnost in posneli na filmski trak skoraj vsako kretnjo mojstrov z Daljnega Vzhoda. S pomočjo filma in ob naši lepi tradiciji za orodno telovadbo, bodo naši telovadci — bodoči olimpijci lahko veliko pridobili. Ko so odhajali nasmejani in zadovoljni s sprejemom in prireditvijo v Ljubljani, so Japonci še poslednjič zatrjevali: »Veseli smo, da smo obiskali vašo lepo domovino, predvsem pa smo veseli tega, da smo po vašem zatrdilu prispevali k izpopolnjevanju vaše orodne telovadbe. Dobrodošli čez štiri leta v Tokiu!« 9 M E D A J E Z R I M A N A ; 'liiirejsi šprinter v Rimu je bil Nemec Hary. Na sliki ga vidimo v irenutku, ko se je s prsmi dotaknil ciljne vrvice Zmagovalec na 15C0 m Elliott, je bil radodaren z avtogrami Sloviti črnec Jesse Owens je prišel v Rim kot radijski reporter. Na sliki ga vidimo v službi mikrofona, ko sprašuje slovitega ruskega atleta Kuznecova Jugoslovani XVII. olimpijske igre so mimo. Se zdaleč pa ni konec najrazličnejših komentarjev, pregledov in statistik. Pri nas je v središču pozornosti vprašanje — ali »mo se Jugoslovani v Rimu odrezali zadovoljivo aJi ne? Poskušajmo najti odgovor na to vprašanje. Najprej si moramo priklicati v spomin, kaj smo pred igrami pričakovali od naših športnikov. V našem listu smo poskušali oceniti možnosti Jugoslovanov in pri tem nismo bili pretirano optimistični. Ce sedaj primerjamo dosežene rezultate s prognozami, lahko ugotovimo precejšnjo skladnost, seveda ne v vseh posameznostih. Vrsta Jugoslovanov je - zadovoljili tekmovala slabše (zakaj tako — na drugem mestu) mnogi so dosegli prav to, kar uvrstili mnogo boljše, kot je smel pričakovati trezen opazovalec. Poglejmo spisek uspehov naših 126 športnikov« Lotimo se najprej tistih, ki so po naši oceni razočarali. Med najhujše »grešnike« bi morali uvrstiti Ce-lesnikovo med atleti, Kocmurja med plavalci, nekaj nastopov strelcev, boksarje Paunoviča, Kelavo in Jakovljeviča, ter še nekatere posameznike. Morda bo kdo rekel, da je ta kategorija dejansko mnogo bolj številna, vendar moramo pojasniti, da smo nekatere naše športnike pred igrami precenjevali zato, ker nismo po- I Jugoslovani na XVII. ol mpiiskih igrali Atletika — 800 m Ingolič izpadel (31. 3o 32. mesto), 110 m ovire Fetrušič izpadel v četrtfinalu (16. do 18.), Lorger izpadel v polfinalu (10), 3000 m zapreke Hafner izpadel (16.), višina Majtan izpadel (18. do 26.), palica Le-šek izpadat (16. do 22.), Lukman 9., kladivo Račič izpadel (24. do 25.), Bezjak 6., deseteroboj Kolnik odstopil, Brodnik 9 , 4 X 400 m izpadli v polfinalu (11.), maraton Škrinjar 10., Mihalič 12., ženske: 100 m Šiko-vec izpadla v četrtfinalu (20.), 200 m Šiko-vec izpadla (24,). 80 m ovire Stamejčič izpadla (13.), višina Gere 9. do 13., krogla Usenik 12., disk Celesnik izpadla (22.). Plavanje — 100 m prosto Kocmur izpadel (28.), Arneri izpadel (40.), 400 m prosto Rogušič izpadel (20.), Jager izpadel (24 ), 1500 m prosto Rogušič izpadel (18.), Kičovič izpadel (29.200 m prsno Perišič izpadel v polfinalu (16.). 200 m metuljček Rogušič izpadel (27.), Radonjič izpadel (34.), 100 m hrbtno Dorčič izpadel (24.), 4 X 200 m prosto izpadli (13.), I X 100 m mešano izpadli (13.). Waterpolo — 4 mesto. Nogomet — 1. mesto. ' . Košarka — 6. mesto. Rokoborba — m uš ja kategorija Vukov 7., bantam Dora 9., lahka Marti-novič 2,, wel+er Horvat 4., peresna Gološm izpadel (24, do 25.), srednja Simič ni nastopil. Jadranje — »Zvezda« Fafangel in Kosamina 8., »FINN« Pivčevič 10. Streljanje — vojaška puška Cuk 23.. Grozda novi č 27., malokalibrska puška trostav Stojanovič 21., Lončar 37., leže Stojanovič 51., Cuk izpadel, pištola Umek 22., Ničle 29. Boks — peresna Paunovič izpadel 17. do 31), welter Kelava izpadel (17. do 32.), polsrednja Jakovljevič izpadel (17. do 23.), težka Sretenovič izpadel v četrtfinalu (5. do 8.). Kolesarstvo — ekipna cestna dirka na kronometer 15., cestna dirka posamezno Žirovnik 8., Levačič in Vahčič 12. do 41., Bajc 69. Veslanje — dvojka brez krmarja 6., dvojka s krmarjem izpadla (9.), četverec s krmarjem izpadel (16.), double scull izpadel (11.). Kajak — enosedežni Kerčov izpadel v polfinalu (14.). dvosedežni Božin in Rad-manovič izpadla v polfinalu (11.). Sabljanje — sablja Vasin izpadel *v II. kolu (2)6 do 30), floret ženske Jeftimija-des izpadla (23. do 30.). Telovadba — ekipno 9., posamezno Ce-r,a.r f? , Petrovič 39., Caklec 59., Lekič 66., Markulin 71.', Gagič 87 . drog Cerar 5 -6., konj Cerar 7, bradlja Cerar 8-10 , krogi Cerar 11 preskok Cerar 13-14., prosta vaja 17., ženske — posamezno Kočiš 42., Bilič 47., Pogačnik 78. znali konkurence. Prav to je v mnogih primerih sedaj naknadno prikazalo rezul-smo smeli in mogli od njih pričakovati, najdemo pa jih tudi čelo vrsto, ki so s« tate določenih tekmovalcev v drugačni luči. Drugo skupino bi sestavljali tekmo* valci oziroma ekipe, ki niso zadovoljili* Tu bi našli atlete Lorgerja, Majtana, Leska, Račiča, Stamejčičev©, po vrsti večino plavalcev, vvaterpoliste, še preostale strelce, med veslači predvsem Vlašiča in Lovca in tudi del naše moške in ženske telovadne reprezentance. Ne smemo pa mimo tekmovalcev, ki so dosegli več kot smo smeli od njih pričakovati. Ce začnemo zopet pri atletih, so tu Lukman in Brodnik, oba 9. pred mnogimi odličnimi tekmovalci, ki so imeli prej boljše rezultate od njiju.. Maratonec Škrinjar je dosegel največji uspeh v svoji karieri in morda ni dobre priložnosti niti izkoristil do konca, saj je prišel skozi cilj razmeroma svež. Več kot odličen uspeh so dosegli košarkarji, ki šo z mnogo borbenosti in nekaj sreče prišli ne samo v evropsko, ampak celo v svetovno elito. Srebrna medalja Marti-noviča za nekatere ni prišla nepričakovano, pa vendar pomeni prijetno presenečenje, saj je bila do predzadnjega dne naša edina. Več kot zadovoljni smo lahko tudi z jadralci, saj so dosegli največji uspeh tega športa v mednarodni areni* V skupino prijetnih presenečenj sodi tudi Žirovnik, kajti le malo naših športnikov je bilo tako blizu medaljam kot ta kolesar. Mimogrede: dolgo časa sploh ni bilo zanesljivo, če bodo kolesarji sploh odšli v Rim, ker niso imeli »urejenih«* svojih norm. Končno je tu še dolga vrsta športnikov, ki jih nismo posebej omenili* Predvsem zato ne, ker so se izkazali tako, kot smo pričakovali, pa vendar moramo nekaj najbolj uspešnih še enkrat pohvaliti. Naši nogometaši so se vrnili z zlato medaljo zasluženo, čeprav je dvakrat (proti Bolgariji in Italiji) visela na nitki. Pozabiti ne smemo visokih uvrstitev Cerarja (brez dveh »kiksov« na konju in v prosti vaji bi bil lahko v skupni oceni posameznikov kot še posebej na konju mnogo boljše uvrščen), Horvata« dvojke brez krmarja, Bezjaka, in Vukova. Glede na visoko kvaliteto letošnjih olimpijskih iger in upoštevajoč možnosti naših tekmovalcev v pripravah in tekmovanjih, Sodimo, da je jugoslovanska olimpijska ekspedicija v Rimu v celoti uspela. Boljši in slabši uspehi od pričakovanih se izenačijo in naša naloga j« sedaj samo še to. da pogledamo, zakaj nismo bili še boljši. ZJafa i)ip'ialia v fp/ki kaJp^oriji dviganja nfeži: Rus Vlasov, ki je dvignil 537.5( in dosegel nov svetovni -rekord Veliki zmagovalec v maratonu — Bkila Altebe, vojak etiopske garde Svet hiti z velikimi koraki naprej čredno ugotovimo, zaikaj naši tekmovalci morOa niso dosegli še večjih uspe-hov, poglejmo kakšni so toih na siploš-^o rezulta*ti in uspehi športnikov na rimskih olimpijskih igrah -in kaj ;so nam ti rczultati pokazali. 2e samo dejstvo, da je bilo število nastopajočih v Rimu rekordno (nastopalo ie blizu 5000 tekmovalcev, medtem ko bilo v Melbournu skoraj 1000 manj) neke mere poveča splošno konkuren-Co in kvaliteto nastopajočih. Mnogo bolj Pa pride ck> izraza velik napredek športa v svetu takrat, če pregledamo olimpijske rekorde ali celo povprečke šesterice. Seveda bi bile številke v korist Rima vedno večje, c/ bi upoštevali povprečke še več-le^ga št (/vila tekmovalcev. V atletiki, plavanju in dviganju uteži, kjer lahko te dosežke merimo z metri, sekundami ali kilogrami, lahko to statistično najbolje dokažemo in lestvice, ki jih objavljamo, to samo potrjujejo. V atletiki so pov-Prečki šesterice v vseh disciplinah bdlj-kot v Melbournu, edina izjema je tek rra 3000 m zapreke ter 200 m in 80 m ovire pri ženskah, kjer pa so bili tekmovalni pogoji zelo slabi (veter v prša). Zanimivo pa je, da so povpreeki v ve-^kern številu disciplin celo boljši od žrnagova.ieev v Melbournu! To je v tekih na 100, 400, 1500 in 10.000 m, v skoku v daljino, troskoku im skoku s palico ter v rnetu diska in kladiva. Prav slično lahko Ugotovimo tudi pri plavanju. Povprečki &Q povsod boljši, razen na 200 m prsno, kjer pa so v Melbournu plavali podvodni Pr ni slog, ki je danes prepovedan in s katerim so plavalci dosegali mnogo bolj-rezultate kot danes. Zmagovalci iz Melbourna v plavanju ne dosegajo pov-Prečkov šestorice niti na 400 in 1500 m Prosto, 200 m metuljček, v štafeti 4 X 200 Petrov prosto ter na 200 m prsno in m hrbtno za ženske. Vse to nam go-v°re številke in imeli bi lahko še mno-Priložnosti, da tudi na drugačne na-5'ne številčno dokažemo izreden napre-€,k športa v minulih 4 letih. pred rimskimi igrami smo vedeli, . a ^K> konkurenca v Rimu izredno ostra da je šport stopil z velikimi koraki -oprej Tods Rtmu smo poleg pričako-P^ga napredka, doživeli še dva poja- i. nekatere reprezentance in posamezniki so prav na igrah dosegli svoj vrhunec in mnogo popravili svoje dotedanje rezultate. Kdo bi na primer pričakoval, čenja, o katerih se nam ni niti sanjalo. Tu moramo predvsem omeniti uspehe atletov iz Afrike, ki so prvič stopili v enakovredno borbo z najboljšimi atletskimi reprezentancami, ki imajo za seboj še več desetletno tradicijo. Naštejmo samo nekaj primerov: zmaga Etiopca Abe-beja v maratonu, izreden rezultat štafete Nigerije 4 X 100 m s časom 40.1, kar je le za 6 desetink sekunde slabše od svetov-da bodo finski plavalci v štafeti 4 X 200 m prosto (Finska je doslej sodila med po- vprečne plavalne ekipe v Evropi) izrinila iz finala Madžare, ki so bili še do nedavna svetovna velesila v plavanju. Ali pa posezinro še bliže in 'poglejmo uspeh naših košarkarjev. Kdo bi:pričakoval, da -bodo naši igralci, ki so že v Bologno odhajali s skromnim upanjem, priboriti si legitimacijo za Rim, na koncu obstati na 6. mestu in v borbah izločiti Urugvajce, nosilce bronaste medalje iz Melbourna. 2. Doživela pa smo tudi taka presene-nega rekorda. Odličen rezultat črnca Ni-andike iz Kenije v teku na 5000 m s časom 13:52.8 itd. če pišemo, da s* »črni kontinent« prebuja v političnem življenju, potem prav toliko velja to- tudi za šport. Pri oceni naših tekmovalcev pa ne smemo še mimo nekega dejstva. V širši športni javnosti doma večkrat slišimo pripombe, češ da sta dve olimpijski medalji mnogo preskromna bilanca za tako številno ekipo, ki je letos sodelovala v Rimu. Toda že takoj moramo ugotoviti, da število olimpijskih medalj ne more biti merilo za kvalitetni nivo športa v neki državi. O tem nam zopet lahko pričajo konkretne ugotovitve. Na lestvici, (Nadaljevanje na P. strani) Jujroslova.iislii nogometaši se osvojili /Jato jeedaljo. Do finala so imeli velike težave. Najk/e jim je kilo / Italijani, kjer jih je rešil šele žreb. Na sliki vidimo .Vitliniea, ko prihaja z Italijani na igrišče Organizatorji so hidi poskrbeli za udobje sodnikov na igrišču. Ti so se zvrstili na visokih kovinskih tribunah tako, da jim je tlelo lahko teklo izpod rok Va- v a; Povprečki šesiorice Atletika 300 m 200 m 400 m 800 m 1500 m 5000 m 10.000 m 110 m ovire 400 m ovire 3000 m zapreke višina daljina troskok palica krogla disk kopje kladivo deseteroboj ženske: 100 m 200 m 80 m ovire višina daljina krogla disk kopje Melbourne 30.58 20.97 47.3 1:48.4 3:42.1 13:57.1 i8:59.7 14.2 52.0 8:43.7 206.5 7.52 16.00 4.41 17.50 54.07 77.83 81.90 7259 11.75 23.9 10.98 168.5 6.0fi 15.79 50.04 5« 3« Rian 10.28 20.71 45.5 1:47.9 3:39.2 13:47.4 28:44.0 14.1 50.1 8:46.7 212 7.94 16.44 4.57 18.49 56.72 79.61 65.37 7755 11.35 24.6 11.0i3 171 6.22 16.47 52.38 53.21 Plavanje 100 m prosto 400 m prosto 1500 m prosto 200 m prsno 200 m metuljček 100 m prsno 4 X 200 m prosto ženske: 100 m prosto 400 m prosto 200 m prsno 100 m metuljček 100 m hrbtno 4 X 100 m prosto Dviganje uteži bantam peresna lahka srednja poltežka srednjetežka težka 56.7 4:32.1 18:11.4 2:37.7 2:24.7 1:04.2 8:35.9 1:04.3 5:67.5 2:56.2 1:14.1 1 M3.5 4:24.4 324 334 ^369 393 419 426 461 55.7 4:21.9 17.32.5 2:39.2 2.16.9 1:02.7 8.19.4 1:02.9 4:56.2 2:52.9 1:12.0 1:11:0 4:18.5 320 353 378 _410 424 446 485 Kr&rr je segel v roko Davisu Poljak Schmidt, nosilec zlate medalje v troskoku Start v slovenski conski ligi Kar trije novi člani: Slovan, Olimp in Nafta ■ ČEPRAV SMO ZADNJE NEDELJE 2E GLEDALI NEKAJ NOGOMETNIH ■ TEKEM, JE PRAVZAPRAV SELE DANES URADNI PRIČETEK NOGO- ■ METNE SEZONE. - DANES SO ZAPISKALE PIŠČALKE PO VSEH ■ IGRIŠČIH, KJER IGRAJO TEKME PRVE IN DRUGE ZVEZNE LIGE, ■ PA TUDI V SLOVENSKI CONSKI LIGI IN V NAJRAZLIČNEJŠIH POD- ■ ZVEZAH. IGRIŠČA SO TOREJ OŽIVELA IN GLEDALCI BODO SPET ■ NEDELJO ZA NEDELJO OBISKOVALI STADIONE, SE VESELILI ZMAG, ■ SE JEZILI NAD PORAZI TER TAKO PREŽIVLJALI PRIJETNE NE- ■ DELJSKE POPOLDNEVE. Slovenska conska liga bo letos nekoliko spremenjena, saj bo prvikrat nastopala brez enega najmo£nejšiii slovenskih klubov — brez Branika. Znano je namreč, da so NK Branik pred nedavnim razpustili, iz Maribora pa prihajajo vesti, da so mnogi igralci Branika pristopili h Kovinarju, pa tudi precej odbornikov in članov tehničnega vodstva NK Branik bomo videli pri NK Kovinarju, NK Kovinar igra v mariborski podzvezi in to Je pravzaprav najbližja pot, da sl Maribor že v prihodnji sezoni spet zagotovi drugega člana v slovenski conski ligi. Letos pa bo treba pač potrpeti z enim samim — v Mariboru bodo namreč gledali prvenstvene tekme SCL le vsakih 14 dni, njihov edini predstavnik je tokrat ZNK Maribor. Mnogi trdijo, da je prav ta klub letos največji favorit, da se je na prvenstveno tekmovanje zelo dobro pripravil in da bo težko našel pravega nasprotnika v SCL. Drugačen je položaj v Celju. Tu sta se namreč pojavila dva ligaSa — Kladl-var in Olimp. Oba bosta nastopala s svojimi starimi nogometaši, novih imen ne bo. Kladivarju dajemo precej možnosti za uvrstitev na vrhu ali vsaj blizu njega, vendar je znano, da se Kladivar noče potegovati za vstop v II. zvezno ligo. Olimp pa se bo moral precej potruditi. s presenečala v kvalifikacijskih tekmah z izredno visokimi zmagami in zato pravzaprav ni nič čudnega, če sl nogometaši iz Most obetajo dober plasma. Za enajsterico Krima velja, da Igra zelo spremenljivo — enkrat odlično, drugič pa zelo slabo, vendar tudi pri tem klubu trdijo ,da bodo obstali ob koncu prvenstva nekje pri vrhu. Pravijo, da so z novimi nogometaši tako okrepili ligaško moštvo, da bo šlo v korak z najboljšimi. Kranjski Triglav Je lani igral iz tekme v tekmo slabše, skoraj gotovo pa se bo letos poznala tudi odsotnost trenerja Piška, ki je odšel v Ljubljano. Prav zaradi tega Triglavu ne moremo prerokovati kakšnih posebnih uspehov, saj bo tudi njihova ekipa približno taka kot je bila lani, če izvzamemo nekaj nogometašev, ki so prestopili iz sosedne Planike' Odločitev, da bo Nafta sodelovala v SCL, je nekoliko presenetila nogometaše iz Lendave, ki se na sezono niso tako pripravljali kot bi se sicer. Seveda so sedaj njihove priprave pospešene in upajo, da bodo lahko že v prvih kolih prikazali zadovoljiv nogomet. Seveda pa bo Nafta eden izmed tistih članov SCL, ki se bodo morali z vsemi močmi boriti za obstanek. Preostane nam še obisk pri trboveljskem Rudarju, ki se je na tekmi proti Odredu v Ljubljani prikazal v zelo lepi luči. Nogometaši Rudarja so namreč Igrali zelo borbeno, imajo nekaj odličnih moči v napadu, najboljši njihov mož pa Je vratar in s tako igro bodo lahko posezali v borbo za 'prva mesta. Pri Novi Gorici vedo povedati, da bo je najbolj pripravljen? njihov boj za točke precej težak, še posebno zaradi tega, ker njihov najboljši igralec Kuzmin najbrž ne bo več nastopal. Morda bo kmalu prišlo do združitve goriških nogometnih klubov, kar bi seveda ligaško enajsterico precej okrepilo, vendar za sedaj o tem še ni nič dokončnega. Objavljamo spored tekmovanj v SCL. Prvo kolo je bilo že danes, naslednje tekme pa se bodo zvrstile takole: II. kolo — 25. IX. Maribor : Olimp, Nova Gorica : Nafta, Kladivar : Triglav, Sobota : Rudar, Ljubljana : Slovan, Krim : Ilirija. III. kolo — 2. X. Olimp : Nova Gorica, Hirija : Maribor, Slovan : Krim, Rudar : Ljubljana, Triglav : Sobota, Nafta : Kladivar. IV. kolo — 16. X. Olimp : Ilirija, Nova Gorica : Kladivar, Sobota : Nafta, Ljubljana : Triglav, Krim : Rudar, Maribor : Slovan. V. kolo — 23. X. Ilirija : Nova Gorica, Slovan : Olimp, Rudar : Maribor, Triglav : Krim, Nafta : Ljubljana, Kladi-var : Sobota, VI. kolo — 30. X. Ilirija : Slovan, Nova Gorica : Sobota, Ljubljana : Kladivar, Krim : Nafta, Maribor : Triglav, Olimp : Rudar. VII. kolo — 6. XI. Slovan : Nova Gorica, Rudar : Ilirija, Triglav : Olimp, Nafta : Maribor, Kladivar : Krim, Sobota : Ljubljana. ~ Vlil. kolo — 13. XI. Slovan : Rudar, Nova Gorica : Ljubljana, Krim : Sobota, Ilirija : Triglav. IX. kolo — 20. XI. Rudar : Nova Gorica, Triglav : Slovan, Nafta : Ilirija, Kladivar : Olimp, Sobota : Maribor, Ljubljana : Krim. X. kolo — 27. XI, Rudar : Triglav, Nova Gorica : Krim, Maribor : Ljubljana, Olimp : Sobota, Ilirija : Kladivar, Slovan : Nafta. XI. kolo — 4. XII. Triglav : N. Gorica, Nafta : Rudar, Kladivar : Slovan, Sobota : Ilirija, Ljubljana : Olimp, Krim : Maribor. Mnogo je stoari o našem športu, ki so dobre in slabe. Le-te so lahko vzpodbudne ali pa tudi o opozorilo tistim, ki imajo na skrbi rast našega športa. 1‘rao tem problemom smo namenili — naš teleobjektiv, katerega namen bo pohvaliti ali pa grajati dogajanja o našem športnem življenjili Seoeda pa bomo z veseljem sprejeli vsak prispevek naših bralcev, športnih delaocev in športnikov, seoeda le take, ki bodo napisani z dobrim namenom in ki bodo o korist našemu športu. I/ /Umu za medalj - doma za avtomobile V_ času olimpijskih iger, ko so se naši športniki v Rimu borili za častne naslove in olimpijske medalje, je beograjski časopis »Večerne novosti« priredil že nekoliko tradicionalni plavalni maraton po Savi od Unke do Beograda, dolg 25 km. Na startu se je zbralo okoli 30 plavalcev, med njimi tudi nekaj znanih imen s plavalnih bazenov pri nas. Zmagovalec je postal znani plavalec beograjskega Partizana Cedomir Zlatic, eden naših olimpijskih kandidatov, ki pa si ni uspel priboriti mesta v olimpijski reprezentanci. Vse bi minilo brez senzacij, če ne bi med našimi športniki močno odjeknila vest o nagradah na tem tekmovanju. Zmagovalec tega maratona je namreč dobil nič manj kot pravi avtomobil »Zastava 600«! V našem športu je doslej to prav go-fpvo edinstven primer, da se zmagovalcem — amaterjem! delijo na- rade milijonskih vrednosti. Toliko olj nas čudi ta slučaj, ker je ko- . maj teden dni pred tem plavalna zveza Jugoslavije diskvalificirala makedonskega plavalca Bojadjija, ki se je udeležil nekega sličnega maratonskega plavanja v Italiji in je za to prejel neko denarno nagrado. Vprašujemo se: 1. Zakaj pri PZJ veljajo dvojna pravila. Za tekmovalce, ki v tujini dpbivajo denarne nagrade vel j« diskvalifikacija, za one pa, ki doma dobivajo nagrade morda še večje vrednosti, pa ta pravila ne ve- 2. Kako more PZJ ali pa celo Zveza športov Jugoslavije dovoljevati na tekmovanjih, kjer nastopajo naši amaterski tekmovalci, nagrade, katerih vrednosti znašajo milijonske vsote? Ali je to v skladu z našim amaterskim pravilnikom? HMIIMIMIIH Odred se pritožuje renda (Lj) 5?i.57,_Kristan (O) 526.54 gk' J I V'v fr O- Pi zlato v Atene da s« bo obdržal v konkurenci najboljših slovenskih moštev, čeprav je visoka zmaga proti Krimu vlila Celjanom precej optimizma. In v Ljubljani? Čeprav bo ZNK Ljubljana nastopal z mladimi nogometaši, bo prav gotovo posegel v borbo za najboljša mesta. Lep dokaz za to Je učinkovita zmaga v pokalni tekmi proti Odredu, res pa je, da je ta klub s pristopom talentiranega nogometaša Pirca mnogo pridobil in bo prav njegova prisotnost lahko odločila marsikatero tekmo. Prav nasproten Je položaj pri Iliriji. Tam ne bo novih imen, vendar sl obetajo, da bodo z znano enajstorico lahko osvojili mesto sredi tabele. V Ljubljani Imamo tudi novinca — enajstorico Slovana. Ta je F petek se bodo pričele o Atenah jubilejne Balkanske igre. Naši reprezentanci sta odpotovali o Grčijo o kompletnih zasedbah z edino izjemo Slamnikooe. In naše možnosti? Osnovo za ocenjevanje trenutne forme atletov vseh sodelujočih držav so lahko dale olimpijske igre. Za nekatere bolj točno, za druge pa samo površno. Dokaj točno smo videli trenutno stanje grške atletike. Grki so namreč nastopili v Rimu nekako v istem številu kot Jugoslovani. Njihovi rezultati so bili zelo skromni in to ne samo upoštevajoč dosežena Boljše poznajo stadion (predvsem njegove Več kot ostre krivine) in pa pomoč domačega občinstva je o primeru takega temperamenta kot ga najdemo v Atenah, tudi zelo pomembna. Če ne bi bilo skromnih rimskih rezultatov, bi morali Grke šteti celo med favorite — skupaj z Romuni in Jugoslovani. Morda bodo sicer v zadnjem pomembnem trenutku presenetili, toda stvarno jih trenutno ne moremo postaviti v vrsto z Romuni in našimi. Romuni in Bolgari v Rimu niso odkrili vseh svojih kart. Zastopani so bili n vilom atletov in atletinj, ki so na- mesta, ampak tudi kvaliteto rezulta- ms°. oaK’,ul vseh s,(0lUl ka.rt. Jt.asto-ta. Skoraj vsi grški atleti so mnogo Pa'n so bili namreč z majhnim šte-zaostali za svojimi najboljšimi do- vlJon},. atletov m atletin], ki so na-sežki. V tem so daleč prekosili Ju- stoPlh 2 ze!o različnimi uspehi. Po goslovane, ki so si tudi privoščili nasem mnenju bo borba za prvo me-marsikak spodrsljaj. Ker so igre na '10 med'Romuni m Jugoslovani, Gr-starem olimpijskem stadionu o Ate- ]n Bolgari pa bodo manj posegali nah, imajo domačini precejšnjo pred- borbo kot favoriti, pac pa jo nost pred gosti iz dveh razlogov. Odbojkarski komentar OGunpCja oMtojpa Pred nedavnim se je pričelo tudi tekmovanje odbojkarjev v najrazličnejših ligah. Najzanimivejši dogodek je bila prav gotovo zmaga Branika nad večkratnim državnim prvakom Jugoslavijo, ki brez dvoma sodi med največje podvige mariborskih odbojkarjev v zadnjih letih. Menda je bil prav ing. Skerbi-njek tisti, ki je zablestel v vsem svojem starem sijaju, sam zaigral odlično in povezal tudi vse svoje soigralce v ekipo, ki je uspela premagati tudi tako elitno šesterico, kot je državni prvak Jugoslavija. V ženski zvezni odbojkarski ligi je najbrž najbolj zanimivo, da je Olimpija odstopila od nadaljnjega tekmovanja v ženski zvezni odbojkarski ligi. Razlog so menda finančne težave, nekateri pa trdijo tudi drugače, vendar bomo o tem obširneje pisali v prihodnji številki. Mimogrede naj povemo, da tudi druga ženska vrsta Olimpije, ki tekmuje v slovenski odbojkarski ligi, odstopa od nadaljnjega tekmovanja, vendar tu skoraj ni mogoče govoriti o finančnih težavah V republiški odbojkarski ligi so bili preteklo nedeljo doseženi tile rezultati: Kropa : Jesenice 1:3, Olimpija : Žirovnica 3:0, Kanal : Kamnik 3:1. Tekma med Novim mestom in Poštarjem ni bilo. Kaže torej, da je glavni favorit za osvojitev republiškega odbojkarskega prvaka vrsta Jesenic, ki je v spomladanskem delu premagala vse svoje nasprotnike in tudi sedaj igrajo odbojkarji Jesenic najboljšo odbojko v republiški ligi. lahko s svojimi uvrstitvami odločijo v korist enega ali drugega. Pri ženskah je stanje manj zapleteno. Romunke so brez konkurence favorit številka 1, bolj zanimiva pa bo borba za drugo mesto, ki teče že vrsto let vedno med reprezentancama Bolgarije in Jugoslavije. Tokrat dajemo majhno prednost Jugoslovankam. Upajmo, da so naši atleti in atletinje letos boljše pripravljeni kot lani in leta 1958, prav tako upamo, da bodo naši olimpijci ne sanio ponovili rezultate iz Rima, ampak se prav z rezultati v Atenah »odkupili*, za nekoliko slabše izide na olimpijskih igrah. Ugodne vesti iz Aten bodo za nas vsaj tako pomembne kot so bile ali bi bile one iz Rima. Iz Nogometne zveze so nam sporočili, da se je vodstvo NK Odred pritožilo na registracijo tekme za pokal FLRJ med NK Odredom in ŽNK Ljubljano, ki je bila li. septembra. NK Odred navaja v svoji pritožbi, da igralec ŽNK Ljubljane Pirc ni pravilno registriran in da zaradi tega rezultat tekme 3:0 (2:0) v korist ŽNK Ljubljane ne more obveljati. Tekmovalna komisija pri NZS bo o pritožbi razpravljala čez kakšnih 14 dni. Državno prvenstvo v kotalkanju Peršin in Andree spet prvaka Na državnem prvenstvu v kotalkanju so sodelovali člani in članice Olimpije in Ljubljane. Med članicami je Tjaša Andree spet osvojila naslov državne prvakinje s 581.10 točkami. Na drugem mestu je De-rendova, njena stalna rivalin ja. Med člani je najvišji naslov osvojil Per-šin pred Klemencem. Tudi med pari ni bilo presenečenj, saj sta nova prvaka ponovno Adree—Peršin. Rezultati: člani — Peršin (O) 521.91 točk, Klemenc (Lj) 487.35, članice — Andree (O) 581.10, De- Šavnik (O) 531.51, Drnovšek (Lj) 528.07, pari — Andree—Peršin (O) 11.16, Derenda—Klemenc (Lj) 10.76. Službena objava IZPITI ZA ODBOJKARSKE SODNIKE Zbor sodnikov pri OZS razpisuje sodniške izpite za tekoče leto. Prijave sprejemamo do vključno 25. t. m. na naslov: Odbojkarska zveza • Slovenije, Ljubljana, Erjavčeva 14. Pri Elanu proslavljajo Deset let delavskega samoupravljanja in 15-letnica obstoja tovarne športnega orodja Gostovanje japonskih j^avalcev v Jugoslaviji D C D I I C*** enakovreden ■ E- Iv I I V** Japoncem Japonski plavalci so svojo prvo »po- Simiču 2:12,0, 400 m prosto Fukui 4:37,2, stajo« napravili v Jugoslaviji. V treh na- 100 m prsno Osaki 1:14,3, Perišič 1:15,2 slopih v Mostarju, Dubrovniku in Za- (nov jugoslovanski rekord), 200 m prsno grehu so pokazali jugoslovanskim ljubi- Perišič 2:40,2 (nov jugoslovanski rekord) teljem plavanja resnično dovršeno teh- Osaki 2:41,4, 100 m metuljček Hirakida nlko ter nekaj dobrih rezultatov. Seve- 1:02,4, 200 m metuljček Jošimuda 2:21,6, da ne smemo od teh nastopov pričako- Izutsu 2:24,4, 100 m hrbtno Tomita 1:06,0, vati rekordnih rezultatov, saj so to po Watanabe 1:07,0, Dorfcič 1:08,6, ženske: napornih olimpijskih igrah le bolj eks- 100 m prosto Sato 1:07,2, 200 m prosto htbicijskl nastopi, kjer se nihče posebno Zeier 2:31,1, Wado 2:36,0, 400 m prosto ne trudi. Na vseh treh tekmah so na- Zeier 5:24,2, Esaka 5:38,8, 100 m prsno stopili tudi naši tekmovalci, med ka.te- Takamatsu 1:25,9, Maričio 1:26,2 200 m rUnl 9e je najbolj uveljavil Perišič z prsno Marlčlč 3:03,6, Takamatsu 3:04,3, dvema novima rekordoma ter zmago nad 100 m metuljček Miyabe 1:18,2 100 m hrbt-Osakijem, nosilcem srebrne medalje iz no Tanaka 114 8 Plltč 1-20 6 ’ Rima. v Zagrebu je bil med Jugoslovani najboljši Jager, ki Je na 200 m prosto Zagreb: 100 m prosto Jamanaka 58,0, med štirimi Japonci zasedel drugo mesto 209 m prosto Fujtmoto 2:00,2, Jager 2:11,0, s časom 2:11.0. Med ženskami se je v 100 m prsno Osaki 1:14,0, 100 m metuljček V petek, 16. t. m. je poteklo 10 let, odkar so prevzeli delavci vodstvo tovarne »Elan« v svoje roke, V 10 letih se Je tovarna športnega orodja vsestransko razvila in danes že izdeluje nekatera rekvizite kot smuči tako kvalitetno, da jih Izvažamo v mnoge dežele tudi onstran Atlantika. Delavci, med katerimi je tudi nekaj znanih športnih imen, so se v »Elanu« izpopolnjevali ta danes so pri svojem poklicnem delu pravi mojstri. Pa vendar, ko govorimo o deseti obletnici delavskega samoupravljanja, na smemo pozabiti, da tovarna »Elan« obstaja že 15 let. Začeli so iz nič. Nekaj strojev, ki jih je tovarni daroval oče našega znanega skakalca Rudija Finžgarja in zapuščina partizanske smučarske delavnice v Cerknem, to so bili skromni začetki tovarne »Elan«. Zanimivi so statistični podatki, ker kažejo v kakšno smer se je razvila dejavnost »Elana«. Leta 1046 in 1947 so izdelovali telovadno orodje. Glavni smoter tovarne Je bil izpopolniti strokovno delo in se prav ob tem orodju tudi preusmeriti na izdelavo drugih športnih rekvizitov. V naslednjih letih so se vrste delavstva nenehno izpopolnjevale in vodstvo tovarne je mislilo tudi na strokovno Izobraževanje v posameznih oddelkih. Vse do letošnjega leta so sicer v tovarni mislili na kvalitetno proizvodnjo posameznih predmetov in tudi uspešno opravili tio ali ono naročilo, ki so ga dobili iz inozemstva. Toda zastareli stroji niso biU kos vsem zahtevam, prav letos pa je 1® uspelo tehničnemu vodstvu v marsičem izpopolniti te vrzeli in tako imamo v tovarni »Elan« zares vse možnosti dobiti kvalitetne izdelke, ki prinašajo tudi lep® devizna sredstva. »Elan« ima danes sedem traktov ta td obrate: sedlarski, kovinski in mizarski' Tudi sindikalna podružnica se trudi Izpopolniti znanje delavstva — »Elan« im® danes okrog 430 delavcev — Zato je organizirala več tečajev, ki so odličfl® uspeli. Omenimo naj še. da so bili začetni dohodki tovarne okrog din 13,000.000, danes pa jih je nad 630.0000.000. »Elan« izvaža svoje proizvode v Kanado, ZDA' Švico, Zah. Nemčijo. Norveško in Francijo, največ pa izvažajo smuči, hokejsk« in smučarske palice in čolne. Na domači trg pa največ pošiljajo telovadil® orodje, opremo, gasilske reševalne naprave ta podobno. Ob tej pomembni obletnici želimo delovnemu kolektivu »Ei®-na« še lepše uspehe! Leto XVI Štev. 38 Hran 6 Mostarju im Dubrovniku odlikovala Zeier-jeva, v Zagrebu pa še Maničičeva, ki je dvakrat premagala japonsko rekorderko Takamatsu na 200 m prsno. Mostar: 109 m prosto Jamanaka 58,0, 200 m prosto Jamanaka 2:08,o, Jšger 2:li,8, Hirakida 1:03,2, 10« m hrbtno Tomita 1:95,8, Watanatoe 1:06,8, Dorčič 1:07,5, ženske: lOOm prosto Sato 1:08,0 , 200 m prsno Maričlfi 3:04,2, Takamatsu 3:05,8, j<)8 m metuljček Miyabe 1:16,9, 188 m hrbtno Tanaka 1:18,0. KEKSI Olimpijci potujejo po Evropi Velika mednarodna mitinga \ Atenali in Oslu — Pressova rekorderka tudi v disku — Prepozna forma nekaterih favoritov 2« preden so ugac-niM olimpijski ogenj K& gla/vTfjean st^idioeiu v Rimu, se je že laifcelo veliko popotovanje fiportnrikcv po reamli državah Evrope. Atleti so se zhraOi V glavnem na dveh mest ih. Celotna ame-PhSka ekipa je gostovala v Atenah, v Oslu pa so se zbrali nekateri najboljši atleta Sovjetske zveze. Antilov, Nemčije, Francije, Madžarske, Poljske, Avstralije, Angiaje, tako da imamo tam skoraj drugo MAnvpijedo v »malem«. V večji meri zaostajajo rezultati za onimi, ki so jih do-•ozali olimpijci v Rimu. To je popolno-Ova razumljivo, saj je žele sedaj prišlo do oprostitve težke olimpijske napetosti. tu in tam srečamo kaik odličen rezultat, morda prav posledica tega. ker na-»ticpajo atleti z mnogo manj odgovornosti j.n živčne napetosti. V Atenah je Tho-hkas na slabšem sikaikališču brez vsake fcomkurence z lahkoto preskočil 2.15 m, fcar je za 1 cm več kot v Rimu. Poljski hietoLec »kopja S dlo, ki je v Rimu ostal brez medalje, je v Oslu zopet vrgel preko £-0 m, kar bi mu zadostovalo vsaj za srebrno medaljo. Angleški metalec krog-te, evropski rekorder Rowe, ki v Rimu hi dosegel niti kvalifikacijske norme za finale, je v Oslu zopet v stari formi. Toda vse to je prepozno, prav v tem je mojstrstvo olimpijskih zmagovalcev, da ob pravem trenutku dosežejo svoj maksimum. Nekaj rezultatov iz Aten: 100 m: Budd 10,4, 200 m Johnson 21,2, 400 m Wood 47,4, No m ovire May 14,1, Calhatm 14,4, 400 m frvire Davis 51,0, Janz (Nem) 51,5, 3000 m fckpreke Papavasilm (G) 8:47,8, višina Thom.a4; 2,15, daljina Boston 7,82, palica Clark, Morris (vsi ZDA) in Rou-banj-s (G) vsi 4.40, krogla Nieder 19.76, 0,Brlen 38.86, Long 17.57, disk Oerter SOsn, Babka 57,10, Oochran 55.30, kopje Salomon (Nem) 75.46, kladivo Hall 62.48, 100 m ženske Rudoflph 11,8. Rezfultati s tekmovanja v Osilu: 100 m Johnson (Ant) 10,4, 400 m Stngh (Ind) Gonper (Aust) 46,3 , 808 m Moens (B) 1:48,3, Kerr (Anit) 1:43,4, 1500 m Bernard (F) 3 :43,7, Tabori (M) 3:43,8, 200 m Segal (Angl) 21,1, Johnson (Ant) 21,1, 3000 m Bernard da je treniral le v popolni ti-Je h n s* Z3-mis,im0 tekmovalca, ki Šefi ** * * * * na treninS« navajen na take po-Plim • •ltak^ei1 njeSov n?«top v ZdravnSki areni’ k^er ga ie bui'no Pc' je j . ^ala ninožica gledalcev in kjer ga H0sJj 0 vsak šum motil v njegovi zbra-lovjJ Zanimiva je izjava japonskih te-P0 hiC.®v’ ki hlli ta teden v Ljubljani. lU°Vaj k°vem mnenju je Cerar edini tek-®c» ki ho lahko mešal račune sa-boije aP°ncem, če bo seveda psihološko thovallf^ip^.av^en, Ali Cclesnikova. Tek-a> ki je tik pred odhodom v Rim vrgla disk blizu 50 m in nekaj dni po povratku iz Rima spet ponovila ta rezultat, je na igrah zalučala disk nič več kot 30 m! Vprašali smo jo zakaj? Odgovor je bil kratek: »Ne vem, zdi se mi, da me je zmotila okolica, številni gledalci in velika odgovornost.« In spet drugi primer: Janez Kocmur je plavalec, ki dosega odlične rezultate takrat, kadar so njegovi nasprotniki slabši. V Rimu se je znašel med enakovrednimi in boljšimi in to ga je popolnoma zmedlo, tako da je daleč zaostal za svojim rezultatom iz domovine. Te ugotovitve nam pokažejo, da so mnogi naši Športniki nesamostojni ljudje in preveč navezani na svoje trenerje in vodnike. Bili smo priče, ko je na treningu Kičevič obupano postopal po bazenu in spraševal, kaj in kako naj plava, ker že več dni ni videl svojega trenerja Skanate. Res čudno, da plavalec — olimpijec z večletnimii izkušnjami ne zna sam sebi dozirati treninga! Grešilo je tudi naše strokovno vodstvo. Medtem ko so se tekmovalci sami zavedali odgovornih nalog, ki so jim že itak povečale živčno napetost, so jih trenerji in naše vodstvo kar naprej klicali na sestanke in jim zabičevali: »Le glejte, da se boste borili!« Mislimo, da član olimpijske reprezentance sam dobro ve, kakšna je njegova naloga, naloga vodstva pa bi bila, sprostiti »olimpijsko« napetost, ki se je pri naših temovalcih stopnjevala iz dneva v dan. 2. Ce se hočeš uveljaviti na velikem tekmovanju, moraš imeti tudi dovolj izkušenj. Te izkušiije pa si vsak športnik pridobi zlasti na težkih mednarodnih srečanjih. Medtem ko smo v mnogih tujih športnih časopisih dan za dnem zasledovali Številne mednarodne tekme, na katerih so najboljši športniki sveta spoznavali napake in slabosti svojih nasprotnikov, so se naši zaprli v logore in sc šablonsko pripravljali za nastop v Rimu. Plavalci na premer n;ro imeli letos niti ene mednarodne tekme, veslači le mednarodno regato na Bledu, od atletov le posamezniki, toda premalo, morda od vseh • telovadci 5c največ, pa vendar še vedno premalo! Čudimo se, da nas dolgoletna praksa še ni izučila?! 3. Ko smo Že govorili o naših pripravah, pa moramo posvetiti še nekaj besed krajem in času teli priprav. Zgradili smo športni park v Makarski in zatrjevali, da ta kraj klimatsko ustreza po- Burton 1:10,8, GafchercoUe 1:13,5, 2(M) m prsno GaiUie-reole 2:42,3, Burleson 2:44,7, 100 m metuljček Hayes 1:03,5, Berry 1:03,5, 100 m hrbtno Theile 1:02,2, Christophe (F) 1:02,9, Moncikton 1:04,8; ženske: 100 m prosto Frase«* 1:01,5, Colquhoun 1:04,0, Konrade 1:04,8, 40C m prosto F rase r 5:10,0, Konrads 5:10,6, 100 m prsno Lassig 1:23,3, Micrkovvitoh (F) 1:23,9 , 200 m prsno Mirit owitch (F) 2:58,9, 100 m metuljček An-dre*w 1:11,8, 100 m hrbtno Piacentinl (F) 1:11,8. Ameriški plavalci še v lialiji Ameriški plavalci so nastopili v Voil-tri. Vreme in voda so bili zelo hladni (18*) zato bo bili tudi rezultati povprečni. Najhitrejši ameriški plavalec Jeff Fairell je ponovno .premagal vsie svoje rojake na 100 m prosto. Rezultati: 100 m prosto Fanell 56,9, Clark 57,1, Winter 58,0, Hun-ter 58,3, 200 m prosto Lenz 2:12,0, 100 m metuljček Ttroy 1:03,0, 100 m hrbtno Mc Kimney 1:03,0. Kitajec Fu Ta-chin 55,4 na 100 m proslo V času olimpijskih iger so nastopMi najboljši Kitajski plavalci na svojem prvenstvu. (Kitajska namreč ni članica mednarodne plavalne zveze na olimpijskih iigrah). Na tem tekmovanju so kitajski plavalci dosegli dva odlična rezultata. Mo Kuo-sing' je na 100 m prsno s časom 1:11,0 dosegel nov svetovni rekord. Seveda ta rezultat ne more biti priznan, prav zaradi tega, ker Kitajska ni članica FINA. Na 100 m prosto je bil naj hitrejši Fu Ta-chin, ki je dosegel rezultat 65,4. To je letos peti najboljši rezultat na svetu na tej progi. Fu Ta-chin je tudi 200 m preplaval v času novega rekorda z rezultatom 2:07,8. Spremenite v olimpijskem sporedu? Na zasedanju mednarodne plavalne organizacije, ki je bilo po končanih olimpijskih igrah v Rimu, »o bili sprejeti nekateri sklepi o spremembi plavalnega sporeda na olimpijskih igrah. FINA bo zaprosila mednarodni olimpijski komite, da bd na naslednjih olimpijskih Igrah dopolnili plavalni spored z naslednjimi točkami: 4 X 100 m prosto za moške, 200 m prosto za moške in ženske ter 100 m prsno in metuljček za moške. Namesto dosedanje točke 100 m hrbtno za moške predlagajo, da bi raje tekmovali na 200 m hrbtno. FINA je ^prejela tudi spremembe v waterpolo pravilih po katerih lahko sedaj moštva v polčasih zamenjajo 4 rezervne igralce. S tem bo water-polo igra prav gotovo pridobila na dinamiki, saj bodo 4 novi ljudje vnesli V igro še ostrejši tempo. Sneli boljši od Elliofia Novozelandci na vsakih igrah poskrbe za kakžno presenečenje. Tokrat je bil to 21-letnl Peter Sneli, zmagovalec v teku na 800 m. Sneliu seveda obljubljajo veliko bodočnost.. In že danes trde, da bo 1'itergin Ihicjdrujc,.: GLUKOZO, „C" VITAMIN. KOFFEIN , DOB/ SE V VSAKI 4.EKARMI BREZ RECEPTA cZjlJz., LJUBLJANA gojem v Rimu. Vročina v Rimu je res- nično potrdila, da je bila ta misel pravilna. Makarska pa je ves čas ostala prazna in je bila le letovišče za nekatere olimpijce! Pri nas izbiramo olimpijske kandidate leto dni prej, Američani pa že od zadnje olimpiade dalje. Mi se pospešeno pripravljamo le nekaj mesecev, drugod po svetu pa nekaj let... In končno je tudi naš izbor tekmovalcev zelo skromen. Zato ni čudno, da nekateri tekmovalci že naprej vedo, da bodo prejeli olimpijsko legitimacijo in se zato ne pripravljajo kot bi se sicer lahko in tudi morali. Vzemimo primer plavalne štafete 4 X 200 m. Imeli smo le 4 kandidate, ki so se borili ne za vstop v ekipo, temveč le za izpolnitev norme. Pravilneje bi bilo, da bi imeli morda 10 plavalcev, ki bi se borili, kdo bo lahko član olimpijske štafete. Vse to nam kaže, da kljub najboljši volji in milijonskim stroškom ni bilo vse na pravem mestu in ob pravem času. 4. Rim nam je pokazal, da šport ni več samo zabava, ampak resno strokovno delo. Tega se morajo zavedati vsi od tekmovalcev, trenerjev, zdravnikov in pedagogov. Ta problem zahteva podrobnejšo analizo naših priprav in zato bi presegel okvir našega članka. Prav gotovo pa vje, da je pri nas sodelovanje med trenerji, zdravniki, fiziologi in raznimi inštituti — v kolikor sploh obstajajo — vse premajhno In da je delo trenerjev s tekmovalci preveč prepuščeno stihijskemu razvoju. Rim je za nami. Naši strokovnjaki imajo 4 leta časa, da temeljito proučijo vse dosedanje napake in da sc na izkušnjah iz Rima boljše pripravijo za Tokio. prav krmaftu lahko izfooSjšai ISHottov r^-kotrd v teku na 1500 m. Peter S\AijL m-CKJot*, iMMTli.rfl BREZ BESED Sl novih svetovnih rehordov Na zasedanju me-dnar-odne plavalne organizacije so potrdili 61 novih svetovnih rekordov. 30 novih rekordov ®o poeta vili moški, 31 pa ženske. Največ rekorderjev je iz ZDA (26), njim slede Avstralija (25) 8 jih Je ostalo za Evropo, 2 pa za Japonsko. V Rimu so torej priznala tele rekorde: Mohri: prosto: 200 m in 220 y 2:01,9 J. Konrads (A), 400 m in 440 y 4:15,9 J. Konrads (A), 1500 m in 1650 y 17:11,0 J. Konrads (A), 4X110y 3:46,8 Avstralija, 3:46,7 Avstralija, 4 X 200 m 8:17,0 Indianapolis (ZDA), 8:16,6 Avstralija, 8:10,2 ZDA, 4 X 220 y 8:16,6 Avstralija. Hrbtno: 200 m 2:17,6 C. Bittick (ZDA), 2:16,0 T. Stock (ZDA). Metuljček: 100 m 59,0 L. Larson (ZDA, 58,7 L. Larson (ZDA), 110 y 1:03,0 Hayes (Avstr), 1:00,5 L. Larson (ZDA), 200 m 2:15,0 M. Troy (ZDA), 2:13,4 M. Troy (ZDA), 2:13,2 M. Troy (ZDA), 1:12,8 M. Troy (ZDA), 220 y 2:17,9 N. Hayes (A), 2:17,5 N. Hayes (A). Mešano: 400 m 5:07,8 G. Harrison (ZDA), 5:06,3 Harrison (ZDA), 5:04,5 Rounsavelle (ZDA), 4 X100 m 4:09,2 Indianapolis (ZDA), 4:98,2 ZDA, 4:06,4 ZDA. Zenske: prosto: 100 m in 110 y 1:00, 2 D. Fraser (A), 200 m in 220 y 2:11,6 D. Fraser (A), 400 m 4:46,4 I. Konrads (A), 4:44,5 C.: von Saltza (ZDA), 440 y 4:45,4 I. Konrada (A), 800 m 9:56,6 J. Cederguist (S) 4 X 100 metrov 4:16,2 Avstralija, 4:08, ZDA, 4 X 110 y Avstralija. Prsno: 100 m 1:19,1 W. Urselmann (N), 1,19,0 U. Kiiper (N), 116 y 1:21,2 R. Las-sig (A), 200 m 2:50,2 W. Urselmann (N), 2:49,5 A. Lonsbrough (VB). Metuljček: 110 y 1:10,8 D. Fraser (AJ, 200 m 2:34,4 Heemskerk (Niz). Hrbtno: 100 m 1:11,0 R. van Velsen (Niz), 1:10,9 R. van Velsen (Niz), 1:10,5 L. Burke (ZDA), 1:10,0 L. Burke (ZDA), 1:09,2 L.; Burke (ZDA), 1:09,0 L. Burke (ZDA), 200 m 2:34,8 S. Tanaka (J), 2:38,5 L, Burke (ZDA), 2:33,3 S, Tanaka (J). Mešano: 400 m 5:30,5 D. de Varom* (ZDA), 4 X 100 m 4H1,1 ZDA, 4 X HO y 4:52,0 Avstralija. j /č. PLANI CA SPORI L3UBLDANA. --i. ISABELA COMBt#M6WAtt..|_.___________ .... ■ ? :>Y':.T^W?;:iVse..!