URN_NBN_SI_DOC-KISVVVWB

ŠE O K N JIŽN ICA H ZA PR IPA D N IK E MADŽARSKE NARODNOSTI V SR SLO V EN IJI Stefan Sedonja D ovoljujem si ob članku M are šlajpah-Z ornove nekaj k ra tk ih po ­ ja sn il in opozoril, ki bodo m o rd a m alce trd o izzvenela, p a se bom p o tru d il, da bodo o h ran ila težo d o b ro n am e rn o sti in delovnega optim izm a. O kviri njen eg a člank a m e obvezujejo, d a o stanem v m e jah o b rav ­ navane p ro b lem atik e knjižnic n a ta k o im enovanem bilingvističnem po d ro čju . P re p ro sto rečeno: d a povem , če im am kaj povedati, o k n již­ nicah v P re k m u rju in slovenskem P orab ju . U speli k o m p aracij ski paralelizem p ri ob ravnavi italijansko-sloven- sk ih in m adžarsko-slovenskih knjižnic n a P rim o rsk em in v P rek m u rju , ki je bil p o stav ljen k o t kom pozicijski p rin cip in razisk u jo ča m etoda, je pokazal, kako se v d an ih okoliščinah u resn iču je id e ja o en ak o p rav ­ n o sti in en ak o v red n o sti n arod o v in n aro d n o sti, zap isana v naši ustavi, n a stičišču dveh n aro d n o sti in dveh n aro d n ih k u ltu r. To delo je bilo op rav ljen o tem eljito: iz sta tistič n ih po d atkov izh ajajo logični sklepi in k o ristn a p rip oro čila, zato v n ad a ljn je m n ik ak o r ne želim p rem ik ati, k a r je trd n o postavljeno , m arveč hočem n av reči le n ek aj tak o im enova­ nih bližinskih p osnetkov in živih ugotovitev, izvirajočih iz nepo sredn eg a stik a z obrav n avano p rob lem atik o . S voja dopolnila in opozorila, če sm em ta k o reči, b om razvijal n a sledečih izhodiščih: 1. N aro d n o st in so žitje dveh n aro d n o sti n a dvojezičnem po dro čju . 2. K njižnice n a dvojezičnem p o d ro čju v P re k m u rju in knjižnice v okviru u p rav n o -terito rialn ih en o t občin M u rsk a S o b o ta in Lendava. 3. O rganizacija knjižnic in knjižnične m reže n a M adžarskem , s p o ­ sebnim ozirom n a položaj slovenske knjige v P o rab ju . D okler se gibljem o v svetu številk in su h ih podatkov, ki so, žal, le del stv arn o sti, ne p a stv a rn o st sam a, se n am ne m o re zgoditi nič hudega. R acionalnost p od atk o v n a s v arno u sm e rja n a p o d ro čje in- te lek ta in n am ne d o v o lju je rom antično-čustvenih d ig resij. N avedbe podatkov, seštevki, odštevki, delitve in p rim e rja v e n am d ajejo določene k orelacije glede n a želeno, idealno, u m išljen o ali pro g no ziran o stan je, p a sm o p o tem z rez u ltati bolj ali m an j zadovoljni ali nezadovoljni. M anj trd n i sm o, k a d a r im am o o p rav iti z v red no tam i in m o raln oetičnim i n o rm am i, ki so težko m erljive in se izm ikajo in te rp re ta c iji v racio n aln ih številih. L epa d ek larativ n a n ačela m o ra jo skozi trd o p reizku šn jo valujočega življenja, ki se nenehno sp rem in ja, raz ra šča in splahneva, včasih tu d i m im o u re ja jo č ih h o ten j. N očem p o n av ljati do bro znan ih teo rij in definicij o n aro d u in n a ­ ro d n o sti, ki so v tek u zgodovine m očno sp rem in jale svojo vsebino in pom en. P re p ro st človek je sred i tegob in ra d o sti v sak d anjeg a živ ljen ja relativn o rav n o d u šen do te pojm ov n e k ateg orije, posebno še ta k ra t, k a d a r n im a n ekih p o sebnih razlogov, d a se zarad i svoje n arav n e p r i