5 BESEDA UREDNIKA Prva številka šestnajstega letnika revije nima središčne teme ali pose- bej izpostavljenih problematik. Zato pa s svojimi raznovrstnimi prispev- ki dobro reprezentira ali vsaj nakazuje, kaj vse so lahko – in morajo biti – vprašanja protestantizma v slovenskem, a tudi širšem (srednje)evrop- skem prostoru: zgodovinska vprašanja odločilnega obdobja protestant- ske reformacije 16 stoletja; vprašanja sodobne protestantske teologije, ko obravnavajo značilnosti in dileme protestantskega krščanstva, ki so po- membno vplivale na širšo kulturno dogajanje zahodnega sveta in/ali so posebej pomembne za kulturni razvoj v slovenskem prostoru; vplivi in kulturna izmenjava med protestantskimi okolji in tradicionalno katoli- škimi deželami srednje Evrope; delovanje posameznih osebnosti, ki/ker je bilo spodbujeno z reformacijskimi verskimi nagibi ali povezano z mi- selnimi vzorci in mentalitetami, značilnimi za protestantsko krščanstvo; izzivi, ki jih zanj pomenijo različne aktualne tendence, stiske, dileme in izzivi, ki jih za sodobno življenje v njegovih različnih, tudi medsebojno sprtih usmeritvah pomenijo evangeljska stališča. In (ne)nazadnje, kako se s protestantsko krščanskih izhodišč soočiti s krizo, ki jo je v prvi po- lovici letošnjega leta povzročila pandemija oziroma organizirani poli- tični in spontani odzivi nanjo. Na prvem mestu v rubriki Razprave, študije je tokrat raziskava zgo- dovinarja Janeza Weissa o podpori, ki jo je znana stara plemiška rodbi- na Črnomaljskih (nemško Tschernembl) nudila domačim (belo)kranj- skim protestantom tudi po tem, ko se je sredi 16. stoletja preselila v Stati in obstati 16(2020): 5-9 https://doi.org/10.26493/2590-9754.16(31)5-9 6 BESEDA UREDNIKA zgornjo Avstrijo. Eden njenih članov (ki sicer ni posebej obravnavan v tej študiji), Jurij Erazem (Georg Erasmus von Tschernembl, 1567–1626), je bil v Zgornji Avstriji v letih 1618/19 na čelu stanovskega protihabsburške- ga ( in posredno protikatoliškega) ne le odpora, ampak odkritega upo- ra in se kot tak pridružil češkim upornikom in od njih izbranemu kral- ju Frideriku V. Po njihovem porazu na Beli gori leta 1620 se je drugače kot večina vodilnih čeških upornikov izognil krvavemu habsburškemu obračunu, ker se je uspel umakniti najprej v Heidelberg in nato v kal- vinistično Ženevo, kjer je tudi pokopan (kalvinske usmeritve je bil tudi sam). »Poznani razlogi« za habsburško dokončno likvidacijo posestev in naslovov rodbine Črnomaljskih na Kranjskem – na katere namiguje kronist tistega časa in s katerimi Janez Weiss zaključuje svojo razpravo – se nanašajo prav na uporniško vlogo Jurija Erazma. V tem smislu je raziskava posredno dopolnilo k razpravam ob obletnici 30-letne vojne, ki je na različne načine neposredno in posredno obeležila tudi dogajan- je v takratnih slovenski deželah oziroma Notranji Avstriji. Naj na tem mestu še enkrat spomnim – ker se pri nas preveč pozablja – da so na švedski/protestantski strani osebno, z vojaki in denarnimi sredstvi so- delovali tudi nekateri pripadniki koroških in kranjskih »eksulantskih« rodbin (najbolj poznani so seveda koroški Khevenhullerji), ki so zato do- segli pomembne vojaške in diplomatske položaje na Švedskem. Hkrati je ta razprava prispevek k načrtovani obravnavi pomembnih plemiških in meščanskih podpornikov protestantizma v 16. stoletju na Slovenskem v naši reviji. Slovaški teolog Ľubomír Batka piše o Luthrovem pojmovanju raz- merja med Božjo in človeško besedo (Svetega pisma), o razumevanju in uporabi načela sola scriptura – načela, ki je še danes predmet teoloških sporov in raziskav in ki je bilo izjemnega pomena za to, da se je Trubar posvetil slovenski knjigi in knjižnemu jeziku ter slovenski jezik in slo- vensko besedo posvetil kot še eno »posodo Božje besede«. Peter Kovačič piše o aktualnosti Kierkegaardove misli in življenjske drže. Danski filozof in verski mislec iz protestantskega okolja 19. stolet- ja je v zadnjih desetletjih tudi pri nas postal deležen zaslužene pozor- nosti s prevodi, simpoziji, z društvenimi aktivnostmi; prav je, da ne gre 7 MARKO KERŠEVAN IN JONATAN VINKLER mimo njega tudi »revija za vprašanja protestantizma«. Ni slučajno, da je bil s svojim brezkompromisnim vztrajanjem na veri kot osebni odločitvi in hkratni ostri kritiki institucionalne religije/cerkve (v njegovem pro- storu in času je bila to seveda danska luteranska državna cerkev) blizek Edvardu Kocbeku, ki je o njem že pisal tako pred svetovno vojno in re- volucijo kot tudi kmalu po njima. O srečanju Kocbeka s Kierkegaardom bomo pisali v naslednji številki. Jonatan Vinkler predstavlja znamenitega pedagoga in misleca Jana Amosa Komenskega (1592–1670), tokrat predvsem skozi slovensko recep- cijo njegovih del v 19. stoletju. Zlasti njegovo pedagoško delo je tudi pri nas že dolgo poznano in cenjeno (nenazadnje ima v Ljubljani ulico, ume- ščeno nekako med Dalmatinovo in Trubarjevo), toda prav je, da ob živ- ljenju in delu znamenitega češkega verskega emigranta 17. stoletja (umrl je v Amsterdamu) ponovno uvidimo raznovrstnost kulturnih spodbud in posledic reformacijskega/protestantskega krščanstva in se zavemo njegovih korenin tudi v slovanskem svetu. Študijski večeri Slovenskega protestantskega društva so bili v letoš- njem letu okrnjeni zaradi protipandemijskih ukrepov, prepovedi zbi- ranja in prireditev. Objavljamo dva prispevka/predavanji iz jeseni leta 2019. Milena Mileva Blažič piše o verskih motivih v Andersenovih pravlji- cah. Predavanje/prispevek je sicer člen v njeni obravnavi različnih vrst pravljic in pravljičarjev; tokrat je na ta način pripeljala v revijo drugega znamenitega Danca 19 stoletja, Hansa Christiana Andersena (1805–1875), rojaka in sodobnika Sørena Kierkegaarda (1813–1855). Oba, osebnostno in po delih tako različna, avtorja izhajata iz specifičnega danskega lute- ranskega okolja svojega časa, do katerega sta oba na različna načina iz- jemno kritična, a oba – vsak na svoj način – vse do danes odmevata v drugih okoljih in časih. Tokrat v naši reviji. Jasmin Koso, ki je tudi sam anglikanec, je v svojem predavanju pre- gledno predstavil temeljne značilnosti anglikanstva in nekatere njego- ve aktualne dileme pa tudi svoja osebna stališča ob njih (posebej se za- ustavi ob vprašanju odnosa do homoseksualnosti in homoseksualcev). Rubrika Razgledi, vpogledi prinaša tri evangeljsko zavzete, lahko bi rekli evangeljsko izzivalne poglede. Daljši prispevek Vinka Ošlaka z nas- 8 BESEDA UREDNIKA lovom Verski problem slovenstva je sklepno poglavje njegove neobjavlje- ne knjige z istim naslovom, ki ga objavljamo z avtorjevim dovoljenjem (avtor svoje knjige sicer ne namerava objaviti v tiskani obliki). Krajši pri- spevek Geze Erniše predstavlja biblijski pogled na vprašanja in dileme ekologije in človekovega varovanja stvarstva. V rubriki Bilo je povedano soočamo starejše in novejše sociološke kritike domnevnih negativnih družbenih učinkov Luthrove/luteranske individualizacije in ponotranjenja religije (Scheller, Marcuse, Soeffner, Beck) s prevodom (izbranih odlomkov) spisa tübingenskega teologa Eberharda Jüngla iz leta 1978, K svobodi krščanskega človeka, v katerem ta v Luthrovo obrambo analizira in interpretira (tudi pri nas znani in večkrat prevedeni) Luthrov spis O svobodi krščanskega človeka (prevod v Luthrovih Izbranih spisih, Ljubljana 2001, in v izboru njegovih teo loško političnih spisov Tukaj stojim, Ljubljana 2002). Odlomke je izbral in pre- vedel ter problematiko komentiral Marko Kerševan. Prevod prinaša izbor iz zgodnjega pedagoškega dela Jana Amosa Komenskega Informatorij materinske šole. Delo je Komenský napisal kot verski izgnanec za časa tridesetletne vojne, v slovenski kulturi pa se nje- gova recepcija začenja v zadnji tretjini 19. stoletja (po prvi izdaji v češkem jeziku). Takrat je nastala tudi edina objava slovenskega Informatorija, ki po več kot stoletju, tudi zaradi nedostopnosti, kliče po nadomestitvi z novim kritičnim komentiranim prevodom v sodobni slovenski jezik. Kronika je tokrat nenavadna. Zaradi odsotnosti posebnih priredi- tev in dogodkov v času pandemije in prepovedi zbiranja ljudi (vključ- no z verskimi obredi in prireditvami) smo se odločili, da ta posebni čas v reviji obeležimo (»za zgodovino«) z najobičajnejšim vsakoletnim do- godkom, z objavo običajne velikonočne pridige, kakršna je bila napisana in posredovana vernikom v letošnjem neobičajnem velikonočnem času, ko se ti niso mogli zbrati pri velikonočnem bogoslužju. Objavljamo pri- digo duhovnika in nekdanjega škofa Evangeličanske cerkve v Sloveniji, namenjeno vernikom ljubljanske evangeličanske cerkvene občine, ki bi se sicer zbrali v svoji cerkvi, ki nosi ime Primoža Trubarja. Izbrali smo pridigo za veliki petek: znano je, da je v evangeličanski Cerkvi po tradi- ciji prav bogoslužje na veliki petek posebej poudarjeno in izpostavljeno, 9 MARKO KERŠEVAN IN JONATAN VINKLER s pridigo in obhajilom vernikov, in da je veliki petek poseben praznik ter dela prost dan le v deželah s prevlado evangeličanske tradicije, na pri- mer v Nemčiji in Švici (v katoliški Cerkvi po tradiciji, nasprotno, prav na veliki petek ni redne maše z evharistijo/obhajilom in v dominantno katoliški deželah veliki petek tudi ni dela prost dan). Marko Kerševan in Jonatan Vinkler