THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA.
ŠTEV. (No.) 192.
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI.
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
CHICAGO, ILL., PETEK, 3. OKTOBRA — FRIDAY, OCTOBER 3, 1930.
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ. PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
LETNIK XXXIX.
PROTESTANTOVSKI PASTOR PRIPOVEDUJE, KAKO SO SOVJETI RAVNALI Z NJIM. — OBSODILI SO GA, NE DA BI VEDEL ZAKAJ. — TRDO DELO IN TRPINČENJE PRI PRISILNEM DELU V GOZDOVIH. — MNOGI OMAGALI POD NAPORI IN STRADANJEM.
Helsingfors, Finska. — Ne
dolgo. tega je neki sovjet-jetnik, kateremu se je poučilo zbežati preko meje, °ojavil svoje grozovite doživ-taje, katere je prebil v jet-lištvu pri ruskih sovjetih kot državni suženj, zaposlen v g°zdovih pri pridobivanju le-Sa' E>a je bilo njegovo pripo-Vedovanje resnično, je zdaj Potrdilo poročilo še nekega ^ugega jetnika, ki to izjavo prisego objavlja svetu. Ta mož je Aatami Kuorti, Pr°testantovski pastor. Kakor l2Poveduje, ga je sovjetska aJna policija neprestano nad-
M
FRANCIJO
OGROŽAJO
SOSEDJE
Francija, ogrožena od sovražnikov se ne more spuščati v razoroževanje, dokler ne dobi zadostne garancije za varnost.
«°vala, ko je v letih 1927-29 opravljal službo pastorja v ne-1 občini, naj stopi v njeno s'užbo. Sprva je delala prijaz-I16 Ponudbe, ki pa so se vfedno olJ izpreminjale v grožnje. Porti je te ponudbe vedno od-Nepričakovano pa je bil "odpeljan "v zapore v eniHgrad in sodišče je izreklo ^ njim smrtno kazen. Kake-zločina so ga obdolžili, ni llnel niti pojma. Ta obsodba . je bila na nekaki način o-j^-jena in izpremenjena na 10 .. težkega dela in obsojenec 6 bil odposlan s 500 drugimi etniki v gozd6ve v vzhodni
lerelin.
Njegovo dela je obstojalo iz ®kanja lesa, pripravljanja ^°dov in njih prevažanja. — elalo se je nepres+ano. Bilo i1 nikake nedelje niti prazniki razen 1. maja. Za delo ni 0 nobene plače, pač pa so
Jelavce. počeno
^•n dnevu. Tega ca je bilo h	da ga večina kljub
>8la
zwniki živinsko priganjali Za vsakega je bilo koliko ima izvršiti v
naporom in trudu m obvladati. Kdor pa ni , °ričal podnevi, tekom 12 do
^ llv.	.	, , _	•___

Ur> svojega dela, ga je mo-
nadaljevati ponoči, in po-k*.tega mu je bila pritrgana Y nad vse pičla večerja, lo !1)lošnem so dobili tako raa-^ "rane, da se niti enkrat ni i nce do sita najedel. Napori m padanje je imelo za po-h',ico. da so ljudje pri delu
po tleh in umirali.
°RJAŠKI MOŽAKAR
Jj0jhlcago, m. _ Na poti v
v ^Wood se je v torek ustavil
Do 6m ,mestu možakar, kateri
Pravici zasluži ime or-
ben " Težek je 692 funtov. No-
rn6l,r tr£ovina nima zanj pri-
Jo ll0C.0bleke, kajti številka, ki
i"i ^ Sl» je 75. Okrog pasu me-
C6? čevljev l> ki
^dni
Genova, Švica. — Pri razpravi o splošni razorožitvi je pri zborovanju Zveze narodov pretekli torek povzel besedo francoski zunanji minister, A. Briand, in obrnil pozornost oči sveta na sosede Francije, na Italijo in Nemčijo, in izjavil, da mora dobiti Francija prej varnostno garancijo v najvišji meri, predno se bo odločila, da se bo spuščala v kako obširnejšo razorožitev.
Z izbranimi besedami je pokazal Briand na fzid parlamentarnih volitev v Nemčiji in na oboroževanje sosed Francije in vprašal nato zastopnike narodov, nima li Francija dobrega vzroka za to, da je skrajno previdna. Izjavil je dalje, da je Francija storila že od svetovne vojne dalje mnogo za razorožitev, vendar pa se mora ravnati po geslu: "Najprej si zasigurati varnost — potem odložiti orožje."
"Želim si, da bi prišlo do razorožitve," je nadaljeval Briand, 'vendar šele pred kratkim, ko sem' jaz o njej govoril, se je zaslišal temu nasprotni glas, in ta glas je prišel z nemških volišč. Slišal sem sovražne klice in smrtne grožnje od tam." Obrnil se je nato naravnost na nemškega zunanjega ministra, Curtiusa, in ga pozival, da vpliva pri svoji vladi, naj vodi zmerno zunanjo politiko in naj ne dopusti, da bi prišel Hitler na površje, ki bi uničil vse, kar so storili Francozi do zdaj pri svojem delu za sporazum z Nemčijo.
Odgovoril mu je Curtius, ki je zahteval, naj se določi dan, ko se ima otvoriti razorožitve na konferenca v letu 1931. Tudi je omenil, da je edina možnost, vzdržati mir, le potem, ako boste Nemčija in Francija delovali v slogi z roko v roki. -o-
Poziv vsem Jugoslovanom
v Forest City in okolici.
'i
ROJAKI IN ROJAKINJE:
*
Po vzgledu drugih naprednih in domoljubnih slovenskih naselbin sirom naše nove domovine Amerike smo se tudi tukaj zbrali in sklenili prirediti
JUGOSLOVANSKI PROTESTNI SHOD
DA IZRAZIMO TUDI NAŠE OGORČENJE NAPRAM NEČUVENEMU TRPINČENJU naših rojakov v okupiranem ozemlju. Vse se zgraža nad krutim postopanjem fašistov napram našim bratom-rojakom v Primorju. Predsedniki, kot zastopniki vseh društev, kot pripravljalni odbor je toraj sklenil in določil, da se vrši ta shod
v nedeljo, 12. oktobra 1.1. ob 3. uri popoldan
v MARTIN MUHIČ DVORANI.
Nastopilo bode več govornikov, in pričakujemo tudi državnega senatorja, druge zastopnike državne in okrajne, in tudi kongresmana našega distrikta.
Vabimo vse zavedne Slovence, Hrvate in Srbe, kakor tudi vse druge slovanske narodnosti v naše j okolici, kakor tudi iz mest Scrantona, Dickson City, Simpson, Du-reya, Nanticock, Hanover, Miners Mills in drugih bližnjih naselbin. Rojaki in rojakinje na noge in skušajmo seznaniti tudi ameriško javnost o nečuvenem zatiranju naših rojakov v tužni domovini.	.
ODBOR.
Iz Jugoslav!!«*.
TOČA ZOPET NAPRAVILA PRECEJŠNJO ŠKODO PO RAZNIH KRAJIH V DOMOVINI. — DOBROSRČNOST MARIBORČANOV. — KUPČIJA HMELJA. — SMRT-NA KOSA. — RAZNE NOVICE.
DIJAŠKI NEMIRI NA KUBI
KRIŽEM SVETA KRALJEVA
DVOJICA SE NE
SPORAZUME
Dijaki demonstrirali proti vladi in zahtevali odstop predsednika.
Havana, Kuba. — Ljuti pretepi so se razvili pretekli torek med množico dijakov, broječo kakih 300 oseb, in mestno policijo, ki jih je skušala raz-gnati. Demonstracije dijakov so bile naperjene proti vladi. V pohodu so odšli proti palači vladnega predsednika, Macha-do, in zahtevali njegov odstop.
Policija je proti njim rabila palice in strelno orožje. Ranjenih je bilo 12 oseb, šest policistov in šest dijakov. Med 41 aretiranimi dijaki so zaprli tudi nekega njihovega profesorja, ki se je demonstrantom priključil. — Predsednik Machado je poklical policijskega načelnika k sebi in mu dal ukaz, da uvede strogo preiskavo glede nemirov.
Številka čev-navafr 'iih nosi, J'e 22. Njegov tov f-T1 .obed obstoji iz 12 fun-s L a m rib ter spije po vrhu Varta vode. — Našli so
V v*hVeiikana Pred dvemi leti *°«rlav Afriki kjer je bil 36 Dota^rodu Catawan; i
je ,26n' Pl'egovorili sO ga, >n s ^Pustil
K '^Wnivalih, dokler ga H V. Ua neka filmska druž
svojo domovino nato svetu kazali po
Ka najela.
GANGSTERJE LOVIJO IN POTEM IZPUŠČAJO
Chicago, 111. — Jack Guzik. eden prvih poveljnikov Capo-nijeve bande, je bil pretekli torek dvakrat aretiran in obakrat zopet izpuščen. Najprej so ga ujeli organi federalne oblasti pod krivdo,da je skušal oslepariti vlado pri davkih za $222,500.00. Položen je bil zanj bond za 50 tisoč dolarjev, na kar je bil izpuščen. Komaj pa je stopil zopet na svobodo, ga je ujela mestna policija na podlagi "potepuškega" zakona, a ga zopet izpustila pod bondom $10,000.
—	London, Anglija. — Število brezposelnih v Angliji še vedno narašča. Delavsko mini-sterstvo je objavilo, da je bilo prijavljenih pretekli teden še nadaljnjih 6245. Skupno jih je zdaj skoraj en milijon več kakor pred letom dni.
—	Belgrad, Jugoslavija. — Blizu kraja Gevgeli ob grški meji je nastala eksplozija v nekem vojaškem municijskem skladišču, ki je zahtevala 14 smrtnih žrtev. Ubiti so bili trije častniki in enajst oseb moštva.
—	Rochester, N. Y.—Ogenj, ki je po dosedanji ocenitvi napravil za $200,000 škode, je izbruhnil v tukajšnjem Ward's Natural Science muzeju in uničil mnogo dragocenih starin, katere so zbirali skozi zadnjih 60 let.
—	Oslo, Norveška. — Na arktičnem otoku Jan-Mayen je neki ruski raziskovalec našel okostnjake sedmih Holandcev, o katerih se računa, da so ležali tamkaj preko 300 let.
-o--
OTROK IZVRŠIL SAMO-UMOR
Rockford, 111. — Ne ljubijo vsi otroci šole; mnogi jo naravnost sovražijo. Tako se je
mučenik znanosti
Baltimore, Md. — Dr. Chr. Deetjen je skoraj že celo svoje zdravje položil na oltar znanosti. Pri neumornem raziskova- llletni M. Mitchell šola tako nju takozvanih Ro,entgenovih primrznila, da je šla rajša v
Rumunska Helena se namerava za stalno izseliti v Nemčijo.
-0-
Dunaj, Avstrija. — Kakor prihajajo iz Rumunije zanesljiva poročila, je vsak sporazum med kraljem iCarlom in njegovo ženo Heleno takore-koč izključen. Kakor se kaže, je temu v prvi vrsti Karol vzrok. Izjavil je, da je sicer pripravljen, dati se kronati v družbi s Heleno, vendar le pod pogojem, da ostane med njima še nadalje isto razmerje, da bo namreč ona-smatrana za njegovo ločeno ženo. Pri neki drugi priliki se je pa celo izrazil, da bi bilo najboljše, da Helena sploh zapusti Rumuni-jo. Sliši se, da se bo Helena ravnala po tem migljaju in da se bo za vedno izselila v Nemčijo ter zapustila svojega sina Mihaela svojemu nezvestemu soprogu Karlu.
-o-
IZPREMEMBA V JUGOSLOVANSKI VLADI
žarkov (X rays) se je namreč ponovno in ponovno zastrupil in moral se je podvreči operaciji za operacijo. Preteklo sredo se je izvršila zadnja opera cija nad njim, kjer so mu odrezali roko.
Ni pa Dr. Deetjen edini, ki se je v tem pogledu žrtvoval za dobrobit človeštva. Neki drugi, dr. F. H. Baetjer, je tudi že prestal 75 operacij in ima samo eno oko še in štirje prsti na roki mu manjkajo. Tudi še nekaj drugih pomnožuje to število mučenikov.
smrt, kakor pa k pouku. Ko jo je mati opoldne silila, da se. vrne v šolo, se je deklica splazila v sosednjo sobo, kjer je našla očetov samokres, in si iz njega pognala kroglo v glavo.
-o--
JAVNA DELA V ITALIJI
Rim, Italija. — Brezposelnost v Italiji je znatno zmanjšala vlada s tem, ko je nastavila 396 tisoč delavcev pri izboljševanju javnih poslopij in pri graditvi novih. Nadaljnje število delavcev bo najela 15. oktobra.
Beograd, Jugoslavija. — Od svojega mesta je prostovoljno resigniral dr. A. Korošec, dosedanji minister za šume in rude. Namesto njega je bil imenovan dr. Dušan Srnec, ban Dravske banovine.
osumljen umora nad zuto
Chicago, III. — Oblasti upajo, da imajo končno v rokah osebo, ki je pred nekaj tedni umorila gangsterja Zuto. To je D. Stanton, Caponijev "voj-ščak", in se nahaja v tukajšnjih zaporih. Sodnija v Waukesha, Wis., kjer se je umor izvršil, ga zahtfeva, in je tudi
Toča, nevihta in strele
Kmet res nikoli ne ve, koliko bo pridelal. Ko že misli, da ima pridelek skoro doma, pa se nenadoma zberejo nesrečni hudourni oblaki, ki sipljejo točo in ognjene strele ter uničujejo borne pridelke. Drugi teden meseca septembra se je zopet nebo prepreglo z nič dobrega obetajočimi oblaki in toča je klestila in napravila veliko škode na poznih poljskih pridelkih i in vinogradih, posebno po krških goricah. — Zelo huda nevihta je divjala nad Kozjakom. Na vrhu Črtni-ka je strela zažgala hlev posestnika Ivana Žavčerja, po domače Breznika. Domači so komaj rešili živino. Zgorelo mu je pa nekaj prašičev, ovac in perutnine. V Savinjski dolini je strela upepelila Košeni-nov marof na Dragopolju pri Gomilskem. S trudom so oteli hišo požara. Strela je tudi zažgala kozolec konventa usmiljenih bratov v Vrbju pri Žalcu.
-o-
Za primorske begunce
Državni klub v Mariboru je daroval za primorske begunce vse svoje premoženje v znesku 2000 Din. Med svojimi člani je pa poleg tega še nabral 1200 Din. V sedanjih časih se je bati, da bodo mnogi naši rojaki iz Istre, Trsta in Goriškega' prisiljeni zapustiti rodno grudo in iskati zavetja v Jugoslaviji pred krutim fašistovskim preganjanjem.
-o-
Savinjska dolina.
Kupčija je precej živahna in zlasti povpraševanje po gladko-zelenem hmelju narašča. Plača se prima po 8—9, srednji 7—8 in slabejši 6—7 Din za kg. Dobra tretjina letošnjega pridelka je že prodana.
-o——
Smrtna kosa
V Ljubljani je umrl Ignac Svete, železniški upokojenec. — V Mariboru je umrla Olga Jurše, ž«na fin. preglednika, stara 48 let. — V Gorenjah pri Stari cerkvi je umrl Franc Škrajcer, star 20 let. — V Pu-glarjih je umrl posestnik Fran Samido, star 75 let. — V Zidanem mostu je umrl Drago Sti-gel, izučen čevljar. , -o-
slučaju potrebe veliko priklad-nejše in koristnejše kot stare.
-o-
Iz Radomlja
v
Te dni je kopal za rezervoar na Homcu 661etni upokojenec Janez Šare. Naenkrat se mu je udrla kri ter je mož naslednji dan umrl.
-o-
Krvna osveta
Na cesti med Klošnico in Dervišem je kmet Ilija Barač počakal svojega sovražnika iz iste vasi, Nikolo Uvaliča, in ga ustrelil, ker je pred leti ta ranil njegovega brata.
-o-
Strela
Šmarje pri Jelšah, 7. sept. — Danes, v nedeljo zvečer ob pol 9. je udarilo v cerkev sv. Roka; zadnji del strehe je pogorel.
-o-
Ob ves prihranek
Josip Kovač, ki je nedavno prišel iz Amerike, kjer je bil celih 16 let, si je prihranil precej denarja. Te dni se je pa pri Jastrebarskem napil in ko se je streznil, je opazil, da mu je izginil ves 161etni prihranek
-o-
Novo mesto
Krava posestnika Kalčiča je povrgla tele z dvema glavama in petimi nogami. Tele je živelo le eno uro.
Vol ji je razparal trebuh
V	Sarajevu se je po Saško-vem igrišču sprehajala t<juba Islamovič. Nenadoma jo je napadel vol, ki je ušel nekemu seljaku in dekletu razparal trebuh, da k) črevesa izstopila.
--o-
Nezgoda
V	Sp. Jacki stanujoči strojnik Franc Primec v tovarni Riidgers v Hočah je prišel z desno roko v strugalnik in za-dobil težke poškodbe. Prepeljan je bil v bolnico.
-o-
Napad
V	Spodnjem Dupleku je nekdo z motiko napadel 291etne-ga posestnika Frana Lovrenči-ča iz Spod. Dupleka in mu razbil laket desne roke.
-o-
Napredek
V	Kriški vasi pri Višnji gori so dne 8. septembra blagoslovili novo motorno brizgalno ob številni udeležbi ljudstva. Podeželska ognjegaška društva čutijo potrebo motornih ■ briz-
že izdala warrant zanj, da sejgalnic, ki so bodo kmalu po-prepelje preko državne meje. polnoma udomačile, ker so v
Strela
V Št. Rupertu na Dolenjskem je strela udarila po noči med nevihto v zidanico posestnika Krivca na Vel. Cirniku. Zidanca je pogorela in z njo vred tudi vea vinska posoda.
--o-
Največji most v Jugoslaviji
Most preko Save med Klen-kom in Šabcem, ki je največji most v Jugoslaviji, bo kmalu dograjen. Most je dolg 680 m in 6 m širok. Po sredi mostu je speljan železniški tir. Pod mostom bodo lahko plule tudi ob najvišji vodi, največje ladje.
Otroka odložila v konjskem hlevu
211etna služkinja A. Koren je odložila svojega enoletnega sinčka v Liningerjevem konjskem hlevu v Koroščevi ulici v Mariboru. Izgovarja se, da je tam uslužben otrokov oče, ki pa noče nič za otroka skrbeti.
Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 3. oktobra 1930
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izhaja in tiska
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098
Naročnina:
..$5.00 _ 2.50 _ 1.50
La	celo leto —................
Za	pol leta------------
Za	četrt leta —...................—
Za Chicago, Kanado in Evropo:
U	celo leto_____________$6.00
Za	pol leta_______________3.00
Za	četrt leta------------------1-75
The First and the Oldest Slove-nian Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 Wt 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098
Subscription:
For one year ......................
For half a year -----------------
For three months
_____$5.00
_ 2.50
...... 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year _______________________$6.00
For half a year _________________________ 3.00
For three months _____________________ 1-75
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at ChicaRo, Illinois, under the Act of March 3, 1879.	__
Trst
članek
glasilu ministrskega predsednika. Tam se navajajo besede fašističnega 'ukaznega lista': 'Imamo še svinec za vaše hrbte.' Pod tem pa se vidijo štirje stoli s pozivom: 'Prosim, vzemite prostor!' To je daleč pod Balkanom. To je živinsko. A je tudi neumno, ker izvira iz popolnega nepoznanja položaja. Vojna je dala Italiji Trst. Fašizem ji ga je vzel. On, ne štirje obsojenci, so zagrešili veleizdajo."
Pod tem imenom je objavila "Arbeiter-Zeitung svojega italijanskega sotrudnika, ki piše:
". . . Kar se cesarski Avstriji ni posrečilo v desetletjih, da bi namreč napravila Trst za Slovanom prijazno mesto, to je dosegel fašizem. 'Kri je čisto poseben sok' — tudi v politiki.
Da to razumemo, si je treba biti na jasnem, kaj sta pomenila dan sodbe in noč pred usmrtitvijo za prebivalstvo Trsta in za slovenski ter hrvatski proletariat mesta in okolice. Publika izrednega sodišča je bila seveda trikrat presejana. — Kljub temu — po govoru državnega nadpravnika — se je zaslišal v dvorani klic: 'Ne na smrt! Ne na smrt!'
V avtu, ki jih je odpeljal po smrtni obsodbi, so obsojeni peli slovanske pesmi. Vpričo smrti so bili Marušič, Miloš in Valenčič vidno udani v svojo usodo, najmlajši od štirih, 221et-ni Bidovec pa je kazal uporno neustrašenost in zaničevanje. S cigareto v ustih je zaklical tovarišem, naj ne delajo tako žalostnih obrazov, ker stvar ni tako huda. Predno je bilo. dano povelje za streljanje, se je obrnil na svojem stolu, da je prejel salvo v prsa. 'Doli fašizem!' je bila njegova zadnja beseda. Samo dvoje žrtev je bilo takoj mrtvih; Marušič in Miloš sta dala še jasne znake življenja, da je moral oficir milice oba ustreliti s strelom v uho. Trupla so bila takoj pokopana v ne-blagoslovljeni zemlji.
Kmečko ljudstvo vse Istre do tržaškega predmestja Sv. Ivan je prebilo noč pred usmrtitvijo s posebnim obredom. Pri vsaki mizi, h kateri so se na oni petek vsedli ljudje k večerji, je bilo pogrnjeno za štiri sedeže, ki so ostali prazni. In kakor moli vernik: 'Pridi, gospod Jezus in bodi naš gost!' tako so molili za štiri nenavzoce goste, ki so bili v tej noči prisotni v vsaki istrski koči. In vse te, od dela trde roke so se dvignile k molitvi ali pa stisnile v pest in oči vseh so bile vprte na te Štiri prazne sedeže. Vso noč in jutro — ob šestih se je izvršila usmrtitev — so prebili ljudje v molitvi. Je to nevedno, od težke tlake pripognjeno kmečko ljudstvo, ki komaj ve o pravici na tem svetu in se v svoji stiski obrača k Bogu. Toda v tej noči je molilo k Bogu, ki pusti rasti jeklo . . .
Sedaj se šele opazi, koliko Slovencev je v Trstu. Kdor je včeraj dejal: 'Jaz sem Tržačan,' ta se je danes premislil in pravi: 'Jaz sem Slovenec!' Fašisti govore prezirljivo o solidarnosti peric, ker so Slovenci in Hrvati, ki prihajajo iz okolice v mesto, pretežno proletarci in služijo. Ne vidijo pa, kako grozno brezno se je odprlo med. vladajočim razredom in slovansko množino. In ne vidijo, kako visoko nad Italijane so sp naenkrat dvignili ti gospodarsko tlačeni vsled njih narod-aega tlačenja. Slepariji, s katero se izdaja fašizem kot Italija, se danes v Trstu veruje. Stvari stoje danes tako, kakor niso, ko da bi bili Italijani tlačitelji Slovencev, ko so vendar Slovenci in Italijani tlačeni od fašistov."
Nato govori "Arbeiter-Zeitung", kako se je fašistom posrečilo, da so s procesom razdelili opozicijo, ker je sedaj tudi vsak italijanski protifašist za Slovence tlačitelj njih naroda. In nato list nadaljuje: S tem pa postaja nov zgodovinski položaj : ta odreka Italijanom njih zgodovinsko pravico na Trst. Daje Slovanom, kot najbolj preganjanim moralično predpra-vico v mest«, pridobiva jim simpatije Italijanov, kar niso mogli doseči Habsburžani z vsemi svojimi vabami in obljubami, :n daje jim pravico na mesto, ki je pred preganjanjem svojega naroda res niso imeli." In nato pravi list, da bo morda tre-ba desetletja trajajoče avtonomije, da se bodo Slovani zopet čutili kot Tržačani. To je posledica fašistovskega dela. Svoja izvajanja zaključuje dunajski list tako-le:
"In ta fašizem, ki se izdaja za evropsko obrambo proti 'balkanstvu', zavzema stališče k temu, kar je storil v osebnem
NEKAJ IZ CLEVELANDA (NEWBURGH)
Cleveland, Ohio.
Amerikanski Slovenec je govorilnica, potom katere se raz-govarjajo katoliški Slovenci v Ameriki. List je dobro ureje-van in poučljiv za vsakega ki ni pameti pokril s temo brez-verstva in obesil srčni mir in svojo neumrjočo dušo hudiča na rep. Žalibog, da je takih precej. Ne vedel bi tega, če bi ne bral "Pisanega polja" v A. S. Pisano polje, če tudi nikogar ne bo spreobrnilo, kajti nihče ni tako slep kakor tisti ki noče videti, nam daje vsaj nekak pregled verskega stanja med Slovenci v Ameriki. Jaz ne berem nobene protiverske cunje. Vidim pa iz Father Trunkove-ga pisanega polja, kako neprestano se naši brez verski jani-čarji zaletavajo v Boga in cerkev. Človek bi mislil, da se bodo ti zapeljani in omračeni siromaki, ki se imajo za učene in ki pravijo da študirajo in mislijo sami zase, da se bodo vsaj nekaj, naučili iz zgodovine. Že pred skoro dvatisoč leti je bila sv. Cerkev ustanovljena in imela vsakovrstne sovražnike že od začetka. Kristusu, ustanovitelju, so farizeji in Judje očitali vse to, kar se je Cerkvi o-čitalo skozi celih devetnajst sto let in kar se ji še dandanes očita. Kaj so dosegli, — "Ti si skala," je rekel Jezus prvemu papežu Petru, "na to skalo boš zidal svojo cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala." — Značilno je, kako se j'q pekel bojeval in kako je v tem boju uporabljal raznovrstne ljudi. Iz vsakega naroda si jih je izbral, zaslepljene od strasti ali pa zapeljane od drugih "propalic, da bi delali proti veri, Bogu in Cerkvi med svojim narodom. Vse so poskusili, da bi spodkopali skalo in porušili tisto kar je na skali sezidano, pa vsi njih napori so bili njim samim v zasmeh in poraz. Človek bi mislil, da se bodo sovražniki Cerkve po tolikih neuspehih vendar že spametovali, pa se niso. Zadnjih petdeset let se je pekel z vso silo zagnal med Slovence in sploh med Slovane. Ali so naši verski ja-ničarji kaj" sprevideli? Ali so se kaj naučili iz zgodovine? Nič, prav nič! Delajo kakor bedaki, ko butajo z glavo v zid. Prav tako pametna je ta pro-Uverska gonja naših ljudi ka-
kor če bi šli in se zaletavali z glavo v močno zidovje presto-lice v Chicagi. Že to bi jih moralo spametovati, da je sv. Cerkev skozi toliko stoletij, malo ne skozi dve tisočletji mirno šla svojo pot, navzlic temu, da uči težke nauke, nauke, katerih ni tako lahko izpolnjevati, se je množila in se še vedno množi in raste. Če bi rabili vsaj malo tiste pameti, ki jim jo je Stvarnik dal, bi morali že
nam dopis iz New Yorka poroča, kako se tam godi Slovencem, v največjem mestu sveta. Celo iz Kanade prinese tu pa tam severni veter kako novico med dopisi, kako se tam razvijajo slovenske naselbine. Father Mlinar piše tam iz kanadskih planot prav zanimivo o farmarjih ter o njihovem verskem položaju. In še više na zapadu Britiške Columbije, nam zahajajoče solnce prinaša vest o Slovencih. — Po,.celi Ameriki so razstreseni. Od vseh krajev slišimo potom A-merikanskfega Slovenca, kaj se kje godi in kaj delajo naši bratje. Med veselimi novicami so pomešane tudi žalostne in med žalostnimi pa vesele. Življenje na svetu je pač tako. Ker pa je življenje na svetu tako, da ne more dati popolne zadovoljnosti in sreče; in kei je človeku določeno enkrat u-mreti, je torej edino pametno živeti, tako. da bomo imeli vsaj toliko sreče in veselja, kolikor nam ga more dati ta svet. Ko
po tem spoznati, da je Cerkev božja ustanova. — Nekoč sem pa enkrat za nas ta svet mine,
bo s smehom pregnal skrb, kako dobiti kruh in denar. Torej bo imela ta igra dvojni uspeh. Kakor nalašč je ustvarjena za naše razmere, ko ne vemo, kako bi si dobili denar.
Anarhist je brat one ciganske kraljice, ki bo prišla na češki oder pozdravit Daničarje čez dobrih deset dni. Kdor bo videl Anarhista, si bo
na tla. V istem hipu pa je bil bradati farmar pred njimi. — Kako jih je pozdravil, to ni za v javnost. Konec pogovora je bil, da so mu odšteli zadnji denar za ubitega petelina, ki je prenočeval na drevesu. Ko se oddaljijo od neprijaznega moža, ki je plačanega petelina sam obdržal,^ so se enoglasno izjavili, da jim je P_0'
potem čez en dober teden mo- j kvaril vse veselje, najbolje da gel ustvarili pravo sliko o 'Kra- odidemo domov. Ali kako? ^
lizo ne moremo dalje kot pet
uboga gmaj-
ljici ciganov".
Zatorej vkup na . . .
2000 kron je razpisanih za nagrado . . .
-o-
VABILO NA VESELICO IN VESELA ZGODBA
Indianapolis, Ind.
Najnovejša novica je, da priredijo dekleta Marijine družbe 4. oktobra igro "Tri sestre". Faranom je znano, da so vrla
pričan, da bo igra izvrstno u-.pa so se iepo vsedli ter ca
kali-
MALA CVETKA
videl kako je brzel po cesti ve lik truck. Ko sosedov mali psiček to opazi, se zažene z vso ljutostjo na cesto in laja, in laja. Truck se pa za to nič ne zmeni, ampak brzi naprej. Psiček je zbral vse svoje moči in se zapodil naravnost h kolesu, da ga bo zagrabil z zobmi. Pri tej priči je bil pod kolesom. O-stala je na cesti le umazana mokra pega, truck pa je odbr-zel naprej. Tako je tudi z našimi odpadniki od vere in Cerkve. Zaganjajo se z vso silo in ljutostjo ob Cerkev Kristusovo, pa pride smrt — čas gre svojo pot naprej in s časom tudi cerkev. Od sovražnikov Cerkve pa ne ostane drugega kakor grda pega na narodu in to je vse. O nespametni ljudje! Ali se boste ked3j naučili, da je cerkev božja ustanova, in da jo "peklenska vrata ne bodo nikdar premagala." Sebe lahko uničite, cerkve pa nikoli!
V Amer. Slovencu tudi rad prebiram druge dele. Zelo zanimiv je Father Urankarjev "Naš Obzornik". Na kratko je tam marsikaj povedanega, zanimivega in podučnega. Obzornik, naj bi vedno ostal v listu.
Zanimajo me tudi dopisi. Iz Clevelanda največ piše dopisnik iz Collinwooda. Upam, da mu ne nikdar zmanjka črnila in da se bo še naprej oglasil. Father Ciril iz daljne Pueble se oglasi in vselej kaj kratko-časnega pove, zraven pa poučnega. Iz Sheboygana pridejo novice in iz daljnega Wyomin-ga beremo o tamošnjih rojakih. Celo iz San Francisca pride poročilo, kaj se godi ondi med Slovenci. Minnesotčane pa vidim, da so vedno na delu za dobrobit naroda. Iz Johnstow-na prinese Slovenec veselo vest, da tamošnji Slovenci marljivo delajo v prid novoustanovljene župnije, dočim '" 1 "
da nas sprejmejo v našo stalno domovino, — k Bogu v nebesa. Zato je življenje po tisti veri, ki nam jo je Zveličar prinesel na ta svet, edino pravo in pametno. Vsako drugačno življenje je nespamet in nesreča, kar nam potrjujejo vsakdanji zgledi brezvei-cev. Vedno upi-jejo in upijejo in zakaj upije-jo? Zato ker so nesrečni. Ako bi bili ti ljudje res tako prepričani da ni Boga, ne sodbe, ne pekla in ne nebes, bi bili tiho. Kdo se bo za prazen nič potegoval? Toda smrt pride prav gotovo, to dobro vedo. Po smrti pa, kakor nas uči Zveličar ki je večna Resnica, SODBA —• VEČNOST! Oni pa brezverci, da bi pregnali strah, upijejo, nič, nič! — Jaz verjamem Bogu večni Resnici. Komu pa ti verjameš ?
J. O-
-o-
NAGRADA
Chicago, 111.
2000 kron je razpisanih za nagrado, kdor koli ujame "Antikrista", Oziroma Anarhista, pobeglega razbojnika iz državnih zaporov. Po špijonaži, ki smo jo izvrstno razpredli, smo izvedeli, da se bo klatil ta anarhist po našem odru v nedeljo popoldne in zvečer. Ali ne bo to srečna prilika 2000 kron ne pobereš na cesti.
Kdor hoče videti, kako se bodo tepli naši fantje in' možje za dva taužent kron, naj gotovo pride v nedeljo v dvorano na 22. in Lincoln St. To bo taka reč, da bo groza . . .
Igra "Anarhist" je verna slika našega življenja. Skoraj bi rekel, da je fotografija z naših društvenih sej . . .
Igra je polna humorja in veselja. Kdor ima denar, bo prišel, da pozabi na skrb, kako bi si več denarja pridobil, kdor pa nima denarja, bo plačal
spela, če omenim, da ima Mr. Velikan svoje prste vmes. Tem potom dekleta uljudno vabijo vse prijatelje in znance, da se igre gotovo udeleže. Vstopnice so samo 35c. Vsled slabih časov ste naprošeni oni, ki delate, da kupite vstopnice neza- ,ne gmole poslenim sosedom. S tem jim izkažete svoje sočutje, obenem jim nudite prijeten užitek. Po igri bo prosta zabava in ples in nekdo bo tam, ki bo vse tri-tal.
Trije moji prijatelji so se naveličali brezuspešnega iskanja za delom. Dogovorili so se, da se bodo preživljali z lovom. Naložili so na lizi jestvin in cel kuhinjski provijant. S seboj 'so "vzeli zalogo knjig in gramofon. Umevno, da tudi puške niso pozabili. Naselili so na neki zapuščeni farmi 40 milj od tukaj. Prve dni so se dobro imeli; pa kmalu je začelo živeža primanjkovati. Šli so nad veverice, pokalo je, in marsikateri oreh je bil ubit, veverice so se pa spretno skrivale. Tako ne bo šlo! Mogoče jih godba omami, poskusimo. Postavili so gramofon na štor, oni pa skriti čakajo, in res živalce so skakale vedno bližje. Puf, puf, puf, hura, zadosti jih je za danes. Izvrstna misel. — Več dni zaporedoma so tako streljali, imeli so vedno dovolj mesa. Neko jutro zgodaj zopet Frank navije; krasna melodija je privabila rejenega jazbeca, naravnost proti gramofonu je capljal. Paul da znamenje, vsi hkrati brrrbum, hura! Jazbec je od strahu obstal za hip, potem pa jo urno pobriše v goščavo. Gramofon pa tudi utihne; bil je namreč ves prestreljen. Odslej so brez gramofona stikali za divjačino, pa so imeli le malo sreče. Neki večer se vračajo z lova brez plena, kar zapazi Raphael, da se na stari jablani nekaj premika; pomeri: puf,
sko vreme, tam od kanadskih planin
naši površniki so zopet Pj
do veljave. — Kljub vremenu se pa tukaj še P1'
gibljeI,1°' aH te-
ki nam
ost*"
vsem v
na v s
ed1
ža-
ljene govore, prav gotovo spominu, ključila ob
več drugih duhovnikov lZ sednjih fara in s slovesno
trajf1
Pobožnost se j® ij
vzočnosti ^ pff
malenkostno vstopnino, pa si in z velikim šumom pade nekaj
Danes, dne 3. oktobra še slavi god Terezije Male Cvetke. Postala je svetovno znana. Povečini v vseh katoliških cerkvah vidiš lep kip sv. Terezije. Osvojila si je srca milijonov in njenih častilcev je nebroj. V Johnstownu v naši cerkvi Male Cvetke sem večkrat videl lute-ranske gospe, ki so molile pred njenim altarjem in prižigale lučke. Moj sosed, župnik epi-skopalne cerkve, je prišel tudi v našo cerkev in se je zanimal za napredek naše fare. Več-kiat me je ustavil, ko sem šel mimo njegove cerkve in me spraševal, kako nam kaj gre. Kakor drugod poučujejo v katoliških šolah sestre različnih rodov, tako tudi v Johnstownu. Ko so zvedele sestre po mestu, da je na Main cesti cerkev sv. Terezije, si ob sobotah in nedeljah popoldne videl sestre
iz mesta, ki so klečale prod sv. Terezijo in jo prosile v svojih zadevah. Prihajali so zlasti vsako popoldne katoličani iz raznih krajev mesta. Prišli so k sv. Tereziji Irci, Nemci, Slovaki, Poljaki, Rusi, Ogri. Niso se sramovali pohiteti za par trenutkov v našo cerkev profesorji in učiteljice z višjih šol. Predsedniki velikih podjetij so stopili v cerkev, nekoliko pomolili, predno so šli na delo, in zvečer vračajoč se domov, so stopili za nekaj trenutkov v cerkev. Vsi so trdili, da je najbolj obiskana cerkev naša. Sv. Terezija bo gotovo prav posebno skrbela za naše rojake zlasti za one, ki so še zunaj cerkve. Na onih krajih, kjer imajo fare za patrono sv. Terezijo, te fare proč vita j o in neznansko hitro napredujejo. V Chicagi je fara sv. Terezije
na južni strani, na 88. in Wood cesti. Fara se je pričela jeseni 1925. Zgradili so zunaj na planjavi leseno, zelo majhno cerkev. Jaz sem jo šel pogledat na božični dan 1. 1925. Revna je bila zunaj in znotraj. V njej je bil majhen altarček in na njem zelo majhen kip sv. Terezije. Leta 1927, ko sem bil tri mesece za župnega u-pravitelja v So. Chicagi, sem se neko nedeljo napotil in šel zopet pogledat cerkev sv. Terezije. A topot ni cerkvica samevala na pustem, zapuščenem travniku: že je stalo krog nje celo mesto velikih večnadstropnih hiš in cerkev ni bila več lesena, zidana je bila iz kamna in tudi šola prostorna m lepa je bila že dovršena. — Stopil sem v cerkev. Altar j i sc bili kameniti in vsa oprema krasna. Pogledal sem na tablico, kjer je bil red za maše ob delavnikih in ob nedeljah. Videl sem, da so že trije duhov-
niki pri cerkvi in ob nedeljah 6 maš. Danes šteje fara do 800 družin in večina teh so zelo bogati in zidajo še vedno nove hiše v obližju cerkve. Kaj ne, kak Velikanski napredek?
V Chicagi je na 64. cesti in Woodlane Ave. karmelitska cerkev sv. Klare. Krasna nova stavba iz rezanega kamna. Sv. Terezija je bila karmeličanka, zato karmeliti najbolj pospešujejo češčenje sv. Terezije. Ko sem bil 1. 1927 v cerkvi, je bila še prazna, samo veliki altar provizoričen in na strani tudi provizoričen altar sv. Terezije. Ob prvi devetdnevnici 1. 1927 so karmeliti spoznali, da so tla v Chicagi jako ugodna za češčenje sv. Terezije. Pobožnost je bila 9 dni in sicer vsaki dan ob 3., 4., 5., 6., 7. in 8. uri. Jaz sem bil v cerkvi ob 3. in 4. Lahko rečem, da je bilo v cerkvi 1300 ljudi. Vse klopi polne in po sredi cerkve in ob straneh nas je bilo toliko,
da smo se kar drenjali in tako je bilo 9 dni in 6 pobožnosti vsaki dan in naračunali so, da se je devetdnevnice udeležilo 6a,000. Ker je bila cerkev ravno nova, so karmeliti malo o-menili o tem, zato je prišlo darov za cerkev 26,000 dolarjev.
Zadnji nedeljo sem se zopet podal in šel k devetdnevni pobožnosti ob 3. Ljudi se je kar trlo, pa še vedno je trfima za trumo dohajala, zato pa so ljudi spustili že v prezbiterij pred veliki altar in oba kora ob altar ju. Češčenje se je pričelo, tedaj so zažarele vse luči v cerkvi. Okrog marmornatega altarja sv. Terezije je žarelo 200 električnih luči, ki so bile zelo lepo postavljene v vence pozlačenih lustrov. Tako lopo je bilo, da se ob koncu pobožnosti ljudje kar niso mogli ločiti. Jaz sem si ogledal cerkev. Kak razloček med prej in sedaj. Altarji so vsi že izdelani. Pet jih je in vsi iz bele-
ga in rmenkastega marmorja. Najlepši je stranski altar sv. Terbzije, okrog katerega gori 400 lučic v rožnatih glažkih. Vsaka luč z glažkom je ena lepa rqŽa. Rože so pa bele in jasno rmene. Na altar ju blizu sv. Terezije se vidi stol sv. Terezije, nekoliko njenih las, več njenih pisem in šolskih nalog ter jako lepo izdelane mape delov sveta, Evrope, Azije, Afrike in Amerike. Tudi je na altar ju več precejšnih relikvij v zlato in svilo vtkanih. Zopet vidite, kako so v par letih napredovali.
V Clevelandu na St. Clair Ave. imajo v lepem parku kar-meličanke samostan in v pritličju javno kapelo sv. Terezije. Jaz sem v tej kapeli maše. val enkrat tri mesece in sem videl, da najvišja gospoda hodi v to-kapelo in sestre dobjjo mnogo darov. Zidale bodo v teku časa krasno cerkev sv. Terezije. Od jutra do večera
neprestano dohajajo f mesta ljudje v to kap^0- vfr sem bil v Clevelandu, se"1 ^ študenti i«
krat z našimi
K
larji šel popoldne v to k' | $ co molit. Molili smo P^ glas in slovensko. I5® ^ towna sem pisal tem sf jj
poznaj0- p isty .

ki mene dobro
smo ustanovili v Joh11^
faro sv. Terezije. Go8p.Vpis' lepi111
pii
cl^StakM^M
mi je odgovorila z ^ mom in je častitala n' i'
vencem, da smo
smo dosegli to, kar	0f
bo _flš|'
Obljubila je, da se in vse druge sestre n»s ^jjH
fare v Johnstownu
g\n
molitvah vedno spomi^fM' P. Alfonz M. Miklavž'
* st*f: lcž>
odsedeti v^lil
jetnišnici 10 let,
— Charlotte, N. c-' Fo-vvler, ki je šele 1 bo moral odbe—-
svoj ega da je surovo žino.
očeta. — t j; postol^1
milj. Denar smo pa dali požrešnemu bradaču — pravzaprav je vsega kriv tisti jazbec. Da, da, jazbeca dobimo predno odidemo. Kmalu so ga našli. Bil je globoko v zavitem rovu, pa naši junaki so ga sko-p ali živega. Z velikim trudom sicer, vendar se jim je sPla' čalo. Tako so končali I4dnevni lov ter se podali na pot Pr0" domu. V klanec so porivali, navzdol pa je "lizi" kar sa»a dekleta vselej zadovoljile ob-1 §ia> ko so prišli na gladko c-činstvo. Tudi sedaj sem pre-|st0> pa ni hotela nič več galllt3' •
Mimo privozi neki znani črnec> ki ga ustavijo ter se po£0<r da jih povleče domov. Za P čilo mu dajo jazbeca. Črnec le bil zadovoljen; tudi naši znan* ci so bili zadovoljni, da jih > slednjič jazbec rešil te smem3
pivčan.
WILLARDSKE NOVICE Willard, V*
Po vročih poletnih dnevA F zopet nastopilo hladno jeS„e Mrzel veter
#
hlad"e: ,-eceJ
aai>'
dobro ogrevamo in pa naj bi to bilo dušno lesno.
Dne 28. septembra smo li tukaj trinajsturno P° nost, katero je vodil obče® ' in spoštovani misijonar _ c" v Rev, -Odilo Haj-nšek, ki ]e znan kot izboren govornik ^ di tukaj so imeli ob tej P11 {
zjutraj med sv. maso. tudi zvečer ob zaključku ce segajoče in globoko z^ej0
ces.ijo zunaj cerkve ter Pe litanijami in zahvalno je mijo. Preč. g. Rev. p. trlld prisrčno zahvaljujemo ^ in lepe poučne govore njt kličemo na zopetno svl ob priliki.	g g,
Prihodnjo nedeljo, '^jo-oktobra, pride za vse 'j voljneže težko priča*0 ^ dan, ko bo zopet stopil «a ^ naš vrli dramatični i<'u'v)'j(r»t-pot ima na programu ^
kočasnih točk, izmed k'1 pt je glavna vinska trgati' p. gre vse, kar bo dobička« ' list cerkve, se pričakuj0 boljši uspeh.
Fr. Pero
i
AMERIKANSKI SLOVENEC
^^^oo<>OO<K><>O<H><>O<H>-ch>O-Q OO<H>CK><><><>CK>OCH><><>CK>

<W<K>OOOOO<KK>OO{K
Družba
®<x>ooooooooooooo
KJOOOOOOOOOOOOO«
sv. Družine
VOOOOOOOOOOOOOOCK
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914.
fedinjenih Državah	Iftljpf 111
Severne Amerike "JCU«. JUHCl, U1*
Naše teslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za v»»."
GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Joli«t, IU. L Podpredsednik: Filip Živec, 507 Lime St., Joliet, 111. K. podpredsednik: Mary Kremesec, 2323 S. Winchester Ave., Chicago Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime Street, Joliet, I1L Zapisnikar: Paul J. Laurich, 512 N. Broadway, Joliet, I1L Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Joseph Skur, 123 — 57th St., Pittsburgh, Pa. Vrhovni-zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
'NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 2210 So. Damen ave., Chicago, IU. Jacob Štrukel, Edwards ave., R. No. 1, LaSalle, 111. iohn Gerčar, 1022 McAllister Ave., No. Chicago, 111.
POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 1240 — 3rd St., La Salle, IU. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpburg, pa. Joseph Wolf, 508 Lime St., .Joliet, 111.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, ILL
Do dne 1. jan. 1929 je. D. S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku
567,634.00.
Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 ali $1000.00. Od 16. do 40. le-® se lahko zavaruje za $1000.00. Od 40. do 45. leta $500.00. Od 45. do leta se zavaruje le za $250.00. Mladinski oddelek, od rojstva pa do 16. leta.
Rojaki, pristopajte k družbi sv. družinei
^®®^0<>OC>0<KH>C<>0^>OCK><K>0<>00{K)00<KKXK)OOOOOOOOOCKH)0000
Oil ustanovitve naše Družbe se je izplačalo za smrtnine, poškodbe in operacije v znesku $87,948.59. Od ustanovitve mladinskega oddelka pa se je izplačalo za smrtne $1,785.00. Skupaj izplačali v obeh oddelkih od ustanovitve pa do 1. julija 1930, $89,733.59.
Poročilo za mesec julij.
Prejeli od društev ............................................................................................$ 1,293.01
Prejeli obresti .................................................................................................... 676-4E
Skupaj ......................................................................................................$ 1-969.49
Stroški.
Izplačali za smrtnine ..................................................................$
izplačali za operacije ....................................................................
Nagrade ........................................................................-----<.............
Za upravne stroške, naročnina glasila, vrhov, zdravnika, seja gl. uradnikov, itd.........................................................
500.00 75.00 17.00
648.31
Skupni stroški ................................'.............................................................$ 1,240.31
Napredek za julij ..............................................-......................................$ 729.18
POROČILO MLADINSKEGA ODDELKA ZA MESEC JULIJ.
Prejeli od društev ............................................................................................$ 112.80
Prejeli obresti .................................................................................................... 73.38
Skupaj ......................................................................................
Stroški.
Izplačali za prestop ....................................................................$
i Nagrade za nove člane (ice) ......................................................
..$ 186.18
12.50 19.00
Skupni stroški

31.50
Napredek za julij ......................................................................................$ .154/>8
Napredek za julij, odrasli oddelek ...................................................... 729.18
Družbeno premoženje 1. julija 1930 ............................................................$ 63,820.56
Čisto Družbeno premoženje dne 1. avgusta 1930....................................$ 64,704.42
(Dalje prih.) -o-
IZ URADA GLAVNEGA Joliet, III.
V blagohotno pojasnilo vsem
PREDSEDNIKA D.S.D.
ZAPISNIK
°SME REDNE KONVENCIJE DRUŽBE SV. DRUŽINE ^šeče se meseca septembra, 1930, La Salle, Illinois.
tem ie 49
Nži
POROČILO GLAVNEGA TAJNIKA.
(Dalje.)
ČLANSTVO.
1. juiija 1927, je Družba štela 1178 članov(ic)
— * j nuja i ji it utu	„v.» ----- ______________odraslem oddelku. V
pristopilo 31 S^članov (it)" "Suspendiranih je bilo 147. Umrlo Jih 1 ~ 1 1	• smrtnih slučajev, Družba sv.
.. Torej v kljul) vsem slabim razmeram m —...
dne 1. julija 1930 šteje glih 1300 članov(ic). Napredek za 122 da-
Hc).
POSLOVANJE.
Poslovanje med gl. uradniki in uradniki(cami) krajevnih društev 1,0 "i bratsko. Posebno se moram zahvaliti našemu gl. predsedniku m gl ker s temi sem imel naj>-vč- opravila, za poinfif
je bilo i in gl Delovali smo roko
V--.1	> LllIJI 111 lil,v-	> - l-........-	'	.	..
0"kl opravljali naše naloge s največjo zadovoljnostjo. Zahvaliti se tudi
' ran Pr,
biti
''ko
H
T . našemu prvemu gl. podpredsedniku, ker ob času bolezni našega gl tunika ,ni ie bil zmirom pripravljen s svojo pomočjo. Ne smem poza-n,;'šc uradnike(ce) krajevnih društev, zlasti pa tajnike(ice) ker so mi sli 1,:Po na roko in v vseh slučaiih so svoje težke dolžnosti dobro in z vese 0pravljali. Za to naklonjenost in pomoč, se vsem prav prisrčno zahvalim
MLADINSKI ODDELEK.
Dohodki.
k's'n,K'k v blagajni dne 1. julija 1927.......................................
t';7a vplačala od 1. julija 1927 do 1. julija 1930............ $
D, s,n
D^l'.1' bresti od 1. julija 1927 do 1. julija 1930.. Cclc Pri poklicu obveznic ....................................
#Sk
.............. $ 2,436.11
3,374.95 614.75 2.50
cuPni dohodki' za zadnje 3 leta...................................-........................ $ 3,992.20
Sk
«l>aj
$ 6,428.31

Stroški.
b"
5cali '-a posmrtnine od 1. julija 1927 do 1. jul. 1930.... $
55%rjrfSt°P v odrasli oddelek ....................-............................;•■•
V..?,' za pridobivanje novih članov(ic)............................
obresti pri nakupu obveznic...................................
ccrt., preiskovalne liste itd.............

Ura<1»c potrebščine
Sit
538.00 177.00 199.50 30.15 45.11
^ni stroški za zadnje tri leta..
$ 990.26

, , , ...... 10,n	$ 5,438.05
'°stanek v blagajni 1. julija 1930.................................................... *
^ZPOREDBA PREMOŽENJA MLADINSKEGA ODDELKA.
.^veznice (Joliet improvement bonds) po 6%..............
?l)W..,n'Ce (Village of Rockdale, 111. improv. bands) po 6% v'ojil'"* W. Hammond improv. bonds) po 6%.. Sjj," na Prvo vknjižbo (Real Estate) po 6J4%.................
400.00 500.00 400.00 •500.OC
"a ijrvo vknjižbo (Real Estate).po 6%......................................
vSii! lla Prvo vknjižbo (Real Estate) po 5<A% " "a Sanitai'y District, Chicago, po 4'/.%.... • banki na čekovnem prometu po 2>/i%......
SN"«
' ^Cf
1,000.00 500.0G. 638.0:-
premoženje mladinskega oddelka 1. julija 1930................ $ 5.613-58
ja*1930 ............................................................ 12S'53
Premičnega premoženja, knjige, tiskovine, itd......................... 50.00
SJf obresti do 1.

V ,')110 Premoženje mladinskega oddelka 1. julija 1930................ 5.613.58
l®Kajni i. juijja 1927 ....................................................................... 2-436'U
. v mladinskem oddelku zadnjih treh let ■/ 04r čisto premoženje Družbe sv. Družine,
''^• oddelek jc ....................................................
_ oddelek
1)ruž V ""i
julija 1930,
$ 3,177.47
$58,206.98 5,613.58
$63,820.31 $25,750.34
. |V . .....vvaivk zaanjin ireu ni ................................................ ' '
lcl.1 "Mednjcin vam ,,0dajani račun, koliko je katero društvo v mladinski
je
t).'
- '
)eno premoženje DSD. 1. julija 1930 jc... napredek zadnjih treh let
!V ?i
i.
3.
?. S:
V n b; i>; ^ £ 13 lit 14 >V IS fc 2-!r
Ha
v,)lačalo in koliko jc prejelo.
Vplačalo
oliet. 111.....................$1,699.30
U
Prejelo $ 88.00
111.
111.
SI.80 138.30 122.45 28.80 128.85 100.50 421.50 414.30 8.10 94.45 2Š.20 4.20
Št. članov(ic) 412 18
450.00
Salle, 111.................
V/tawa. Ill..................
y aukegan, 111.............
V'^dak-, 111.................
'ittsbm-gh Pa.............
Jpliet, 111...........
£hicago, 111." "..............
Pittsburgh, Pa.......
p.n.awa, 111.......v..........
S1f,>r,nsfield, ......
"društvo je več prejelo ko pa vplačalo in to je društvo štev. 5 v 2j s<> imeli en smrtni slučaj za katero smo izplačali $450/00. Od )c Pristopilo 352 otrok, suspendiranih 75, prestopili v odrasli od-
24 53 14 29 21 89 80 0 19 6 0
b')	Napredek v članstvu za 197 otrok.
iJ čk	v flaiiMvu je bil precej povoljen v teh slabih delavskih razme-
oddelek je napredoval za 197 otrok, odrasli oddelek pa za Nit)' l.Kifl .^upiii napredek v članstvu jc 319 članov(ic). V odraslem c'nnov(ic)1 v lnladinskem oddelku
onim članom in članicam, ki napačno tolmačijo, da bo po zaključku zadnje konvencije članstvo primorano plačevati nekakšne večje asesmente. — Tukaj vam bodi povedano, da so vse takšne govorice pretirane in neresnične ter so brez vsake podlage.
Vse spremembe, ki so bile odobrene na zadnji konvenciji, so bile odobrene v najboljšem namenu in v korist celega članstva ter za napredek DSD. — Odprta in začrtana stoji pot vsem malim in velikim, društvom., S tem, da smo sprejeli entralizacijo v splošnem, je posebno olajšano breme malim društvom. S tem bodo imela mala društva ravno isto moč in iste ugodnosti za pridobivanje novega članstva, kakor velika društva, ker bodo oboji delež ni enake bolniške podpore iz centralne bolniške blagajne.
Vse drugačno, napačno govorjenje ni nič drugega kakor nepremišljeno spravljanje organizacije v slabo luč. Radi tega prosim, da se v interesu organizacije preneha s takim sumničnim govorjenjem, ki nima nikake podlage. — Zboro-valci in zborovalke so trezno premislili na zadnji konvenciji in trezno delovali, da bi u-stregli po svoji najboljši moči vsem društvom, oziroma njihovim članom in članicam. Gledali so na večji razvoj cele DSD.
Sedaj se pa obračam na vsa, posebno na mlada društva, na tiste, ki ste imeli velike težko-če plačevati bolniško podporo svojim bolnim bratom in sestram iz svoje male, mogoče prazne blagajne. V več sluča jih ste mogoče morali bolniško podporo odkloniti ali pa naložiti članstvu posebni asesment v ta namen. Po novem letu vam bodo vse te težave odstranjene. S tem boste imeli pa tu di iste ugodnosti za pi-idobiva-nje novega članstva v vaša društva, kakor velika društva. Radi tega sem prepričan, da boste tudi v tem smislu delovali in z novim letom pomnožili število vašega članstva. — Sedaj ne bo nobenega izgovora, češ, nam ni mogoče do napredka, ker imamo slabo ali majhno blagajno in se v slučaju bolezni bojijo, da ne bi dobili bolniške podpore. Od sedaj naprej ne bo imela društvena blagajna v tem oziru ni-kakega pomena. — Radi tega upam, da bodo vsa, posebno pa mala društva, živo agitira-la za velik napredek svojih krajevnih društev in splošen napredek cele organizacije DSD.
Centralizacija je gotovo novi oddelek naše slavne Družbe. Vsaka nova stvar, posebno pa v sedanjih modernih časih,
v _1J v,,nv,; l.-.Ii.- •
ga ali drugega, nekoliko pa radi tega, ker je pač nova. Taka je sedanja človeška narava.
Po mojem mnenju in po mnenju celega gl. odbora in po mnenju vseh bivših delegatov in delegatinj zadnje konvencije naše Družbe sv. Družine, smo po petnajstih letih naše slavne Družbe začrtali pravo in edino pot, po kateri moramo napredovati.— Z bratskim pozdravom,
Geo. Stonich, gl. preds. lillipilllWlllliaillllBIIIIMIllllBlllMlliliBlillWMI'lllBnilWIIIIW
Budweiserjev slad
je "Home Run" v vsaki ligi
Najbolj izbran ječmen in hmelj, ki se ga dobi na svetovnem trgu, oslajen in pripravljen v najbolj-čih delavnicah svoje vrste, kar jih obstoja, od mož, katerih predniki so se ukvarjali z izdelovanjem slada, MORE imeti učinek samo v enem sladu, BUDWEISER, v znani rdeči kanti. NAJBOLJŠE, KAR MORE DENAR KUPITI.
Anlie^ses^Busch
Barley-Malt Syrup
light or DARK-rich in cod?-not bitter Makes Goad Foods Better
Western Sales Ccrporation 1525 Newberry Ave.
Distributors,
ANHEUSER
• u.*
/ila,
Phone Canal 7051
uSCH ^ - ST.
" rs oj f'usch Extra Dry Gln$ct Ale
Chicago, III.
L O TI I S
3M-165
Dopisi lokalnih društev
rOOOOOOOOOOO-OOOOOOOOOOOOO ^
Our Young DSD
r------—^ .
^■<><^CK><H>CK><>-0<><>0-0<K>^^
EVENTS OF ST. CECILIA NO. 12 D.S.D.
Joliet, 111.
The much talked about event of St. Cecilia's right now is their Grand Hallowe'en dance, which is to be given o» the 28 of October at the Slovenia Hall. The novel form of invitation is worth while commenting upon. Thanks to the composer Miss Anne Nemanich, a member of the lodge. It's unique reading sounds like this:
Come one, come all To the Slovenia Hall, To a Hollowe'en dance Where witches prance,' At the hour of nine, be you lad
or lass, For fifty cents you may pass Into the den of witches and cats,
Where lunch will^be ate, October twenty-eighth
pa 7o5,. skupaj 2065 čla-
IZ URADA DR. SV. DRUŽINE ŠT. 1 D.S.D.
Joliet, 111.
Društvo je imelo svojo redno sejo zadnji petek večer. Na tej seji je bilo zopet pet novih kandidatov v odrasli oddelek in dva za mladinski oddelek. Kandidatje so sledeči: Josephine Dolinšek, Anton Mutz, Frank Juričič, Joseph Želko, Joseph Gregorich. Za mladinski oddelek pa: Richard Ver-ščaj in Marie Frances Vrani-char. Vsi so mladi in čvrsti. Ko so bili sprejeti v društvo, jim je ostalo članstvo zaklicalo trikrat Slava. — Potem je prišlo na vrsto poročilo naših delegatov, ki so poroqali, da so sprejeli splošno centralizacijo in so rekli, da bo to edini napredek za našo mlado organizacijo. Da bi le res vsi delali in agitirali za napredek in da bi vsi pokazali, da imamo ljubezen do DSD. To bo pa prav gotovo pokazala bodočnost. — Kot tajnik društva želim, da bi naša mlada organizacija bolj napredovala kot je kateri-krat poprej. Samo moramo se preljubega nam očeta vsi od kraja podati na delo in agitirati ter ljudem povedati, kakšne dobrote daje naša organizacija. Zraven pa imamo vedno kakšne zabave. Ravno sedaj je na programu keglar-ska zabava. Kakor nam poroča predsednik športnega odbora, sobrat Frank J. Wedic, je dobil lep prostor v mestu Joliet. On želi, da bi se vsi tisti, ki se zanimajo za kegla-nje, priglasili in se dali zapisat. Keglanje bo vsak četrtek zvečer točno ob 7. uri v Alamo Hall. Ako kateri člani ali članica želi videti te nove keg-ljavce, jih tudi lahko pridejo gledat. Dobro je, ako pridete, boste vsaj nekateri videli, kakšna je ta zabava.
Vsi na delo za večjo in močnejšo našo organizacijo DSD. Bratski pozdrav,
Louis Martincich, tajnik. -0--
With St. Cecilia's at the door Assuring you good fun galore.
So come all you folks, members and not members, to our gala affair, and we will stand good by our last line of our invitation. Don't hesitate in getting invited as there are only a limited number made. And a£ you know, none will be sold at the door.
Ouv latest member to leave the state of single blessedness was Miss Betty Kauzlaric who became the bride of Martin Stefanich September 10 at good old St. Joseph's. And our little Mary, better known as Mayme Russ, will become the bride of Rudolph Pruss the 1st of October. Many delight-full affairs have been given in the latters honor by various members of our lodge. Miss Josephine Judnich and Miss Christina Pruss entertained at the shower in the former's
home the 18th, while at the home of Mrs. Rose Bahor our Secretary Miss Josephine Ja'k-lich entertained at the bridge party the 25th. All the members wish them much joy and luck in their embarkment upon this holy adventure.
And above all we must hot forget to congratulate our tiny Mayme Laurich who chose as her vocation the Order of Sisters of St. Francis. Miss Laurich entered the novitiate the 17th of this month. Mary, we wish you all the happiness^ in your vocation. A member.
--o-
Z nožem
V Prečni ulici v Ljubljani so se sešli Andrej Ilaš, Karel Lantner in Ivan Peterlin, ki stanuje na tržaški cesti 38. Vsi so ga imeli malo več kot dovolj in se začeli prepirati. Konec je napravila policija, ki je spravila Peterlina v bolnišnico, Ila-ša pa pod svoje varstvo.
I
OB OBLETNICI SMRTI
•je več ali manj kritizirana. — Nekoliko radi nevednosti ene-
Prezid
Na parni žagi A. Vilharja se je ponesrečil Jakob Ožbolt iz Prezida. Zlomilo mu je roko in tudi na glavi je zadobil precejšnje poškodbe.
Sem Ajdišek,
preminulega dne 3. oktobra 1929, kakor tudi v spomin preljube nam matere
Margarete Ajdišek,
preminule 26. novembra 1928, veže me dolžnost, da izrečem v imenu vseh žalujočih ostalil ponovno vsem sožalnikom najtoplejšo zahvalo za njih sočutje, udeležbo pri pogrebu in za darovane vence.
Preminuli S. Ajdišek se je smrtno ponesrečil pri vožnji iz Sheboygana v Milwaukee na dan svojega ponovnega venča-nja, 3. oktobra 1929, ter zapušča žalujočo vdovo.
Vama, predraga pokojna, naj sveti večna luč ter vživaj-ta rajsko veselje. Mi, žalujoči ostali, se vaju pa spominjamo pri molitvah in z obiski vajinih grobov, kjer naše solze močijo cvetlice, kraseče vajino počivališče. Naj vama bo lahka tuja žemljica.
Za žalujoče ostale:
Mary Rojšček.
Naznanilo in zahvala.
,S tužnim srcem naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je nemila smrt pretrgala nit življenja soproga, oziroma očeta,
Pavla Turkovič
Po težki in dolgi bolezni, previden s sv. Zakramenti, je 14. sept. mirno v Gospodu zaspal. Pokojni je bil samo 33 let star; rejen je bil II. junija 1897 v Pokupskom, Hrvatska. Bil je član društva sv. Lovrenca št. 14, DSD. Pogreb se je vršil 16. sept. 1930; pokopan je bil s sv. mašo, katero je daroval preč. g. B. Be-kavac.
Tem potom izrekam najlepšo zahvalo tistim, ki so pokojnega obiskali v bolnišnici, in tistim, kateri so g! tolažili doma pred njegovo smrtjo. Njim je najbolj znano, kaki so bili časi; vsako noč čuti i gledati pokojnega muke. V tem pogledu največja hvala sobratu Oblicu, tajniku gori omenjenega društva, kateri je bil s pokojnim 4 noči. Hvala vsem, ki so bratu Oblicu pomagali čuti vsako noč. Hvala tistim, ki so prišli pokojnika kropit, ko js ležal na mrtvaškem odru, in vsem tistim, ki so pokojnega spremili na zadnji poti v hladen grob, posebno hvala Josephu Barci-ču, kateri je žrtvoval čas in mii&ino in šel od hriba do hriba, samo da poveliča Sprevod in da bo čim bolj poceni. Hvala tistim, ki so darovali krasne vence in za sv. maše, a posebna hvala članom dr. sv. Lovrenca, kateri so izkazali sobratsko ljubezen in darovali krasni venec in poslednjo pomoč, ko so poleg pokojnega bdili svak noč, bodi si za časa bolezni, ali časa njegove smrti, in pokojnega ponesli na poslednjo pot ter ga z molitvijo pustili v hladni grob. Hvala vsem, ki so žrtvovali čas in svoje mašine za pogreb. Hvahi vsem, ki so pokojnega spremili na poti k večnom počitku. Enako se zahvalim preč. g. B. Bekavcu za krasen govor v cerkvi in ki so r>okoinemu podelili zadni- Zakrament. _
Hvala vsem, karkoli jc kdo stori! za pokojnika, bodi si za časa
bolezni aH časa njegove smrti.
Tebi. preljubljeni in neoozabni. pa kličemo: Počivaj v miru in ti naj sveti večna luč, dokler se zopet ne snidemo nad zvezdami.
Ostajomo žalujoči:
TEREZA TURKOVIČ, soproga; ADVERT in ALBERT, sinovi.
East Pittsburgh, Pa. 27. sept. 1930.
f Stran 4
AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 3. oktobra 1930
2
SIR H. RIDER-HAGGARD:
Hči cesarja Montezume
ZGODOVINSKA POVEST Iz angleščine prevel Jos. Poljanec
i	
■	
■	
i	9)
i	O
■	X
i	
■ ■	
'mmnmmmmmmsm
IUtBtltliHUlHHm!MIIII«m»HMiUHmilBiyiUWiU!lilWli|]Wli:«!l(IHiffl!aUIltiaiUUIWllJiW!t[
nniiiiiHiaiiiiiniaiiiiiiiiiiBiBiii
S tem se poslavljam za nekoliko časa, dasi mi srce poka. Vendar . . ." in začel je govoriti tako tiho, da ga nisem mogel razumeti.
Ko je govoril dalje, sem se začel tresti po vsem životu. Prizor je bil res da ganljiv, ampak to me ni tako razburilo kakor možakov glas in njegovo kretanje, ki me je spominjalo — ne, saj ni bilo mogoče!
"O, ne bodi tako okruten," je rekla ženska, "da bi pustil mene, svojo ženo tako samo in v taki stiski. Vzemi me seboj, Juan, prosim te!" in prijela ga je za roko in se ga o-prijela.
On pa se je je surovo otresel; pri tem mu je padel široki klobuk na tla in mesec mu je posvetil v obraz. Za Boga! Bil je v resnici on — Juan de Garcia in nikdo drugi! Nisem se motil, To je bil tisti globoko zarezani okrutni obraz, visoko čelo z brazgotino, majhne porogljive ustnice, špičasta brada in kodrasti lasje. Golo naključje ga mi je dalo v roke in bil sem odločen, da ga ubijem ali pa on mene ubije.
Stopil sem tri korake naprej, obstal pred njim in izdrl meč.
"Kaj, golobica moja, ljubčka imaš pri sebi?" je rekel in začuden stopil nazaj. "Tvoj posel, senor? Ali si tukaj, da braniš lepotico v stiski ?"
"Jaz sem tukaj, Juan de Garcia, da maščujem žensko, katero si bil umoril. Ali se spominjaš na breg ob reki tam na Angleškem, kjer si slučajno srečal neko gospo, katero si poznal in jo pustil mrtvo? Ako pa si mogoče že pozabil na vse to, se boš pa vsaj spomnil na tole, kar nosim seboj, da te ubijem," in zavihtel sem meč.
"Sveta Mati božja! Tisti angleški dečak, ki. , ." in umolknil je.
"Thomas Wingfield, ki te je premlatil in zvezal, in ki ima sedaj namen, da dovrši, kar je bil pričel tam v daljni deželi, kakor je bil prisegel. Potegni svoj ji^p, Juan de Garcia, sicer te prebodem na mestu, kjer stojiš."
De Garcia je poslušal ta govor, ki diši nekoliko po glediščnem odru, kakor se mi dandanes dozdeva, dasi sem govoril silno resno; obraz mu je postal kot obraz volka, ki je padel v past. Videl sem pa, da ga ni bila volja boriti se, ne iz bojazljivosti — zakaj on ni bil bojazljivec, da sem pravičen — ampak iz praznovernosti. Bal se je boja z menoj, ker je, kakor sem pozneje doznal, živel v veri, da bom jaz njegova smrt; to je bil tudi glavni vzrok, da me je skušal ubiti, ko sva se prvikrat videla.
"Dvoboj ima svoje postave, senor," je dejal vljudno. "Ni navada dvobojevati se brez pribočnikov in v prisotnosti ženske. Ako misliš, da imaš kako pritožbo zoper mene — ne vem, zakaj se togotiš, niti ne poznam imena, s katerim me kličeš — sem pripravljen sestati se s teboj, kjer in kedar hočeš." Ko je govoril je ves čas pogledoval preko rame, in iskal pot, kako bi pobegnil.
"Sedaj se mi postavi nasproti," sem zavpil. Potegni meč, sicer udarim!"
Nato je potegnil svoj meč; srdito sva se spoprijela, da so se iskre kresale in se je žvenk udarcev jekla ob jeklo razlegal po mirni, tihi ulici. Izprva me je nekoliko nad-kriljeval, kajti v svoji razjarjenoti sem se preveč razvnel in divje tolkel; kmalu pa sem postal bolj hladnokrven in se miren lotil posla. Nameraval sem ga usmrtiti — zavedal sem se, da ga ubijem, ako nikdo ne pride vmes. Bil je še vedno boljši sabljač od mene, aaj sploh še nikdar nisem videl teh španskih rapirjev do onega časa, ko sem se bil boril doma ž njim (rapir je lahek top meč z ostro špico za prebod); toda na moji strani je bila mladost in pravica, in sem imel oči bistre kot orel in pest kakor jeklo.
Počasi sem ga potisnil nazaj; moje bojevanje je postajalo vedno boljše, vedno bolj sem se mu približen!.; on pa se je boril vedno bolj ljuto in slabo. Dvakrat sem ga že rahlo zadel, enkrat v obraz, venomer se je počasi umikal pred menoj, dokler ga nisem pritiral do zida onega pota, ki je držal dol k vratom; pripravil sem ga v tak položaj, da me sploh. ni poskušal napadati, ampak se je samo branil in čakal, da se utrudim. Zmaga je bila že moja, ko me je zadela nesreča; ženska, ki je vsa preplašena gledala, je spoznala, da je njen nezvesti ljubimec v smrtni nevarnosti; skočila je nad mene, me zgrabila od zadaj in venomer na ves glas klicala na pomoč. Sicer sem se je še prav hitro otresel, toda de Garcia je porabil ugodni trenutek in mi zadal za-vraten udarec, s katerim mi je prebodel desno ramo, da nisem bil več popolnoma zmožen za boj in sem se moral dobro braniti, da sem ostal živ. Vpitje ženske je dobilo odziv; iz-nenada je izza vogala pritekla straža* žvižgajoč na pomoč. De Garcia jo je zagledal, popustil nenadoma boj, se obrnil in stekel proti onim vratom; ženska je tudi izginila, sam ne vem kam.
Straža je bila kmatu pri meni in poveljnik je stopil k meni, držeč v roki svetiljko, da bi me prijel. Udaril sem z mečevim ročajem po svetiljki, da mu je padla na tla, kjer je vzplamtela kot kres. Nato sem se tudi jaz o-brnil in zbežal, ker me ni bila volja, da bi se pustil peljati pred mestno oblast kot pretepač; v svoji želji, da bi ušel, sem pa dodobra pozabil, da je de Garcia tudi na begu. Bežal sem dalje, trije stražniki pa za menoj; ker so bili bolj močne postave in zasopli, sem jih kmalu pustil daleč za seboj. Ustavil sem se, da bi prišel do sape in se spomnil, da sem izgubil de Garcio izpred oči, ne da bi vedel, kdaj bi ga mogel spet najti. Izprva sem se hotel vrniti in ga poiskati; toda po kratkem premisleku sem prišel do spoznanja, da bi bilo vsako iskanje zaman, in da bi se kaj lahko pripetilo, da bi navsezadnje padel straži v roke, katera bi me lahko spoznala po »"ini, ki me je začela boleti. Zavoljo tega sem krenil proti domu preklinjajoč nemilo mi srečo in žensko, ki me je zgrabila od zadaj baš v trenutku, ko sem mu hotel zadati smrtni sunek; pa tudi svoje slabo sabljanje, ki je bilo vzrok, da se je ta sunek tako zakasnil.
Požar
Na Krčevini pri Mariboru je nastal požar v stanovanjskem poslopju poljskega čuvaja in posestnika Josip Zupana. Ker je hiša na hribu in je težak dostop do vode, je kljub temu da so prihiteli gasilci iz Maribora pogorela hiša, gospodarsko poslopje in hlev. Vse pohištvo, ena krava in dve svinji.
PRILIKA ZA NAKUP FARM
Kupite farmo v Clark County, Wis. Središče mlekarske industrije .in v dobri slovenski naselbini. Imam nekaj krasnih prilik za ponuditi. Pišite na Palmer Vinger, Greenwood, Wis.	(3260)
'Najboljše delo za manj denarja
Nobenega izgovora za slabe zobe.
Cm! o bolečinah pri zdravljenju In popravljanja zob so minuli, pa tudi stroftki za dentistovo d«lo iq tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. fTu-di ako imate le en zob, ali več, ki so pokalen!, ne odlagajte, da bodo fte slabil. Pridite tako] Jutri ta Bavfl-rujte si svoje splošno zdravje z zdravimi zobmL
C. V. McKinley, D. D. S.
naslednik Borrows iobsnfrttsBui	4
D' Arcy poslopje, 2. nadstropje -t. Itvr. cof* 104
Phone: 4884	^
CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOLIET, ILLL
Preiskava In
BREZPLAČNO
i enaka postreinlca
Odprto i odi f. zjutraj do 8
od 10. zjutraj do 12. opoludno. V nedelje
Tel. t uradu Crawford 2893 TeL na domu Rockwell 2816
DR. ANDREW FURLAN
SLOV. ZOBOZDRAVNIK
URAD:
OGDEN AVE. BANK BLDG. soba št. 204
Vogal Crawford in 3959 Ogden Ave., Chicago, 111.
Uraduje: Od 9. do 12. dop., od 1. do S. pop. in od 6 do 9 zvečer. Ob sredah od 9 do 12 dop.
Strela
Med zadnjo nevihto je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Vrisnika v in ga popolnoma vpepelila.
DR. J. E. URSICH
ZDRAVNIK IN KIRURG -2000 West 22nd Street,. CHICAGO, ILL.
Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer.
Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3966
PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU.

I [ f>0<»0<KXK><K>000<><K>^^	5
PISANO POLJE
OOWKKKKWW J IVI Trunk JOOOOOOOOOO^^
— THE —
Will County National Bank
OF JOLIET, ILLINOIS.
Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta.
Kapital in preostanek $300,000.00
C. E. WILSON, predsednik
JOSEPH E. SPELICH Kupite pohištvo, karpete in peči od
JOSEPH E. SPELICH
dolgo letno izkušnjo v pohištvu v Jolietu.
Sedaj skupaj z Fitzgeralda.
Dobro pohištvo za manjšo ceno.
505-807-809 CASS STREET
Zunaj iz visoke rentne cene.
Odprto zvečer.
Zamenjajte pri nas svoje stare pohištvo za novo.
K 4» * 4»
GOSPODINJE V JOLIETU
»o prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše
Phones: 2575 in 2743
ANTON NEMANICH & SON
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI.
USTANOVLJEN L. 1895.
Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne.
1002 N. Chicago Street,	Joliet, Illinois
Pove malo več.
Notica je zelo kratka in se glasi:
"Moskva, 22. avg. — Devet oseb, ki so bile obtožene, da so skrivale srebro in se udeleževale protirevolucionarnih aktivnosti, so bile včeraj obsojene na smrt in ustreljene."
Izraz "protirevolucionarnih aktivnosti" je olepšava. Svet bi se malo čudil, ako bi bil kdo pufnjen, ker je spravil kak červonec, ruski srebrnjak. In ravno to je — protirevolucio-narno, in to je zločin prve vrste, in svet se suče naprej. Gre pa le in samole za nekaj skritih srebrnjakov. Notica dokazuje, da se v Rusiji nekaj nočejo zadovoljiti z nekim na-čečkanim papirjem, oziroma papirnatem denarjem, in če kdo pride do kakega srebrnja-ka, ga spravi za potrebo, ko s papirjem ne bo mogel nikamor, in to je — protirevolueio-.narno, in če ga zasačijo, ga tako "oskrbijo", da ne bo nikdar več potreboval kakega srebrnjaka. S svincem in bajoneti se sicer tudi vlada, ampak kako dolgo?
Dve notici.
železnico. Ležala bo tam.
Čudimo se. Čudimo se dandanes, da so naredili tako o-gromno boginjo. Ne. To m ra ' no kako čudo. Pravo čudo je, in tu je čudenje povsem n« mestu, kako so mogli dru£ace visoko civilizirani narodi, kakršni so bili mehikanski Azteki, in še drugi omikani narod' po božje častiti sohe, podob « kipe raznih božanstev, katere so prav'sami naredili z las«1' mi rokami. Kje so bili ^ možgani, kje mišljenje Q nimi možgani? In drugače^ znali možgane vrlo dobro biti, o čemur priča razvita civilizacija. To je čudo, da s mu čudimo.
Ne. Niti to ni pravo
čudo.
Ako bo ta svet obstal še n* ko dobo, lahko pride _ čas, bo to, kar so počenjali pa# z vero na Pr<t' udo dok«-
m se počenjajo vega Boga, manjše č'
čuda moderne sedanje ^ od čuda namreč, kako so m
ogli
heretični verski voditelji za
;av»
nauk Kristov na tako m
,fer0a'

len način, in kako so pi'1 mogli najti toliko posluša« Pride lahko doba, ko_ se » ljudje najbolj čudili tistm1 ^ kateri se danes ^
dem,
Prva se glasi:
m
• • i čudijo edino pravi ven,
Se Je" •	•	V _ .•„ -7!!
*
*
*
MESO IN GROCERIJO V zalogi imam redno vsake vrst« sveže ali suho prekajeno meso ter vse predmete, ki spadajo ▼ mesarsko in grocerijsko obrt.
% JOHN N. PASDERTZ $
+ COR. CENTER & HUTCHINS STS.,	JOLIET, ILL. ^
^	Chicasro Telefon 2917.
wiaiHiiiHHintiHi
Vaši prihranki
zloženi pri nas, so vedno varni. Vi živite lahko v katerikoli izmed naših držav, in vendar ste lahko vložnik na naši banki, prav kakor bi živeli v našem mestu. Pišite nam za pojasnila in dobili boste odgovor z obratno pošto v svojem jeziku. Mi plačujemo po 3 od sto obresti na prihranke, in jih prištejemo h glavnici dvakrat na leto ne glede na to ali vi predložite svojo vložno knjigo, ali ne.
Naš kapital in rezervni sklad v vsoti več kot $740.000 je znak varnosti za vaš denar.
Naš zavod uživa najboljši ugled od strani občinstva, kateremu ima nalogo nuditi najuljudnejšo postrežbo, in od katerega prejema naj-izratejšo naklonjenost.
JOLIET NATIONAL BANK
CHICAGO & CLINTON STS., JOLIET, ILLINOIS.
WM. REDMOND, predsednik. CHAS. G. PIERCE, kasir. JOSEPH DUNDA, pomožni kasir.
ze, ker niso ostali v Ameriki, kajti danes ne morejo več nazaj. Ah, lahko je tebi, pravijo, a joj si ga nam. Strašno tarnajo. Nikdar ne bodo pozabili Amerike, dasi so garali tamkaj kakor živina.
"Garali smo tam težko, to je res, — pravijo — pa smo vsaj nekaj imeli — in meso je bilo trikrat na dan — tu pa garamo in garamo in nimamo nič . . ." Povsod ena in ista povest: "Težko garamo in nimamo nič."
Druga notica pa je'. "Več izletnikov odpotuje še pozneje posamezno . , . Tem se je domači kraj tako priljubil, da ne gredo kmalu zopet nazaj. Da, nekateri celo mislijo na to, da bi se preselili domov ter tu živeli poslej. Če jih le ne bo minila ta želja . . ."
Eh . . . er , . ., manjkati mora nekaj pri mesu, manjkati nekaj enako pri nič. Kaj manjka?
:!: * *
Gre in mora iti skupaj.
Mr. Nace Žlemberger, Piney Pork, O., podaja v Prosveti "Nacetov nasvet". Pravi:
"Delavstvo mora imeti vero in zaupanje v svoje organizacije, slično kot smo ga imeli v katoliško cerkev, ko smo bili v stari domovini. Papež Leon XIII. je v neki svoji poslanici rekel, da kadar je delavstvo v boju za izboljšanje svojih razmer, mora pustiti vero in posmrtno življenje na stran," ako hoče zmagati."
Težko, da bi bil rabil Leon XIII. besede tako, kakor bi hotel Mr. Žlemberger, saj ni misliti, da bi mu bil papež voditelj.
Organizacija je borba za telesni kruh, vera borba za duševni. Vzemi delavcu duševni kruh, ali ponudi mu — kamen, pa bo prinesla borba za telesni kruh tudi le — kamen. Skupaj morata biti obe borbi, vsaka se mora pa vršiti na svoj način. Izločiš duševno borbo, in tudi
pri mesu jo le — tarnanje. * * *
Čudimo se . . .
Blizu mesta Mexico so v nekem globokem jarku našli so-ho neke boginje. To je največji malik, dozdaj odkrit v A-meriki. Soha je 34 čevljev visoka in do 20 čevljev debela. Sodijo, da je bila to boginja vode, katero so častili Azteki pred prihodom Špancev. Da bi boginjo dvignili iz jarka, bi bi bilo treba zidati posebno
naj£i*
jo svoje — čudenje za stejši produkt svojih baJe svetljenih možganov. tf8, Fundamentalno med P^. nom in heretikom ni dosti
obo Je j ( '
Človf
poizkus, da bi človek " razodetje pravegi To je čudo, da se čloVe
P3'
like. Samo bolj gru«". - ^o-ganstvo in malikovanjej je pa je čisto pristno
. m
ga postopi, in misli bofrve^ šno umetnino je ustvari > j} v istini skrpucal le
neumnost in heretično
zmel
Mnogi stopa ponosno P°
levardu in misli, da čudujejo njegov stas, 1(0 ^ pa ne ve, ^
l6' tfP
razklane hlače, ali mu P visi iz reže. Bumf . • • -o-
zirajo za njim, ozirajo na njega
NEVARNA DR
evesa
V Kanadi
rastejo j
katerim se človek ne ^
bližati. Pongči izločuje.!" ^
reč ta drevesa velike ^
ogljika, in če ni vetra, i'
kova kislina vlega n» ^ g
pa zaide človek v tak P^e
ljikove kisline, se lahk0 ^
ši. Nedavno je	V
skupina ljudi (10 moi' #
na in 12 otrok) na »e t,0 tJ'
sto, kjer je v bližini rafljl»;
ko drevo. Družba je s
da bo pod košatimi ^f
drevesa prenočila. uol^!
1	v vsiu j
ga dne pa so se čut"1
Z avtomobilom po bližnjega zdravnik^ _
dal zastrupljencem P ^ v?
moč, nato pa so m01 ^ Jfr bolnico, kjer so jim le rešili življenje.
so br*V
Tovarniška razpr^
KOTEL NOVEGA ^
Catalogbfc FREI
!> A
AfM
Ur/f
vrhu. Varno, praktično, ^; ,> j jUl Noben iwlqlok take k«ko'i k c* na »c nI prodajni I"1, ^asWOr'^W it /
, niiklm prltUkom .»	.<oie,>V
domačo kuho. , NI« »»"Ao *lfU 1». V,drial vam bo 8k°»l ce Go^ft^ ■lutil v vaSe zadovoljen o v ° JCK_ tovarniSk« cen«-. bKtP^^r rodilom. Poiljito <»""1* ,n»i,,c „A odpoiiljotov v navadnem mo poroda jo vredna n« ,rplNu ^
HOME MANUFACT	fie
^HB	18
Dept. H-19
Chicago,
111-