LETO XVII. — Številka 63 Itunovltetji: občinski odbori SZDL Je-kance. Krta j, Radovljica, Skorja Loka hi Trt«. — Izdaj« Časopisno pod-fatfa .Gorenjski tUk« — Glavni ta uradnik SLAVKO BEZNIK KRANJ, sobota, 20. 8. 1965 Cen« 40 pai alt 41' starih Jih« t te« List izhal* od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja 1964 kot poltednlk. Od 1. Januarja 1*38 kot poltednlk. Od 1. Januar I« 19*0 trikrat tedensko. In sicer oh sredah ta sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Slavje v kranjski Iskri Na današnji dan pred tridesetimi leti (20. avgusta 1936) je v Wvai tovarni »Jugo-češka« zatulila sirena in naznanila pričete* stavke. Delavci v tovarni so se množično odzvali, njihovo sejanje je pomenilo spontan protest proti krivičnemu izkoriščanju, zmanjševanju mezd in podaljševanju delovnega časa V spomin na ta dan in hkrati kot praznovanje dvajsete obletnice ustanovitve to- varne »Iskra«, bo 10. septembra kolektiv tovarne priredil v novem obratu telefonije Koroški novinarji na Gorenjskem T srede in četrtek (17. in 18. avgusta) je bila skupina sedmih koroških novinarjev, ki jo vodi šef tiskovnega urada pri deželni vladi v Celovcu E. Sehober, gost republiške gospodarske zbornice, sekretariata za informacije pri IS SRS in Turistične zveze Slovenije. V sredo so bili gostje v Bovcu, kjer so se seznanili s turističnim razvojem gornjega Posočja. Skupina koroških novi- narjev se je nato že v sredo pripeljala preko Vršiča na Gorenjsko, kjer so imeli zvečer razgovor s turističnimi delavci v hotelu Prisank v Kranjski gori. V četrtek so si ogledali Gorenjsko, posebno Bled in Zelenico ter Ljubljano, kjer sta jih sprejela član republiškega izvršnega sveta ing. Viktor Kotnik in predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Danilo Dougan. — a svečano proslavo. Spored bo zelo pester; recitacije, nastop gimnazijskega pevskega zbora, o pomenu in poteku strajtka pred tridesetimi leti bo spregovorila Pepca Jež, ki je bila takrat sama med stavkajočimi, Vinko Šarabon pa bo podal pregled razvoja tovarne od ustanovitve do danes. Devetnajst članov kolektiva bo prejelo odlikovanja in nagrade za dolgoletno neumorno delo v tovarni, skupini sedemindvajset delavcev, ki je sodelovala v stavki, pa bodo podarili knjige »Fotografski dokumenti o boju KP Slovenije«. Sledil bo pogovor z mladino. Tovarna bo v teh dneh izdala tudi posebno revijo o razvoju, delu in življenju tovarniškega kolektiva v dvajsetih letih svojega obstoja. Pozanimali smo se tudi o uspehih tovarne. Proizvodnja se je v obdobju od leta 1946 do danes povečala 267-krat (od 69 milijonov na 183 milijard dinarjev realizacije). Ob ustanovitvi je bilo vsega 8S2 zaposlenih, danes jih je 4260. Storilnost je danes 54-krat večja kot prvo leto. 1952. leta je tovarna prvič izvozila svoje proizvode. Zanje je dobila 13.000 dolarjev. Letos pričakujejo od izvoza 1 milijon 685.000 dolarjev dohodka. Največji uvozniki izdelkov tovarne »Iskra« so Turčija, NDR Švica, ZRN, Libanon, Brazilija, Italija, Saud-ska Arabija in Avstralija. I. Guzelj KRANJ Spet smo odprli povsem obnovljeno prodajalno TEKSTU v Kranju, Prešernova ul. 5 Oglejte si novo zalogo manufakturnega blaga, trikotaže, tekstilne galanterije itd. Odprto NEPREKINJENO od 7. do 19. ure Priporoča se za obisk Kolektiv trgovine TEKSTIL Poskusite odlično brazilsko kavo pražarne veletrgovine „Qoka" Škofja Loka Maistrov trg urejajo Ta teden, takoj po zaključku Gorenjskega sejma, so zgra-Ta teden, takoj po zaključku Gorenjskega sejma, so zagra-bodo od nekdanjega doma JLA do odcepa Reginčeve ulice uredili tako kot so pred leti Prešernovo cesto in Titov trg. Cestišče bo v isti višini kot pločniki ob straneh, ki bodo ločeni le s črto. Dela izvaja gradbeno podjetje Projekt Kranj, investitor pa je skupščina občine Kranj. Predračunska vrednost del je okrog 20 milijonov starih dinarjev, rok pa 80 koledarskih dni. Predvidevajo, da bo Maistrov trg urejen do konca septembra. Istočasno z urejanjem Maistrovega trga bo izvajalec — Projekt — na svoje stroške popravil tudi Prešernovo cesto, kjer dela niso bila najbolje opravljena, zato so se jaški začeli pogrezati, asfalt je na nekaterih mestih že razpokan, asfaltna prevleka nasploh ni bila najboljša. Na Maistrovem trgu bodo najprej uredili polovico cestišča, potem pa bodo promet preusmerili sem in uredili še drugo polovico. V času del bo tod ozko grlo za promet, kot je razvidno tudi s slike, vendar drugače ne gre. Ljudje sicer godrnjajo, zakaj popravljati cesto spet sredi turistične sezone, vendar je treba vedeti, da je za taka dela potrebno suho in toplo vreme, če hočemo, da bo cestišče kvalitetno. Sicer pa je glavna poletna turistična sezona že skoraj za nami; na skupščini občine Kranj so nam povedali, da So nalašč počakali, da bo Gorenjski sejem zaprt, sicer bi verjetno že prej začeli z deli. Občinski komite ZK Jesenice o slabi proizvodnji v Železarni Glavni politični problem na Jesenicah v zadnjih dneh je slaba proizvod* nja v Železarni. O tem so začeli odkrito razpravljati v samem kolektivu pa tudi na občini in v poli« tičnih organizacijah. V po« nedeljek (22. avgusta) se bo v Železarni sestal upravni odbor, v torek (23. avgusta) popoldne pa bo skupna seja občinske-* ga in tovarniškega komi* teja ZKS. Na dnevnem redu je samo ena točka: Stanje proizvodnje, gospodarjenja in samoupravljanja v Železarni, Ker dohodki iz železarna pomenijo več kot tri četrtine proračunskih dohod* kov jeseniške občine in ker je v tem podjetju zaposlenih največ ljudi, so vsi prizadevajo, da bi stanje spravili na pravo pot in izboljšali slabo proizvodnjo. — a ^^.^..+-:.:.::..:..:::5.::.::$9996::^B 555555555555555555555555555555555555555555J555 NOTRANJA POLITIKA 20. AVGUST 1966 * GLAS Akcija zbiranja pomoči za Vietnam se nadaljuje Ali je Vietnam predaleč? V jeseniški občini je 1457 občanov prispe valo 613.259 starih din pomoči za Vietnam — Na občinskem odboru ZZB NOV in SZDL so nezadovoljni s potekom akcije -> V desetih vaseh na območju krajevne skup* nosti Žirovnica ni nihče dal prispevek zi pomoč Vietnamu Gorenjska magistrata z mostom čez Peračico je glavna turistična atrakcija na Gorenjskem, ki si jo iz dneva v dan hodijo ogledovat dofnači in tuji turisti. Parkirni prostor pred mostom je vedno poln vozil z različnimi registracijami, ljudje pa gledajo v globino in se čudijo, kaj vse zmore sodobna tehnika — FotoFranc Perdan Pred kratkim so ameriška j letala napadla vas Truong Tan v delti Mekonga v Južnem Vietnamu im odvrgla napalm (zažigalne) bombe, bombe z močnim eksplozivom in izstrelila okrog tisoč topovskih granat. Cilj bombardiranja je bil uničiti dve I četi partizanov, ki sta se baje Pred 30. obletnico stavke tekstilnih delavcev Sindikalne podružnice se že pripravljajo 17. septembra osrednja proslava v kinu Center — Interne proslave med 6. in 12. septembrom Pred kratkim je imel sejo odbor za organizacijo proslave 30. obletnice stavke tekstilnih delavcev v Kranju. Ker se datum osrednje proslave, 17. september, hitro bliža, so lahko pregledali že več uspehov, ki so jih dosegli v organizaciji proslave revolucionarne stavke. | Centralna proslava bo v kinu Center. Slavnostna akademija bo ob 18. uri, zabavni ded programa pa ob 20. uri v prostorih Delavskega doma. Vzporedno oz. pred osrednjo proslavo bo oda vrata prireditev v posameznih delovnih kolektivih. Za nodag so v nekaterih organ i-eacijah prireditve že znane. Iskana bo organizirala proslavo, združeno s proslavo 20obletn4ce obstoja kranjske Iskre. V najkrajšem času bodo imeli podrobno izdelan program. Koidkitiv Tekstilrndusa bo organiziral proslavo skupno s Šoto Lucijan Seljak. Sedaj zbirajo se prijave aktivnih in upokojenih članov stavke iz teta 1936. V IBI eo imenovali odbor, ki pripravlja praznovanje. Istočasno bodo organizirali praznovanje vseh upokojencev tega kolektiva. Ljubno praznuje Občani krajevne skupnosti Ljubno (Ljubno, Posavec, Otoee, Praproše) bodo praznovali M. avgusta svoj krajevni praznik. Na ta dan so pred petindvajsetimi leti odjeknili v rano jutro prvi okupatorjevi streli. Ob tej priliki Je izgubilo Življenje pet domačinov. V spomin na prve žrtve okupatorja bo v soboto (20. avgusta) pred spomenikom v Ljubnem žalna komemoracija. Razen te osrednje svečanosti bo še več športnih in kulturnih srečanj, kot tradicionalni odbojkarski turnir za pokal KO ZB Ljubno, v nedeljo pa bo v radiu oddaja »Se pomnite tovariši«, ki bo posvečena gorenjski vasici Ljubno. Slavnost bo zaklju- čena s tradicionalno vrtno veselico. J. Justin Tekstilni šolski center bo organiziral .samostojno proslavo s programom, ki ga bo imela Tekstilna šola. V ta naimen bodo organizirali predavanja o razvoju delavskega gibanja od leta 1935 dađje na Gorenjskem in o položaju tekstilnih tovarn. Po prvih informacijah, ki smo jtih dobili, je razvidno, da se vse sindEkalne organizacije z vso resnostjo pripravljajo na proslavo manifestacije borbenega duha in dviga tekstilnih delavcev. Občinski sindikalni svet, oziroma odbor za organizacijo proslave, je pozval vse organizacije, da z internimi praznovanji počaste 30. obletnico stavke. V jeseniški občini manjši osebni dohodki Po podatkih statistične službe pri skupščini občine Jesenice je povprečni nominalni osebni dohodek zaposlenih v družbenem sektorju v I. polletju letos znašal 78.100 S din, od tega v gospodarstvu 77.500 in v negospodarstvu 83.300 S din. Podatki za Junij pa kažejo naslednje: 80,6 odstotkov vseh zaposlenih je imelo Kaj teži samoupravo? O tem naj' bi po predlogu občinskega sindikalnega sveta v Kranju razpravljali n* posebni konferenci vseh družbeno-pobtičnib organizacij te občine enkrat konec septembra ali oktobra. Glavni cilj je, da bi odkrito in konkretno razpravljali o de-hi občinske skupščine in njenih organov, o delovanju krajevnih skupnosti, samoupravnih organov v delovnih organizacijah hi v vseh drugih institucijah — s težnjo ugotoviti, zakaj ponekod ali v določenih primerih ne-pridejo do veljave težnje obča- nov in samoupravijavcev ter naijti ustreznejše oblike za večjo uveljavljanje samoupravnih načel na vseh nivojih. — K. M. osebni dohodek od 40.000 do 60.000 din; 43,8 odstotkov od 60 do 80.000 din; 19,6 odstotkov zaposlenih od 80 do 100 tisoč din; 73 odstotkov vseh zaposlenih od 100.000 do 120 tisoč in 2,9 odstotkov vseh zaposlenih je imelo osebne dohodke od 120 do 140.000 S din. Nominalni osebni dohodki so porasli v primerjavi z istim obdobjem lani za 31 odstotkov, vendar to ne pomeni, da je porasla tudi kupna moč zaposlenih, saj so v tem obdobju znatno porasle cene življenskim potrebščinam, zato Je realni osebni dohodek letos za 4,7 odstotkov manjši kot v istem obdobju lani. J. Vidic mudili v tej vasi. Vas Tnic^ Tan je bila uničena, v IN pa dva mrtva ki 114 raajfc nih kmetov, od teh 73 i*\ m otrok. Partizanov sploh $ bilo v vasi. . - Tako delajo danes Amet^ ■kanci v Vietnamu! Narod, i se je nekoč sam boril ^ svojo svobodo, si danes laa pravico mednarodnega p% ca ja in tirana. Na Vietnam pada vsak svojo s krajevna organizacija ^ prispevala 10.000 d. svoje blagajne. To je ^ pač lažje kot pa organ*B>y akcijo zbiranja pomoči V etnamu. Najbolje se je zala Kranjska gora. V o\y ni sta samo dva, ki sta spevala po - 5.000 din: to ^ FRANCKA KOKAU in HK? RIK BLAŽIC, oba iz KrC ske gore. Občinska odbora SZDL, ZZB NOV Jesenice sta s^J n-iJa akcijo obnoviti fc» T podaljšati do 30. septos^ letos. J.VMf SZDL Kranj o IV. plenumi) Občinski odbor SZDL Kranj je pred dnevi organiziral širši aktiv, na katerem so razpravljali o uveljavljanju smernic . IV. plenuma CK ZKJ na Brionih. Mnogi predsedniki krajevnih odborov SZDL in drugi udeleženci iz nekaterih delovnih kolektivov to občine so ugo» tavljali, da je nujno potrebno razširiti te rasprave iz krogov ZK na organizacije SZDL, na sindikate in vse drage organizacije, da M slehernega samoupravUalca in občana vključili v odkrivanje sedanjih slabosti in negativnih pojavov skladno s nakazanimi nalogami IV. 1^ mirna. Predvidevajo, d* . bodo te razprave razširile t krajevne organizacije in ^ lovne kolektive ter v \ kretnih primerih nakata^ not nadaljnega uveljavlj*^ človeka v današnjem arsk^ nem razvoju. — k v, »Gradbena zapora« na Bledu in v Bohinju Ing. Zvone Vreček, načelnik oddelka za gospodarstvo pri občinski skupščini Radovljica, o vzrokih gradbene zapore na Bledu in v Bohinju V zveri z odločbo o prepovedi gradnje na Bledu In v Bohinju, kl jo je izdal republiški sekretariat za urbanizem, so se pričele žiriti najrazličnejše govorice. Govori se, da domačinom sploh ne bo več dvoljeno zidati na tem območju in podobno, log. Vreček nam je najprej povedal o vzrokih za takšno odločitev. •Pripravlja se urbanistični program za celo občino Radovljica. Posebno Bled in Bohinj sta urbanistično izredno občutljivi področji. Tu imamo pač največje možnosti za turistično eksploatacijo. Program je delan na •snovi stanja, kakršno je. Ce bi dovoljevali gradnjo še naprej — interesentov pa je velika — bi prišli do položaja, v katerem bi program obravnaval staro področje, saj bi se zaradi novih gradenj vse spremenilo. Na ta način ne bi nikoli prišli do urbanističnega programa, ki bi ga bilo mogoče uresničevati.« — Znano je, da so le določeni izjemni primeri, v katerih je gradnja mogoča. »To bi težko imenovali izjeme. Dovoljena so le redna vzdrževalna dela (npr. popravilo strehe, beljenje itd.). Poleg tega so iz zavarovanja izločena zemljišča za zidavo družbenih objektov in organizirano stanovanjsko gradnjo. Za vsako takšno gradnjo pa mora dati sproti dovoljenje posebna komisija republiškega sekretariata za urbanizem. Lah''t se dovolijo tudi gradnje, ki so potrebne za vzdrževanje, zavarovanje ali uporabo (npr. jez, vodovod, cesta).« — Po odloku niso dovoljene nobene gradnje, prezidave ali adaptacije. »Da. Lahko dogradijo le objekte, ki so že začeti in objekte, za katere j« bila že izdana lokacijska odločba — seveda če ni zastarela.« — In koliko časa bo veljala ta »gradbena zapora^? »To bo v prvi vrsti odvisno od postopka. Za potrditev urbanističnega programa je potrebna 3-mesečna razgrnitev. Na osnovi razgrnitve načrtov teče javna razprava o konceptih načrta. Na osnovi pripomb javnosti projektant dopolnjuje načrt in ga prilagaja potrebam. Po tem postopku mora načrt sprejeti občinska skupščina in ga potrditi sekretariat za urbanizem.« — Bo potrebno še čakati, da bosta izdelana načrta za obe območji? »Ne. Javna razgrnitev za blejsko območje bo verjetno že 20. avgusta v dvorani GG Bled (od 15. septembra dalje bo v Festivalni dvorani). Sredi novembra bi tako potekel trimesečni rok, nakar bo sledilo popravljanje programa. Morda bo za Ble 1 vse Trgovsko podjetje Murka v Lescah je uredilo v Lescah bife za svoje goste. Pred aH po nakupovanju je tu prostor za kratek počitek ali poživilo. To je prvi primer pri nas, da trgovsko podjetje na tak način skrbi za svoje stranke, ne pa, da jih odpravi z »Nimamo«. Primer, ki bi ga v različnih inačicah kazalo posnemati! — Foto Perdan urejeno že sredi marca prihodnje leto.« — In kako je z Bohinjem? »■Postopek je isti. Rok za izdelavo osnutka je v novembru. Verjetno bo vse skupaj končano tri mesece kasneje.« — Kaj menite o govoricah, ki se širijo? »Gradnja bo dovoljena za vsakogar, ki bo zidal po načrtih. Treba bo spoštovati eo» ninge za stanovanjsko grad-* njo in podobno. Vsa stvar sploh ni komplicirana, je pa nujna, če želimo doseči is naravnih lepot, ki jih imama* tisto, kar vsi pričakujemo.« P. Čolnar Gibanje industrijske proizvodnje v kranjski občini Manjša proizvodnja v juliju Količinska proizvodnja industrijskih podjetij občine Kratnj je bila v juliju letos manjša od planirane; za vzrok v mnogih podjetjih navajajo kolektivne dopuste v tem času. Celotna količinska proizvodnja iodustrijie v juliju pomeni le 6,5% letnega plana, to pa je zaostajanje za dinamiko planskih zadolžitev, saj je precej manjše od dvanajstine plana, čeprav je ta proizvodnja še vedno za 10,6 °/0 boljša kot julija lani. Najmanj, manj kot 4 % letnih planskih zadolžitev, so v juliju naredili v TOSO, Planiki in Savi. Sedemmesečna letošnja količinska proizvodnja prav tako zaostaja za planskimi zadolžitvami; do konca julija so realizirali 54 % plana, kar pa je za 13,9% bolje kot do konca julija lani. Boljši kot količinska proizvodnja je bil izvoz v juliju (7,6 % planskih zadolžitev), skupni sedemmesečni izvoz pa- je do konca julija komaj dobro presegel polovico pla- niranega (52,7 % plana) in ja za malenkost (za 0,2 %) slabši kot lanski v enakem času. Skupno so podjetja kranjske občine do konca julija izvozila za 4,741.412 dolarjev svojih izdelkov, od teh skoraj polovico (47,9 %) v države s čvrsto valuto. Kljub slabši proizvodnji v juliju pa je vrednost zalog od 30. junija do 31. julija močno porasla, od 50.626.309 novih dinarjev na 53,289.879 novih dinarjev. Zaloge so se močno povečale predvsem v Tekstilindusu in Savi. Zavarovalnica Kranj posreduje prodajo najbo';-šemu ponudniku karamboli ran osebni avto Renault R 8 major letnik 1965 z 20.000 km. Izklicna cena je 7000 N din, ta javna odprodaja bo izvršena 25. 8. 66. ob 14. uri na servisu Cosmcsa v Ljubljani, Dolenjska c. kjer jc možen predogled. Odločitev, ki prinaša napredek Ob združitvi gradbenih podjetij »Remont« in »Tehnik« v Škof j i Loki V eni izmed prejšnjih številk Glasa smo že objavili članek o združevanju škofjeloških gradbenih podjetij »Tehnik« in »Remont«. Zaradi izrednega pomena, ki ga pomeni ta ukrep za obe podjetji, še bolj pa za vso občino škofja Loka, bi radi nekoliko bolj osvetlili prednosti, ki jih prinaša združitev. V gradbeništvu se že več let čuti tendenca medsebojnega združevanja malih samostojnih podjetij. Tako nastajajo vse večje gospodarske enote, ki laže konkurirajo tekmecem. Proizvodnja pa je cenejša *i kvalitetnejša. To velja tudi za vse ostale panoge gospodarstva. O konkretnih prednostih, ki jih prinaša združitev obeh* gradbenih podjetij v Skofji Loki, pa nas je seznanil dolgoletni diroletor SGP »Tehnik« ing. Pavle Hafaer. Splošno gradbeno podjetje »Tehnik« v škofji Loki obstaja že 15 let. Razvilo se je iz obrtnega gradbenega podjetja. Z leti je postalo zelo kvalitetno, številne zahtevne tehnične gradnje, ki jih je prevzelo in izvršilo to podjetje, so mu ustvarile velik ugled. Naj naštejemo samo nekaj primerov: rekonstrukcija jezu pri hidrocentrali v Vincarjih (bočna pregrada z zahtevno fondacijo), avtobusna postaja Trans turist (komotna lupinasta streha), tovarniški objekt tovar- ne elektromotorjev »Iskra-Kranj« v Železnikih (ena izmed prvih lahkih betonskih montaž pri nas), obratna hala podjetja »LIP« v Železnikih (betonska Shedova momtažna konstrukcija), betonska brv preko Selšeice (Vorban gradnja brez podpornega opaža), zahtevna betonska konstrukcija cerkve v Poljanah, nova, pravkar dograjena pekarna v škofji Loki in še mnogi drugi objekti. Gradbeno podjetje »Remont pa je nastalo pred leti, ko sta se združili obrtno gradbeno podjetje »Remont« iz Gorenje vasi in Mestno komunalno podjetje v škofji Loki. Že kmalu je pričelo sodelovati z SGP »Tehnik«. Vodilni ljudje so že tedaj pazili, da sla podjetji kupovali različne gradbene stro- je. Ker je npr. »Remont« že imel težak LIEPCHER nakladalni stroj, si je »Tehnik« omislil lahkega. Obratno je bilo z buldožerji. Po potrebi sta si podjetji stroje posojali im tako mnogo prihranili na denarju- Prav v tem obdobju se je rodila ideja o združitvi. O njej so potem več let zapored razpravljali na občinski skupščini, dokler letos ni padla dokončna odločitev. Podjetji sta vsako zase izvedli referendum, v katerem sta se oba delovna kolektiva z veliko večino odločila za združitev. Tako bo sedaj namesto dveh le ena uprava, s čimer se bodo močno zmanjšali neproduktivni stroški. »Tehnik«, ki je doslej ustvaril letno 1 milijardo 300 milijonov bruto realizacije, im »Remont« s 500 milijoni lebne bruto realizacije, bosta združena ustvarjala 2 milijardi bruto realizacije na leto. To ustreza velikosti normalnega srednjega gradbenega poijet-ja, ki lahko z lastnimi sred- stvi investira v modernizacijo svoje opreme. Tako je za blinžjo prihodnost v načrtu] gradnja cetralne betona me, ki pomeni industrijsko proizvodnjo betonske mase. Poleg betonarne je potrebna še separacija za gramoz. Stroški za gradnjo teh dveh objektov bodo znašali 15 do 20 milijonov dinarjev. Že izgo-tovljena betonska masa iz centralne betoname bo na razpolago tudi privatnikom. Dejansko združitev obeh podjetij bodo izvedli, ko bodo opravljene vse formalnosti. O tem sklepata oba delavska sveta, ki sta prav v ta namen sestavila posebni komisiji. Komunalna dejavnost, prej ena od dejavnosti podjetja »Remont«, se bo po združHvi odcepila in osamosvojila. I. Guzelj M$/+$$^^^U%++++//$$%%$%$%$$$/+$+^^SE/$%$%+/%^+$/$%%$%/%/%+%%%$+$%/$+%%$^ U%$^^ 4 KULTURA TN PROSVETA 20. AVGUST 1966 # CLA| »»%4/JMS za vpis v ose m m »sečni gospodinjski tečaj VIŠJA GOSPODINJSKA ŠOLA V GROBLJAH PRI DOMŽALAH BO SPREJELA PO SKLEPU ZBORA DELOVNE SKUPNOSTI IN V SKLADU S SVOJIM PROGRAMOM DOPOLNILNE DEJAVNOSTI UČENCE-KE v gospodinjski tečaj ki se bo začel 15. septembra 1966 in bo trajal do 15. junija 1967 60 udeležencev V okviru tega tečaja bodo predavanja in praktični pouk iz prehrane, vzdrževanja hiše, oblačil in obutve, vrtnarstva, nege otroka, družinske in državljanske vzgoje ter ekonomike gospodinjstva. Pogoj za vpis je uspešno zaključena osnovna šola. Udeleženci tečaja bodo morali kriti stroške šolanja v višini 1.075 N din ali mesečno 134,37 N din. Udeleženci, ki bodo v času tečaja bivali v domu študentov, bodo morali kriti stroške bivanja v domu. Podrobnejše informacije o višini teh stroškov, ki bo odvisna od števila udeležencev tečaja, ki bodo bivali v domu, dobijo interesenti v tajništvu šole. Rok za sprejemanje prijav je 31. avgust 1966. Prošnjam za sprejem v tečaj, ki morajo biti kole-kovane z 0,50 N din, morajo kandidati priložiti: L. spričevalo o uspešno opravljenem 8. razredu osnovne šole; , 2. zdravniško spričevalo, iz katerega mora biti ' razvidno, da je kandidat zdrav in sposoben ' delati v živilski stroki; j 3. izjavo staršev oz. skrbnika, da bodo krili stroške tečaja. Udeleženci, ki bodo uspešno opravili tečaj, si bodo pridobili znanje s področja gospodinjstva, ki jim bo omogočalo smotrno in gospodarno vodenje do mačega gospodinjstva. S pridobljenim znanjem se bodo lahko uspešno vključevali kot sezonski delavci v gostinstvo in turizem pa tudi kot stalni delavci na takih delovnih mestih v gostinskohotel-skih delovnih organizacijah, za katera ni organizirano in predpisano poklicno izobraževanje. Pravilno in lepo vzdrževano in urejeno gospodinjstvo bo tudi zagotavljalo nuđenje kvalitetnih uslug turistom v domačem turizmu, s katerim si bodo lahko taka gospodinjstva zagotovila znaten dodatni vir dohodkov. Prijave pošljite na naslov: VIŠJA GOSPODINJSKA ŠOLA V GROBLJAH PRI DOMŽALAH; Informacije je mogoče dobiti tudi telefonič-no, in to: Domžale tel. 72-362. Tajništvo šole RADIO - ELEKTRO TRATNIK KLAGENFURT — CELOVEC HI Feldm. Conrad Platz 9—10 H AEG'AVTOMATSKI PRALNI STROJI lilillllllllilllfflSlillllll Pri Delavski univerzi Kranj Samostojna osnovna šola Več kot polovica občanov kranjske občine nima popolne osemletke Življenje zahteva od nas vedno več znanja. Zelo malo je poklicev, za katere bi se lahko odločili z nedokončano osemletno šolo. Veliko naših občanov poleg svojega rednega delovnega časa obiskuje večerne šole, med njimi je tudi mnogo takih, ki pri delavski univeTZi dopolnjujejo svoje pomanjkljivo osnovnošolsko izobrazbo. Da nam bo slika bolj jasna, si oglejmo nekaj statističnih podatkov. % V lanskem letu je bilo v 9 občini Kranj zaposlenih ■ # 21.927 ljudi, od lega. v go-9 spodarskih dejavnostih C 17.421, v negospodarskih panogah pa 2.945. V gospodarskih dejavnostih ima nedokončano osemletko 9.321 ljudi, v negospodarskih panogah pa 577 ljudi; to pomeni, da več kot polovica zaposlenih v kranjski občini nima popolne osemletke. Pri Delavski univerzi Kranj že dlje obstoja večerna osemletka, vendar so »učenci«, morali zaključne izpite pola- €» gati na drugih, regularnih osemletkah. Letos pa je sektor za izobraževanje odprl novo, samostojno verificirano osemletko, ki bo popolnoma enakovredna ostalim osnovnim šolam, imela bo samostojne zaključne izpite. Zanjo je predvsem v delovnih organizacijah veliko zanimanje. Večino »učencev« eo prijavila podjetja (teh je okrog 30), katerim bodo plačali tudi šolnino, nekaj pri-javljencev pa se je za šolo odločilo iz lastne pobude, tako da si bodo sami plačali šolnino. Sola bo imela veliko prednost v tem, da bodo poleg obveznega učnega programa lahko vključili v predmetnik npr. več kemije za »učence« iZ Save, več fizike za delavce iz Iskre itd. Seveda pod pogojem, če bo iz ene delovne organizacije dovolj interesentov. Upajo, da bo osemletka kmalu lahko sprejela prve šolarje za zadnje štiri razrede osemletke. J. Košnjek i Zanimanje za razstavo modelov za loški kruhek Od 15. julija do 15. av^ sta je bila na balkonu Fr% valne dvorane na Bleda stava modelov za loški kruhek, ki jo je priprt^ Loški muzej. Za razstav* w bilo v tem času. ko je ^ Bledu največ tujih turist^ zelo veliko zanimanje; o|^ dalo si jo je preko 10.000 ^ di. Tako velikega števila skovalcev mi doma, v U^, doživela menda še noiO razstava Loškega muz* Med obiskovalci na Bledu bilo največ tujcev, P«s*kv Nizozemcev, Nemcev in 4^ gih; tujci se zalo zanin* ' za to loško posebnost in lepe izrezljane modele z J* nimivo ornamentike Prav zaradi velikega J^, manja razstave niso 15. avgusta, ampak so jo 7^ daljšali do konca »vrw' Prepričani so, da si jo h^4, teh dneh, ko je na Bled«) * dovolj tujcev, ogledalo ^ precej ljudi. Iz valjarne na Beli jeseniške Železarne Več vratarjev kot valjavcev Po treh mesecih poiskusne-ga obratovanja je bil v četrtek (18. avgusta) v novi valjarni Bela prvi zbor proizvajalcev na katerem so razpravljali o rezultatih in problemih poizkusnega obratovanja in o osebnih dohodkih v valjarni Bela. Vodja valjarhe Bela ing. Janko Perne je povedal, da so do sedaj skupno naredili 16.600 ton izvaljanega materiala, letni plan pa predvideva 81.300 ton. Iz tega sledi, da ga bodo morali do konca leta izvaljati še 64.700 ton, to pa pomeni, da so se sedanjo stopnjo proizvodnosti daleč pod planom. Krivda za to ni samo na Beli, ker se nova valjarna vključuje v delo ostalih obratov. Vendar na zboru niso iskali krivca po drugih obratih, ampak so razpravljali o svojih napakah. V novi valjarni je vse preveč zastojev, ki bistveno zmanjšujejo celotni plan proizvodnje. Tako je npr. v juliju od 296 obratih bilo samo 203 efektivnih ur in 93 ur zastojev (31 odstotkov delovnega časa pomenijo zastoji). Z drugimi besedami povedano, na vsakih 100 obratnih delovnih ur stroji 31 ur počivajo zaradi raznih okvar. Vzroki zastojev 00 različni. Tako so bili v juliju za 93 ur zastojev sledeči povzročitelji: el cktro-okvare 29 ur; po- j manjkanje vložka 18 ur; me-hans.te okvu.e 17 ur; valjav- I niške okvare 24 ur in ostale okvare 4 ure. 2e sedaj se opaža grob odnos do novih strojev. Za vse zaposlene na Beli so bili organizirani tečaji po skupinah, npr. za vzdrževalce, valjavce itn. Tečaja se niso udeležili edino električar-ji, čeprav je elektro oprema najbolj kompliciran del opreme na Beli. Poleg tega pa bodo zelo drago plačani ameriški monterji kmalu odšli, tako da bodo okvare morali 6ami popravljati. Delavci so na zboru kritizirali dosedanjo prakso nepretrganega delovnega procesa, ki zaradi ozke specializacije, brez možnosti, da jih kdo zamenja, onemogoča, da v miru malicajo in včasih celo, da opravijo svojo biološko potrebo. Delavci na Beli namreč nimajo polurnega počitka za malico kakor v drugih obratih. Nov 32-tonski žerjav prepočasi deluje, pokvarjene pa ima tudi klimatske naprave tako, da vodja žerjava v njemu ne more zdržati osem ur nad žareči m materialom, kakor 00 to doslej od njega aahtevali. Poseben problem za delavca je pitna voda, ki jo doslej valjarna še nima!!! »Modema valjarna — zastarelo vzdrževanje!« 00 pri- pomnili na zboru vzdrž^, ci, ki rostoru, ki je bil skoraj vsak večer polno zaseden. Zelo lep uspeh sta doživela tudi ansambel Magniflco iz Skopja in Štirje kovači.« — Zdaj pa nas še zanima, če so tudi letos katera od podjetij, ki so sodelovala na sejmu, že sedaj rezervirala prostore za prihodnji XVII. Gorenjski sejem? »Prva med takimi podjetji so Murka iz Lesc, Lesnina iz Ljubljane, Tovarna konfekcije Reko iz Beograda in še nekatera druga.« O Letošnji Gorenjski sejem 0 je brez dvoma dosegel O svoj namen. Številni obi- Alojz Okorn ♦ 0 skovalci in velik promet 0 na letošnji prireditvi nam 0 to potrjujeta. S. S. Izžrebane številke vstopnic na XVI. Gorenjskem sejmu 113397 55144 107725 88433 92602 58173 90928 34287 19324 95280 25830 49590 61871 108670 83255 2967» 81583 51437 4478 109523 92919 62617 20059 104037 115584 64188 59076 40877 8564 43865 17275 8254 47345 90997 11591 78106 9689 51991 86504 95267 Rok za prevzem dobi>tkox je do 15. oktobra 1966. -Lfudje in dogodki- Indonezijska neuglašenost Politične izjave in govori ob obletnici indonezijske neodvisnosti so zopet potrdili domneve o politični neenotnosti v indonezijskem vodstvu. Različne ocene dogodkov, ki so se v zadnjem času zvrstili v Indoneziji, so se pojavljale tudi že ob nekaterih drugih priložnostih, vendar tako izrazite neuglašenosti vodstva do sedaj nI pokazalo. Tokrat pa je politična neuglašenost prodrla celo med ljudi, ki so z zadnjim Su- karnovim govorom ugotovili, da je med vlado in predsednikom precej nerazčiščenih vprašanj. Smernice, ki se jih pri svojem delu drži sedanja vlada, zadevajo na trdovraten odpor predsednika Sakarna, ki kadar le more izraža svoje dvome v pravilnost sedanjega političnega korza. Po nekaterih znamenjih bi lahko četo trdila, do je predsednik Sukarno prestopil is vladnega stolčka na klopi opozicije. Politični odnosi v današnji Indoneziji nikakor niso preprosti. V sedanjih razmerah tu i ni raogcče pričakovati, da bi lahko napravili kratek in temeljit obračun z napakami, da bi se potem po popravkih ravnali. Zlasti je treba upoštevati, da politično gibanje pod Sukarnovim vodstvom nikoli ni bilo dovolj strnjeno in enotno in so si izkupiček lastile vedno zelo ne-sorodne politične sile v dežela. Brez dvoma smo šele v dobi urejanja novih političnih odnosov v deželi, ko je težko reči na čigavo stran se bo obrnil kazalec tehtnice. Po kritiki, ki so jo na račun predsednika Sukarna izreku nekateri indonezijski listi, lahko sklepamo, da predsednik Sukarno ne priznava mnogih napak iz preteklosti in da ima tudi do sedanje usmeritve Indonezije drugačno stališče kot vlada. Indonezija zaradi strahu pred posledicami, ki bi jih imel temeljit politični obračun vzdržuje dualizem izjav in stališč. Omejujejo se na počasno žaganje vej. Najdlje je šlo v kritiki Sukarnovlh stališč glasilo indonezijske armade, ki v svojem uvodniku po Sukar-novem govoru očita indonezijskemu vodstvu odtujenost od ljudstva. To vodstvo si še naprej prizadeva uveljaviti »popačene ideje dirigirane demokracije, ki postajajo parodija demokracije.« Tudi drugi časopisi vDžakarti pišejo, da so ljudje razočarani, ker voditelj ni ostreje obsodil lanskega poskusa državnega udara in njihovih povzročiteljev. Dejstvo je tudi, da je predsednik Sukarno ob 21. obletnici neodvisnosti prvič po enajstih mesecih obsodil poskus državnega udara. v--i_,_J PANORAMA «j PANORAMA # PANORAMA f» PANORAMA © PANORAMA g PANORAMA • PANORAMA © PANORAMA panorama i i V« Za Za Lepo *V gočnimi sw\v dobi nnkpjjt samo drzni t^t gorski vod^t,. temveč tute odpotovati. Holanske oblasti so predlog zavrnile s pojasnilom, da to ne ustreza njihovim zakonom. Tako nobena stran noče popustili. Dvema novinarjema se je kljub budnosti policije in Kitajcev uspelo vtihotapiti na vrt ambasade, kjer so se sprehajali tehniki. Napravila sta nekaj uspelih posnetkov, Včeraj še vojaki - danes vlomilci Pred dnevi je švicarska po-Mcija aretirala tri ameriške vojake, ki so dezertirali iz ameriških čet, etacioniranih ▼ Zapadni Nemčiji. Lov nanje je trajal celo noč. Za sedaj še niso objavili imen prijetih dezerterjev. Znano je le, da so vsi trije stari od 23 do 24 let. Policija je najprej prijela enega izmed trojice bivših vojakov, ki je spal na klopi v enem izmed številnih parkov Ziiricha. Najprej je trdil, da je turist, kasneje pa je priznal, da je dezerter in da «ta z njim še dva kolega. Ker je med zaslišanjem povedal, da sta moža oborožena, se je skupina policistov zavarovala s čeladami in neprebojnimi jopiči. Vso noč so preganjali spretna in dobro oborožena Američana. Ko so ju ob zori ujeli, so našli pri njiju kup orožja in popolno zbirko vlomilskega orodja. Vsi trije razboriteži so sedaj v preiskovalnem zaporu. Interpol (mednarodna policija) pa skuša ugotoviti, če niso morda dezerterji že na poti od svoje edinice do švicarske meje zagrešili kak zločin. potem pa so ju odkrili. Zahtevali so filme, vendar sta jih fotoreporterja preslepila in dala Kitajcem napačne posnetke. Tako je pred dnevi holandski tisk objavil več fotografij skrivajočih se tehnikov. Po 25 letih našel sina Pred tedni se je v Sovjetski zvezi zgodila huda prometna nesreča. Avtobus, poln potnikov, je zavozil v manjšo reko blizu Moskve. Mladi miličnik Jevgenij Ivanov, ki je bil ravno v bližini, je požrtvovalno priskočil na pomoč. Drugega za drugim je iz potopljenega avtobusa izvlekel šest potnikov in jim tako rešil življenje. Potem se je od napora popolnoma izčrpani Jevgenij onesvestil. V naslednjih dneh so vsi časopisi v Sovjetski zvezi objavili slike junaškega md-ličnika. Videl jo je tudi inženir Boris Gurin iz Kurska. Takoj je bil skoraj gotov, da je to njegov sin, za katerega je mislil, da je že zdavnaj mrtev. Leta 1942, med bombardiranjem Leningrada, je namreč ubilo njegovo ženo, za otrokom pa je izginila vsaka sled. Raziskovanje preteklosti mladega Jevgenija je pokazalo, da ee mežnir Gurin ni zmotil. Pred dnevi je srečni oče prvič po dolgih kitih objel svojeufa mna. , . Američani hočejo biti prvi na Luni Ameriška nacionalna uprava za aeronavtiko in vesolje (NASA) je sporočila, da je za prihodnje fiskalno leto (od 1. julija 1967 dalje) zahtevala od vlade rekordno vsoto 6 milijard dolarjev. Svoj predlog utemeljuje s tem, da ameriški vesoljski program osvajanja Lune prehaja v zadnjo fazo priprav in da za pospešeno dejavnost potrebujejo več sredstev. Vesoljski strokovnjaki pa mislijo tudi že na poznejše podvige. Osvajanju Meseca naj bi sledili daljši poleti astronavtov v vesolje in nazadnje izstrelitev kabine s Človeško posadko na krožno pot okrog Marsa. Podrobnejših podatkov o teh načrtih pa za sedaj še niso objavili. Nekateri dobro poučeni krogi menijo, da bo kongres predlagano vsoto 6 milijard dolarjev močno okrnil, že sedaj obstaja alternativni predlog, naj se NASI dodeli največ 5,5 milijard dolarjev. Do takih zadržkov in pomislekov torej lahko pride tudi v bogati Ameriki, zlasti odkar vojna v Vietnamu požira desetine milijard dolarjev. Če bi ves ta proč vrženi denar namenili za razvoj vesoljskega programa, bi se prvi Američan danes verjetno že sprehajal po Mesecu. VIIHA KLINAR: MES Else jo posluša, žal ji p* dan pride sama k njej. DopoU^ Euringerja, upravnika tovarn** menzi, a mora poleg tega še 0 znebila tega dela. če bi našla ( feldwebel zadovoljen. »In jaz sem rekla, da poziv »In je vprašala, kdo sem.. ^ »Da, povedala sem.« »In?« »Sprva se je samo namro: »Mislila sem si.« »Toda ne zaradi vas. Zaradi v ker je po Penzbergu raznašala ^ povedala, kakšna je tašča do wj weblom. In prav sedaj mi je ^5 »Fanni? Pa ne Starkev »Da, kantinerka Startova?4 Kako bi je ne poznala, sa i 1* »In rekla mi je, da prid u da se bosta pogovrila in pogodil' »Zaposlitvi? Torej bo delo »Da, seveda.« »Vi ste pravi angel, Else!« štefi čuti, da dobiva temi Osmo poglavje 1 Prav danes je mesec de \ **alei od Penzbeiga. Majhna C CLA TURISTIČNE INFORMACIJE — KRANJ, 20. AVGUSTA — POLETNA SEZONA 66 i i * Trsi Gneča na jeseniški železniški postaji Ob sobotah prometniki na jeseniški železniški postaji nimajo časa za pogovor. Ta dan imajo mnogo opraviti s povečanim mednarodnim potniškim prometom. Po voznem redu in tudi izredno Tudi v Žirovnici planinsko društvo? V Žirovnici se že nekaj časa pogovarjajo o tem, da bi ustanovili planinsko društvo. Pobudo za to daje koordinacijski odbor gorenjskih planinskih društev in odbor za izgradnjo Prešernove koče. Sedaj, ko je koča dograjena, jo bodo izročili enemu od gorenjskih planinskih društev v upravljanje. Zaradi lege Sol a in ker vse od Tržiča do Jesenic oz. Javornika ni nobenega planinskega društva, menijo, da bi bilo najbolje v Žirovnici ustanoviti planinsko društvo in mu izročiti v upravljanje tudi novo planinsko postojanko na Stolu. Žirovnica ima s svojo okolico dosti pogojev za razvoj planinstva, saj je v okoliških krajih veliko ljubiteljev gora in takih, ki želijo svoj čas preživeti v plani- vozijo številni brzovlaki. Razen turističnega prometa je vedno več tudi sezonskih delavcev, ki se iz Grčije in Turčije vozijo na delo v Nemčijo. Ti potniki imajo v obe smeri polno prtljage, tako da je carinski pregled in pregled potnih dovoljenj otežkočen. Preteklo soboto sta na Jesenice z brzovlakom v jutranjih urah prispela dva tako polna vagona, da so jih morali železničarji odstaviti, ker so se zaradi preobremenjenosti zlomile vzmeti. Jeseniška postaja pa je v tem času tudi močno obremenjena s številnimi vlaki, ki prevažajo iz Bolgarije in Grčije sadje. B. B. prosti nah. — i Na dopust — z dopusta 41111» - **n Mimm % - rh. 31764 m ZA VAŠ AVTOMOBIL Originalni nadomestni deli vseh najbolj znanih znamk CARELLO # STARŠ # TRICO # FRAN 0 CHAMPION Žarometi - pomožne luči - brisalci - svečke NADOMESTNI DELI PIRELLI AGAPRESS PIRELLI za vse avtomobile FIAT 600, 750, 1100, 1800 DINARJE SPREJEMAMO PO NAJBOLJŠEM DNEVNEM KURZU Zaradi slabega vremena manjši obisk V vseh planinskih postojankah na Gorenjskem bodo imeli letos precej manj prometa kot lani. Za tako slab obisk je največ krivo slabo Velik promet v P-MARKETU Ko sem se ob občinskem prazniku občine Jesenice pogovarjal s predsednikom skupščine Ludvikom Slamnikom, mi je dejal, da je edino, česar se v občini ne boji, to, da bi trgovci ostali brez dela. »Lahko se odpre še veliko trgovskih lokalov in vsi bodo imeli dosti dela!« je dejal. Imel je prav. To potrjuje tudi enomesečna bilan- TURISTIČNE INFORMACIJE V Kranjski gori je v vseh hotelih in Motelu še nekaj prostih postelj. Dovolj prostih pcstelj je tudi v zasebnih turističnih šobah. Prostora je še dovolj v Podkorenu in Gozdu Martuljku, zasedeno je le gostišče -Pri Jožici-«. Ti carjev dom in Erjavčeva koča na Vršiču imata še nekaj prostih postelj. V ostalih domovih, kakor tudi v koči v Krnici, je še nekaj prostora na skupnih ležiščih. Na Bledu imajo nekaj prostih postelj še zasebniki in počitniški domovi, hoteli pa so zasedeni. Dovolj prostora je v Tržiču in PodljubeljU, prav tako pa še v domovih na Kofcah, pod Storžičem in na Zelenici. Proste postelje so tudi v Skofji Loki in v planinskem domu na Lubni-ku. V Selški dolini je prostor pri zasebnikih v Selcih, Železnikih, Cešnjici in Sorici. V Poljanski dolini imajo dovolj prostora še v Domu pod Planino na Trebiji. Prostor je tudi pri zasebnikih v Poljanah, Srednji vasi, Gorenji vasi in Trebiji. Smučarski dom Stari vrh — Javorje ima dovolj prostih ležišč. Tudi Litostrojska koča na Sorski planini ima dovolj prostora. V Kranju je v hotelu Evropa in hotelu Jelen vsega še 30 prostih postelj. Prosta ležišča imajo tudi hotel na Smarjetni gori, hotel Airport na Brniku ter dom na Krvavcu. ca novega P-marketa v Kranjski gori, ki je presegla vaa pričakovanja. V njem so največ kupovali tuji turisti (okrog 70 odstotkov), promet pa je bil okrog 40 milijonov starih din. J. Vidic vreme, kakršno je bilo ves junij in še prvo polovico julija. Letos je tudi zelo malo planincev iz sosednjih republik, predvsem zaradi ukinjenih sindikalnih vozovnic K-15. Tudi tujcev je manj kot so jih pričakovali. Planinci računajo na nekoliko večji obisk v drugi polovici avgusta in v septembru, v nižjih postojankah pa tudi še v oktobru, če bo lepo vreme. - č Kaj morate vedeti, če potujete v inozemstvo Poljska # Poljski vizum ne potrebujemo, pač pa jugoslovanski izhodni vizum in veljavni potni list. 9 Razen osebne prtljage je dovoljeno prenesti naslednje predmete, ki so prosti carine: 1 fotoaparat in 5 filmov, 1 kino kamero in 60 m filma širine 16 mm, l tranzistor, 1 športni pribor (smuči, pribor za ribolov itd.), šotor z opremo za taborjenje, 200 cigaret ali 250 g tobaka, 6 kg živil. # Namesto carinskih dokumentov dobimo na meji brezplačno dovoljenje za začasen uvoz vozila. Dovoljenje je treba shraniti in ga pri izstopu predati carini. # Priznavajo naše prometno in vozniško dovoljenje. # Mednarodna "-zelena-« zavarovalna karta je obvezna. Zavarujemo se lahko na meji, premijo pa plačamo v devizah. 3 Prometni predpisi so podobni našim. Vozimo desno, prehitevamo levo. Prednost imajo vozila, ki prihajajo z desne strani. Ceste so na Poljskem oštevilčene in klasificirane. Pozimi čistijo glavne ceste in odstranjujejo sneg. V naseljih je hitrost vožnje omejena na 50 km/h, na odprtih cestah pa ni omejena. # Cestne takse na Poljskem ne pobirajo. % Na vseh glavnih cestah so servisne postaje, ki nudijo pomoč I avtomobili-stom. # Cene stanovanja: V kampih: taborjenje za eno osebo in eno noč 15 do 16 zlotov: taksa za vozilo na kamping terenu je 10 do 12 zlotov. V hotelih: I. kategorije 100 do 160 zlotov. II. kategorija 40 do 60 zlotov, III. kategorija 20 do 40 zlotov. V planinskih krajih, ob jezerih in na morju pobirajo turistično takso 3 do 5 zlotov za osebo dnevno. 0 Cene živil v zlotih: kg kruha 3,5; kg surovega masla 70; kg sladkorja 12; kg mesa 45; kg klobas 36 do 50; kg sira 35 do 60; liter olja 35. # Naslov avtomobilskega kluba: Polski Zvviazek Motorowy, Warszawa, 35, UI. Nowy Svvlat. % Turistični biroji avto-kluba: Warszawa, 6/14, ul. Krucza; Katovice 8, ul. Ma-riacka; Krakov 4, ul. Nikola jska; Lodj 183, ul. Piot-rowska; Poznanj, B. 1, ul. Konfederacka. # Nasl. ambasade SFRJ: Ul. Ujazdovvskie 24, tel. 85-161, Warszawa. # Naslov predstavništva JAT: Hotel »Europejski«, Pokoj 118, Warszawa, te'. 26-38-77. J TRI DEŽELE ENO GOSPODARSKO SREDIŠČE DREI LANDER EIN WIRTSCHAFTSZENTRUM » TRE PAESI UN CENTRO ECONOl^ s. O 2 p: C o t— o o 0/VTEeBA VlUACH «f J.JAK UVlABKT KOVfC SAP LJUBLJANA TURISTIČNI BIRO, Titova 38 in Miklošičeva 34 Organiziramo izlete v tuzemstvo in inozemstvo z udobnimi turističnimi avtobusi. Vsak teden izlet po Koroški, Goriški in v Trst. NOVA VELETRGOVINA G I OVA N N I n Trst, Via Ghega 6 — telefon 31863 blizu železniške postaje KONFEKCIJA — TEKSTIL — MODNI IN ŠPORTNI IZDELKI PO POLOVIČNIH CENAH TER KAVBOJKE SUPER RIFLE — NAJBOLJ ISKANE HLAČE V SVETU. S tem odrezkom boste imeli 10 odstotkov popusta. Tatjana Panjek Trst — Trieste Via Mazzini 7 Telefon 37-636 Največja zaloga TAPETNEGA PAPIRJA Postregli vas bomo v slovenščini in m preskrbeli najsodobnejše tapete. Sprejemamo tudi dinarje. Se priporočamo za obisk! Najnižje cene v Trstu Velika Izbira ZLATAR in URAR Luciano Kosir Via Roma 23 Poceni in v slovenščini vat postrežejo V HOTELU IN RESTAVRACIJI EDI KRJUfNER Camporosso - Zabnlce pri Trbižu Hitro postrežemo avtobusne skupine — plačate lahko v dinarjih. Priporoča se KATARINA ALBRECHT VIA ROMA 23 TARVISIO — TRBIŽ vcn*čim, plačate pa lahko tudi v dinarjih. Ob potovanju na Koroško se pF- roča za obisk prva trgovina jj, |P čez Ljubelj I JOŽE MAH^ pi St. Lenart « Brodeh — LoM^ I jfff Plačate lahko v dinarjih, posadi gP bomo v slovenščini. TRI DE2ELE ENO GOSPODARSKO SREDIŠČE # DREI LANDER EIN VVIRTSCHAFTSZENTRUM 0 TRE PAESI UN CENTRO ^ TRI DEŽELE ENO GOSPODARSKO SREDIŠČE 0 DREI LANDER EIN WIRTSCHAFTSZENTRUM # TRE PAESI UN CENTRO ECONOMICO Vse pod eno streho dobite v največjih trgovskih hišah na Koroškem. V največjem trgovskem središču Villachu — Beljaku — dobite po najnižjih cenah najkvalitetnejše damsko, moško, otroško konfekcijo in perilo — najrazličnejša blaga — gospodinjske potrebščine in plastične izdelke — električne naprave — čevlje — pletenine in mnogo drugega. H Lepe počitnice in nedeljski izlet vam pripravi v Dobrli vesi — Eberndorf restavracija prenočišča trgovina kopališča RU Pogovorite m lahko v slovenščini, plačate pa lahko v dinarjih. Informacije: telefon 04236-220. !iii:!ii,l:illliilš!ll!lii!ii SEMENARNA OTTO STREIT O. H. G. VILLACH - BELJAK WIDMANNGASSE 43 priporoča najboljša, priznana bi preizkušena zelenjavna in rožna semena. VELHC. IZBIRA OBLOG ZA POO plastike in preproge, ZAVES te dlolena, trevira ln brokata, TAPET vseh vrst ln ZALU-ZLI h blaga, planike ta kovine NEDELKO Celovec Maistrasse 11, tel 38-87 Ob razprodaji 20—^ , odst. popustal SE PRIPOROČAMO! Usnjeni izdelki vseh vrst v naj pestrejši izbiri pri SE *EINIGG CELOVEC — Kla-enfurt, Paradeisergasse 7 torbice — kovčki — ctulH vseh vrst — spominčkl. Se priporočamo! Ko se odpravljate na izlet k enemu izmed koroških jezer, ne pozabite obiskati tudi trgovskih središč te dežele kjer boste vedno dobro post roženi z vsem kar boste potre-trebovaii! TARVISIO — TRB1Z RRDID L_L_IX zalogi radioaparati, televizorji (prenosni), unofoni, plošče, tranzistorji, pralni stroji. na gramofoni, —» «««"-~»%« ji, oi.uji. Za prodano blago damo garancijo in v času garancije brezplačno popravljamo. Sprejemamo tudi dinarje. La časa di vendita con piu grande assorlimenlo Ljubljana, Tomšičeva ul.2 difronlc aH' albergo Slon VIINVITA ALLA VISITA Pianterreno: corredo di cuoio: borsette, guanti, valiggie, borse da viaggio, porta-fogli, cinghie ecc. [1 piano: UUIUANA confezzioni/di cuoio per uomo, donna e bambini: capotti, costu-mi, giacche, giacchette sport CAMBIOVALUTE 10% di ribasso ai acquisti con valuta estera Filiala specializzata per confezzioni »ELITA« — Čopova 7 — prolungamen-to palazzo Posta centrale automobile RUTTER VILLACH — Beljak Italienerstrasse 22 — Peraustrasse 18 Specialne delavnice za Fiat - Puch avtomobile, Puch mopede, rolerje in motorje Vsi rezervni deli za Puch in Fiat — avtomobilske gume z brezplačna montažo. Z veseljem pričakujemo vaš obisk! Specialna delavnica za vozila Fiat — originalni rezervni deli — oprema — garaže »Alpi« Lastnik Nino de Mariiis Tarvisio — Trbiž, Via Roma 15, telefon 2036 • Abarth — glušnild za najrazličnejše znamke avtomobilov • Pirelll, Michelin in Ceat avtomobilski plašči • Magneti Marelli — servis, baterije ln rezervni deli STROJI MOR - spittai I -VSI STROJI IN ORODJA, ZA KMETIJSTVO, OBRT IN IN- H DUSTRIJO — avtomatski pralni stroji, hladilniki, šivalni stroji kolesa, H— mopedi, kamini, peči, najmodernejše servisne delavnice, skla- disče rezervnih delov. :rF= VELIKA ZALOGA RABLJENIH STROJEV ZA KMETIJSTVO. I§ 8TEYER — zastopstvo SPITTAL/DRAU. Banbofetrasse 13, Ko- ^ roška TRI DEŽELE ENO GOSPODARSKO SREDIŠČE © D&Ei LANDER OiiiOAntia Bife tik ob meji UlUSeppe /(Pri Ratečah) Trgovina 500 metrov od meje — avtobusna postaja • volna vseh kvalitet, perilo, obutev, • najrazličnejše blago za gospodinjstvo • pralni stroji EIN VVIRTSCHAFTSZENTRUM # TRE PAESI UN Madotto Fužine — Laghi Postregli vas bomo v slovenščini, plačate pa lahko v dinarjih. Prodajamo tudi Izven delovnega časa. VILLACH BELJAK 9 orodja 0 okovja $ kmetijski stroji vseh vrst 0 hišna in kuhinjska orodja £ steklenina in porcelan 0 gradbeno železo PRIPOROČAMO SE ZA OBISK! RADIO SGHMIBT Klagenfurt — Celovec Velika trgovina za male ljudi CENTRO ECONOMICO z rt 70 H C/) m z H 73 a -i 73 rt -d > rt ji —t Z n m Z H 50 O m o o z o 2 —H o o H 73 O m rt rt rt z o o o 0» -o o C2./+:/:../.+/.//299^/^^/:.//7+:++:^^9B 1U - ZLATARNA — URARNA SPLENDENTE (Skerlj) TRST, ulica F. Filzi 5, tel. 23-379 PRVA GOSTILNA IN TRGOVINA CEZ MEJO NA LJUBELJU JOŽE MULE MENJAMO DINARJE PO NAJBOLJŠEM DNEVNEM KURZU S.p.A. A. REJNA TRST - UL. CASSA DI RISPARMIO 4 — TEL. 36094 NAJVEČJA IZBIRA AVTOMOBILSKIH PRITIKLIN SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA PREVLEKE LASTNE PROIZVODNJE iUti 1* liajfl f: 1 ff f :f "'iT'' ' \""^N. y SPREJEMAMO DINARJE Prijeten oddih na Čistem planinskem zraku ob tihem, idiličnem jezeru vam pripravi HOTEL — RESTAVRACIJA DOM NA JEZERSKEM Z DEPENDANSAMI IN ZASEBNIMI LEŽIŠČI % Menjalnica v Domu In na Jezerskem vrhu 0 turistične Informacije PRIPOROČAMO SE ZA POSAMIČNE IN SKUPINSKE IZLETE! Postregli vas bomo s pristnimi domačimi speclalltetami INFORMACIJE: telefon 74 506. VELIKA IZBIRA PRI Vidussi cividale Čedad — beneška Slovenija tekstil # konfekcija # galanterija ZMERNE CENE — PLAČATE LAHKO V DINARJIH — GOVORIMO SLOVENSKO Telefon: 71 174 velepapirnica VILLACH — BELJAK. Hauptplatz 25, tel. (042-42) 41-26 0 Velika izbira papirja in pisarniških potrebščin §e priporočamo Pisarniški stroji 9 Pisarniška oprema • Ves pribor za tehnično risanje Skrinje za globoko zmrzovanje od 100 do 600 litrov tovarniško nove z garancijo že od 2500 avstrijskih šilingov naprej! POSEBNO UGODNE CENE ZA IZVOZ V JUGOSLAVIJO RER KlagentuiL — Celovec — Burggasse 14, tel.71-430 Villach — Beljak — Widmanngasse 44, tel. 72-94 FIAT zanetti& porfiri ČOMMISSIONARIA Velika ii.cn™ raoijerrth avtoric. Prodaja originalnih servisnih delov, motorjev in vžigalnikov Via F. Severo, 30 — Telefon 36-154 — 68-120 TELEVIZORJI — RADIOAPARATI — ELEKTRIČNI APARATI ZA GOSPODINJSTVO Renato Beltra mini CIVIDALE — ČEDAD Se priporočamo za obisk v Kranju boste solidno postreženi v hotelu in restavraciji »JELEN«. ter gostilni »STARI MAYR« # priznana domača in mednarodna kuhinja 0 postrvi iz lastnega akvarija # pristna domača vina 0 nizke cene # lastna menjalnica valut 0 v sezoni ples vsako soboto ln nedeljo 0 velik senčnat vrt # parkirni prostori 0 grupam priznamo poseben popust Obiščite nas. Prepričani smo, da boste z našimi uslugami zadovoljni. hrmte dobro - kupujte poceni - kupujte pri SAM0NIG VILLACH, A M SAM0NIG - ECK Varčuj in misli JUTRI čE POTUJETE NA S* ROŠKO CEZ JEZERSKO OBIŠČITE BOGATO ZALOŽENO H GOVINO S TEKSTILOM IN PREHRAMBENIMI ARTIKLI TER S SVOJ* LASTNIM PARKIRNIH PROSTOROM }\ \ J 111 C EISENKAPPEL — ŽELEZNA KAPLA tel. 254 HSU ABAR1H Driginalni rezervni deKv!| prižigalniki — preproge' prevleke prodaja Avto lobilski salon CATULLO TRST jlica Fakio Severo 34. Telefon 38-820 Vse za vašo prehrano v prodajalnah Kranj v SKOFJI LOKI ŠOFERSKI TEČAJ Avto moto društvo Sk. LJk organizira nov tečaj t» >X nike motornih votil A v kategorije. Tečaj se pft ko bo po pol njeno števil javljencev. Prijave pisarna Avto-moto Jegorovo predmestje 1». ^ uradnimi urami vsako in petek dopoldne in dne. 7A ^7 PANORAMA # PANORAMA # PANORAMA * PANORAMA # PANORAMA % PANORAMA % PANORAMA # PANORAMA « PANORAMA # PA* ponuja svojo lepoto Icelotnega vsesplošnega *ega centra na Vršiču JUlla.) med Savo ln Sočo, pod mo-* ^fti h Mojstrovke, so se že v zgodnji [ Matiutva zanimali ln navduševali ne fri m\ zapriseženi lovci, naši najboljši ,Va, špik, Medved in številni drugi, x KoroMdelJ Iz Doline, ki so vodili do- ?reke Vršiča v edinstveni in veličast- ■m ia Razo rane ter škrlatne gore, K ^ ljubitelji ln obiskovalci tega gorske-y*W tvojo planinsko postojanko, Vo ""* imenujemo Erjavčeva koča (1.515 m), ^trtjsaosti ena izmed najprikladnej-N » Julijskih Alpah, ki jo radi v ve-£ tariati, izletniki, planinci, plezalci in ' Bjeai okolici pravi eldorado ljubite- I t N# ■ J> po- ! .c- i I tk V Ti- x imetja, Vanj- ski gori, predsedniku planinskega društva in ustanovite-Iju naše gorske reševalne službe. Tedaj so bili ustvarjeni idealni in najboljši pogoji za nadaloi razvoj množičnega rekreacijskega planinstva, borbenega plezalnega športa, vrhunskega alpinizma in visokogorskega alpskega smuča- nja sredi naših najmogočnejših gora. Sredi prve svetovne vojne so morali ruski in italijanski vojni ujetniki v strupenem mrazu ledenih zim, večnim plazovom izpostavljeni in v skrajno slabih delovnih in življenjskih pogojih graditi našo najlepšo alpsko cesto iz Kranjske gore preko Vršiča v Trento. Ta cesta je prav gotovo grajena in betonirana s krvjo mnogih in premnogih ujetnikov, ki so sredi teh gora umirali lačni, izmučeni in premražani. Alpska avtomobilska cesta Kranjska gora—Vršič—Trenta je najbližja zveza srednje Evrope preko Korenskega sedla in Kranjske gore s čudovito dolino Soče ter preko Krasa do morja, številni turisti, izletniki, planinci, plezalci, alpinisti in ljubitelji »bele opojnosti«, ki poznajo lepoto in veličino drugega gorskega sveta, v superlati-vih in z zbranimi besedami hvale in priznanja ne morejo prehvaliti te edinstvene lepote, ki je združena na malem in ozkem predelu od Kranjske gore preko Vršiča do Trente. Mnogi ljubitelji in obiskovalci tega predela nam zavidajo za to edinstveno lepoto in veličino, ki pa je na žalost še vse premalo izkoriščena. Ob tej edinstveni alpski cesti so pozneje ljubitelji gora zgradili še Mihov planinski dom (1.150 m), ki se imenuje po odličnem alpinistu partizanu Mihu Arihu iz Podkorena, ter kočo na Gozdu, ki je bila v času gradnje ceste Kranjska gora —Vršič— —Trenta upravno poslopje graditeljev. Med Mihovim domom in Kočo na Gozdu vabi na ogled prijazna in edinstvena Ruska kapelica z grobom neznanega ujetnika. Na Solni glavi, nad Tičar-jevim domom, pa vabi na enkratni razgled prijazna in gostoljubna Poštarska planinska postojanka (1.725 m). Lepo sedlo, Vršič, torej razpolaga z zadostnimi kapacitetami za prenočitev in počitek ter oskrbo številnih manj ali bolj zahtevnih in razvajenih ljubiteljev in obiskovalcev tega veličastnega planinskega sveta. (Nadaljevanje prihodnjič) Jaka čop: Po megleni ozadju špikova skupina noči (Erjavčeva ; iz knjige »Svet koča na Vršiču, v med vrhovi«) Vfi IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RA \\dii. Toda že naslednji pekami žena feldvvebla |l ie, koliko dela ima v r* jute. Prav rada bi se žensko, s katero bi bil je fekhvebe! ne more. Njegovem sinu. Ko sem da bo govorila s feld-'\J Farmi...« ■■».■ka, HJk fefchvebhi Euringerju, • »V»e*di Stefi ( 1* J 0k VgaraL - v tovarnici špje.ne-vojno je stiskala šoto za kurjavo, zdaj pa jo stiska za potrebe vojske. Stisnjena šota naj bi služila vojakom ne samo za ogrevanje kavern v drugi frontni Črti, kjer si vojska lahko privošči to udobje, marveč tudi kot stelja za ležišča vojakov, vdolbena kot katakombe v stene jarkov v prvi frontni črti. Baje je na to misel prišel oberst Kamp in navdušil zanjo še nekatere lastnike podobnih tovarnic ter si tako zagotovil dobiček za svoje in za še nekatera druga podjetja. Tovarna sama pravzaprav ni podobna drugim tovarnam. Glavni obrat je del izsušenega močvirja, kjer se z odkopom šote ukvarja četa ruskih ujetnikov, potem proga z vagoneti, ki jih potiskajo pod nadzorstvom nemškega preddelavca prav tako ujeti Rusi do stiskalnice, ki jo opravlja preddelavec Brille, suh, skoro plešast plavo-las dolgin, ki se je po zaslugi obersta Kampa kot nepogrešljiv delavec še vedno držal v civilu, čeprav ni bil invalid ali za vojsko nesposoben, in komandiral ruske ujetnike, zaposlene pri transportnih trakovih in nakladanju vagonov z balami šote, podobnim stisnjenim senenim balam. Vso stvar poganja majhna kotlarna, ki jo vodi strojnik Hans Berger, delavec, ki ga je krogla, ki mu je podobno kakor Bronhildinemu Ludviku prebila koleno, napravila za invalida in ga odrešila vojske. Molčeč človek je, a ni videti slab. Fanni trdi, da je socialist Liebknechtove smeri. Da je človeški do ujetnikov, dokazuje že s tem, ker ne kriči nad njimi kakor priganjaški in nacionalistično zagrizeni Brille. Pravzaprav so tu ujetniki, kar zadeva odnosov do njih, nekoliko na boljšem kakor v penzberškem rudniku. Zasluge za to ima prav gotovo Rdeči križ, oziroma mednarodne komisije Rdečega križa, ki zadnje čase pregledujejo ujetniška taborišča in nadzorujejo, če se uprave taborišč in podjetij, kjer ujetniki delajo, držijo mednarodne konvencije, ki med drugim zahteva določeno plačilo v denarju ali bonih za vse, ki delajo. Kolikšen je minimum pravzaprav nihče natančno ne ve, toda tu dobivajo ujetniki trideset pfenigov za štiri-najstUrno delo. S tem denarjem si lahko kupijo kako malenkost v kantini, ki jo vodi Fanni. Mimo tega dobivajo ujetniki tudi en dnevni obrok hrane v tovarniški kuhinji, ki jo vodi žena feldvvebla Euringerja, gospa VVinnfried skupaj s svojo sedemnajstletno hčerka Eliso, lepim plavolasim dekletom. Tudi tidve sta prijazni in prav nič podobni tistim ženskam v Penzbergu, ki vidijo v ruskih ujetnikih krivoverce in ljudi nižje vrste. Vsaj za taki ju ima štefi, ki že ves mesec šiva iz jute ponjave za prekrivanje \vagonov. Te ponjave ne šiva v tovarni, marveč v spodnjih prostorih Kam-novega dvorca, kamor se je točno pred letom dni priselil s svojo družino feldvvebel Euringer, nekoč poklicni vojak, ki ga je strel skozi prsa že v prvih bitkah na vzhodni fronti napravil invalida. Da je sedaj tu, se ima zahvaliti samo svojemu obrstu in lastniku te tovarnice, ki ni pozabil na svojega štabnega leidvvebla, ko ga je komisija proglasila, da je za vojsko nesposoben. »Veste kaj pomeni to za poklicnega vojaka1? Ko sem slišal, bi se najraje razjokal. Obžaloval sem, ker nisem obležal na polju časti in slave. Železni križec, ki sem ga dobil za svojo hrabrost pred sovražnikom, me je le delno potolažil, šele oberst Kamp me je prepričal, da ne bom prav nič manj zaslužen za cesarja in domovino kot upravnik njegovega posestva in tovarnice, ki dela za vojsko. Toda jaz sem še vedno vojak in vojak ostanem. Verjemite, da bi bil tisočkrat raje na franti kakor tu.« Take besede feldvebel Euringer rad ponavlja, kakor da se jih je naučil napamet. Štefi jih je ta mesec že trikrat ali štirikrat slišala. Verjela bi jim, ko bi feldvebla ne izdajal glas, da je nasprotno res in da je s svojim sedanjim položajem mnogo bolj zadovoljen kakor s svojim nekdanjim položajem v vojski. Najbrž je pozabil, kaj je govoril prvi teden, ko je Štefi že šivala pri njem. Takrat jo tožil nad svojim odličnim zdravjem: »Bavarska ni samo čudovita dežela,1 marveč pravo zdravilišče. Tako odlično se nisem počutil še nikoli. Moral bom paziti, da ne pridem v roke rekonvalescentni komisiji, saj bi me po pregledu prav gotovo poslali naravnost v prve jarke.« Morda bi še kaj povedal o svojem odličnem počutju in zdravju, ko bi mu žena ne segla v besedo in ga opozorila, naj ne bo tako bahav s svojim zdravjem. »Prej bo vojne konec, preden se boš popolnoma pozdravil.« S tem ga je opozorila na prisotnost štefi, a ta je oba pomirila, ko je rekla, da je počutje zdravja mnogokrat varljivo. »Da, to je res,« je rekel fehvebel in zanikal, kar je bil rekel: »Danes se zares nekako bolje počutim, toda kdo ve, ali me ne bo že jutri ali pojutrišnjem trgalo po vseh sklepih. Tudi danes toži o revmatizmu, obenem pa obžaluje, da ni sedaj na zahodni fronti, kjer se je te dni začela nova velika nemška ofenziva. »V nekaj dneh mora pasti Verdun. Videli boste, da nam bo ta ofenziva prinesla odločilno zmago proti Francozom in Angležem.« Toda dnevi minevajo. Časopisi poročajo o krvavih težkih bojih. Gospo VVinnfried skrbi usoda sina Viljema kakor sleherno mater, ki ima sina v enotah, ki so se zapletle v klanje pred Verdunom. »Obupala bom, če prihodnje dni he prejmem VVillijevega pisma.« »Ne boš ga. Misliš, da ima fant čas, da piše. Oficir je! Naj si pribori odlikovanje kakor jaz! Cas bi že bil, da si zasluži železni križec!« Štefi ju posluša. Ko končata, opozori feldvvebla, da bo kmalu zmanjkalo jute. »Naročili bomo novo.« Toda kakor da je ob skrbeh za sina na naročilo pozabil. Marec je že. Sneg že vidno jemlje. Še nekaj dni, pa bodo izginile poslednje lehe snega. A Verdun še vedno ni v nemških rokah, čeprav je obkoljen »Le kaj neki počno? Ali ne znajo naskočiti, kakor bi bilo treba.« »Jute ni več, gospod feldvebel.« Toda feldvebel premišlja o bojih pred Verdunom. Naslednji dan pride k štefi z žalostnim, obupajum obrazom. 12 SPORT 20. AVGUST 1964 t 0$ Dokončne prijave za moto-cross na Ljubelju 15 Jugoslovanov z novimi stroji CZ Za sedaj: 14 tekmovalcev iz 9 držav — Favorit Klerr (Avstrija) prijavljen — Finci prvič v Jugoslaviji Tržič, avgusta — Prireditvenemu odboru III. dirke za Veliko nagrado Jugoslavije in Cup Karavank v moto-crossu pri AMD Tržič se je dokončno prijavile že 14 tekmovalcev iz 9 držav. Kot zanimivost je vredno omeniti prvi nastop tekmovalcev iz Finske. Zanje bo to prvi nastop v moto-crossu v Jugoslaviji. Avstrijski državni prvak in favorit letošnje dirke Maufred Klerr je že poslal .svojo prijavo. Zvedeli smo tudi, da bo letos štartalo 15 Jugoslovanov, vsi z novi- mi tekmovalnimi stroji češke proizvodnje CZ. # Favorit letošnje Velike na-#j grade Jugoslavije Ljubelj # 66 in trenutno vodeči v # Cup Karavank v moto-0 crossu Maufred Klerr iz # Avstrije se je rodil 27. oktobra 1932. leta v Juden-burgu. Je lastnik pralnice in PREDSTAVLJAMO Božo Benedik »Slučajno« do svetovnega prvenstva Kdor pozna veslanje, se zanima morda za turizem ali razglablja »za in proti« triglavskim žičnicam, potna tudi Boža Benedika z Bleda. Direktor Zavoda za izgradnjo Triglavskih žičnic nas je tokrat zanimat v prvi vrsti kot eden Izmed najvidnejših veslaških delavcev, organizatorjev svetovnega prvenstva v veslanju. Sam pravi, da je »prive-slaU v veslaški šport povsem slučajno. »Naša hiša stoji ob samem jezeru, vendar, če povem po pravici, veslanja nisem nikoli pozorneje spremljal,« pravi o svojem še »ne-športnem« udejstvovanju. Leta 1952 so prišli k njemu predstavniki Športne- zveze Slovenije in ga prosili za sodelovanje. Tega leta je prvič sodeloval pri pripravah za regato na Bledu. Leta 1953 je bit te tajnik regatnega odbora. Od tedaj dalje ga srečamo pri organizacijah vseh veslaških prireditev, leta /956 pa je bil tajnik Evropskega prvenstva v veslanju na Bledu. Bolo Benedik je sedaj le tri leta predsednik Veslaške zveze Slovenije. Poteg tega je tudi član TO veslaške zveze Jugoslavije, teta 1964 je bil izvoljen na kongresu mednarodne veslaške organizacije v Amsterdamu v tehnično komisijo te organizacije. Vzporedno z delom v jugoslovanskem veslaškem športu je posvečal svoja prizadevanja tudi za razvoj vestanja na Bledu. Ko smo ga vprašali, kaj ga je tako pritegnilo (je le 5 tet predsednik Veslaškega kluba Bled), nam je dejal: — Vedno je bito treba nadaljevati delo, v katerega so bile vložene precejšnje inve-cije. Tako je to nadaljevanje pripeljalo do samega svetovnega prvenstva. Kaj pričakujete kot Blejec od prvenstva? — Brez dvoma pomeni velikansko propagando turizma ne samo za Bled marveč za vso širšo okolico. Kar se blejskega veslanja tiče — Bled bo edini veslaški center v Jugoslaviji. In načrti po prvenstvu? — Sedaj živimo za prvenstvo. Z Vladom Janeiičem, ki je projektant vseh naprav, bova verjetno odstopila mesto mlajšim. Božo Benedik Sekretar II. svetovnega prvenstva v veslanju Bolo Benedik namerava ostati po prvenstvu v rezervi. Zagotovil je, da je v aktivni rezervi, če bi prvo moštvo odpovedalo, bo še vedno pripravljena »rezerva«, ki je le dokazala svoje visoke organizacijske kvalitete. P. Čolnar čistilnice, po poklicu pa je laborant. Leta 1964 je bil prvak Avstrije v kategoriji do 250 ccm. Istega leta je zmagal v tekmovanju za pokal Boren Batterie, zmagovalec Sem-perit pokala, štirikrat je zmagal v Orehovi vasi, zmagovalec mednarodnega moto-crossa v Orehovi vasi. V Tržiču je dosegel največji uspeh leta 1983, ko je bil v kategoriji do 250 ccm tretji za Gri-gorijevim in Arbejkovim (oba SZ) in drugi v kategoriji do 500 ccm za Schnedlem (Avstrija). D. Humer Svečana otvoritev svetovnega prvenstva Na blejskem svetovnem prvenstvu bo prvič v veslaškem športu slovesna otvoritev prvenstva s svečanim defilejem tekmovalcev. Na svečani otvoritvi bo nastopit pevski zbor ►►France Prešeren« iz Kranja, ki bo zapel ob tej priložnosti posebno prirejeno pesem >-Po jezeru«. Nastopila bo tudi folklorna skupina iz Gorij in Bleda, fanfaristl in godba LM iz Ljubljane. V soboto in nedeljo atletski dvoboj Jugoslavija: Bolgarija (mladine Štirje mladinci AK Triglav v državni reprezentanci Atletski klub Triglav je dobil letos v organizacijo atfc*^ mladinski dvoboj Jugoslavija : Bolgarija. Dvoboj tO S* 21. avgusta na stadionu »Stanka Mlakarja« v lbraisja. TSr* reditev bo doslej največji dogodek v atletskem športa Kn^ od začetka razvoja atletike do danes. Za prireditev že dalj časa potekajo obsežne »riara*«.** kaže zavzetost vseh atletskih delavcev fn ostalih funkda«* jev, ki so priskočili rta pomoč, bo to mednarodno mhdfc^1 srečanje nedvomno zelo uspela mednarodna pi h cJUti. Kaže, da so v izbrano mladii.sko vrsto uvrščeni tudi kranjski mladinci: O Polde Milek (rojen leta 1948), večkratni mhdftuftf* venski prvak in rekorder v skoku v višino. Letofisjl 00 najboljši dosežek je 198 cm na zimskem prvenstvu Sfcs*4 in 195 cm na slovenskem mladinskem in članskem fnsfc' atletski pokal. Danes je najboljši mladinec v državi. Tor* juje dejstvo, da je v Kranju na mladinskem finalu SFRJ zmagal in preskočil drugoplasiranega za celih 5oa • Jože Satter (1947), večkratni republiški in državni C* dinski prvak in rekorder. Satlerju bo to že dragi sest«?' mladinsko reprezentanco. Njegov letošnji rekord H JI a' javlja, da bo to znamko verjetno premakni? m 15«. 1* Lojze Kogovšek (1947) je zelo perspektivni metahe * dosegel na vseh domačih in tujin tekmovanj* sonda* i* tate. V njem so še velike rezerve 1» kaže, da- se t* t* v solidnega metalca krogle ln diska ter m* posebno U»* • Franci Hafner (1949) je še mlaj« mladinec fc te* že absolutni gorenjski rekorder n« 1500 m s odBčnhn n** tom 4:04.0. Je zelo perspektiven na srednje proge hn^ tega zvezni kapetan ni mogel prezreti pri sestavljanju t0 zentance. V mladinski kategoriji bo tekmoval še dve k*11 pa pomeni še veliko časa, v katerem se bo lahko- še pripravil ln izboljšal svoje dosedanje zelo dobre renilti*' vseh srednjih progah. Tekmovanje se bo pričelo danes ob 16JO url, Jutri, VIA GALATTI 8» *- * -**w»»»^.- ■ ................. . ,v______j-.-.i ... . jti\,. Za večerno razvedrilo časopis »GLAS« K0HPAS poslovalnica Kranj T A X I - s tel. 22-059 neprekinjeno tudi ob nedeljah in praznikih Za podjetja in ustanove zadostuje naročilnica! ELEKTRO KRANJ distributivna enota Kranj razglaša prosto delovno mesto fakturista električne energije Pogoj: adimnistrativna šola; Osebni dohodki: po Pravilniku o delitvi OD; Nastop službe: po dogovoru. Sprejem velja za določen čas — 1 leto. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razglasa. Prispeli so l voženi pralni stroji CANDY 5 kg cena 3520 N din Prednaročnlkl in ostali kupci jih lahko takoj prevzamejo v f-SUPERMARKETU V Ljubljani ali pa v P marketlh JESENICE, STRAŽIŠČE, KAMNIK, HRASTNIK, ZAGORJE, ČRNOMELJ REHRANA export-import Ljublji RADIJSKI SPORED Poročila paalulHJt« vsak dan ob 5., *., 7., S., 10., 12., 13., Ji., 17., 22., 23. to 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930 uri Ob nedeljah pa ob 605., 7., f., 12., 13., 15., 17., 22., 23 to 2i url ter radijski dnevnik ob 19.30 ari. SOBOTA — 20. avgusta 8J5 Glasbena matineja — 8.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 PolitniSci pozdravi — 9.30 Vedri zvoki — 10.15 Operni koncert — 11.60 Turistični napotiti za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Dve rapsodiji Bele Bartoka — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo Zadovoljni Kranjci in tri* Vitala Ahačiča — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz solistične glasbe slovenskih ddadateljev — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in po-mravljajo — 15.20 Zabavni Jntermezzo — 15.30 Pesmi in plesi iz Jugoslavije — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gre- mo v kino — 17.35 Iz filmov in glasbenih revij — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Zanimivosti iz sveta zabavne in jazzovske glasbe — 18.50 S knjižnega trga — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Sobotni koncert . orkestralne glasbe — 20.30 Zabavna radijska igra — 20.56 Večerni akordi — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Zaplešite z nami NEDELJA — 21. avgusta 6.00 Dobra jutro — 6.30 Napotki za turiste — 8.05 Mladinska radijska igra — 8.47 Iz albuma skladb za otroke 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - I. — 10.00 Se pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Za prijatelje lahke glasbe — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - II. — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Glasbena medigra — 14.00 Slavni pevci - znamenite arije — 15.05 Igrajo majhni zabavni ansambli — 15.30 Humoreska tega tedna — 16.00 Nedeljsko športno popoldne — 19.05 Glasbene razglednice — 20,00 Iz Tisoč in ene noči — 20.50 Športna poročila — 21.00 Kličemo letovišče — 221.10 Nočni zabavni zvoki — 23.05 Večer Antona VVeberna PONEDELJEK — 22. avgusta 8.05 Glasbena matineja — 9.00 Za mlade radovedneže — 9.30 Lahka orkestralna glasba — 10.15 Otroška suita 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Simfonija št. 1 — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Branka Strgar in Božo Grošelj pojeta narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Ljudski motivi v hrvatski in srbski glasbi — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Pojeta Ljubijanski oktet in ženski vokalni kvartet 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 V svetu opernih melodij — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Zvočni razgledi — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Panorama zabavnih melodij — 20.30 Koncert komornega orkestra Moskovskega drž. orkestra — 22.10 Melodije za lahko noč — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Plesna glasba TOREK — 23. avgusta 8.05 Glasbena matineja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri — 10.15 Odlomki iz oper — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Kratke skladbe z naših in tujih javnih koncertov — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Dobri znanci in ansambel Andreja Blumauer-ja — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Sredi poletja — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.40 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Dva slavna cikla — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Vrtimo globus zabavnih melodij — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Poje učiteljski pevski zbor — 20.20 Radijska igra — 21.26 Pesem godal — 21.35 Iz fo-noteke radia Koper — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Po svetu jazza SOBOTA — 20. avgusta RTV Ljubljana 18.00 Poročila 18.05 Čudoviti Mamgovi listi 1925 Vsako soboto 19.40 Cik cak 19.45 TV obzornik RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Kult tovora — II. del filma Ljudje iz paradiža RTV Beograd 21.00 Veliki zbor iz Bukarešte I. del RTV Ljubljana 22.00 Svetnik — serijski film 22.50 Zadnja poročila Drugi spored RTV Zagreb 18.25 Včeraj, danes, jutri 18.45 Pomorstvo 1925 Poletna šola 19.40 TV prospekt 1954 Lahko noč, otroci 20.00 Spored italijanske TV TELEVIZIJA NEDELJA — 21. avgusta RTV Ljubljana 9.15 Poročila 9.30 Pesem vesela odmeva RTV Beograd 10.00 Kmetijska oddaja RTV Ljubljana ■ 10.45 Potujte z nama ob Savinji 11.15 Kapetan Tenkeš — film RTV Beograd športno popoldne Goli na svetovnem nogometnem prvenstvu v Angliji RTV Ljubljana 19.10 Anatol — V. del 19.34 Vabilo na ples 19.54 Intermezzo RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.45 Koncert Woodyja Hermana RTV Ljubljana 21.45 Filmska zgodba iz serije Golo mesto 22.35 Poročila in medigra RTV Zagreb 22.50 Evropsko prvenstvo v plavanju v Utrečhtu 23.50 Poročila in napoved sporeda Drugi spored RTV Zagreb 19.00 V nedeljo ob sedimih RTV Zagreb 1954 Lahko noč otroci 20.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje na kanalu 9 RTV Zagreb 11.15 Serijski film za otroke 21.45 Informativna oddaja RTV Beograd 22.00 Rečna ladja — film PONEDELJEK — 22. avgusta RTV Ljubljani 18.40 Poročila 18.45 Poklici v živilski industriji RTV Beograd 19.15 Tedenski športni pregled RTV Ljubljana 19.40 Cik cak 19.45 TV obzornik RTV Beograd 20.00 TV dmevni,k 20.30 »CID« — posnetek gledališke predstave RTV Ljubljana 22.30 Biseri glasbene literature 22.48 Evropsko prvenstvo v plavanju v Utrečhtu 23.48 Zadnja poročila Drugi spored RTV Zagreb 1825 Včeraj, danes, jutri 18.45 Zanimivosti RTV Beograd 19.15 Tedenski športni pregled RTV Zagreb 19.40 Risanke 19.54 Lahko noč, otroci 20.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje na kanalu 9 RTV Zagreb 22.35 Informativna oddaja TOREK — 23. avgusta_ RTV Ljubljana 18.30 Evropsko svetovno prven.sitvo v plavanju v Utrečhtu 19.15 Lepa ura — koroški akademski oktet 19.40 Cik cak ,j 19.45 TV obzornik 20.00 Celovečerni film ali \ posnetek waterpolo i tekme "] 21.30 Prenos iz Utrechta i 22.30 Zadnja poročila Drugi spored 20.00 Spored italijanske TV KINEMATOGRAFOV Kranj »CENTER« 20. avgusta amer. barv. CS film OSEDLAJ VETER ob 16., 18. in 20. uri, premiera zah. nem. filma ČAROVNIK ob 22. uri 21. avgusta zah. nem. film ČAROVNIK ob 13. uri, amer. barv. film OSEDLAJ VETER ob 15., 17. in 19. uri, premiera barvn. CS filma NE-USTRASLJIVI I. DEL ob 21. url 22. avgusta špan. barv. film POTUJOČI PEVEC ob 16., 18. to 20. uri 23. avgusta ital. barvni CS film DRAKUT MAŠČEVALEC ob 16., 18. in 20. uri Kranj »8TOR2IC« 20. avgusta ameriški film AMERIŠKA VESELA PARA- DA ob 16. uri, premiera jug. filma DRUGA STRAN MEDALJE ob 18. in 20. uri 21. avgusta ameriški barv. film PREGON IZ PEKLA ob 14. uri, amer. film AMERIŠKA VESELA PARADA ob 16. in 18 .uri 22. avgusta madž. barv. CS film NEUSTRASLJIVI I. del ob 16., 18. in 20. uri 23. avgusta špan. barv. film POTUJOČI PEVEC ob 16. uri, madž. barvni CS film NEUSTRASLJIVI I. del ob 18. in 20. uri Stražišče »SVOBODA« 21. avgusta amer. barv. film PREGON IZ PEKLA ob 16. to 20. uri, zah. nemški film MAŠČEVALEC ob 18. uri Cerklje »KRVAVEC« 20. avgusta ital. barvni CS film DRAKUT MAŠČEVALEC ob 20. uri , 21. avgusta amer. CS film RAZTRESENI PROFESOR ob 15.30 in 20. uri; ital. barv. CS film DRAKUT MAŠČEVALEC ob 17.30 uri ' Kropa 29. avgusta franc. CS film VRV OKROG VRATU ob 20. uri 21. avgusta ital. barv. CS film HERKUL OSVAJA ATLANTIDO ob 15.30 in 20. uri; francoski CS film VRV OKROG VRATU ob 17.30 uri Naklo 20. avgusta premiera madž. barvs CS filma NEUSTRASLJIVI I. del ob 20. uri 21. avgusta zah. nem. film ČAROVNIK ob 16. to 20. uri; madž. barvni CS film NEUSTRASLJIVI I. del ob 18. uri Jesenice »RADIO« 20. do 21. avgusta ameriški barv. CS film GERONIME 22. avgusta ameriški film NEPOZNANI IZ NORD EKSPRESA 23. avgusta angl. CS film OB PRAVEM ČASU Jesenice »PLAV2« 20. do 21. avgusta angl. CS film OB PRAVEM ČASU 22. do 23. avgusta ameriški barv. CS film GERONIME Dovje-Mojstrana 20. avgusta poljski film GIUSEPPE V VARŠAVI 21. avgusta nemški film ZLOČIN V PENSIONU Koroška Bela 20. avgusta jugoslov. film INSPEKTOR 21. avgusta slov. barvni CS film AMANDUS 22. avgusta angl. CS film OB PRAVEM C ASU Kranjska gora 20. avgusta slov .barv. CS film AMANDUS 21. avgusta jugoslov. falm INSPEKTOR Kamnik »DOM« 20. avgusta ameriški barvni film KLIC TROBENTE ob 20. uri 21. avgusta ameriški barvni film KLIC TROBENTE ob 17. in 20. uri Duplica-Kamnik 20. avgusta amer. barv. CS film PADEC RIMSKEGA CESARSTVA ob 20. uri 21. avgusta amer. barv. CS film PADEC RIMSKEGA CESARSTVA ob 15. in 19. uri 20 AVGUST K« • (Us VELIKA RAZPRODAJA! # Moška obleka (elegant) 498 Asch # Perlon srajce (dolgi rokavi — bele) 59 Asch 0> Navlon srajce (dolgi rokavi — barvane) 75 Asch # Letne srajce 52 Asch NAŠE CENE SMO ZNIŽALI OD 20-SO odstotke* # Damski kostimi 259 Asch # Motki in damski perlon plašči 98 Asch # ženska nogavice s črto 3,80 Asch # Ženske nogavice Perlon (3 pari) 19,80 Asch KLAGENFURT - CELOVEC Prlesterhausgasse 10, tel.33-97 BLAGOVNICA BRUNNER SE PRIPOROČA ZA CENJENI OBISK! GOVORIMO SLOVENSKO! Zahvala Ob bridki izgubi naše ljube mame in stare mame TEREZIJE ROZMAN se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ji darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in nam pomagali v težkih trenutkih. Hvala tudi dr. Žgajnerju in dr. Cofu za skrbno in požrtvovalno zdravstveno pomoč! Žalujoči: hčerka Marica, sinova Peter z družino in Slavko S seje občinskega komiteja ZK v Domžalah Dejansko uveljavili odgovornost članov 11 Ko so na zadnji seji občinskega komiteja ZK Domžale obravnavali dejavnost organizacije po 4. plenumu CK ZKJ in njene naloge v prihodnjem obdobju, so v zaključkih poudarili, da je nevzdržna misel, ki se je pojavila takoj po plenumu, da so s spremembami na vrhu odpravljene vse napake. Boj za dosledno uveljavljanje samoupravljanja je najbolj neposreden v samih delovnih organizacijah in v občini kot temeljni družbenopolitični skupnosti, zato čakajo vse komuniste velike naloge na tem področju. Prej omenjena miselnost izvira večinoma od tistih članov ZK predvsem na vodilnih mestih, ki so se tudi doslej sicer deklarativno izjavljali za sklepe 8. kongresa in sklepe občinskih konferenc, v praksi pa jih niso izvajali. Ta oportunizem pa je bil doslej ena glavnih ovir za razvoj samoupravljanja v občini. ELEKTRO KRANJ distributivna enota Kranj razpisuje za dan 24. 8. 1966 licitacijsko prodajo osebnega avtomobila Fiat 1400 Izklicna cena je 4600,00 N din. Kupci morajo pred licitacijo položiti 10% izklicne cene. Licitacijska prodaja se bo vršila v Kranju, Partizanska 20, s pričetkom ob 11. uri. Doslej so na posameznih posvetovanjih komunistov v občini in na sejah komiteja sicer često opozarjali na najbolj grobe napake in kršitve samoupravnih načel, vendar krivci ponavadi niso bili kaznovani, v nekaterih primerih pa so celo zasedli enak ali boljši položaj v drugi delovni organizaciji. Zato so na seji upravičeno opozorili, da dosedanja praksa opozarjanja na napake in opominjanja ne zadostujejo, ampak bo potrebno v prihod-1 nje dosledno uveljaviti osebno in politično odgovornost psamezndh članov ZK. Znova so opozorili tudi na izkrivljanja na področju kadrovske politike, zlasti pri izvajanju načela reelekcije in rotacije (primer Melodije). V takšnih razmerah potem ni čudno, da je odločanje na nekaterih področjih družbe- nega delovanja še vedno v rokah ozkega kroga ljudi, predvsem na področju investicijske politike. Komunisti so bili doslej vse preveč tolerantni do takih pojavov, v mnogih prime- rih so bih celo popoUW pasivni. To velja v mjw! meri tudi za delo koow stov na terenu. Zato bo j. trebno takoj okrepiti <{T komunistov v organih ki\j^ ne samouprave, med dn^ tudi na ta način, da bi K sevanje določenih perJ* problemov sklicevali i^T komunistov določenega lT f ja oz. določenega območj, | V zaključkih, s katerin»j te dni senzanill vse nHn_ I organizacije, poudarjajo tfr di, da je potrebno pc*w v občinsko organizacijo v tak javen in demokrat^ način dela, kakršen jf v, I značilen za brionski p)ew J Franci Ger\ Huda nesreča ZAHVALA Ob izgubi naše dobre sestre MARIJE BOŽIČ se lepo zahvaljujemo dr. Zabkarju, ki ji je ob njenem hudem trpljenju stal ob strani, bolniški sestri Ančki iz tovarne Iskra, zdravnikom in bolniškemu osebju onkološke klinike v Ljubljani, vsem, ki so jo med boleznijo obiskali in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje. žalujoči: sestra Justina, Julka, Francka, Terezija, brat Ivan in ostalo sorodstvo . V sredo okoli 17. ure se je zgodila med Tržičem in Podij ubel jem huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila zahodnonemške registracije 32-letni Albin Rem-škar je vozil proti Tržiču. Zaradi neprimerne hitrosti na mokri in spolzki cesti ga je v blagem ovinku zaneslo v desno in vrglo v drsno ograjo. Voznik ter sopotnika Ljudmila Remškar in Stanko Vovk so bili hudo ranjeni. Na avtomobilu je škode za Popravek Pri članku »Ponarejeni ta-loni športne prognoze«, ki je bil objavi jen v zadnji številki Glasa 17. avgusta, je pomoloma napisano ime Pavla Močnika iz Kranja. Neznani storilec, ki je ponaredil ta-lone športne prognoze jugoslovanske loterije, je pregovoril Pavla Arčnika iz Kranja, Rozmanova 9, in ne Pavla Močnika, da je namesto, njega dvignil s svojo osebno izkaznico denar. približno 1,100.000 star* * narjev. IN URADNI VESTNI* GORENJSKE izdaja in tiska CF »0^ renjski tisk« Kranj, R*tv ška cesta 8. Naslov on^ ništva: Kranj, Cesta \ neta Žagarja 27 in upr»y Kranj, Koroška eesta ^ Tekoči račun pri SDS Kranju 515-1-13». Telpf«^ redakcije in ekonom^ propagande 21-835, 884h naročniški oddelek ^ tiskarna 21-180. Jl-tH 21-897 Naročnina letaš ^ novih dinarjev (n. d.) m, 2.000 starih dinarjev fc.^ mesečno 1.70 n. d. ali ht s. d. Ceaa posaaiefta številk 0.40 n. d. ali flt( Mali oglasi ea naročfli^ 0.40 n. d. ali 40 a. đ, ne naročnike 0.50 a.