1-7-K
9 771 580"3 72009
Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljani
KNJIŽNICA SEVNICA TRG SVOBODE 10 8290 SEVNICA
ČASOPIS ZA ŠIRŠO POSAVSKO DEŽELO

Številka 178
Leto 7
1 EUR / Cena 239,64 SIT
15. februar 2007
iz vsebine...
Radioaktivni odpadki bolj sprejemljivi
...stran 2
Skopičani zahtevajo odškodnino
...stran 3
Ujeli tatove kovin
...stran 5
Pogovor s “šolnico” mag. Stanko Preskar ...stran 7
100 let Amalije Vovk ...stran 10
...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250
Nadvoz čez železnico
Šentlenart - Predsednik Krajevne skupnosti (KS) Šentlenart Stane Radanovič je z Alenko Laznik in Teo Leben z gospodarskega oddelka Občine Brežice predstavniku Agencije za železniški promet Miranu Anderliču predstavil predlog rešitve zunajnivojskega križanja za železniška prehoda Brežina in Cundrovec.
Za nadvoz Brežina je bilo v preteklosti narejenih kar nekaj idejnih načrtov. Če bi brežiška občina izbrala in potrdila ustrezno varianto, bi bila lahko projektna dokumentacija izdelana že pred tremi leti, pravi Miran Anderiič. V tem času seje v krajevni skupnosti, na kratki razdalji obremenjeni s tremi železniškimi prehodi, izoblikoval predlog variante zunajnivojskih križanj: “Nadvoz naj bo nižje od Intermarketa. S tem umikamo traso iz urbanega naselja Brežina in jo pomaknemo k industrijski coni. Predlagana varianta rešuje tudi prehod Cundrovec, tako da bi zapornice ostale le še pri Petrolu. Vztrajali pa bomo, da v Brežini ostane podhod vsaj za pešce in kolesarje. Želimo, da bi se na tem projektu končno začelo delati, zato smo vzeli pobudo v svoje roke in organizirali ta sestanek,” je razložil Stane Radanovič. Na vprašanje, kdaj bi bili lahko pripravljeni projekti, je Anderlič odgovoril: “Žogica je v rokah lokalne skupnosti. Če se bo občina angažirala in potrdila traso, bi bil idejni projekt lahko narejen še letos, do konca prihodnjega leta pa ostali dokumenti za prostorsko umestitev. Skratka, občina mora čim prej povedati, kaj želi umestiti v prostor, sicer se reševanje teh zunajnivojskih križanj, pomembnih za regijski in ne le občinski promet, lahko spet pomakne v prihodnost.” B.D.
'Partljičevo gledališče” z novo komedijo
Senovo - Gledališka skupina s Senovega že vrsto let uprizarja predvsem komedije priznanega slovenskega komediografa Toneta Partljiča. V njegovi najnovejši, ki govori o krizi v današnji družini, sta v sedemčlanski igralski zasedbi poleg drugih znanih senovških ljubiteljskih igralcev angažirana “stari igralski maček” Ernest Breznikar, tudi dobitnika Severjeve nagrade za najboljšega ljubiteljskega igralca, ob vseh dmgih stvareh, s katerimi se ukvarja, pa se je tokrat še na odrskih deskah preizkusila Rebeka Dremelj.
...na strani 8 Tako kislega izraza pri Rebeki sicer nismo vajeni, toda vloga je zahtevala svoje.
Rezervirano za slovensko glasbo
—N.
.SEVNICA .
Kdo bo glavni?
Posavje - Pokrajine naj bi zaživele v letu 2009, potem ko naj bi skupaj z državnozborskimi volitvami leta 2008 izvedli prve volitve v pokrajinske organe. Kot je na posvetu z župani slovenskih občin dejal premier Janez Janša, bo šlo predvsem za prenos pristojnosti in financiranja z državnega na pokrajinsko raven. Predsednik vlade pričakuje, da se bodo tudi pri pokrajinah pojavili pomisleki, na katere bo potrebno odgovarjati s pravimi rešitvami, ki bodo že vnaprej dajale zagotovilo, da to ne bo povečalo javne porabe,
Svojo pokrajino bo imelo tudi Posavje, koliko občin bo v njej, pa zaenkrat še ni jasno. Občinam Krško, Brežice, Sevnica in Kostanjevica na Krki bi se rada priključila Bistrica ob Sotli.
O tem bodo v kratkem odločali tamkajšnji občinski svetniki, kasneje pa še občani na referendumu.
Se bodo potem, ko bo pokrajina zaživela v praksi, umirile tudi strasti, ali se bodo nadaljevala lobiranja - kot Brežičanom očitajo Krčani, med tem ko Brežičani Krčane “zmerjajo” z izsiljevalci.
...na strani 3 Ob novem letu še županska zdravica, zdaj vroča kri
Sprejemljivost za odlagališče jedrskih
odpadkov narašča
Šentlenart - Pred dnevi se je v Sloveniji mudil strokovnjak za varnostne študije Mednarodne agencije za atomsko energijo dr. John Rowat. V Ljubljani je sodeloval na tehnični delavnici v zvezi z lokacijo odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov ob nuklearki. Prisotnost strokovnjaka v Sloveniji je izkoristil Vodstveni odbor Brežice in ga skupaj s KS Šentlenart povabil na ogled potencialne lokacije za odlagališče v brežiškem delu Vrbine na deponijo piritnega pepela.
Stane Radanovič, Stane Preskar in dr. John Rowat
Mag. Nadja Železnik iz Agencije za radioaktivne odpadke je povedala, daje bil dr. Rowat na delavnicah v Ljubljani glede opravljene varnostne ocene za tri možne tipe odlagališča za lokacijo 300 m od nuklearke. Glede na vhodne podatke je ta lokacija sprejemljiva, varnostne ocene pa so narejene za podzemni tip odlagališča, za silosni tip in za gradnjo na nasipu. Dr. Rowat si je ogledal nuklearko in tamkajšnjo lokacijo za odlagališče, nato pa še lokacijo v brežiškem delu Vrbine. Komentarjev o tem, katera lokacija se njemu zdi primernejša, ni dajal, saj
pravi, da Mednarodna agencija za atomsko energijo v takšnih projektih ne ponuja lastnih strokovnih rešitev, ampak opozaija zgolj na mednarodne tehnične standarde, ki so v veljavi. Tako je na primer za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov dovoljena letna doza sevanja 0,3 mili Siverta. Postopek, po katerem država pride do lokacije za odlagališče, pa je nemogoče predpisati z mednarodnimi standardi. Ker so države vezane na spoštovanje svoje zakonodaje, se ti postopki od države do države razlikujejo, je dejal Rowat, kakor tudi načini izplačevanja od-
škodnin zaradi jedrskih in spremljajočih objektov. Na vprašanje, če pozna v svetu primere izplačevanja individualne rente, je odgovoril, da ne, a da bi bilo po njegovem mnenju to prakso možno uveljaviti.
Predsednik lokalnega partnerstva Brežice Stane Preskar in predsednik KS Šentlenart Stane Radanovič, ki sta dr. Rowata povabila na ogled deponije piritnega pepela, sta se najbrž nadejala, da se bo nekako opredelil do lokacije, vendar se ni. Tako bo tiha vojna
med Krškim in Brežicami glede najprimernejše lokacije ostala v domeni zgolj domačih strategov in strokovnjakov, na koncu pa bodo odločali občani s sprejemom ali zavrnitvijo državnega lokacijskega načrta za odlagališče. Po zadnjih podatkih sprejemljivost tega objekta med prebivalci brežiške in krške občine narašča, vendar je odstotek nasprotnikov še vedno višji od tistih, ki bi ga imeli v svoji občini.
Branka Demovšek
Občina Brežice je Agenciji za radioaktivne odpadke (ARAO) ponudila lokacijo brežiškega dela Vrbine. Na dobrih 100 ha veliki makro lokaciji občina vztraja, da se kot prednostna prouči deponija piritnega pepela. S tem so izpolnjeni pogoji, da občina še naprej ostaja z ARAO v lokalnem partnerstvu, ki je bilo z odstopom od lokacije v Globokem za nekaj časa “zamrznjeno”. Da bi se vodstveni odbor lahko čim prej osredotočil na aktivnosti ob raziskavah terena na novi lokaciji, je Stane Preskar kot predsednik županu ponudil odstop. “Na čelu mora biti nekdo iz KS Šentlenart, kjer je lokacija, zato se midva s Kmetičem kot predstavnika KS Globoko iz odbora umikava. Če pa bi me kdo še prosil za sodelovanje, ker sem doslej dobil nekaj izkušenj, bom z veseljem pomagal,” pravi Preskar.
Kako z radioaktivnimi odpadki ravnajo v tujini
Aurajoki - Krški župan Franci Bogovič se je mudil na tridnevnem delovnem obisku na Finskem. Čeprav nekateri svetniki Bogoviču očitajo, da preveč zahaja v tujino, je večina njegovih potovanj vezana na srečanja in posvete v zvezi s problematiko radioaktivnih odpadkov, saj je podpredsednik Združenja evropskih občin z jedrskim objektom.
Na Finskem so se sodelujoči seznanili s programom evropskega observatorija za dolgoročno ravnanje z radioaktivnimi odpadki OBRA. OBRA je eden izmed treh programov, ki obravnavajo ravnanje z radioaktivnimi odpadki in so financirani s sredstvi Evropske unije. Projekt predvideva ustanovitev evropskega observatorija, ki naj bi zbral in uredil najrazličnejša vedenja o ravnanju s tovrstnimi odpadki ter prikazal primere dobre prakse pri iskanju rešitev za visoki radioaktivni odpad.
Udeleženci srečanja so se sestali tudi s predstavniki občine Eurajoki, kjer deluje jedrska elektrarna z dvema reaktorjema, tretji z močjo 1600 MW pa bo zgrajen do leta 2010. Po 30-letnem obratovanju so leta 2001 v bližini omenjenega jedrskega objekta začeli graditi trajno odlagališče radioaktivnih odpadkov.
Istočasno so se na Finskem sestali tudi člani predsedstva Združenja evropskih občin z jedrskim objektom, ki so sprejeli plan dela za letošnje leto in se dogovorili, da bo januaija prihodnje leto omenjeno združenje v občini Krško pripravilo dvodnevni seminar. To bo tudi priložnost za izmenjavo slovenskih izkušenj z izkušnjami drugih evropskih držav v času, ko bo morala biti tudi v našem proštom sprejeta odločitev o umestitvi odlagališča NSRAO. N.Č.C.
Franci Bogovič (prvi na levi) na Finskem
POSAVSKE m/SICE
Arbitraža, referendum, ali...
Zaostreni odnosi in nesoglasja so med posavskimi občinami, zlasti med brežiško in krško, minule dni dosegli vrhunec. Ali tudi dno, s ka-
tere plati jih opazujete. In kako zaplete okrog prestiža v regiji, ki naj bi jih reševali kar na državnem vrhu, razplesti? Kakorkoli že, trenutni odnosi nikakor niso dobra popotnica za bodočo posavsko pokrajino. Niso. v prid za njeno oživljanje, delo in skupen razvoj!
Medsebojna obtoževanja, pisanje pisem samemu predsedniku vlade, sporočila za javnost in enotna občinska podpora (nekateri so vendarle imeli pomisleke!) v Krškem in Brežicah ne morejo prispevati k strpni, hitri in smiselni rešitvi. Posebej še, ker tako močno poenotenje vseh strank, z leve in desne, bolj kot na demokratično odločanje spominja na nekdanje enoumje. Potem ko se je
iz Krškega v Brežice preselilo nekaj državnih institucij, so protestno pismo najprej podpisali strankarski veljaki in poslanci v Krškem, njihov poslanec Stane Pajk je dobil odgovor ministra Erjavca, prišlo je do prvih odmevov v medijih ter do pojasnila Ministrstva zajavno upravo. Nato je izjavo javnosti naslovil brežiški župan Ivan Molan. Da bi mu izpričali enotno podporo, so se na sam kulturni praznik zbrali tudi brežiški strankarski prvaki z ministrom Vizjakom vred - svojo udeležbo je menda odpovedal zgolj Stane Radanovič, predsednik občinskega odbora SNS - in tudi sklenili podpisati skupno pismo podpore. Kar so nato na ponedeljkovi seji podprli še vodje svetniških skupin in predsedniki strank.
Skratka, vsaka stran z vsemi svojimi političnimi strankami vred, tudi krški in brežiški socialni demokrati in njihova najbolj vplivna člana Rajko Veber in Milena Jesenko, ostaja na svojem bregu. Le Sevniča-ni (mimogrede,
Janc je zadnje čase menda v mnogočem presegel strankarskega kolega Bogoviča), more-
bitni jeziček na tehtnici odločanja, za zdaj, stoje ob strani.
Kot stoji ob strani Evropa, ko se Slovenija in Hrvaška ne moreta dogovoriti okrog svojih meja in rešiti drugih spornih zadev. Tako kot tam vsaka stran trdi svoje, je tudi v Posavju. Zagovorniki selitve različnih služb - te dni so se v Brežice dokončno preselili inšpektorji - celo menijo, da za njihovo ohranitev v Krškem ni bilo prave volje, drugi spet se spominjajo, kaj vse so v minulih desetletjih izgubile Brežice. Tudi gospodarsko zbornico in sodišče, v Krškem imajo območno enoto za zdravstveno zavarovanje, čeprav je bolnišnica v Brežicah, in Krško je dobilo celo upravo za obrambo, četudi so vsi vojaški objekti v brežiški občini. Takrat so bile na oblasti pač druge stranke. A so vse to drobnjakarska razmišljanja, saj bosta Brežice in Krško nekoč eno mesto, daje močan zdaj minister Vizjak in je v
Posavje pripeljal tudi donosno energetiko, je prav tako res. Te razmere dobro pozna-
ta Krčan Peter Žigante (direktor Savaprojeta Krško) in Brežičan Janko Strašek (direktor Sklada za razgradnjo NEK), ki bi ob vseh teh posavskih zapletih zaradi svojih podjetniških in državnih interesov morala biti nevtralna.
In zdaj se mnogi sprašujejo, če bo, tako kot v odnosih med sosednjima državama, tudi ob posavskih nasprotovanjih potrebna arbitraža, morebiti kar referendum, ali bo prevladalo strpno dogovarjanje? Morda bi za začetek sedli skupaj kar tisti odbori, ki so zadolženi za dogovarjanje med občinami. In čemu ne bi, vendarle, pritegnili še občin Radeče, Kozje, Bistrica ob Sotli in še katero, da bi zaokrožili Posavje? Tudi zato pa se morajo Brežice, Krško in Sevnica najprej poenotiti in spraviti.
Kulturniki pa tako in tako
Več medobčinskega in delovnega dogovarjanja pa bi moralo biti še kje drugje. Ta hip denimo pri iskanju končnega odlagališča za NSRAO, kjer je med sosednjima občinama tudi preveč ljubosumja in prestiža, namesto da bi oboji iztržili več. Brez sodelovanja ne sme biti tudi področje turizma, na kar so pred dnevi
opozorili zagnani delavci iz Zavoda Vrbov Log oziroma “ajdovska deklica” Bernarda
Zorko in njen partner Zlatko Križan. Bolj bi morali izpostaviti Posavje kot zaokroženo območje, ki ne more brez poenotene turistične po-
nudbe. Saj ne gre, da bi se Krško posvetilo, denimo, le verskemu, Kostanjevica vinskemu ali Brežice zgolj zdraviliškemu turizmu. Lastniki lokalov in meščani Brežic pa si žele tudi več dogovarjanja okrog prenove mesta in gospodarstveniki več koristi od (brez)številnih razvojnih centrov. Zanimivo, kako hitro se
v krajevnih skupnostih lokalni funkcionarji dogovore za uvedbo sejnin, pravega dogovarjanja pa ni med kulturnimi institucijami. V Brežicah so se denimo v razmahu treh ur “zgnetle” kar tri zanimive praznične prireditve!? K sreči so v istih dneh nase in na domače kraje opozorili drugi kulturniki: Brežičan Matej Filipčič z gledališko predstavo La La La v Ljubljani, ki jo je ugodno ocenil Primož Jesenko, spet se je zanimivo predstavil Jure Godler (vsi Brežičani) in v Zagrebu je opazno nastopila in diplomirala operna pevka Mihaela Komočar iz krških Mrtvic.
Prav nič dogovarjanja ne potrebujejo kostanjeviške šelme, ki so že v soboto utečeno okrasile mesto in bodo obiskovalce zabavale kar do srede. Še dlje, vse do naslednje sobote pa bo pritegoval pozornost dobovski Fašjenk. Naj bo veselo na Valentinovo in na pusta.
Vlado Podgoršek
Rajko Veber in Milena Jesenko
Janko Strašek in Peter Žigante
Zlatko Križan in Bernarda Zorko
Kostanjeviški šelmarji
Bo v pokrajinah prostor za izsiljevanja in lobiranja?
Razprtije med krško in brežiško občino
Slovenija, Posavje - V letu 2009 naj bi v Sloveniji zaživele pokrajine. “Namen te reforme ni, da bi tisti, ki se razvijajo hitreje od povprečja, zaostali v razvoju in čakali tiste, ki so se počasneje razvijali, “ je na posvetu županov dejal predsednik vlade Janez Janša. “ Naš namen je, da gremo vsi hitreje naprej’ Čeprav se je pred leti, ko je bila razprava o pokrajinah še v povojih, govorilo, da Posavje ne bo imelo svoje pokrajine, je danes jasno, da pokrajina Posavje^o. Kako bo funkcionirala, je pa drugo vprašanje. Občine se namreč že sedaj prepirajo in si očitajo glede sedežev državnih organov.
T
.SEVNICA,
Pokrajine za decentralizacijo in pospešitev razvoja
Vlada ni sprejela še nobenega od štirih pokrajinskih zakonov, ki bodo govorili o nalogah in financiranju pokrajin, volitvah v pokrajine in postopku za njihovo ustanovitev. Temu naj bi sledile spremembe okrog 40 področnih zakonov v delu, ki se nanaša na selitev pristojnosti. Po besedah ministra za Jokalno samoupravo Ivana Žagarja so naloge, ki naj bi se z države prenesle na pokrajine, ocenjene na 5 odstotkov bruto družbenega proizvoda (BDP), kar pomeni, da bi se z državne na pokrajinsko raven prenesla tudi ta sredstva. Pokrajine naj bi po načrtih zaživele v letu 2009, potem ko bi skupaj z volitvami v državni zbor (DZ) konec leta 2008 izvedli prve volitve v pokrajinske organe. Glede na to, da je Slovenija v posamičnih sektoijih zelo centralizirana, bo šlo predvsem za prenos pristojnosti in financiranja z državnega na pokrajinsko raven, pravi Janša.
Največ odprtih vprašanj je v tistem delu, ki govori o prenosu nalog iz upravnih enot na pokrajinsko raven. Na pokrajine naj bi prenesli razvojne naloge (gospodarstvo, kmetijstvo), vendar se kakovost in dostopnost do teh storitev ne sme zmanjševati. Tudi rešitve o financiranju še niso dorečene. Po besedah finančnega ministra Andreja Bajuka bo potrebno zelo natančno določiti, katere naloge se bodo izvajale na pokrajinski ravni; država bo razbremenjena dela in pristojnosti, zato bo treba razporediti tudi sredstva in administracijo, sicer bomo povečali javno porabo, česar pa si Slovenija ne more dovoliti. “Glede na to, da še ni natančnih finančnih ocen oziroma učinkov zakona, se trenutno zelo težko odločimo, kateri davčni viri bi lahko bili odstopljeni pokrajinam za financiranje prenesenih nalog,” je dejal Bajuk.
Minister Žagar poudarja, da pokrajine kot druga raven lokalne samouprave niso nadrejene občinam, ampak mora biti med njimi vzpostavljeno sodelovanje. Predviden je svet občin, ki naj bi ga sestavljali župani občin z območja pokrajine in bi imel možnost veta na odločitve, ki posegajo v delovanje občin. Najvišji organ odločanja v pokrajinah pa naj bi bil pokrajinski svet, ki bo voljen na neposrednih volitvah in bo imel od 33 do 55 članov. Njihov mandat bi bil petleten, člani pa bi izmed sebe izvolili tudi predsednika pokrajine, ki bo poklicni funkcionar.	,
Nekateri župani izražajo pomisleke o posredni izvolitvi predsednika pokrajine, saj bi
imel neposredno voljeni predsednik večji vpliv. Župani so še poudarili, da mora zakonodaja zagotoviti partnerski odnos med državo^ pokrajinami in občinami. Ce želi država resnično pospešiti razvoj, potem mora na pokrajine prenesti ne le finančna sredstva, ampak tudi avtonomijo o njihovi porabi.
Pokrajina Posavje
Pokrajino Posavje naj bi po prvotnih načrtih sestavljale občina Krško, Brežice in Sevnica. Ker se je z lanskim letom Kostanjevica na Krki odcepila od Krškega in postala nova občina, bo tudi ta vključena v pokrajino Posavje. Na zadnji seji občinskega sveta so kostanjeviški občinski svetniki že obravnavali osnutke odlokov o svetu regije Posavje, o Regionalni razvojni agenciji in regionalnem zavodu, saj bodo le s sprejemom teh dokumentov postali enakopravni posavski partner.V pokrajino Posavje pa bi se rada vključila tudi občina Bistrica ob Sotli. O tem bodo na eni prihodnjih sej odločali svetniki Bistrice ob Sotli, nato pa bo v občini sledil referendum o priključitvi k Posavju.
državne funkcije so v teh dneh kamen spotike med posavskima občinama.
Krčani pišejo Janši
Krčani so dolgo tiho spremljali preseljevanje sedežev državnih služb iz Krškega v Brežice, čeprav je bil dogovor med občinami drugačen. Sedaj jim je prekipelo in predsedniki občinskih odborov političnih strank in predstavniki list, izvoljenih v Občinski svet občine Krško so napisali odprto pismo in ga poslali predsedniku vlade Janezu Janši. Navajajo, da so se posavske občine že pred časom načelno dogovorile, da se sedeži državnih institucij, ki so bili razpršeni po celem Posavju, ne selijo iz ene v drugo občino. O tem naj bi se občine dogovorile ob ustanovitvi pokrajine Posavje. Kljub obljubam, da država ne bo posegala v dogovore med občinami, Krčani opažajo, da se je v preteklih letih iz Krškega delno ali v celoti preselilo več državnih institucij - med njimi Davčni urad, Uprava za obrambo, Izpostava za zaščito in reševanje s centrom za obveščanje, Carinska izpostava, napovedana pa je še selitev
Jožef Pregrad, župan občine Bistrica ob Sotli: “V naši občini se res pogovaijamo o tem, da bi se raje priključili k Pokrajini Posavje. Do Krškega imamo 20 km, do Celja 50 km. Poleg tega je v celjski regiji preko 30 občin in male občine v taki regiji nimajo veljave. Vidimo se v Posavju, ki bi tako imelo pet občin. Prejšnji občinski svet je bil naklonjen taki ideji, upam, da bo tudi ta, saj bomo to problematiko obravnavah na eni prihodnjih sej občinskega sveta. Če bo svet sprejel tako odločitev, bo potrebno v občini Bistrica ob Sotli, ki meji na dve pokrajini, izpeljati še referendum, da bodo ljudje povedali, kaj želijo.”
Sicer pa sta predlog zakona o pokrajini Posavje v državni zbor že julija 2000 vložila takratna poslanca Jože Avšič in Branko Janc. V predlogu sta - med drugim -navedla, da območja občin Brežice, Krško in Sevnica oblikujejo geografsko, kulturno, zgodovinsko in družbeno-ekonomsko zaokroženo celoto - posavsko regijo. “Želimo izoblikovati in uveljavljati identiteto posavske regije za skupno trženje, z ohranjanjem in poudarjanjem specifičnosti njenih posameznih delov in dogovorno reševati možnosti in problematiko znotraj regije, še posebej na področju ekologije, rabe prostora, energetike, prometa, šolstva, zdravstva, turizma je navedeno v predlogu, v katerem tudi piše, “...da so se v tem obdobju oblikovale številne medobčinske oziroma državne funkcije na področju družbenih dejavnosti, gospodarstva in državne uprave...”
In prav te medobčinske oz.
prometne policijske postaje, inšpekcijskih služb ter nekaterih drugih institucij. Krčani se ne strinjajo z utemeljitvijo posameznih ministrstev, da v Krškem ni ustreznih prostorov za državne institucije. To podkrepljujejo z zadnjim sklepom Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve o ustanovitvi Regijskega centra za socialno delo v Brežicah, čeprav imajo v Krškem primerne in ustrezne prostore in tudi kadre.
V	odprtem pismu Krčani pojasnjujejo tudi primer inšpekcijskih služb, za katere so državi že leta 2003 ponudili prostorsko rešitev, a so šele januarja letos izvedeli, da se inšpekcijske službe selijo v Brežice.
V	Krškem so vse bolj prepričani, da so odločitve o selitvi posameznih služb politične in ne temeljijo na strokovni, gospodami in argumentirani presoji, ki jo je Občina Krško vedno zagovarjala.
Nezadovoljen je tudi krški župan Franci Bogovič: “V
prihodnjih letih so na območju naše občine predvideni številni projekti (umeščanje odlagališča NSRAO, izgradnja hidroelektrarn na spodnji Savi, skladiščenje plina na Senovem, drugi blok NEK), ki lahko uspešno potekajo samo v partnerskem sodelovanju med lokalno skupnostjo in državo.”
Brežiški župan Molan: Krčani naj nehajo izsiljevati!
Na odprto pismo občine Krško se je odzval brežiški župan Ivan Molan, saj tako obnašanje sosednjega Krškega čuti kot pritisk. Pravi, da se ves čas ustvarja vtis, kot da občina Brežice in brežiški politiki lobirajo v Ljubljani za selitev omenjenih služb v brežiško občino in da so razlogi za selitev politični in ne vsebinski. Dejstvo pa je, pravi Molan, da se morajo tudi državne institucije obnašati gospodarno tako glede ustreznosti kot cene prostorov, ki jih uporabljajo. Po Molanovem mnenju prav tu tiči razlog za selitev inšpekcijskih služb in
Izpostave za zaščito in reš vanje s centrom za obveščanje v občino Brežice, saj jim krška občinska uprava in politiki niso znali ali želeli zagotoviti ustreznih prostorov. Ob informaciji, da se nameravajo te preseliti v občino Brežice, pa so jim začeli v krškem ponujati nerealne ponudbe, pravi Molan, ki se zavzema za policentričen razvoj bodoče pokrajine Posavje, ker Posavje nima izrazitega središča. Molan podpira idejo, da bi bila bodoči sedež pokrajine in bodoči sedež upravnega okraja ločena. Pomembni argumenti na strani občine Brežice glede sedeža upravnega okraja so v tem, daje občina Brežice obmejna občina, ki ima 67 km državne meje, najpomembnejši mednarodni mejni prehod Obrežje in mednarodni železniški prehod Dobova, ob tem pa še tri meddržavne in tri maloobmejne prehode, zato je po Molanovem mnenju ob meji potrebno krepiti tudi posamezne službe državnih organov. Krško izsiljevanje pa ta načela vsekakor ruši, je prepričan brežiški župan, saj je očitno, da bi Krčani radi ohranili vse dosedan-
je sedeže državnih služb, poleg tega bi imeli tudi nove institucije, zlasti sedež pokrajine Posavje. Brežiškega župana še posebej moti, da sedaj krški politiki izsiljujejo z nasprotovanjem velikim državnim in tudi posavskim projektom, kot so iskanje lokacije za odlagališče NSRAO in širitev nuklearke, dokončanje izgradnje verige hidroelektrarn na spodnji Savi in podobno. Ti projekti se nanašajo na obe občini in širše, pravi Molan, lokacija nuklearne elektrarne - denimo - pa je za območje občine Brežice celo bolj obremenjujoča.
“Občino Krško pozivam, naj ne nadaljuje s takšnim izsiljevanjem in naj poskuša upoštevati dogovor, da se bodoča pokrajina Posavje enakomerno razvija. Tudi vlado pozivam, naj ne popušča pred neupravičenimi pritiski, kijih nanjo izvajajo politiki občine Krško,” piše Molan.
Molan predlaga sestanek s predstavniki vseh občin v Posavju, na katerem naj bi poiskali rešitve, ki bi bile sprejemljive za vse posavske občine.
Nada Černič Cvetanovski
Na Skopicah zahtevajo odškodnino
Brežice - Občinski svet Brežice je potrdil smernice, ki jih je za pripravo lokacijskega načrta za širitev letališča Cerklje ob Krki pripravila občinska projektna skupina, sestavljena iz predstavnikov krajevnih skupnosti ob letališču in strokovnih služb. Svetniki so k 21 stranem zahtevkov, pobud in usmeritev dodali še zahtevo, naj se za načrtovano širitev letališča pripravi tudi celovita presoja vplivov na okolje, čeprav na obrambnem ministrstvu pravijo, da po zakonu ni potrebna.
Med svetnike so prišli predstavniki z obrambnega, okoljskega in gospodarskega ministrstva, da bi odgovorili na vprašanja glede načrtovanega razvoja letališča. Ker pa projekt svetnikom sploh še ni bil celovito predstavljen - večina ga pozna zgolj iz poročil v medij ih - so bili prisiljeni zaupati projektni skupini, da je v smernicah maksimalno zaščitila interese občanov. Župan Ivan Molan je povedal, daje bila projektna skupina pravzaprav oblikovana s tem namenom, saj predstavniki naj-bližjih sosedov letališča, ki so v njej sodelovali, najbolje vedo, kakšne omejitve mora upoštevati lokacijski načrt. Gre za podaljšanje letališke steze, namestitev nove navigacijske opreme za pristajanje v različnih težavnih pogojih in temu primerne osvetlitve. Posodobljeni bodo hangaiji ter namestitvene zgradbe, išče pa se še lokacija za odmetavanje tovora, ki ga mora odvreči poškodovano letalo, da bi zmoglo pristati. Teritorij, ki je bil za to določen v času JLA, bo sedaj namenjen gospodarski coni Phoenix, saj bo imelo cerkljansko letališče poleg vojaškega
tudi civilni oziroma gospodarski del.
Brežiški svetniki so se na razpravi najbolj oprli na dejstvo, da kljub obsežnim spremembam za projekt razvoja letališča ni potrebno narediti celovite presoje vplivov na okolje. Zahtevali so, da se ta naredi in da se občinski svet tekoče seznanja z upoštevanjem brežiških smernic v postopku priprave državnega lokacijskega načrta. Svetnik Ivan Sušin ne podpira letališča za namene zveze NATO, Hr-voje Oršanič pa je mnenja, da bi morali o projektu razvoja letališča odločati občani na referendumu.
Jože Lacko, vodja skupine za posodobitev letališča na obrambnem ministrstvu, je povedal, daje v pripravi skupaj 23 študij za različna področja vplivov na okolje, od hrupa do vpliva na nuklearko. Pojasnil je, da se študija celovitega vpliva na okolje pravzaprav imenuje postopek kot tak. Na svetniško provokacijo, da je vendarle razlika v načinu, saj celovita presoja pomeni koncentrirane podatke o obremenitvi okolja in življenja ljudi, pri parcialno predstavljenih
podatkih posameznih študij pa obremenitve izgledajo milejše, Lacko ni odgovoril.
Irena Rudman, svetnica s Skopic, si bo prizadevala, da bo njihova krajevna skupnost obravnavana kot nosilec urejanja prostora, čeprav sedanja zakonodaja načeloma tega ne predvideva. Rudmanova našteva zahteve KS Skopice: “Opredeliti nas morajo kot ožje vplivno območje letališča. Zahtevamo, da se predvideni posegi delajo strogo v skladu z zakonodajo in vztrajamo na celoviti presoji vplivov na okolje. Z izsledki študije bi morah seznanjati krajane, mi pa si bomo še naprej prizadevali, da nas Ministrstvo za okolje upošteva kot subjekt, ki daje smernice, da bomo na izsledke študije lahko dajali pripombe in predloge, ki jih bo potrebno upoštevati. Zahtevamo tudi, da bodo vsi krajani dobili ustrezno odmeno, bodisi v obliki odškodnine ali v obliki sofinanciranja infrastrukturnih objektov. Edino tako kraj ne bo postal do skrajnosti razvrednoten ob vsem trušču, s katerim bo soočen.”
Branka Demovšek
Občina dobila svojo “ustavo”
Kostanjevica na Krki - Občinski svet Kostanjevica je v zelo kratkem času sprejel svoj statut oz. svojo ustavo. Župan Mojmir Pustoslemšek se je za konstruktivnost iskrene zahvalil komisiji, svetnikom in zunanjim sodelavcem, ki so pomagali pri pripravi statuta, ki je temeljni akt nove občine. Toda preden bo občina tudi dejansko samostojno zaživela, bo po Krki steklo še kar nekaj vode.
Pri poslovanju se nova občina Kostanjevica ubada z nekaterimi povsem banalnimi zadevami, kot je denimo uporaba žiga. Občina je namreč uporabljala žig nekdanje Krajevne skupnosti Kostanjevica,
v celoti zaživela sredi letošnjega leta. Do takrat naj bi bilo razdeljeno nekdanje skupno premoženje in sprejet proračun, ki naj bi bil težak okrog 1,4 milijona evrov. Od tega naj bi Kostanjevica za investi-
Tomaž Petan z Občine Krško, župan Mojmir Pustoslemšek ter tajnica Marjana Krhin na kratkem posvetu pred začetkom seje.
a soji uradniki pri registraciji občine povedali, da to ni mogoče. Ker je projekt celostne podobe občine Kostanjevica, ki zajema tako žig kot grb in zastavo še v izdelavi, občina Kostanjevica uporablja začasni žig. Sprva so v Kostanjevici načrtovali, da bodo vse te znake občine vključili v statut, a ker je ta sedaj že sprejet, bodo ostale pomembne zadeve urejali z odlokom.
Občina Kostanjevica naj bi
cije namenila 250 tisoč evrov, večina naj bi šla za gradnjo obvoznice (pogodba za gradnjo mostu je že podpisana) in posodobitev Gorjanske ceste. Nobena od teh investicij se še ni začela, z Gorjanske ceste so gradbinci, ki bi se dela morali lotiti po novem letu, celo odpeljali stroje.
Sredi leta naj bi bila oblikovana tudi občinska uprava, ki bo v pomoč županu in občinskemu svetu. V prostorih
Sevniški svetniki sprejeli
proračun
Sevnica - Letošnji proračun občine Sevnica je za 21 odstotkov večji od lanskega in znaša 19 milijonov evrov (4,5 milijarde SIT). Svetniki so ga sprejeli po skrajšanem postopku - združili so prvo in drugo branje.
Nov zakon o financiranju občin je Sevnici prinesel 1,3 milijona evrov več državne izravnave. Župan Kristijan Janc je zadovoljen z udeležbo državnih sredstev za sofinanciranje projektov, ki znaša 4 milijone evrov. Med velikimi projekti letošnjega proračuna je rekonstrukcija ceste skozi Orehovo in Sevnico, komunalno opremljanje Drožanjske ceste, opremljanje poslovne cone in rekonstrukcija Savske ceste ter začetek del na gradnji osrednje čistilne naprave. Za pokritje vseh načrtov bo morala občina najeti kredit v višini 1.251.000 evrov (300 milijonov SIT).
Proračun, ki so ga v prvo branje dobili svetniki, so pred tem obravnavali vsi odbori občinskega sveta na čelu z nadzornim odborom. Vsi -tudi nadzorni odbor - so sprejeli stališče, da bi bilo najbolje združiti prvo in drugo branje, proračun takoj sprejeti in se s tem izogniti nevšečnostim z začasnim financiranjem. Predenje dal župan tak predlog na glasovanje, seje oglasil Bojan Rugelj (SDS) in vztrajal, naj občina zagotovi 125.160 evrov (30 milijonov
SIT) za menjavo azbestnih cevi vodovoda izpod Lisce na relaciji Pecelj-Planinsko zavetišče v Sevnici. Ta vod je bil dve leti zaprt, saj je bilo iz vrtine Stilles dovolj vode. V zadnjem obdobju se je poraba zaradi priključitve Orehovega na sevniški vodovod povečala, zato je vir Lisca spet priključen na sistem. Ker je Rugelj kot član odbora za vodooskrbo zaslužen, da v sevniškem mestnem omrežju ni več azbestnih cevi, je vztrajal, da se zamenja še ta vod. “Gre za 6 km azbestnih cevi, skozi katere bi potegnili plastične, kar naj bi stalo 146.052 evrov (35 milijonov SIT). To je smiselno narediti naenkrat, letošnja proračunska postavka za menjavo azbestnih cevi pa je le 8.300 evrov (2 milijona SIT). Podprite mojo pobudo,” je Rugelj nagovarjal svetnike. Izposloval je amandma, da bo občina pristopila k sofinanciranju teh del v dveh proračunskih letih, če Komunala dostavi finančni načrt z lastno udeležbo in udeležbo sevniške krajevne skupnosti ter tri ponudbe potencialnih izvajalcev.
Branka Demovšek
nekdanje krajevne skupnosti bo sicer premalo prostora za njeno nemoteno delo, zato razmišljajo, da bi preselili ribiče in morda še policijsko pisarno in bi tako imeli na voljo štiri pisarne.
Sicer pa se nova občina že srečuje z nekaterimi konkretnimi težavami. Do nesoglasij prihaja v zdravstvenem domu, kjer ima v najemu prostore endoskopski oddelek. Vpleteni strani se ne moreta dogovoriti o tem, katere skupne prostore in storitve je najemnik dolžan plačevati, zadnje čase pa krajane razburja tudi omejitev hitrosti skozi Kostanjevico, saj je mestno
jedro označeno kot cona 30. Občina v tem ne vidi smisla in zahteva, da se dovoli vožnja s hitrostjo 40 km na uro. Poleg tega pa se Kostanjevica še vedno ubada s kulturnim domom, ki ga tamkajšnja kmečka zadruga prodaj a. Občina ima sicer predkupno pravico, a se želi dogovoriti za zamenjavo oz. za kakšno drugačno rešitev. Občina namreč ugotavlja, da je omenjeni dom, ki so ga s prostovoljnim delom zgradili krajani sami, neupravičeno pristal v rokah zadruge, zato razmišljajo o reviziji postopka.
Nada Černič Cvetanovski
Največ grehov pri javnih naročilih
Čatež ob Savi - Zgodil se je prvi od posvetov, ki jih namerava Računsko sodišče letos organizirati po slovenskih regijah za župane in predstavnike občinskih uprav z namenom, da bi jim tudi svetovali, ne pa samo izvajali revizije.
Ko je bil predsednik Računskega sodišča Igor Soltes konec novembra lani na posvetovalnem sestanku na Občini Brežice, kjer je potekala revizija glede pobiranja in porabe komunalnih prispevkov in poslovnega sodelovanja s KOP Brežice, je napovedal, da bo Računsko sodišče v letu 2007 pripravilo regijske posvete, saj želijo biti tudi svetovalni organ, začeli pa naj bi prav v Posavju. Za koordinacijo je zadolžil župana Ivana Molana, ki je omenjeni posvet za posavske župane že organiziral, manjkal je le Mojmir Pustoslemšek iz Kostanjevice na Krki, prišli pa so še župani iz Kozjega, Bistrice ob Sotli in Škocjana. Molan je zadovoljen, da so jim predstavniki Računskega sodišča razjasnili nekatere
čev, po katerih izbirajo občine, ki jih vzamejo pod drobnogled, je več, nobeden pa ni političen, je poudaril. Občine izbirajo po obsegu sredstev, upoštevajo regijsko pokritost, pa tudi pobude, ki prihajajo ali od zaposlenih ali od občinskih nadzornih svetov.
Sicer pa je Računsko sodišče v letu 2006 izdelalo 20 revizij skih poročil, je povedal vrhovni državni revizor Miloš Šenčur, od tega je bilo v polovici izrečeno negativno mnenje, v polovici pa mnenje s pridržkom, lahko pa je poročilo tudi dvoplastno; ima pozitivno mnenje glede izkazane bilance in negativno glede poslovanja, ki jo bilanca izkazuje.
Udeleženci tokratnega regijskega posveta pa so opozo-
Miloš Šenčur, Ivan Molan in Igor Soltes
dileme, saj se pri revizorskih nadzorih pogosto ugotavlja, da napake niso bile narejene načrtno in z namenom goljufije, ampak je šlo za napačno razumevanje zakonodaje, kije kar prevečkrat nejasna in si jo je mogoče razlagati tako in drugače^
Igor Soltes je ob tej priložnosti dejal, da so nekateri problemi okrog javnih financ prisotni v večini občin. Klju-
rili še na nekatere težave, s katerimi se pri svojem delu srečujejo, ker zakonodaja ni povsem dorečena ali pa je zelo ohlapna; gre za večletne pogodbe, razvojne programe ali področje javno-lokalnega partnerstva, kjer praksa še ni dovolj bogata. In takšni posveti so jim pri tovrstnih dilemah gotovo v pomoč.
Jelica Koršič
Agencija za radioaktivne odpadke, Parmova 53,1000 Ljubljana
Z novo lokacijo potrebna rekonstrukcija
Vodstvenega odbora
Vodstveni odbor Lokalnega partnerstva Brežice se je 7. februarja sestal na 1. izredni seji v letu 2007. Župan Ivan Molan je člane seznanil s sklepom Občinskega sveta občine Brežice, sprejetim 1. februarja, o nadaljevanju postopka za umestitev odlagališča NSRAO v Vrbini na območju Krajevne skupnosti Sentlenart. V teh dneh sledi podpis aneksa k pogodbi Občine Brežice z ARAO.
Predsednik Vodstvenega odbora (VO) Stane Preskar in župan Ivan Molan sta člane obvestila o potrebni rekonstrukciji odbora, tako da bodo zastopani tudi predstavniki Krajevne skupnosti (KS) Sentlenart, kjer je potencialna lokacija odlagališča, in njenih sosednjih krajevnih skupnosti. Predloge članov bosta pripravila župan oz. jpristojna komisija in krajevna skupnost. Predsednik KS Sentlenart Stane Radanovič zagovarja, da Stane Preskar še naprej vodi odbor, saj meni, da bo delo pod vodstvom predsednika, ki je pridobil izkušnje, potekalo lažje in učinkoviteje. V 10-članskem Vodstvenem odboru je sicer zastopanih sedem članov lokalne skupnosti in do trije člani ARAO.
Župan se je članom odbora zahvalil za dosedanje vztrajno delo, ki je po njegovih besedah pripeljalo do omenjenega sklepa sveta, da v občini Brežice nadaljujejo s postopkom za umestitev odlagališča.
Odstop ponudili takoj
Že pred tem je predsednik Stane Preskar na novinarski konferenci 2. februarja v KS Sentlenart javnost obvestil, da sta s podpredsednikom Vodstvenega odbora Antonom Kmetičem županu ponudila odstop in s tem omogočila hitrejšo reorganizacijo omenjenega odbora. Novinarska konferenca je potekala dan po sprejetju sklepa Občinskega sveta občine Brežice o nadaljevanju postopka, ko si je potencialno lokacijo v brežiški Vrbini ogledal dr. John Rowat iz Mednarodne agencije za jedrsko varnost na Dunaju s sodelavci z ARAO. Pred tem so si ogledali tudi krško potencialno lokacijo, ki leži dober kilometer višje.
Udeleženci delavnice
Udeležili so se delavnice
Pod okriljem agencije ARAO in v sodelovanju z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (MAAE) je I. februarja v izobraževalnem centru za jedrsko tehnologijo Inštituta “Jožef Stefan ” na Brinju pri Ljubljani potekala enodnevna delavnica “Ocena lastnosti in varnosti za odlagališče NSRAO na potencialni lokaciji Vrbina v Krškem Udeležil se je je tudi predsednik Vodstvenega odbora Lokalnega partnerstva Brežice Stane Preskar, saj je bil glavni namen delavnice seznaniti vse zainteresirane z rezultati celovite ocene lastnosti in varnosti odlagališča NSRAO. Omenjena ocena je bila izdelana v sklopu analize jedrske in sevalne varnosti za obdobje odlagališča po zaprtju za posebno varnostno analizo. Analizirane so bile tri možne variante izvedbe odlagališča NSRA O na potencialni lokaciji Vrbina na Krškem polju: površinsko odlagališče v celicah, zgrajenih na umetnem nasipu, vkopano odlagališče v obliki silosov, globine 50 m pod površino in za podzemno odlagališče v odlagalnih rovih
približno 60 m pod površjem. Variante bodo najverjetneje zaradi podobnosti terena in njegove bližine primerljive tudi za potencialno odlagališče NSRAO v Vrbini.
Vodstveni odbor Lokalno partnerstvo Brežice
lokalno
partnerstvo
brežlce
KRONIKA
V enem tednu umrla dva pešca
Krško, Brežice - V štirinajstih dneh so policisti na območju Policijske uprave Krško obravnavali pet hudih prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi pešci. Kar tri nesreče, v katerih so se trije pešci hudo telesno poškodovali, dva pa sta umrla; so se zgodile na zaznamovanih prehodih za pešce. Policija opozarja na previdnost, brežiški policisti, kjer je bila večina teh nesreč, pa so poostrili nadzor.
54-letna občanka iz Krškega je vozila osebni avtomobil iz smeri Črnca proti centru Brežic. Na Čemeličevi ulici je z njene desne strani po zaznamovanem prehodu za pešce prečkala vozišče 80-letna občanka iz Brežic. Voznica osebnega avtomobila ni ustavila pred prehodom za pešce in je z ogledalom vozila trčila v peško. Taje padla po vozišču in se tako hudo poškodovala, daje zaradi posledic prometne nesreče čez nekaj dni v bolnišnici umrla.
Druga prometna nesreča s smrtnim izidom seje zgodila v bližini Rigonc. 19-letni občan iz okolice Brežic je vozil osebni avtomobil po regionalni cesti iz Rigonc proti Dobo-
vi. Ko je zunaj naselja Rigonce pripeljal iz blagega desnega preglednega ovinka, je dohitel 69-letnega pešca, državljana BiH, ki je po sredini smernega vozišča hodil v smeri Dobove. Da bi preprečil trčenje, je voznik pričel zavirati, vendar je kljub temu pešca zadel. Ta je v nesreči utrpel tako hude telesne poškodbe, daje na kraju nesreče umrl.
V obeh primerih je bilo ugotovljeno, da pešci niso bili opremljeni s svetlobnimi odsevnimi telesi, dva udeleženca omenjenih nesreč pa sta bila pod vplivom alkohola. Da v prihodnje ne bi prihajalo do nesreč, policisti svetujejo, da pešci dosledno uporabljajo
svetlobna ah odsevna telesa in da so v času zmanjšane vidljivosti oblečeni v oblačila svetlih barv, da za hojo uporabljajo tiste prometne površine, ki so namenjene za hojo pešcem, ali pa naj hodijo po skrajnem robu ceste. Vozniki naj v naseljih posebno pozornost posvečajo pešcem in dosledno upoštevajo prednost pešcev na prehodih za pešce, poleg tega naj vozniki dosledno upoštevajo določila o omejitvi hitrosti, skrbijo za tehnično brezhibnost svetlobnih teles ter upoštevajo omejitve glede uživanja alkoholnih pijač, preden sedejo za volan.
Policijska uprava Krško opozarja vse udeležence v cestnem prometu, še posebej
voznike motornih vozil, naj bodo skrajno previdni pri približevanju prehodom za pešce, še posebej v jutranji prometni konici, ko je frekvenca udeležencev v cestnem prometu velika, v tem letnem času pa je vidljivost pogosto tudi slabša.
Policijska postaja Brežice je v preteklih dneh poostreno izvajala nadzor cestnega prometa na območju celotne brežiške občine s poudarkom na ugotavljanju prekrškov pešcev, izsiljevanju prednosti pešcem na prehodu za pešce, prekoračitvi hitrosti voznikov motornih vozil, policisti pa so ugotavljali tudi psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa. N.Č.C.
Dobičkonosna prodaja barvnih kovin
Posavje, Dolenjska - Čeprav statistika poroča, da se stopnja zaposlovanja vse bolj dviga in je dela dovolj, pa se nekateri ne zanašajo na urade za delo in na statistiko, ampak se raje “samozaposlijo”. Med take samozaposlovalce sodijo tudi tatovi barvnih kovin, ki s tem poslom prav dobro zaslužijo.
“Cona 30” jih jezi
Kostanjevica na Krki - Obiskovalcu, ki ponoči zaide v “dolenjske Benetke”, se na mostu prikaže zanimiva slika - lična svetilka, poleg nje pustna luč, ki oznanja, da se Kostanjevici obeta največji praznik, ter znak “Cona 30”. A slednji ne sodi v pustni program kostanjeviške Šelmarije, temveč so omejitev določili na Direkciji RS za ceste. Kostanjevičani se s tem ne strinjajo.
Lani spomladi je policija ujela tri mladostnike z območja Posavja, ki so tistega dne iz petih objektov v Brestanici in v Brežicah ukradli bakrene žlebove in cevi. Policija jih je ovadila zaradi 40 kaznivih dejanj, kot so vlomi, ropi, kraje in podobno. Omenjena skupina je imela “na piki” predvsem bakrene žlebove. Nepridipravi so žlebove v enem kosu sneli s strehe, nato z avtom vozili po njih, da sojih poravnali in zvili v role. Policija je imela potem zelo velike probleme, da je sploh dešifrirala, da so ti bakreni zvitki nekoč bili žlebovi.
A trojica, o kateri govorimo, ni osamljena, saj se v zadnjem času vse pogosteje spet pojavljajo kraje barvnih kovin. Pred kratkim so na deponiji v Novem mestu odkrili “robo”, ki je bila ukradena v Krškem, brežiški policisti pa so prijeli starega znanca, ki ima prav tako na vesti krajo barvnih kovin. To je zelo do-
nosen posel, saj stane kilogram barvne kovine od pet evrov naprej, večino tega pa izvozijo v Italijo. Pogosta tarča kraj je sevniško podjetje Preis, ki ni imelo urejenega varovanja kovin, ki jih obdelujejo, sicer pa zmikavti poberejo vse, kar vidijo. Pred kratkim je vojska pregnala Rome, ki so izkopali že skoraj kilometer telefonskega kabla. Poleg tega tatovi kradejo cele kolute kablov, jih nato zakurijo, da plastični ovoji zgorijo, žico pa potem prodajo. Policisti so se srečali tudi s primerom, ko so tatovi na železnici porezali in odnesli žice za ozemljitve, ki so bile v rabi.
V poduk vsem tatovom bi bila lahko tale prigoda iz Rusije. Tatova sta se lotila kraje električnih kablov. Kraja seje končala s kratkim stikom, zaradi česar je mesto za eno uro ostalo v temi, tatova pa sta bila huje poškodovana. Enemu od njiju so morali odrezati obe roki. N.Č.C.
Čeprav je policijska pisarna v Kostanjevici uradno odprta le en dan v tednu, pa so policisti v zadnjem času na otoku prisotni domala vsak dan. Na radar lovijo Kostanjevičane, ki preveč pritiskajo na plin, saj je po novem na otoku do-
voljena hitrost 30 km na uro. In kdo je določil to omejitev?
Stefan Hren, tiskovni predstavnik Policijske uprave Krško, je pojasnil, daje policija opozorila Direkcijo RS za ceste, da prometna signalizacija na kostanj e viškem otoku ni pravilno postavljena. Direkcija si je zato ogledala odsek državne ceste Šentjernej - Križaj in na otoku dejansko ugotovila neskladje pri postavljeni prometni signalizaciji. Kot poroča direkcija, je bil po ogledu pripravljen nalog za spremembo prometne signalizacije pooblaščenemu vzdrževalcu državne ceste CGP, d. d. Novo mesto, kije odstranil devet nepotrebnih prometnih znakov in postavil štiri nove, med katerimi so tudi prometni znaki za ”cono 30". Direkcija za ceste v pojasnilu
še navaja, daje “...vzpostavitev območja omejene hitrosti “cone 30” posledica prometno-tehničnih elementov samega vozišča in površin za pešce, ki med seboj nista nivojsko ločena, zato je omenjeni prometni režim
“cona 30” predvsem iz pro-metno-vamostnih razlogov-varovanja pešcev smiseln in upravičen v skladu s 100. členom Zakona o varnosti cestnega prometa.”
Kostanjevičani pa se ne strinjajo s tovrstno omejitvijo, zato bo občina sprožila postopek o spremembi prometne signalizacije. Dovoljena hitrost na otoku naj bi bila 40 km na uro. Čeprav seje občina načelno dogovorila, naj policija ne kaznuje prekrš-karjev, dokler ne bo vzpostavljen nov režim, policija tega ne upošteva. Po otoku kroži radar in policija pobira svoj “davek”. Stefan Hren pravi, daje omejitev hitrosti pač potrebno spoštovati in dodal, da je policija kaznovala zgolj tiste, ki so vozjli več kot 40 km na uro. N.Č.C.
Policija je odkrila štiri Krčane, stare 17,18,21 in 23 let, ki so osumljeni, da so januarja letos ukradli bakrene žlebove z Nove Ljubljanske banke na Trgu Matije Gubca v Krškem ter s tamkajšnjega kulturnega doma. Zoper osumljene bo podana kazenska ovadba na Okrožno državno tožilstvo v Krškem. Dan za tem, ko so omenjene storilce prijeli, pa so neznani storilci z osnovne šole v Koprivnici ter z bližnje garaže spet ukradli več deset metrov bakrenih žlebov in odtočnih cevi in s tem povzročili za okoli 4000 evrov škode.
Grozil očetu
Brežice - 23-letni Brežičan seje lastnoročno spravil na očetov avto, potem poklical policijo in sporočil še, daje v avto nastavil bombo. Po tem klicu je klical še trikrat in grozil vsem po vrsti, predvsem pa bližnjim svojcem. Policisti so nato na parkirnem prostoru na Slomškovi ulici v Brežicah izsledili to vozilo. Na desni strani sta bili res razbiti šipi, nato pa so strokovnjaki iz Generalne policijske uprave opravili še protibombni pregled vozila, vendar eksplozivne naprave v njem niso našli. Policisti so med nadaljnjim zbiranjem obvestil v enem izmed gostinskih lokalov v Brežicah izsledili vročekrvneža, kije osumljen storitve omenjenega dejanja.
Peskokop Jablance spet na sodišču
Krško - Na okrožnem sodišču se nadaljuje oziroma se je zaradi dolgega časovnega presledka, kar ni bilo obravnave, ponovno začelo sojenje nekdanjemu predsedniku Krajevne skupnosti Podbočje in direktorju podjetja Uni Ivanu Urbanču ter Francu Sintiču. Predmet obravnave je odvoz peska iz peskokopa Jablance.
Ivana Urbanča in Franca Sintiča, kije lastnik ene od parcel, na kateri je kamnolom, obtožnica zaradi nezakonitega izkoriščanja peska v kamnolomu na Jablancah bremeni kaznivega dejanja velike tatvine ter obremenjevanja in uničenja okolja in prostora. Ivan Urbanč, ki je bil v tistem času predsednik KS Podbočje, je kot direktor podjetja Uni, ki se v okviru gradbeništva ukvaija z nizkimi gradnjami, izvajal dela za krajevno skupnost. Kot je pred časom v zagovoru dejal obdolženi Urbanč - tokrat je obravnava potekala v njegovi odsotnosti - je občina Krško objavila razpis za posodobitev ceste Mladje-Brlog in za izvajalca izbrala njegovo podjetje. Takrat naj bi obveljal nenapisan dogovor, da se za sanacijo ceste uporablja material iz omenjenega peskokopa, sicer pa občine tako ni zanimalo, od kod jemljejo pesek. Po Urbančevih besedah naj bi pesek uporabljali toliko časa, dokler inšpektor tega ni prepovedal, vendar dokumentacija govori drugače. Urbanč pravi, da ne gre za tatvino, ampak za dobrobit kraja. Tudi zanika, da bi iz kamnoloma odpeljali dva tisoč kubičnih metrov materiala, kot navaja obtožnica, ampak veliko manj.
Glede na to, da so v tem kamnolomi kopali tudi drugi krajani, je Urbančev zagovornik uspel s predlogom, da sodišče postavi novega sodnega izvedenca, katerega mnenje temelji na ogledu in izračunih, ne pa na površni oceni, kot je dejala obramba. Izvedenca geološke stroke so tokrat zaslišali na krškem sodišču, na naslednji obravnavi pa naj bi zaslišali še devet prič. N.Č.C.
Tudi policistom grozijo
Brežice, Posavje - Obiskovalce nakupovalnega centra v Brežicah je neko sobotno dopoldne začudila prisotnost policije in policijski trak, ki je obiskovalcem omejeval gibanje pred trgovino. Izkazalo se je, da se je policija ubadala z grožnjo, ki jo je enemu od posavskih policistov namenil neznani storilec.
28-letni občan iz okolice Brežic, sicer policist na eni izmed policijskih postaj Policijske uprave (PU) Krško, se je tistega dne pripeljal z osebnim avtomobilom na parkirni prostor pred nakupovalnim centrom v Brežicah. Parkiral je ter se odpravil po nakupih. Ko se je vrnil do vozila, je za vetrobransko šipo našel listek,
grozijo policistom. V ta namen je na PU Krško formirana posebna komisija za obravnavo ogroženih delavcev policije. Komisija take primere temeljito prouči in oceni stopnjo ogroženosti policista in na tej podlagi sprejme ukrepe, po potrebi tudi varovanje policista. Lani so imeli na PU Krško dva primera, ko
iz vsebine pa je bilo mogoče razbrati, da lahko kaj poči. Policisti so kraj zavarovali, nato pa je bil opravljen protibombni pregled vozila. V vozilu oz. pod vozilom ni bilo eksplozivne naprave, očitno je šlo za zastraševanje policista.
Kot je povedal Sašo Jejčič, vodja kriminalističnega sektorja, se na PU Krško občasno srečujejo s primeri, ko občani
so občani grozili policistom. V obeh primerih je šlo za nizko stopnjo ogroženosti.
Sicer pa se najpogosteje pojavljajo grožnje v postopkih, ko so občani vinjeni in policistom grozijo tudi z ubojem. Ko se streznijo in premislijo, se policistu opravičijo, saj se zavedajo, da so s tem storili tudi kaznivo dejanje ogrožanja varnosti. N.Č.C.
Podjetniški center zbira ideje
Krško - Podjetniški center Krško je v minulih dneh skozi organizirane delavnice zbral mnenja in pobude turističnega sektorja v občini, vključujoč tudi Kostanjevico na Krki, o možnostih razvoja te panoge. Tisti, ki v turizmu služijo svoj kruh, ugotavljajo, da je resorna zakonodaja zelo restriktivna in zavira realizacijo marsikatere podjetniške ideje.
Občina Krško in Kostanjevica na Krki imata vse potrebno za razmah turizma, posamezniki pa dobre ideje za oblikovanje ponudbe, a ustavi se pri zakonodaji. Na primer zaradi prestrogih standardov za gostinsko panogo, ki zadeva tudi turistične kmetije, te ne morejo ohranjati svoje prvinskosti. Ta bi zagotovo privabila tisti goste, ki jih “restavracijski tip” kmečkega turizma, kakršnega predvideva današnja zakonodaja, ne zanima. Tudi ideje, da bi se v zidanicah uredile nočitvene kapacitete in bi oblikovali ponudbo zidaniškega turizma, pred zakonodajo “zmrznejo”. Nočitvenih kapacitet zunaj hotelske ponudbe v občinah primanjkuje, predvsem pa manjka postajališče za avtodome in kamp.
V Krškem se usmerjajo na razvoj kongresnega turizma, med drugim naj bi temu namenu služil tudi Valvasorjev kompleks, v Kostanjevici na Krki pa živi ideja o odprtju term s podeželskim pridihom. Med Podbočjem in Kostanjevico odkrit termalni izvir že vrsto let daje domačinom upa-
nje, da se bo našel investitor, vendar se doslej na tem projektu ni delalo dovolj zavzeto. Obstajajo načrti za oživitev športno rekreativnega centra Planina.
Obe občini imata bogato zgodovino in najdbe, tako da lahko oblikujeta zanimivo ponudbo ogleda spomenikov, podkrepljeno s predstavitvijo značilnih legend.
Za večji razcvet turizma je potrebno danes razdrobljeno ponudbo povezati, jo enotno promovirati in tržiti. S takšnim projektnim pristopom so tudi večje možnosti za uspešno kandidiranje na razpisih za sredstva iz strukturnih skladov.
Turizem smo ljudje, so ideje in je prostor. Kjer obstaja dobra podjetniška ideja, je potrebno zanjo rezervirati potreben prostor. V Krškem sedaj počnejo prav to. Oblikujejo podlage za prostorsko strategijo, potrebno za pripravo prostorskega reda za potrebe turizma. Mateja Jurečič iz Podjetniškega centra sporoča: “Pri občanih želimo spodbuditi razmišljanje o razvoju turizma in novih projek-
Vizjak v Armatu
Krmelj - Armat s sedežem v Šentjanžu in proizvodno halo v Krmelju je največje posavsko podjetje za proizvodnjo in inženiring sodobne gradnje montažnih objektov. Pred kratkim so se opremili z eno najsodobnejših tehnologij za razrez in krivljenje pločevine. Za svoj razvojni program je Armat pridobil tudi državna sredstva, zato je lastnik podjetja Jože Repše povabil gospodarskega ministra Andreja Vizjaka na ogled nove tehnologije.
Armat ima v Sloveniji zaposlenih 18 ljudi, v beograjski hčerinski firmi pa 12, vendar posredno zagotavlja kruh še 250 zunanjim sodelavcem. Inženiring in montaža objektov od jeklene konstrukcije do “obleke” je prilagojen potrebam kupcev, sodobnim tehničnim trendom in ekologiji.
nologijo, sicer ne bi mogli pričakovati rast podjetja. Direktor Jože Repše pravi, da ima v načrtu za 2 milijona evrov investicij in pričakuje, da bo podjetje deležno tudi državnih razvojnih sredstev. Na vprašanje, česa se lahko takšna podjetja nadejajo od države, je gospodarski minister Andrej Vizjak
Rudi Dobnik, Jože Repše, Andrej Vizjak in Kristijan Janc
V Posavju je njihovo delo objekt Grieshaber, sicer pa so bili udeleženi pri gradnji nakupovalnih centrov in distribucijskih skladišč po Sloveniji in v Srbiji. Lani so izkazali preko 11 milijonov evrov prihodkov. Medtem ko promet v Sloveniji narašča počasi, a zanesljivo, je v Srbiji prava ekspanzija. Tamkajšnji promet, dosežen v januarju, napoveduje veliko rast.
Armat vlaga v kadre in teh-
odgovoril: “Naloga države je v prvi vrsti zagotoviti enostavnejše administriranje pri poslovanju, enostavno ustanavljanje podjetij in enostavnejši dostop do virov financiranja. Vsi naši ukrepi so usmeijeni k tem ciljem. Iz nekoč pretežno sanacijske politike je vlada prešla na razvojno, tako da dobra podjetja lahko z razvojnimi programi tudi v prihodnje računajo na pomoč iz državnih in evropskih virov.” B.D.
Udeleženci problemske konference
Zavod Vrbov Log, ki ga vodi Bernardka Zorko, je organiziral problemsko konferenco o posavskem turizmu. Ob domačih razpravljavcih so se je udeležili Darko Sajko iz direktorata za turizem, Dominik S. Černjak iz Turistične zveze Slovenije in dr. Rok Ovsenik iz Slovenske turistične organizacije.
Ugotovljeno je bilo, da so razvojne strategije o turizmu polne floskul, kot so razvoj eko-turizma, ponujanje neokrnjene narave, skrb za trajnostni razvoj, zaščita naravne dediščine. Dokler za vsemi temi predlogi ne bo izdelanih taktičnih potez, kako te zgodbe prodajati, bodo programi le mrtva črka na papirju. Med posavskimi občinami in drugimi nosilci turističnega razvoja je premalo povezanosti, na splošno pa je v turizmu premalo znanja in premalo domišljije, meni Zlatko Križan iz Zavoda Vrbov Log. Predlaga, da bi se povezali v gospodarsko interesno združenje (GIZ), ker bi tako bolj uspešno vplivali na sprejemanje in spreminjanje področne zakonodaje ter na državno strategijo v turizmu.
tih. Kdor ima idejo in bi jo vnesli v prostorske dokumente skušal uresničiti tudi s sred- parcelne številke, potrebne za stvi evropskih skladov, naj se realizacijo projekta.” oglasi na centru, da bomo	Branka Demovšek
“Turist” Cernjak med Zdolam
Zdole - Turistično hortikulturno društvo (THD) Zdole velja za eno najbolj prepoznavnih turističnih društev v regiji, če ne v državi. Slednje potrjuje tudi prisotnost Dominika S. Cemjaka, predsednika Turistične zveze Slovenije, na letošnjem občnem zboru. Prišli pa so še predstavnik Občine Krško, gospod Knez, predsednik TZ Brežice Tone Jesenko ter predstavniki sosednjih turističnih društev.
Letošnji občni zbor je bil tudi volilni. Na njem je zbor članov soglasno dodelil še en mandat članom upravnega odbora ter predsedniku društva Danielu Novaku, ki se je tretjega mandata sicer branil, toda zbor je poudaril, da je ravno Danci duša in motor uspešnega društva. Program dela za letos ni nič manj smel od predhodnih. Vsak mesec se bodo na Zdolah odvijali dogodki, kot so pustni karneval, srečanje s starejšimi krajani, obeležitev materinskega dne, juijevanje, strokovna ekskurzija, vidovanje, gozdarske igre, miklavževanje, silvestrovanje, pohodi po pešpoteh, predavanja, promocije na sejmih ter sodelovanja z drugimi društvi in organizacijami.
Dominik S. Cernjak je Zdolane pohvalil in med drugim povedal, da bodo turistična društva imela v prihodnje 50 odstotkov popusta za predstavitve na sejmih, TZS pa jim bo omogočila tudi brezplačno pravno in finančno svetovanje. V imenu društva je podelil priznanja za najlepše urejene domačije, kmetije in vasi ter plakete TZS trem najbolj aktivnim članom društva. B.S.
Najlepša vas je Anovec.
Hiša zdravja
Sevnica - V Zdravstvenem domu Sevnica so odprli zgornjo etažo prizidka in pridobili 800 m2 uporabnih površin. Vrednost investicije je 886.600 evrov (212 milijonov SIT). S tem so dela na celotnem objektu, ki je postal velika funkcionalna celota, zaključena.
Na priložnostni svečanosti so drugo nadstropje prizidka Zdravstvenega doma uradno predali namenu predstavnik ministrstva za zdravje dr. Janez Remškar, predsednica sveta Zdravstvenega doma Vladimira Tomšič in sevniški župan Kristijan Janc. V nove prostore je preseljen diagnostični laboratorij z novimi aparaturami, šolski in otroški dispanzer z ločeno čakalnico za zdrave in bolne otroke, ambulanta splošne medicine, patronažna služba, dobili so sodobno predavalnico.
Dela na etaži so bila zaključena že konec lanskega maja, zavlekla pa se je gradnja vhoda z dvigalom, ki ga takšna ustanova mora imeti, a so morali precej časa čakati na gradbeno dovoljenje za ta vhod. Ko pa je prve dni julija gradnja končno stekla, je čez dober mesec prišlo do delovne nesreče s smrtnim izidom in dela so bila spet za nekaj časa ustavljena. Danes so težave, ki so spremljale investicijo, pozabljene. Po besedah direktorja dr. Božidarja Gro-boljška je sevniški Zdravstveni dom med najbolje organiziranimi institucijami primarnega zdravstva v Sloveniji, kar potrjujejo različni inšpekcijski pregledi in strokovni nadzori. Investicijo je vodila občina kot ustanoviteljica tega javnega zavoda in zagotovila 66 milijonov SIT (275.413 evrov), Ministrstvo za zdravje je pokrilo polovico stroškov, to je 106 milijonov (442.330 evrov), zdravstveni dom pa je zagotovil 40 milijonov SIT (166.917 evrov).
Janez Remškar, Kristijan Janc in Božidar Groboljšek
Kolektiv Zdravstvenega doma šteje 54 zaposlenih, v njegovih prostorih pa opravlja dejavnost še 22 koncesionarjev. Direktor dr. Groboljšek je prepričan, da se v prihodnosti ne bodo srečevali s problemom praznih prostorov, če bi se povečevalo število koncesionarjev: “Stavba je koncipirana funkcionalno in trdno verjamem, da bodo zdravniki, ki bi se še odločali za koncesijo, ostali v njej. Pridružil bi se mnenju prejšnjega direktorja dr. Halapije, ki pravi, da bo ta stavba vedno “hiša zdravja” za vse občane, ne glede na organizacijo primarnega zdravstvenega varstva.”
Branka Demovšek
Mestni promet cenejši
Krško - 1. septembra 2003 je v Krškem poskusno začel voziti mestni avtobus. Ta oblika potniškega prometa se je prijela, zato so jo ohranili. Ker se je ob prehodu na evro večina storitev podražila, so krški občinski svetniki sklenili, da prevoz z mestnim avtobusom pocenijo.
V	lanskem letu se je z mestnim avtobusom, ki povezuje staro mestno jedro Krškega z Vidmom in Spodnjim Gričem -Leskovcem, peljalo dobrih 42 tisoč potnikov. Najbolj udaren mesec je bil marec, ko seje z mestnim avtobusom popeljalo kar 4095 ljudi, najmanjše število potnikov pa so zabeležili julija - 2913. Izvajalec avtobusnih prevozov, ki potekajo od ponedeljka do petka, je lansko leto po pogodbi prejel 57.656 evrov. Ena tretjina stroškov je pokrita z inkasom, ki je znašal 18.802 evra, razliko pa pokrije Občina Krško v želji, da z avtobusnim mestnim prometom prispeva k oživljanju starega dela mesta, ki je po preselitvi velikega dela trgovske ponudbe ter zdravstvenih ustanov na obrobje mesta ostalo nekoliko izpraznjeno in odrezano od ostalih dveh središč. Obenem želi omogočiti občanom poceni in varen prevoz po območju mesta. Predvsem tisti brez lastnega prevoza lahko gredo z avtobusom na delo ali po različnih opravkih, npr. v zdravstveni dom, na upravno enoto, občino, v nakupovalno središče, na pokopališče in podobno.
V	lanskem letuje cena vozovnice stala 42 centov, mesečna vozovnica pa 8,35 evra. Občinski svetniki pa so se odločili za znižanje cen mestnega prometa. Cena dnevne vozovnice znaša sedaj 40 centov, mesečne pa 8 evrov. N.Č.C.
Sava Glas, 15.2.2007
Pogovor s Stanko Preskar, predstojnico novomeškega Zavoda za šolstvo
“Danes tihih 45 šolskih minut ne obstaja več”
Novo mesto - Stanka Preskar se že 23 let ukvarja s šolstvom. Poučevala je tako na gimnaziji kot na ekonomskih in trgovskih smereh, tudi ravnateljevala je na OŠ Globoko. Pravi, da ji je poučevanje različnih profilov pomagalo pri spoznanju, kako pomemben je metodičen pristop. Sedaj je dve leti predstojnica novomeškega Zavoda za šolstvo in pri svojem delu kot tudi pri pisanju doktorata, ki ga pripravlja, ugotavlja, da se je vloga učitelja spremenila, saj je njegova odgovornost, da prenese znanje učencem, odgovornost učencev pa je, da ga osvojijo.
Imamo dva šolska ministra, ki uvajata reforme na področju osnovnošolskega, srednješolskega in visokošolskega sistema. V katero smer gre naše šolstvo?
Dejstvo je, da so spremembe malce pogojene s tem, kako posamezni ministri gledajo na določeno situacijo. Kar vidim pri kurikulamih spremembah osnovnošolskega in srednješolskega sistema, pri katerem sodeluje tudi Zavod za šolstvo, kaže, da bi se radi približali potrebam okolja, vsaj pri vsebinah poklicnega izobraževanja strokovnih šol. Prevetriti moramo učne načrte tako, da se odzovemo na potrebe gospodarstva. To je naša naloga, hkrati pa želimo vzpostaviti tudi medpredmet-no povezovanje, da bi dijaki in študenti dobili splošno izobrazbeno raven, ki bi jo znali osmisliti, čemu se morajo nekaj učiti, čeprav v določenem trenutku ne vidijo smisla, in da bodo vedeli, kako bodo kasneje to uporabili v praksi.
Kako prepričati osnovnošolca, da ni ravno najbolj primerna izbira gimnazija, ampak da je primernejša poklicna smer?
Že vzgoja od doma, da moraš v šolo, da ti ne bo treba delati, je napačna smer. Moja filozofija temelji na dejstvu, da je vsak poklic časten in mora imeti svojo vrednost, kar pomeni, da moraš biti primemo plačan za delo, ki ga opravljaš. Stopnja izobrazbe seveda pogojuje stopnjo dela in tako prihaja do razlik v plači, kar na koncu vsi pogledamo. Nekdo morda nima naravnih danosti, da bi lahko dosegel visoko stopnjo izobrazbe, je pa lahko izjemno dober s poklicno izobrazbo, zelo dobro opravlja svoje delo in je uspešen. Menim, da bi morali odpraviti miselnost, da ne moreš začeti opravljati neke dejavnosti, če nisi za to izobražen. Poznamo namreč veliko uspešnih ljudi, ki niso imeli ustrezne izobrazbe, npr. organiziranje in menedžment je kar naravna danost.
Ali v Posavju stopicamo na mestu, kar zadeva srednješolsko izobraževanje - smeri so namreč že več let enake?
Z ustanavljanjem šolskih centrov, denimo v Krškem, se je že odprlo kar nekaj profilov, vendar se prejšnji zapirajo. Kolikor mi je znano, ravnatelji zelo razmišljajo o novih profilih, ki bi bili namenjeni tudi dekletom in ne le fantom, kot je to sedaj, in takšnih, ki so iskani na trgu. Vem, da se razmišlja o zdravstveni in turistični šoli, o strojnih poklicih.
So v Posavju potrebe po tem?
Za slednje, ki sem jih omenila, so. Imamo zelo močen turistični bazen in mislim, da je modro ustanoviti tako šolo, pa ne zgolj zato, ker naj bi bila tudi visoka turistična šola, ampak zato, ker je tak sred-
jektov, pri katerih Zavod za šolstvo strokovno sodeluje, z uvajanjem strokovnih oddelkov učenci in dijaki drugače počutijo. Tudi profesorji imajo manj težav pri pouku, vsaj tako pravijo. Aktivne metode, pri katerih so učenci ves čas dejavni, jim ne dajejo manevrskega prostora, da bi se
Mag. Stanka Preskar
nješolski profil potreben. Nenazadnje se lahko tak profil uporabi v celi Sloveniji.
Sta pa v Posavju dve gimnaziji. Ali je v tej regiji potreba po visokošolskih profilih?
Za ta odgovor je bolj pravi naslov Zavod za zaposlovanje. Zavod za šolstvo natančnega pregleda nad tem nima. Mi enkrat na leto povabimo predstavnike Zavoda za zaposlovanje, da ravnateljem predstavijo te možnosti.
Se vam zdi smiselno, da imamo v Posavju visoke šole za logistiko, energetiko in turizem?
Mislim, da so te najbližje potrebam gospodarstva. So skladne s filozofijo razvoja prostora, saj gradimo elektrarne, turizem že imamo, logistika pa je splošna varianta.
Od profesorjev je večkrat slišati, da so izgubili svojo vlogo in da imajo učenci čedalje več moči. Imate tudi vi takšne mnenje?
Dejstvo je, daje izobraževanje živ proces in statika učitelja je zgodovina. Učitelj se mora izjemno hitro prilagajati na izzive okolja in življenja. Danes že ko otroci stopijo v vrtec, osnovno šolo, srednje šolo, imajo izjemno veliko neformalnega znanja. To je predvsem zaradi sodobnih tehnologij. Učitelj zato danes prevzema drugačno vlogo -predvsem vlogo usmerjevalca pouka, ne pa prenašalca znanja. Tisti učitelji, ki to spoznajo, imajo bistveno manj težav od tistih, ki se ne prilagodijo tako hitro. Da imam prav, kaže dejstvo, da se z uvajanjem didaktične prenove, uvajanjem različnih inovacijskih pro-
dolgočasili. Učence je potrebno gledati z nivoja, ki ga že imajo, to pa “eks-katedra” ne dovoljuje. Dijaki so danes bolj sproščeni, veliko sprašujejo, ampak to ne pomeni, da so nagajivi. Vedoželjni so in danes tihih 45 šolskih minut ne obstaja več.
Se vam zdi smiselno, da ni obveznega nacionalnega osnovnošolskega preverjanja znanja?
Sem mnenja, da je neka oblika prevajanja potrebna, saj ga nikoli nisem jemala kot nekaj problematičnega, vedno sem ga skušala gledati z druge strani. Preverjanje znanja namreč na nacionalni ravni postavlja učence na isto raven, pokaže, ali so osvojili temeljna znanja. To je neke vrste diagnoza, da učitelj ugotovi, ali je njegovo delo šlo v pravi smeri in ali se lahko še kje izboljša, učencu pa tudi pove, kje je. Potem lahko primerja to, kar je ocenil učitelj in koliko znanja ima in koliko ga je sposoben pokazati. Vsaka država, ki jo štejemo za napredno, ima nacionalno preverjanje znanja v takšni ali drugačni obliki.
Trenutno je vroča tudi romska tematika. Kako izobraževati mlade romske rodove?
Na Zavodu za šolstvo imamo posebno delovno skupino, ki se ukvarja s tem problemom. Dejstvo je, da je naša osnovna naloga Romom približati učne vsebine ob tem, da jih je najprej potrebno “dobiti” v šolo. Naše mnenje je, da jih je potrebno vključiti že v vrtec. Tam se bodo lažje socializirali, lahko se bodo naučili slovenskega jezika. Romi namreč pridejo v 1. razred s slabšim znanjem slovenščine in traja eno do dve leti, da ga sploh osvojijo, praviloma pa hodijo k pouku le tretjino ur. Zato moramo sistemsko zagotoviti, daje šolanje za njih obvezno tako kot za vse ostale. To je naloga družbe, naša strokovna naloga pa je, da jim prilagodimo vsebine tako, da jih lahko osvojijo kot vsi ostali.
Ena od vaših hčera je obiskovala mednarodno gimnazijo. Je to prava izbira?
Takrat smo pač videli določeno prednosti, več o tem bi lahko povedala ona sama. Zdaj vidi te stvari drugače, zagotovo pa je utrdila znanje tujega jezika na različnih področjih. Sistem delaje drugačen, saj je veliko didaktičnih pristopov, ni ocenjevanja.
Ali Posavje potrebuje univerzo?
Univerzo vidim samo skozi prizmo rojstev. Razpršenost univerz je zaželena in bo zaželena, dokler bomo imeli študente, ki bodo te univerzitetne smeri zapolnjevali. Imamo pa v Posavju prednost, ker imamo zelo blizu Zagreb. Če bi šli v smeri, ki je začrtana sedaj - torej razvoj turizma, trgovine ..., bomo postali pokrajina, ki sega čez meje. Hrvati se zelo zanimajo za študij pri nas. Mi smo že pisali višješolski elaborat, ki smo ga utemeljevali na bližini hrvaške meje, sodelovali so tudi profesorji z zagrebških fakultet. Žal ni prišlo do uresničitve. Upam, da bomo sedaj uspeli sodelovali tudi kadrovsko. Tudi tam je namreč deficit - pomanjkanje kadra. Potrebno je zagotoviti, da ne glede na to, kje univerza je, imajo študenti enake izobrazbene pogoje, ki se kažejo skozi kakovostne profesorje. P.B.
cjjaAo&te frnSk.
?M4on 07/49-91-250 ^a naftočnifce je cenejši!
zPfSLomoft
Knjiga me še [g kako briga
m* j'
Tamara Vonta
Dopust imam rada tudi zato, ker si takratna debelo privoščim branje.
Branje vseh tistih knjig, ki jih sicer zaradi stiske s časom spregledam. Na skrivaj pa med kup stisnem kakšno tako „ nespodobno “. V bistvu jo skrivam pred sabo, ker imam rada „ visoko “ branje. In sama sebi težko dopustim kakšen „ kiks “ v obliki svetovnih uspešnic v petstotem ponatisu. Pa vendar sem popustila pod argumenti pisanja Henninga Mankella, čeprav gre za žanr kriminalk... Ker je njegovo pisanje tako drugačno, ker je njegova zgodba tako kompleksna in ker jo poleg vsega postavi v ta svet in ta čas. In kar je najboljše v posameznih žanrih, ne more škoditi, mar ne ?!
Nikakor pa ne morem prežvečiti novodobnih priročnikov za hitro in uspešno življenje, za rast samozavesti, razkrivanju ženskosti v sebi in moškosti v partnerju, kako v desetih korakih reči ne, kako spoznati svoja resnična hotenja v sedmih dneh in podobno. Lahko spijeta instant kavo, a instant knjiga je izguba časa in papirja. Če dobro razmislim, so vsa podobna spoznanja na veliko prodornejši in globinam bližji način že napisana v delih velikih književnikov (ne mislim na višino v smislu telesnosti), v vrsticah in med njimi. Čeprav včasih komaj verjamem, da je bil Guy de Mo-passant moški, ko pa je tako dobro razumel njeno življenje, in to veliko let pred prvimi priročniki.
Ko gremo na morje, me spremlja Mate Dolenc. Vsako poletje. Njegov Pes z Atlantide, ki me vedno znova prevzame, pa Ozvezdje Jadran, pa... In potem v nočeh slišim butanje valov ob skale Jabuke, okušam vino z Biševa in si slikam like deklet in fantov na razbeljenih skalah. Takrat se umaknem s tega sveta. In se vrnem, ko je to potrebno. V boljši formi. In prav to je verjetno bistvo.
Kot osnovnošolka sem knjige požirala kot za stavo. Misterij mojega učenja branja je še danes živ, menda se je kar zgodilo, še pred šolo. Potem pa z veliko žlico - tako kot sicer vse počnem v življenju (ha ha, vem, na kaj ste pomislili). Naša beseda, ki so jo v tistih letih kupovali na metre, je padla že v osnovni šoli, moja največja bralna ljubezen pa Tavčar, Kranjec, Kosmač in Potrč. V četrtem razredu smo prvič spregovorili o protestantih in to obdobje je pri meni še danes napisano kot najodličnejše. Prebrala sem vse, kar je premogla knjižnica - o Trubarju, o Dalmatinu, o Bohoriču. Še danes intimno navijam za Dan reformacije kot....
Potem so prišle šolske proslave in Karel Destovnik Kajuh, Še danes jih recitiram kot za stavo. Posrkal me je tisti čas in še danes je ostalo nekaj te vznesenosti v meni. Številnih knjig o partizanih, izgnancih, kurirčkih in pogumu moja hči ne more brati. Niti razumeti. V nekaterih pogledih mi je zaradi tega žal.
Potem so prišli časi, ko so me bolj začele zanimati druge strani in je platnice knjig pokril prah. Pa ne za dolgo...
V gimnaziji smo v številnih delih iskali in našli motiv Franckinega teka za vozom. Cankar me je vedno pahnil v žalost, nemoč, včasih jezo. Spomnim se še črnega bika in neskončno dolgih imen likov ruskih klasikov. Da se nisem izgubila, sem si včasih napisala razpredelnico... Kot danes pri branju Gospodarja prstanov.
Ko sem na dopustu, v nobenem primeru ne pogrešam televizije. Skočim v svoj mir, s knjigo pod roko. Bog ne daj, da me kdo zmoti...
Peterle o zdravem življenju
Sevnica - Na povabilo Andreja Hafnerja, predsednika regijskega odbora N.Si je Sevnico obiskal evropski poslanec in podpredsednik Evropske ljudske stranke ter predsedniški kandidat Lojze Peterle. Najprej siji ogledal Salezijanski mladinski center, kjer so mu mladi predstavila svoje aktivnosti. Še v letošnjem letu želijo popolnoma obnoviti in razširite otroško igrišče. Po končani igri biljarda je sledilo druženje z mladimi, nato pa je odšel na sevniški grad, kjer je polna dvorana ljudi z zanimanjem prisluhnila predavanju z naslovom “Zdrav način življenja”. Peterle je poudaril, daje zdrava prehrana še kako politično vprašanje in da je vesel, da se o tem govori. Poslušalcem je podal svojo izkušnjo s postom in jim predstavil svoj prehranjevalni dan. N.Č.C.
Senovčani premierno uprizorili novo Partljičevo komedijo
Zveze in partnerstva
Senovo - Za senovške gledališčnike, ki so za svoje gledališke predstave poželeli že veliko navdušenja občinstva ter nagrad in priznanj na srečanjih slovenskih amaterskih gledališč, je bil letošnji 1. februar spet veliki dan, ki bo ostal zapisan v kroniki kulturnega društva Svoboda Senovo. Gledališka skupina DKD Svoboda je namreč v Domu XIV. divizije na Senovem predstavila krstno izvedbo najnovejše komedije Tone Partljiča z naslovom “Zveze in partnerstva”.
Poklon občinstvu po premieri
kot igralci poskrbeli, da se gle- pa je tudi letos delo prof. dalci niso ostali hladni. Letos Alojza Konca seje prof. Setova odločila za	Mladi gledališčniki z brežiške
uprizoritev biblijskega besedi- gimnazije načrtujejo še nekaj la - Visoko pesem - ki je pri- gostovanj po Posavju. J.K.
Senovski gledališčniki Partljičeva dela uprizarjajo že enajsto leto zapored in avtor z njimi vseskozi zelo dobro sodeluje, zato jim nekateri pravijo kar Partljičevo gle-
značilen način, v katerem se mojstrsko prepletajo značajska, situacijska in besedna komika, pripelje do sporočila “družina je v krizi”. Pri tem ima v mislih klasično družino,
Krstna predstava je dodobra nasmejala prepolno dvorano občinstva, prav tako tudi avtorja Toneta Partljiča. V predstavi nastopajo Slava Petrovič (Olga), Aleksandra Macur (čistilka Marija), Mojca Gorenc (sestrična Saška), David Radej (Peter Jošt), Tone Petrovič (Andrej Suhy), Ernest Breznikar (Franček) pa tudi nekdanja miss Slovenije in pevka Rebeka Dremelj, ki igra Mašo. Rebeka
je na senovškem odru nastopala že kot osnovnošolka. Tudi tokrat se je v svoji vlogi zelo dobro znašla.
S komedijo Zveze in partnerstva so Senovčani na domačem odru nastopili še v soboto, 3. februarja, 18. februarja bodo gostovali v krškem Kulturnem domu, potem pa sledijo gostovanja širom po Sloveniji in v tujini, prijavili pa so se tudi na Linhartovo srečanje. M.M.
Zadovoljni igralci po krstni uprizoritvi nove komedije
dališče. Preizkušena režiserka komedije Boža Ojsteršek, ki se je že nameravala posloviti od amaterskega odra, seje na prigovarjanje gledališčnikov le lotila postavitve njegove naj novejše komedije - tako imenovane bulvarke, ki govori o krizi družine. Vsebina je sveža in lahkotna. V njej ugledni dramatik in vodilni slovenski komediograf na zanj
ki jo praviloma sestavljata starostno podobna mati in oče ter otroci. Komedija pripoveduje o zapletenem vsakdanjem življenju, iz katerega je Partljič domiselno izbral dramske like, ki so karakterno umerjeni po naših sodobnih nraveh, tako da z njimi lahko odkrivamo podobnosti s svojimi lastnimi predsodki, zmotami, pa tudi s pozitivnimi hotenji.
Visoka pesem brežiških
gimnazijcev
Brežice - V Prosvetnem domu v Brežicah se je spet predstavila gledališka skupina KUD Franjo Stiplovšek z brežiške gimnazije; letos so na oder postavili biblijsko besedilo Šir haširim ali Visoka pesem v režiji prof. Alenke Set.
Gledališka skupina, ki jo sestavljajo dijaki brežiške gimnazije, se vsako leto predstavi z eno odrsko postavitvijo. Že lani je režiserka prof. Alenka Set posegla po nekoliko zahtevnejšem delu iz svetovne klasike - to je bila Plešasta pevka Evgena Ionesca. Kljub temu, da je to drama absurda, ki bi gledalce lahko dolgočasila, so tako režiserka
mer starožidovske posvetne lirike. Časovno oddaljeno besedilo pa zahteva tudi nekoliko drugačen pristop, zato si je v govomo-plesni predstavi zamislila še avdio in video spremljavo, s čimer je predstava postala še bolj gledljiva in dopadljiva. Za plesno koreografijo je poskrbela prof. Zdenka Senica Grubič, oblikovanje scene in kostumov
Brežice pod Brežicami
Brežice - V Posavskem muzeju so ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili predavanje o najdbah zaščitnih arheoloških izkopavanj, ki v starem mestnem jedru s presledki in po potrebi potekajo že od leta 1995. Najbolj so občane zanimala izkopavanja, ki so lani povzročila negodovanje zaradi prometne zapore mestnega jedra. Arheolog Slobodan Olič je polno dvorano obiskovalcev seznanil z obstojem in potekom nekdanjega mestnega obzidja, severnih mestnih vhodnih vrat, globokega obrambnega jarka in ob tem povedal, da so bile nekdanje - renesančne - Brežice bistveno manjše od današnjih.
Razen sledov obnove mestnih obrambnih sistemov so arheologi odkrili tudi ostanke bronastodobne naselbine. Olič je poudaril, daje v vsako arheološko odkritje, ki strokovnjakom lahko veliko pove ali potrdi njihovo domnevo, potrebno vložiti veliko potrpljenja pri delu na terenu, ki mora biti skrajno natančno in v skladu z določili stroke. Vsaka neprevidnost ali hitenje se lahko končata z uničenjem krhkih, petsto ali pa tudi tri tisoč let starih ostankov. Globok obrambni jarek pred severnim obzidjem je bil nekoč poln vode. Današnji sledovi kažejo, da so ga meščani zasipali z vsemi vrstami ostankov, ko so v 18. stoletju porušili obrambna obzidja mest in gradov.
Tokrat so bili naj lepši izmed teh ostankov (odpadkov!) na ogled v Posavskem muzeju. Razstavljeni izbor kaže, da nekdanje Brežice niso bile samo zaspano mejno
podeželsko gnezdo, ampak so meščani imeli kar soliden standard in izdelan okus. Čeprav je njihovo mesto segalo samo do cerkve Sv. Lovrenca, kije bila takrat na drugi strani današnje ceste Prvih borcev.
. Oličevo predavanje in prikaz predmetov sta rezultat uspešnega sodelovanja med Zavodom za varstvo kulturne dediščine iz Novega mesta, Občino Brežice in Posavskim muzejem Brežice. I.K.
Kultura je tu doma
Krmelj - Na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku je lepe misli vsem prisotnim prispeval Dušan Močnik, ki se je obregnil zoper novodobne kapitaliste, za katere je kultura nepotreben strošek. Pravi odgovor je v umetniški ustvarjalnosti slehernega krajana, je v izlivu notranjega duha, ki ga čutijo domači kulturniki, ljudje vseh generacij, ki jim ni žal del časa porabiti za bogatenje slovenske besede.
Nastopili so moška vokalna skupina Lira, ženska pevska skupina Lokvanj, študentke in študent Univerze za tretje življenjsko obdobje Sevnica pa so se predstavili z recitalom “Pesnikov navdih”. Pesmi so ustvarile Gabrijela Kolar, Vida Križnik, Nevenka Vahter in Berta Logar, recitirale pa so Marija Starič, Milena Papež, Anica Kos in Berta Logar. Pesniku je vdihnil življenje Franci Kos. Fotografije je ustvarila in prikazala Judit Zgonc.
Polna dvorana kulturnega doma v Krmelju in zadovoljni obiskovalci so potrdili besede Francija Permeta “Kultura je v Krmelju doma”. B.L.
Praznik na Senovem
Senovo - V KS Senovo so na proslavi ob krajevnem prazniku položili venec padlim borcem, najbolj zaslužne krajane pa nagradili s priznanji. Častni krajan je postal Anton Seher, ki je napisal knjigo o senovškem premogovniku in zbira zgodovinsko gradivo o kraju.
Priznanje KS Senovo za pomemben enkratni dosežek so prejeli učiteljica Martina Reberšek, zaslužna za gozdno učno pot, Anton Remih za 30-letno udejstvovanje v krajevni skupnosti in v svojih Stranjah, za poslovne dosežke pa Cvetličarna Irena in Rudar Senovo. Priznanje z znakom KS je dobila Marija Krušič za projekt muzejske tehnične dediščine, ki je pridobil evropska sredstva. Miro Krušič je priznanje dobil za urejanje pohodniških poti, Franc Margon pa za neutrudno delovanje v PGD Mah Kamen.
Priznanje z velikim znakom KS sta si prislužili Gledališka skupina Senovo in Lovska družina, ki praznuje 80 let delovanja.
Anton Seher in Vlado Grahovac
V slavnostnem nagovoru se je skozi čas sprehodil dr. Vladimir Mihelič, ki ima še v spominu Senovo z makadamsko cesto, akacijami in črno separacijo. Danes kraj z zaprtim rudnikom dobiva nove možnosti za oživljanje doline. Med drugim je v načrtu gradnja plinohrama, je povedal župan Franci Bogovič in poudaril, da krška občina v razvojnih načrtih tega predela ne zanemarja. Predsednik KS Senovo Vlado Grahovac pravi, da so lani zabeležili pomembne dosežke, kot je bila prepotrebna širitev pokopališča, v osrednje vodovodno omrežje so vključili odlično vodo iz rudniške vrtine, asfaltirali so slabih 5 km cest. “Tudi letošnje leto bo prineslo izboljšave. Začela se bo rekonstrukcija ceste Senovo-Dovško, za igrišče na Dovškem naj bi izdelali projektno dokumentacijo, urad krajevne skupnosti pa se bo preselil v rudniško stavbo”, povzema Grahovac najpomembnejše programske usmeritve. B.D.

✓
rojstva v porodnišnici brežice
Mlada mamica Sanja Padovnik je vsa žarela. Kako tudi ne bi, saj je v naročju držala svojo prvorojenko, ki je ob porodu tehtala 3650 g in merila kar 54 cm - morda te mere že obetajo sprehod po modnih pistah? Z očkom Miho sta ji dala ime Nika, čisto lahko pa bi bila tudi “Smeškica Čeprav je dre-muckala, se je ob mamičinem poljubčku sladko nasmehnila-Še veliko nasmehov ji želimo v življenju.
Rojstva od 30. januarja do 13. februarja 2007
Deklice so rodile: Tanja Brajdič z Gorice, Mojca Kostevc iz Brežic, Vida Umek iz Presladola, Petra Kolar iz Šentjurja pri Celju, Sanja Padovnik iz Sp. Starega Grada in Klementina Jurkas iz Krškega.	^
Dečke so rodile: Barbara Kukovičič s Pokleka nad Blanco. Marija Hudorovac iz Dobruške vasi, Maja Toplišek iz Dolenje vasi, Mojca Kraševec z Velikega Mraševega, Silva Božič iz Podbočja, Mateja Kraševec z Velikega Mraševega, Petra Hajdinjak iz Krškega in Mojca Suban Ambrož s Stankovega’
Slovenski kulturni praznik
Podeljene posavske “Prešernove nagrade”
Posavje - V vseh štirih posavskih občinah so se v preteklem tednu zvrstile številne prireditve, posvečene slovenskemu kulturnemu prazniku, ponekod so najbolj zaslužnim na področju kulture podelili tudi priznanja in plakete, slavnostni govorniki pa so v svojih nagovorih izpostavili pomen kulture za slovenski narod.

. SEVNICA ,
Kultura - vrata v svet
Zveza kulturnih društev Brežice opozarja na svoje bivanje v občini in na področju ljubiteljske kulture prav s priznanji in odličji, ki jih vsako leto ob kulturnem prazniku podeljuje za posebne uspehe in dosežke ali dolgoletno in uspešno delo na kultur-
nadvse zanimivem nagovoru spregovorila o prazniku, kakršnega druge države ne poznajo. Slovenska kultura kot vrednota, je dejala, je del evropskega prostora, tudi naša kultura pa vrata v svet. Del vsega tega je tudi Prešeren, saj je doslej izšlo že 156 izdaj njegovih poezij. Priložnostni program so izvedli Godalni orkester GŠ Brežice, recitatorji, plesalci in solisti iz gimna-
Nagrajenci v občini Brežice
nem področju pravi vodja brežiškega sklada za kulturne dejavnosti Simona Rožman * Strnad. Za leto 2006 so priznanje Zveze kulturnih društev Brežice prejeli Ivan Denžič, MPZ Bizeljsko, Roman Bogovič, Gasilski pihalni orkester Loče, Andrej , Gajski, MPZ Slavček Velika Dolina, Anton Vogrinc, MPZ in Dobovški ljudski pevci pri KD Franc Bogovič Dobova ter Pleteršnikovi ljudski pevci iz Pišec.
Bronasto odličje so podelili Urošu Bračunu, mentorju FS Duplo KD Orlica Piše-
zije ter Ekonomske in trgovske šole Brežice.
Naj cveti v vsaki vasi
Občina Krško in Zveza kulturnih društev sta se tudi ob letošnjem kulturnem prazniku spomnili številnih občanov, ki se z dušo in srcem predajajo kulturni dejavnosti in tako skrbijo, da kultura kljub pomanjkanju finančnih sredstev cvete v vsaki vasi. Najzaslužnejšim so podelili Prešernove plakete. Bronaste plakete so prejeli Dušan Arh iz MPZ pri Lovski družini
Nagrajenci v občini Krško
ce, srebrno odličje pa sta prejela Irena Ivanšek, KUD Oton Župančič Artiče, in Martin Šekoranja iz MPZ Bizeljsko. Najvišje - zlato odličje pa so podelili Vladu Hotku, MPZ Kapele in oktet Orlica Pišece, Vesni Bogovič, mentorici otroških folklornih skupin v KUD Oton Župančič Artiče in na OŠ Artiče, KD Globoko, katerega začetek sega vvleto 1971, in KUD Oton Župančič Artiče, ki je v bogati kulturni in športni dejavnosti v kraju zakoreninjeno že 75 let.
Slavnostne besede je nagrajencem in obiskovalcem namenila domača etnologinja dr. Ivanka Počkar, ki je v
Krško, Aleš Mlakar, Peter Gabrič in Marjan Starc iz Pihalnega orkestra Videm Krško, Jerneja Žarn in Jure Umek iz Simfoničnega orkestra GŠ Krško, Bernardka Zorko in Branko Benčin iz Društva ljubiteljev fotografije Krško, Damjan Medvešek iz Pihalnega orkestra DKD Svoboda Senovo, Bojan Cizel iz gledališke skupine in Boštjan Omerzel iz MPZ KD Svoboda Brestanica ter Lidija Cer-noša iz Pihalnega orkestra KD Kostanjevica na Krki. Srebrne plakete so prejeli Dejan Učakar, Simfonični orkester GŠ Krško, Milenko Vladič, Pihalni orkester Videm Krško, Štefan Marjetič,
MPZ KD Svoboda Brestanica, Jože Šoln, Pihalni orkester DKD Svoboda Senovo, ter Folklorna skupina DKD Svoboda Senovo. Naj višje priznanje, zlato Prešernovo plaketo, je letos prejel Jože Teraš iz KD Svoboda Brestanica, kije že desetletja prisoten v kulturnem življenju Brestanice, predvsem na pevskem in gledališkem področju.
Nagrajence in ostale zbrane je na slovesnosti v krškem kulturnem domu nagovoril Drago Gradišek, v kulturnem programu pa so nastopila kulturna društva iz Koprivnice, Kostanjevice na Krki, iz Leskovca, z Libne, Dolenje vasi,
pesmi o Uršiki in povodnem možu. Na odru so mu pomagali priložnostni igralci, kijih je našel kar med občinstvom. Rozman je poskrbel za zaključek prireditve, v uvodnem delu pa so obiskovalci lahko prisluhnili recitalu z naslovom “Pusti besedam, da odlete”, delo mladih domačih kulturnih ustvarjalcev.
Slavnostni govornik, pesnik in pisatelj, predsednik Društvaj.1 o venskih pisateljev Vlado Žabot je spregovoril je o pomenu pesništva, ki je trdnejše in trajnejše kot vsa bogastva in kraljestva sveta, župan Mojmir Pustoslemšek pa je izročil Prešernovo pla-
Melita Skušek, župan Pustoslemšek in nagrajenka Lidija Čemoša
iz Podbočja in iz Brestanice, poleg njih pa še Društvo likovnikov Oko iz Krškega, Dmštvo ljubiteljev fotografije ter Big Band Krško.
Če skrivaš svoj kulturni obraz, si zaslužiš prezir
Če bi tisti, ki ta čas v Kostanjevici prodajajo tamkajšnjo edino kulturno dvorano, v soboto zvečer slišali smeh, ki se je kotalil po njej, bi si nemara premislili in pustili ljudem, kar je njihovega. Množičen smeh in ploskanje je izvabljal Andrej Rozman Roza, ki je bil le eden od nasto-
keto Lidii Černoša za delo v Pihalnem orkestru Kostanjevica na Krki.
Slovencem manjka sprave
Osrednja proslava v počastitev kulturnega praznika za občino Sevnica je bila v sev-niški kulturni dvorani. O nekaterih svojih življenjskih prelomnicah, ko so se rojevale njegove večne pesmi, je spregovoril kar sam France Prešern - seveda skozi usta igralca Sinja Jezernika. Dopolnjevali so ga recitatorji in pevci. Navdušil je še ne 7-letni violinist Teofil Milenkovič,
Teofil Milenkovič
pajočih na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku. V predstavi Kabarete simplozij je združil najboljše iz svojega več kot 20-letnega nastopanja - od venčka abstinenčnih narodnih in načina petja iz časov, ko slovenska beseda še ni smela biti glasno izgovorjena, do motoristične verzije
podžupanja Breda Drenek Sotošek pa je kot slavnostna govornica opozorila, kaj vse ima danes slovenski narod in česa mu manjka - sprave, večje enotnosti ter ljubezni in večjega sočutja do sočloveka.
Nada Černič Cvetanovski Jelica Koršič Branka Demovšek
MAPO VEDI
15.	februar
Brežice - otroška gledališka predstava “Najboljši par” v izvedbi Damjane Golavšek in Stena Vilarja, ob 17. uri, klub Mladinskega centra
Sevnica - komedija “Sarmica” v izvedbi gledališča Mojteater, igrajo Roman in Maja Končar ter Konrad Pižom-Kondi, predstava je za abonma in za izven, ob 19.30, kulturna dvorana
16.	februar
Brežice - koncert “Naša prihodnost”, ob 18. uri, dvorana Glasbene šole
Krško - Valentinov večer glasbe in poezije dijakinj ŠC Krško Barbare Kužnik, Nine Povhe in Jasmine Kozinc ter odprtje razstave slik prof. Alenke Vene, ob 18. uri, Dvorana v parku
Brestanica - premiera komedije “Tretje ležišče” (5 slik rahlega razburjenja) v izvedbi gledališke družine KD Svoboda Brestanica, ob 19. uri, Dom svobode
Krško - koncert Kristine Oberžan & Grooveyard, ob 21. uri, prenovljena sejna soba Kulturnega doma
18.	februar
Brestanica -komedija “Tretje ležišče” (5 slik rahlega razburjenja) v izvedbi gledališke družine KD Svoboda Brestanica, ob 17. uri, Dom svobode
19.	februar
Brežice - koncert “Ko strune citer zapojo”, ob 18. uri, Prosvetni dom
21. februar
Krško - Pravljična urica, ob 11. uri, Valvasorjeva knjižnica
Zagreb - odprtje razstave Marije Rus, ob 19. uri, Slovenski dom
28. februar
Brežice - območno srečanje plesnih skupin pod naslovom “V plesnem vrtincu”, ob 17. uri, Prosvetni dom
Razstava slik Bogdana Borčiča
Krško - V avli Kulturnega doma v Krškem je na ogled razstava slik z naslovom “Steklenice” Bogdana Borčiča, enega največjih sodobnih slovenskih umetnikov, kije zaznamoval tako slovensko kot nekdanjo jugoslovansko in mednarodno likovno. sceno. Predstavil seje na številnih razstavah doma in po svetu ter prejel številna visoka priznanja, med drugim tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo leta 2005. Ob odprtju je umetnika in njegovo ustvarjanje predstavila direktorica krškega kulturnega doma Katja Ceglar, v kulturnem programu pa je nastopil Jože Bogolin, ki je zaigral na marimbo. Razstava je nastala v sodelovanju z Dolenjskim muzejem iz Novega mesta, kjer so istega dne odprli še razstavo grafik iz ciklov Steklenice in Preproste reči. Obe razstavi bosta na ogled do 15. aprila. M.M.
Podžupanja Nuša Somrak in Bogdan Borčič
“Pasesliš...”
Veliki Podlog - Za uvod v praznovanje slovenskega kulturnega praznika je KD Grič Krško v sodelovanju s KS Veliki Podlog pripravilo glasbeno-literamo prireditev “Pa se sliš”. Poleg članov omenjenega kulturnega društva so nastopili tudi domačini in gostje iz drugih krajev občine Krško. Tako so se na odru zvrstili pevci Fantje z Brezovske Gore, Trio Planike, v duetih sta zapeli kitaristki Mateja Felicijan in Sergeja Bogovič ter pevki Slavica Jarkovič in Anamarija Capi, kot solistka se je predstavila še Anja Radkovič. Dlani obiskovalcev so pošteno ogreli mladi harmonikaiji Luka Kerin, Miha Žarn in Luka Barbič, kot harmonikarski trio pa Jaka Bogovič, Boštjan Viz-lar in Dejan Simonišek. Slavica Jarkovič je prebrala tudi svojo pesem, kot povezovalca in recitatorja pa sta sodelovala Branka Jenžur in Ivan Mirt.Nastopili so še učenci OŠ Leskovec s skečem ter citrarka Tanja Lekše.
Številni obiskovalci so nastopajoče nagradili z burnim aplavzom in s tem pokazali, da v vasi pogrešajo kulturne prireditve, kakršnih je bilo v preteklosti veliko, zadnja leta pa je tovrstna dejavnost precej zamrla. Morda so prav zaradi tega tako prijazno sprejeli sodelovanje na omenjeni prireditvi in upajo, da bo kulturni utrip v kraju ponovno zaživel. B.M.
Pust širokih ust
Vsako leto po različnih slovenskih, pa tudi svetovnih mestih v času pusta rajajo tako stari kot mladi. Nekateri se na pustno rajanje začnejo pripravljati že zelo zgodaj, drugi pa v zadnjem hipu na glavo nadenejo lasuljo in si obraz prekrijejo s pisanimi barvami. Ja, pust je vsekakor čas, ko se lahko vsaj enkrat v letu spremenimo v tisto, kar smo si vedno želeli postati. Malokdo od vseh tistih pustnih veseljakov pa v resnici ve, čemu je namenjeno pustno rajanje in iz katerih običajev izhaja.
Pust - začetek leta
V rimskih časih je bil zadnji dvanajsti mesec leta pravzaprav februar. Ime je dobil po latinskem izrazu februa, ki pomeni čistilo. To je bil mesec očiščevalnih obredov, kar danes lahko primerjamo s postom, značilnim za čas po pustu. Namen teh očiščevalnih obredov je bil stopiti v marec, torej v novo leto, psihično in fizično čist. Danes je novo leto premaknjeno na januar, ohranili pa smo nekdanje novoletno praznovanje, danes bolj znano kot pustovanje. Po stari navadi naj bi bilo celo leto takšno, kakršen je novoletni dan. Zato so ga proslavljali z velikimi količinami hrane in pijače. Ob novem letu je treba pomesti s starimi stvarmi, zato je ob pustu na Slovenskem običaj, da vežejo brezove metle. Naredijo jih toliko, da zadostujejo za vse leto. Na sredo po pustnem torku nastopi pepelnica in s pepelnično sredo se začne post.
Kazni za maske
Maske in običaje maskiranja in šemljenja najdemo po vsem svetu. Najstarejša podoba maskiranega človeka je stara več kot 20 tisoč let, naslikana na steno v jami v Franciji. Prvi zapiski o maskah, če izvzamemo Vzhod, segajo v antiko in stari Rim, maskiranje pa omenjajo različni avtorji iz različnih obdobij. Ob začetku krščanstva je cerkev skušala maskiranje in običaje, ki so spremljali ta obred, prepovedati, a ji seveda ni uspelo. Zanimivo je, da cerkvene prepovedi niso dovoljevale predvsem živalskih mask. Cerkev je kasneje uvedla celo kazni. Če bi se v sedmem stoletju našemili na primer v jelena, bi dobili za kazen tri leta stroge pokore. Če bi se za isto masko odločili v 10. stoletju pa bi dobili le 20 dni pokore ob kruhu in vodi. Kasneje se je kaznivost zmanjševala, prepovedi pa so počasi ponehale. Sicer pa so se v glavnem nanašale le na mesta, na podeželju so se lahko šemili še naprej.
Maskiranje in obredi so na najbolj plodna tla naleteli v Italiji, ki ni bila obremenjena s cerkvenimi prepovedmi živalskih mask.
Karneval v Benetkah se omenja že leta 1096. Po vsem svetu je zaslovel rimski karneval.
Karneval so imeli v vseh večjih italijanskih mestih. Ustanovljene so bile celo posebne karnevalske družbe, ločene po stanovih in slojih. Veliko vlogo v razvoju evropskega maskiranja je imela reformacija, kije ta običaj prepovedala. Tak odklonilen odnos do maskiranja pa je v protestantski Nemčiji viden še danes.
Nekoč so se lahko maskirali izključno moški, prvotno pa je šlo za obrede z mitološko vsebino. V stoletjih pa je postala ta podoba izkrivljena, nekdanjo vrednost je zamenjala nevednost, vse skupaj je prešlo v burko. Tako seje tudi s pustorn zgodilo to, kar se je zgodilo z mnogimi drugimi šegami. Semljenje za zabavo so prevzeli zlasti otroci.
Maske danes
Stare maske so včasih izdelovali iz različnih naravnih materialov, ki so bili v določenem času na voljo. To so bili les, glina, lubje, usnje, kasneje pa še kovina in papir. Osnovni namen, ki ga dosežemo z maskiranjem, je sprememba identitete. Poznamo dve vrsti maskiranja: obredno in neobredno. Pri obredenem maskiranju človek nikogar ne posnema, ampak prevzema novo osebnost. Kot že ime pove, obredno maskiranje spremlja različne obrede. Pri neobre-denem maskiranju pa nam maska daje novo, a časovno omejeno identiteto. Z masko dobimo nove privilegije saj lahko kričimo, pojemo, plešemo in počnemo še druge norčije, ki jih brez maske ne moremo.
Danes nimate izgovora, da se za pusta ne bi našemili in se poveselili. Že več tednov pred pustom trgovine napolnijo pustne maske, kostimi, pa razni dodatki, ki jih lahko dopolnite sami, in paleta različnih barv za obraz. Z malo domišljije lahko svojo pustno masko izdelate sami. Tako lahko v trgovini z blagom kupite blago z živalskim vzorcem in izdelate živalske repke in ušesa, iz volne pa naredite pisane lasulje. S posebnimi barvami lahko svoj obraz poslikate, ali pa le močneje naličite.
(vir: Damjan J. Ovsec: Velika knjiga o praznikih, založba Domus)
Andreja Jernejčič
Zaplesala v drugo stoletje
Gornje Brezovo, Studenec - Amalija Vovk iz Gornjega Brezovega 16 je 1. februarja dopolnila 100 let. Vitalni slavljenki je družina najprej pripravila slavje v domači vasi, v sodelovanju z občino pa še enega v gostilni na Studencu, kjer je Amalija z županom Kristijanom Jancem ob zvokih ansambla tudi zaplesala.
Lani, ko je sevniški župan čestital gospe Amaliji ob rojstnem dnevu, gaje podražila, da bi za njen okrogli jubilej lahko “muzko zrihtal in zaplesal z njo”. Če bo seveda spet izvoljen za župana, sama bo pa že pazila, da rojstni dan dočaka čila in zdrava. Oba sta držala besedo in za veliko slavje izbrala gostilno, v kateri je slavljenkin pokojni mož Anzek kot harmonikar spremljal veliko ohceti in dragih veselih dogodkov. Mladi Anzek je s svojo harmoniko Amalijo tudi očaral, a jo oče Johan Spec ni spustil od doma v Glinih jamah, dokler snubec ni dokazal, da si lahko ustvari družino. Anzek je z železničarsko plačo postavil hišo na Gornjem Brezovem in po po-
roki v januarju 1929 je gospodinjstvo prevzela njegova izvoljenka. Rodila sta se jima hčerka in sin.
Leta 1976 je Amalija ov-
dovela, vendar je samota ni strla, saj je doma sin Milan z družino. Snaha Nada je ljubeča in pozorna, vendar z vitalno stoletnico doslej še ni
bilo večjih skrbi. “Če je potrebno, mama celo še skuha. Je izjemno bistrega duha, spremlja vsa dogajanja, sluh in vid ji še dobro služita. Očala ima le za branje,” je povedala “ta mlada”.
Amalija svojim letom dodaja življenje, vidno iz vsake kretnje. Kako je zbrani družbi na dvorišču gostilne pomahala v pozdrav in se ob harmonikaiju zavrtela z Janezom, možem vnukinje! Sicer pa ima štiri vnuke in tri pravnuke. “Nisem si mislila, da bo vse to v mojo čast. Hvala vam iz srca,” je bila ganjena Amalija ob številnih voščilih, nastopom otrok s Studenca in pevskega zbora Društva upokojencev Sevnica. B.D.
Uspešno planinsko leto
Brežice - Brežiški planinci zadnja leta dosegajo zavidljive uspehe, ki jim jih priznavajo prijatelji vse od Ljubljane do Zagreba. To so z veseljem potrdili gostje na letnem občnem zboru, ko so s slikovnim gradivom in živo besedo ponazorili pohode v naravo, druženje pa zaključili s podelitvijo številnih priznanj.
Predsednik PD Brežice Tone Jesenko je z veseljem sporočil, da je društvo lani štelo rekordnih 509 članov ter organiziralo 128 izletov in pohodov z več kot 3600 udeleženci. Uspešno so pripravili tabore in planinske večere, poskrbeli za usposabljanje mladih in vodnikov ter meddruštveno sodelovanje planincev od Litije do južne meje. Spet so se izkazali starejši člani, znani kot torkaiji, skratka, brežiški planinci so v celoti izpolnili letni plan in ga celo presegli.
Večino tega in zanimive prispevke številnih ljubiteljev gora so spet zapisali v Planinskih utrinkih. V njih so objavili tudi delovni program za letošnje leto, ko želijo ostati “veliko društvo, katerega bogastvo je članstvo in njihovo prostovoljno delo”, kot je v pozdravnem nagovoru brežiške planince pohvalil Borut Vukovič v imenu meddruštvenega planinskega odbora. V.P.
Po poteh XIV. divizije
Sedlarjevo - 6. januarja 1944. leta je odšla iz Suhorja v Beli Krajini na svojo znamenito pot do Štajerske XIV. divizijam v noči s 6. na 7. februar pri Sedlarjevem prekoračila Sotlo. V spomin na te dogodke so letos že 33. po vrsti pripravili Pohod
Planince je pozdravil tudi župan Molan.
Pestrejša gostinska ponudba
Velike Malence - Pred staro Prahovo gostilno so se minula desetletja ustavljale poštne kočije s konjskimi vpregami na poti proti Zagrebu in nazaj. Zdaj pred znano gostilno ob Krki parkirajo jekleni konjički in vse večje gostov, kajti častitljivo gostišče je doživelo temeljito prenovo in dobilo tudi lepe nove prostore. V Gostilni Prah, ki jo ima v najemu Branka Navoj, se ustavljajo ljubitelji domačih jedi, pa cvička in modre frankinje. Odslej so jim na voljo tudi jedi izpod pekača, ki bogatijo gostinsko ponudbo v širšem prostora. Veliko ognjišče z ognjem daje lokalu domačnost, gostom pa hkrati nudi pogled na pripravo jedi. Stara Gostilna Prah, ki je današnjo podobo dobila leta 1917, zdaj ob Podgorjanski vinski cesti stopa na novo pot. V.P.
po poteh spominov Kozjanskega od Sotle do Gračnice. Tridnevni pohod je organiziralo Društvo za ohranjanje spomina na pohod XIV. divizije iz Laškega v soorganizaciji Zdravilišča Laško, Term Olimia in Term Čatež. Pohod po poteh XIV. divizije seje začel s proslavo, kjer seje zbralo več sto udeležencev. O velikem pomenu te partizanske enote je spregovoril tudi slavnostni govornik Karl Erjavec, minister za obrambo. Na spominski pohod je letos odšlo 150 pohodnikov, večina med njimi je bila že večkrat. V treh dneh so prehodili 75 km. M.M.
Branka Navoj pripravlja jedi izpod peke
VRTNI CENTER & CVETLIČARNA
CKŽ 65a, KRŠKO, tel.: 07 49 02 560, fax: 07 49 02 571
Vrtnarjja JELŠE Jelše 25, Leskovec tel.: 07 49 74 138
mmmm
mmsm
Cvetličarna SENOVO Titova c. 91, Senovo tel.: 07 49 79 121

za mlade..
X
moda
a
“Zlata” Anja
V soboto, 3. februarja, je bilo v Glasbeni šoli Nazarje državno tekmovanja slovenskih citraijev. Učenka Glasbene šole Sevnica Anja Drstvenšek, kije tekmovala v 1 .a kategoriji, je prejela 97,66 - zlato priznanje in zasedla 1. mesto v svoji kategoriji. Čestitamo mladi glasbenici in njeni mentorici Jasmini Levičar.
Betka Cimperšek, ravnateljica GS Sevnica
Dan šole
Dan šole so na OS Adama Bohoriča v Brestanici namenili poklicem v kulturi. Pripravili so vrsto delavnic, v katerih so se predstavili plesalec, baletni plesalec, fotograf, moderator, režiser, igralec, kostumograf, masker, kipar, slikar, lutkar, pisatelj, pevec in glasbenik, ki so jih predstavili številni uveljavljeni kulturni ustvarjalci z njihovega območja. Tako so se povabilu odzvali Jože Marinč, Alojz Konec, Rajko Čuber, Vladimira Štoviček, Olga Pompe, Ina Čebular, Silvan Omerzu, Sonja Kralj, Željko Kozinc, Olga Kacjan, Slavko Cerjak, Damjan Kozole, Sebastijan Vodlan, Jelena Vukolič, Janko Volčanšek, Ana Vlaisavljevič, Janko ( Avsenak, Jelena Vukolič in Betka Križanič. V delavnicah so se osnovnošolci tudi nekaj naučili in to na zaključni prireditvi, ki jo je vodila Bernarda Žarn, pred prepolno dvorano tudi predstavili na odru. M.M.
Zeleni nahrbtnik
V torek 6. februarja, seje zmajček Jurček skupaj z Zelenim nahrbtnikom in otroci iz vrtca Koprivnica odpravil v vrtec Brestanica, kjer so ga nestrpno čakali otroci in njihove vzgojiteljice. Tam je zmajček Jurček skupaj z otroki reševal naloge s področja voda, potokov in starih delujočih mlinov. Otroci so svoje delo predstavili naslednji skupini otrok in jim dodelili novo nalogo. Zmajček Jurček bo v vrtcu Brestanica bival vse do 12. marca in skupaj z otroki reševal naloge s področja uporabnosti odpadne embalaže, klasificiranja odpadnih materialov in izdelave papirja. D.K.
Foto: Darinka Kerin
Na obisku v pekarni
Skupina devetošolcev OŠ Globoko je v okviru izbirnega predmeta Sodobna priprava hrane obiskala pekarno “Pri Pegamu” v Cerkljah ob Krki. Lastnik pekarne g. Franci Keržan nas je sprejel v svoji pisarni, kjer nam je kar na začetku ponudil veliko različnih lastnih pekovskih izdelkov. Ko smo jih preizkušali, smo izvedeli veliko podatkov o sami pekami, načinu dela, prodaji izdelkov, izobraževanju, zaščiti pri delu in delovnem času zaposlenih.
Nato nas je popeljal po prostorih pekarne. Ogledali smo si skladišča, trgovino in delovni prostor s pekovsko mizo in pečjo. Tam nam je g. Franci zamesil testo, iz katerega smo skupaj ustvarjali različne pekovske izdelke. Po začetni tremi smo se kar uspešno zagnali v testo in nastajale so različne umetniško - pekovske stvaritve. Seveda je šlo delo najbolje od rok lastniku, ki nam je pokazal kar nekaj trikov. Videli smo, kako se naredijo žemlje, parkeljni, ježki, polžki, rogljiči..., izdelal pa je tudi veliko pleteno srce.
Ko smo porabili vse testo, je g. Franci izdelke spekel. Pečene smo preizkusili in zelo so nam teknili. Vseh izdelkov nismo pojedli, zato smo jih lahko odnesli seboj, še posebej ponosno smo v šolo prinesli pleteno srce.
Naš obisk v pekami je bil poučen in zabaven. G. Franci nas je lepo sprejel, predstavil nam je pekovski poklic in delo v pekami. Ko smo se mu zahvalili za njegov trud in dobro voljo, smo zapuščali pekarno polni novih informacij in sveže pečenih pekovskih izdelkov.
Dominika Umek, 9. razred, OŠ Globoko
Zimske radosti na Golteh
V četrtek, l.februarja, je v okviru Področnega centra za šolski šport Posavje na Golteh potekalo področno prvenstvo osnovnih šol v veleslalomu in deskanju na snegu. Tekmovanja se je skupno udeležilo 109 učencev in učenk v veleslalomu in 6 v deskanju na snegu iz 12 osnovnih šol. Za vse udeležence
je bila udeležba brezplačna, stroške tekmovanja skupaj s prevozom so sofinancirale posavske občine ter MSŠ. Kljub zeleni zimi so učenci doživeli izredno lep zimski dan ter vse čare, kijih nudi smučarsko tekmovanje.

Vodja področnega centra Ivan Gerjevič
Nov družinski član
Dobil sem sestrico Emo. Dnevi pred njenim rojstvom so bili v zelo dolgi. Želel sem vedeti, ali bo bratec ali sestrica. Imel sem občutek, da se bo rodila sestrica. Imel sem prav. Rodila se je kar 4 kg težka in 54 cm dolga deklica. Ati naju je z bratom odpeljal v porodnišnico, da smo si skupaj ogledali novega družinskega člana. V oči so mi padli njeni temni laski in dolgi prstki.
Moja tiha želja se je uresničila, saj sem dobil čudovito sestrico.
Blaž Gruden, 3.r, OS Krmelj
Čas je, da se v popolnosti pričnemo pripravljati na prihajajočo modno sezono pomlad/poletje 2007! Nekaj smernic smo že omenili in prikazali nekaj fotografij. Vendar za ljubitelje mode to gotovo ni dovolj. Prihaja afriški slog, slog prihodnosti, ženska v moških hlačah - izredno privlačen slog, vroče hlačke nas spremljajo vsako sezono in tokrat še “leg-gins”. Afriški slog je oblikovan v prijetnih toplih, sončnih barvah, materiali so lahki, krila, kratke hlače, valoviti gornji deli. Slog prihodnosti je metalen, svetlikajoč, materiali so umetni in niso primerni za vsakogar! Modeme bodo ženske v širokih moških hlačah, hlače so seveda prilagojene ženskim postavam... enostavno “cool”. Vročim hlačkam se ne izognemo v nobeni poletni modni sezoni in tudi letos bo tako. In že nekaj časa obljubljene “leggins” hlače, mogoče se bodo tokrat pri nas uveljavile bolj kot prej. Barve so umirjene, naravne, lepo kombinirane, materiali lahki. To pa seve-
Lea Šinko Štraus
Derma Art
LASERSKI KABINET
Trajno lasersko odstranjevanje kapilar, poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401)
LASERSKO ODSTRANJEVANJE:
MOTEČIH DLAČIC KAPILAR NA OBRAZU SOLARNIHPIGMENTACU AKEN IN BRAZGOTIN BRADAVIC
L m
ERMA ART!
IPL- LASERSKI KABINET, OBRTNA ULICA 24, BREŽICE
Sava Glas, 15.2.2007
HOROSKOP
OVEM
Izkoristite priložnosti, ki se vam bodo ponujale na področjih ljubezni, kreativnega življenja in družine. Stvari se bodo malce zapletle, saj še vedno ne razumete, da določenih stvari ne morete opraviti brez tuje pomoči.
BIK
Vas čut za komunikacijo in socialne odnose bo izginil neznano kam. Ne obremenjujte se preveč, saj situacija ne bo trajna. Začeti se morate zavedati, daje vaš pogled na svet zavit v meglice, zato se bo potrebno soočiti z resničnostjo.
DVO JČKft
V tem tednu vas bodo zasule tehnične težave, zato posvetite domu in avtu dovolj pozornosti, saj lahko tako predčasno odkrijete probleme. Tisti, ki ste še v šoli ah ki iščete službo, se boste morah zelo potruditi, da se dokažete.
RAK
Precej težav z denarjem boste imeli. Pozorni bodite tudi na psihično in fizično zdravje. Na ljubezenskem področju bodo stvari potekale enolično in za vas nezanimivo, zato boste popestritve iskah drugje. Pazljivo!
LEV
Tisti, ki ste se znašli v nenavadnih odnosih z določenimi ljudmi, boste pod precejšnjim stresom. Postavite se na lastne noge in se oddaljite od ljudi, ki vas ne podpirajo. Vi pa se morate začeti zavedati teže lastnih dejanj.
DEVICA
Morah se boste spočiti in nabrati energije pred novim projektom. Zavedajte se, daje poslovni svet strašljiv in bo potrebno veliko vložiti, da si zagotovite finančno brezskrbnost. Malce boste morah spremeniti svoj odnos do dela.
TEHTM1CA
Imeli boste občutek, da so vas prijatelji pozabili. Sicer pa ste jih tudi vi postavili na stranski tir. Tisti, ki si glede ljubezenski odnosov zatiskate oči, boste odkrili kruto realnost. Nikar ne mislite, da je to slabo.
ŠKORPIJON
Ker ste večino svoje pozornosti namenili svojim življenjskim ciljem, so trpeli vaši družinski odnosi. Nobeno razmerje ni trajno, če mu ne posvetite dovolj pozornosti.
Ne spreglejte opozorilnih znakov.
STRELEC
Počutili se boste kot na vrtiljaku, saj enostavno ne boste vedeh, kako obrniti celotno zadevo v svojo korist. Mogoče je smiselno vse skupaj malce preložiti na stranski tir in počakati. Tako si boste prihranili precej časa in živcev.
KOZOROG
Kozorogi ste znani po tem, da na svet gledate skozi realistične oči. Zvezde in planeti vam ne bodo dopustih, da izkoristite finančno pomoč, ki se vam bo ponudila. Sami boste morah napolniti tekoči račun. Pripravite se na težak boj.
Ž

vodnar
Ker ste vedno pripravljeni stopiti na pomoč, se je vaša energija krepko iztrošila. Trenutno izkoriščate zadnje ostanke moči, zato bo potrebno mislih samo nase in reševati samo svoje probleme. Na prvo mesto postavite sebe in ne drugih.
RIBI
Precej prostega časa boste posvetih spiri-tualizmu in meditaciji. Občutek boste imeli, da ste nevidni in da se stvari odvijajo mimo vas. Nikar ne skrbite in prosti čas namenite skrbi za psihično zdravje.
TV Novo mesto, d.o.o. Podbevškova 1 2 tel.:	07/39	30	860
trženje: 07/39 30 872 faks:	07/39	30	870
e-pošta: uredniki@tv-nm.si splet: www.tv-nm.si
-

me
. na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju
NAGRADNA KRIŽANKA
Nagrade
Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo:
L nagrada - zgoščenka Milena Teraž,
N.M.H. 25, 8290 Sevnica
2.	nagrada - kaseta Milan Jarkovič,
Velika Dolina 7a,
8261 Jesenice na Dolenjskem
3.	nagrada - majica
Nina Imperl,
Bohoričeva 19, 8270 Krško
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi:
KAPA, PAMIR, ATAKA, SONET, STRD, KULTURA BOGATI, MAILER, RALLY, ESPA-DA, EA, STINA, SRAKA, TOK, REKTORAT, IVAN, SVOD, TI, ALKA, IDOL, ECIJ A, KULISA, VARAN, APARAT
Geslo: KULTURA BOGATI
Rešitev nagradne križanke (ne le gesla) pričakujemo do petka, 23.2.2007, na naslov: SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”.
Ob pravilno rešeni križanki napišite ime, priimek, točen naslov, lahko pa tudi davčno številko!
Fotokopij križanke ne upoštevamo!
POMOČNIK CERKVENEGA PREDSTOJNIKA ZA GOSPODARSKE ZADEVE,
CERKVENI „ __
AVTOR:
RUDI
MURN
LJUDSKA
DUHOVNA
KULTURA
AM.PISATEU
ZNANST-
VENOFANT.
ROMANOV
(ISAAC)
V VRSTO RAZVRŠČENA PREMIKAJOČA SE SKUPINA
STARO-
GRŠKI
DIDAKTIČNI
PESNIK
DELAVSKA
ENOTNOST
PISEMSKI
NASLOV
ZUNANJA,
ČELNA
STRAN
STAVBE,
PROČELJE
V ZEMLJO NAREJENA VDOLBINA
PREPROST
PLUG
SLOVENSKI
SKLA-
DATELJ
ADAMIČ
KAR
KAJ
TOLMAČI
SLOVENSKO
VIS0K0G0R.
SMUČIŠČE
STAROGERM. ■PLEME ■
ADAM
BOHORIČ
RIKANJE
GLAVNO
MESTO
JOROANUE
RAFKO
IRGOLIČ
SLAVEN IGRALEC V ZDA
ZVARJENO
MESTO
MESTO
V
NEMČIJI,
BLIZU
DRESDNA
OSMA
DIATONIČNA
STOPNJA
ČEBELI
PODOBNA
.ŽUŽELKA
PREUČEVA-LEC ISLAMA
I PRITISK
POSAMEZNI DEL VEČGLASNE SKLADBE
ANTON
DERMOTA
AVTOMOB.
OZNAKA
TURČIJE
SIMBOL ZA ALUMINIJ
JUŽNI
SADEŽ
SODELAVKA
DRŽAVNE
OBVEŠČE-
VALNE
SLUŽBE
VODNA
NIMFA
V
GRŠKI
MITOLOGIJI
VZDEVEK
IGRALCA
RADKA
POUČA
Kino servis Brežice
Petek, 16.2., sobota,
17.2.,	in nedelja, 18.2., ob 18. uri Borat, komedija, in ob 20. uri Tiger in sneg, komedi-ja; četrtek, 22.2., petek,
23.2.,	sobota, 24.2., in nedelja, 25.2., ob 18. uri Alex Rider: Operacija strela, komedija, in ob 20. uri Skrivnostna sled, triler.
Kulturni dom Krško
Petek, 16.2., ob 18. uri Noč v muzeju, akcijska komedija, in ob 20. uri Apoka-lipto, akcijski pustolovski film (ogleda Ulma zaradi prizorov nasilja ne priporočajo mlajšim od 16 let); sobota, 17.2., ob 18. uri Otroci človeštva, znanstveno-fan-tastični triler, in ob 20. uro Apokalipto (ogleda Dima zaradi prizorov nasilja ne priporočajo mlajšim od 16 let); nedelja, 18.2., ob 18. uri Noč v muzeju; petek, 23.2., ob 18. uri Hvala, ker kadite, komedija, in ob 20. uri Babilon, drama; sobota, 24.2., ob 18. uri Vesele nogice, animirana družinska komedija, in ob 20. uri Babilon; nedelja, 25.2., ob 18. uri Vesele nogice.
Kulturna dvorana Sevnica
Petek, 16.2., ob 18. uri Počitnice, romantična komedija; nedelja, 18.2., ob 17. uri Noč v muzeju, akcijska komedija; petek, 23.2., ob 18. uri Kratki stiki, slovenska drama, v kateri igra Tjaša Železnik kar v štirih vlogah; sobota, 24.2., ob 18. uri Apokalipto, akcijski pustolovski film.
RECEPT Zft VSfVK Dfth
Pustni krofi
Sestavine:
500 g mehke moke 500 g ostre moke 120 g masla 7 rumenjakov 5 dl mleka 30 g sladkorja 70 g kvasa 3 žlice ruma 1 žlička soli marelična marmelada olje za c vrenje sladkor v prahu
Priprava:
Pečico segrejemo na 50° C. Obe moki presejemo v veliko skledo, ki jo damo v segreto pečico, da moko segrejemo. Ogreto moko vzamemo iz pečice. Na sredini naredimo jamico, v katero nadrobimo kvas, dodamo žlico sladkorja in prilijemo 2,5 decilitra mlačnega mleka. Skledo pokrijemo in na toplem pustimo vzhajati 20 minut.
Postopek:
Rumenjake damo v manjšo skledo, dodamo sol in gladko razmešamo.
Ko kvaseč sredi moke naraste, dodamo stepena jajca, zmehčano maslo ter preostala sladkor in moko. Testo najprej zgnetemo z rokami, nato pa ga s pomočjo električnega mešalnika mešamo 15 minut. Skledo znova pokrijemo,testo pa pustimo na toplem vzhajati 10 minut.
Iz vzhajanega testa z rokami oblikujemo 6 kroglic velikosti mandarine. Zlagamo jih na pomokano desko in pokrijemo s čistim prtom. Čez nekaj minut krofe obrnemo.
Vzhajane krofe previdno vlagamo v vročo maščobo. Posodo za nekaj minut pokrijemo.
Medtem oblikujemo novo serijo šestih krofov.
Po spodnji strani zlato rumeno ocvrte krofe obrnemo. Cvremo odkrite, vmes pa jih s pomočjo žhce prelivamo z vročo maščobo. Ocvrte s penovko poberemo iz maščobe in zložimo na papirnato kuhinjsko brisačo, da se odcedijo in nekoliko ohladijo. Postopek ponovimo tudi z ostalimi krofi.
Nasveti
Vse sestavine, pa tudi posodo in kuhinjske pripomočke, ki jih bomo uporabili pri pripravi kvašenega testa, pred pripravo ogrejemo na sobno temperaturo. Najbolje, da jih na sobno temperaturo postavimo že noč pred pripravo.
Za krofe pripravimo kvašeno testo, ki je nekoliko mehkejše od običajnega.
Krofe lahko oblikujemo tudi tako, da testo razvaljamo, krofe pa izrežemo s posebnim modelčkom.
V segreto olje položimo najprej 1 krof, da testiramo, če je testo zadosti vzhajalo in če je temperatura olja prava. Pravilno vzhajan krof se v olje potopi do polovice. Ko ga obrnemo, nastane zaradi tega na obodu znamenit svetel venček.
Krofe polagamo v olje s stranjo, kije bila na delovni površini. Najprej cvremo pokrite, ko jih obrnemo, pa odkrite.
Olju za cvrenje dodamo ščepec soli, da se med c vrenjem ne peni (toliko).
Sava Glas, 15.2.2007
ŠPORT
atletika
Rok izboljšal državni rekord
Dunaj - Na dvodnevnem slovenskem atletskem prvenstvu v dvoranskih mnogobojih na Dunaju je drugouvrščeni Rok Deržanič iz Atletskega kluba FIT Brežice s 5583 točkami za več kot 200 točk izboljšal osem let star mladinski slovenski rekord Gregorja Kovačiča. Izvrstna pripravljenost gaje tudi pripeljala do novih osebnih rekordov v skoku v višino, preskočil je 205cm, v teku na 1000 m s časom 2 minuti 45sekund ter skoku s palico, kjer je preskočil 430 cm. S temi rezultati se je Rok tenutno povzpel
na vodilno mesto zimske lestvice evropskih mnogobojcev v konkurenci mladincev. Po tem fantastičnem dosežku so ga opazili tudi trenerji iz ZDA in ga, kot njegovega klubskega kolega Rožleta Bučalo povabili na študij na ameriški univerzi.
Sicer pa od tam prihaja razveseljiva vest, da je Rožle, brežiški rekorder v skoku v daljino, prvič po poškodbi nastopil in z rezultatom 6,70 m osvojil 19. mesto. Sedaj se intenzivno pripravlja za ameriško študentsko prvenstvo, ki bo marca.
Starejši mladinci Atletskega kluba FIT iz Brežic so bili minuli vikend odlični tudi na Državnem prvenstvu v dvorani za starejše mladince! Posebno se je spet izkazal Rok Deržanič, kije zmagal na visokih ovirah na 60 m z odličnim rezultatom 8.08 s in le za 2 stotinki zaostal za slovenskim rekordom, v skoku v daljino pa je osvojil 2. mesto z rezultatom 678 cm.
Po hudi poškodbi se uspešno vrača Denis Butara , ki je osvojil 2. mesto v teku na 60 m ovire in 4. mesto v skoku v daljino. Medaljo za 3. mesto je osvojila tudi Maruša Deržanič v teku 60 m ovire. Mitja Ogorevc je v teku na 60 m zgrešil medaljo le za stotinko in bil na koncu četrti.Tadej Srpčič je v teku na 60 m ovire osvojil 8. mesto.
V	Velenju pa je v okviru slovenskega pokala potekalo tekmovanje v zimskem mednarodnem krosu. Odličen je bil Vid Zevnik, ki je prepričljivo slavil zmago med mlajšimi mladinci v teku na 4km dolgi progi!
V	Slovenski Bistrici pa je bilo državno prvenstvo v suvanju krogle +. Med mlajšimi mladinci seje ponovno izkazal Marko Špiler, ki mu je že drugič letos uspelo postaviti nov rekord Slovenije za mlajše mladince - 5 kg težko kroglo je sunil na fantastičnih 18,19 m in že drugič izpolnil normo za nastop za svetovno prvenstvo za mlajše mladince.
Maja premagala konkurenco
Celje - Tekmovalci Badminton kluba Pišece so na turnirju za Trump lestvico dosegli odlične rezultate. Sodelovalo je 50 tekmovalk in tekmovalcev iz 14 klubov. V kategoriji ženske posamezno je z odličnimi igrami zmagala Maja Sušin, Mojca Omerzel pa je dosegla 4. mesto, v dvojicah sta osvojili 2. mesto. Istočasno je potekal tudi turnir “Junior”. Nepričakovano sta se v finalu srečala naša igralca. Zmago je slavil Klemen Kos, drugi na turnirju pa je bil David Ilinčič.
Sam turnir je dokazal, da se število igralcev badmintona povečuje in daje ta šport med mladimi vse bolj priljubljen.
Rok Deržanič v “akciji ”
športno plezanje
Pričetek Vzhodne lige
Slovenj Gradec - Mladi plezalci so pridno trenirali celo jesen in nestrpni dočakali prvo priložnost, da se pomirijo s sotekmovalci iz drugih klubov vzhodne Slovenije. Minuli vikend seje pričela Vzhodna liga. V Slovenj Gradcu seje zbralo rekordno število mladih športnih plezalcev, lepe uvrstitve pa so dosegli tudi člani Posavskega alpinističnega kluba.
V kategoriji cicibanov je Jaka Pintarič pokazal velik napredek in se uvrstil na zelo dobro 5. mesto. Domen Longo je s plezanjem zaključil že čisto pod vrhom. Konkurenca je bila močna in Domen je bil na koncu 5. Pri starejših dečkih so imeli tokrat tri predstavnike, odlično uvrstitevje zabeležil Ambrož Novak, kije po superfinalu tekmovanje zaključil na odličnem 2. mestu.
V Kulturnem domu v Krškem pripravljajo nocoj, 15. februarja, večer ženskega alpinizma, na katerem bodo obiskovalci skupaj z Aleksandro Voglar, članico Posavskega alpinističnega kluba, potovali po alpinistični poti, ki jo je kronala z zadnjim vzponom na Trango Namelless v Pakistanu. Z vrhunskima alpinistkama Tino Di Batista in Tanjo Grmovšek so tam opravile vzpon prve ženske naveze.
namizni tenis
Primož spet odličen
Dobova - Namiznoteniški klub Dobova je preteklo nedeljo organiziral tradicionalni turnir rekreativnih igralcev za pokal Terme Čatež, ki se gaje udeležilo do sedaj naj večje število udeležencev v Sloveniji in sicer kar 128 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Kljub veliki konkurenci pa so se tako Slovenci kakor tudi Dobovčani odlično odrezali. Med člani domačega kluba je namreč Primož Gajšek delil 3. mesto z Dejanom Fridrihom iz Gomilskega. Turnirje odprl župan Ivan Molan, ki je tudi pozdravil tekmovalce.
tenis
Hana odhaja v Minsk
Krško - Teniški klub Krško je od 9. do 12. februarja pod okriljem Teniške zveze Slovenije organiziral odprto prvenstva do 16 let za dekleta. Ponovno so blestele domače tekmovalke, saj je 14-letna Hana Umek brez izgubljenega niza osvojila odprto prvenstvo. Po uspehu na domačem igrišču bo Hana naslednji vikend zastopala državno reprezentanco do 14 let na Svetovnem pokalu v Minsku. Kot trener slovenske reprezentance bo ekipo spremljal njen trener Bojan Žičkar.
Vas mika, da bo najboljša tudi vaša slika?
Vaš kabelski operater vam ponuja kvalitetne storitve:
*
ftVTOnOBiUZEH
VW Caravelle 2.5 TDI
Ste letos že bili na dopustu? Če ste, ste skoraj gotovo pogrešali sneg, če niste, pa imate vse možnosti, da ga bo dovolj. Vendar pa vam o dopustu ne pišem zaradi snega, pač pa zaradi avtomobila, ki sem ga uporabil prav za dopust.
Poznate Caravello? Gre za eno od številnih izvedenk Volksvvagnovega Transporter-ja, kombija torej, ki ga lahko vsakodnevno videvate tudi na naših cestah. Na voljo je kot kombi, sicer pa tudi s sedeži, od najbolj osnovne kombi različice s sedežnimi klopmi do luksuzno avtomobilskega Multivana, ki pa je že pravi
Motor:
-	petvaljni turbodiesel
-	prostornina: 2460 cm3
-	naj večja moč:
131 KM (96 kW)
-	navor: 340 Nm pri 2000/min
enoprostorec ne glede na to, da izvira iz gospodarskega vozila. No, Caravella je nekje vmes. Nekdo od odgovornih pri Volkswagnovih gospodarskih vozlih mi je pred časom zaupal, daje namenjena predvsem taksistom. A verjemite mi, ni tako.
Caravella ima namreč povsem lepo urejeno notranjost,
popolnoma oblazinjeno ter avtomobilsko obarvano in opremljeno. Sedeži sicer niso povsem samostojni, saj so razporejeni v klopi, a so te dovolj udobne. Vsakemu potniku posebej nudijo dovolj prostora in svoj varnostni pas z vzglavnikom vred. Prostora je za skupno osem potnikov, od katerih dva, voznik in sovoz-
nik, sedita spredaj, medtem ko dvakrat po trije zasedajo drugo in tretjo vrsto. S svojim varnostnim pasom, vzglavnikom, ozvočenjem, ogrevanjem (hlajenjem) in osvetljavo.
Najlepše presenečenje pa se skriva prav za tretjo vrsto. Redko se namreč zgodi, da vozilo, ki pelje osem potnikov, zanje učinkovito poskrbi tudi v prtljažnem smislu. Pri Caravelli pa prtljaga ne dela preglavic. Po dvigu velikih prtljažnih vrat (sam bi raje videl dvokrilna, ki jih je lažje odpirati) se odpre pravilno oblikovan, ogromen prtljažni prostor, v katerega sem poleg
Zmogljivosti:
-	najvišja hitrost 164 km/h
-	pospešek 0-100 km/h: 15,4 s
-	povprečna poraba - proizvajalec: 8,91/100km -testno povprečje: 9(21/100 km
dveh sani, snežnega boba in kar osmih potovalk spravil še otroški voziček, prenosno posteljico in nekaj igrač. Neverjetno, a resnično.
Ker je po nalaganju na vrsti še vožnja, vam povem, daje ta povsem avtomobilska z nekaterimi prednostmi visokega položaja, med katerimi izstopa preglednost. Seveda so lahko prisotne še težave pri upravljanju, ki jih neveščim voznikom povzroča dolžina vozila. A pri tem priskočijo na pomoč odlična in velika ogledala in parkirni sistem z zvočnimi opozorili.
Turbodieselski motor v kombinaciji s 6-stopenjskim menjalnikom Caravello lepo poganja in zmogljivosti so
povsem zadovoljive s porabo vred, ki je celo nižja, kot bi pričakovali, saj se kljub polni obremenitvi največkrat vrti povprečno okrog 9 litrov.
Čaravella je gotovo dobra izbira za vse, ki ne želijo omejitev, ki ne potujejo sami in predvsem za vse, ki imajo številno družino. Zadovoljila pa bo tudi taksiste in podjetja, ki prevažajo več ljudi iz točke a v točko b. Udobno, učinkovito in varno seveda.
Aleksander Krebelj
OBČINA
Brežice
V Termah Čatež je bil v ponedeljek, 5.2., posvet na temo "Problematika razpolaganja z javnimi financami v lokalnih skupnostih”, ki gaje organiziralo Računsko sodišče Republike Slovenije v sodelovanju z Občino Brežice. Posveta so se udeležili župani posavskih občin, občine Škocjan, Bistrice ob Sotli ter Kozjega in njihovi sodelavci. Iz Računskega sodišča so sejx>-leg predsednika Igorja Sol-tesa posveta udeležili še vrhovni državni revizor mag. Miloš Šenčur, namestnica vrhovnega državnega revizorja mag. Mojca Planinšek ter pomočnica vrhovnega državnega revizorja Cvetka Čer-
________________OBČINA BRF.ŽTCE______________
Posvet o problematiki razpolaganja z javnimi financami v lokalnih skupnostih
nigoj.
Namen posveta je bil izmenjava mnenj, stališč in vprašanj, povezanih z razpolaganjem z javnimi financami v občinah. Računsko sodišče namerava v prihodnosti v skladu s svojo strategijo več pozornosti nameniti preventivi pri porabi j avnega denaij a na ravni lokalne samouprave. Podobni posveti se bodo nadaljevali tudi v drugih regijah, na katerih bodo občine opozarjali na najpogostejše napake, hkrati pa bodo pridobivali informacije o najbolj problematičnih zadevah. Gre za primere nedorečene zakonodaje ali pa za kolizijo veljavnih predpisov. V veliko primerih gre za neživljenjsko zakonodajo, ki je v praksi ni možno izvajati ah pa povzroča veliko nepotrebnih stroškov in otežuje izvajanje določenih nalog. Na osnovi pridobljenih informacij bo računsko sodišče predlagalo spremembe oziroma uskladitve zakonodaje. Občine imajo tudi veliko te-
žav z interpretacijo zelo obsežne zakonodaje in se problem zaznava tako v velikih kot malih občinah. Poudariti je potrebno, da računsko sodišče ni organ, ki bi tolmačil zakonodajo, ampak jo lahko tolmači le zakonodajalec. Kot je povedal predsednik Računskega sodišča Šoltes, razlog za revizijo ni nikoli politične narave, saj je Računsko sodišče povsem neodvisno in samostojno. Samostojno sprejema program dela in noben organ, institucija ali drugi subjekti mu ne morejo nalagati dela ah mu dajati navodil za njegovo izvajanje, niti kakšno revizijo naj izvede niti kaj naj revidira. V skladu z Zakonom o Računskem sodišču pa lahko poslanci in delovna telesa državnega zbora, vlada, ministrstva in organi lokalne skupnosti predlagajo, da opravi revizijo; med temi predlogi Računsko sodišče za letni program del izbere najmanj pet predlogov iz državnega zbora, od tega najmanj dva predloga opozicij-
skih poslancev in najmanj dva predloga delovnih teles državnega zbora. Hkrati lahko Računsko sodišče po lastni presoji upošteva pobude posameznikov - k temu sodijo tudi članki in prispevki v medijih - ter civilnodružbenih subjektov. Na odločitev, kateri subjekt bo revidiran, je odvisno tudi od obstoja tveganja in od obsega sredstev, s katerimi razpolaga občina.
Še vedno je najbolj problematično področje javnega naročanja, saj praktično ni občine, ki ne bi imela ugotovljeno kakšno nepravilnost s tega segmenta. Z uveljavitvijo novega zakona o javnih naročilih so nekateri postopki poenostavljeni. Občinam ne bo potrebno sprejemati internih predpisov za manjše zneske, ki so opredeljeni v prej navedenem zakonu. Naslednje problematično področje je zadolževanje občin, saj v velikih primerih prekoračijo prag zadolževanja. Pri revizijah je velikokrat ugotovljena
nepravilnost pri transferjih, razpolaganji z zemljišči in bilancami premoženja. Občine imajo tudi težave pri financiranju društev in zvez. Kljub temu, da so postavke planirane v proračunu, ni možno neposredno financiranje, saj se je zakonodaja na tem področju spremenila in je za vse dotacije potrebno imeti razpis ali javni poziv ob predhodnem sprejemu ustreznih pravilnikov. Neposredno financiranje društev ah zvez je možna le pod pogojem, če imajo status, da delujejo v javnem interesu. Izpostavljena je bila problematika sestave komisij za dodeljevanje sredstev društvom, pravnim ali fizičnim osebam, ali pa komisij za javno naročanje. Tu veljajo določene zakonske omejitve tako po sorodstveni liniji, funkciji ah pa poslovni povezanosti. Ta problem je pereč še zlasti v malih občinah.
Zagotovo je preventivno delovanje Računskega sodišča korak naprej k boljšemu de-
Ivan Molan
lovanju občin. Na tak način se bodo določene zadeve urejale na samem začetku, ne pa takrat, ko že nastopi problem in ga v določenih primerih ni možno več popraviti. Zakonodaja se izjemno hitro spreminja, poleg tega ni potrebno slediti le domači ampak tudi evropski. Odpirajo pa se povsem nova področja, kot je zasebno javno partnerstvo, na katerem še nimamo pravih izkušenj in se še vsi učimo, kar pomeni, da bi bili podobni posveti zaželeni tudi v prihodnje.
'SftisfsK/'

občinski svet brežice
Ji:
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Veliki državni projekti v občini Brežice- priložnost ali nevarnost?
Potem ko je bila skozi občino zgrajena avtocesta, ko sta bila zgrajena MMP Obrežje in mejna železniška postaja Dobova za potrebe evropskega schengenskega mejnega režima, se nezadržno približuje obdpbje, ko se bodo pričele tudi v občini Brežice graditi hidroelektrarne na Savi, ena v neposredni bližini Brežic, druga na sami meji z RH pri Mokricah. Letališče v Cerkljah ob Krki bo povečano, modernizirano in bo služilo potrebam Slovenske vojske, NATA in civilnemu letalskemu prometu. Ob letališču se bo razvijala velika gospodarska ploščad - logistični center PHOENDC Hkrati s tem bodo tekli še nekateri večji infrastrukturni projekti regionalnega in občinskega pomena, kanalizacijski sistemi s čistilnimi napravami, nove cestne povezave, ki bodo oziroma
morajo biti usklajene z že omenjenimi projekti. Tudi plovnost reke Save je še vedno aktualna, raziskuje se možnost umestitve odlagališča NSRAO v Vrbini, v naši občini.
Vsi ti projekti lahko pomenijo veliko razvojno priložnost, lahko pa tudi obdobje zamujenih priložnosti, če se v občini ne bomo ustrezno pripravili, tako kadrovsko, kot tudi finančno. Nekatere priložnosti smo že zamudili, spomnimo se na planirani gospodarski terminal na Obrežju, na katerega seje očitno neupravičeno, pozabilo.
V občinskem svetu smo postavili zahtevo, da se vsrti projekti predstavijo svetnikom kot tudi širši javnosti, z vsemi dobrimi in slabimi platmi skupaj, da se pripravi dolgoročna finančna perspektiva občine Brežice, ki bo ob teh projektih morala marsikaj tudi sama postoriti, in da se ustrezno kadrovsko pripravimo.
Za svetniško skupino LDS J. Avšič
P.S. Neverjetno, kakšen vik in krik so zagnali v sosednji občini zaradi selitve inšpekcijskih služb v Brežice. Kdo bi si mislil, da jih imajo tako radi. Odlagališče NSRAO bo tako očitno v naši občini, saj sosedje odrekajo podporo temu projektu.
Slovenska ljudska stranka
Vrednote Slovenske ljudske stranke, ki jih potrebujemo tudi v osebnem življenju
Življenjske vrednote so osnova in temelj, na katerem gradimo osebno in družinsko življenje, družbeno življenje in življenje države. V Slovenski ljudski stranki so nam najpomembnejše vrednote vera v smisel življenja in dobroto, upanje v prihodnost - tudi takrat, ko se zdi, da ni rešitve, ter ljubezen do ljudi in samega sebe. Zelo pomembne vrednote so tudi delo, znanje, poštenje, pogum, vztrajanje, sa-mopremagovanje, potrpežljivost ... V medsebojnih odnosih pa je nepogrešljivo spoštovanje in korektnost, strpnost do drugačnih stališč, hvaležnost ter oproščanje in odpuščanje, ki sta nujna za dolgoročne odnose, kajti vsi smo nepopolni. Še veliko drugih pomembnih vrednot je in če se nam boste pridružili, jih bomo skupaj dopolnili in še marsikaj dobrega storili. Pridružite pa se nam lahko kot simpatizer(ka) ali član(ica) stranke, tako da pokličete našo tajnico Ivančico Glas na tel. Štev. 49-93-870 ali GSM 041-764-250 in sicer vsak delavnik. Prijavo lahko naredite tudi elektronsko na spletni strani SLS (www.sls.sil. Če imate ideje in predloge, kako izboljšati našo družbo, če imate probleme, ki so skupnega pomena, ah če želite dati svoj pozitiven prispevek za dobro vseh ljudi - zberite odločnost in pohitite, kajti življenje hitro beži.
Ivan Sušin, predsednik SLS v občini Brežice
Aktivna Slovenija
Predragi vrtci “II”
Na zadnji seji OS občine Brežice nas je župan g. Ivan Molan zelo razveselil s prestavitvijo (zaenkrat) točke dnevnega reda, na kateri je bilo s strani občinske uprave predlagano zvišanje vrtcev za 2,5vodstotka za starše.
Že na prej omenjeni seji je PUM predlagal in podal v razmislek vsem političnim strankam in listam, da o podražitvah sploh ne razpravljamo, saj bi s tem dejansko preveč obremenili starše in si tega kot občina, ki želi biti prijazna do mladih družin, ne smemo privoščiti.
Za ponazoritev - predlagana podražitev bi v skupnem
znesku starše obremenila za dodatnih 2,5 odstotka ali 18.000 evrov v skupnem znesku, kar je na celotni znesek 0,6 odstotka tega, kar občina in starši plačujemo v vrtce. Glede na to, da ima občina Brežice v pripravi proračuna 16 odstotkov večje prihodke od proračuna za lansko leto, predlagamo, daje to tudi zelo močan argument proti zviševanju cen za starše.
Naj povem še enkrat, vsi smo izredno zadovoljni s storitvijo in nivojem varstva in poučevanja v vrtcih, zavedamo se, da občina daje ogromna sredstva v ta namen, toda po 30 odstotnem povišanju cen v prejšnjih štirih letih pa resnično ne smemo in ne moremo staršem dodati novega bremena.
Glede dodatkov za novorojence pa je PUM predlagal, da se dodatek družini za vsakega novega člana poveča iz predvidenih 100 evrov najmanj na 150 evrov neto, torej na račun družine.
Za PUM Jure Pezdirc
DeSUS
** Vse general
Mladim več neprofitnih stanovanj
Naša država se že vrsto let sooča z nepretrgano rastjo cen nepremičnin. Vsekakor so visoke cene nepremičnin naj-večji problem v prestolnici, kjer je povprečna oglaševalska cena za m2 enosobnega stanovanja septembra 2006 presegala 2600 evrov. V posavski regiji so cene stanovanj sicer ene najnižjih v Sloveniji, saj v povprečju ne presegajo cene 1000 evrov za m2.
Zavedati se moramo, daje stopnja zaposlenosti nizka in posledično je kupna moč v posavski regiji ena najnižjih v Sloveniji. Na žalost se je, kljub skrbi in prioriteti naše države in občine za porast rodnosti, v proračunu na to letos pozabilo. V proračunu za stanovanjsko dejavnost v letu 2007 ni predviden nikakršen nakup neprofitnih stanovanj oziroma kakšen drug način finančne podpore mladim družinam, ki kupujejo stanovanje. Nekaj sredstev je sicer namenjenih za adaptacijo in rekonstrukcijo stanovanj. Zavedamo se, daje letos potrebno dokončati že začete investicije in investicije, za katere bo Občina Brežice pridobila sredstva iz državnega proračuna in iz proračuna Evropske unije. Po drugi strani pa je v naši občini precej stanovanj v lasti Ministrstva za obrambo, ki so prazna in že leta propadajo. Zato smo dali pobudo, da občina odkupi nekaj teh stanovanj od Ministrstva za obrambo ter jih nameni za neprofitna stanovanja za mlade. Deloma nas je zadovoljiv županov odgovor, da občina dobi na razpolago štiri ( 4) stanovanja. Upamo, da bo to tudi realizirano! Vsekakor bomo tudi v prihodnje iskali podobne rešitve za mlade in socialno ogrožene.
Za svetniško skupino DeSUS Jožica ObradoviČ
SEG
STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIŠ

mo>6

8. MEDNARODNI KARNEVAL 24.2.2006 - 4.3.2006
BODITE TUDI VI DEL DOBOVŠKEGA FAŠ.IENKA
TURISTIČNO DRUŠTVO DOBOVA 1 ^ „ r	Ulica bratov Gerjovičev 43	A
8257 Dobova	f
AKCIJA FEBRUAR 200'
OTO ROZMAN BREŽICE
Foto albumi!
ROZMAN
; rn j
to£spgOutol&g*fE4±i*fi*3 Mmm
imtm
s
\
NAROČILNICA
SAVA GLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253
Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si Naročam/o časopis SAVAGLAS Ime in priimek___________________________
Podjetje(naziv in naslov)_
Davčna številka podjetja_
Zavezanec za DDV_________
Kraj .___________________
Ulica
Datum
Poštna št.
Telefon
Podpis
Število izvodov
Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 0,88 EUR (210 SIT). Naročniško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic naročnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem.
V.
V
Zimska doživetja v AQUAPARK hotelu Žusterna v Kopru...
ZIMSKE MINI POČITNICE
Prvi otrok do 12. leta BREZPLAČNO
(v sobi z dvema odraslima)
4 POLPENZIONI - 5 DNI KOPANJA že od 160 €(38.342,40 SIT)
10% popusta pri plačilu s plačilnimi karticami MAGNA!
*
Do konca februarja v predprodaji vstopnice za kopanje na
TERMALNI RIVIERI
^ v Čatežu po ugodnih cenah!
---------—------
M PUSTNI PLES V MASKAH "
A/ z ansamblom JO-VI v soboto, 17.2.07, v restavraciji hotela Terme ob 20. uri. Vstopnina z vključeno večerjo 15 € (3.594,60 SIT) na osebo.
BOGATE NAGRADE ZA NAJBOLJŠE MASKE!
Informacije in rezervacije na telit. 031 618 520
MINI WELLNESS PAKET
(do 26.4.07)
2 POLPENZIONA - 3 DNI KOPANJA 119 €(28.517,16 SIT)
Paket vključuje bivanje v superior sobi,
1 x WOA RELAX MASAŽO (40 min), neomejeno kopanje v Aquaparku, uporabo savne in fitnesa,...
Pri navedenih hotelskih ponudbah: • Cene na osebo v dvoposteljni sobi.
• Kapacitete so omejene. * Popusti se Izključujejo.
• Cene v SIT valuti so preračunane po centralnem paritetnem tečaju 1€ = 239.640 SIT.
Telefon: 07/49-36-700 07/49-35-000 Faks: 07/49-35-005
www.terme-catez.si
info@terme-catez.si
D
TERME ČATEŽ
Terrrte Čatež d.d.
Toptiška cesta 35 8250 BREŽICE
mali oglasi
Perutnina Rostohar sporoča cenjenim strankam, da bo prodaja kilogramskih piščancev ter rjavih in grahastih jarkic 19. februarja. Za informacije pokličite 49-21-563 ali 031-621-522 ali pridite k Rostoharjevim na Brege 1.
Na kmetiji Vimpolšek v Brežicah prodajajo zgodnji in pozni krompir, primeren za sajenje. Pokličite 041-392-709.
Prodam kostanjevo kolje. Pokličite 041-653-875.
Prodamo prašiče, težke od 140 do 200 kg.
Pokličite 040-371-923.
V Orešju na Bizeljskem prodam mlad vinograd na lepi legi ter višnjev nasad z utico, napeljano elektriko in vodo.
Pokličite 031-618-775.
Prodam kalano kolje in mešana drva.
Pokličite 49-56-009.
Prodam prašiča, težkega okoli 180 kg, krmo in otavo v kockah, silažne bale in kolje za vinograd. Pokličite 031-397-434.
Kupim vseljivo hišo ali bivalni vikend, po možnosti z nekaj zemlje, na sončni legi, za ceno do 55.000 EUR (13 mio SIT). Pokličite 040-726-392.
Prodamo stanovanjsko-po-slovni objekt na atraktivni lokaciji v Krškem na Griču. Objekt ima dve etaži po 140 m2 in eno v izmeri 65 m2. Zgrajen je bil v osemdesetih letih, jb opremljen z vsemi komunalnimi priključki. Objekt je delno opremljen, je v dobrem stanju in takoj vseljiv. Cena: 195.000 evrov. Informacije dobite na tel. štev. 040-623-339.
Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše,
brez pomena zanje so razdalje,
kraj in čas.
V SPOMIN
10. februarja je minilo leto, ko je daleč od doma po hudi bolezni zaprl svoje trudne oči dragi brat, stric in iskren prijatelj
TONE PAVLIČ
z Zdol, ki je dolga leta živel v Novi Zelandiji
Hvala vsem, ki molite zanj in ga ohranjate v lepem spominu.
Sestri Marija in Pepca ter brat Viktor z družinami
Zakaj te ni ob pogrnjeni mizi, ko sama 5 težavo zauživam jedi?
Ni te v hlevu, ko krmim živino, ni na dvorišču, ko bil si vse dni.
Zaman ponavljam ZAKAJ?
Zjutraj, zvečer, žalostna, s solzami v očeh.
Včasih jezna na ves svet in nebo, ker te več ni in te nikoli ne bo.
(R. Toporišič)
V SPOMIN MILANU ČULARJU
iz Podvinj
6. februarja je minilo prvo leto žalosti in bolečine, kar nas je zapustil naš dragi mož, zet, oče, stari oče, brat, stric in boter. Ni bilo dneva v tem letu brez upanja, da te ponovno uzremo za mizo z nami, da zaslišimo tvoj glas. In ni bilo dneva, da ne bi bil v spominu in besedi vsakega od nas. Težko je verjeti, da si odšel, še težje je s tem živeti. Bil si del nas, našega življenja, pomagal in gradil si z nami, vsakemu si dal del sebe. Ostal boš z nami za vedno!
Vsi, ki te imamo radi
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Odgovorna urednica: Lidia Zbašnik Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 1 EUR (239,640 SIT).
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07/49-91-250, telefax : 07/49-91-253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Komerciala: Simona Gerjevič; telefon: 07/49-91-250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Naročniški oddelek - telefon 01/58-80-276, elektronska pošta: narocnina@salomon.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
________________________________________________Šestnajsta_____________________________________________________
stran 16	SavaGlas, 15.2.2007
VRE/nE
NAPOVED VREMENA ZA SLOVENIJO
15. februar 2007
Danes bo pretežno oblačno, občasno bodo manjše padavine.
Jutri bo na Primorskem pretežno jasno, v notranjosti bo ponekod sprva še megla ali nizka oblačnost.
Petek
Sobota
5/10° C
1/11° C
Nedelja
vV
''r
1/15° C
NACJ-POSAVKA
fiCl\ X
rtM-pčsmc
Bralci SavaGlasa izbirate naj-Posavko ali naj-Posavca za leto 2006. Med nami je namreč veliko posameznikov, ki po uspešnosti izstopajo na gospodarskem, vzgojno-izobraževalnem, kulturnem, športnem področju ali v lokalni skupnosti, in bi si po vašem mnenju zaslužili tak časten naziv.
Izpolnite glasovnico in jo čimprej pošljite na naslov: SavaG/as, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Akcija bo trajala do konca marca 2007, ko bomo naj-Posavkd ali naj-Posavca razglasili na javni prireditvi.
Med glasovalci bo vsak teden nekdo dobil lepo nagrado.
GLASOVNICA
Naj-Posavka/naj-Posavec je.
Ime, priimek in naslov pošiljatelja _
Na tridnevni pohod po poteh 14. divizije, ki poteka od Sedlarjevega do doline Gračnice, se je podalo tudi sedem Posavcev. V objektiv smo ujeli zakonca Gabrič z Rake, zakonca Blas iz Sevnice ter junakinjo pohoda, 79-letno Elko Grilc iz Sevnice, ki je 65 km dolgo pot premagala kot za šalo. (Objektivu pa sta se izognila še dva Sevničana - J oj o Petek in Marja Cvetanovski).
Kadar sevniški župan Kristijan Janc v svoji pisarni gosti predstavnike društev ali drugače zaslužne občane, ki jih povabi, da se jim zahvali, s strežbo vedno ne obremenjuje svojih uslužbenk: “Najprej sem bil natakar, šele na to politik. Res se v očetovi gostilni na Studencu takrat ni odprlo veliko penine, ampak še vedno vem, kako se tej reči streže, ” je bil na sprejemu šahistov zgovoren župan.
Svetniki občine Kostanjevica so v osnutek svojega statuta zapisali, da so nekatere seje sveta lahko tudi tajne oz. da potekajo za zaprtimi vrati. Čeprav statut še ni v veljavi, se ta člen že uveljavlja v praksi. Ena od sej občinskega sveta je zaradi lažjega dela potekala v zbornici tamkajšnje osnovne šole. Ko je seja že stekla, je začelo po vratih nekaj škrebljati v stilu tiste otroške pesmice: “Kdo pa tik tika in pik pika... ” Eden od svetnikov je šel pogledat, kaj se dogaja, in pred vrati je kot prestrašen ptiček stal novinar Dolenjskega lista Martin Luzar. Izkazalo se je, da imajo zbornična vrata le na notranji strani kljuko za zapiranje in ko so enkrat zaprta, vstop ni več možen. Bi se lahko reklo, da je šlo za zaprto sejo!
Brežiški grad doživlja ta čas temeljito prenovo. Mogočno poslopje je vse naokoli navrtano, da bi tudi na tak način pregnali vlago iz kleti in temeljev. Dobro obveščeni upajo, da bo hkrati s tem iz gradu izpuhtela tudi preostala zatohlost in se bodo prezračili notranji prostori, da bi zaposleni lažje zadihali.
Policija je poročala, da so v noči na 8. 2. 2007 nepridipravi s Kulturnega doma Krško demontirali okoli 30 m bakrenih žlebov in jih skrili v bližnje grmovje. Žlebov pa iz neznanega razloga niso odpeljali. Mi smo odkrili razlog, zakaj ne. Lopovi so ugotovili, daje kulturni praznik in da se kraja ne spodobi, sploh pa ne kraja žlebov s kulturnega doma.
Gledališki nastop Rebeke Dremelj v Partljičevi komediji so si ogledali tudi nekateri njeni pevski kolegi, med drugimi Saša Lendero in njen Miha Hercog ter televizijec Mark Žitnik.

^ montaža plinskih napeljav polnjenje klima naprav ročno pranje in čiščenje vozil premontaža gum avtovleka tehnični pregledi ss* zavarovanja vozil
DELOVNI ČAS
Pon -Pe:od7.do 16., So: od 8. do 12. DELOVNI ČAS ZA TEHNIČNE PREGLEDE Pon -Pe: od 7. do 18., So,- od 8. do 12.
www.avfoiine-krsko.si
Avtoline Krško d.o.o., Bohoričeva 10,8270 Krško
Foto: Ljubo Motore
Teofil Milenkovič je glasbeni čudežni deček, ki je pri štirih letih prosil očeta, naj ga uči violino, pri šestih letih pa je že izvajal samostojne odrske nastope. “Kakšen je ta deček ? Koliko otroka je sploh v njem?” smo se spraševali Sevničani ob pričakovanju njegovega nastopa. Ko je 7-letni Teofil v spremstvu staršev stopil v kulturno dvorano in stiskal avtomobilček na torbi s svečano garderobo, smo videli, da se v ničemer ne razlikuje od vrstnikov.
Ne izostaja le medobčinsko sodelovanje med Krškim in Brežicami, več bi se lahko dogovarjale tudi krajevne skupnosti. Ne bi namreč bilo pošteno, če bi si rento na račun odlagališča NSRAO izborili le prebivalci Gornjega Lenarta iz KS Sentlenart, vaščani Zgornjega Obreža, prav tako prvi sosednje predlagane lokacije, pa ne, ker pač sodijo v KS Artiče. A bodo seveda oboji enako “obsevani” in bi zato rento zaslužili predsednik KS Stane Radanovič in direktor občinske uprave Aleksander Denžič iz Gornjega Lenarta pa tudi sindikalist Lado Rožič z Zgornjega Obreža!
Andrej Rozman Roza je s svojim Kabaretom simplozij do solz nasmejal kostanjeviško publiko. Ker je bil na odru za vse sam, si je pri posameznih točkah iz dvorane sposodil kakšnega naturščika. Ko je potreboval steno, je na oder zvabil Tonija Žuliča, ki je upodabljal zid, kije bil trd in neomajen. Le ko je Roza kot Piram hotel svoji Tizbi na drugi strani zidu dati poljub, mu je Žulič naredil uslugo z eno majhno lino...
Brežiški planinci so na nedavnem letnem občnem zboru najprej presenetili župana Ivana Molana, ki se ni mogel izogniti vabilu, naj se včlani v njihovo društvo. Zatem pa so zbrane presenetili blagajniki, ki so predstavljali finančni položaj društva, toda poročali so v tolarjih. V naši nekdanji valuti, od katere so se prav planinci tako zanimivo in enkratno poslovili na Velikem Vrhu.
EKL
1—«