uniles straža pri novem mestu, 31. januar 1985 leto XXIII številka 1 / glasilo delovne organizacije novoles Glasilo „NOVOLES" ureja uredniški odbor: Alfonz Šterbenc. (glavni in odgovorni urednik), Vladimir Bajc, Ivan Balog, Marjan Grabnar, Alenka Gorše, Vanja Kastelic, Mladen Majster, Jadran Žnidaršič, Marko Švent, Igor Vizjak; Izdaja delovna organizacija „NOVOLES", lesni kombinat n. sol. o. Novo mesto — Straža. Naklada 3300 izvodov. Stavek, filmi in montaža: DIC, tozd Grafika.Tisk: Tiskarna Novo mesto. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja Sekretariata za_informacije pri IS SR Slovenije št. 421/72 z dne 31. januarja Razvojne možnosti D O Novoles y v srednjeročnem obdobju 1986 — 1990 V DO Novoles pripravljamo smernice za razvoj delovne organizacije v naslednjem srednjeročnem obdobju. Izhodišča za planiranje ciljev so doseženi rezultati doslej in ocena družbeno ekonomskega stanja i’ gospodarstvu države, kakršno je planirano z analizo razvojnih možnosti gospodarstva SRS. dede na omejen prostor ki je namenjen tej informaciji, bom navede! samo bistvene podatke. Kljub temu, da še niso zbrani vsi podatki za leto 1984 in za leto 1985 jih šele pripravljemo, smo ocenili plan, da v sedanjem srednjeročnem planu 1981—85 ne bomo izpolnili vseh ciljev, ki smo sijih zadali s planom. Rast fizične proizvodnje se je upočasnila na predvidenih 3,5% letne stopnje rasti, s tem da je bila dejanska realizacija v letih 1981—83 še manjša, pa če je ta bila dosežena na račun velike stopnje rasti, s tem da je bila dosežena na račun velike stopnje zaposlenosti, tako da je produktivnost naraščala z dodatno 1% stopnjo rasti. Ta majhna rast je bila dosežena kljub temu, da smo investirali v osnovna sredstva v letih 1981, 82, 83, ovrednoteno po cenah 1983 760.139.000,00 din, kar pu dejansko pomeni, da se je stopnja investiranja glede na preteklo srednjeročno obdobje redno, upoštevajoč velikost delovne organizacije upočasnila. V tem srednjeročnem obdobju smo izgradili relativno majhno število novih obratov, temveč smo predvsem vlagati v modernizacijo obstoječe proizvodnje, kar je prav gotovo bolj racionalno. Poudariti je potrebno, da so ekonomski rezultati i’ tem srednjeročnem obdobju zelo ugodni, in če predvidevamo, da bodo takšni tudi ostali i- letu 1985, je eden izmed naših poglavitnih ciljev, da dohodkovnost obdržimo tudi v obdobju 1986—90. Izvoz bo v obdobju 1981—85 predvidoma naraščal po letni stopnji 6%, medtem ko se bodo uvozne potrebe povečale z nekoliko večjo stopnjo in bo tako razmerje med izvozom in uvozom še vedno ugodno (2,8). Naša likvidnostna situacija se je proti koncu srednjeročnega obdobja izboljševala, zato je ambicija, da takšno stanje obdrž.imo tudi naprej. Naša majhna stopnja dolgoročne zadolženosti, ki se giblje v višini 380.000.000 00 nas postavlja za vnaprej v ugodnejši položaj glede nastale organizacije. Izhodišča za naslednje srednjeročno obdobje so predvsem ta, da moramo težiti k hitrejši stopnji rasti produktivnosti dela. Izhodišče lesni kombinat n solo novo mesto-straža je 4% letna stopnja rasti, ki jo bomo dosegli s 5%stopnjo rasti proizvodnje in 1% stopnjo rasti zaposlovanja. Ta cilj je možno doseči ne samo z bolj intenzivnim delom, temveč predvsem z boljšo organizacijo dela in seveda s sodobnejšo opremo. Vemo, da dodatne opreme tako kot za lesno, kot ostale dejavnosti, s katerimi se ukvarjamo na domačem trgu ni veliko in da bomo še naprej vezani na uvoz, ki pa je trenutno omejen in je velika verjetnost, da bo zaradi deviznih problemov države tak ostal tudi v bodoče. Eden izmed pomembnejših ciljev v obdobju 1986—90 v DO Novoles je prav gotovo modernizacija in večja specializacija lesne dejavnosti. Naša ocena je, da bodo vse dejavnosti v okviru D O rasle s približno enako stopnjo rasti, kar pomeni, da bo lesna dejavnost še vedno predstavljala konec leta 1990 preko 72% celotnega prihodka delovne organizacije in 97% konvertibilnega izvoza in 79% zaposlenih. Ker planiramo večjo stopnjo finalizacije v lesni dejavnosti, ki ho predvsem izvozno orientirana, planiramo, da bomo v letu 1990 izvozili letno za 26.400.000 US na konvertibilni trg. V bistvu bo proizvodni program podoben, saj je potrebno poudariti, da smo v zadnjih dveh letih naredili velik korak r naši izvozni ponudbi, saj smo iz izključnega proizvajalca regalov, gugal-n'/l°v, stolov prešli v ponudbo zaključenih ambientov. Poglavitni cilj je še naprej dosegati kvalitetni premik navzgor, kar zahteva prav gotovo dodatne investicije predvsem v lakirniške kapacitete, pa tudi ostalo opremo. Dejstvo je, da razvoja ni možno graditi na rasti vhodne surovine, ker je ta že sedaj na zgornji meji, temveč je prioriteta boljša izraba in večja stopnja izdelave že obstoječe lesne mase. Dejstvo pa je, da bomo s težnjo po večjem kvalitetnem razredu našega pohištva prihajali do večjih potreb po plemenitih listavcih, predvsem jesena in hrasta, ki ga še pred nekaj leti skoraj nismo uporabljali. Menimo, da bomo z nadaljnjim stopnjevanjem kvalitete naših izdelkov pridobivali z izvozom vsaj tako ugodne rezultate, kot jih pridobivamo tudi dane. (Nadaljevanje na 2. strani) Razvojne možnosti DO Novoles v srednjeročnem obdobju 1986—1990 (Nadaljevanje s 1. strani) V proizvodnji akrila bomo morali težiti k večji stopnji lastne predelave, saj trenutno predelamo v gradbene kupole in kopalniško opremo cca 65% proizvodnje plošč. Prav gotovo pa je na tej dejavnosti še toliko bolj izrazito kot na lesnem področju iskanje novih izdelkov, in ne samo povečanje obstoječe proizvodnje, saj je v svetu razvoj na tem področju eden najinten-zivnejših. Keramično in kovinsko dejavnost predstavljala skupaj v delovni organizaciji cca 10% celotnega prihodka delovne organizacije, pri čemer v naslednjem srednjeročnem razdobju kovinsko dejavnost čaka predvsem naloga, specializacija v samostojni proizvodni program z večjo stopnjo delovne intenzivnosti, medtem ko je v sedanjem trenutku o proizvodnji ploščic v srednjeročnem obdobju 1986—90 z ozirom na njeno trenutno dohodkovnost prezgodaj govoriti. Poleg proizvodnih ciljev naj navedem še nekatere ostale, tako npr. da naj bi dohodek v obdobju 1986—90 naraščal z. realno stopnjo rasti 4,4%, realni osebni dohodki na zaposlenega naj bi naraščali z. letno stopnjo 2,5% saj smo že nekaj zaporednih let beležili realni padec, s tem, da je edina tolažba to, da je bil v povprečju v DO Novoles ta padec manjši kot v gospodarstvu. Modernizacija in organizacijske spremembe v proizvodnji bodo zahtevale tudi spremembo v sami spremljavi proizvodnje, računovodstvu, financah, trženju itd. Nov informacijski sistem, podprt s sodobnejšim računalnikom je nujnost, ki bo morala čim preje zaživeti v delovni organizaciji, saj bomo le tako lahko realizirali vse prej navedene cilje o proiz vodnji, produk tivnosti, zmanjšanju vezave obratnih sredstev itd. Zavedati se moramo predvsem, da naši problemi ne bodo realni izključno z nakupom sodobne opreme, temveč da je uspeh z. boljše rezultate poslovanja in boljše delovne pogoje odvisen predvsem od vsakega posamezniku »’ našem 3000-članskem kolektivu. Vodja APS: Mi run Kapš Huda zima ni prizanesla niti Novolesu Samoupravne aktivnosti v letu 1985 V letu 1985 bomo poleg že utečenih samoupravnih aktivnosti imeli volitve v samoupravne organe v TOZD, DSSS in DO ter referendum za sprejem temeljev planov in nekaterih samoupravnih splošnih aktov. Tako kot vsako leto bomo tudi letos sprejemali akte v gospodarjenju TOZD in DO, tj. zaključni račun in periodične obračune ter letni plan in tromesečne plane. Velik del samoupravnih aktivnosti je namenjenih pripravi srednjeročnih planskih dokumentov. Že v februarju planiramo sprejem smernic za plane TOZD, v septembru sprejem temeljev plana in konec leta sprejem srednjeročnih planov. Poleg srednjeročnih planskih dokumentov TOZD in DO Novoles, bomo sprejemali tudi planske dokumente samoupravnih interesnih skupnosti, tako da bomo morali usklajevati samoupravne aktivnosti tudi z njimi. Planirali smo tudi sprejem nekaterih samoupravnih splošnih aktov, pri čemer bi omenila predvsem nove pravilnike o delovni učinkovitosti in o inventivni dejavnosti. Temelje plana in omenjene pravilnike sprejemamo na referendumu, ki ga nameravamo izvesti v septembru. V aprilu pa bomo imeli volitve v samoupravne organe TOZD. DSSS in DO, ker takrat poteče mandat sedanji sestavi organov. Stimulacija osebnih dohodkov za rezultate v novembru 1984 V drugem mesecu uveljavitve stimulacije za osebne dohodke na podlagi doseganja planov proizvodnje in prihrankov pri stroških lahko ugotovimo, da so stimulacije manjše kot v prvem mesecu, saj smo iz povprečja 4,8',o v oktobru dosegli stimulacijo v povprečju le 2' i v mesecu novembru. Slabši rezultati, ki smo jih dosegli v mesecu novembru so vzrok za zmanjšanje stimulacije. Skupaj v DO NOVOIT.S nismo dosegli niti planov proizvodnje, saj smo le-to dosegli 97';i. predvsem pa v mesecu novembru nismo realizirali plana konvertibilnega izvoza, saj smo ga realizirali le z indeksom 86' i. Ustrezen tem rezultatom je bil tudi ostanek, ki smo ga izkazali po internem obračunu, saj smo v celotni delovni organizaciji ustvarili le toliko dohodka, da smo pokrili osebne dohodke. Poleg slabih proizvodnih rezultatov je bil slab rezultat predvsem posledica višjih nabavnih cen. kot smo jih planirali s kvartalmm planom, saj so bile le-te nižje za 7' j, medtem ko so prodajne cene bile višje od planiranih s kvartal-nim planom le za 1,5','i. Prav tako ni čutiti, da bi na področju prihrankov pri porabi surovin in materialov dosegli bistven premik, saj smo dosegli .V i prihrankov na planirano porabo, kar še vedno ni dosežek, s katerim bi bili lahko v celoti zadovoljni. Kot vedno povprečje ne pomeni, da nekatere temeljne organizacije niso dosegle dobrih rezultatov, tako so na podlagi doseganja planu proizvodnje dosegle stimulacijo pet temeljnih organizacij: TVP. ŽAGA. f Pl. TPP, TGD, medtem ko so na podlagi prihrankov TVP + 608.800 ŽAGA + 175.650 TPI + 127.167 TPP + 151.200 + 395.663 SKUPAJ + 546.863 TAP + 253.863 TKO + 123.600 TES + 140.470 TGD + 99.687 BLP + 116.566 DSSS + 205.422 NOVOLES + 2.397.283 pri surovinah in materialih dosegli stimulacijo TOZD TPP, TAP in TKO. Pregled višine stimulacije je izražen na novembrske osebne dohodke v odstotkih in v obliki enote dela na novembrske enote dela v spodnji tabeli. 6,3 5,44 proizvodnja 2,2 1,87 proizvodnja 4,2 3.44 proizvodnja 1,8 1,64 proizvodnja 4,7 4,30 prihranki 6,5 5,94 4,2 4,23 proizvodnja 2,5 2,00 proizvodnja 2,0 1.60 proizvodnja 2,4 2,00 proizvodnja 2,0 1,60 proizvodnja 2.0 1,60 proizvodnja 2,0 1,60 PREGLED STIMULACIJI: ZA MESEC NOVEMBER 1984 TOZD Znesek stimulacije stimulacije ' i stim. na nov . BOD stimulac. na nov. BOO Opomba »Raztrganci« v Soteski Igralska skupina Kulturnega društva »ZARJA« iz Soteske je za letošnjo sezono naštudirala dramo Mateja Bora »RAZTRGANCI«. Prizadevni igralci, ki so večinoma »Novolesovci«, so se spoprijeli s težkim delom in ga namenili praznovanju 40. obletnice osvoboditve in 10. obletnice ustanovitve Kulturnega društva »ZARJA«. Igralci, ki so bili do sedaj vajeni igranja predvsem komedij, so se tokrat res izkazali. Več kot 30 vaj je bilo potrebnih, da so dramo naštudirali, kar znese čez 900 ur na posameznika, ki so jih prebili na študiju in vajah. Del garderobe, predvsem vojaške uniforme, si je skupina sposodila pri Ljubljanskem Mestnem gledališču, orožje pa je posodil Dolenjski muzej iz Novega mesta. Skupina je tokrat res velika, saj nastopa 17 igralcev. Sceno so igralci pripravili sami pod vodstvom najstarejšega igralca Toneta Viranta, ki sije zelo prizadeval, da je nabral po Soteski staro pohištvo in opremo za Rutarjev mlin. Vsebina drame je zelo razgibana in je zahtevala od režiserja in igralcev mnogo naporov, da so vsaj delno uspeli predstaviti like in njihove nazore sredi vojne vihre, kjer se prepletajo ljubezen, sovraštvo in napeti prizori. Ženski del gle‘dalcev bo prav gotovo potočil kakšno solzo ob gledanju ljubezenskih prizorov, moškemu delu bo pa morda všeč boj med Nemci in partizani proti koncu drame. Omeniti je treba še partizanske pesmi in har-monikaša, ki jih spremlja. da mnogo »težkih ur«, saj jo je predelal, ali bolje znova napisal trikrat. Motiv so mu dali Matej Bor sam pripoveduje, je imel s to svojo igro štajerski tovariši, ki so mu pripovedovali o zanimivih primerih, v zvezi z vohuni, ki so jih Nemci kot »partizane« pošiljali v naše vasi, da bi vnašali zmedo in preplah. Ljudje so jim nadeli ime »raztrganci«, ker so bili največkrat raztrgani, da bi tako vzbudili večje zaupanje. Prvi koncept te drame je začel Bor pisati že novembra 1943 v Vavti vasi, kjer je bil takrat štab 15. divizije. Končal jo je v Semiču. Krstno predstavo »RAZI RGANCEV« je pripravilo Slovensko narodno gledališče 14. septembra 1944 v Črnomlju. Soteški igralci bodo po dveh predstavah na domačem odru gostovali še na Dvoru, Žužemberku, Zagradcu, Muljavi, Straži in Dolenjskih Toplicah. Zažlimo jim uspeh! JANEZ VOVK ■> Kulturno prosvetno društvo "ZARJA" Soteska uprizori dramo Mateja Bora v treh dejanjih RAZTRGA N C I Igrajo: RUTAR, kmet in mlinar . ANTON VIRANT NE2a, njegova žena . MARICA FIFOLTOVA VIDA, njuna hči . JOŽICA KONČINOVA FERLE2, mlinarjev pomočnik . FRANC VOVK LENKA, kmečko dekle . BRIGITA FIFOLTOVA ČREŠNIK, bajtar in železničar . .EGIDIJ JARC MIHOL Sosedik Partizanski komandir . PartizaniL Komandir nemške žandarmerije ... . MIHA ZORAN Nemška žandarjav . IVAN ZUPANČIČ Sepetalka: NADA KUMLJEVA Zvočni vložki: FRANC VOVK in EGIDIJ Scena: ANTON VIRANT Režija: JANEZ VOVK JARC VABLJENI! v J Proizvodnja kuhinjskih korit v Radatoviču Ste že razmišljali o tem? V Široko odprta možnost za vse, ki jih veseli delo s knjigami V zadnjem času spet slišimo, da narašča zanimanje za Prešernovo družbo, saj je bila njena Redna zbirka za leto 1985 razprodana že pred koncem leta 1984. Zasluga za rast in ponovno oživljanje tega našega založniškega društva gre vsebinsko močnemu programu in nizki ceni, predvsem pa poverjenikom. Marsikdo se pri tem vpraša: kdo pa sploh so ti poverjeniki, kako delujejo in — ali bi lahko tudi jaz postal poverjenik Prešernove družbe? Preprost in splošen odgovor na to vprašanje se glasi: poverjeniki Prešernove družbe so kulturno osveščeni posamezniki (ali pa kar organizacije), ki želijo spodbujati zanimanje za slovensko knjigo in jo imajo tudi sami radi. Z njo gredo od vrat do vrat, od sodelavca do sodelavca za proizvodnimi trakovi in v pisarnah — pridobivajo nove zaveznike lepe besede nam vsem in sebi v zadovoljstvo in veselje. Seveda za to delo prejemajo tudi določen odstotek denarnega nadomestila od vrednosti zbranih naročil. Poleg tega, da pridobivajo nove člane Prešernove družbe, sodelujejo poverjeniki tudi pri predstavitvah knjig, organizirajo srečanja pisateljev in bralcev, knjižne razstave, sejme in podobno. Najbolj uspešne Prešernova družba še posebej moralno in denarno nagrajuje. Knjige, ki jih posredujejo delovnim ljudem poverjeniki Prešernove družbe, so zelo poceni. Redno koledarsko zbirko, ki predstavlja znak članstva Prešernove družbe, njeni naročniki pa imajo velike ugodnosti tudi pri nakupu drugih knjig Prešernove družbe, je v najpreprostejši vezavi letos mogoče naročiti že za 1400 dinarjev. V zbirki, ki izide novembra, ko sedem knjig: Koledar, knjiga s pregledom dogodkov v preteklem letu, vrsto zanimivih člankov in barvnimi reprodukcijami, na natečaju nagrajena romana Toneta Peršaka Sledi in Polone Škrinjarjeve Grenko brinje, satirični in humoristični spisi Miloša Mikelna Zgaga vojvodine Kranjske, mladinski roman Vitana Mala Baronov mlajši brat. bogato barvno ilustriran priročnik dr. Ivana Sedeja Sto znanih slovenskih umetniških slik in priročnik dr. Mihe Likarja ljudje pravijo o zdravju — to je knjižni dar za predplačnike. Skupaj z Zvezo sindikatov razpisujemo pisateljsko nagrado, da bi za naše bralec vsako leto pridobili najboljšo slovensko povest ali roman. V prihodnjih letih bomo izdajali še več, po 20 do 30 naslovov, s tem pa bo naš program še bolj vabljiv za zelo različne težnje slovenskih družin. Za delo poverjenika se lahko priglasi vsakdo samostojno ali pa ga predlaga sindikalna organizacija. Poverjeniki delujejo tudi v krajevnih skupnostih, knjigarnah, knjižnicah, zvezi kulturnih organizacij, v šolah in društvih. Za začetek je treba Prešernovi družbi sporočiti le naslov novega poverjenika in oznako območja, na katerem je pripravljen delovati. Pozneje mu pošljemo navodila za delo, pooblastilo, knjižni program, cenike in ostalo informativno-propagandno gradivo, ki ga potrebuje pri delu. Želimo si, da bi poverjeniki Prešernove družbe delovali v vseh sindikalnih organizacijah in v vseh krajevnih skupnostih, kajti le tako bomo lepo in poceni knjigo v resnici lahko približali bralcem. Prešernova družba ŠOBAR STANE je direktor tozda, je zaposlen v Novolesu že od l. 1953. Prva zaposlitev mu je bila na nekdanji Žagi v Straži. Leta 1956 je bil kot strokovnjak za parjenje in sušenje prestavljen v Sotesko, kjer so se začele graditi sušilnice. Leta 1959 je šel zopet v Stražo v tozd TSP, kjer je bil vodja sušilnic. Kmalu je postal obratovodja združenih žag v Soteski in Straži. Ko je bila l. 1970 stara žaga v Straži ukinjena, se je dokončno usidral v Soteski, kjer je tudi še sedaj. Tovariša Staneta smo naprosili, da kot dolgoletni Novo-lesov sodelavec opiše poslovno pot TPl-ja. »Kot veste je Žaga v Soteski Zgodovinski mejnik nastajanja Novolesa. 15. julij 1945. leta je ponovno začela obratovati med vojno poškodovana žaga v Soteski, štejemo namreč za začetek nastajanja Novolesa. Od začetka pa do sedaj je imel tozd dosti različnih obdobij. Število zaposlenih se je pogosto menjalo. Tozd se je nekako stabiliziral z nastankom proizvodnje plastificiranih iveric leta 1973. Tedaj so prišli tudi boljši finančni rezultati. Svoj vrhunec dobrih rezultatov je tozd doživel v letih 1976 in 1977. Zadnja leta pa so zopet nestabilna, to pa predvsem zaradi zunanjih vplivov: cene surovin, dobave surovin otežene prodaje plastificiranih iveric.« Vi ste dolgoletni član kolektiva in zato dobro poznate svoj kolektiv. Povejte nam, kako je bilo v> teh prehojenih letih? »Zelo lepe spomine imam na leto 1973, ko je bilo konec dilem ali bo proizvodnja plastificiranih iveric stekla ali ne. In ko je stekla, sem bil vesel, ker sem vedel, da je s tem podana možnost nadaljnjega razvoja. Neprijetna nesreča nas je pa zadela 4. 8. 1977, ko nam je pogorela žaga. Popolnoma je pogorel objekt kot tudi celotna strojna oprema. No, tudi to težavo smo s pomočjo celotnega leta prebrodili že po letu in pol, ko se je zgradil nov objekt in je bila inštalirana nova strojna oprema. Mislim, da je naš tozd kljub težavam v dosedanjih letih solidno uresničeval cilje, ki so mu bili zastavljeni. Imeli smo tudi nekajkrat poslabšane medsebojne odnose ha relaciji: nekateri delavci — vodstvo. To je sicer boleče delovalo, vendar smo tudi to presegli, tako da za sedaj lahko rečem, da smo solidna in homogena ekipa, v kateri vsak član ve, kaj mu je naloga.« Kakšne perspektive se kažejo TPl-ju v bodočnosti? Vprašujemo zato, ker ste prej omenili težave, ki vas v zadnjih letih pestijo. »Kot sem že dejal, ustvarjeni so solidni temelji, ki pa jih moramo kar najbolje razvijati še naprej, če hočemo obstati. Poudariti velja predvsem, da moramo bolje kot do sedaj razviti nove proizvodne programe tako po kvaliteti in asortimanih. Prepričan sem, da nam bo v bodočnosti to uspelo, zato gledam v bodočnost našega tozda z optimizmom.« FINK Jožica, predsednica Izvršnega odbora sindikalne organizacije TPI dela v tovarni že dobrih enajst let. Po končani srednji šoli lesarske stroke je prišla v pripravo deta plastificiranih iveric, ko je proizvodnja komaj stekla, doživela svečano otvoritev tovarne ob občinskem prazniku leta 1973 in ji ostala zvesta vse doslej. Ko smo jo pobarali, kako in kaj, nam je nasmejana in z dobro vero i’ očeh povedala: Ko sem prišla v tovarno, samoupravljanje in delegatski sistem še nista bila tako razvita kot danes. Vse je bilo še nekako na začetku in v rasti. Spremljala sem nadaljnji razvoj in se vanj tudi aktivno vključevala in lahko rečem, da smo danes v Novolesu in naši TOZD glede samoupravljanja na dobri ravni. Samoupravne delovne skupine, ki smo jih uvedli, dejansko omogočajo sodelovanje delavcev pri obravnavanju in odl-očanjo o vseh pomembnih vprašanjih in spodbujajo delavce k družbeni aktivnosti. PRIKAZ RAZVOJA tozda TPI V SOTESKI Letos proslavljamo 40-to obletnico rojstva Novolesa. V ta namen bo letošnje leto bolj »slavnostno«. Vrstile se bodo razne prireditve in praznovanja. Da bi čim bolj slovesno proslavili praznično leto Novolesa, smo se tudi v uredništvu odločili, za sodelovanje. Skozi vse leto bomo prikazali podrobnejšo zgodovino naših tozdov in na ta način, upamo, prispevali k celoviti podobi Novolesa. To rubriko začenjamo s tozdom TPI iz Soteske, ki je starosta« med Novolesovimi tozdi. Tozd TPI se nahaja v prelepi dolini reke Krke ob nekdaj mogočnem gradu v kraju Soteska. Najbrž večina Slovencev pozna čudovite jezove na Krki, med katerimi je jez v Soteski eden najlepših. Zibelka sedanje žage v Soteski sega daleč v preteklost. Že v 16. stoletju naj bi se tod razvila žagarska proizvodnja, ki se skozi poznejša stoletja nenehno razvija. Leta 1858 bi naj bila na levem bregu Krke že postavljena »venecijan-ka« na vodni pogon. To so bili začetki organizirane polindust-rijske eksploatacije lesa. Spričo mogočnih gozdov v zaledju so bile kapacitete te žage seveda premajhne, zato lastniki zgradijo leta 1870 na nasprotnem bregu Krke večjo in sodobnejšo žago. ki deluje s polno zmogljivostjo. V letih 1927 in 1929je žaga ponovno v rekonstrukciji in dobi podobo, ki jo ohrani do leta 1977. ko žaga pogori. Med drugo svetovno vojno se žaga v Soteski I. 1943 ustavi. Znova začne delovati takoj po osvoboditvi. 15. julija 1945 ustanovi ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo »Državno žago Soteska, kije spadala pod Državno gozdno upravo Novo mesto. V tem času je bilo na žagi zaposlenih 11 predvsem samih strokovnih delavcev (strojnik, električar, kovač, brusač, galerist, lesni manipulant itd.). Ti so s pomočjo domačinov in vojnih ujetnikov usposobili žago do te mere, da je v jeseni začeta žaga redno obratovati. Tedaj je obratovala: — žagalnica z dvemi ga tri in lokomobilo — dve vodni turbini, ki sta proizvajali električno energijo za potrebe žage in bližnjih naselij. Od tedaj naprej število zaposlenih na žagi hitro narašča in v letih 1949 in 1950 doseže rekordno število zaposlenih, 140 delavcev. Žaga je obratovala s polno zmogljivostjo in to v treh polnih izmenah in pogosto tudi udarniško ob nedeljah. V letu 1949 in 1950 se je po oceni razžagalo cca od 2300 do 2500 m5 mesečno. Na obseg proizvodnje na žagi v Soteski so vplivali razni faktorji: gospodarski, komer- cialni, splošno družbeni in ne nazadnje tudi politični. Zaradi teh faktorjev je proizvodnja na žagi nihala in se spreminjala. Prelomno leto za žago v Soteski je bilo leto 1953. Takrat smo v naši družbi spoznali, da pretirana sečnja lesa ogroža naše gozdove. To se je poznalo na žagi. Žaga začne obratovati samo v eni izmeni. Nujno je bilo treba razmišljati o tem, kako bi se vpeljale dodatne proizvodnje, ki bi nadomestile izpade na žagi. Tako se je porajala proizvodnja stropne opeke, katere glavna sestavina je bila žaganje in cement. Organizirano je začela delovati tudi proizvodnja embalažnih lesnih zabojev za proizvode bližnje industrije (npr. za tekstilno tovarno v Novem mestu). Kljub temu pa do 1957 obrat ne beleži pomembnejših uspehov. V tem letu so pa začete obratovati nove sušilnice in pa-rilnice za les. Prenovile so se vse električne indstalacije, delovati so začeli novi večji generatorji za proizvodnjo električne energije. Tako obrat doživi nov vzpon. Dodajajo se novi programi: v I. 1958 je stekla popolnoma nova proizvodnja luščenega furnirja, predvsem za sedeže, ki so se izvažali v Italijo. Od leta 1964 do 1972 je stekla proizvodnja krivljenja in sušenja naslonjal za tovarno drobnega pohištva. L. 1960 začne žaga ponovno obratovati v 2 polnih izmenah. Vzpon obrata se konča nekako v 1970-tih letih, ko začne v Straži obratovati popolnoma nova in moderna žaga. Hlodovine za obe žagi ni bilo dovolj in Soteški obrat je mora! močno zmanjšati proizvodnjo. Tudi dodatni programi so bili kratkotrajne narave. Znova je bilo treba iskati izhod iz zagate. Začasno se v Sotesko prenese I. 1970 proizvodnja sredic za panelke, ko se je v Straži tovarna parketa preusmerila v tovarno Stilnega pohištva. Proizvodnja je trajala le do L 1973. Med tem se je v Novolesu razmišljalo, kako vendar dolgoročno zagotoviti obstoj obrata v Soteski. Plod tega razmišljanja je bi! začetek uspešnega obratovanja nove tovarne plastificiranih iveric, ki se je začelo junija 1973. leta. S lem se je začel razmeroma trden in uspešen razvoj obrata. Tozd TPI, kot se sedaj imenuje, ima trenutno zaposlenih 87 delavcev, kar predstavlja 3% udeležbo v številu zaposlenih v Novolesu. dede na ustvarjeni dohodek v /. 1984 v višini 137.050.000 din je udeležen 4,7 odstotno v ustvarjenem dohodku Novolesa. Kot lak je sicer najmanjši član v kolektivu Novolesa, vendar ima bogato zgodovino in gotovo prihodnost. Ob 40-letnem jubileju mu iskreno čestitamo. Že dve leti sem predsednica IO sindikata in letos mi poteče mandat. Moram reči, da ima sindikat v naši TOZD kot tudi sicer v Novolesu svojo pravo vlogo. To namreč - ni le organizacija, ki se zanima zgolj za praznovanje Dneva žena in nabave cenejše ozimnice, temveč prava delavska organizacija, ki tvorno sodeluje v življenju in gospodarjenju naše tovarne. Sindikat je namreč seznanjen z vsem, kar se dogaja v TOŽD in v Novolesu kot celoti, prek sindikata dajemo delavci svoje predloge in pripombe na predlagane odločitve ali samoupravne splošne akte, sindikat je povezan z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Skratka: sodelovanje je odlično in to kažejo tudi naši uspehi. Smo kot ena družina! Menim — je ponosno rekla Fink Jožica, da Novoles in naša TOZD uživata ugled tako doma in na tujem in da so tudi pogledi v bodočnost spodbudni, dasi se včasih vendarle kažejo določeno motnje in zastoji, vendar ne po njihovi krivdi. Glede kulturnih dejavnosti v TPI pogrešajo več sodelovanja med Novolesovimi temeljnimi organizaciji. Saj niti ne vedo, kaj kdo počne. Sami pa podpirajo gledališko skupino »Zarja« iz Soteske, saj je najmanj deset igralcev delavcev TPI. V Soteski nas tare nerešeno vprašanje otroškega varstva, ki ga rešujemo skupaj s TGD Dvor, vendar žal predlogo in brez upanja v skorajšnji konec. Problem so namreč sredstva za gradnjo novega otroškega vrtca, brez katerega tudi ne bo rešitve problema! Sicer pa se nimamo nad čem pritoževati, je še rekla Jožica Fink. Prevozi na delo in družbena prehrana so urejeni, vemo in znamo, kaj hočemo, obveščeni smo o vsem. Tudi časopis nam je všeč. Morda je v njem včasih preveč številk in poslovnih poročil, saj jih delavci slišimo in zanje zvemo že na samoupravnih delovnih skupinah. Nekaj veL' humorja in križank pa našemu časopisu menda tudi ne hi škodilo? KRALJ Dominik, sekretar osnovne organizacije ZK v TOZD, sicer pa vodja proizvodnje »’ TPI nam je zaupal, da je Novolesovec že od leta 1951 dalje, ko je bil še vajenec. Sprva je delal v Straži, v tovarni vezanih plošč in Soteske še ni poznal, saj je doma z Verduna. V TVP pa je spoznal domačinko iz Soteske in potlej je šlo naprej tako, da si je ustvaril dom v Soteski in zaradi potreb začel delati tudi v TPI. »Ko sem prišel v Sotesko«, je rekel — »je bilo vse skupaj precej žalostno. Pogoji za delo so bili slabi, žaga stara, prostori neogrevani, okolje samo blato... Delali smo pretežno fizično, kot pred sto leti... Ob mojem prihodu i’ Sotesko organizacije Z K v fabriki še ni bilo, saj smo bili šele z mojim prihodom komaj trije komunisti. Nato pa smo ustanovili aktiv in koj se je število članov povečalo. Ne da bi se hvalil, lahko rečem, da so naši člani ZK zelo aktivni, vendar pa pogrešamo več članov iz neposredne proizvodnje. Kaže, da bomo v kratkem sprejeli nekaj novih članov in s tem se bosta vpliv in udarnost naše organizacije še povečala. VRŠIČ Cveto je predsednik Osnovne organizacije Zveze socialistične mladine, sicer pa vodja skladišča in opreme TPI. V tovarno je prišel jeseni 1983. in koj ugotovil, da je v njej kaj malo mladincev. Prevladovali so namreč »stari« delavci. Zato tudi mladinske organizacije ni bilo čutiti. »Zdaj pa smo dobili precej novih in mladih delavcev« —je reke! — »in naša aktivnost se ho okrepila. Mladinci vsako leto organiziramo uspelo delovno akcijo (čiščenje tovarne in okolice in pod.), vključujemo pa se tudi r kulturno društvo, kolikor nam dopuščajo možnosti prevoza. Precej naših mladincev je aktivnih tudi v krajevnih skupnostih in na vasi... Sodelovanje v okviru Novolesa? Menim, da smo kot mladinci Novolesa premalo povezani in da r eni TOZD pravzaprav ne vemo, kaj počno — če sploh kaj počno — v drugi. Naš TOZD skoraj nima žensk in deklet in zato ne moremo ustanoviti nobene recitatorske ali kulturniške skupine. Kot mladinska organizacija smo v stikih c vsemi drugimi organizacijami v TOZD in seveda tudi z vodstvom TOZD in zato smo tudi mladinci o vsem obveščeni in imamo možnost, povedati tudi naše mnenje. Smo kot ena družina in dobro sodelujemo. Seveda pa smo vselej zraven tudi na akcijah, ki so organizirane na ravni delovne organizacije. Novoles je dobra firma in zanjo se ni bati!« KASTELIC VANJ4 je sekretar tožita. V TPt-ju je sete teto dni, prej je bit zaposlen namreč na DSSS v Straži. Vendar, kot sam pravi, že dobro pozna svoj tozd. Ne skriva pa, da prehod iz DSSS na tozd ni hit ravno enostaven. V tozdu je delo in življenje veliko >•konkretnejše« kot na DSSS. Ljudje prihajajo s problemi in težavami, s katerimi se je treba soočati in jih sprotno reševati. Tov. Vanja, povejte nam kaj kot sekretar o vašem tozdu. *> TPI je najstarejši kolektiv p Novolesu. Že od nekdaj je hit center kraja in je mnogo pripomogel k njegovemu razvoju. Zato so okoliški ljudje že tradicionalno navezani na naš tozd. Fluktuacije skorajda ne poznamo, delavci so mu zvesti od začetku pa tja do upokojitve. Zato je starostna struktura zaposlenih visoka, največja i> Novolesu. Vendar smo zdaj že na prelomnici: dolgoletni zvesti delavci nas kar po vrsti zapuščajo in odhajajo v zasluženi pokoj. Vsled tega se pomlajujemo, prihajajo novi, mlajši delavci. Zanimivo je pri tem opomniti, da prihajajo >■ naš tozd ljudje iz Suhe krajine in ne več toliko iz bližnjih okoliških krajev. Trenutno nas je zaposlenih 87, od tega na žagi 27, v obratu plastificiranih iveric 41 in v ohratovodstvu 19. Smo močno moški kolektiv, saj nas je 79% moških in komaj 21% žensk. Na žagi imamo komaj I žensko. No, to je razumljivo, saj narava proizvodnje zahteva predvsem močne, moške roke. Naj ponovim, da so ljudje močno navezani na naš tozd.« Tovariš Vanja, omenili ste, da TPI veliko pomeni za kraj. Opišite nam, za kaj gre! »Za krajevno skupnost je tozd velikega pomena. Tu, pri nas se še vedno razrešujejo stvari, ki se nanašajo na okolico. TPI pomaga tako finančno, kot tudi z uslugami: uporaba telefona, varjenje itd. Nadalje pomaga tozd tudi razvoju kulture, predvsem se to pokaže v podpori krajevnemu kulturno umetniškemu društvu »ZARJA«. Tozd je p okvirih, ki jih poslovanje dopušča maksimalno odprt do okolja, p katerem deluje.« VROČA TEMA Kršenje dogovorov in pravilnikov ni samo vprašanje zavesti odgovornih Ker se pač nič ne zgodi, postajajo izjeme pravila. To dokazuje tudi kršenje dogovora, da delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter ostali delavci s 36. členom ne morejo imeti (če tudi jih opravijo) obračunanih nadur. Da ne bi preveč posploševali — za prejšnji obračun so kršilci: TOZD IGK, TOZD TSP, TOZD TPP, TOZD TKO, TOZD BLP, TOZD SIGMAT. Nekateri TOZD še upoštevajo dogovore in se zato upravičeno sprašujej-jo, kdo je »bolj pameten«. Zgodi se tako ali tako nič. Da se dogovarjamo in da dogovore kršimo, to je tako vsem jasno. To, da kršimo zakone (npr. da obračunavamo 56, 72, 88 nadur) in to zavestno, tudi. Za spoštovanje zakonitosti je na TOZD odgovoren direktor TOZD. Mimogrede pa se lahko tudi vprašamo, kako je možno npr. v enem mesecu opraviti 102 naduri, kako je možno, da je v enem oddelku (skoraj 100 delavcev) več kot polovica delavcev delala več kot 30 nadur, kako je možno, da nas je že 3000 in še nekaj več, plani pa še vedno niso realizirali in še bi se lahko spraševali. Odgovori bi bili sila potrebni, zato jih tudi na tak način vzpodbujamo. Seveda vsak odgovor še ne more biti opravičilo. In ker pri nas na splošno tuj vzgled zelo močno vleče, se je bati, da bodo goste izjeme prerasle v pravilo. Mimogrede, kršilce bomo jasno navajali tudi v bodoče. Slišali smo tudi, da nekateri delavci s posebnimi pooblastili »pridelajo« največ nadur baje s prevozi delavcev. OBVESTILO Srečanje Novolesu zvestih in dobrih prijateljev Kot vsako leto doslej smo bili tudi letos (če povemo točen datum, je bilo to enajstega januarja) priče že tradicionalnemu srečanju naših upokojencev, ki so navzlic trdemu mrazu a ob sončnem dnevu številno obiskali naše tovarne. Nekateri so prišli že daleč pred napovedano uro, da so si sami in brez »uradnega spremstva« ogledali svoja bivša delovna mesta... In marsikateri jih niso več prepoznali! Medtem se je namreč v Novolesu marsikaj spremenilo: novi stroji, novi prostori, nova tehnologija... Toliko novosti, da je človek, ki je že pred leti odšel v zasluženi pokoj, kar ostrmel. In strmeli so tudi naši upokojenci, ko so šli vnovič skoz svoje tovarne... Seveda je bilo po ogledu tovarn in po seznanjenju z novostmi v njih na vrsti tudi tovariško srečanje v Dolenjskih Toplicah, kjer je zbranim bivšim, po srcu pa še sedanjim, Novolesovim najprej spregovoril predsednik KPO tov. Janez Bajuk, ki je orisal pota, uspehe in tudi težave Novolesa in zaželel navzočim obilo zdravja in vedrine, da bi se ob letu ponovno srečali. Po krajšem, a simpatičnem kulturnem programu seje razvilo pravo prijateljsko in pristno tovariško srečanje, ki bo vsem udeležencem zagotovo ostalo še dolgo v spominu. Ob zaključku je bila namreč prisotna zgolj ena misel in želja: čez leto spet nasvidenje v Novolesu! Na kulturni strani objavljamo pesem, ki so jo v Dol. Toplicah slišali tudi naši upokojenci! Evidentiranje delavcev za delo v tujini Skladno s konceptom razvoja DO NOVOLES, našo izvozno orientiranostjo, članstvom v poslovnih in trgovinskih združenjih lesne industri je v Sloveniji ter partnerstvom v firmah v tujini želimo zagotoviti svoj interes in vpliv na tujih trgih. V ta namen želimo evidentirati vse kadre, oz. delavce, ki so v delovnem razmerju v TOZD oz. DSSS DO NOVOLES in imajo željo ter znanje in sposobnosti za opravljanje različnih del od proizvodnih do samostojnih, tehnično-tehnoloških, ekono- OU(SWOfe sko-komercialmh, marketinških opravil in inženiringa. Po tej poti si želimo zagotoviti evidentiranje kadrov za delo v tujini, omogočiti pripravo (tečaji tujih jezikov) in zagotoviti takojšen odgovor na poziv Unilesa ali Lesnine, kjer se dejanske potrebe najprej evidentirajo. V kolikor vidite v tem pozivu svoj interes se oglasite v KSS, kjer bomo skupno izpolnili poseben vprašalnik. Naloga je sicer stalna, vendar, ker želimo z našimi trenutnimi nameni seznaniti SOZD Uni-les do najkasneje 30. 2. 1985, se odločite za pogovor in obisk v KSS do najkasneje 20. februarja. Knjižne novosti V zadnjem času (december 84 — januar 85) je strokovna knjižnica Novoles nabavila sledečo literaturo: — Novak, M.: Organizacija rada v socijalizmu 8. izd. — Zg. 1984 — Novak, N. Knežević N.: Problemi samoupravne organizacije — Zg. 1981 — Melihar, i.: Informatika z do-kumentalistiko; — Kako deluje? 1. del — Kako deluje? II. del — Kersnič, L.: Amortizacija investicijskih posojil z uporabo tablic. — Lj. 1980 — Predpisi o amortizaciji osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe — lil., sprem, in dop. izdaja — Lj. 1982 — Landa, M.: Privredno — poslovni rečnik — Zg. 1984 — Grad. A. Škerlj, R. Vitorovič, N. — Veliki angleško slov. slovar — Lj. 1984 — Cigoj, S.: Komentar obligacijskih razmerij — I. knjiga. — Lj. 1984 - Cigoj, Sl: Komentar obligacijskih razmerij — II. knjiga — Lj. 1984 — Priročnik za strokovno usposabljanje delavcev, ki delajo z dokumentarnim gradivom — 1984 — Ribičič. C. — Grad, F.: Volitve v delegatskem sistemu — 1984 — Kovač, ,1. — Organizacija proizvodnih procesov — L del. — Lj. 1970 — Kovač, J. — Org. proizv. procesov — II. del — Lj. 1979 — Kovač, J. — Priprava proizvodnje — Lj. 1981 — I ratnik, M. — Izbrana poglavja iz ekonomike lesarstva — Lj. 1981 — Zlatković, B. — Upravljanje kvalitetom — Zg. 1984 — »Zbornik radova 1976 — 80 godine, knjiga druga: Istraživanja na področju tehnologije masivnog drva Zagreb, 1982 — »Zbornik radova 1976 — 80. godine, knjiga treća: Istraživanje na području tehnologije furnira i ploča«, Zagreb, 1982 a — »Zbornik radova 1976—1980. godine, knjiga četvrta: Istraživanja na području tehnologije namještaja«, Zagreb. 1982 Tekoče številke revij: Les, Raziskovalec. Molž und KunststoITverarbei-tung, Volz — Zentrallblatt, Furniture Today, VVorld Wood Izposoja literature je vsak dan od I2h dalje. A. G. Kako do prave ocene delovnega mesta? Vse pogosteje se srečujemo z vprašanjem, ali je nekdo od nas (še) sposoben opravljati svoje dosedanje delo, ko pa vemo, da boleha za to ali ono boleznijo, da je zaradi kakšne poškodbe telesno prizadet in podobno. Vsakokrat gre torej za oceno delavčeve delazmožnosti, o kateri odloča zdravnik, vse pogosteje zdravnik medicine dela. Da bi bila takšna ocena prava in resnična pa je seveda treba poznati tako telesne, duševne in zdravstvene zmogljivosti delavca kot tudi zahteve, obremenitve in tveganja ter nevarnosti na delovnem mestu. Odnos med delavcem in delovnim mestom (kar pomeni tudi vsebino varstva pri delu) si lahko zamislimo kot tehtnico, ki naj bi bila vselej v ravnotežju. Toda kako doseči to ravnotežje, ko pa o delavcu dan današnji vemo vse oz. skoraj vse (saj ga preiščemo in raziščemo z različnimi aparati in metodami prek raznih specialistov), o delovnem mestu pa bore malo? Tehtnica torej na eni (delavčevi) strani meri strogo natačno, na drugi strani pa »kot bi tehtali prase na sejmišču«. Treba bo torej doseči, da bo merjenje (vsaj približno) natančno in enako na obeh straneh tehtnice. In kaj storiti? V oceno delovnega mesta bo treba vsakokrat vključiti celoten delovni sistem, vse delovne naloge in opravila, ki jih delavec izvršuje (z vsemi zahtevami, nevarnostmi in ogroženostmi), potrebami po varstvenih ukrepih in pod. Skratka: treba bo prilagajati delovno mesto delavcu in ne obratno! In to je tudi edina prava pot, ki vodi k zboljšanju in humanizafiji dela. Takšno zahtevno oceno pa bo lahko opravljala le strokovna skupina, ki jo bodo sestavljali zdravnik medicine dela, strokovnjak za varstvo okolja, psiholog in tehnolog. Ob sodelovanju takih strokovnjakov pa lahko v bodoče pričakujemo bolj strokovno, učinkovito in zanesljivo oceno delovnih mest. Dr. Ivan Balog Vse se obrača Priložnostna pesem ob srečanju upokojencev Vse na svetu se obrača, čas nikdar se več ne vrača... Kar je mulec zdaj zeleni, jutri bo možak pošteni, ki imel bo dobro službo in si našel prima družbo. Vzel stasito bo deklino in ustvari! si družino. Vnet bo hodiI na sestanke, včasih skoči! bo čez planke, v službi višjo plačo terjal v družbi vsepovprek.ozmerjal. Naj tako bo, naj drugače, vse odvisno bo od plače! In tako v tem vrtiljaku prepoštenemu junaku se iztekla bodo leta... V službi pesem bo zapeta, stiski rok in solze čiste — mož gre zdaj med penzijoniste... Kolne revež brez denarja v upanju, da vzide zarja in zaplove v boljše čase. Včasih Šilce vrže vase. da poplakne jezo v sebi, da preveč se kregal ne bi. Čas pa kruti dalje teče brez prestanka, nič ne reče, kdaj nam padle bodo cene, kdaj odmotajo se štrene, ki jih plete naše vlada. Duša naša pa bi rada. da še dolgo bi živeti, da bi radi se imeli! DOMOVINA, V K A TERI ŽIVIM Vsak dan te srečujem, znanka si mi, vedno te spoštujem, saj dobra mati si. Ti skrbiš, da srečni smo mi, in niti trenutka ne moreš zaspati. Bogata si zemlja nam rodna, tvoja polja so plodna. tvoji ledeni vrhovi se lesketajo, se z jutranjimi meglicami igrajo. Tisoče ljudi ima ime, tisoče ljudi ima srce. Tudi ti ga imaš. Jugoslavija si in to z veseljem priznaš. Tanja Lemovec VARSTVO | tehnično ] zdravstveno | psihosocialno [ družbeno | reaktivnost | telesne). duSevne \ lastnosti delavec • 7 zahteve d.m. I telesne [ duševne [ ekološke | z o h t e v e delov, mesto i'*~ ■* fluktuacija 5 celokupna odsotnost zdela 6 bolniihi stalež 7 poklicne bolezni 8 požkodbepri delu širše ohol je f invalidnost 10 umrljivost dinamično ravnotežje delavec - delovno mesto ZAHVALA Ob smrti naše mame Angele Jaklič, se najlepše zahvaljujemo OOS TV P, OOS DSSS in sodelavcem za podarjene vence in izrečeno sožalje. žalujoči Štefan, Marija in Ivan ZAHVALA Ob smrti moje mame Daro-vec Marije se iskreno zahvaljujem lO sindikata TOZD TVP za podarjen venec in izrečena sožalja. Aš Vera Ali že veste? da je Slovenia-bois, največje jugoslovansko podjetje v tujini, katerega družabnik je tudi NOVOLES, lani prvič po letu 1970., ko je bilo ustanovljeno, poslovalo brez izgub. Pričakujejo, da bo podjetje letos (če bo doseglo načrtovani obseg poslovanja) ustvarilo okoli 200.000 dolarjev dohodka; • da je novi predsednik KPO Tovarne zdravil KRKA iz Novega mesta postal dosedanji podpredsednik Miloš Kovačič, saj je dosedanji dolgoletni predsednik mag. Boris Andrijanič odšel v pokoj; ZAHVALA Ob prerani smrti mojega očeta Franca Tratnika se iskreno zahvaljujem OO sindikata TOZD TSP za venec in sodelavcem za denarno pomoč. Sonja Marc ZAHVALA Ob smrti moje mame se najlepše zahvaljujem OOS TOZD TPP za venec in sodelavcem za denarno pomoč. Mikovljanec Stanko IZIDI ŽREBANJA 1. nagrada: Jernejčič Andreja, Soteska 17 2. nagrada: Čankovič Darinka, TD P 3. nagrada: Špelič Ivo, TES NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA 1. nagrada: Fabijan Julka, TDP 2. nagrada: Gornik Milan, TKO 3. nagrada: Jakubovič Jaka, TES Srečni nagrajenci bodo dobili knjižne nagrade, ki jih dvignejo na uredništvu v DSSS. Sodelujte še naprej! ZAHVALA Ob smrti mojega dragega očeta Šterbenc Jožeta se iskreno zahvaljujem OOZS DSSS za podarjena sredstva namesto venca, ki smo jih darovali v fond za preprečevanje raka. Prav tako iskrena hvala sodelavcem za izrečena sožalja in podarjena sredstva namesto venca, ki smo jih pravtako darovali v fond za preprečevanje raka. Alfonz in Irena Šterbenc on