URBANIZIRANO PODEŽELJE - MANJŠA NEAGRARNA NASELJA urbanised countryside - small non-agrarian settlements ■ UDK 1711.3 COBISS 1.01 izvirni znanstveni članek prejeto 09.2.2009 izvleček Delitev na mestna in vaška naselja je že zelo stara, meja med eno in drugo strukturo je težko določljiva, še težje pa je vzpostaviti in uveljaviti sistem splošno veljavnih meril za prostorsko razmejitev. Tovrstna delitev je radikalna in definira samo nasprotujoča si pola poselitve, med katerima pa je še množica podoblik/vzorcev, ki sooblikujejo celoten prostor. Del tega so tudi manjša naselja, ki se glede na razvojno usmeritev delijo na agrarna in neagrarna (pretežno urbana) naselja. Med slednja uvrščamo podeželska naselja z mešano dejavnostjo, zaselke, turistična naselja in območja počitniških hiš. To so naselja v urbaniziranem podeželju, ki ležijo v širšem zaledju mest. Po obliki kot tudi po vsebini združujejo vse prednosti bivanja v naravnem okolju z vključevanjem (dopuščanjem) mestnega načina življenja (nova urbana ruralnost). Urbani elementi prevladujejo nad agrarnimi, kljub temu, da je kulturna krajina, katere del so, kmetijsko intenzivno izkoriščena. Velik vpliv na razvoj in izoblikovanje tovrstnega bivalnega vzorca imajo prometne komunikacije in dostop do delovnih mest. Ugodno in privlačno bivalno okolje, nizka zazidava, mir in občutek prostosti, neodvisnosti od okolice ipd. ustvarjajo idealizirano podobo tovrstnega bivanja, kar vpliva na težnje po novih, zazidljivih površinah. Pri manjših naseljih je, zaradi tipoloških in ostalih posebnosti, ki so vezane na omejeno število objektov in javnih površin, pomembno urejati posamezne prostorske posege v vzajemnem odnosu s celostno, vizualno in funkcionalno podobo naselja. ključne besede podeželje, neagrarna naselja, urejanje, urbanizacija, bivalna enota abstract The division into town and village settlements is very old, and the borderline between these two structures cannot be easily determined. It is even more difficult to establish and bring into effect a system of generally accepted criteria for spatial division. Such a division is a radical one and defines only the opposing poles of settlement, whilst in between there is a host of subforms/patterns which co-form the whole space. These include small settlements, which are divided according to their development policy into agrarian and non-agrarian (largely urban) settlements. Among the latter, we classify rural settlements of mixed activities, hamlets, tourist resorts and areas of holiday houses. These are settlements in urbanised countryside lying in the wider hinterland of cities. As to their shape and content, they integrate all the advantages of living in a natural environment, including (allowing) the city way of life (new urban rurality). Urban elements prevail over rural, despite the fact that the cultural landscape of which they are part is given over to intensive agricultural exploitation. The development and forming of such a living pattern are greatly influenced by traffic communications and access to employment. A convenient and alluring living environment, low rise buildings, tranquility and sensation of freedom, independence from the surroundings etc. create an idealised image of such living which influences the tendency for new building areas. In the case of small settlements, individual spatial interventions need to be managed in a reciprocal relationship with the comprehensive, visual and functional image of the settlement because of the typological and other particularities attached to a limited number of structures and public spaces. key words countryside, non-agrarian settlements, arrangement, urbanisation, dwelling unit Med 2. svetovno vojno je bil velik delež stanovanjskega fonda porušen ali poškodovan, zato so bila prva leta po vojni leta obnove (1945-1947). V prvem povojnem obdobju se je zaradi industrializacije začel večati pritisk ljudi v mesta. Po drugi strani pa je zakon o agrarni reformi iz leta 1945 močno vplival na preoblikovanje podeželja. "Zemlja mora pripadati tistemu, ki jo obdeluje." To načelo je vplivalo na razlastitev veleposestev in oblikovanje malih kmetij kot tudi na veliko širitev stanovanjske gradnje na podeželju. Pod vplivom industrializacije se je začela obsežna povojna deagrarizacija, ko so bile velike potrebe po delovni sili. Do leta 1961, ko je bil tretji povojni popis, se je podeželsko prebivalstvo Slovenije zmanjšalo za 200.000 ljudi. Beg iz vasi in stalno naseljevanje v mestih pa sta bila počasnejša od bega z zemlje in spreminjanja kmeta v delavca. Velik del zaposlenih v tovarnah je še vedno živel na vasi. Mesta niso zmogla zagotoviti zadostnega števila stanovanj. Tako je leta 1953 živelo na vasi dve tretjini zaposlenih v neagrarnih panogah. Razvila so se tudi mešana kmečka gospodinjstva, katerih glavni vir zaslužka je bila neagrarna proizvodnja [Balkovec in sod., 1996: 192]. Proces urbanizacije na podeželju Razvoj urbanizacije je ugodno učinkoval na ljudi, predvsem s stališča izboljšave kvalitete bivanja (izboljšane higiensko-zdravstvene razmere). Ko govorimo o ponovnem povratku na podeželje, o begu pred mestnim kaosom in hitrostjo bivanja, se moramo hkrati zavedati, da je mestno življenje za človeka na splošno bogatejše. S pomočjo komunikacijske in informacijske tehnologije se izenačujejo možnosti po hitrem dostopu do informacij med urbanim in ruralnim. Organizacija dela v bivalnem okolju predstavlja v širšem merilu tudi organizacijo novih vsebin v monofunkcionalnih stanovanjskih območjih [Čok, 2004: 87]. "Vendar pozitivne strani urbanega načina življenja hkrati vplivajo na povečanje negativnih, ki se izražajo v pretirani tekmovalnosti, boju za socialni status, preplavljanju z dražljaji raznih (akustičnih, optičnih, električnih itd.) vrst, stopnjevani pozornosti ob hitrosti strojev pri delu in prometnih sredstvih na cesti, celo pri razvedrilu v kinu in športu ipd." [Trstenjak, 1984: 172.] Pri raziskovanju podeželja in delovanja poselitvene strukture v izvenmestnem prostoru je zelo pomembno razumevanje nasprotja med mestom in podeželjem, kjer ima posebno vlogo poznavanje procesa urbanizacije. Ob preučevanju strokovne literature in ob analizah poselitvenih tokov, ki pomagajo razumeti smeri demografskih gibanj in z njimi urbanizacijo na naših tleh, ugotavljamo, da s pojmom urbanizacija ne zaobsežemo samo rasti mest in mestnih naselij, ampak tudi praznjenje naselbin v odročnih območjih. Mesta predstavljajo večje ali manjše aglomeracije prebivalstva. V njih je zelo gosta, stalno in dobro URBANIZIRANO PODEŽELJE - MANJŠA NEAGRARNA NASELJA organizirana naseljenost, v gospodarstvu v glavnem neodvisna od lastnega zemljišča, pač pa v rednih aktivnih odnosih z zunanjim svetom, brez katerih ne bi bil mogoč obstoj in razvoj mestne industrije, obrti, trgovine in drugih dejavnosti in s tem mestni obstanek nasploh. Mesto ima torej naslednje lastnosti: nakopičenost večjega števila prebivalstva, neodvisnost od kmetijske dejavnosti, številne neagrarne dejavnosti in stiki z bližnjo in širšo okolico. Včasih označimo urbani proces kot naraščanje števila prebivalstva, ne glede na to, ali živi v mestu, ki je udeleženo v takem načinu življenja, mišljenja in obliki aktivnosti. Na splošno lahko rečemo, daje urbanizacija posledica prehoda prebivalstva iz primarnih v terciarne dejavnosti in s tem povezanimi selitvami iz podeželja v mesta. Vrišer [1978] je že zelo zgoraj opozarjal na dilemo, "/ .../ ali naj bo naša pokrajina v prihodnje še vedno deljena na mesto in podeželje ali pa naj bi bilo to nekaj kvalitetno novega". Vedno bolj se je uveljavljala opredelitev prostora, ki je slonela na prepoznavanju in vključevanju vseh prostorskih naselbinskih enot: ni več ostrih meja, ampak je prehod postopen, to pa hkrati ne pomeni razlik v stopnji opremljenosti, temveč le razlike v okolju (bivanju). Z vidika prostorske razmejitve mest (urbano) in podeželja (ruralno) je vprašanje, kako majhna mora biti naselbina, da ne deluje kot urbani sistem. Vendar v tem iskanju razčlenitve prostora na strogo ločena območja srečamo nemalo problemov, npr. če je naselbina majhna in z majhnim številom prebivalstva - kam spada, če se njeni prebivalci ne ukvarjajo več s kmetijstvom? Splošno ogrodje lahko izoblikujemo na nacionalnem nivoju kot tudi na nivoju krajine (regije), vendar na nivoju naselbine številčni podatki variirajo in nam prikazujejo stanje v prostoru, kjer skoraj ni več popolnoma ruralnih naselbin. V tem smislu se za podeželski prostor uporablja termin urbanoruralni kontinuum, ki se ozira predvsem na mešane dejavnosti prebivalstva ter na njihovo vsakodnevno mobilnost v prostoru, kjer je glavni dejavnik stopnja urbaniziranosti (kot demografski, socioekonomski ali vedenjski fenomen), glavni kriterij pa je ločevanje med urbanimi in ruralnimi značilnostmi. S tem se izognemo umetni razmejitvi, v katero nas sili vse bolj naraščajoča uporaba urbane statistike. OECD -jev program razvoja podeželja je ruralnost opredelil kot ozemeljski ali prostorski koncept, ki ni omejen na katerokoli vrsto rabe zemljišč, stopnjo ekonomskega razvoja ali na katerikoli ekonomski koncept. Ločuje tri tipe podeželskih območij na osnovi njihovega mesta v ekonomski geografiji [OECD, 2006]: ekonomsko integrirana podeželska območja, vmesna podeželska območja ter oddaljena (odročna) podeželska območja. Ruralni vzorci so navidezno enostavnejši od urbanih, vendar predstavljajo v današnjem času (prepletanje z urbano dejavnostjo in mešana struktura prebivalstva) bolj kompleksno sliko, ki je odvisna od posebnosti lokacije in prebivajočih. V tem smislu lahko vidimo sodobni zaselek kot obliko preteklosti, dopolnjeno z novo vsebino v povezavi s širnim svetom. Kompleksnost teh vzorcev je skrita prav v odnosu do okoliškega zemljišča: večina Slika 01: Urbano-ruralna tipologija - osnovana na gostoti prebivalstva, FUA klasifikaciji [funkcionalna urbana območja, ESPON 3.1, 2006: 28-29] in rabi zemljišč [EPSON 1.1.2, 2006: 29]. Figure 01: Urban-rural typology - based on population density, according to the FUA classification [functional urban areas, ESPON 3.1, 2006: 28-29] and land use [EPSON 1.1.2, 2006: 29]. ljudi deluje na dveh nasprotujočih si polih - dopoldanska umska dejavnost ter popoldansko fizično aktivno delo, ki predstavlja delo na zemlji. Odnos do dejavnosti prebivalcev ni vezan na vzorec in njegovo obliko, ker slednja izhajata iz preteklosti, ko je bila zasnova vezana na dejavnost ob stalni nastanitvi oz. izgradnji vzorca v prostoru. Opredelitev tipologije naselja glede na njihov odnos do agrarnega prostora in glede na delež kmečkega prebivalstva Najizrazitejša značilnost slovenske poselitve je nesorazmerno veliko število naselij in zaselkov v razmerju do števila prebivalcev in površine države. / v Sloveniji v urbanem omrežju prevladujejo majhna naselja, ki v SPRS (2004) niti niso opredeljena, saj predstavljajo središča lokalnega pomena [Zavodnik Lamovšek, Drobne, Žaucer, 2008: 283]. Pri tem velja izpostaviti, da so občine v Sloveniji izredno majhne in občinska središča niso glavni oskrbovalni center (delavna mesta, trg ipd.), kar bo v prihodnje najverjetneje povzročilo nekoliko zmede v udejanjanju trajnostnih načel prostorskega razvoja [Lisec, Prosen, 2008: 770]. Ključna razlika med velikimi, majhnimi in manjšimi naselji, je razen razlike v njihovi velikosti, načeloma izražena tudi v URBANIZIRANO PODEŽELJE - MANJŠA NEAGRARNA NASELJA obsegu kompleksnih funkcij in vlogi, ki jo ima naselje v sistemu poselitve [SPRS, 2004]. Manjša naselja, ki imajo pomembno vlogo pri oblikovanju družbene in prostorske identitete so: • najštevilnejši nosilci vizualne in strukturne krajinske identitete, • predstavljajo večino naselij v podeželskem prostoru, • oblikujejo posebno arhitekturno in urbanistično ambiental-nost, • soustvarjajo kompleksen agrarni, turistični in rekreacijski prostorski preplet, • predstavljajo mikrogenerični gospodarski ustroj velikega dela slovenskega podeželja, ki bo tudi v bodoče temeljil na principu ekonomske in socialne samooskrbe. Manjša naselja ni mogoče opredeliti z enostavnimi, numeričnimi demografskimi indikatorji. Takšna enostavna, statistična definicija bi sicer ustrezala uporabni klasifikaciji (npr. sistem Rank-size rule, ki vrednostno definira odnos med številom prebivalstva in velikostjo naselbine: velikost naselbine je v inverznem razmerju z razredom oziroma stopnjo, kateri pripada; formula: Pn = Pl/n [Fikfak, 2008]) primerni za izdelavo razvojnih prostorsko-planskih dokumentov, vendar pa s takšnim poenostavljenim pristopom ni mogoče zajeti vseh ostalih strukturnih kriterijev, ki uvrščajo manjša naselja v posamezne razvojne kategorije. Pri definiciji manjših naselij moramo upoštevati različne kriterije, ki omogočajo opredelitev naselja na podlagi njihovih primarnih fizičnih in funkcijskih karakteristik. Če izhajamo iz predpostavke, da manjša naselja načeloma ne vsebujejo centralnih oskrbnih dejavnosti in nimajo središčnega pomena, je njihova vloga kljub temu pomembna zaradi širših razvojnih in krajinskih vidikov. Pojem "manjše" je težko opredeljiv in sam po sebi ne predstavlja določitvenega merila po katerem bi lahko definirali njegovo velikost, razen v odnosu do sosednjega (to naselje je manjše od sosednjega). Pojem "manjše" tudi ne vključuje ali izključuje pomena podeželsko, urbano, ruralno ali turistično. Torej je temeljnega pomena pri definiranju pojma "manjša naselja" odnos med naselji oz. omrežje sistema poselitve. Manjša naselja (oz. naselja brez središčnega pomena), so vsa ostala naselja, ki nimajo večjega vpliva na svoje gravitacijsko zaledje oziroma ne zagotavljajo pomembne oskrbe storitev, dejavnosti in izobraževanja. [Gabrijelčič, 2005: 34-35]. Če izhajamo iz predpostavke, da manjša naselja ne vsebujejo centralnih oskrbnih dejavnosti in nimajo središčnega pomena, je njihova vloga kljub temu pomembna zaradi širših razvojnih in krajinskih vidikov. V prostoru Slovenije obsegajo večinski del poselitve (glej slika 4, 5, kjer so definirana vsa naselja s središčnim pomenom; manjša naselja so vsa ostala, ki niso evidentirana). Manjša naselja torej lahko opredelimo z naslednjimi kriteriji (aplicirani na prostor Slovenije): • so vsa ostala naselja, ki nimajo večjega vpliva na svoje gravitacijsko zaledje oziorma ne zagotavljajo pomembnih oskrbnih storitev, dejavnosti in izobraževanja, so podeželska naselja (urbanizirana in pol-urbanizirana podeželska naselja; "urbano" kot način bivanja in ne kot znak "mestnosti"), vasi, zaselki, turistična naselja, območja počitniških hiš so tista naselja, ki trenutno nimajo razvitih kompleksnih funkcij in v SPRO niso opredeljena kot naselja z izrazitim širitvenim potencialom, so tista naselja, ki v sistemu poselitve nimajo bistvenega središčnega oz. upravnega pomena so načeloma manjša od 500 oz. 1000 prebivalcev, so tista naselja, kjer se vsaj 10 % prebivalstva aktivno ukvarja s kmetijsko dejavnostjo kot družinska delovna sila in/ ali kot zaposleni na družinskih kmetijah, so načeloma značilna po eni pretežni funkcijski in posledično strukturni karakteristiki, ki je pretežno agrarna ali neagrarna (bivalna, turistična, itd.). Slika 02: Ruralna območja in njihova regionalna raznolikost [ESPON 3.1, 2006: 33]. Figure 02: Rural areas and their regional diversity [ESPON 3.1, 2006: 33]. Med izrazito agrarnim in izrazito bivalnim tipom naselij obstajajo številne "vmesne" razvojne stopnje. Kot smo že uvodoma ugotovili, ločimo med naselji, ki imajo še izrazito agrarno funkcijo in naselji brez kmečkega prebivalstva ali pa je kmečko prebivalstvo v manjšini: opredelitev dveh tipov manjših naselij - agrarna in neagrarna [Gabrijelčič, 2005 in Gabrijelčič et. al. 2005]. Na sliki 2 [ESPON 3.1, 2006: 33] je jasno razvidno, da je po klasifikaciji urbano-ruralne tipologije (stanje v prostoru) osrednji del označen kot območje z velikim deležem urbanosti, prav tako tudi severovzhodni del Slovenije. Zahodni in južni del Slovenije pa spadata v območje nizkega vpliva urbanosti. Glede na tipologijo razvojnih regij v Sloveniji (slika 3), ki izhaja iz prostorskih scenarijev URBANIZIRANO PODEŽELJE - MANJŠA NEAGRARNA NASELJA (kohezijsko-orientirani in trend scenarij, predvidevanja do leta 2030) definiranih glede na raziskave Evropske unije [Scenarios on the territorial future of Europe, ESPON 3.2, 2007] se bo spreminjal tudi njihov značaj "agrarnosti". V območjih, ki so predvidena kot območja metropolitanske rasti in kot funkcionalna urbana območja, se bo delež urbanosti v naseljih (znotraj grajene strukture) večal, agrarnost pa bo postopoma izginjala. Vendar se ta delež urbanosti, v krajinah z intenzivno izrabo kmetijskih površin, ne bo spreminjal na način velikih širitev naselij na kmetijske površine, temveč kot notranja prestrukturiranost naselja. Obsežnejše širitve naj bi se odvijale v naseljih, ki niso del intenzivne kmetijske krajine. Slika 03: Tipologija razvojnih regij v Sloveniji [Zavodnik Lamovšek, 2007: 60]. Figure 03: Typology of development regions in Slovenia [Zavodnik Lamovšek, 2007: 60] Slika 04: Sintezni prikaz in primerjava rezultatov raziskave z opredelitvijo urbanih središč v SPRS (2004) ter lokalnimi zaposlitvenimi sistemi (RePUS, 2007) [Zavodnik Lamovšek, Drobne, Žaucer, 2008: 282]. Figure 04: Synthetic presentation and comparison of investigation results with the definition of urban centres in SPRS (2004) and local employment systems (RePUS, 2007) [ZavodnikLamovšek, Drobne, Žaucer, 2008: 282]. Neagrarna manjša naselja Podrobnejša pravila pri urejanju manjših naselij so različna glede na tipološko razvrstitev: agrarno ali neagrarno naselje. Pri agrarnem naselju so pravila v večjem obsegu podrejena zahtevam agrarne funkcije oziroma zahtevam sodobne agrarne tehnologije. Neagrarna naselja pa naj se urejajo kot sodobna bivalno kvalitetna naselja z urejenimi javnimi površinami in območji za bogatenje prostočasnih dejavnosti. V nadaljevanju so našteta samo nekatera merila za urejanje manjših neagrarnih naselij: • Pri načrtovanju poselitve manjših naselij so v okviru prilagajanja osnovnim sestavinam prostora dopustne tudi nove (netradicionalne) zasnove (npr. nova turistična naselja). • V manjših naseljih se načeloma ne vzpodbuja razvoj kompleksnih (centralnih) dejavnosti. • Gospodarske potrebe so prvenstveno neagrarnega značaja. • V sožitju funkcij imajo urbane funkcije prednost pred kmetijskimi funkcijami (znotraj grajene strukture naselja). • Gradnja objektov na prostih zazidljivih zemljiščih znotraj naselij ni primerna za širjenje kmečkih gospodarstev. • Površine namenjene zazidavi se zgoščajo do stopnje, ki je odvisna od prevladujoče usmeritve naselja (bivalna, turistična itd.) in tipologije zazidave. • Pri opredelitvi namena, vrste in ciljev prenove naselja in širšega prostora je potrebno upoštevati njihovo osnovno tipologijo (neagrarno naselje), ki temelji na pretežni rabi okoliškega prostora oz. odnosu naselja s krajino (kot del intenzivne kmetijske krajine ali ne). • Pri zaokroževanju se teži k oblikovanju čim manjšega števila prostorskih enot oziroma logičnih funkcionalnih celot. • Vzpostavljanje zelenega sistema temelji tudi na zasnovi kmetijskih površin (pri neagrarnih naseljih, ki so del krajine intenzivno obdelanih zemljišč), v vsakem primeru pa se vzpostavlja sistem urejanja kot del krajine (gozdnatih površin ali kot del naravne krajine). • Regulacijska linija je pri manjših naseljih pomembna zaradi oblikovanja roba naselja. Z njo je možno regulirati: izrazitost roba naselja (jasno izražen rob, neizražen rob), strukturo (grajena, naravna - vegetacija), prehod naselja v okoliške obdelovalne površine (grajena struktura, vegetacija, sadovnjaki, stegnjeni kozolci, kamniti zidovi, strehe z enotno orientacijo), meje zazidljivih zemljišč, ograjevanje, vrste objektov, orientacije objektov, stavbne mase, višino, kritino, zasaditve. • Varovane robove naselij je treba definirati tako, da preko njih ni dopustna novogradnja objektov. • Zaradi specifične tipologije zazidave in pretežno majhnega števila objektov, je pri opredelitvi velikosti in oblikovanja objektov v manjših naseljih, potrebno natančno določevanje za posamezne tipe: stanovanjske objekte, gospodarske objekte (agrarni, obrtni idr.), enostavne objekte, trgovine in servise, objekte družbene infrastrukture in ostale objekte. • Uporaba tradicionalnih materialov in barv je priporočljiva oz. obvezna v naseljih z ohranjeno urbano in ruralno naselbinsko dediščino oz. naseljih z ohranjenimi elementi arhitekturne dediščine. • Pri zasnovi arhitekturnih elementov na pročeljih stavb je pomembno, da so opredeljeni predvsem v primeru soobliko-vanja fasade javnega prostora. • Velike stavbne mase (gospodarska poslopja, delavnice) zasnovane/členjene tako, da ne pretirano izstopajo iz konteksta URBANIZIRANO PODEŽELJE - MANJŠA NEAGRARNA NASELJA prostora in rušijo obstoječe silhuete naselja. • Pri naseljih z ohranjeno tradicionalno obliko se pri oblikovanju streh teži k skladni in celostni podobi. • Parcelacija v manjših naseljih načeloma izhaja iz tradicionalne členitve kmetijskih zemljišč, ki ji sledijo tudi stavbna zemljišča, obstoječe "tradicionalne podeželske" oblike parcel so: grude (značilne za gručasta naselja), proge, dolge proge (značilne za vrstne vasi kjer parcela prehaja v polje), kratke proge (značilne za ulična naselja) in novodobne kvadratne oblike, ki so nastale s razparceliranjem nekdanjih prog. Pri oblikovanju nove parcelacije se lahko izhaja iz obstoječe strukture ali se oblikuje novo zasnovo, ki ustreza potrebam načrtovanih objektov. • Značilne tradicionalne posebnosti v manjših naseljih so: tradicionalni simbolni elementi na javnih površinah (drevesa, obeliski, križi, korita itd.), neenotna širina voznih površin, meja med javnim in zasebnim ni jasno čitljiva, lokalni materiali tlakovanja javnih površin. • Dimenzioniranje trgov in ulic je prilagojeno potrebam avtomobilskega prometa in bivalne oskrbe. • Oblikovanje urbane opreme, uporaba materialov in koncept tlakovanja javnih površin naj izraža bivalne in druge, pretežno neagrarne (turistične, športno-rekreacijske ipd.) karakteristike naselja; površine za mirujoči promet lahko v manjših naseljih služijo širši uporabi (trajna parkirišča, obračališča itd.) • V turističnih naseljih je zaradi občasne povečanega obiska potrebno opredeliti ustrezne površine za mirujoči potniški promet (avtobusi), ki sicer presegajo dnevne potrebe prebivalcev Primer urejanja manjšega neagrarnega naselja (Predstruge, Dobrepolje). Naselje Predstruge se nahaja ob regionalni cesti Velike Lašče (Rašica) - Videm, na robu Dobrepoljske doline. Naselje po tipologiji uvrščamo med manjša neagrarna naselja (slika 6). Na tem območju je bila predvidena večja širitev: je edino naselje, ki v gravitacijskem območju občinskega središča, ne spada v območje krajine intenzivne kmetijske obdelave. Tipi razvojnili regij v Sloveniji . ....■v:.*;-; • . ■ ■ ■ . 'V ■ 'vV-:;.' v* OHR - «mfltji t «MvHlItlU «.fljmltld Preglednica 01: Prebivalstvo, gospodinjstva, družine, stavbe in stanovanja, naselja, Slovenija, Popis 2002, Občina Dobrepolje (Vir podatkov: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002). Spreadsheet 01: Population, households, families, buildings and dwellings,settlements, Slovenia, Census survey 2002, Dobrepolje Commune (Data source: Statistical Office of the Republic of Slovenia, Population, household and dweUing census 2002). PnglKhil« 02rProbhr4l3CV9po>lalinj «fitìvnoBtl, nwl^, Sl9Vflnl|3, PQpb 2D02 Èirrt lUHija ime na«^ Skupaj Aktivno oltooi uCsrrci. 1 dijaki. SLudenli 1 upalu^anä | dni^i naah itiMTli 009 35« 1536 1014 669 105 001 BruhaofavH 117 z 30 35 z 002CestB 262 124 72 56 10 003 Ćsteipn Stiugsh se z 16 16 z (KM Hofievle 12S z 3Ž 3? z (m K<)t«ne« \>t$ 50 Z2 17 7 4 OW Koitipoij« 1«5 150 116 10 007 Lifia 73 32 20 15 6 003 Mela VB& 142 55 4« 33 e 010 Pod0(xa 123 50 37 32 4 Oil Pcdgonca 71 z 22 21 z OU Poapec 18S S3 41 3$ $ Q13 PCMSüibof 34 20 24 4 015 PodiKve 409 1«4 106 106 11 017 Pmtettupe 237 116 76 45 - 013 Pfi Cedni - Struse 82 z 31 14 Z Old Rapljävo 63 23 14 1« 7 0Ž3 Videm *S3 z 130 116 z OS^zsesriM m «1 €4 « 027 zaef^m va$ Z31 106 59 56 6 Preglednica 02: Prebivalstvo po statusu aktivnosti, naselja, Slovenija, popis 2002, Občina Dobrepolje (Vir podatkov:Statistični urad RS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002). Spreadsheet 02: Persons by status in employment, settlements, Slovenia, Census survey 2002, Dobrepolje Commune (Data source: Statistical Office of the Republic of Slovenia, Population, household and dwelling census 2002) _I tn».i3k. I mkm^TT^L» 000 1414 45 570 745 001 ^rvhut^t 44 2 E 17 002 OHll 117 5 53 52 00Ì {Mei pa strugah Z 11 □04 k«)6evje 4B z 26 l»5 t