koristi delav-ljudstva. DoUv-oprivlêtnl do kor productra|o. ptpar la d« v otad intsreots of tKo cUm Work-entitled to ali thov produce. »•ooo4-«im« aatt.r, Dm. «, 1MT, at t k« beti offic. »t Chkoago IU. under tb. i giblje okolu kapitali losi, ne oziraje se na to ali Iko rav ali*ne. ca junija sta dva od čas-Itga trusta najeta profesional-pretepača za prazen nič ustre-kondukterja Frank Wit-a. r so priče tudi potrdile. Morilca prišla pod ključ, a časniški »»t je položil za njn varščino ebravnave. Minuli teden se je pit vršiti obravnava. Vse je bi-pripravljeno: sodnik, porota. Itnjkalo je tožnika državnega tdnika. vsled česar je sodnik folenca oprostil brez obravna-^^ Državnemu pravdnišfvn se sv lev o življenje ne zdi vred-froresa. "Kako sodi milionar o soc. uradnikih. " Neštevilne so laži, izmišljotine in zavijanja, ki so jih kapitalisti in njihovi hlapčoni fabricirali zoper socialistične mestne in okrajne uradnike v Milwaukee. Za vsako, še tako veliko in hvsltnred-no delo mestne in okrajne socialistične uprave so imeli kapitalistični nasprotniki samo grajo in zafrkavanja. Soc. mestna uprava se je umaknila nestrankarski zadnjo pomlad. Tej upravi je bilo vse lepo in mehko poslano in se ji ni bilo treba boriti z neredom, kakor se je morala socialistična uprava ob nastopu. Po preteku komaj nekaj mesecev pa so rajodličnejše dike nestrankarske in protisocialistič ne dike začele zgubljati zaupanje v nestrankarstvo in danes je ne-zupanje v to politično brozgo tako veliko, da nekladnji glavni podporniki in zagovorniki javno 'zražajo svoje mnenje proti nji. Eden izmed teh nestrankarskih nejevoljnežev je milionar in fa-brikantT. J. \eacy. ki ni socialist, celo prijatelj ne, marveč ravno obratno: isti Neacy je izdal lepo število tisočakov za oviranje dela in stremljenj Seidelove mestne uprave. Med tem Neacy-em in gotovim socialistom se je vršil pogovor, v katerem je milionar Neacy dejal: "Nestrankarski kandidat za distriktnega pravdnika Yon-ckev ni po moji volji. Sicer je pa dosti advokatov, ki trdijo, da je Zabel (socialist) najboljši distrikt ni pravd,nik. kar jih je v Milwaukee County kedaj imel. Jaz nisem socialist, a reči moram, da je Arnold (socialist) najboljši šerif, kar jih je Milwaukee County imel. Jaz sem hodil ž njim skupaj v šolo in vem. da ni bilo nikoli po-štenejšega in čistejšega moža v tem uradu kakor je on!" Položaj štrajkujočih rudarjev na Ely, Nevada, in Bingham. TTtah, je nespremenjen. Okrog 10.000 ljudij je brez dela v obeh štrajkih. Kompanije odklanjajo vsako posvetovanje z odborom, katerega so izvolili delavci. Delavci so sigurni zmage, ker je delo do cela ustavljeno in »o štraj-karji složni. a a Delavci ne hodite v Bingham. TTtah, kjer se vrši rudarski štrajk ! Samo izdajice morejo zavzeti mesta stavkarjev. Na stavki so tudi rudarji v Alta, Utah za povišanje |>lač. Ta mesec so se prijeli v Združenih državah trije velevažni delavski procesi, kakoršnih zgodovina ne pozna baš veliko. Ti procesi morajo vsakogar, ki pozna podrobnosti istih, prepričati, da je kapitalizem spoznal svoje o-majaiio stališče in da se v svoji bornirani bestijalnosti poslužuje vseli na razpolago mu stoječih sredstev, da si podaljša svoje življenje. Vse ostudne lopovščine, vse lumparije in ves humbug, katerega so se kapitalisti posluževali in se še poslužujejo zoper prebujajoče se delavstvo, se je izkazal za brezuspešen, zato se je ta druhal zatekla v svojo zadnjo postojansko — v sodišča, da ta pomagajo odgnati nezadovoljne in do skrajnosti izkoriščane delavce, da sodišča z vislicami, električnim stolom, ter ječo pomagajo zatreti vsak izraz nejevolje in nezadovoljstva, da sodišča omejijo neprestano rastočo moč, ki se poraja z vehementno silo iz rastoče delayske solidarnosti in organizacij. Prvi tak važen proces se vrši v Indianapolis, kjer je na zatožni klopi sedeminštirideset uradnikov Železarske in stavbinske unije. Odolženi so. da so bili v zvezi z bratoma McNamara pri dinamitni razstrelbi poslopja 'Times' v Los Angeles, ter številnih razstrelb mostov in drugih zgradb Glavna obtožba zoper nje pa je, da so prevažali po ameriških železnicah razstrelivne snovi na skrivaj. Ker lig v tej obravnavi zaslišanih okrog 600 različnih prič, se bo ista vlekla nedvomno več mesecev. Vajva/nejŠ.! dosedanji dogo-djaj tega procesa je, da se je eden izmed obtožencev pripoznal krivini, kar je vzbudilo vsestransko razočaranje, zlasti med ostalimi obtoženci. Vlada ga je dobila na svojo stran, ker je državni obtožni pravdnik Miller trii il, da itna zoper niega neizpodbitne dokaze. Obrambni svet in vsi ostali obtoženci so prepričani, da vlada ne bo dobila nobenega več na svojo stran. Izdajice in sokrivec bratov McNamara, Ortie McManigal. ki se je že ob času procesa bratov McNamara udinil v vladno službo. tudi v tem procesu igra važno ulogo kot vladna priča. Vlada polaga največjo važnost v besedo "job" (delo), katero se cesto nshaja v pismih med predsednikom te organizacije.ter drugimi uradniki. Državno pravil ništvo trdi. da se ta beseda nanaša na razne razstrelbe, kar pa zagovorniki odločno zanikavajo. češ, da se ta beseda "job" nanaša na posamezne zgradbe kot dovršeno delo. Istotako zagovorni-štvo odločno odklanja vladno trditev, da je Železarska in stav-binska unija vedela za razstrelbe in da je ta organizacija imela poseben fund, s katerim je pospeševala dinamitarje. Vlada med drugim trdi. da je tudi predsednik Ameriške delavske federaei-je, Samuel Oompers, soudeležen v dinamitni "zaroti". Drug tak proces se vrši v Salem. Mass., kjer dolži vlada voditelje iz zadnjega tekstilnega štrajka v Lawrence. Mass.. Et-toria. Oiovannitti-a in Carusa, sokrivde pri umoru delavke La Pizza v omenjenem štrajku. Proces se je pričei 1. oktobra, a ker sodišče ni moglo dobiti tako hitro dovolj poiotnikov po svoji volji, se je obravnava preložila na 14. oklobra. Med tem časom so zagovornik j. zahtevali, da se Razpusti trustov. Roosevelt in Taft kar tekmuje j ta med seboj v izjavah, kateri iz med njiju je razbil veČ trustov Res je, da se je v času republi kanske vlade razpustilo veČ tru stov, kakor petrolejski, tobačni in drugi. Pri tem se ne gre, ali se je trust razpustil ali se ni, edino ÍM» <.Hfc" ' «■ linn. Minn ,1111, tin n*. i , , w . . , ,., _ . .. . . . , in glavno uprasanje je, koliko je obtožence izpusti iz ječe na pod- . ?. , . . lagi varščine, toda sodišče je to zahtevo menimič tebiniČ odvrnilo. z razpustitvijo takega trusta aine riško ljudstvo profitiralo. Na to Industrial orkers of the World I »P«*"* J* ™jboljii odgovor prirejajo demonstracije zoper vladuo zavlačevanje tega procesa. kakor tudi zoper držanje obtožencev v ječi sploh. x Ob otvoritvi te obravnave je dejal glavni zagovornik Frederick H. Moore, da je ta proces najvažnejši, kar se jih je kedaj vršilo pred ameriškimi sodišči, kajti v tem procesu so zapleteni najsramotnejše nizko plačani in najtrše izdelani delavci, kar jih ima Amerika in »o zato v njem zainteresirani vsi delavci. Ako se poreci kapitalističnim hijenam obsoditi Ettor-ja in tovariše, potent ne bo noben delavski voditelj več varen, ako se bo drznil prevzeti vodstvo kakega štrajka. Tretji tak velevažen, ako ne najvažnejši, proces se pa vrši v Lake Charles, La.,kjer je kapitali zem s svojimi brezmejnimi lopovščinami pritiral pred sodišče 52 članov bratovščine lesnih dela v. cev z olnlolžit vi.jo. da so krivi štirih umorov, katre je izvršil po svojih najetih morilcih lesni trust v Grabnowu, La., 7. julija, ko seje vršil shod, .kojega mirne u deležnike so trustovi hlapci napadli s streli iz zasede. Toda vlada v svoji potuhneni in plačani pristranosti ni šla iskat morilcev tam, kjer so marveč je na utaax lesnega trusta zaprla predsednika omenjene organizacije, A. L. Ernersona-a. ter 51 drugih članov, ter jih postavila pred sodišče kot morilce,. Kako ponižna in poslušna dekla* kapitalistične mogočnosti je naša ameriška justica. se v tem procesu še posebej kaže, ko sodišče tudi še tako opravičenim zahtevam obtoženčenUi zagovornikov ne ugodi, marveč hoče na vsak način i/.vrši voljo svojih 'višjih", ter dati v polni meri občutiti besnečo jezo podivjanih kapitalističnih oholežev. Pa Daj divja bestijalnost pogi njajočega kapitalizma še s tako silo, naj se tem tiranom dvajse tega soletja za enkrat še posreči zmagati potom brutalnega nasilja in dolarja, dejstvo ostane neizpodbitno, da vse to podlo hi krivjčno kapitalistično početje tira nezavedne delavce do spoznanja, ter tako v vrste socialistične armade. Tako je na primer ječa v Lake Charles pravi glavni stan sacia 1 stičnega kluba. Ustanovni člani tega kluba so jetniki, katerim je socialistična stranka izdala "charter", ki je obšen na steni v ječi. Glavni predsednik unije lesnih delavcev, ki je tudi med jetniki, pravi, da tako lesni trust ustarja socialiste, ki so v svojih srcih zaprisegli kruto maščevanje, a ne z nasiljem, kakor to dela trust. marveč z uma svitlim mečem. ' neumorno agitacijo med nevednimi delavci, z agitacijo za socializem, ki edini je v stanu streti kapitalistično moč. dejstvo, da se je vrednost delnic pri onih korporacijah, ki so bile prej v trust n, povečale za never jetno visoke procente, iz česar je jasno, da se je tudi profit teh korporacij povečal. Ker je pa pro fit teh podjetij direktna posledi ca izkoriščanja ljudskih mas, smo na jasnem, da je ameriški naroc ravno tako, ako ne še v večji me ri, iskroščan od trustov po razpu stu. Posebna preiskava kompanij iz nekdanjega tobačnega trusta do cela 08vitljuje razpuščanje tru stov z ozirom na splošno ljudsko korist. Prav nobena vrsta tobaka se ni po razpustu pocenila in za kadilce razpust imenovanega tru sta nima najmanjšega pomena. Tudi manjši tobačni prekupo-valci niso prav nič profitirali Pridelovalci tobaka so upali, da bo nastala po razpustitvi trusta splošna konkurenca med posame znimi kompanijami, na podlagi česar so upali na zvišanje cen svojega produkta. Tudi ti so se zmo tili. Vse gre naprej staropot. Socialisti se ne strinjamo t razpuščanjem trustov, marveč zahtevamo samo, da naj trusti postanejo državna last, torej last vsega naroda. Rooseveltova hvaležnost. Menda nihče v javnem žiyljen* ju v Zdr. državah ne rabi tolikokrat besede "lažnik " kakor ravno Rooscvelt. Sicer pa tudi to ni brez pomena, kajti Rooscvelt sam stoji danes razkrinkan kot lažnik v zadevi stotisočakov, katere je prejel od raznih denarnih magnatov za svoj volilni boj. V zahvalo, da so mu nekdaj pomagali, obsipa Rooscvelt svoje resnico govoreče dobrotnike z "lažnjivei". Nchva-ležnost je pač plačilo sveta. Župniku So jar ju. Chicaškemu župniku Sojarju, ki je v zadnji številki A. S. zopet napolnil par kolon svoje "modrosti" o'sodr, Kristanu, socializmu in soeialistih svetujemo ,da prihrani svoje duševne "zaklade" za 3. novembra, ko bo imel priložnost pokazati vso svojo učenost, do zadnje drobtinice. Mi se bojimo, da bi se župnik pred tem časom ne izčrpal, ako bo tako ra-dodarem s svojim duševnim produktom. Živahen volilni boj. Tako živahnega volilnega boja, kakor ga letos vodi socialistična stranka skoro gotovo še nikdar ni imela nobena stranka v Ameriki in še živahnejši bi bil. da bi stranka imela dovolj spretnih govorni kov na razpolago. Ameriško ljud stvo prihaja poslušat socialistic ne govornike v nepričakovano ve likem številu, kar znači, da je željno slišati rešilni nauk socializma. Na podlagi tega pa soc. stran ka lahko upa na sijajen, uspeh pri jesenskih volitvah, pri katerih je zelo važno to, da pošljemo kar največ soc. kongresmanov v Wa shington. Razmere ugodne za zmago so v Milwaukee, Wis., dva: Victor L. Herger in W. R. Gavlord: Schenectady, N. Y. Mayor Geo. Lirnn; Columbus, O.: J. L. Baehmann; Chicago, 111.: O. C. Chri8ten8en; Mineapolis, Minn.: T. L. Latimer; severna Minnesota: N. L. Brattlund; N. Dacota: Arthur Le Sueur; Hütte. Mont.: Mayor Duncan: Kansas, tretji distrikt: G. O Brewer; Oklahoma: Fred Holt in Berkeley; Cal.: Mayor J. Stitt Wilson. Poleg teh je šc več drugih (list riktov, kjer upajo sodnigi na izvolitev soc. kongresmanov. Lahko da je tu pa tam mnenje nekoliko pretirano, nedvomno pa je, da bo sod rug Berger dobil večje število tovarišev v Washington, ki bodo z uspehom zastopali ameriško delavstvo ter se bojevali za njegove pravice. 4 Paster na soc. shodu." Pittsburška Gazette Tiines prinaša z debelimi črkami naslov o vesti, da se je protestantovski pastor dr. A. W. Arundel udeležil socialističnega shoda, na katerem je govoril znani angleški delavski voditelj in državni poslanec Keir Hardie. Zlasti pa še povdar-ja, da je pastor ploskal angleške-mu govorniku. Za največji pa-storjev greh pa smatra ta list dejstvo, da se je pastor udeležil shoda kljub škofovi prepovedi. Ko je pastorja obiskal časnikarski poročevalec, je izjavil, da srna-tra on Kristusov nauk v soglasju s socializmom in da hoče za to pridigovati kot krščanski socialist. — Tudi med duhovniki se dobijo ljudje, ki ljubijo resnico. Tvoja bodočnost. Dokler ima človek še upanje v bodočnost, dokler upa na uresničenje svojih lepih sanj, dokler je mlad in zdrav, prenaša pezo življenja z nekako ravnodušnostjo, s ponosom. Bodočnost prihaja vedno bližje in bližje, upanje na uresničenje mladostnih sanj gine, mladostna moč se poslavlja in zdravje se umika. Z zdravljeni in močjo odhaja sposobnost za delo, edini pogoj za življenje. Sedaj preostaja samo še apel na miloščino in obup. Večina nesrečnežev se poslužuje prvega, a tudi tisti, pri katerih zmaga obup, ni malo. Te dni si je končal življenje 631etni starec. Pred smrtjo je zapisal nekaj besed, ki so ostra obtožba današnje kapitalistične družbe, ki pozna človeka samo toliko časa, dokler je zdrav in v stanu množiti profit. A ko njegove moči opešajo, ga družba ne pozna več. Njegove besede so: "Star človek sem. Poskusil sem prihraniti si kaj za stara leta, a bolezen mi je vzela delo in sedaj mi pravijo povsod, d£ sem prestar, da-bi mogel dobiti delo; brez denarja sem in brez dela. Poznejši rod se ne bo brigal za me, ker nimam ne žene in ne otrok, ki bi me pogrešali." Vse svoje življenje je delal: u-stvarjal bogatstvo drugim. SkTišal si je prihraniti nekaj, a bolezen je vžela kmalu vse prihranke. Človek. ki je bil koristen član človeške družbe, je izpostavljen stradanju v 63. letu, mesto, da bi v miru užival sad svojega truda ostale dni svojega življenja. Mesto njega uživajo sad njegovega truda drugi, kojih socialno stališče jim je omogočevalp jzkpri$Č£-ti njegovo življensko energijo. Prestar, da bi dobil delo. pre-ponosen, da bi se poslužil miloščine, katero nudi današnja človeška družba, je poklical rešilno smrt, da ga reši krivic življenja. In vse, kar ima človeška družba zanj, je, da se ga s čim najmanjšimi stroški iznebi za vselej. Tako ginevajo ljudje, najkoristnejši Člani človeške družbe, ki z delom svojih rok omogočujejo obstoj življenja, kulture in napredka. Od svoje ugodne mladosti naprej je njihovo življenje dolg nepretrgan deloven dan. Solnce njihovega življenja je upanje na bodočnost, ko pa zgube to upanje, je svet zanej brez vrednosti. Tudi ti, čitatelj, delavec, si na tej poti. Ako nočeš, da boš deležen enake usode, vstani. zdrami se ter pojdi v boj za svojo bodočnost, v boj za dosego popolne vrednosti za tvoje delo, v boj za spremenitev sedanje krivične kapitalistične človeške družbe v pravično in popolno človeško družbo, v boj za socializem! 18. 22. 23. 26. 27. 28 30, 3. 2. 3. 4. 6. 7. PROGRAM KRISTANOVIH SHODOV. Oktober. P^ek..........Chicago, Wcntworth ave. torek........Kenosha, Wis. srf'da........Waukegan. 111. Gary, Ind. Indianapolis. Ind. (slov. in hrv. shod). Po možnosti v Clinton. Ind. —31. Detroit. Mich. November... nov. nedelja . . ..Chicago slov. shod. torek............Lorain, O. «reda.........Cleveland. O. četrtek......Colinwood, O. sobota......Forest City. la. nedelja . . ______New York ZA PENN8YLVANIJO. Naročnikom in ostalim prijate-jem "Proletarfa" naznanjamo,, da je sodmg oseph Radišek iz Herminie, Pa prevzel zastopništvo za naš list za vso Pcnnsylvanijo. TTpravniitvo "Proletarca." Socialistični pregled. VELIKO DELO 800. POSLANCEV V AVSTRIJSKEM , PARLAMENTU. Razen socialne demokracije se nobena avstrijsks politična stranka ne peča s socialno politiko. Meščanske strane avstrijskega parlamenta. Vse meščanske stranke stoje dane« v sklenjeni vrsti, da preprečijo sleherni socialnopolitični napredek. Kolikor je socialnopo-litičnih predlogov v avstrijslri poslanski zbornici, ne eden ni izšel i« meščanskih vrst, pač pa ga je povzročilo ali celo izsililo organizirano gocialno-demokrati&no delavstvo. Mnogoštevilni so predlogi, ki so jih vložili socialni de-mokratje za izboljšanje avstrijske socialnopolitične zakonodaje, skromne in vzbujajoče najostrejŠo opravičeno kritiko pa so socialnopolitične vladno predloge. Pa Še te ne izvirajo iz volje vlade, ampak so samo oslabljenja soc.-demo kraticnih predlogov, zahtev in drezanj. Brezuspešno, zapuščeno, prazno in brezizrazno je vse tisto, kar so prispevale meščanske stranke k pospeševanju socislne politike. Odpor meščanskih poslancev proti vsakemu socialnopolitične-mu predlogu ni nikaka hinavšči-na, ampak prihaja buržvazijcem prav iz srca. Če nimajo poguma, da bi položili predloge s svojim glasovanjem v grob, tedaj jih skušajo pokopati v odsekih ali jih pritirajo v pododseke; sleherno razpravo otežujejo in zavlačujejo. Površnemu opazovalcu se zde nasprotja med meščanskimi strankami zelo ostra; ampak vsa dozdevna nasprotja izginejo v tistem hipu, ko hoče buržvazija preprečijo izboljšanje naše soeialnopoli-tične zakonodaje in da navale na povzdigo delavskega razreda nove ovire; s tem hočejo varovati svoje prvenstvo proti slehernemu so-cialnodemokratičnemu predlogu. Kakor je avstriski parlament razkošen in potraten, kadar dovoljujejo miljonsks bremena militarizmu na suhem in na mokrem, prav tako je skopuški in malenkosten, Če se . zahteva za državne delavce boljše izplačevanje in če bi bilo treba kaj ukreniti za izpopolnitev socialne uprave. Kdor s paznim očesom zasleduje delo v parlamentu, jssno opazi neumorno prizadevanje socialno-demokratičnih poslancev, da bi čvrsto pospešili socialnopolitično zakonodajo; spozna pa tudi odpor, ki ga postavljajo proti temu prizadevanju vse meščanske stranke našega parlamenta. Še je v živem spominu boj delavskih zastopnikov proti drsginji. Velika večina parlamenta se je postavila v bojno vrsto proti socialno-demokratičnim prizadevanjem, da bi se ccne mesu znižale z uvažanjem živine in mesa, tudi razprave o kartelnem oderuštvu so rodile večino proti socialni demokraciji in ta večina je pokopala s svojim glasovanjem vse najvažnejše socialnodemokratične predloge. V boju proti draginji se je po zaslugi socialističnih poslancev vendarle storil znaten korak napredka s sprejetim zakona o zakladu za stanovanjsko oskrbo. Z največjo vnemo so šli social-nodemokratični poslanci v boj za izpolnitev obljube, ki jo je bil dal parlament železničarjem; seveda je bilo to meščanskim poslancem skrajno neprijetno. Med železničarji se še ni poleglo razburjenje nad nezaslišanim izdajstvom, ki so ga zagrešile nad njimi meščanske stranke, ki so glasovale proti povišanju njihovih plač. Prav tako so tudi drugi državni uslužbenci spoznali, da je zastopala v boju za službeno pragmatiko socialna demokracija z energijo in brezobzirnostjo interese te mnogoštevilne skupine. Preko teh bojev in preko boja vsled brambne reforme socialno-demokratični poslanci niti za hip niso pozabili, da so edini zastopniki delavstva. Noben hip niso prekinili svojega prizadevanja, da izsilijo varstvene zakone za delavstvo. Vsled odpora vlade in meščanskih strank proti napredni socialnopolitični zakonodaji so dosegli socialni demokratje kljub vsemu trudu le skromne uspehe. Zakoniti moč so dobili: mezdni zakon na rudništvo in zakon o nezgodnem zavarovanju v stav- bmski stroki. Rszentega je sklenila poslanska zbornica naslednje zakonske načrte, ki ie niso dobili odobrenja gosposke zbornice in krone :zakon o kršitvi pogodbe, novelo k § 74 obrtn. reda, ki naj omogoči zdravstveni normalni de-lovnik in druge odredbe v interesu življenja i zdravja delavcev. Nadalje gosposka zbornica še ni odobrila obeh zakonov o bolniškem zavarovanju in o nezgodnem zavarovanju pomorščakov in zakona o davčnih olajšavah za pridobitne in gospodrske zadruge. Najvažnejši predlogi socislnih demokratov se Se obrsvuavajo v socislopolitičnem odseku. Za enkrat se je v tem odseku posrečilo dobiti od vlsde obljubo, da v kratkem razglasi odlok o nedeljskem počitku in odmorih pri delu v neprekinjenih obratih in da predloži zbornici zakonski načrt o zavarovanju rudarjev proti nezgodam. Posvetovanje o socialnem zava rovanju še ni mnogo napredovalo. Vendar so pri kraju dogotraj ne debate v načelnih vprašanjih zakona. Odsek bo torej svoje deio lahko, nadaljeval mnogo hitreje. Že ta kratek predgled o social uopolitičnem delu v poslanski zbornici nas uče, da je nositeljica socialne politike v zbornici socialna demokracija, dočim si vlada in meščanske stranke neprenehoma prizadevajo, kako bi preprečili uspeh socialno-demokratičnih akcij. PROTI IMPERIALISTIČNI POLITIKI. Na zadnjem strankarskem zbo ru socialne demokracije v Nem čiji se je sprejela naslednja reso lucija. ki se obrača proti plena željni osvojevalni politiki velikih držav: Dočim se življenje izkoriščanega [froletariata zanemarja, žene silno razvita produkcija k razširjenju trgov, velikansko nagro-madenje kapitala nujno teži po novih ozemljih, da spravi v vrednosti svoje glavnice. Z naraščajočim izvozom blaga in kapitala, produkcije in prevoznih sredstev se svetovni promet vedno bolj razširja in svetovno gospodarstva dobiva velno večji obseg. Po varstveni carini močno pospeševane organizacije podjet nikov, karteli in trusti, ki v rastoči meri obvladajo gospodarsko življenje, izkoriščajo svoj vpliv na vlado svoje države, da napra vijo sredstva državne moči uslužna svojim ekspanzivnim težnjam da bi država podvrgla velike dele svetovnega gospodarskega o-zemlja njih vplivni in oblastveni sferi in izključila tuje konkurente. V ta namen je dobrodošla najbrutalnejša sila, samo če obe ta uspeh. Brezvestna roparska rn osvojevalna politika, katere ljudstvu sovražni značaj je že strankin zbor v Mainzu leta 1900 ožigosal, je posledica teh imperiali stičnih teženj. Da roparske pohode zmagoslavno izvedejo in spravijo rop v varnost, se morilna o-rodja na nezaslišen način poveča vajo in izpopolnjujejo. Med državami, katerih kapitalistični razred ima isto ekspan-zivno teženje in gre v zadovoljitvi tega za enakim ciljem, se porode težki zapletjaji in ostra na sprotstva. ki zopet dajejo povoc za nova oboroženja, povečana in ojačena do blaznosti. • Tz tega porojeno nevarnost u-ničujoče svetovne vojne se po-ostrujo nesramnp hujskanje mogotcev kapitala in junkerjev, ki imajo poseben interes na dobavi vojnega materiala, na povečanju uradniške armade in vodilnih mest v armadi in mornarici. Imperializem jači moč kapitalističnih hujskačev in ovira napredovanje socialne politike. Izdatki za oboroževanje tovore ljudskim množicam neznosna bre mena, dočim jim izpodkopnje draginja vseh življenjskih po trebščin zdravje. Meščanske stranke so popolnoma zašle v prokletstvo imperia lizma, brez odpora dovoljujejo vse zahteve za vojska in mornari co. Socialna demokracija se naj odločneje bori proti imperialističnim in šovinističnim težnjam kjerkoli se pojavijo, pač pa z vso odločnostjo goji mednarodno solidarnost proletsrijsts, ki nikjer ne čuti sovražnih Čuvstev proti drugemu ljudstvu. i Čeprav se bo imperializem, ki je izvliv kapitalističnega gospodarstva, le obenem s kapitalističnim gospodarstvom popolnoma premagal, vendar se ne sme nič | opustiti, da se omilijo njegovi splošno nevarni učinki. Strankin zbor izraža odločno voljo, da se vse stori, kar privede do sporazuma med narodi in ohrani mir. Strankin zbor zahteva, da se po poti narodnega sporazuma napravi konec blaznemu oboroževanju, ki ogroža mir in žene človeštvo straäni katastrofi nasproti. Strankin zbor zahteva namesto plenaželjne osvojevalne politike svobodo svetovnega prometa in odpravo varstvenocarinskega si-stems, ki služi le obogatenju mogotcev kapitala in veleposestnikom. Strankin zbor pričakuje, da neumorno zastavijo strankini so-drugi vso svojp moč za izpopolnitev politične, strokovne in zadružne organizacije razrednoza-vednega proletariata, da se bodo z ojačeno silo borili proti nasilnemu imperializmu, dokler ga ne porazijo. Zakaj naloga proletariata je, da prevede na najvišjo stopnjo dvignjeni kapitalizem v socialistično družbo in tako trajno utrdi mir, samostojnost in svobodo ljudstev. i - .. Socialisti na delu. Socialisti nimamo velikih dnevnikov in drugih časopisov, ki bi bobnali v svet o velikem delu, ki ga izvršujejo socialistične uprave v krajih, kjer so jim volilci izročili v oskrbo občinske ali druge posle. Le tu pa tam nanese slučaj, da izve javnost nekoliko več o tem delu. En tak slučaj je tudi socialistična mestna uprava v St. Mary, O., kjer opravljajo sodnigi mestne posle od novega leta sem z najlepšimi uspehi. Kakor skoro v vseh slučajih; kjer so prevzeli socialisti zavoženo gospodarstvo kapitalističnih strank, so tudi tu prišli socialisti na vsakovrstne goljufije v vseh uradih. V vodovodnem oddelku so prišli na sled. da rabijo razne kompanije in nekateri odlični meščani vodo iz mestnega vodovoda brezplačno. Od ene teh kompanij so socialisti izterjali znatno svoto za porabljeno, a ne plačano vodo.Dognalo se je tudi, da so prejšni mestni u-radniki jemali mestni premog, ne da bi kedaj zanj cent plačali. Mesna uprava je bila za kapitalistične parazite samo molzna krava. Vse to bo nepoštenjakovičem in njihovimi strankam hodilo v napoto pri prihodnjih volitvah. Ker pa so razne kompanije preganjale soc. delavce in ker v tem malem 5000 prebivalcev broječem industrijskem mestecu ni unij, ki bi take preganjane branile, so socialisti zastavili vse svoje moči. da se delavstvo tudi strokovno organizira. Dobili so izkušenega organizatorja ter sklicali shod. Da pa preprečijo nameravano organiziranje, so kapitalisti najeli druhal barab, ki so imele nalogo razbiti srhod. To se jim je enkrat res posrečilo .Drugokrat pa je mayor Scott* Wilkins imenoval • % večje število pomožnih policajev, ki so imeli pokazati oholim kapitalistom moč delavske mestne n-prave. Od tedaj naprej se vsi shodi vrše v najlepšem redu. V svoj podlosti so se prejšnji mestni očetje hoteli maščevati nad socialisti s tem, da so jim znižali plače in sicer mayor ju iz $700 na $400 na leto, blagajniku od $450 na $125, Kljub temu. da morajo soc. uradniki opravljati še druge posle, da morejo živeti, je njihova administracija dobra Proti draginji. Socialno demokratične Ženske organizacije na Nemškem so priredile 24. sept. 27 shodov proti draginji. Na vseh shodih je biln sprejeta resolucija z zahtevo, da odpre vlada meje. odpravi carino na živino, meso,,žito in krmo in odstrani sistem uvoznih listov, od občin pa zahteva resolucija pre skrbo prebivalstva z mesom. Iz naselbin. Socializem noče odpraviti pri vatne lastnine, odpraviti hoče le privatno lastnino proizvajalnih in prometnih sredstev, na podlagi česar so vsakomur mogoče pridobiti si privatno lastnino. SOCIALISTIČNA AGITACIJA V DRŽAVI OHIO. (Dopis iz Clevelsnd, O.) Tako živahne socialistične agitacije še ne pomni zgodovina ar-žave Ohio, zlasti v njenem industrijskem središču Clevelandu. Sodrugi, dan volitev se bliža z neverjetno hitrostjo. Letošnje Isto 1. 1912 je naše leto. Naloga nas vseh »odrugov je, da storimo svojo dolžnost, katero nam nalaga naše prepričanje in naša stranka. Ta naša dolžnost obstoji v agitaciji. Posvetiti moramo vse svoje moči v to, da prebudimo iz spanja svoje še nezavedne in še brezbrižne tovariše. Pojasnimo jim nepopisne krivice, katere se jim gode, pokažimo jim pravi vzrok istih ter skrbimo, da bodo čitali socialistično časopisje in knjige ter jih pridobimo za organizacijo. Velikansko agitacijsko delo, katerega letos vrši soc. stranka nikakor ne sme iti mimo slovenskih delavcev kakor veličastne sanje; dolžnost slovenskih sodru-gov je, da pride nauk socializma tudi v slovenske hiše, med slovenske delavce. Vse Združene države so danes bojišče in prizorišče velikega volilnega boja socialistične stranke, samo v državi Ohio se izvrši nad dvesto soc. shodov vsak teden. Vsi najboljši govorniki so neprestano na potovanju. Istotako je na govorniškem potovanju naš guvernerski kandidat sodrug C. I. Ruthenberg že od 20. junija. Govori skoro vsak večer. Do sedaj je prepotoval že tri četrtine države. V Cleveland se povrne 4. novembra. Drugi dobri govorniki, ki potujejo po Ohio so: Wra. Francis, Barnard, Con, Foly, Tom Clifford, Margueritte, Treveri in Frank Bohn. Predsedniški kandidat sodrug Debs je v Clevelandu govoril 27. septembra. Za njegov govor je bila zarentana ena največjih dvoran v mestu Central Armory dvorana, ki pa je bila kljub svoji velikosti premajhna. Ob tej priliki se je sodrug Debs izrazil, da se ni dolgo tega, ko je bila vsaka najmanjša hala prevelika za soc. »hode, danes pa je vsaka največja hala premajhna, kadar se v nji govori o socialističnih naukih. Vse elevelandsko kapitalistično časopisje je ob priliki tega shoda pisalo, da v tej, po svoji velikosti znani hali, še nikoli ni bilo toliko ljudstva. Sodrugi, da, ui še dolgo od tega, ko se je smatral socializem samo za sanje prenapetih posameznikom, za katere je vsa javnost imela samo zaničevanje in posmeh in ko se je socialiste označevalo samo z vprašanjem. In danes! Danes navdaja socializem s strahom vse izkoriščevalce človeške energije ter sovražnike pravega delavskega napredka. Konvencija S. N. P. J. v Milwaukee je pripoznala socialistične principe kot prave. V istem mestu je nekoliko pozneje konvencija modlarske unije pripoznala socializem za edino rešitev delavstva iz sedanje mezdne su-žnosti, v kateri ga tišči kapitalizem. Tstotako je bilo na konvenciji stavbinskih mizarjev v Wash ingtonu, D. C. Ali so potem socializem res samo sanje nekaterih nezadovoljnežev. Pred nekaj tedni se je nahajal pri nas v Clevelandu sodrug Le-gien iz Nemčije. Dobro se še spominjam njegovega govora, v katerem je zlasti povdarjal, da morajo strokovne organizacije in socialistična stranka delovati z roko v roki. ako se hočejo delavci uspešno boriti proti roparskemu socializmu. Tako delajo delavski» organizacije v Nemčiji, AvsrijiJ Franciji in drugih državah. Vz rok, da se tega ni uveljavljalo tudi v Združenih državah, tiči v tem. ker ameriške strokovne organizacije ali unije niso imele praviji voditeljev. Pod krinko vere in patriotizma, največ pa iz osebnega koristolovstva linijskih voditeljev, se' je «h» sedaj pehal socializem iz ameriških unij. To da spoznanje in razredna zavest sta tudi v te plasti am. delavstva prodrli in • socialistična stranka zadobiva vsak dan večji upliv. in dnnes ni več daleč čas, ko se >">do unije in soc. stranka skupaj oojevale zoper kapitalistično izkoriščanje. Pri zadnjih predsedniških vo- litvah se v Clevelandu ni drugega govorilo, kakor o republikancih in demokratih. Vse kaj drugega pa je letos. Ni ga dneva in ne večera, da bi ne govoril eden ali drugi socialistični govornik na Public Square-u. Tudi po ulicah se vrše neprestano shodi v različnih jezikih. Sodrug Petrovčič je 2. oktobra govoril na vogalu St. Clair Ave. in Norwood Rd. v slovenskem jeziku. Ker je to nekako središče slovenske naselbine, se ni čuditi, da ne je zbrala številna množica, ki je pazno sledila navdušenim izvajanjam mladega govornika. Shod se je vršil mirno in dostojno. Po shodu se je kolektalo za stranko. Skoro vsakdo izmed poslušalcev je prispeval po svojih močeh. Prodalo se je tudi nekaj literature. Kolikor je meni znano, je bil to prvi slovenski socialistični »hod na elevelandskih ulicah. Sodrug Petrovčič se je izrazil, da bo še nastopil na ulicah, koder živijo Slovenci, ako ne bo mraza in ako bo vreme ugodno. To naj bo vara, slov. sodrugi po drugih naselbinah, za vzglel, kako doseči, da pride socializem tudi do delavcev, katerih ni mogoče dobiti v dvorano, zlasti, ako se tam govori o socializmu. Zunaj se pa vsakdo rad ustavi ter posluša. Kdor enkrat sliši soc. govor, ga bo prišel tudi drugič poslušat. A nt. Gradisher. DA SE POBLIŽJE SPOZNAMO. (Dopis iz Milwaukee, Wis.) Bodimo enkrat odkritosrčni. Naj bo vse jasno med nami sodrugi in prijatelji.-- VeČina od nas, kar jih ni popolnoma brezbrižnih, se imenujemo socialiste; nekateri so skromnejši in imenujejo se le svobodo-mislece. a vsak pa zahteva zase pripoznanje in sicer neomejeno pripoznanje, da je socialist, pravi in pristni socialist. Zbiramo se na cesti, v gostilni, doma ali v tovarni; razlagamo si socializem, govorimo o napredku, kritiziramo eden druzega in delamo načrte za bodočnost. Seveda, nikdo ne bo trdil,, da je bolje, da molčimb, ali govorimo brezpomembne stvari, a resnica je, da se vselej razidemO od jed-nakih debat z nejasnostjo do stvari in do eden drugega. In to nam škoduje, ovira naše delo ter naredi organizacije površne brez zdravega in jasnega delovanja. To pa mora vsekakor izginiti od nas; saj nam vsem leži na srcu razvoj socializma; vsi smo prepričani, da je edino po socializmu mogoče priti do boljše bodočnosti. Zakaj bi se potem ne sporazumeli, pripoznali kar je pravo ter opustili, kar ni dobro za nas in za našo stranko?! Nekateri od nas so že večkrat oddali svoje glasove za stranko in oddali jih bodo še v bodoče. Imajo prepričanje, o ja, trdno prepričanje; s tem trdnim prepričanjem stoje izven stranke! Zakaj? Ker ne poznajo, kako neobhodno potrebna je organizacija, ker ne vedo. da ona vodi res velikanski boj in da ta boj postaja vedno Ijutejši ter zahteva vedno novih čvrstejših moči. da stranka ne podleže silnemu navalu nasprotnikov. Tega ne sprevidijo! Potem je njih prepričanje piška vo ali ga sploh ni! Poglejmo si enkrat pomen organizacije ' prijatelji! Vzemimo, da bi ljudje, ki so po svojem rojstvu bili obliti z vodo, ali krščeni, pustili celo katoliško cerkev v mi ru; to je, da bi le v rojstni knjigi bili katoličani; svoj denar, svoje roke, razum in drugo, kar bi imelo služiti za razvoj in ohranitev moči katoliške cerkve, bi pa ne dali njej v službo. Ali bi obstajala danes katoliška cerkev? Rekli bo-dete, ne! In vi se imenujete so-eialiste in želite stranki moči. a klub temu ostajate izven organi zacije. Ali more to soglašati z Va šo pametjo?! Organizirano delavstvo tvori po celem svetu eno velikansko armado, ki jo veže ena velika silna misel, misel osvobodenia člove čanstva iz mezdne »užnoati in kri vičnih razmer sploh, misel svobode, enakosti in bratstva. Ta arms da je obdana od sovražnika, ki se n* bojujejo odprto, ampak v temi in zahrbtno. Ta sovražnik posta ja vedno silneji, zbral je vse svo' oči, ki so «e popred borile r treseno in skuša ugonobiti ari do svobode. V svoje vrate je stavil naše brate, ki tavajo v mi, ker so jih oni oslepili v ne mladosti. To so pravi janičarji naši najhujši sovražniki! Sovr nik, ki ga najglobokeje črti. je nevednoat mas, poje nemška cialiatična pesem. Ali hočete ojačiti socialistično stranko? tem stopite v organizacijo, da ji svoje moči, pomagajte razp temo in privesti janičarje k s jim bratom, da se bodo ž nji borili. Ozrite se okrog! Ali vid divji boj? Sovražnik akuša p dreti naše vrste. Ali hočete vrste ojačiti? Potem ne omahu in podajte nam roke! So pa tudi, ki stoje v stran nosijo njeno znamenje in rd kravate, plačujejo redno sv prispevke, a so vrb temu m člani. Kako naj stranka napre je, ako se nje člani ne brigajo to? Odgovorili bodo: saj plaČu mo. Ali pa to zadostuje. Te v člane stranke naj se vpraša ka socializmu, o delovanju, o zg vini ali bodočnosti njihovi, bodo popolno nejasen odgovor tečini slučajev pa nobenega, kaj? Niso se u/*ili socializma, so bili na sejah in debatah. Ku »b brošure, a sedaj so pozabi je prašne leže v kotu. Naročen ir jo delavski časopis, čitajo ga vršno ali nič. Stranki žele napr ka, dasi nimajo moči, da bi »e rili proti nevednosti in klicali variše iz duševne teme na dan solnce svobode, v vrste bojuj bratov! Preslabo je njih in prepričanje, a ojačiti si gn čejo. Mnogi izmed njih iščejo in kajo pri skupinah po napak ako slučajno te najdejo, nazua takoj slovensno svoj odstop, sto, da bi vse moči zastavili, se napake odpravijo, da se or] nizacija okrepča. Sodrug E Seidel je nekoč izjavil: Kdor pak ni napravil, še sploh živel Nobeden ne more temu oporek Tudi napake imajo svojo dol stran; ko spoznamo te, odpre nam obenem prava pot. Kak je prepričanje socialista, ki stranko, ker ni vse tako, kako ori želi? Prijatelji; zelo bomo. Zopet drugi si žele ugleda časti. Javnega priznanja za vajo, da so vzorni socialisti, vsaki priliki se silijo v ospr četuti so že neštetokrat spozi svojo nesposobnost. Vedimo da soc. stranka rabi v prvi delo in agitacijo za stvar. Mi ne oznanujemo sovrastva bogatih, le eno pravico za vsa ga zahtevamo, so besede neke cialistične pesmi. TTčiti delav sovraštva do izkoriščevalcev prinaša nobenih sadov. Doti ostane vedno enako mlačen pravo delovanje. Kdor hoče gojiti dobre socialiste, naj jih od kod prihajajo današnje mere, naj jih uči v pfiprostih seda h o modernem gosp skem razvoju in o pomenu o nizacije. Da se zamore govori tem. je pa treba učenja. Na, prej je treba govornikn, da razume stvar. predno drugi njej govori. Iz slabega, nej ga razlaganja socializma po ljajo se vse bolezni, ki ovi stranko v razvoju. O tem t posebno mnogo povedati jug vanske organizacije. \Ti še d od tega, ko se je to lahko vi v Milwaukee. Na*li so se lju ki so v slepem fanatizmu so žili vse. kar jih je spominjal domovino. Slišali «o pevce p< krasotah njenih. To jih je p dlo do očitanja, da ni to soci stično. Take pesmi bile sol vedno iz srca, kot marseljezalin druge socialistične skladbe. Z* kaj bi socialist moral zatajiti svt-ja čuvstva do domovine? Alijjf mar ona kriva, da ne more živrti v njej? Ali ne ljubi ravno i>r|# socialist najbolj fforcee svoje movine? Tn se ne bojuje edino jor yi njo, da jo resi tlačite1iev?B ip beseda zapisana v soci. stičnih knjigah, da ne smemo 1 biti domovine? Ravno tako je z dramatikoi knjigami. Mnogo je sodni med nami. ki le ono odohrav^, kar je v rdeči barvi. Vseka W# 1M« na napačni poti Bodimn^ «to odkritosrčni. Slišala so se tanja glede iirer. Niso se same socialistične. Vprašanje je, akr> bi bilo dobro, za na5e, mere. da se take vedno Trezno misleči bo odgovoril, d« kakovost občinstva rafali Med nami je na stotine SI ki jih je treba učiti inisli- Ki ¿»v« brez žitauia» bre£ VBa" ■ duševnega razvedrila. Njih Sen e se vrti vedno euakomer-'^Eed temnim stanovanjem in K^ Težko delo in skrbi urno-i Jiloveka duševno. Uspeh je že, K» dobi takega človeka v dvoji sploh v javen prostor. Tam | je potem treba nuditi nekaj, ¡rt am vgaja m ga zanima. To X potem duševno povzdigne i« Blede na druge misli; vsadi mu ■¡^poznanja v 8rce- 6 Sini Jto doseže t Ali ne najbolj, da Kpa sapo je pesem o domovini t Ivanski narodi so mehke nara-X ljubijo petje. Človek, ' ki je ¡Senče sirov, postane drugačen, K iliši lepo petje. Drugo so igre. Kftko razumljive socialistične L« De bo razumil, ne bo se mu Bjdilo zanimanje. Za to ga je Hjfca iele vzgojiti; in tu niso pri-%®gte igre napačne ali v nasprot-■i socializmom. Tstotako je s Jajigami. Ali more popolnoma ne-Seden človek razumeti moderen Kalen romana ali znanstveno ■850 v slučaju, da to sploh či-pf Gotovo ne! Kako takega člo-pka vzgojiti drugače, kakor, da ■ mu dajo knjige, ki mu v pri-postih besedah pripovedujejo ■¿ne podučijive povesti. Kdor jc ■ deloval med nezavednimi de-«vci, ve, kako težko je vzbudili t njih zanimanj s in jih duševna (tuj r.cktliko dvigniti. Kdor hoče pMeč' vspeh, mora razumeti vz-psjnost the ljudi Vrsakdo, ki je Bel priložnost s »delovati pri či-Huu*ah ali dramatiki, ve, kako ■ delavec poprej nezaveden, po-ilni dviga iz duševne teme in seli vedno po boljših knjigah in za-Stevs vedno težjih in ql">bokejših iflpr. Socializem se ne da vsiliti, ^rediti iz nezavednega delavca frbregs socialista je le mogoče, ■ »e istega vzgaja polagoma in ¡I pri tem vpočtrtva vedno tudi ■govo mišljenje. Počasi, s pre-paimi koraki se mora peljati po fiti napredka proti luči. IPoleg tega so ljudje obdani s ftatizmom, le zapreka in nesre-B za stranko. Oni bi radi v so-nilističnih skupinah videli samo bdi njim enake, manj podučene [ prepričane prezirajo ali celo [le iz stranke; posebno ako eden Ined njih ni popolnoma opustil [rkve ali vere. Takega napadajo L vse načine, namesto, da bi ga užali prepričati. Ti fanatiki naj k si zapomnili, da je organizacija »d drugim zato, da vzgaja in li svoje Člane in razširja sociali-Ižno idejo, ne pa samo za ljudi, (so že zavedni. Socializem je pnost, ki se da s svojim globoki naukom in vzvišenim ciljem [težko popolnoma razumeti. Bfdor pa hoče biti dober član v nad i zavednega delavstva, ta Pmora truditi, da vse to spozna K da se nauči jasno misliti ter Lvično soditi. Kadar bodo vsi Rrugi v naših organizacijah to •rili, takrat bodo vse poprej Cenjene napake odstranjene. To Jriti pa je sveta dolžnost vsake-I posameznika. Frank Novak. neveden, da se da zato tem laije iskreni živeli ter na svidenje dne izkoriščati. Kapitalisti in njihovi 28. nov. t 1. -privrženci dobro vedo, da se izo- Čisti prebitek iz veselice znaša braženi in (»oučeni delavci ne da- nad osemdeset dolarjev, do tako lahko izkoriščati kakor Za 81. iz. dr. "Vihar" — F. nevedni iti brezbrižni, zato store Kaučič. vse v njihovih močeh, da ostane- - — — ■ — ------ jo delavci še naprej nevedni iu brezbrižni. Socializem se pa bojuje proti nevednosti in brezbrižnosti delavcev, zato dela z vse-mi močmi na to,, da delavce izobražuje in |H)učnje o vsem potrebnem za izboljšanje bednega delavskega položaja. 8aeializem torej zida na izobrazbo in razumnost, ne pa na duševno temo, kakor njegovi nasprotniki. * ^ j Kdor želi čitati te kujige, naj Veat k1r?z,la ]e,?d.?iebe 1,0 0Be*' se obrne na me ali pa na klubo- ro(,l,H "Njenih uspehov. Vi- I Vega tajnika Joa. Petrovčiča. De- iitH>' d* n* tHk naiin ne ^ 80 8e lavei, trpini! Pridružite se nam, l°8okolix1r1 * ter nam ,H>,nagajte čim prej iz- ll8tlh a8"- \ j vojevati naš boj, ter zmagati nad reee„0^da potrebuje neka želez izkoriščevalcem delavske je — kapitalom. Z delom gre pri nas kakor drugod. Delo se dobi, a plača je I _ , . , pičla, da se komaj samec preži- 8t' v.baraki v Feodo Co- MAL0MAEN08T AVSTRIJ SKIH OBLASTI. Pred meseci se je raznesla po Trstu vest, da potrebuje solidna in bogata trdka v Ameriki več izurjenih, kvalificiranih in nekvalificiranih delavcev. Vest so raznesli agfiitje, ki bi bili radi nekaj zaslužili. Toda dokler je 111 objavili v oglasih je bilo cnergi- družba v Aequafria med deželama S. Paolo in Rio de Janeiro v Braziliji 250 podajačev ' (malovarjev). Kdor hoče t ja, naj vi. Plače že niso bile zvišane zadnjih 5—H let. a draginja raste z neverjetno hitrostjo tako. da delavec z družino že ne more več dostojno izhajati, marveč mora na vseh koncih in krajih gledati, da čim cenejše ven pride. renco" (kjer je gledališče Mi nerva) pri gospodu Amadeo. Tam so delavcem povedali, da gre za zgradbo predora. Podaja-čem bodo plačevali po 7 K na dan. toda v Ameriki bodo vsi najeti delavci še er krat od družbe- Ob sklepu pozdravljam vse za- ^ga adravnika pregledani. Ko- ved ne delavce it, delavke, tebi *ar >0 «d»™* smatral, da 111 " IVoletarec" pa čim prej tisoč «poHoben zh delo podajača, temu novih naročnikov. Ivan Zakovšck. îll 1 South ave. Waukegan, m — Kaj malo se ? ms v "Proletareu" iz naše ne fhi male slov. naselbine, dasi se pi godijo važni in pomembni do-«&dki. Gotovo se " Prolettarec" tlrii načela, da taki verski ali farni boji, ki so se zadnje čsse Vî*li in se še vrše v naši našel-ne dosegajo razredno/aved* delavstva in da to delsv* *vo «a take boje lie more imeti kakor |H>limovalen na- HOlfl Olivni namen mojega dopisa 1,4 je. da fHiročam nekoliko o so-' «Klinu. ^a redni mesečni seji 29. sept. J« «oc. klub sklenil. l'ko je resnice. Haenjp delavskih izkoriščevalcev j«*. cia naj delavec ostane Pittsburg, Pa. — Z veseljem sem prejel "Proletarca" ua osmih straneh, i/, česar se pač cla sklepati lep napredek slovenskega ameriškega zavednega delavstva. Da, list je povečan, a mi delavci, ki so imenujemo zavedne, se moramo zavedati dolžnosti, ki jih imamo do tega lista in ne smemo držati križem rok ako hočemo, da bo list napredoval, da bo še z večjo onemo zastopal delavske interese, moramo zato delati, ga moramo vsjiosobiti, delati moramo na to, da postane dnevnik. Da je "Proletarec" edini slovenski res pravi delavski list v Amerikii, o tem med nami ni danes več dvoma. Ako pa vemo to, je naša sveta naloga, da gledamo na to, da list pride v roke drugim, še nezavednim našim tovarišem. da tudi oni spoznajo pot, po kateri se morejo rešiti iz se danjc nepopisne mizerije. iz ka pitalistične sužnosti. Da pa je mogoče socialistične ideje tem uspešneje širiti med slovenske delavce in ž njimi soc. časopisje, je zato neobhodno potrebna organizacija — Socialistični iklub, katerega tudi slov. delavci v Pitt*hurgu nujno po-tirebujeino. Sodrugi in tovariši delavci! Ne strašimo se Ijudij. kojim ni mar izobrazba, prebuja in napredak slov. delavca. Ijudij. ki hočejo nas še naprej obdržati v duševni temi samo zato. da si polnijo svoje žeje na račun delavske nevednosti. Na dan, ko mur je do tega. da delavcem čim prej zasijejo le|>ši časi. na dan, komur je mar blagor delavcev, na dan za ustanovitev soc. klubu v Pittsburgu. Pa. — 7. S. Johnstown, Pa.—f>. oktobra je umrl v ne j lepši mladeniški dobi na.š sodrug Andrej Janežič v Memorial bolnišnici. Bil je šele 23 leta star. Pokojnik jc bil doma iz Oaber-ja pri Zatični na Dolenjskem. V tej deželi je bil komaj nekaj nad leto dni. Takoj ob prihodu je postal član tukajšnega soc. kluba, kojega zvest član je tudi ostal. Sodrug Janežič ni bil socialist zato, ker smo tako želeli njegovi prijatelji, marveč je bil socialist iz prepričanja. < Sodrugi našega socialističnega kluba smo 11111 položili na grob venec z napisom: "Zadnji pozdrav od sodrugov iz Johns-town-a ". Blair mu spomin! ( lan kluba. Dunlo, Pa. — Dne 2. septembra se je pri nas vršila otvoritvena veselica Slovenskega Izobraževalnega doma. Prireditev je v vsakem oziru povoljno uspela. K temu uspehu so znatno pripomogla slov, društva iz Onnalinda. Llo.vdell, Beaverdale. Saint Mi-chael, South Fork, kakor tudi društva iz Dunlo. Pa., za kar jim izreka Slov. Tzobr. dr. "Vihar" prisrčno zahvalo ter jim kliče se bo naložilo drugo delo, pri ka tereni pa ne bo zaslužil več sedem, marveč le pet kron. (Kjer so delavce sprejemali, niso zahtevali od njih nobenega ne zdravniškega, ne drugačnega izpričevala. Kdor se je priglasil, je bil takoj sprejet brez vsakovršnih ce remonij. Ko je izvedel za stvar tržaški italijanski konzul, je povabil vse v Trstu bivajoče italijanske podanike, naj se obrnejo do njega, preden se priglaše za navedeno ekspedicijo. Res se je obrnilo do imenovanega konzula tnnogo italijanskih podanikov in tem je konzul odsvetoval sprejem dela v Aceijejo. Reveži so le želeli, da se jih spravi enkrat ua parnik, da bodo tam za-vžili kaj gorkega. Toda vse to ne opravičuje malomarnosti avstrijske oblasti. Najstrašnejša beda ne more opravičiti izkoriščanja, kakor so ga deležni delavci pri imenovanem delu v Braziliji. Iu tako so delavci vsled bede prisiljeni, da gredo tja, mari ni dolžnost oblasti, da poizvedo, za kaj gre, in da stvar pojasnijo delavcem? Treba bo pač poskrbeti za posebno varstvo izseljencev. Saj so dosegle druge države, zlasti Italija, v tem oziru prav lepe uspehe. Kaj ni avst. oblastim nič mari življenje avstrijskih |>oda-nikovt ADVKRTISKMENT ALOIS VANA — izdelovstelj — sodovicc, mineralne vode in raznih neopojnfh pijač. 1897 80. Pisk 8t. Tel Cena! 14W Dr. W. C. Ohlendorf, M. D Zdr»ml> ss notr&nj« bolezni ln rsnocelnlk. »zdravniška preiskava brezplačno—f>U Uti je le zdravila, 1924 Blue Ialanc Ave., Chicago- U redu je od 1 do 8 po pol.; od 7 do 9 zvečer. Izven Chieag« živeči bolniki naj pišejo slovensko. Ali še imate prvi državljanski papir? ¿¿o ne, pojdite precej iu-tri poni! Ako ga imate, vzemite kakor litro mogoče druzega. Delavec *u-ez volilne pravice, je čolnar breL vesla. Kdor bi lahko vo lil in m voli, je zločinec, ker je kriv, da dmgi trpe zaradi njega STE 2E SLIŠALI KAJ O ZA DRUŽNI TRGOVINI ALI KONSUMIH. Podjetja vseh vrst vstano vi jena podlagi zadružnosti, so podjetja bodočnosti; samo le-ta i-majo zasigurjeno svojo bodočnost poleg dragih koristnih družabnih napnv, ki služijo v občo korist človeitvu. Kdor le želi poučiti natančneje o zadružnih podjetjih, — kar je treba mati vsakemu, ki se šteje naobražtnim naj nemudoma naroči knjigo "ZADRUŽNA PRODAJALNA ALI KONSUM", ki jo je založila slov. sekcija J. S. Z. CENA KNJIŽICI JE 15c ENA S POŠTNINO in se jo naroča pri upravništvu Proletarca. 2146 Blue Island Ave., Chicago, 111. Trgovci knjig dobe popust. M. A. Weisskopf, M. D, Ixkuien zdravnik. Uraduje od 8—11 predpoldn« iu od 6—9 zvečer. 1842 80. Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chieago, 111 AVSTRO-AMERIK AN SKA , Črta. NIZKE CKNÄ. Velike ugodnoatls električna Inč. izvrstna kuhinja, vino zastonj, kabine tretjima razpreda na parnik« Kaiser Franz Jožef I. In Martha Washington Na krova se govorijo vsi Avstro-ojgcrskt jeziki. Družbeno ladjevje parnikov na dva vijaka: Kaiser Franz Jožef I«, Martha Washington, Laura, Alice, Argentine, Oceanic; NOVI PA K NIK I V DELU. L STRAUB URAR 1010 W. 18th St. Ohicftf* Dl Ian voéjo aaiefo or, veriüe, pni» nov im dru fi k drefotfe. Isvrtoje lad! vaa ko vratna popravila v loj otroki ft nizki mm. POZOR! SLOVENCU P0Z0RI SALOON s modernim kefljfttea Sveto pivo v eodAkik ia pijafte 1er aai>fc* Potniki dobo ia druge oasodke. litte za Pootrosba točna ta 1st Voem Sovenooat im drufiai 81 s van s« OS fa>i»k> pri trota MARTIN POTOKAR, 1625 80. Centre Ave. Chicaft Za vse informacije se obrnite na ¿lavne zastopnike PHELPS BROS. & CO. 6ei'l Agt's, 2 Washington St., Nti Yirt. ali pa na druge uradne zastopnike v Združenih državah in Canadi. ANOLEŠČINA. Mi poučujemo anglei£ino in lepcpiajo £e peto leto. U&mo potom dopiaova-nja. Dobri uspehi. Lahka metoda. Učite se doma. Pouk traja do fteat mesecev. Šolnina nizka. Pifiite po pojaanila ie danes. Slovenska Korespondenčna dola, 1380 E. 40th St., Cleveland, Ohio. (Prejšnji naslov: 6119 8t. Clair Ave. 8. B. 10). carl strover Attorney at Law Zitttpa na vtih sodiščih. §t. sobe 1009 E 133 WASHINGTON STREET. CHICAGO, ILL. Telefon : Main 3989 Teorija in praksa. Kot vsaka druga znanost, tako imajo tudi zdravila teorijo v dosego tvojega cilja, za ozdravljenje raznih bolezni. Praksa nasprotuje teoriji z vidnim vspehom. Ti vspehi dajejo ljudstvu zaupanje v nektera zdravila. Slično zdravilo je Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki je že tisoče ozdravilo njih ielodečnih bolezni, jetrih in črevah ter v vsakem slueaju cisti in ojtči kri, katera obratno ozd-ravlja živce in jih ojaeuje, da se tem uspešnejše zoperstavljajo napram revmatizmu in nevralgiji, posebno pri ženskah. — Trinerjevo zdravilno grenko vino v hiši pri družini daje najboljši vspeh v nekterib slučajih; proti zabasa-nosti. krču, omedlevici, glavobolu in hrbtenici. V lekarnah, Jos. Triner. 1333—1339 So. Ashland Ave., Hiicago, 111. (Adv.) Dobra domača kuhinja. Odprto po dnevi in po noči. "BALKAN" KAVARNA - RESTAURAC1JA -IN POOL TABLE- M. Poldruga* 1816 So. Centre Ave. IM- Deni danes na stran in imel boš jutri! ~ ■ Začni se nocoj!"-------- MI smo blizu tvojega doma in imamo odprto od sobotah od 6. do 8. ure. INDUSTRIAL SAVINGS BANK 2007 Blue Island Ave., Chicago, 111. Varno, udobno ia primerno! 22 let poslovala. i Kdor hoče dela naj se nemudoma naroči na najnovejšo knjigo: "Veliki Slovensko-Angleški Tolmač" hutega ima knjiga dozdaj največji siov. an^l. irTan^l?sTovTVlovar"' Knilfiai trdo In okusno v platnu vezana (nad 330 strani) stane $2-in »e dobi pri: feeling Tit"Every Day Napadi influence, ka-Sija ali boleCln v žlezah vsled velikega dela izginejo, ^e bodete imeli vedno PfllN-EXPELLER V. J. KUBEIKA, 538 W. 14S SI.. New York. N. Y Edino In na|ve«|e založništvo slov. angl. In raznlli slovenskih kn|lg. Plftlte po cenik. ZDRAVLJENJE V 5 DNEH v svoji hifti in te ga bodete rabili po predpisih. 2."hî. in 50c. steklenice v lekarnah, ("uvajte se ponaredb. is me«T» a ed.. its »i. t««, s t Dr. KtohUrj.v« e«nro Pllul« oUjAaJo. ('.'V. «Il w ) Varicocele Hy d reče le _ BREZ NOŽA B( »I.E^IN Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varicocoli, Structuri: dalj« ozdravim nalezljivo zastrupijenj«, ftiv^no nezmoinost, vodenico in bolesni tiioiih •6 moAkih Ta Prilika ja dana slaati tiitim, ki no izdali U velike «vote zdravni kom ne da bi bili ozdravlieai in raoj namen je, pokazati vzem, ki zo bili zdravljeni po tucatih zdravnikov, brezuepeftno, da poeeduiem le jaz edino sredstvo, s katerim zdravim vspeino. p ■,■. Popravite Vaic zdravje Pridite v moj urad in govorite zaupno. Govorimo vse jezik«. Dabili boste najboljše nasvete in prednosti, ki sem si jih iztekel v moji 14 letni praksi kot specialiet v boleznih pri moAkih. Ozdravim pozitivno ielodec. pljnča, l«dic« ln n«prlllk« ▼ jetrih. (Za neoapeino zdravljenje ni treba plakati). TAJNE mo&ke bolezni Zfubs Mfona. heleini v lediezh in |rtrih zdravim hitro za ztalno in tajno. 2ivftene onemoglosti, slabost, napor, zastrupljanj« in zguba ▼oda PLJUČA naduho. Bronehitis. zrd-n« bolezni in pljuiaa zdravim f»o moji najao-v«jii m«todi Zastrupyen|e in vseh drugih kotnih bolozni, kakor prii««,| lueija, onemoglost itd. Ženske bolezni b«li tok, bol«tii(i!^us/tafk Chicago Odprto: 8 sjutrsj do S «veOb nsdeljsh od • ajutr. de 4 pop. Debsova in Scidlova poslanica anner. sodrugom Pozdrav mojim sodrugom! Velikanake množice in brezmejno navdušenje znači napredek socialistične volilne kampanje. Po vzhodu in zahodu, aeveru in jugu ae delavstvo pridruiuje zastavi socialistične stranke. Ni se bilo volilnega boja, ki bi se dal primerjati sedanjemu v Združenih državah. Razredni boj se bojuje na političnem polju našega naroda. Organizirana po vseh zveznih državah tvori socialistična stranka, izra-žujoč svoj bojaieljni čut prebujajočega se delavstva, nezinagljivo falango proti nasprotniku ter zahteva brezpogojno udaj v imenu delavskega razreda in industrialne emancipacije. To je za socialiste čas najlepše priložnosti, a je ob enem tudi čas " odgovornosti in dolžnosti. Nihče naj se ne umakne ali omahuje sedaj! V teh par dneh, ki nas ločijo od volitev, moramo zbrati vso svojo energijo ter iti na delo za naši stvar s poživijenimi silami. Moralna sila socializma je storila v največji meri svoj del v tej volilni kamapnji in njena upliv elektrizira delavce ter vzbuja narod. Sedaj je pravi čas, da damo duška čntilom, ki so v nas ; moralna navdušenost naj se prenese v resnično delo. Sedaj je čas, da odpremo zatvornice lastnih sil, ki *iaj prineso positivnih uspehov socialistični stranki. Zadoni naj naš samozavestni glas revolucije, ki naj vzbudi in navduši delavce vse Unije; razglasimo nujno potrebo gospodarske in politične solidarnosti ter pokažimo pot iz pogubonosne puščave mezdnega suženjstva v obljubljeno deželo industrialne svobode. Združeni delavci so gospodarji luči in napredka. Pokazali so hrbet žalostni prteklosti ter uprli svoje oči v bodočnost. Nehali so po-vešati glavo in sedaj stoje ponosno zravnani. Ne bojijo se več gospodarjev, od kar so spoznali sami sebe in svojo moč. Rojeni iz enako krute sužnosti ter dediči enako grozne mizerije so prišli ti pogumni sinovi revolucije do spoznanja eden drugega kot sodrugi in se ljubijo med seboj kakor bratje. Iz brez zvezdnate noči minulih vekov so naposled prišli v luč dneva. "*Od sedaj naprej je pot čista in jasna ,vera neomajua in zmaga gotova. Naj vsakdo izmed nas premeri svoje sile ob tej pomembni bojni uri ter stori svojo dolžnost. Vsakdo bo to, gotovo tudi storil, kdor je vreden, da npsi soc. znak na svojih prsih in zavzema prostor v vrstah tega glorioznega gibanja. Živeli vsi, vi trpeči duhovi industrialne Amerike! ('as je prišel, da prenehate biti razdruženi, temveč, da združite svoje raztresene sile! Pot k svobodi nobena ni lahka! Skupaj se morate boriti ter zmagati za vse, ako nočete sploh zmagati. Naj mrtva preteklost pokoplje svojo smrt! Naj modrijani modrujejo in profesorji študirajo, toda kulturnega boja željni milioni bodo pogazili vse nasprostujoče sile ter se združili v trdno skalo industrialne in politične solidarnosti! Stoječi na tej skali lahko zremo vsemu svetu a obraz ter mu klu- IVERI. Žene bogatinov se oblačijo v svilo, katero jim kupujejo delav-ei, kojih lastne žene se morajo zadovoljiti z cunjami. • • Kdor še ni lastoval doma in ga tudi še sedaj ne lastuje, temu se ni treba bati, da bi socializem uničil dom. Takih nas je na mili-one - • • . Otroci delavcev morajo mesto v šolo v tovarno, da si morejo Otroci tovarnarjev privoščiti najdražje učitelje in najbolje univerze. • • Delavec,' ki pričakuje, da ga bo kapitalist sam rešil iz industrijskega pekla, je podoben jag-njetu, ki pričakuje od volka usmiljenja. • • • Vsak glas oddan za Tafta, Wil-sona ali Roosevelta,je člen one ve rige, s katero kapitalizem v Zdr. dr. drži delavce, njihove žene in otroke v sužnosti. • • Kadar glasujete za nadaljevanje kapitalizma, s tem zahtevate, da se svet ne sme povspeti preko pomanjkanja in bede, umorov in groze vojne. Brezdelni kapitalisti gredo v Evropo na počitnice za cele mesece, pridni delavci se pa niti v Ameriki ne morejo privoščiti enega dneva počitnic brez skrbi. • o i Pod socializmom bo imel vsak delavec zagotovljeno delo. od katerega bo dobival popolno vrednost. r*im več bo njegovo delo vredno, tem ve? bo imel. — Koliko morejo torej delavci izgubiti, ako se kapitalizem nadomesti s socializmom T Tzgubili bodo samo verige mezdnega suženjstva. Republikanci ob vsaki priliki s povdarkom kažejo svojo prospe-ritoto v hinavski zavesti, da so storili vse, kar je bilo njihova dolžnost kot vladajoče stranke. Vsporedno z prosperiteto pa kažemo socialisti na one tisoče, ki stradajo poleg tako ogromne obil-nosti. Kadar republikanska stranka kaže na visoka kolesa ameriške industrije, kažemo mi socialisti na 10—15 milionov delavcev, ki so brez dela, ali so pa zaposleni samo nekaj mesecev v letu. Kadar republikanska stranka kaže z ponosom na črnce, katere je oprostila iz barbarskega suženjstva, kažemo mi socialisti na 80 milionov delavcev, katere drži ameriški kapital v mezdni sužnosti, ki je v marsičem še slabejša kakor je bila ista črncev. — Republikanska prosperiteta velja le za neščico kapitalistov, milionske delavske mase pa ne poznajo ni-kake prosperitete, temveč živijo v pomanjkanju in bedi • • Kako lahko postane ameriški sodnik milionar, bi znal gotovo povedati chicaški sodnik Oross-eup, ki ima v tem potrebno prakso. Sicer njegova plača ni tako majhna $10.000 na leto, toda od tega bi ne mogel postati milionar, ako bi vso plačo na stran dal. Morda je sodnik Grosseup zato tako hitro obogatel, ker je sodru-ga Debsa poslal v ječo pred leti. Vse mogoče?! • • ' Umori v Pittsburških topilnicah. Multimilionar Carnegie ob vsaki priliki oznanuje svetovni mir. Vse lepo, toda —? V jeklenih topilnicah v Allegheny County, Pa., je bilo samo v enem letu 526 delavcev ubitih in 2000 ranjenih. To je industrijska vojna, nič mamj grozna kakor so ostale. Carnegie, Morgan, sodnik Gary in drugi kapitalisti so morilci. Socializem bo naredil konec tej moritvi ameriških delavcev. Visoki profiti, zmanjševanje poslovnih stroškov, nizke plače, dolge delovne ure, to so vzroki zločinskih razmer, o katerih govorimo. Ako vi nasprotujete socializmu in zagovarjate socializem, potem ste vi sokrivec omenjenih številnih umorov, katere provzroča vaš prijatelj kapitalizem. Profit, ki ga vlečejo kapitalisti tz teh podjetij je pomešan z znojem in človeško krvi jo. Rešite svoje življenje. Pridružite se socializmu! bujemo; stoječi na tej wkali bomo lahko uničiti kapitalizem, odpravili mezdno suženjstvo, pripravili do zavesti trpeče mase ter triumfalno korakali v socialistično republiko. Vač za zmago Eugene V. Debs. Sodrugi in tovariši delavci, pozdrav vam! - Polovica dirke v kontestu, v katerem so delavci soudeleženi, se je ze izvršila. V tem je naša stranka pokazala, da ima dovolj moči v sebi. Tisoči, mnogi tisoči so prišli in prihajajo pod socialističen prapor. Naš bojni krik ,naša izjava za industrialno svobodo, vzvišen namen naše veiepomembne stvari prinaša svetel dan v strašno temo mezdnega suženjstva. * V brezmejuem trpljenju in pomanjkanju so bile mase oropane upanja na rečitev vsakega posameznika in zato se sedaj oprijemljejo rešilnega nauka o skupni rešitvi potom skupnega dela. Posebno navdušenje mora navdati Človeka, ko vidi in srečava trpeče delavce vseh dežel, ko se ti zbirajo iz hribov in planjav, iz mest in farm gozdov in rudnikov, tovarn in delavnic. Iz njihovih oči gori danes plamen samozavestne odločnosti. Zbrani na skoro šest tisoč sejah danes z navdušenjem poslušajo besede novega nauka. Danes ni severa, ne juga; danes ni vzhoda in ne zahoda; danes ni nikakih mejnih črt med narodnostmi in verami. Okolu njih vseh se zgrinja plašč socializma ter združuje industrijske delavce in farmarje, rudarje in mornarje, lesne delavce in topilničarje, može in žene. V našem narodu, razdruženem vsled boja za lastnino, se poraja nov narod, narod delavcev iz vseh koncev in krajev Unije. Vsa brezpomembna nasprotstva naj se pust i je na strani. Pred nami ni nobenega vprašanja ,ki bi bilo važnejše od vprašanja med delom in kapitalom. Na kateri strani so naši interesi? Kateri izmed njiju je za nas ,za katerega smo mi? Kateri naj pride iz boja močnejši kakor je šel v boj? Kateri izmed njiju naj nam prinese jutranjo zarjo novega dne? Jaz pravim, socializem naj bo prvi, socializem naj bo zadnji, socializem naj bo vsepovsod in vselej! ( Kdor napada moje prepričanje, napada mene, moj dom, mojo ženo, moje Otroke, vsako moje upanje, vso mojo zovest, vse moja dejanja in nehanja. Sodrugi! Oni. ki pobija kapitalizem s svojim razumnom, vstrajno in se nikoli ne umakne nazaj za pet; oni, ki stoji neomajno zjutraj, opoludne, zvečer, po noči in vselej, oni je moj sodrug! Lahko se dogodi slučaj, da se zmotimo, da naredimo napako, toda ena napaka je, katere ne smemo nikdar zagrešiti, napako.ki je po-gubonosnejša od vseh drugih za našo stvar, ta napaka je delitev naših sil. Bratska sloga naj vlada med nami! V svojem potovanju po debeli sem naletel na mnogo ^^ starih in upognjenih sodrugov, ki stoje v tem boju trideset, desrt in celo pedeset let Ti sodrugi so danes sivolasi starčki in ^ svoijh prejšnjih letih bili izstavljeni besnečim silam nasproti kov; preganjali so jih od mesta do mesta, od države do države. Njihove glave so plešate, njihovi hrbti upognjeni pod težo li njihove roke s»- tresejo, ko jim segati vanje Kljub vsemu tema ogenj prejšnjih let ni izginil iz njihovih oči. Duh mladosti je še ved v njih. Z zastavljeno čeljustjo in s stisnenimi pestmi so pripravlja vstrajati do zadnjega diha. Ti so pripravili pot; ti so sejali seme, oni so zherali material, a so bili pionirji našega gibanja. Nov pogun napolni človeku srce, ko človek sreča take prvoboi telje za socializem, ko jim gleda v oči, ko jim sega v roko, ko j drži v spoštjivem objemu ter tako pokaže zasluženo priznanje. Ta najsijajnejšc priznanje je, ak0 se jim slovesno obljubi, da hočemo i njih započeto in vodeno delo nadaljevati do zmage, delo, za kate so oni dali in žrtvovali vse, kar so mogli. Skažimo tem predbojevi kom čast na to način, da bomo šli po od njih začrtani poti. Kakor je nase prepričanje privabljalo mladino pred petdesi štirideset, trideset in deset leti, tako privablja in zdmžuje pod svo, zastavo mladino danes! Mladina, — ti boš dokončala delo! Ves svet se ti mudi! Ti b< uživala sad žetve, katero so zasejali oni, ki so šli pred teboj! Ti b zidala z materialnont, katerega so drugi skupaj zbrali. " Mladina, ti boš polagala kamen na kamenu na položen teme Ti boš dovršila stavbo do vrha s streho ter jo okrasila s ponosni) stolpi. Ti boš okrasila njeno notranjost z velikimi in vrednimi d^ in nenavadnimi barvami, kajti tvoje roke bodo manj ovirane j iLdividualizmu, kakor so naše in ti boš lastovala popolnejši čut ' lepoto, kakor ga lastujemo mi. In nazadnje, kaj »i zgradila? Zgradila si novo socialno stavb stavbo, v kateri bo prebival srečnejši človeški rod, ki bo s tem d segel višek za sedaj možne popolnosti, odgovarjajoči vzvišemi čl vekovi misiji; socialna stavba, v kateri starim in onemoglim ne treba beračiti, vdovam in sirotam ne bo treba jokat in v kateri otroci ne bodo mleli v dividende in prof it. To bo socialna stavba, kateri bodo ljudje — ljudje v pravem pomenu besede, kjer ženam i bo treba prodajati svoje ženske časti in kjer bodo otroci vzrastli cvet čistega moštva in ženstva; socialna stavba, v kateri se bo uresničile sanje ,katere so najboljši ljudje kedaj sanjali; social; stavba, v kateri bodo uslišane prošnje na stotine milionov, ki moli v svoji skromnosti: "Pridi k nam tvoje kraljevstvo in tvoja volja n se zgodi na zemlji!" Mladina! Svet je tvoj! Pridi in vzemi ga! Ohrani ga človeškei rodu! Emil Seidel, socialistični kandidat za podpredsednil CENE POSAMEZNIH ZVEZKOV SOC. KNJIŽNICE. 1 iztis-------$0.06 10 iztisov------.40 25 iztisov------.86 50 iitiaov------1.50 200 iztisov------4.25 500 iztisov-------10.00 Ali si je že vaša organizacija narodila 100 iztisov 4 4 Socialistične knjižnice", katere bodete razdelili med nezavedne tovariše na prihodnji veselici. — Ako tega ia niste atorili, skrbite, da ae to ifodi. POŠTNE HRANILNICE - ZA BANKIRJE. Republikanska stranka se v svojem volilnem boju često sklicuje na poštne hranilnice, češ, kdo pravi, da republikanska stran ka ne dela za revne ljudij; ali niso poštne hranilnice, katere je republikanska vlada ustanovila, za revne ljudi, torej za delavce. Nihče ne trdi, da republikanska stranka ni ustanovila poštnih hra nilnic, trdimo pa, da republikanska stranka ni ustanovila poštnih hranilnic za delavce, temveč jih je ustanovila za bankirje; sicer pa drugačnih ustanoviti mogla ni, kajti v republikanski stranki imajo bankirji prvo besedo in ti gotovo ne bodo pustili ustanavljati banke, ki bi utegnile komu drugemu koristiti kakor njim samim. Zakon o poštnih hranilnicah določa, da nobena poštna hranilnica ne more sprejeti hranilno vlogo, ki presega pet sto dolarjev. Dalje določa zakon, da se take hranilne vloge obrestuje samo po dva odstotka. Tn tretjič določa zakon, da se mora 95 odstotkov vseh poštno hranihiičnih vlog naložiti v privatne banke. Kaj je iz vseh teh določb razvidno? Razvidno je, da je republikanska stranka s svojimi poštnimi hranilnicami naredila poštne urade za agenture, ki imajo pobirati od fjudi, ki se ne upajo nalagati svojih prihrankov v privatne banke, Ko je enkrat denar skupaj, ga vlada izroči ravno tistim privatnim bankam, katerim vlagatelji ne zaupajo. Vlada torej nosi stroške za kolektiranje denarja, jamči odgovornost za denar, a prof it od denarja pa vlečejo privatni bančni špekulantje. Kako izvrstno skrbi republikanska stranka za delavce, kaj? Ako bi bilo republikanski stranki res kaj do delavcev in do •revnih ljudi sploh, bi ustanovila hranilnice ^isto na drugačnr podlagi. Poleg tega, da bi se vlagala vanje lahko vsaka svota in da bi se obresti zvišale na, tri ali celo štiri odstotke, naj bi vlada v prvi vrsti sprejet denar drugače porabila. Kupila naj bi obveznice raznih mest, zidala naj bi ž njimi delavska stanovanja, posojevala naj bi ga farmarjem pri ustanavljanju zadružnih podjetij, kakor mlekarn, klavnic in sto in sto druzih podjetij, kakor to delajo evropske države. Seveda s tem bi poštne hranilnice omejile ogromen profit pri- vatnih bank, česar pa kaka kapitalistična stranka na noben način ne sme storiti, sicer se zameri svojim najboljšim podpornikom, ki izdajajo tem strankam ob vsakih volitvah ogromne svote zato, da potem vladajoča stranka pospešuje njihove interese. Kakor hitro pa dobimo zadostno število soc. kongresmanov v Washington, tedaj bomo dobili tu di poštne hranilnice, ki bodo ustanovljene v korist splošnosti, ne pa privatnih izkoriščevalcev. Nadomestna državnoaborska ve-tev na Dunaju. I>11 tiHvi, 24. septembra. — Pri današnji nadomestni državno-zborski volitvi v okraju Land-strabe, je dobil socialni demokrat Miiller 6714 41asov, krščanski socialec Proehazka 6072, nemški nacionalec Wetter 1503, nemški napiednjak Kulka 584, nemški socialec Wehla 82 in češki kandidat Malv 543 glasov. Potrebna je torej ožja volitev med socialnim demokratom in krščanskim socialcem. Ves dan so bili med volitvami spopadli med socialnimi demokrati in krščanskimi socialei. Ob dveh popoldne bi bilo prišlo pred agitacijskim lokalom jsociajlnih demokratov kmalu do preteka. Poslanec sodrug Polke je hotel posredovati, a za to so ga aretirali.—Mandat v okraju liandstrabe je imel sodrug Silberer, ki je letos pozimi ponesrečil v gorah. Tudi Silberer je zmagal v ožji volitvi. Pri prvi volitvi je dobil Silberer 6602 erla sov. pri ožji pa 8346. Katastrofalna rudniška nesreča na Froncskom. V rudniku Clarence na Prftn-coskom se je zgodila strašna eksplozija, ki je ubila 71 rudarjev. Razen tega se je 25 rudarjev tako opeklo, da bodo malokteri ostali pri življenju. Eden ranjenih rudarjev je od strahu in bolečin zblaznel in kričal: "Na pomoči Morilci!" Vzroki katastrofe baje se niso pojasneni. Ampak najbrže bo stvar taka. kakor je bilo povsod : vsled zločinske dobičkaželj-rtosti rudniškega kapitala, ki ne privošči ubogemu rudarju zadostno varnostnih odredb, se je zgodila katastrofa in ugrabila družinam očete, staršem sinove, ženam može. Kaj se meni rudniški kapital, če katastrofa ugrabi neštetim rtidarjem živlenje, samo da ima on sam miljonski dobiček... STROKOVNO GIBANJE V LETU 1911. NA AVSTRIJSKEM. Pretečeno leto je bilo stavkovno gibanje med avstrijskim delavstvom mnogo živahnejše nego leta 1910. Neznosna draginja je silila delavstvo, da je zahtevalo višje mezde, katerih seveda podjetniki ne dovolijo prostovoljno, ampak jih mora delavstvo prisiliti k temu s svojim solidarnim nastopom. Leta 1911 je bilo na Avstrijskem 706 stavk (leta 1910 pa 567), katerih se je udeležilo 193.390 (leta 1910: 108.646) delavcev iz 3507 ( 2888) obratov. Po posameznih avstrijskih deželah se razvrsti število stavk in »tovkujočih sledeče: Stavke Stavkujoči češko....... Nižje Avstrijske Galicija...... Moravsko .... Sle zija........ Primorsko .... Tirolsko in Pre-darlberško . . štajersko .... Bukovina .... Zgornje Avstrijsko ....... Dalmacija .... Kranjsko..... Salebnrško . . . Koroško..... ..Največje število stavk je bilo v stavbinski obrti, namreč 121 s 14.639 stavkujočimi. V tekstilni industriji pa je bilo najvišje število stavkujočih delavcev, namreč 37.126. Rudarji so imeli 72 stavk, ki se jih je udeležilo 20.001 delavcev. V 160 slučajih so stavkali vsi za|>osleni delavci; na te popolne stavke pride 22.857 ali nekaj nad 18 procentov vseh stavkujočih. Povprečno je trajala vsaka stavka po 15 dni; najdaljša stavka je trajala 234 dni j, in sicer je bila ta stav- .251 52.435 .189 32.558 . 50 8.381 . 58 6.683 . 35 7.466 . 21 5.424 . 17 2.918 . 32 1.796 . 13 1.255 11 1.099 . 8 880 . 10 607 . 5 293 . 6 233 slučaju so dosegli delavci po len uspeh, v 299 slučajih le de u»peh in 117 stavk je pote brezuspešno. Uspehi pri stavk za skrajšanje delovnega Časa bili sledeči: v 72 slučajih so segli delavci popolen uspeh, v< le delen in 68 stavk je bilo br uspešnih. Stavke, v katerih j zahltevak) delavstvo priznanj organizacije, ali ki so jih zapoi li vsled odpusta delavcev ali i upnikov, so potekle takole: } popolnih uspehov. 62 delnih 4 pehov in 129 brezuspešnih sta J Rezultati vseh stavk so sled či: najmanj 7000 stavkujočih! doseglo popolen uspeh, 97.1 stavkujočih se je moralo zado ljiti z delnim uspehom in 17. delavcev ni doseglo nikakršni uspeha. Od stavkujočih delavc je 115.622 delavcev po stai zof>et pričelo delati, 2733 je b odpuščenih in 3646 delavcev |>rostovljno zapustilo obra Število delovnih dni, izgubljei vsled stavk, znaša 1 miljon in četrtine. V tem času so izgu stavkujoči na mezdah priblii 5 in pol miljona kron. Vsled stavk je bilo v preti nem letu 134 aretacij, 62 stav jočih je bilo zaprtih. 1 je bil poslan po odgonu, 1 izgnan, stavkujočih je bilo obsojenih polciji in 146 pri sodni ii. V z slu $ 85 obrtnegaa reda je l 79 stavkujočih obsojenih, ker prelomili pogodbo. Pred in med stavkami je vaeira skupaj 939 shodov, od je bilo 13 razpuščenih in 6 je \ prepovedanih. I Leta 1911 je bilo 22 i/porot 408 obratih, kjer je bilo za slenih 13.566 delavcev, izpriih 6375. 2 izpora sta se končala] godno za delavstvo. 3 izpofl prinesli delaveeem kolektfj delovne pogodbe. ka v političnem okraju Lilien-1 feld, kjer je stavkalo 120 dela v-1 cev, ki izdelujejo ključavničar-1 sko orodje. Pri štirih stavbinskih podjetjih v Moravski Budvici je stavkalo 59 delavcev 207 dni. To so bile najdaljše stavke v prete-čenem letu. 422 stavk je povzročila zahteva | H> višjih mezdah; pri 113 stavkah so zahtevali delavci skrajšanje delovnega časa; 93 stavk je povzročil odpust delavcev ali pa delavskih zaupnikov. . Uspehi pri stavkah z mezdnim gibanjem so bili sledeči: v 101 Pametan korak. s kot' ia Verieca, na Ogerski je poslal okrožnico duhovni?! svoje škofije, v kateri pozvF duhovništvo, na j se ne udeleži političnega življenja. V teku] smili dni morajo duhovniki znaniti, da so izstopili iz ti politične stranke in vsakega p* tičnega društva. Skrajen čas bi pač tudi bil. < bi se tudi na Kranjskem škof, ki bi posnemal svojci» gerskega kolego. ivljenje v lenskib rudnikih. KAJ BO S TEMI? ofki /lati rudniki v daljni irji «o zasloveli ie po vaem ^^ aieer ne toliko zaradi naravnega bogastva, ¡več zaradi mučeništva, ki ho dele/ni ondotui delavci. V svojej nesramni nagoti se ravno v lenskih rudnikih itali/eiu. Siln« zanimivo je. piše prijatelj in zagovornik voev-mučeneev, odvetnik (J. inski iz Irkutska, ki je na-o proučili vse razmere, o ¡enakih od noša jih lenskBi ru-ev. Patušinski pravi: \ "(Ko je lenska družba pokupila ba uničila vsa konkurenčna podjetja, je absolutno zavladala po neizmerno velikem ozemlju. V Bodajbi je brzojav, železnica, loisnica last lenske drrtržbe tudi vladne naprave redno pira. Tej mogočni družbi, ki nihče ne kontrolira in ki ima jne zveze s peterburško vlado, 'je podložnih 6000 delavcev z dru-Jinarni. Sicer je res obstojala ne-mko pogodba, ali lenska drvita | le toliko ni zmenila zanjo kakor za lanski sneg. Dalje obstoja tudi rudniški r«-!. veljaven II Vso državo, ali za lensko družbo je bil brez moči. Ko je nastopil ravnatelj Belosjerov svojo službo, je dejal v svojem nagovoru Mavcem: "Bratje, pri men! !><> ite morali tako delati, da bo od konj ostala le griva in rep. od ljudi pa le nos in oči." Ko je lenska družba sistema tično nakupila vse sosedne zlate ^rudnike, je tudi sistematično pričela s poslabševanjem delav bili razmer. Mezdo so jim kaj iutro znižali: tehnična dela v rovih so bila tako pomanjkljiva, da so delavci imeli vedno znatne iz ipibe; ravnateljstvo je upeljalo flopolen sistem napačnega izmerjen ja. tako da so bili delavci na vseh koncfti in krajih ogoljufani. Ifezdo so jim izplačevali enkrat na mesec, ali delavci niso nikdar vedeli, koliko pravzaprav služijo, talfo se je vršilo izplačevanje. Namesto denarja so dobivali delavci listke, s katerimi so hodili v trgovine, ki so bile seveda last lepske družbe, po svoje potreb »čine. Cene so bile brezprimerno visoke, naravnost oderuške. Iz učene delavce je potisnila družba lahko vsak čas na stališče pomožnih delavcev, tako je namreč bilo napisano v pogodbi. Lenska družba je pridržala tudi del mez-ie (skirpna vsota pridržanih mezd je znašala zadnji čas pol miljona rubljev), a od te vsote liso dobivali delavci nikakršnih ) brest i. Človeku se ktrči srce. če bere Marxov opis življenskih in de avskih razmer angleškega delavstva v letih šestdesetih. Ali vsa ta beda je paradiž nasproti živ Ijenskim in delovnim razmeram enakih rudarjev. Ruski zakoni res niso dost prida, ali niti teh i upoštevala lenska kapitalistič-a zalega. Noben rov ni obit z kami, ves rov razsvetljuje ne j brlečih svečk, pri razstrelja iju so nezgode na dnevnem re Zakonito predpisane delovne obleke, škornjev in suknje iz usnja niso delavci nikdar videli, ksj «ele imeli. Vsak dan nezgo da, leta 1910 jih je bilo 410. 8tanovanja so še najbolj podobna hlevom. O snagi, higijeni enega sledu. V tesnih prosto-»e tlačijo stari in mladi, žene možje, fantje in dekleta. Vse ni. vse grehote, ki se le naj o na svetu, so tukaj doma. fcvci tožijo: "Nimamo otrok, toaamo nedolžnih deklet!" In •dmvniška pomoč T Manjka bolnišnic in zdravnikov; in če bi biro vsega dovelj, kaj bi zdallo. če (Rvnateljstvo ne dovoli, da bi IttajSli bolni delavci doma. V lolnišnicah pa leže otroci poleg ptičnih, sifilitični ooleg materi P porodu. In se drug cvet kapitalizma se tukaj bohotno razvil: delavske e se silijo v prostitucijo. De so prosili, naj bi stanovali točeni in neporočeni ločeno, Ui ka i jim je odgovorilo ravna Hjstvot "Temu ne moremo ugo «iti, ker ni v našem revirju pozivno izvedene prostitucije." 42 Ntocentov vseh delavcev je porodih. Al i ti so po pogodbi zave-da svoje žene in hčerre dajo ¡* razpolago v svrho "domačih W rudniškim uradnikom. HW ča dela" so seveda le plašč za potrebno, da se vrsi to delo š» temeljiteje kakor preje. Prihodnjo nedeljo bodo na po vabilo strankinega vodstva vse socialistične sekcije praznovale to žalostno obletnico s tem, da povabijo delavstvo na tdiode in sestanke in mu razjasnijo, kako velike so škode te vojne, kaj je krivda gos|>odujočega -razreda, kak je sedanji trenutni položaj in kako velike in katere nevar nosti prete delavstvu, če se to vojno podjetje uadaljuje, Vsi socialisti naj bodo na svojih mestih in še enkrat naj zagr mi krik: "Dol z vojno!" Delavska predsedniška kandidata •ta - Eugene V. Debs za predsednika Emil Seidel za podpredsednika Mrar prihaja. Zima trka na vrata. Armade breapo sdnih delavcev se pomrtejo v mesta; na tisoče jih je na potu v Chieagu in druga velika mesta. Na stotine jih je že tukaj. KAJ HO S TEMI LJUDMI f Ali je problem o "trempih" vprašanje jtosamezai-kov, ali je to vprašanje cHe človefcke družbe f Kaj bo n temi lafaimi, brezposelnimi delavci f Prihajajo! Na potu so! Ali ne kdo briga /m oje! Ali mogoče niso ljudje! Z ravno tistimi pravicami do življenja in uživanja kakor vsak razko*nik in bogatin!'! DOL N TAKIM 8Ii*TKMOM, KI NE MORK OB «TATI BRKZ MIZER1JE, HTRADANJA IN MUKI! prostitucijo. Ako se upre žena ali hči, tedaj je mož ali oče gotovo takoj vržen na cesto." Pač lepa kulturna slika iz 20 stoletja! BELGIJA PRED GENERALNO STAVKO. Od meščanskega časopisja doslej zasmehovano akcijo belgijskega delavstva za dosego splošne, enake volilne pravice pričenia ravno tisto časopisje tem resneje razinotrivati, čem blliže prihaja doba, ko ima izbruhniti generalna stavka. Zlasti lahko opažamo, da postajajo predvsem klerikalci vedno skromnejši. Zdaj razširjajo v pornirjenje delavstva poročila. da se z njimi da govoriti in da "hočejo skleniti kompromis z dovolitvijo splošne, enake volilne pravice in drugega glasu za družinske očete. Ta rešitev vprašanja Volilne reforme bi dobila dovoljenje kralja in z njo bi se strinjala velika večina zmernih elementov , v deželi; tudi socialisti bi jo sprejeli kot zadnjo stopnjo na poti do neomejene enake volilne pravice. Od katoličanov zagovarjani poskus, da se uvede splošna in enaka volilna pravica za može in žene, ima malo nade na uspeh, čeprav ima tudi med socialisi mnogo pristašev." Kako daleč so ta poročila resnična, moramo še počakati. Poročilla meščanskih korespon-dentov iz Borinaže in industrijskih krajev pokrajin llennegu in Liittich soglasno javljajo, da se delavci obsežno pripravljajo na generalno stavko. Belgijski proletariat se je odločil, da izvede generalno stavko z vso odločnostjo. ki mu mora prinesti uspeh. Važnost premoga za vse gospodarsko življenje je meščanska družba pred kratkim časom prav krepko občutila. Belgijski rudarji to dobro vedo in zato že zdaj delajo na to, da bo drružba ob generalni stavki tem živejc čutilla. kaj pomeni njih delo. TTprli so se namreč delu čez uro; vslcd tega rudniki ne morejo napraviti velikih zalog premoga, ki hi ga lahko porabile ob stavki. Cene premoga so že poskočihv Pa tudi inozemsko delavstvo je pripravljeno, da po svojih močeh podpira velikanski boj belgijskih tovarišev. Rudarji drugih dežel so belgijske rudarje zagotovili, da takoj vstopijo v stavko, če bi se premog iz njih druzniškega o-krožja pošiljal v Belgijo, Vsi sindikati so ustanovili reerrvne zaklade, da podpirajo stavkujo- če; stavko povsod previdno organizirajo. Na drugi strani pa hoče belgijsko delavstvo stavko mirno in zlasti pri republikanski aliansi, katere pristaša sta bila generala, veliko vznemirjenje. Ker pa so bili dokazi za vstaško gibanje dostojanstveno izvesti, že zatega- jasni, tudi politični prijatelji delj, da vlada ne dobi nobenega umorjenih generalov niso nada-povoda za nasilno postopanje. Ijevali s protestnim gibanjem. Delavci zahtevajo paoklamacijo Notranji položaj označuje in-stavke tisti dan, ko se izroči formttor takole: Gospodarsko zbornici predlog o reformi volil- življenje se zopet razcvita Prebi-ne pravice. Dr\ige vesti pa pravi- vatelstvo je zopet mirno. Ker se da se stavka razglas. 25. uo-)je rflzhi, mednarodni konzorcij> nameravajo skleniti krajevna posojila s tujimi bankami. Za jamstvo bodo zlasti porabili nove davke na uporabne predmete. Da-jvek na sol in davek na zemljišče V glasilu francoskih sodrugov 8(1 bo preosnoval. da se ognejo "Humanité" podaja sodrug Fab- prejšnjim zlorabam. Vnanji polo-ra Ribaš sporočila nekega kitaj- ( se j«* pomembno izboljšal, skega politika o strankarskem predvsem vsled smrti japonskega življenju mlade repubjike. V , cesarja, ki je bil povzročal zmede ustavni skupščini so tri velike v kitajski politiki, slednjič pa stranke in republikanska aliansa, tudi vsled spretne zajezitve ruske publikanska stranka in republi- politike v Mongoliji. Pri svojem ga naroda, koncertracija industri-alnega prebivalstva pospešuje kulturo; poljedelske razmere jo INDUSTRIJA IN NARODNOST.I v^i.i"A'"'''L'"1 .^'T ? __*ivi v raju. Ampak položaj kmet- „ .. . , . .. . »kega posla ne da primerjati s Pomanjkanje mduatnje v nj im. Pre(Ivtem „, ^ra,u sedanji dob, ««»depolno ,a v..ko kriie8e rH,|ik(, ZHslužka Ve,ik človeško skupino; narod brez raz-1 , . , , . . , . . . .. nasprotje je ne le v višini dohod- vite industrije mora zaostajati za » „ * . ,... . . . , , . , . . kov, ampak tudi v obliki. Tovar- veleindustrialnuni narodi gospo-1 , , , * » .» darsko. val,d te*. pa tudi kultur- "'^ • J" " no. Pogled r,a toduatrialne driavo aT"1" ^ kaže, da narašča njih narodno f,m J * V na,."r'l'jah ... . . ' (drva, svečavo, stanovanie); po- »ogastvo v progresiji, s katero se ,.,,,., . .... ' . ? . i .v * J . Ijedelski delavec vidi komaj kaj ekonomično napredovanje agrt- « . v j »j i a i i v j • denarja, pretežna večina njegove-(ulturnih dežel sploh ne da pri- , 'J. . A , merjati Najvažnejši razloir ie ta ra zas,užka Je »aturaina. Indu-merjati. Najvažnejši razlog je ta, 8(rjajnj (le|avec |flhk razpo]ai?a ca je razvoj industrije v tržnem, .. ... ... ie bolj pa v tehničnem ozira ako- T, T"" »Z* \HVO},,m raj neomejen, poljedelstvo se pa ko,lkor Jlh P»f J«i poljedelski sicer lahko izboljšuj« do neke i'?"1* l\m™*P>P", lahko (očke. katere pa nikoli ne more ko,'k<"- .por«I» « kulturne »rekorafiti, ker je odvi.no od T ' • 1 ... ,, . , namene. Pri nas v Ameriki ie >remnogih neizpremenljivih fak- . . ... ' , C ,E 1 JC orjev. Zemlja se n. pr. lahko t "^ol,ko drugačna, a pol^ naravnimi in umetnimi i(fhajilihfJ fa7^'h <,",av«pv nepre- ,. . . « ... . stano slabsa. popravlja, a to izboljšanje nikoli ne preseže gotove, precej ozke 'nduslrija vstvarja večje kolo-meje. Produkti zemljišča, ki so niJe' obljudena središta,, v kate-tudi zelo odvisni od faktorjev, na rih ** ,ahko Rn»ie in razvija šol-katere ne more človek prav nič stvo; «"«nstveni in umetniški *a-vplivati. o enem letu priznavajo vsi in ki jo zaman skušajo še u-dnšiti vojaška kasta in maloštevilni interesentje. Nikdar ni prenehalo v tem letu naše delo kritike, nadzorstva, protesta, in ker se še vedno neče-jo okreniti na napačni poti, je Ce hoče poljedelstvo — kateremu se mora seveda prištevati tudi živinoreja, vinogradništvo, sadjarstvo — zvišati svoje dohodke, začne prekomerno f izkoriščati konzumente; njegova višja renta-biliteta "postane nevarna splošne mu blagostanju naroda. Industri ja poveča veliko ložje obresti svojega kapitala z večjo in racionalnejšo produkcijo. Agrikultura na določenem prost oni lahko redi precej omejeno število ljudi. Pregostega prebivalstva ne prenaša ,ker ne bi našlo dovolj plodov. Industrija koncentrira prebivalstvo in daje na tesnem prostoru zaslužka velikim množicam. Industrijalni narodi se množe in njih prebivalstvo se zgoščuje, agrikulturni se ne morejo, ker ne morejo rediti svojih sinov in hčera. Če narašča ljudstvo v poljedelskih krajih, se mora izseljevati. Slovensko izseljevanje v Nemčijo in Ameriko je posledica ne industrialnosti naših krajev. V poljedelstvu ne najde prebival stvo dovolj zaslužka; tarnanje posestnikov delavcev ne pride v poštev za ta pojav, kajti dohodki, ki bi jih izseljenci imeli,- če bi ostali doma in obdelovali tujo zemljo, bi bili zanje nezadostni. Ce bi po vseh deželah prevladovalo poljedelstvo, bi bila ta prikazen manjšega pomena. Ker se pa pri drugih narodih skokoma množi industrija, s tem pa tudi bogat stvo in prebivalstvo, je agrarizem z narodnega stališča naravnost nevaren. Narod, ki živi pretežno ob poljedelstvu, se še številno ne more razvijati v enakem razmerju ,kakor industrialni narodi in postaja za uspešne narodne boljinbolj nesposoben. Če je tak narod že od začetka majhen, je nevarnost očitna. Agrikultura ne more ustvarjati enakega bogatstva kakor industrija. Resnično je pac, da ostane največji del indnstrialnih dohodkov v kapitalistični družbi v žepih kapitalističnega razreda. Toda od večjega bogatstva mora priti več med ljudstvo, kakor od manjšega. Dobro organiziran pro-letariat si lahko kaj pribori tam. kjer je kaj; ne pa tam, kjer ni nič. Bremen se bojeviti nižji sloji ložje rešujejo, kjer je bogatstvo. kateremu se lahko nalože kakor pa tam, kjer ga ni. Vrhutega je pa industrija prisiljena, dajati večjim množicam dela, ki ga potrebuje za svoje obogatenje, medtem ko mora poljedelstvo odga njati ljudi, katerih ne more rediti s svojimi odmerjenimi pridelki. Višje blagostanje indnstrialne- prebivalstvo raztreseno in je izključeno vsako sodelovanje vetjih množic.. Pospeševanje in povzdiga industrije je nujno potrebna za vsak narod, ki hoče obstati, zlasti v kapitalistični družbi; najbolj potrebna pa je za tako maloštevilen narod kakor je slovenski. Industrializirale je neizogibna važna točka narodne politike. Brea nje mora v kapitalističnem svetil majhen narod prejalislej poginiti. Za osem kron — osem let težke jede. Na zadnjem zborovanjn avstrijskih sodnikov so se gospodje jn-ri8ti skoro pritoževali, da se jn-stica mehkuži: naslednja razsodba naj bo sodnikom in gospodom juristom dokaz, da tudi današnji zakoni omogočujejo nečloveškim sodnikom izrekanje barbarskih kami. V Solnogradu so namrei dvajsetlenega fanta zaradi 'ropa' osmih kron obsodili na osem let ječe.Dejansko stanje je bilo po obtožnici naslednje: Dne 3. junija proti četrt na sedem zvečer je bila napadena na Gizelinem obrežju v Solnogradu soproga du-najskega lekarnarja. Na potu je opazila, da se ji bliža neznan moški na sumljiv način. Nenadno je začutila silen sunek na ročni torbici, ki jo je nosila v leviei. Zgrudila se je in ropar je stopil k njej ter ji iztrgál torbico, nakar je pobegnil. Na begu je odprl torbico, vzel iz nje denarnico z osmimi kronami in potem vrgel torbico proč. Poizvedovanja so že drugi dan izsledila storilca v osebi brezposelnega mesarskega pomočnika Josipa Meierhoferja, pristojnega na Bavarsko. Na obravnavi sta izjavili dve priči, da nista ničesar opazila o sunku; tudi napadena žena je izpovedala, da ni dobila sunka. Porotniki so potrdili vprašanje o ropu z devetimi glasovi in sodni dvor je obsodil 'anta na osemletno ječo! Krvavi iuristi naj nikar ne bodo v skr->eh; izrekajo se dovolj nečloveške obsodbe. Solnograška razsodba nam to potrjuje? Se danes naroČite en iztis slavnega romana "JUNGLE", kjer so popisane delav-*ke razmere chicaških klavnic. Cena «niiana na 75 centov s poštnino vred. Upravništvo Proletarca. 1 * ■ m'mm www mm ¥1 I A 6 P H O L K T A H E C i j ADVERTISEMENT ' fostr. Slovensko ! i ■ ! Ustanovljeno 16. januvarja 1892. i ; PRI KRAJEVNIH DRUŠTVIH V MESECU SEPTEMBRU T. L. Novo pristopli člani: K dru*. 6, Peter in Mary Berghafer; k druš. št. 10. Josef Fink, Krank Širic, John Bervar, Kari CSrar, Barny Petehauer, Josef Pfeirtt; k drua. st. U, Ant. Keber in Louis Pauli«; k druš. št. 13. Konrad Jeglič, Martin Majdič, John Kotar in John Čer-neka; k drus. ¿t. 14, Ant. Mauč in Frank Gaaner; k druš. »t. 16, Anton (Kiaor, Rudolf Blašič in Frank Krenker; k dru.š. st. 18, frank Razbomek in Atnon Urh; k druš. ¿t. 19, Josef SchaUer, Valentin TavŽer, Anton Sohumak, Krank Roaec. Jery ornik, John Strmšek in Frank Mlekua. Prestopil dani in članice: Od dr. U. 1. k dr. št. 4., John Bregar ia k dr. at. 9. Karl in Mary Bisjak. — Od dr. »t. 3. k dr. št. 6, Jakob Rupien, John Žager, Jakob Pickler, Anton Žager, John Kuplen, Josef Lipov-sek. Martin Kožuh, John Pickler, John ' Jeočič, Fr. in Anton Močnik. — Od dr. «t. 8. k dr. at. 9. Nikolaj Beber in k dr. št. 10. IMENIK IN NASLOVNIK UBADNI KOV KRAJEVNIH DRUŠTEV A. 8. B. P. D. Sedež: Frontenac, Kan s. O LAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTIN 0BERŽAN, Box 72, Mineral, Kan« Podpreda.: FRANK AUGUSTIN, Box 360, W. Mineral, Kan» Tajnik: JOHI* ČERNE, Box 4, Breezy HiU, Mulberry, Kan«. Blagajnik: FRANK S.TAR&Č,Box 245., Mulberry, Kana. Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, U Box 38, Frontenac, Kans. NADZORNIKI: PONGRAC JURâE, Box 357, W. Mineral, Kans ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, Wpodward, Jowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kans JOHN ERŽEN, lenny Lind, Àrk., Box 47. Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaša samo eden Dolar. Va: dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku Vaè denarne pošiljatve pa gl. blagajniku. Peter Jenko. — Od dr. ¿t. 10. k dr. 16. John Hermana. — Od dr. at. 11. And. Kastelas in Kijet K on stan j. Suspendirani člani in članice: Pri dr. št. 2. Angelo iu Terezija Brentari, John in Ana Ba-lant. Peter in Terezija Goaeh. — Pri dr. št. 4. Mihael in Terezija Prelesnik, Josef in Ant. Hribar, Mihael in Hal veta VVencel. — Pri dr. at. 6. Moritz Viser. — l*ri dr. ¿t. 7. Josef in Z. Kook. — Pri dr. st. 10. Ant. Ferlič, Joaef Krkar, Izidor Kral in Jakob Kosmatin, Pavel Vermut. — IVi dr. št. U. Peter Partei. «Stefan Arh. John Eržen. John Kotzman in Frank Danieek. — Pri dr. št. 16, Fr. Jamnik. Izključeni člani in članice: Pri dr. hi. 6. Ijeo Partei, pri dr. št. 7, Anton in Terezija ftustar-šie. Prost o volno odstopi, od dr. št. 8. Frank in Magdalena Taver-naro, od dr. št. 21. Kurl Šinkovci*. Umrli član: Kans.. John Zaner, «»ert. št. 1339, umrl 4. aept. t. 1., v starosti 33 let, uzrok smrti; ubit v rovu. v John Černe, gl. taj. it«v. 1. v Frontenac, Kana. . Pred«. Anten Kotzman. Računovodja Louia Breaniker, Frontenac, Boz 38. Blag.: Robert Gruber. Štev. 2. v Chicopee, Kans. Pred«. Louia Ajdié, b. 131, Ckieopee K aas. Računovodja: Anton Schüler, b. 209, Chicopee, Kans. Blagajnik: Andrej Polovick, Chicopee, Kans. » št. 3. v Nelson, Kans. Preds.: Jacob Kuplen, R. 8. Pitts burg, Ran«. Računovodja: John Kup lea, b. 115, Yale, Kans. Blag.: Anton tagar, R. R. 8, Pittsburg, Kan«. . ¿tev. 4. v Mineral. Kans. . Pred».: John Ooriek, b. 469, Stone City, Kan«. Računov.: Louis Kovach. b. 305 W. Mineral, Kan«. Blag.: Frank Speiser, b. 136, Mineral, Kansas. Ste v. 5. v Weir, Kans. ' Pred«.: Franc Perm-, R. R. 1, Weir Kan«.' Računov.: John Govekar, R. R. i, Weir, Kans. Blag.: Peter KukoviČ, R. R. 1,. .Weir, Kans. St. 6. v Yale, Kans. Preds. John Sajovio, Yale, Box 73, tCans.; Računovodja John Roy ht, Yale, Box 117, Kans.; Blagajnik Frank Še lina, Yale, Box 127, Kan«. . St. 7. v Coranville, Kans. . Preds. John Koron, R. R. 8 Pittsburg Kan«. Računovodja: Jofiph Miklauc b. 64, Yale, Kans. Blag.: Mike Rane-ger («tanujef) fitev. 8. v Fleming. Kans. Preds.: Jak. Cukjati, R. R. 2, Pitts burg, Kan«. Računov.: Anton Poto&an R. R. 2, Cherokee, Kan«. Blag.: Jo«ef Rahak, R. R. 2, Cherokee, Kans. St. 9. v Radley, Kans. Preti«.: John Dolahc, b. 41, Radley, Pittsburg, Kan«. Računovodja: Anton Komar, b. 92, Radley, Pittsburg, Kan«. Blag.: Frank Tome, Dunkirck R. R. 1, Pittsburg, Kan«. St. 10. v Jenny Lind, Ark. Pred». Frank Stucin, b. 226, Jenny Liad, Ark. Računov.: John Erien, b. 47, Jenny Lind, Ark. Blag.: Leo. Koleno, b. 248, Jenny Lind, Ark. MATI. Socialen roman v dveh delih. Spisal Maxim Gorkij. St. 11. v Breezy Hill, Kans. Preds. Fr. Kozole, Breezy Hill 8ta., Mulberrv, Kan«. Računov.: Rochus Go-dina, R* R. 2, Mulberry. Kans. Blag.: John žordani, Breezy Hill Sta., Mulberry Kan». St. 12. v Cherokee, Kans. Pred«.: Tom. Oelik, b. 21, Cherokee Kans. Računov.: John Beranich, R. 2. box 97, Cherokee, Kans. Blag.: Andrej Medved, Cherokee, Kan». At. 13. v Adamson, Okla. Preda.: Jo». Certalič, Adam.tou, Okla. Računov.: Rudolf Jeglič, b. 244, Adam son, Okla. Blag.: Anton Kristan, A damson, Okla. št. 14. v Maynard, O. Preds. Ant. Skoberne, b. 36, Maynard O. Računov.: Leo. Bregar, b. 46, Maynard, O. Blag.: Josef Mihenc, b. 22 Maynard, Ohio. St. 16. v Pittsburg, Kans. Pred«.: John Bettega, Pittsburg, Ka». Računov.: Ant. Dellasega, b. 483, Kron tenac, Kans. Blag.: Oivani Valentini (stanuje t) fit. 16. v Franklin, Kans. Pred«. John Žager, box 3, Franklin Kan«. Računv.: Vine. Ksgoraek, Franklin, Kans. Balg.: Ant. Košir (stanuje?) St. 17. v Carney, Iowa. Pred«.: Vine. Pernat, R. 4, E. De« Moine«, Ia. Računov.: Frank Galanti-ni, 3920-8 Highland Park Sta., I>es Moine«, Iowa. Blag.: Loui« Blasnik: Car uey, Iowa. . St. 18. v Winter Quarters, Utah. Preds.: John Reven (stanuje t) Ra čunov.: Roman Schumer, b. 45, Winter Quarter«, Utah. Blag.: Frank Kastelie, Winterxuarters, Utah. St. 19. v Black Diamond, Wash. Preds.: Fr. Kucher, b. 606, Black Dia mond, Wa«h. Računov.: Jack Schaller. b. 274, Black Diamond, Wash. Blag.: Anton Krawagna, b. 240, Black Diamond, Wash. St. 20. Ely, Minn. Preds.: Jernej Jnneftič, box 398, Kly, Minn. Računv.: John Podboj, box 991, Kly, Minn. Blag.: Domin. Me»tnik, Ely, Minn. St. 21. Witt, IU. Pred».: lioui» Sehumak, Box 338, Witt, 111. Računovodja: Jakob Bre gant, Box 512, Witt, III. Blag.: Anton Hauptman, Box 29."», Witt, III. — Ds, — je tiho odgovorila Sofja. — Nikoli ie nisem videla takega obrazs ... kakor mučenik! Pojdiva tja, rada bijih gledala . .. — Ne srdite se nad njim, ker je surov ... — je tiho prosila mati. Sofja se je nasmehnila. Ko ata dospeli do vrat, je Igna-cij vzravnal glavo, ozrl se nanje, segel a prsti v kodra ve lase in se sopet sklonil nad časopis, razgr- njen na kolinih. Ribin je vstal, lovil solnčni žarek na papirju, ki se je prikradel v kočo «kozi špranjo na strehi, potem pa daljo či-tal pregibajoč ustni; Jakop je naslonjen na rob klopi kleče Čital. Mati je opazila, da Hofja čuti njih željo po resnični besedi, njen obraz je razsvetlil sladak nasmeh. Oprezno je šla v kot koče in sedla; Sofja jo je objela za ramo in molče opazovala. — ITjec Mihajlo, za kmete naa zmerjajo! — je poglglasno dejal Jakop. Ribin se je obrnil in smeje odgovoril: — iz ljubeznivosti! Kdor ljubi — pa reci karkoli, ne žali . .v. Ignacij je vzravnal glavo, ae zasmejal, zastinil oči in dejal: — Tu je zapisano —"Kmet dandanes ni več človek" — to pač nil Po njegovem preprostem, iskrenem obrazu je zdrknila senca nezadovoljstva. — Na, podji sem, zlezi v mojo kožo ... pa bomo videli, ko si. . dobrijau! — Legla bom! — je tiho dej" la mati Sofji. — Utrujena niaem preveč, a v glavi se mi vrti od tegu duha. In vif — Nečem. Mati se je iztegnila po klopi in zadremala. Sofja je sedela poleg nje in opazovala čitajoče, iu če je osa ali čmrlj zabrenčal nad mate rinim obrazom, ga je odpodila. Mati hc videla z napol zatisnjeni-mi očmi in Sofjina skrbnost ji je bila po godu. Potem je pristopil Ribin in-za-šeptal: — Ali spi,? — Da. Obmolknil je, pozorno gledal materin obraz in vzdihnil: — Prva je nemara, ki je šla za sinom po njegovi poti . . . prva! — Ne motimo je, |>ojdinio! — je predlagala Sofja. — Da, mi moramo na delo . . . Rad bi se še razgovoril, ali za to bo čas zvečer! Pojdimo otroci . . . Odi I i so vsi trije ostavivši Sofjo v koči. A mati si je mislila: — Hvala Bogu • • • sprijaznila sta se . . . In mirno je zaspala na opojnem gozdnem zraku. VI. Zvečer so prišli smolarji, vsi štirje zadovoljni, da je konec dela. Njih glasovi so zbudili mater in zehajoč je stopila iz koče. — Vi ste delali, a jaz aem spala kakor gospa! — je dejala pri jazno. r— Nič zato! Odpuščeno ti bo! je odgovoril Ribin. Mirnejši je bil, utrujenost je ublažila njegovo razburjenje. — Ignacij. — je dejal — poskrbi za čaj ... Po vrsti gos|>odi-njinmo . . . danes nas napoji in nakrmi Ignacij . . . — Nocoj bi rad odstopil svoje mesto! — je pripomnil Ignacij in znašal d račje in žaganje na kup. — Gosti so vsem dobro došli! — je dejal Jefim in sedel poleg Sofije. — Pomagal ti bom! — je tiho dejal Jakop in odšel v kočo. Prinesel j<» hleb kruha in ga začel re-kose, ki jih je razložil po prtu...... — Cuj! — je tiho vzkliknil Jefim. — Že kašlja . . . Ribin je |>oslu.šaI in priklimal: — Da. je že tu . . . Obrnivši ne k Sofji ji je razložil: — Takoj pride priča . . . Po mestih bi ga vodil, po trgih raz-(>ostavljal, da ga ljudstvo posluša . . . Zmerom eno govori, ali to morajo slišati vsi . . . Tišina in mrak sta se zgostila, glasovi so zveneli mečje. Sofja in mati sta opazovali tfmete — vsi so so pregibaii počasno, težko, nekan oprezno. Iz gozda jo stopil na ravnico visok, tršat človek :počasi je stopal opiraje s«* na palico, in slišalo se je njegovo hropenje. — Tu je Savelij ! — j«» vzkliknil Jakop. — Tukaj sem! — je dejal človek, obstal in zakašijal. Ogmjen je bil z dolgim, do pet sega j oči m plaščem, izpod okroglega. pomečkanega klobuka so v vlažnih štrakljih viseli rumenkasti, ravni lasje. Svetla bradica je rasla na njegovem žoltein. koščenem obrazu, usta je imel napol odprta, oči. globoko pogreznjene pod čelo, so mrzlično žarele iz temnih vdrtin. Ko ga je Ribin seznami! s Sofjo, jo je vprašal: — Slišal sem, «la ste prinesli knjige za ljudstvo? — — Prinesla sem jih — -— Hvala vam ... v imenu ljudstva . . . knjiga n^iice mu je še nerazumljiva . . . zato vas zahva ljujem jaz, ki jo razumem. — Hitro je dihal, sapo je lovil s kratkimi dihi. Glas se mu je trgal, koAčemi prsti njegovih slabotnih rok so stiskali po prsih, da bi odpeli plašč. — Za vas je škodlivo bivanje v gozdu ob tej pozni uri . . . Listnati gozd je vlažen in duši! — je pri-|M>mnila Sofja. — Meni ne pomaga nobena reč več! — je odgovoril Savelij in pokašljal. — Le smrt me Se reši. Težko ga je bilo poslušati, in vsa njegova postava je zbujala tisto nepotrebno sočutje, ki se zaveda svoje lastne nemoči in budi le jezo. Sedel e na sodček, oprezno je upognil kolena, kakor da bi se bal, da se zlomijo, in otrl si je potno čelo. Njegoi lasje ao bili suhi, mrtvi. Grmada je vzplamenela, vse okrog je zatrepetalo in se zaziba lo, opaljene sence so plaho bežale v goni in nad ognjem je sijal okro41i Ignacijev obraz z zabuhlimi lici. Ogenj je ugasnil. Zadišalo je po dimu, tihota in megla sta se zgostili na ravnici, prežeč in poslušajoč hropeče besede bolnikove. — Ali ljudstvu ... še lahko koristim, kot priča zlodejstev . . . Poglejte me . . . Osemindvajset let sem star, pa — umiram! A pred desetimi leti sem brez težave položil na pleča po dvanajst pu-dov . .. S takim zdravjem, aem si mislil, boš hodil še sedemdeset let do pokopališča, pa sem se spotaknil . . . De«et let sem se preživel ... in zdaj ne morem več. Okradli ao me gosi>odarji, štirideset let življenja so mi uropali. ugrabili .. . štirideset let . . . To je njegova pesen! — je zamolklo dejal Ribin. Ogenj je zopet zaplapolal. sil-nejše in bolj jarko; sence so s« umikale v gozd in se sj>et plazile k ognju in trepetale okrog njega v nemem, zlobnem • plesu. Na ognju je treskalo viaino vejevje. Listje na drevju je šepetalo, šumelo, vznemirjeno od razgretega zraka. Veseli, živi, žolti in rdeči jezik iso se igrali in ohjeiAali, vzpenjali se kvišku, sejali iskre; goreči listi so letali po zraku, a zvezde na nebu so se vabljivo smejal« iskram . . . — To ni moja pesen ... na tisoče ljudi jo prepeva ... ne da bi razumeli njen zdravilni nauk za nesrečno ljudstvo . . . koliko od dela izmučenih in pohabljenih ljudi molče umira od gladu . . . Kričimo. bratje, kričimo! — Zakašijal je in se tresel po vsem životu. Zakaj ? — je dejal Jefim. — Moje gorje je moja stvar ... Ti glej mojo radost . . . Ve moti ga! — je svetoval Ribin. — Saj si sani dejal, da se z brit-tost jo ni bahati! — je mrko pripomnil Jefim | — Tu gre za splošno, skupno «rorje, in ne za osebno! — je dejal Ribin prepričevalno. f'lovek je premenil globočino in se potap-ja . . . pa kriči ljudem — ne hodite tod! . . . Jakop je postavil na mizo ve drče, kvasu, (kvas imenujejo na Ruskem zelo priljubljeno, pivu podobno, domačo pijačo.) vrgel vanj šop luka in dejal bolniku: — Pojdi sem, Savel j. takoj ti prinesem mleka . . . Savclj je odkimal z glavo, a Jakop ga je prijel pod pazduho in ga peljal k mizi. -- rujte! je klieala Sofja Ribi-iiu tiho iu očitajoči — zaka.i ste ira poklicali? Vsako minulo lahko umre . . . — Lahko! — je pritrdil Ribin — Naj urure med lj;dmi . .. lažje mu je kot samemu ... A sedaj naj govori ... Za prazen nič je ob življenje — naj potrp' še za voljo ljudi . . . Tako j« ! — V zabavo vam je to! je vzkliknila Sofja. Ribin ,j«o je pogledal in mračno odgovoril • — Gospoda se rad' vala. ko je Kristus t.n križu zdihoval. a mi se od človeka učimo in hočemo, da se tudi vi naučite 4*1 njega . . . Mati je plašno privzdignila obrvi in dejala: Za. mizo je izpregovoril bolnik: — Z delom uničujejo ljudi . . . zakaj? Življenje kradejo človeku — zakaj, pravim? Gospodar — v tovarni Nefedova sem izgubil življenje — naš gospodar je podaril pevki zlato umivalno posodo . . in tudi nočna posoda ie bil a iz zlata ... V tej poaodi je moja sila, moje življenje . . . Zakaj setn ob življenje . . . človek me je ubil z delom, da je svojo priležnico napojil z mojo krvjo . . zlato nočno posodo ji je kupil za mojo kri. Človek jo ustvarjen po spodobi božji — je dejal Jefim smeje — a sedaj smo slišali, čemu ... To je dobro! — \e molčimo! — je vzkliknil Ribin in udaril z dlanjo po mizi. -- \e trpimo tega! — je tiho dostavil Jakop. Tgnacij se je nasmehnil. Mati je opazila, da so vsi trije fantje poslušali z nenasitnim za- nimanjem gladnih duš, in kedar je govoril Ribin, so mu gledali v obraz s prežečimi očmi . . . Save-lijeve besede so zbujate na njihovih obrazih Čuden, oster posmeh. V njem ni bilo sočutja z bolnikom . . . Nagnivai se k Sofji je mati tiho vpraaala: — Ali govori resnico? Sofja je odgovorila na glais: — I>a, to je resnica! O darilu je pisalo časopisje . . . zgodilo se je v Moskvi . . . — In 1 azeu ga ni doletela ... — je zamolklo dejal Ribin. — A kazen mu je pristojala . . . Med ljudstvo bi ga bili morali peljati in na drobne koace raztrgati in njegovo prokleto meso a reči psom . . Sodnji dan bo, ko vstane ljudstvo. Mnogo krvi prelije, da zrni je krivice ... Ta kri je njegova kri, iz njegovih žil je iznesana, ljudstvo je. njen lastnik. — Hladno je! — je dejal bolnik. Jakop mu je pomagal in ga peljal k ognju. Grmada je gorela enakomerno, žarko in brezizrazne sence so trepetale okolo nje začudeno opazuješ veselo igro ognja. Savelij je sedel na panj in iztegnil svoje proKojne, suhe roke proti ognju. Ribin je pokimal na njegovo stran in dejal Sofii: — Ostrejsc je to od knjig! To je treba vedeti! . . . Ce odtrga stroj delavcu roko, ali če ga ubije, pravijo, da je sam kriv svoje nesreče. -zueje železniški mojster na železnicah ob Visli; bil je rdečelas, krepke rasti in je imel sive, hladno zroče oči. Govoril je tudi nemško in je poznal iz lastne akuSnje življenje v ječah. Nas eden ne govori rad mnogo o svoji preteklosti, ker imamo za to svoje razloge. Zaupali smo drug drugemu, vsaj na zunaj; na znotraj je imel drug do drugega tako malo zaupanja kakor do samega sebe. Ce nam je naš drugi tovariš, majhen, zanikrn človek a stisnjenimi ustnicami in skeptičnim izrazom v obraz pripovedoval, da je bivši študent mostovske univerze, sva mu druga dva verjela. Sicer pa nam je bilo popolnoma vseeno, ali jc bil kdaj študent ali lopov ali tat. Ko amo se seznanili,, smo stali vsi trije na isti družabni stopinji. Bili smo «tradajoči ljudje, bili smo pod policijskim nadzorstvom in kmetje v vaseh, skozi katere smo potovali, so z nami nezaupno ravnali. Sovražili smo policijo in kmete, kakor lačne roparske živali smo sovražili vse in smo nameravali veliko maščevanje nad njimi. In zato se nam je bil pridružil dozdevni študent. Nesreča najhitreje privede ljudi skupaj, celo popolnoma različnih narav, in da smo bili v nesreči, nam ne more nihče ugovarjati. Tretji sem bil jaz. Ker sem že od otroških let skromen, nočem ničesar pripovedovati o sebi. Ne bom se hvalil, ne izdajal svojih napak, da se Vam ne zazdirn na-i iven človek. Da pa boste inieliJ vsaj pojem o meni, hočem le o-pomniti, da sem se vedno smatral za boljšega Človeka od vseh in se smatram tudi še sedaj. Zapustili smo torej Perekoj in popotorvali dalje. Izbrali smo si dan, o katerem smo upali, da bomo med potoma lahko naberačili kruha. Jaz sem šel ob strani vojaka: študent je sledil zadaj. Z njego-v rame je visela nekakšna jopi-J ca. Njegovo oglato, gladko ostri| ženo glavo je krasil ostanek ši-; rokokrajnega klobuka: sive, ne stetokrat zakrpane hlače so tesnM oklepale njegove tenke noge; njegovo obuvalo je obstojalo golenice, ki je bila pritrjena ni noge z ozkimi jermeni podloge^ starega suknjiča. To je imenovali svoje sandale. Z nogami srebajo« je dvigal goste oblake prahu«! Njegove vodene, majhne sive oči so gledale v daljavo. — Vojak je bil oblečen v rdečo srajco, ki jo jc bil ukradel v Kerzonu. Nad * srajco je nosil še podložen telov-| nik: vojaška kepica mu je poševj no sedela na glavi. Okolo nog sjak j0 pel jutranjo moli tev . . . V svoji vojaški službi je opra ljal v cerkvi svojega bataljoi mesto popovcura asistenta in znal našteti molitve. Brž ko prišel iz razgovora, je pričel ml liti. Daleč na obzorju *n)n videli \j soke skupine gorovja "To je pač krimsko gorovje je štuVlent pripomnil suho. "£••<»>1 Tako daleč «e nisi« Prt«. To s,, navadni oblaki I Mutilated kakor paradižarjeva ju jiJekoui." Na lo aein priponi-jg bi bilo zelo prijetno, če bi tblaki v ifsuici paradi/arje-Ta opomba jo povečala Ukoto. iča " je zabavljal vojak, e žive tiuHt' ni videti. Naj-o morali kakor medvedi iz svojih lastnih prstov." j sem rekel, tla bi morali iti večjim krajem," je poučeva-ipomnil študent, ito si tudi učenjak, da go-Kje hočeš tu najti velike t Hudič vedi, kje so." ent je stisnil ustnice in . Medtem je solnce zašlo in J so se svetili v raznovrstnih ah. S «tepe se je dvignil vojn jemlji in soli in vnovič netil lskoto. želodec je neprenehoma 81, naše telesne moči so pe.šale bolj. Usta in grlo so bili iz-, čuti zmedeni, na očeh je kakor koprena. Zdajpazdaj •e pojavile pred njimi velike pege. ki so se nam časi za-kakor koščki mesa ali kru-Misel na slastne grižljaje je ^»dražila želodec in napravil bolečine še neznosuejše. g drugemu «mo opisovali jje občutke in^se nadejali, da rijemo kje pastirja. Neprene-a so blodile naše oči na vse i. Naša ušesa so prisluškova-napeto, ali bi se ne zaslišalo v javi škripanje tartarske dvo-ce. | 'oda na zapuščeni stepi je osta-* se tiho. Dan popreje smo bili i tri četrtine funta rženega in pet lubenic. Med tem smo bili prehodili 40 vrst, gotovo nikaka malenkost. Ko smo se predramili na trgu v Perekopu, smo začutili lakoto. } Študent je prav svetoval, da izrabimo noč za tatviue . . . Ampak v dostojni družbi ne sine« glasno govoriti o kršenju lastnine in ssto bom opustil pripovedovanje o tem predmetu. Pripovedovati hočem golo resnico. Vem, da ljudje v naši dobi civilizacije finejše čutijo in si še celo tedaj prizadevajo napraviti prijazen obraz, ko ik> svojega sočloveka oropali in dničili. Na lastnem telesu sem to »bčutil in imam zato vse spoštovanje pred oglajeno kulturo na-iega časa. Krasen dokaz za ne-jrekinjeno napredovanje tega rulturnega procesa nudi letno na-irseanje jetnišnic, beznic in bor-lelov. Nadaljevali smo torej svojo pot ia zopuščeni, tihi stepi, ko je zalajalo solnce, mučeni od želod-nih bolečin, v negotovem priča-rovanju na izboljšanje svojega ►rezupnega položaja. Pred nami je barvala večerna arja oblake, za nami se je razgrinjala 4ema in obrisi obzorja so edno bolj izginjali. "Otroci, .nabirajte drva za o-renjV! j*e dejal vojak in pobral ta aeiulji kos lesa. "Prenočiti bo-n6 morali pač na stepi/Nabirajte r«e. kar opazite." ' ' v, Razšli smo se v različne smeri n nabirali "gorivo. Kadar., Jfoli se pripognili,. da dvigrfemo jico; smo čutili tudi izkušrijavo, se vržemo na tla in zremo ma-zemljo, dokler ne omagamo. S bi bili pri tem tvf^rali svoje fivljenje, če -hi le . mogli utešiti pjo lakoto'. pfe bi vsaj koreninice našli", j» vzdihoval vojak.'"Saj drugače *ndar rastejo užjtne koreninice." Ampak na zepilji ni bilo opazi-pkoreniriic. Naglo se je približa-loč, na n(*bu so že blestele zvo-ookolo nas so se že razgrin-globoke sence, ki so ožje in Ji omejevale obzorje. "'Otroci", je lahno dejal štu-% ''tam zadaj vidim ležati Jgra." KCloveka?" je dvomeče vpra-U«vojak. "Kaj naj počne sedaj »na stepi človek." 'Pojdi t.ie in vprašaj ga! Oo-bo imel pri sebi kruh, če je Wenil, da prenoči na stepi", je f>jssn.ieval študent. Vojak jc gledal v smeri, kjer je W človek in rek*l odločno: "Tj, pojdemo'" Samo ostro Itudentovo oko jc °fflo opaziti v daljavi petdese-j» sežnjev človeka, ki se mi je W kakor temen kup. Pospešili Ho korak In občutili, v nadi, da Izbirno jesti, še večjo lakoto. "Morda pa to ni človek!" je omnil vojak, dočim «mo mi mili enako -v dvomi pa so se razkropili [tistem hipu, ko smo opazili, da se je temni kup zganil in se polagoma povečal. Opazili smo živega človeka, ki je klečal in molil roke proti nam. '4 Ne bližaj se, drugače te ustrelim!" je nenadno vzkliknil s tre-pe is joči m glasom. Slišali smo kako je nabijal pištolo in obstali smo kakor na povelje; neprijazni pozdrav na« je popolnoma presenetil. "To je malopridnež!" je godel vojak sam seboj. "Da!" je dejal študent zamišljeno; bržčas ima kaj na vesti, če ima seboj pištolo." "Ti!" mu je zaklical vojak, ko «e je bil navidezno nekaj premislil. Nobenega odgovora. "Ti! Nič hudega ti ne storimo; samo kruha nam daj — Ti hudič! Zadnji besedi je vojak potiho-ma izgovoril. Človek ni odgovoril. "Ali ne slišiš?" je vojak jezno ponovil. "Kruha nam daj! Ne bomo se ti približali, samo kruha nam vrzi!" "Dobro!" je kratko dejal človek. Noben, še tako božanski nagovor nas ne bi bil mogel tako po-plemiti kakor ta kratki "dobro". "Nič se nas ne boj, ti dobri človek!" je dejal vojak smehljaje, čeprav popotnik v daljavi dvajsetih korakov nikakor ni mogel o-paziti t^a smehljaja. "Miroljubni ljudje smo, prihajamo iz Rubana, ined potoma smo zapravili svoj zadnji denar in že dva ni nismo skoro nič jedli." "Vjemi še en kos! Se enega ... No, in sedaj nimam nič več." Študent je nabral vsega skupaj štiri funte suhega pšeničnega kruha. Da je bil kruh suh, nas je veselilo; zakaj suh kruh bolj nasiti. Vojak je razdelil kruh na enake dele. Kg sem dobil svoj del, sem počasi žvečil kruh, zadržavajoč svojo strašno lakoto. Čutil sem poseben užitek, da sem pošiljal kruh po grižljajih v želodec. Po vsakem grižljaju se ine je polaščala vedno večja blaženost; nahajal sem se v sladkih sanjah. Pozabil sem na dneve strašne lakote, nič več nisem videl svojih tovarišev, ker sem se popolnoma pogreznil v užitek. Ko pa sem bil pogoltnil zadnjo drobtino, je mrmral yojak, ki je sedel na zemlji meni nasproti in si gladil trebuh z rokami. "Gotovo bo pri njem kaj takega, kajti kruh je dišal po mesu; ni izključeno, da ima tui še kruh. je pripomnil študent in tiho dejal : "Če bi le revolver ne bil ..." . "HržčAs eden kakor mi!" "Potepuh!" je odločno dejal vojak/ Sedeli smo tesno drug ob drugem in škrilili k dobrotniku. Zadnji ni dal od sebe ne duha ne sluha. Tupatam smo slišali melanholično žvižganje poljske podgane. Na nebu so blestele zvezde in nas je še vedno mučila lakota. Ponosno moram opomniti, da v tem položaju nisem.bil ne slabši na boljši od svojih tovarišev. Predlagal sem. da vstanemo rn se bližamo popotniku. Storili mu ne bodemo nič hudega; ampak vzeli mu bomo vse, kar ima užitnega. Če bi na nas kdo streljal, tudi prav; zadel bi k večjem enega izmed nas; razentega bi pač težko takoj smrtno zadel. "Storimo!" je dejal vojak in se naglo vzravnal. študent je kazal manj veselja zato. Midva sva bila skoro tekla, študent pa je ostajal za nama. 'Ti, tovariš!" mu je vojak o-čitajoče zaklical. Človek je nekaj godel proti nama, počil je strel. "Mimo streljal!" je vojak veselo kriknil in bil v enem skoku pri človeku. — "Hudič, zdaj pa dobiš nekaj!" Študent je planil na popotnikovo prtljago, dočim se je popot-inik raztegnil po zemlji in hropel. "TTudiea še enkrat!" je začuden vzkliknil vojak, ki ga je prav kar nameraval brcniti. "Ali je nase streljal? Ti!" se je obrnil do njega. "Ti! Ali si se ustrelil?" "Otrok! Vse je tu! Meeo, čebula, kruh! Dovolj za nas vse!" je Študent zmagoslavno vzkliknil. "Potem naj ga pa hudič vzame! Jejmo otroci!" je dejal vojak. Vzel sem revolver iz roke človeka, ki je prenehal hropsti in je ležal, ne da bi se zganil. V re- se- volvcrju je bila samo ena patro-na. J (m 11 i smo, ne da bi izpregovo-rili besedico. Popotnik je tudi molčal in se ni zganil. Sicer pa se niti zmenili niso zanj. "Ali vam je bilo res le do jedi? je nenano zadonel nripav in tresoč glas. Groza nas je stresla. Študent je planil kviško in je začel celo kaši jati. Vojak je začel zmerjati: "Raz-poči se, pes! Kaj pa smo hoteli druzega? Ali misliš, da smo te hoteli umoriti? Čemu nam bodo tvoje kosti? Taka nesramnost! Strelja na miroljubne ljudi! Pes!" Zmerjal in jedel je obenem, vsled čeear so izgubile njegove besede mnogo učinka. "Čakaj, pes! Bomo že obraču-nali s tabo, kakor hitro se najemo do sitega!" je pretil študent. Kot odgovor smo zaslišali silno ihtenje. "Otroci, ali «em vedel, kaj nameravate f Streljal sem na vas, ker sem se bal. Iz Novega Afona potujem v Smolensk ... Ah bogf kakome muči mrzlica. Vselej» po solnčnem zahodu čutim strašne bolečine. Zaradi mrzlice sem Zapustil Afon. Moja žena z obemft mojima hčerama je ostala. Skpro Štiri leta*jo nisem videl. Ah. otroci! Jejtal" ' 1 "Mi bomo že jedli in se ne bo mo dali šele siliti", je pripomnil študent. "Ah, bog! Če bi bil vedel, da ste mirni ljudje, bi seveda ne bil streljal na vas. Jaz pa sem vendar tu čisto sam na stepi . . . Ali mi morate zato očitati?" Govoril je in jokal ali boljše re čeno, tulil. "Kaj pa cvili?" je zaneeljivo menil vojak. "Mislim, da ima denar pri bi", je pripomnil študent. Vojak ga je ošinil od strani s pogledom in dejal smehljaje: "Ti si prekanjen! No, zanetimo ogenj in ležimo k počitku! "In kaj naj se zgodi s tem?" je poizvedoval študent. "Hudič naj ga vzame! Kaj hočemo ž njim? Ali naj ga pečemo na ognju?!" "Pravzaprav je zaslužil to!" je dejal študent in pokimaval s svo jo ostudno lobanjo. Nato smo šli vsi trije nabirat drv in kmalu je presketal vesel ogenj na kraju, kjer nam je bil mizar prvič zaklical svoj poveljujoči "Stoj!" Zdaj smo sedeli čisto prijazno okolo ognja. Bila je mirna noč, brez vetra; od utrujenosti so nam oči skoro skupaj padale, čeprav nam naš želodec se vedno ni dajal miru in bi bili prav radi še enkrat večerjali. "Otroci!" je nenadoma vzkliknil mizar. Ležal je tri korake od na« in časi se mi je zazdelo, kakor da bi nekaj šepetal. "Kaj?" je dejal študent. "Ali smem blizu vašega ognja? Vse kosti me bole. Ah, bog! Naj-brže se mi ne bo posrečilo zopet videti domovino!" "Prideš lahko sem!" je opomnil študent. Mizar se je počasi priplazil do ognja. Bil je dolg in suh, v velikih, kalnih očeh so odsevale njegove muke. Njegov spačeni obraz z rujavo rumeno poltjo je bil strahotno suh — usmiljenja vreden pogled. Dolge, suhe prste je iztezal proti ognju in mel tresoče roke. "Zakaj pa potuješ prš. ee si bolan? Ali si skopuh?" je mrko vprašal vojak. "Svetovali so mi, da grem peš n a Krim, češ. da mi bo zrak dobro storil. Zdaj pa čutim, da ne morem naprej! Tu na stepi me bržčas ulovi smrt in nihče ne zve o tem. Moja žena in moji hčeri čakajo name — bil sem jim že ni-sal dočim gloje na mojih no gah atepni dež. Ti bog. ah bog!" Vnovič je začel jokati. "Prokleti hudič!" Vojak se je razljutil in planil po koncu. "Kaj tnl iš? Spati hočemo, ne moti nas. Če moraš umreti, umri in drži gobec. Čemu si še na svetu!" zar se je stisnil skupaj, bližal se je še bolj ognju in strmel v pla men. Ležal sem ob njegovi desn: strani in slišal, kako so mu v mrzlici šklepetali zobje., Študent je ležal na levi strani; Zdelo Se je, da je zaspal. Vojak je ležal z obrazom navzgor, roke p.od glavo prekrižane iri je opazoval nebo. "Kako čudovito lepa noč; Koliko zvezd sveti! Tako gorko je, kakor lepo je nebo. Pod njim ležimo kakor pod krasno odejo! je dejal vojak. "Da, prijatelj, zelo zelo ljubim to popotniško živi jen j^.' Sicer trpiš vsled mraza in pogosto si lačen, toda svoboda je najdragocenejša. Nobene oblasti nimaš nad sabo; svoj lasten gospod. Nobeden ti česa ne poreče, če si'tudi celo prst odgrizneš! Resnično, tako lepo je! Sicer že tri dni nisem j«nlel in lakota me je razbesnila. Zato pa sedaj ležim popolnoma sit, gledam nebo, ka-Ikpjr da bi mi zvezde namigavale: !\ič ne skrbi, Lakutin, romaj po Remiji in ne brigaj se za nikogar'" Da, to je tako blaženo čuv stvo v srcu! Ti, kako ti je ime, ti mizar? Nikar se ne hndnj in ne imej strahu pred mano! To ni nič, če smo snedli tvoj kruh. Mi sami pač nismo imeli kruha in smo ga vzeli tebi. Zato pa streljaš na nas kakor divjak. Ali ne razumeš, da s krogi jo lahko umoriš človeka? Zelo besen sem bil zato na te. Če bi se ne bil zgrudil, bil bi te pretepel. Denar vendar imaš?! Jutri prideš v Prekop in «i kupiš kruha ! Ali že dolgo trpi« za mrzlico Dolgo je še brnelo v mojem ušesu od debelega vojakovega basa in trepetajočega glasu bolnega mizarja. — Noč, črna kakor oglje, se je spustila na nas. Naša pljuča so v globokih dihljajih dihala mili zrak. Ogenj je izžareval luč in gorko-to. Ni dolgo trajalo in ležali smo v globokem snu. • • Takoj "Daj mu zaušnico!" je dejal študent. "Ležimo k počitku", sem dejal jaz. "Če pa hočeš ostati poleg ognja, ne tuli!" "Ali si slišal?" je jezno menil vojak. "Ti pač misliš, da bomo imeli sočutje s tafio .ker si nam vrgel krnh in si streljal na nas. Ti hudič! Drugi bi . . . Fcj!" Vojak je umolknil in se raztegnil. Študent je že ležal ob ognju. Tudi jaz sem legel. Fplašeni mi- "Naglo vstani, naglo! moramo iti!" Silno prestrašen sem se prebudil in planil kvišku. Vojak mi je še pomagal, ko me je vlekel kvi šku. "Hitro pojdi!" Vojakov obraz je bil mračen in poln bojazni. Ozrl sem se in opazil mizarja, ki je ležal popolnoma mirno. Prvi žarki vzhjajajočega solnea so obsevali njegov obraz. Usta so bila odprta; oči so bile kakor v smrtnem strahu izstopile iz jamic. Njegova obleka je bila raztrgana, njegovo telo je bilo v nenaravni legi. Študent je bil izginil. "No, kaj se oziraš? Hitro pojdi," je dejal vojak in me za roko vlekel proč. "Ali je mrtev?" sem vprašal, trepetajoč od razburjenja. "Če bi bili tebe zadavili, bi prav tako iz gledal." "Študent?" sem vprašal. "Kdo pa drugi ? Ali si bil ti morda? Ali jaz? Lep študent. Lepo je i zdelal mizarja in pri tem niti ne pomislil, kaki nevarnosti izpostavlja svoje tovariše. Tak falot! Če bi bil slutil, bi ga bil ubil s pestjo! Tak potepuh! Le pomisli, v kak položaj naju je bil spravil. Zdaj se morava splaziti odtod, ne da bi naju kdo opazil Ali razumeš? Kajti danes bodo našli mizarja in potem bi najn zaslišali, če bi naju zgrabili. Midva nimava sicer nič sumljivega seboj . . . razen revolverja, ki sem ga vzel seboj. "Vrzi stran revolver!" sem zaklical. "Stran vreči?" je dejal zamišljeno. "Ne, raje ne. Revolver je vso k a ko dragocen predmet. Kdo r>a ve, da je imel mizar revolver seboj! Zanj utegneva skupiti tri rublje. Krogljo je v njem! Ah. icako škoda, da študenta ni tu! Tako rad bi mu pognal skozi glavo. Koliko denarja je pač vzel mizarju? Ne, tak lopov! ITbogi mizarjevi hčerki!" sem dejal. "No, teh dveh ni treba pomikati: ti dve se poročita v daljšem ali krajšem času in sta preskrbljeni. Naprej, dragi prijatelj, pohitiva! Kam pa hočeva sploh iti?" "Ne vem . . . popolnoma vseeno mi je". "Meni tudi! No, potem hočeva na^desno, v smeri proti morju!" Sla sva na desno. V daljavi se je dvigal majhen grič. obsejan od solnčnih žarkov. "Kaj pa strmiš tako? Ali imaš strah, da mizar zopet vstane in steče zs nama? Zdi se mi, da je ADVERTISEMENT i! POZOR BRATJE SLOVENCI! Ali Se veste kje je dobiti naj bolj mee po najnlijl ceni? — Gotove v novi prvi Slovenakl moderno urejeot raeeaiei Fcrko Bros., 271—lst Ave. Ia Park SI. i » JLU J» j« najokaaaejie »vete ia prekajene KRANJSKE K3A>- | 2^55- *£ J*™* * domačega iadelka Ur aajokoaaeiSe FREKAJBNO ME80; vee pe najnižjih cenah Pridite ia prepričajte M aami o oaiib cenah kakor tudi o kakovosti naAege blaga. -ENE IN DOBRA POSTREŽBA je sale gee Ne posablte oaa torej obiskati v naii novi meanlci v pga blagi NI/.KU vem poelepju. MILWAUKEE. WIS lio. Joe. Trataike- Telefoa: South 8511. Marshall & II s ley Banka Podružnica na 374 Nationalere. Najstarejša banki v Milwaukee. Plačuje 3% na hranilne vlage MILWAUKEE, WIS. IN OKOLICA. Vsem svojim prijateljem in znancem naznanjam, da sem se preselil iz 1730 St. Paul Ave. na 118 Muskega Ave. v velik in lepo urejen saloon, kjer se vedno dobi sveže pivo, izborno žganje, staro in pristno vino ter unijske smodke. Vsi moji znanci z mesta, kakor tudi iz Racine, Kenoshe in drugi*1 bljižnih inest, naj vzamejo 'transfer" na Clybourn Ave. do 13th St. in naj vprašajo za svojega starega prijatelja FRANK HRŽIč-A. M. J OVANOVI CH 84 — 6th Str. Milwaukee, Wis. PRODAJA dlFKARTE. Pošilja denar po pošti in brzojavno. Izdeluje: Obveznioe — Pooblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in ces. in kr. konzulatu. EDINA HRVAŠKO — SLOVENSKO — 8RBSKA AGENCIJA. Vse oči obrnjene na Milwaukee A ko se zanimate za napredek človeštva pazite na. Milwaukee, kjer socialisti kontrolirajo mesto in county in vršijo veliko delo. To pa najlažje storite, ako se na ročite na "Milwaukee Leader", nov. Boo. dnevnik. Leader je izvrsten in metropolitski časopis, ki prinaša vse novice, največ pozornosti pa posveča delavaikim interesom. Naročnina za celo leto znaša $3.00, 25c na mesec. — Naslov: The Milwaukee Leader, Milwaukee, Wis. Obuvala molk«: od I' M d« iffüftk«: od od IM* do IMS I100dol8.fi Me do IL» Mi vas hofiemo vselej zadovoljiti AHRENS &VAHL 855 Grove Si. Milwaukee, Wis. . Milwaukee r >'.' Wisconsin Borchardt Bros. Krojačnica, zaloga oblek in drog« modke oprave. • i • 347—349 GROVE STREET. £A MILWAUKEE, WIS. Slovencem ia Hrvatom priporoča ANDREJ MAKAROVIÖ ■voj premog, drva ia ekspres. 427 VIRGINIA ST. Naroéa ae todi pri Ig. Kniljann —22S let Ave. — Telefonska zveza. NafboHie ofclefce Izdeluje po meri Bodrug J. Kraine JAVNI NOTAR J. KAKER 220y2 Grove St. Milwaukee«, Wis. isvriuje vse notarske posle za tu in stari kraj. Milwaukee, Wis Sodrug LOUIS BERGANT 257 — 1st Avenue priporoča Slovencem ln Hrvatom tvoj dobro ealoiani SALOON. TUJCEM priporočam svoje do bro urejeno prenočišče in restav racijo, domačinom p« svoj saloon, vsem skupaj pa vse. IG. K UŠ LJA\ 229 -lat Ave. MILWAUKEE, WIS 317 florida SL Milwaukee, Wis. / Ter popravlja, íisti, pe-gla m barva stare. Na| bolffte delo to na|nl±|e cene. SLOVENSKI SALOON LOUIS BEWETZ, 198 1st Ave., Milwaukee, Wis. Izborna pijača, izvrstna . postrežba. Vsakdo nljudno sprejet. ROJAKI v Waukeganu! Če kočete piti dobre pijače in se za ha vi ti po domače pojdite k Bo Malutich-11, 709 Markel Street, Waake«aa. Pri njemu je vse najbolje. Kdor ne vtjame, naj se prepiča. LOUIS RABSEL moderno urejen salun IA 460 6RAID AYE., KENOSHA. VIS Telefon 1199. najin učenjak dobro izvežban v umetnosti in ga je temeljito končal. Lep tovariš! Ah da! Od leta do leta vedno slabši so ljudje!" Tiha, zapuščena stepa se je razširila pred nama. Na daljnem sinjem nebu je razlivalo solnce luč in gorkoto in je podeljevalo v<«oj kraljevini tako ljubezniv značaj, da jc bilo nenmljivo, kako je mo-Kel storiti Človek pod tem solnč-nim nebom zločin. 'Veš, lačen sem!" je dejal vojak in ai napravil cigareto. * Kaj in kje box a danes jedla t" «em vprašal. Odprto vprašanje!--- Pri teh besedah je moj tovariš bolnici končal svoje pripovedovanje. 'To je vse." Zrlo hcm se bil «prijaznil z vojakom in skupaj sva potovala do karskega o*rm-a. Ril jo dobrodušen, zelo izkušen človek, tip potepuha. Zelo «em ga bil cenil. Do Male Ariie ,«va šla skupaj. Tam sva bila drug druzega izgubila izpred oči. "Ali se časi domislite mizarja t" vprašal. "Kakor vidite ali, boljše rečeno, kakor ste pravkar slišsli." "No, in nič ne občutite pri spominu nanj t" Zasmejal se je. * "Kaj naj občutim pri tem. Jaa sem vendar prav tsko mslo mo-ffel za to, kar se mu je «godilo, kakor morete Vi za to. kar se je meni zgodilo, ^aj vendar ni nihče ničesar kriv, ker smo vsi svinje in ne ljudje." Slovenski ndarji ne hodite v Hingham, ITtah, kajti tam %Ot 0j/iM adlAUH^I HTAHI flOl/t^f PROLETARIAN OwMd aad pablitkad EytBY Tu asu Ar by lastil Sla »k Worluaeas Pablishisf Com pao y ■_«ü^Jí^__ Glasilo Slovanske organizacije JugosL socialistične Zveze ▼ Ameriki. __BATU: U ai tad Stataa aad Caaada. a MtfjSc tor half yaar. K> i couatriaa 92 a t aar, 91 lor half yaar. «Maaramo a a Tas oa ajraaaaaat. NASLOV lADDBEf^i OLETJ RkiC99 2146 Blue Island ave. Chicago, 111 ' f—--- ....... 11 - -- Odvisnost in svoboda Jasno je, da v vsaki človeški akupini, ki sloni na vzajemnem so delovanju, posameznik ne vživa absolutne svobode V vsaki človeški organizicaji je tako in ne «nore biti drugače! Absolutna svoboda, kakor jo zahtevajo a-oarhisti, ki 80 do Bkrajnoati izpeljali liberalno formulo, je mogoča le v izoliranem gospodarstvu, kjer poedinec proizvaja vse ■voje potrebščine sam. Sedanji kapitalistični, proizvajalski način pa apaja vse ljudi in po vsem evetu v organično družbo: vsi so med seboj zvezani, drug od drugega odvisni. Vsa avoboda je le pena, le oblika, v kateri se pojavlja medsebojna odvisnoat. Zakaj ovisnoati v meščanski družbi ■e opredeljuje predpis in ne postava, določa jo gospodarski zakon. Vrednostni zakon, ki je osnovni steber Marxovega nauka. 8e glasi; Vrednost blaga, ki se uveljavlja v izmenjavanju, je izraz v njem nakopičenega družebnega dela. Naši protivniki. zastopniki buržvazije, ki proizvaja in baran-ta in ki vidi v vsem gospodarstvu le sredstvo osebnega pridobivanja. vprašujejo le po ceni blaga; zanje je ekonomija nauk, ki proučuje eene blaga in Marxov vrednostni zakon je zanje le pravilo, kako nastajajo cene. V njem či-tajo ,da se blago izmenjava po množini dela, ki je v njem naku-piČeno. Z zgovornimi besedami pobijajo Marzovo teorijo in pri tem donkišotstvu, jih prav nič ne ženira izrecna Marxova pripomba, da se blago dandanašnji ne izmenjava po svoji vrednosti in da vplivajo na njegove cene še druge iz vrednosti porojene oblike, kakor kapital in zemljiška renta. Ampak vrednostni zakon, kakor ga je z nepresežno bistroumnostjo formuliral Marx, ni le osnovni zakon narodnega gospodarstva, temveč je tudi ključ za razumevanje vse človeške družbe in v tem je njegov glavni nauk za delavstvo, kateremu ne gre toliko za spoznanje barantovskih cen, kakor za vpogled v bistvo in razvitek Človeške družbe. Vsa sedanja produkcija je pro dukcija za trg: nihče a svojim gospod ti rs kini delom ne vstvarja dobrine za domače potrebe in za domačo, porabo, vsakdo proizvaja blago, ki ga prodaja. Ob tej bla govni produkciji dela vaak proizvajalec v svoji delavnici samostojno in po svoji volji in človeku, ki le površno opazuje, se zdi, da je vse človeško gospodarstvo razbito in razdrobljeno na nešte vilne atome, neodvisne druge od drugih. Medsebojna zvezanost in odvisnost se pokaže stoprav pri izmenjavanju blaga: ljudje stopajo v stike in v tem hipu se razodene, da si vsi člani ene celote, udje velikega gospodarske ga organizma. In zakon, ki opre deljuje medsebojno izmenjavanje blaga je vrednostni zakon. Am pak blago se ne izmenjava samo, izmenjavajo ga ljudje, ki ao nje govi lastniki in ki ga po avoji volji kupujejo in prodajajo. C< sta kup ali prodaja, ki ju človek sklene po svoji volji, opredeljena hkrati po vrodenostnem zakonu, je v tem izraženo, da 8toji vred nostni zakon nad človeško voljo in si jo upokorava. Proata volja ne odločuje, po kakšni ceni člo vek prodaja: vrednost je družab no določena reč, nezapisana postava in vrednostni zakon je "višja sila", ki obrača človeka in vodi njegovo usodo. Delavec, ki je priailjeu prodajati svojo delovno moč kakor stradežnik na cesti, podjetnik, ki se more svojega blaga znebiti le z izgubo, občutita vso težo tega zakona. Kogar pa zadene milostni žarek nevidnega družabnega zakona, ga povzdigne do oblasti. V svoji anarhistični svobodi je Robinzon svoje delo lahko nemoteno prilagajal lastnim potrebam in željam; kjerkoli pa žive in delajo ljudje v velikih skupinah, so drug od drugega odvuini in je njih svoboda omejena. Oblike te odvisnosti se menjajo s proizvajalnim načinom. V fevdalnem srednjem veku je bil vsakdo odvisen: trdni osebni odnošaji, avtoriteta in vera, zvestoba in obramba so z vzajemnimi dolžnostmi spajali tlačana in viteza, kneza in vazala, grajščaka m kmeta duhovnika in posvetnjaka. Nasprotno pa je v meščanski družbi, ob blagovni produkciji, vsakdo >rost in samostojen: fevdalna organizacija je razbita, človeška družba kakor na atome razdrobljena, brez vezi in brez vidnih obročev. Ne veže jih človeška postava, ampak nadčloveški, gospodarski zakon, ki deluje kakor pri-rodna sila. Ravno zato je bilo v meščanski družbi treba odpraviti vse vezi in vse predpise, da gospodarski zakon sam in nemoteno u-reja vse odnosa je. V tem je jedro iberalne svobode: nobena vnanja sila ne brani ljudem, da ae v svo-jom dejanju in nehanju pokora- I Vabilo in poziv! Rojakom v Chicagi in okolici; " - ^ Dne 3. novembra 1.1. ob 2. url popol. sc vrši velik javen ljudski shod v veliki Ho&ber's Hall-i, na Blue Island Ave.f ln 21 st. PL blizu 22. ceste in Aahland Av«., Chica*o, 111. » Na shodu bo govoril znameniti govornik in predavatelj XTBIN KRISTAN 'IZ LJUBLJANE. ,Ker je Rev' ant<>N SOJ AR iz ChicaRe, 111., v št. 43 Amer. Slovenca" nozval Etbin Kristana "na dvoboj z uma svitlim mečemjemlje ta poziv klub štev. 1 Jugoal. soc. zveze na znanje in mu na ta dan v navedenih prostorih zagotavlja popolno svobode govora ▼ katerem lahko zastopa svoja načela. Upamo/da se Rev. ANTON SOJ AR iz Chicage zanesljivo odzove tej priliki. VSTOPNINA PROSTA. Klub štev. 1 sekcije J. S. Z. Chicago, 111. S S ! i vajo zgolj ukazu vrednostnega zakona, gospodarski nujnosti. Socializem ne napravlja gospodarskih enot kot delov celote od-v i sne drugo od druge, zakaj odvisne so že sedaj. Ampak medsebojno odvisnost hoče preustrojiti iz nezavedne v zavedno, namesto slepega gospodarskega zakona, ki se uveljavlja kot skrivnostna višja sila, hoče postaviti umno in smotrno regulacijo družabne produkcije. Liberalne svobode, neomejene oblasti slepega gospodarskega zakona, bo konec tisti hip, ko proletarska ljudska masa, ki je zanjo liberalna svoboda neome jena svoboda stradanja, spozna ta zakon, ko odgrne akrvnoatni njegov značaj in poruši njegovo (uničujočo oblasti z organizacijo j delavskega človeštva. Iz strahu pred proloinom posega poštama meščanska družba po srednjeveških oblikah in okovih, | ne da bi zavarovala delavstvo pred pogibeljo, modernega živi je nja; vedno bolj se otresa libera lizma, da upokori uporne množi ce. Brezuspešno nehanje! Njenim dejanjem velja naš brezobziren boj, njenim naukom naš zaameh! Degeneracija proletariate. V kapitalistični družbi je pač tako, da imajo vladni faktorji za vse dovolj časa in denarja, le kadar pride na vrsto kaka važnejša zahteva za izboljšanje obupnega delavskega položaja, tedaj pa ni ne časa, še ujanj pa denarja, dasi je življenje širših mas najvažnejše,' ker zavisi blaginja vsega naroda od življenja širših ljudskih mas. V čaau, ko ae je z uporabo tehnike proizvajalni procea na Angleškem zelo spremenil in se je s kapitaliziranjem male obrti zvišalo število degeneraciji usojenega proletariata, jI angleško meščanstvo dobilo v osebi duhovnika NValthusa svojega apostola. Walt-husu ae je zdelo, da na zemlji ne more biti prostora za vse in da proizvajanje življenskih sredstev zaostaja za naraščanjem človeštva. Ali v teku kratke dobe že ni mogel več izhajati moderni kapitalizem z argumentacijami te navidezno znanstvene iznajdbe. Sedaj stoji kapitalistična družba pred drugim, ravno nasprotnim vprašanjem. Nazadovanje porodov je problem, s katerim se v zadnjem času najživahnejše pečajo V8i listi in revije. Dognano je, da se v vseh kulturnih državah znižuje število porodov. In meščansko nacionalistični ekonomisti kričijo o nevarnosti, preteči državam in narodom, da se znižanje porodov ne ustavi. Brez dvoma je to uprašanje velikega pomena. Nazadovanje porodov utegne imeti globoke posledice za razvoj gospodarstva in narodov. Pravimo tudi narodov, ker verno, da spada precejšen kos narodnih problemov v socialno vprašanje. Na Francoskem, kjer je že veliko let opažati silno nazadovanje števila prebivalstva, trpi vsled tega pojava ny le narod, ki se ta-korekoč deciniira, temveč tudi poljedelstvo, kar je nemalega pomena za življensko in socialno vprašanje delavstva. Te pojave je opažati tudi v drugih državah, v Avstriji, na Nemškem in Angleškem. Strokovnjak dr. Hainish je na te pojave opozoril že leta 1909. Važno bi bilo te pojave «primerjati z naraščanjem draginje v zadnjih letih; najti bi bilo morda tedaj glavni vzrok temu številnemu nazadovanju prebivalstva. Gori omenjeni znanstvenik pravi: "nazadovanje porodov je progresivno po vsem kulturnem svetu". Res je tudi. da so narodi, ki stoje na višji kulturni stopnji manje rodovitni. Bebel je v svoji knjigi 'Žena in socializem" znanstveno dokazal, da se ravno v gospodarsko slabo situiranih državah in socialno nižje stoječih ljudstev o-paža največjo rodovitnost. Ni mogoče torej pojav številnega nazodavnja kulturnih narodov rešiti enostavno. Seveda se predvsem in popolnoma zavedamo. da tudi na te pojave nplivajo največ socialne razmere, ki n, pr. onemogočujejo poroke, čemur je zopet posledica znižanje števila porodov. Ali kar bi bilo umestno pri tem razmotrivati je vprašanje, kako dvigniti in podaljšati energijo in moč človeškega življenja. Gospodarske in socialne naloge so. ki prihajajo pri tem predvsem v poštev. Atevilo nazadovanja se ne da niti primerjati s številom onih koristnih človeš kih eksistenc, ki so vsled neznosnih sedanjih razmer pred časom zgubljene za družbo in za telo. Lahko bi ae ugovarjalo, da ni mogoče živeti čez čas, ki ga narava določa. Toda gotovo in r!o-goČe je zadržati v ugodnostmi in dru&imi obrambenimi sredstvi število ljudstva na enaki in tudi višji stopnji. V tem oziru nam more marsikaj dokazati Anglija, kjer je število mrtvih od leta 1897 do 1911 nepregašno nazadovalo. Tako, da je sorazmerno z narodi ostalo število prebivalstva neiz-premenjeno. Pri nas v Ameriki se umrljivost faktično znatno zelo množi, a številni novi naseljenci s številnim potomstvom ta nedostatek zakriva ter provzroča, da to žalostno dejstvo ne sili s tako silo v osred-je. Kakor hitro pa bo ustavljeno naseljevanje, se bo Amerika morala sprijazniti z enako bridko resnico, kakor se je morala Francija. Nemčija in druge. Ti pojavi ne morejo presenetiti veščaka. Anglija se ima zahvaliti za razmeroma nizko število smrtnih slučajev visokim mezdam, u-godnim socialnim pogojem in pa svojim higieničnim odredbam. V Avstriji je v tem oziru ravno nasprotno. Kljub visoki ceni življenskih potrebščin, so mezdni in socialni pogt/ji najslabši. Higijenič-ne odredbe so pa zelo pomanjkljive. Tam vel.ijijo v prvi vrsti besede nemškega nacionalnega eko noma Schmollerja, - ki pravi: "Vsak srebrni groš, s katerim se pomnožuje socialno bogatstvo, stane človeško življenje." V marsikaterem oziru tudi pri nas v Ameriki ni nič bolje. Braniti je treba človeško življenje in zdravje z vsemi sredstvi, ki nam jih da na razpolago znan-stvo in kultura. Naši gosj>odars-ki boji v dosego višje plače delavcem; in krajši delavni ens in boljše higijenične delavne pogoje, je boj za zdravo, lepše in daljše življenje. Ona sredstva, ki se jih poslužuje proletariat za svoje varstvo, in obenem za splošno varstvo narodov, je tudi prof. llerkner pred 12 leti priporočal nemškemu meščanstvu, ko je pravil, da ako se hoče številno in duševno obo-gateti nemški narod. 11111 je treba predvsem, bodisi potom socialnih reform, ali gospodarskih odredb, zboljšati gospodarske, delavne in življenske pogoje. O tem pa seveda nočejo naši odlični pa-triotje nič kaj vedeti. V kongresu glasujejo zistematično zoper ka-terosibodi kolikortoliko moderno socialno reformo in proti vsakemu predlogu stavljenemu v prid delavskih interesov. V javnem življenju so vedno in povsod zoper delavske zahteve. Vedo zakaj. Pred vsem imajo pred očmi hranitev svojih razrednih privilcgi-jev.^Njih patriotizem in drugi izgovori so le laž. špekulacija in fa-rizejstvo. Le razredno delavstvo izvršuje delo in bije boje, ki je koristno narodom in kulturi boj. Zaman. Zmaga delavstva nad izkoriščanjem in ubojstvi kapitalizma in nacionalizma je neizogibna in nepreprečljiva. NEZASLIŠANA BRUTALNOST Posledic rudarske stavke ob Ruhri na Nemškem so bile raznovrstne. S stavkujočimi so uganjali najhujše nasilnosti. Tirdi nasledni slučaj je eden tistih, ki mors zbuditi splošno razburjenje med ljudmi, ki so si ohranili e še iskrico čuta pravičnosti. V teku stavke tudi avstrijski lelavec Zuber ni delal. In tedaj se je zgodila stara stvar. Doma se je spri s stavkokazom Sakr-*ew»kim. Ta je letel na polieijio in ovadil, da je Zubrova žena klicala "fej". Ktavkokaz sc je pozneje sani kesal svoje denuncija-cije; prosil je sodnega predsednika, naj zatoženca ne kaznuje prehudo. Zuber je bil nato obsojen na globo 20 mark. Ampak usoda naglo jezdi, Policija je odredila na podlagi te obsodbe izgon vse Zubrove družine, ki šteje enajst oseb! Imenitni kulturni dokument se glasi: "Krajevna policijska oblast. Horstenischer, 21. avg. 1912. S tem sc izganjate obenem s svojimi domačimi in sicer svojo zakonsko ženo Marijo Zuber roj. Meister. in s svojim otroci a) Ivanom, rejnini 28. marca 1899, b) Jurijem, roj. 19. marca 1900, c) ('ecilijo, roj. 1. junija 1901, d) Antonom, roj. 23.. avgusta 1902, e) Marijo, roj. 27. novembra 1906, f) Francetom, roj. 6. maja 1908, g) Jožefom, roj. 8. novembra 1909, h) A110, roj. 28. novembra 1910, iz pruskega državnega ozemlja in ae pozivate na podlagi zakona o policijski upravi 11. marca 1850 in zakona o splošni deželni upravi z dne 30. julija 1883, da v teku dveh tednov po sprejemu tega zapustite prusko državno ozemlje, drugače se kaznujete z denarno globo 30 mark, na mesto katere stopi petdnevni zapor, če je ne niosete plačati. Obenem opozarjamo Vas in Vašo družino na ♦ 361., odstavek 2, državnega kazenskega zakonika, po katerem se kaznuje z zaporom tisti, ki se povrne brez dovoljenja, ko je bil izgnan iz zveznega ozmelja ali iz ozmelja katerekoli zvezne države. Uradnik: Kranefeld." v Ce beremo kaj takega, nam zastaja kri v žilah! Z največjimi o-beti so spravili tega ubogega delavca v službo rudniškega kapitala. Ko izbruhne stavka, mož noče biti izdajalec nad svojimi tovariši. Oenuncijacija vsled malenkostnega dogodljaja pa zadostuje, da je ubogi rndar nainrej kaznovan in potem izgnan. Mož, žena. osem nedoraslih otrok! To jih ie šele deset. Zdaj pa se mora napraviti poseben uradni ukaz še /.a zadnjega otroka, ki je bil rojen 2!*. marca 1912 in 11a katere-ga je bila poJicija pozabila. V čast krščanstva in v ugled države ! »»♦♦»»♦♦♦•eaaasssesssssssf I ► o | i Stran kja jj Zarodi preobilega dela na roki valed Kristanovih shodov ho delo dopisovanja in odpošiljanja nekoliko zaostalo. Tajniki so šeni, da se ozirajo na to ter potr-pijo. V kratkem pride vse na vrsto. Načela socialistične stranke sprejeta na strankini konvenciji v Indiaiiapolisu, so tiskana in se rozpoiiljajo na zahtevo klubov 500 iztiaov za en dolar, 1000 za $2.00 za pokritje tiskovnih stroškov. Kkspres plačajo naročniki sami. Načela so za agitacijo pripravno sredstvo, kajti v načelih je izražena sodba socialistične stranke o sedanji kapitaliatični drui-bi, kakor tudi program, potom katerega hoče atranka uresničiti svoje zahteve in cilje. Klubi, ki jmajo potreben denar lahko razdele načela brezplačno med sloVenske delavce po svojih naselbinah, ter tako pomagajo stranki v agitaciji. Naročila je poslati na Fr. Pe-trich-a, 111 N. Market St. (S. S. Section-Socialist Party) Chicago, III. Fr. Petrich, tajnik J. s. z. ZA INDIANAPOLIS, IND. Sodrugom klubu št. 25 na znanja. Naša redna seja se vrši dne 20. oktobra točno ob 2. uri popoldne. Tem potom so vsi sodrugi vablej ni, da se vdelže te seje, ter nri. peljejo seboj nove sodruge, ki mislijo pristopiti v naš jugoslovanski soc. klub. Ob tej priliki si bodete morali izbrati novega tajnika, ker jaz ini8lim zapustiti to državo, ter; iditi na jugozapad. Na tej seji se mora tudi vse odločiti glede Kristanovega shoda. ki se bo vršil drugo nedeljo, dne 27. oktobra ob osmih zvečer. Sodrug Kristan je znan ko eden najboljših govornikov v j Avstriji, med Slovenci mu pa ne-j dvomno ne bi mogli dobiti para; zato naj noben jugoslovanski dela vec v Indianapolis ne zamudi te prilike slišati tega sodruga, ki je svojih zadnjih dvajset let posvetil tjugoslovanskemu delavstvu. Da naša naselbina ne bo zaostala za drugimi, v katerih so se do sedaj vršili Kristanovi shodi s tako lepim uspehom, je dolžnost vsakega zavednega delavca, da agitira za ta shod. Jugoslovanskai delavci in delavke v Indianapolis in okolici, 27. oktobra vsi v A. Hvalicovo dvorana 11a Warman ave. Filip Oodina, tajnik. Slovenskim sodrugom. Ponatis iz "Zarje". Potrebno bi bilo, da se napiše zgodovina delavskega gibanja na Slovenskem, da se pojasni, kedaj in zakaj ter kako so se prvi slovenski proletarci začeli zavedati svojega t razrednega delavskega položaja. Zato prosimo, vse sodruge, ki bi vedeli o teh začetkih «lelovalj v stranki, naj opišejo svoje spoj mine in pregledajo svoje ormi re ... Todi razsodbe tistih let dobrodošle, prav tako prepov« shodov, sploh vse, kar se tiče banja delavstva. Založba "Zarje" v Lljublji Boj med pravico fn krivico, boj —med delom in kapitalom—1 - JE SLAVNI RUSKI PISATELJ _ Wlexi^^itnrL Gorki TAKO IZBORNO OPISAL V SVOJEM NAJBOLŠEM ROMAN U MATI Prav kar je dobil "Proletarec" iz Ljubljane večje število iztisov tega socialnega romana za ameriške slovenske delavce. Cena te Izborne kn|lge. ki |o mora ro brati vaak delavec, znata ....... *p I .D U Naroia si pri upravi 'Pnlatarca' 2146 Blut IslandAv., Chicago,lll, SeJiics sirafltf cslitls. i'o/UrHe ukoiete prepozni'