Št. 16.
V Trstu, sabota 23. avgusta 1879.
Tečaj IV.
,Edinost« iihaja »sako drugo In četrto sabota Tjakega meseca in velja za Trst vse leto gl. 2 kr.— znnajTrsti) po posti vselet.i . 2 „ 40 » « • polti leta . t „ 20 • » * četrt . , —, 70 Za oznanila, kakor tudi za »poslanice* se plačuje za navadn«* tristopne vrste:
8 kr. će se tiska T krat
6 , . • , 3 krat
Za veće črke po prostoru.
Posamezne številke se dobivaj« po 7 kr. v tati&karnali v I r.-tu pri pošti, pod obokom tik Kalistrove hiše, na llelvederu pri g. Bertolinn, V okolici: Na Opiinuh v loteriji, na 1'rosckii pri g. (Jnrjupn, v Har-koli pri g. Ani Takim in v Bazovici pri Ani Tuš, v Skeduji pri Fr. Sani-in M. Magdaleni Ztf- «1. Ježu.
Naročnina in v*a p»mn naj •• pošiljajo uredništvu v Trstu Via Ponte nuovo N." 1 —I0SO.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
,V edinosti jo mof*
Vabilo.
Politično društvo „Edinost" za Primorsko imelo bo 7. septembra v Sežani pri g. Scaramanga, svoj občni zbor ob 11 uri dopoldan.
Dnevni red:
1.	Peticija do državnega zbora, da se naj oprostijo vojaštva bogoslovci in drugi dijaki visokih šol, učitelji in edini sinovi, ktere kmet za obdelovanje zemljišča neobhodno potrebuje.
2.	Volitev navega odbora.
Trst, 25. avgusta 1879.
ODBOR.
Vabilo.
Primorci I ker je politično društvo „Edinost* vsled sklepa v Nabrežini za vso Primorsko in Istro kot skupno pripoznano in ker ima to društvo pravila tako vrejena, da lahko po vsej Primorski zboruje in sklepa, vabi podpisani odbor vse rodoljube, da so v društvo vpišejo.
Vstopnina je 1 gl. in vsak mesec 10. kr. mesečnine, ktera naj se blagovoli poslati društvenemu denarničarju ki je g. Štefan Nadlišek, mestni svetovalec pri sv. Ivanu, Trst.
Rodoljubi v vsaki vasi morali bi nabirati ude za politično društvo „Edinost" , kajti, potreba je, da smo vsi Primorci z Istro edini in da delamo z zjedinjenimi močmi. Nij treba ozira jemati na to, ako kdo, kako drugo politično društvo priporoča, tu gre za narod a no za osobne interese. Vsi ro-doljubje od koroške meje do končnega ister-skega predgorja, narodna stvar vas vabi, ne bodite zaspani, „Zora puca bit če dana", žrtvujte na oltar domovine! Zedinimo se vsi v močno društvo, ktero bode v velik prospeh in trdna bran Avstriji na meji* Ne pozabite zlatih besed : „V edinosti je moč* !
Trst, 20. avgusta 1879.
ODBOR
političnega društva „Edinost*.
---
Shod rodoljubov v Nabrcžini.
Došli so odlični inožje iz vseli pokrajin Primorskega, da se posvetujejo, kako bi Slovenci in Hrvatje iz vseh treh primorskih kronovin z združenim močni uspešneje delovali za blagore naroda. Vrla Nabrežina je bila v ta namen praznično oblečena; mnogobrojne slovenske zastave po vasi in okusno ozalšan dvor, kakor krasna dvorana, vsa z zelenjem povita vse to navdajalo je sle-harnega z narodnim navdušenjem. Od blizo in dalječ so se zbrali rodoljubje: Iz Trsta Dolenee, Dolinar, Žitko, iz okolice: Primožič, Nadlišek, Gorjup; iz Gorice: Dr. Tonkli in T. Ferfihi ; iz daljnjega Tolmina Devetak; iz Rifenberka Ličen; tudi skrajna Istra poslala je svoje narodne boritelje, bili so ; gg. dekan Jan iz Doline, župnik Svet in župan Metlika iz Klanca. Sežana poslala je svoj narodni oddetek, namreč gg. H. Ma-horčiča, nakelskega župana, in se druge gospode. Bližna okolica je bila obilno zastopana.
Po 11 uri se zač e zborovanje. Gospod Nabergoj pozdravi došle rodoljube in pojasni važni namen današnjega shoda. Za predsednika je bil potem izbran g. Na-bergoj in za zapisnikarja V. Dolenee, Na-bergoj se zahvali za mu dano zaupanje; pove da je namen šhoda uže v poživili narisan, povdarja rodoljubje in nesebičnost prišlih gospodov in izrazi upanje, da se bode razpravljalo brez osobnosti in brez strankarstva, glede samo na stvar, ker le tako se bode doseglo s temeljitimi sklepi zboljšanje stanja na Primorskem. Vladni komisar bil je g. Fabijani. Dolenee prebere potem došlih 14 pisem iz vsih krajev Primorja, mej kterimi jih je 12 bilo za ze-dinjenje vseh Primorcev v eno politično društvo in največ tudi da bi se naj izdajal en sam list za vso Primorsko v Trstu. Da se mora društvo posebno ozirati na Istro, podučila so zbrane rodoljubna pisma od ondot, v kteri se slika žalostno stanje te dežele. Po prebranji pisem začne se razgovor; prvi poprime besedo g. Dr. Tonkli: On prizna v principu korist ze-dinjenja vseh Primorcev v eno politično društvo na narodnem polju, ali temu uas-proti je geografična lega, češ, da so te tri primorske dežele preveč oddaljene ena od druge. Navedel je daljne nzroke, kteri po
njegovi misli zavirajo pravo politični delovanje, posebno je dvomil o zadostnem Številu udov pri občilih zborih. Kajti skušnja na Goriškem je učila, da je pri občnih zborih in tudi pri odborovih sejah težko postavno število udov spraviti skupaj. On tudi dvomi, ker je še po Goriškem „Slogo* teško razširiti, da bi inogoče bilo, eno po-litičuo društvo za v«o Primorsko uspešno vrediti. On je tedaj za to, da naj bi „Sloga" Še dalje ostala za Goriško, in tudi „Soča" ondi še dalje izhajala, pa naj bi se „Edinost" v »Soči" vtopila, ker je ta, kakor je Tonkli terdil, duševno (?) in materijalno dobro podkovana, ter rada sprejme vsako poročilo, političnega društva „Edinosti" v svoje predale.
Krepko se je ugovarjalo temu in g. dekan Jan iz Doline je prvi povdarjal, da če so Goričani toliko naprej, naj tudi Istijanoin pomagajo, kakor stori po svoji moč „Edinost" treba nam je zedinjenih moči Primorske. Dolinar \ ove, da dokler je društvo „Edinost" samo v okolici delovalo ni imelo nobenega upliva, ko se je pa raz-tegnolo na Istro, dobilo je veljavo tudi pri vladi, in je lahonom strah postalo. Ko bi pa eno samo drnštvo vso Primorsko obsegalo, imelo bi tim več moči in upliva. Po daljšem dokazovanji predlaga, naj se ustvari samo eno politično društvo s sedežem v Trstu, odborniki pa naj bodo razdeljeni po vseh treh deželah. G. Primožič dokazoval je enako, in podpiral ta predlog. Gospod Nabergoj pojasnil je potem stanje prav svitlo, ter govoril, da je danes tu nalašč zbor za to, da bi se sporazumeli in zedinili. G. H. Mahorčič je dokazal, da na Goriškem, ni več prave zveze, ter da ves Kras bolje v Trst gleda ko v Gorico, uže po naravnem nagonu, in po poslih; rajše bi vsi v Trst kakor pa v oddaljeno Gorico hodili k zborom. Trst je na jugu naše pravo središče trgovinsko, narodno in politično. — Po živahni razpravi je bila sprejeta resolucija, naj bode za vso Primorsko eno samo politično društvo s1 sedežem v Trsta, ki bode imelo ondi svoje glasilo, Po 2 urnem zborovanji sklene pre-sednik Nabergoj zbor, zahvaleč se za red in mirnost pri razpravah, Po zboru je bil skupen obed pod milim nebom na senčnatem mestu. Nabrežinski pevski zbor je vmes prepeval lepe slovanske melodije. Gostje so
zaceli odhajati po 4 uri. Da je Nabrežina tako okinČana bila, za to gre posebno hvala g. g. ondotnemu županu, učitelju čitalničnemu predsedniku ter hišnem posestnika Grudnu. Nabrežina bodi ponosna narod te ne pozabi! •
-—«ooci»---
Voda in tržaško mestno starašinstvo.
Prvo vprašanje vsakega gospodarja, bodi si še v naj manjši bajtici, je: kje je voda? t Vsa inesta so ob vodah in rekah zidana in ktera niso, imajo napeljano vodo po vodotokih za vsako potrebo. Trst bogato mesto s 130,000 tisoč prebivalci v kterem se tako gospodari, da mestno starašinstvo v desetih letih čez poldrugi milijon dolga na redi, ima vsako poletje pomanjkanje vode. Žalostno je tako gospodarstvo, ker se denar ubogega davkoplačevalca več za strankarstvo rabi, nego za splošno korist občinarjev. Trst leži pod gorami, v kterih teče velika reka, kakor dokazuje v Trebčih jama, ktera doli do reke derži, Kaj stori mestno starašinstvo? ima dobro vodo pred nosom, pa vender hoče drugo ctlih 7 ur daljec v Trst napeljati od St. Koncijana, kter se reka pod gore zliva, inesto iz pod Trehskega hriba, ki sega v mesto. Koliko tisoč gl. se je za komisije in študije porabilo kako bi se voda v Trst napeljala, koliko mastnih diet so razni gospodje v žep vtaknoli, ki so hodili, ali vodo pokušati in jo preiskovat, ali gledat, kaj inženirji predlagajo v svojih načertih ? Ko bi se bilo začelo v hrib pri sv. Ivanu kopati po natanjčnih preiskavah pamatnih inženirjev, donos bi tekla bistra voda skoz mesto in po vodovodih v vodotokih v vodniake, da bi je ne manjkalo nikdar, llibničan je šel konja iskati v dolino, kjer ga ni bilo a šel je vse eno. Naše mestno starešinstvo je po desetletnem premišljevanji tam, kjer je bilo, ali ni podobno liibničaiiu ? Bode enkrat zasijalo solnce pravega pospodarstva v mestno kolibo, ktera ima toliko spok, ko ubit lonec ? Po okolici je pomanjkanje vode zelo občutjlivo; koliko mora občina na leto za dovaževanje vode plačevati in pri vsem tem je sila za njo, da se Bogu usmili. Okoliški poslanci, ker drugi mestni očetje le takrat študirajo, kako bi se voda v Trst napeljala, ko je uže velika snša, dajo vam volilci nalogo, pri prvi seji energično interpelirati župana. Naj mu bo na skrbi, to važno zadevo o pravem času dognati, t. j. Trst hitro in po najkrajšem potil zvodo oskrbeti. Davkoplačevalci, zbudite se, in začniti to vprašanje resno povdarjati, pritiskajte na mestne svetovalce, ktere ste vi izvolili, ki so toraj tudi dolžni vaše želje izpolniti. Ako nečejo, dajte jim nezaupnico, in naj odstopijo, ter prepustijo stole sposobnejim in skrbnejem osebam kakor so oni!
Dopisi.
V Aleksandri.!i, 5 Avgusta,
Poturčena Tolminka. Ta je bila pretečem mesec odposlana na prošnjo lastne matere pri c. k. okr. glavarstvu u Tolmioo, po c. k. aust. ogrskem Konsulatu u Alek-sandriji, nazaj domu.
Omenjena Tolminka je šla pred nekimi leti u Aleksandrijo služit, tam se je seznanila x nekim turškim bogatim Muselmanom, kteri jo tako daleč zapelje, da se reva po-turči in tam naseli. Ko jena mati to žve, obrne se do c. k. okr. glavarstva u Tolminu s prošnjo, naj blagovoli njeno hčer po kaki poti domu spraviti. C. k. okr. glavarstvo naznani Konaulu u Aleksaadriji, da to red oskrbi, kar je tudi koj po svojih policajih (Cavass) storil.
Ker pa parobrod iz Aleksandrije v Trst odrine le vsaki torek ob 4 uri, popoldne, tedaj je bila omenjena Tolminka, po turški oblečena z zavito glavo in povrh še u „drugem" stanu, odpeljana ob dveh popoldne na parobrod u kočiji, spremlja'a sta jo dva turška policaja, eden sedeC pri njej, drugi pri kočjažu. Ko dojde kočija do neke ozke nlice blizo morja in ravno pod hišo Zaptije (policijske direkcije), ni jim bilo mogoče naprej, kajti ulica se je nopolnila z več nego 200 postopači (Carberini), tovarši ljubimca Fatminega (Fatima si je uzela Tolminka ime po poturčenji), ki so jo hoteli odnesti, in se začeli obein policajem proti staviti z rokami in palicami. Toda oba „Cavassa" sta se dobro branila, posebno pa eden, po imenu „Omar", ki je s vsako roko, ko je udaril, po dva na tla poderl; ravno ko so si nekoliko pot naivdili, prilete vojaki iz policije (Zaptie), kteri, namesto da bi pomagali policajema so jima začeli nas-protvati in delati, da bi jima omenjeno Tolminko iztrgali. Začel se je cel boj, eden o-menjenih dveh policajev izdere sabljo v brambo zoper napadnike, ki so bili oboroženi s puškami, in s kterih kopiti so dražega policaja po imenu Mahinuda natepli, razorožili in ga v policijsko ječo djali. Prvi policoj Omar pa je z euo roko držal Tolminko, in z drugo sabljo, in gorje onemu ki bi se mu približal; na ves ta šunder pride vendar governer Fahmi Mustafa paša, in ukaže peljati policaja Omarja in Tolminko v uradnijo. Ko je izvedel, kaj se je pripetilo, dal je policaju Oraarju peljati Tolminko na parobrod, in pridružil mu je še dve straži za pomoč. Ko je to c. k. aust. ogr. Konzul zvedel, pošlje koj svojega dragomana (tolmača) k divanu (turško namestništvo ali governij), da ukaže izpustiti zaprtega policaja Mahmuda, in mu vzeto orožje nazaj da ti; drugi dan pa pošlje Konzul pismeno opravičenje obeh policajev in ukaz, kaznovati predrzneže kteri so ju napadli. Se tisti dan bil je zaprt ljubimec poturčene Tolminke, 5 turških vojakov in nekaj onih postopačev.
Sedaj pa, ko to pišem, je omenjena bedasta Tolminka doma pri svoji materi, in čaka onega vsodepolnega dneva, ko bode
pokazala svojim sorodkinjam novorojenega Mahomeda!
Iz Doline.
Cital sem „Poslano" iz Doline, koje je bilo ponujeno vže vsem vredništvom slovenskega časnikarstva, a je naposled milost dobilo pri „Edinosti". No, prav je, pravica za vse jednaka. Prav lepo je od nadžupa-novega sina, da se, če nobeden drugi, on poteguje za svojega očeta „Perikela*. Oh presrečna Dolina, kako si ti lepa, pervi pogled v tebe vsupne Človeka. Le glej, kako je tukej vse krasno vredjeno, že pot v Dolino je tako delikatna, da se ne moreš v vas peljati, Pa še mnogo družili zaslug ima naš „Perikel", ki jih nočem danes tukaj naštevati.
Sedaj uprašam pa g. mladega Lavriha in onih pet občinskih mož, ki so se sami, ali eden za vse podpisali na poslanico: ali mi znate povedati, kdo je bil Perikel ? Presnet talent mora imeti oni, ki vidi v slavnemu nadžupanu prestavnega Perikela. Taki učenjak zasluži kaj več, mogoče da je sam nula, i tako nij Čuda, če mu )je muha vol.
Smeš niča v poslanici je stavek : V tem napadu je »vse" le gerda laž, in ne pičice resnice. Dobro! Tedaj nij tudi res, da je g. slavni Lavriha dobil križic. Morate pa tudi reči: da nij lahonske godce pozdravil po ifaljanski: „voi salu to, eviva ! • Pa kaj hočem staro slamo mlatiti brtz potrebe? Skoda za papir, ker oseba in tudi stvar ne zasluži tolike potrate. Glas dolinskiga občana je bil uslišan! Propal je nadžupan za vselej, in njegovemu tajniku so dnevi sešteti.
Proč z njim! Gospod, ki je sostavil „Poslanico" naj čita podučljive knjige, posebno pa , Olikanega Slovenca in Gerško zgodovino". V Poslanici stoji tudi, da La-vriho vsi stanovi razun enega spoštujejo; zagotovim vas pa, da vas nobeden stan ne more spoštovati, še celo vaš stan vam je nasproten!
Hvalite Boga, dokler vam je stan, na kojega vi mislite, še tako prijazen, da vam vsako soboto kupčik denarjev prinese. Pa če vas oni stan, glavni mej nami, ne spoštuje, slabo znamnje ; S tem daste si sami slabo spričevalo.
Iiodoljub.
Dostavek vreduištva. O istem predmetu dobili smo iz Doline več dopisov, kteri se slagajo v poglavitnih točkah s tem priobčeuim listom. Toda ker nam pomanj-kuje prostora, in ker se dotikujejo preveč osebnosti, smo jih djali na stran. Samo iz enega dopisa povzamemo to, daje občinsko gospodarstvo v Dolini bajć pod bivšim županom bilo v velikem neredu.
Iz Doline.
Dne 18 t. m. in na predvečer smo praznovali kaj slovesno rojstni dan Njih Veličastva. Ze na predvečer so pokali mo-
žnarji in pevei so pevali sredi vasi na ve-licem tergu c. himno in druge pesni. Zjutraj se je na vse zgodaj vstrelilo 21 krat. Ob 10. uri bila je slovesna maša z zahvalno pesnijo, pri kojej je bil g. nadžupan Lampe na čelu mnozih g. odbornikov, g. okrajni voditelj c. k. finančne straže z ronozimi stražniki, g. učitelji z mladino i. t. d. Po maši bil je skupen obed. To le ob kratkem.
Od S. M. Magdalene, 6 Avgusta.
Se en krat „sagre"! —- Ktnalo bodo dovršene za letos tudi sagre v okolici. O da bi jih več ne bilo! Stare šege in navade so skoro popolnoma izginile iz okolice, kar se teh obletnic tiče; in vendar se naša mladina še hoče bahati da posnema svoje pra-dede s tem, da osnuje vsako leto v svoji „kontradi" sagre.
Hvale vredno bi bilo sicer, ko bi naša mladina res pousem svojim pradedom sledila ; ali dandanes ni pri njej druzega nego dobiček in zabava na vrsti: le to jih skrbi, koliko da bodo denarja skupili, da zamorejo potem žreti, dokler je v žepu „groš.M
Zopet sem nekoliko postopal po naši „Kontradi" gornji, in ker nisem mogel v Kocolu slovenske zastave ugledati, če ravno so mi nekateri trdili, da je bila, sem si, da bi bolje vidil, nataknil naočnike; ali božja oblast! namesto viditi slovensko, sem vidil italijansko!! Vrgel sem tedaj iz jeze naučnike proč, ker mislil sem si da mi je op-tikar nalašč italijansko bandero notri vtisnil, ali prepričal sem se ta dan, da imam še dober pogled, ker vidil sem s prostimi očmi ne samo italijansko bandero, temuč tudi še drobnejšo stvar — „margheritteu — ki so jih odborniki sagre na klobukih nosili, da so jim čez rame doli visele. Naj le bo! saj vemo dobro, da je tukaj lahonsko gnjezdo.
Pretečeno nedeljo, akoravno je prepe-kalo, hotel sem se do Carbole pomuditi; in res sedem pri „Barakoli" na Tramway, in zdrčim do tje, kjer je bila sagra. Vse v redu: Dosti ljudstva, izvrstna godba, same austrijske zastave, in med temi slovenska, ali vender pri vsem slabem pogledu zapazim vendav „Černo piko." čujte! fant odbornik, iz Vidma doma, ki ne ume niti ene slovenske besede. Je — li tudi ta vreden potomec svojih pradedov??
Postopač. --
Kritični politični pregled.
Kmalo potem, ko je izišla slednja številka „Edinosti", došel nam je iz Danaja prijeten glas:
Cesar je dal staremu ministerstvu slovo, in je poklical novo, ktero ni več vzeto samo iz krogov nemških liberalcev, uego ima med seboj moževe, v ktere smemo zaupanje staviti.
Hvala Bagu, odklenkalo je za vselej gospodstvu in tlačenju one ošabne stranke, ktera je spravila Avstrijo na dno brezdna !
Tedaj novo miuisterstvo Slovenci pozdravljamo z veseljem, ker vidimo v njem lestvo v boljšo prihodnost, v kteri se bo razjasnilo Slovanom v Avstriji politično obnebje. Tudi v vnanji politiki se bo menda pri nas kaj spremenilo, kajti stari nasprotnik Slovanov in turkoljub Andrasi bo v kratkem odstopil ; nadjamo se, da dobi modrejšega naslednika. — V Novibaiar začeli bojo avstrijski generalštablerji kmalo vrata odpirati oddellek na mejo zaradi vojaških priprav, uže je šel en. — Kranjski deželni poslanci so pri mioisterskem predsedniku vložili prošnjo, da bi naj razpustil deželni zbor, ki je bil po pritisku prejšne vlade po večini iz nemčurskih poslancev sestavljen. Rusija se bode gotovo v kratkem s Kitajci na Bokharski meji vojevati začela. Angleži si mnogo prizadevajo, ti dve nasprotni vladi pomiriti. Kusi so vsi zapustili Bolgarsko, in tako se bo odsihmal mlada država opirala samo na svoje moči. Ze ima lepo deželno brambo na nogab.
--
Domače stvari.
Vabilo na veselico, ktero napravi politično društvo „Edinostu 31. avgusta pri g. Malalanu na Opčineh. Spored bode zanimiv, predstavljala se bode vesela igra „V Ljubljano jo dajmo" deklamovali bodo naj boljši diletanti in sodelovali bojo okoliški pevski zbori v obilnem številu. Ker je veselica v dobrodelen namen priredjena, postavila se je vstopnina, in sicer 20 kr. za osobo. Začetek ob 4 tiri in pol popoludne.
ODBOR.
Cesarjev rojstni dan je bit minoli pondeljek slovesno praznovan; prezvišeni škof Dobrila služil je veliko mašo v škofijski crkvi, pri kteri so bile vse višje vojaške in civilne oblastnije zastopane. Na gradu so gromeli topovi že rano v jutro in vse ladje v luki razobesile se po jaderni-kih zastave. Konsnli vseh držav, kolikor je v Trstu zastopanih imeli so svoje praporje ves dau na poslopjih izpostavljene.
Neugodna novica je za nas tržaške SI ovence, kakor sicer za vso Primorsko, da zgubimo v vseh krogih spoštovanega, c. namestnika barona Pina. Ekselenca br. Pino bil je vedno odkritosrčen in pravičen vsa-cemu, bodi si kmet ali visoki gospod, pri njemu je bil vsak prijazno sprejet, vsak se je vernol iz namestnikovega poslopja zadovoljen. Mi želimo g. namestniku kteri gre v Line na gornje Avstrijsko, ugodneji položaj. V Trstu ni lahko za ces. namestnika, politične razmere so jako zavite baron Pino je bil kos, da je v ^najtežjih slučajih znal stvar z' modrim in zmernim postopanjem na ko rist državi obernoti. Mi vsi voščimo g. namestniku na novem mestu v Lincu blagor in srečo, Bog ohrani ga še mnoga letal — Tržaškim Slovencem in vsem Primorcem kterim se je vedno dobrovoljnega kazal, o-stal bo zmirom v blagem spominu!
Baron de Pretiš bivši finančni minister pride v Trst na mesto sedanjega ces. namestnika. Pozdravimo ga z zaupanjem, da bo proti Slovencem ravnal po izgledu svojega prednika, in da bo, ker je nastopil u-godnejši čas, na Primorskem ravnopravnost dejansko izvršil!
JModrost tržaškega magistrata. Dve
leti je minolo, kar je magistrat v Škorkoli na cesti vodnjak sezidal. Inženir, Bog ve kako se je imenoval, in kje se je učil svoje stroke napravil je tak načert. da so celo stare babe z glavo majale, ko so vidile zidati vodnjak.
Nekteri zvedeni Skorkolani šli so ua magistrat, naj bi dal veči vodnjak sezidati; dokazovali so da bode precej vode zmanjkalo i. t. d. A. kaj poreče magistrat V Inženir uže ve kaj dela, in kar on dela je vse prav narejeno!! Vodnjak na cesti je pa tak: dokler se nahaja drugod voda, je tudi tam, ako ravno jo noben ne rabi ko jo pa drugod zmanjka, zgubi se tudi iz komun skega vodnjaka. Mihec in Jakec na počeni palači, ponudita se za inženirja saj i-maata več v glavi, ako ravno sta iz železa, ko taki modri inženirji, kakor jih magistrat ima za zidanje vodnjakov. G. Nadlišek o-glasite se v mestnem zboru, kako brezvestno na magistratu novče proč mečejo.
Kako se Lalii v Trst vgnezdijo.
V kratkem je prišla ena družina v Trst, po imenu Marceliu, brez, da bi bila znala, bo li delo dobila ali ne. Sin je uže 3 tedne prej to pot naredil in je po štirih dneh službo vlovil, enako so je očetu primerilo. Ne dosta, zdaj prideta še dva mlajša sina iz Verone kterima so tudi uže delo pri-skerbeli. Kedaj se bode začelo enkrat skrbeti, da ne bojo ptujci domačim hodili od tak daleč iz Italije dela in kruha pred nosom jemat ? ?!!
Nesramno beračenje. Magistratovi ogledi in pazniki beračili so pri naših oko-ličanih, kteri tlak po Trstu popravljajo, da naj kaj za njih „Previdenco" dajo. Vprašamo : kdaj dado magistratovci kaj za nas Slovence? nikdar, psovk pač, kolikor jih znajo, ali pomoči nobene. Mi nismo proti temu, da se kaj daruje, ali treba je tudi okoličanom od nasprotne strani kaj privoščiti. Zapomnite si, to okoličani in Lahi! Tudi visoka vlada bi morala na to delati, da stvar dobi v svoje področje trgovinska zbornica in tržaška občina, in če ta ne, naj država prevzame vso to delo, le židovskih švindelnov nas Bog varuj!
Domači delavci. Novine iz Italije pišejo o naših delavcih, kakor bi bili hudo-delniki. Kazmer v Trstu no poznajo, ker vse delavce za okoličane imajo, kar pa ni istina, kajti delavci v Trstu, to je domači so iz bližnjih dežel po večini Slovenci. Ker nekteri nezreli obrezani Mojzesovi potomci po laških listih lažejo o zatiranji Lahov, se je primerilo, da so zopet druge poštene i-talijanske novine stvar drugače prinesle. Enako je bilo tudi zdaj o domačih delavcih, in neki Benečani so bili tako razkačeni, da
je prišlo od tam veo mesarjev, prepričat se o zatirenju svojih bratom.
V Trst prišedši, vidili so vse v redu, delavce, kako po mestnih voglih čakajo na delo in ne prežijo na Lahe in Furlane. — Kdor misli, da bo zgolj Slovenci moti se, kajti, tudi rojeni Tržačani so mej njimi, kteri zahtevajo enoglasno, da sejiin da dela in kruha, a ne pttijcem, ki so od bog ve kje iz Lombardije v Trst privandrali.
Tržaški trgovci zapomnite si, da je državljanska dolžnost, jemati na prvo domačine v delo, in le če teh nij, ptuice. Delavsko vprašanje je postalo jako napeto v Trstu, nam je dobro znano, ker imamo vsaki dan pritožbe poslušati od domačinov. — Priporočamo domačim delavcem mirnost, da vas ne bojo lokalni laški listi blatili, kteri obračajo vodo na svoj mlin, le na to glede, kako bi laške podanike zagovarjali, a poštene zapuščene Avstrijce grajali. Bodite zagotovljeni, da se bo za ubogi domači delovski stan v Trstu ureme zjasnilo, to da potrplenje in mir!
Tomaž Novak velik in bogat trgovec v Trstu, rojen v Gradišču moravske fare na Kranjskem, se je v blaznosti minoli ponedeljek z revolverjem ustreli). Iianjki je bil eden redkih tržaških trgovcev, kteri za narod kaj žrtvujejo. Tržaški Slovenci zgubili smo v njem radodarnega rodoljuba izglcd-nega značaja. Vsi sino ga spoštovali in ljubili. Ako je šlo za kako narodno stvar, precej je pripomogel denarno ■/. radostnim srcem. Umrli je bil uže dalje časa slabe pameti, in vedno se je bilo bati kake nenadne nesreče. Naj bode verlemu narodnjaku zemljica lahka; slovenskim trgovcem bodi pokojnik pa izgled — pravega patriotizma!
Vročina je v Trstu tako visoko stopnjo dosegla, da je tukajšni lahonski list „II Cittadino* zblaznel. Piše namreč „o slovenski zaroti1*, to je o shodu Primorcev goropadne neumnosti. Nemogače se mu zdi, da bi bil shod v Nabrežini, on ga je zavohal v tržaški okolici. Župana, politične oblasti in Bog ve, koga vse bi še rad poklical in nadražil nad Slovence. Ker je njegov urednik hrvaški renegat, in že trepiče pred mirnimi Slovenci, kateri so se začeli v Pri-morji živahneje gibati, ter za svoj razvoj skrbeti, je to dobro znamenje, da naša stvar napreduje. O bedak „11 Cittadino", kako mu bode še le takrat kri vrela, ko se bo naša želja se bolje vresničila, in bo vso Primorsko složno delalo za narodni blagor. „Sedež društva je v Trstu"! tega skora ne mora prebiti. Ubog „11 Cittadino" ! Pasji dnevi so prišli, in bati se je stekline. Potolažite se ošabni patroni, saj bode stvar po naravi sama ob sebi prišla, na naši zemlji smo gospodarji mi, in ne bodemo več vam hlapčevali. Naseljenec pa naj se mirno vede, ker dan plačila je vedno zadej, narod si ostro vse zapomni, kdo inu je klofute in kdo nauke dajal!!
Okoliški mladenci se, kakor smo poizveoili jeze, da smo jih svarili naj bi se
ob nedeljah bolj čedno obleki. Izgovarjajo se, da morajo biti zato v delalski in umazani obleki, ker hodijo pol dneva delat. Mi ne očitamo tistim, ali sramotno je celi božji dan v podergneni delavni obliki biti, dopoldan delati (?) popoldan pa piti v krčmi. Okoliške dekleta so tako okusno in brhko opravljene, fantje pa tako slabo, no hodite v družbo z njimi, dokler se po delu čedno ne oblečejo. Mi nismo tu hoteli nikoga žaliti nismo pisali, da se jezijo okoliški fantje, ampak zato, da se ta grda navada odpravi, da ne bojo mogli ptujci ger-diti okoličane, da so umazanci!
Gospodarske stvari.
Kako se znebiti golazni v kurntkih. Znano je, da kuretnina mnogo trpi od golazni, ktera jo vjeda in jej krv pije. Da rešiš kokoši in piščance teh krvopitnih živali, očisti in posnaži na prvo kurnike, potem potrosi nekaj hmela po podu, in pusti ga nekaj dni ležati. Vse kurje uši in druga golazen se bode v hmel zbrala, kterega potem zažgeš. To ponavljaj večkrat, odstranile se bojo vse živali, ki nadlegujejo ku-retnino, in izredil si jo boš bolje debelo kakor dozdaj.
Poslano/
Gosp. Gotard Rott, kaplan
v Cerkovski vasi.
Da sto so toliko daleč podetopili, in Zalaznika zarad mojega zadnjega „poslanega" javno na cesti prijeli, in ga z različnimi vprašanji in „pojasniliu nadlegovali je sicer nekako predrzno od Vas — zato pa nič nenavadnega. Ker ste pa poznejo zopet še toliko nesramni bili, da ste poskušali na vsak način Zalaznika pregovoriti, da bi mojo zadno „poslano" za neresnico razglasil — da bi lagal, zato Vas vprašam:
* Za sestavke pod tem naslovom jo uredništvo le toliko odgovorno, kolikor mu postava nalaga.
Ako je moje „poslano" neresnično, zakaj ne iščete pravice in zadostenja po sodnijskem potu? zakaj se rajse poslužujete takih zaničevanja vrednih sredstev ? — Ste li res k temu komandirani ali se baš strinjate s postopanjem g. župnika? V slučaju, da se Vi z njegovim postopanjem strinjate (kar ine pa v nobenem obziru najmanj ne ovira in moti), si dovoljujem Vam staviti sledeča vprašanja :
1.	Je li bilo postopanje g. župnika takno, da mi je zarad vprašanja glede or-ganista vrata pokazal?
2.	Je li bilo postopanje g. župnika taktno, da je malo manj kot javno, namreč v cerkvi proti orglam obrnjen njemu nepo-voljnemu organistu (učitelju) zavpil: z lepo tih bodite sicer bote z grdo dol'vrženi!"?
3.	Je li bilo postopanje g. župnika taktno, da se je volitev cerkvenega ključar-rja (cekmoštra) za čevsko cerkev zoper voljo ljudstva izvršila, in da se nij imenoval eden onih 3 mož, ki so bili od on-dotnih posestnikov nasvetovani le zavoljo vzrokov, ker prvi je župnikov „nasprotnik" drugi je „fifikus" in tretji je baje v petek meseno klobaso jedel?
4.	Je li bilo postopanje g. župnika taktno, da nij dosedaj doneske od cerkvenih sedežev cerkve sv. Miklavža nikdar v cerkveni račun vpisal, kljnb temu, da mu je to g. 30 „določil za oskrbništvo cerkvenega premoženja etc." zapoveduje?
5.	Je li bilo postopanje g. župnika taktno da se je na prižnici mej drugimi izrazil: „kdor je name jezen naj ne hodi k men' k Bpovd\ — takemu itd" ?
Bodi si eno ali drugo, svetujem Vam edino le to: ne govorite od obrekovanja, ako čujete resnico ; popustite Vaše smešno hujskanje in pos kusite vendar priti do pri-poznanja, kaj je pravica ali krivica, kaj je resnica ali obrekovanje in kaj zahteva Vaš stan, sicer bodem primoran vnovič reci obelodaniti, katere sem danes zamolčal, ter iBkati zadostenja na kompetentnem kraju.
Dolenji Logatec dne 1. avgusta 1879.
Mulej župan.
Prodajo „mlatilnih strojev"
(Dreschmascliinen)
od dobro znane fabrike
IS 5 ILi ^^ J^a ® J^i
iz Manheima na Nemškem, je za Gorenjsko stran na Kranjskem prevzel
JOSIP DEMSCHER
v Železnikih (Eisnern),
in vabi toraj na obilno naročbo ker stroje prav po ugodni ceni oddaja.
Lastnik, izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Dolinar.
Tisk avstrijskega Llojrda.