Izhaja v mak dotrtok UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via F. Filzi 10/1, Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vitto-ria 18/11 - PoStni predal (casel-la postale) Trst 431. — Pošt. čekovni račun: Trst. it. 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna št. 2B,— Ur NAROČNINA: trimesečna Ur 325 - polletna lir BOO - letna lir 1100. ;— Za Inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru Spediziome in abb. postale I. Kr. ŠT. 90 TRST, ČETRTEK 9. FEBRUARJA 1956, GORICA LET. V K NAJNOVEJŠIM ODLOKOM PROTI SLOVENSKIM OPTANTOM Položaj v naših krajih se zaostruje Očitne kršitve mednarodnih dogovorov - Neenakopravnost med Slovenci in Italijani Gospodarske in prav posebno še politične razmere na našem obmejnem ozemlju se zadnje mesece čedalje bolj slabšajo in ozračje postaja zelo težko in napeto. Odkar je javnost zvedela, da se je vladni odbor, ki je imel nalogo zaupno preučiti razmere na Tržaškem, izrekel — proti prosti coni, je začelo v prebivalstvu nevarno vreti. Ogromna večina Tržačanov obeh narodnosti je namreč trdno prepričana, da je edini izhod, ki jih more izpeljati iz današnje težke gospodarske krize ter rešiti brezposelnosti, v tem, da Rim osvobodi naše žemlje vseh carin. Zato je v očeh ljudstva kdorkoli nasprotuje prosti coni — sovražnik njegove gospodarske bodočnosti. Splošna ne zadovoljnost, tleča v množicah, bo v dogled nem času bruhnila na dan. Zla volja, ki se polašča širokih slojev, je pred kratkim dobila na žalost novega netiva. Trstu, kateremu je bila odvzeta domala vsa njegova trgovska mornarica, so bili med drugim obljubili, da mu vrnejo dve ladji San Giorgio, namenjeno, da opravlja službo na progi Trst—Carigrad in Rosandro, določeno, da vozi iz Trsta v afriški Kongo. To ni bilo bogzna kaj, ali je pomenilo vendar olajšavo. Vsaka redna proga ne daje namreč kruha samo mornarjem in njihovim družinam, temveč tudi delavcem v pristanišču in ladjedelnicah, raznim obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, zavarovalnim in denarnim zavodom, skratka številnim slojem v mestu. Kar na lepem je pa prišla vest, da je Rim že dano obljubo — snedel in sklenil izročiti °be ladji Genovi. Po Trstu je zašumelo in občinski svetovalci o/pozicije so v znak protesta zapustili sejno dvorano. Pod pritiskom ljudskega ogorčenja je Rim popustil in obljubil, da bo Rosandra vendarle ostala Trstu, to se pravi, da vlada ne misli pojesti cele, ampak le polovico dane besede. Samo po sebi se razume, da taka rešitev ne more zadovoljiti Tržačanov in da nevo-lja v prebivalstvu še dalje tli in raste. NARODNO ZAPOSTAVLJANJE SLOVENCEV Slovenci morajo pa poleg vseh teh gospodarskih težav prenašati tudi narodne krivice, ki se zadnje čase čedalje bolj množijo. ^ teku enega samega meseca je padel po našem ljudstvu udarec za udarcem: Rimska vlada je pripravila zakonski načrl 0 slovenskem šolstvu, ki mu zaman iščeš pri-'uera v evropski manjšinski zakonodaji. O vpi»u naših otrok v slovenske šole naj bi ne smeli dokončno odločati lastni starši, temveč neke vladne komisije, v katerih imajo večino zastopniki vladajočega naroda. Načrt demokrščanske vlade bije v obraz prirodnim zakonom in vsem načelom krščanstva! Kakor da bi vse, kar smo navedli, ne bilo dovolj, so v zadnjem času začeli še odstranjevati s šolsikih poslopij slovenskih vasi napise v jeziku domačega prebivalstva. Njim seto seveda zdi samo po sebi umljivo, toda s tem le dokazujejo, da so nesposobni razumeti miselnost našega ljudstva ter mu pametno vladati. S takimi nepotrebnimi ukrepi naše ljudi samo žalijo ter škodijo ugledu demokratične Italije. Vedeti bi morali že zdavnaj, kako sta se general Winterton in Palutan za vse čase osovražila pri našem ljudstvu, ko sta dala po policiji metati stran slovenske krajevne napise na naši obali. Kar delajo, je kakor da bi vlivali na žerjavico petrolej! Najnovejši udarec je pa tale. Tržaška mestna svetovalka Gruber-Benco je pretekli teden odkrila javnosti, da je Rim sklenil naseliti v Ribiški vasi v Štivanu poleg že tamkaj živečih 200 istrskih družin še 270 novih. Če računamo na vsako družino štiri člane, pomeni to 1080 novih tujih priseljencev, ki hi skupno z že semkaj pripeljanimi postali v Devinu večina ter spremenili grudorodno slovensko prebivalstvo v brezpomembno manjšino na lastni zemlji. Kateri normalno čuteč narod na svetu bi mogel mirno prenesti, da ga tuji doseljenci potiskajo v kot v njegovi domačiji ter nad njim zagospodarijo? Boj proti slovenskim optantom Da bi Slovence prav do skrajnosti razdražili, so se sedaj vrgli še na slovenske oip-lazite. Po' dogovorih, podpisanih od Italije in Jugoslavije 23. decembra 1950 v Rimu in po 19. členu mirovne pogodbe imajo pravico optirati za laško državljanstvo vsi bivši italijanski državljani iz Julijske krajine, ki so se v vsakdanjem življenju posluževali italijanskega občevalnega jezika. Važen ni torej materin jezik, važna ni narodnost, temveč samo občevalni jezik. Nastane vprašanje, kdo se je v naših krajah prostovoljno ali prisiljeno posluževal italijanščine. iNajprej vsa mladina, ki je morala obiskovati izključno italijanske šole. Nato vsi delavci in nameščenci, nastavljeni v tukajšnjih podjetjih, trgovci, obrtniki, uradniki, zdravniki, ko so prihajali v stik z obla-stvi in laškim občinstvom. Laški so morali govoriti na davkarijah in sodnijah, na občinskih in vseh ostalih uradih tudi naši kmetje. Italijanščine so bili prisiljeni se posluževati vsi Slovenci, ko so stopili v tramvaj, na železnico ali avtobus. Drugače niso dobili voznih listkov ter niso mogli potovati. Fašisti so se na vse načine trudili, da bi Slovenci tudi med sabo govorili po laški in so zato nabili celo po gostilnah in kavarnah grozilne napise: »Qui si parla solamente ita-liano!« — »Tu se govori samo italijanski!« In res se je tej politiki posrečilo, da je poleg slovenščine postala tudi italijanščina občevalni jezik našega prebivalstva. Slovenci, ki ne razumejo in govore italijanščine, so bili — bele vrane. Iz tega sledi, da imajo zakonito pravico optirati za italijansko državljanstvo tako rekoč vsi slovenski prosilci. To so med pogajanji v Rimu priznavali tudi zastopniki Italije ter se domenili z Jugoslovani, da bo državljanstvo odbito samo v dveh primerih: ipirvič osebam, ki niso nikdar biile italijanski državljani, in drugič optantom, ki trde, da je bila laščina njih občevalni jezik, a ne znajo niti besedice italijanski. V zadnjem času prihajajo pa od vseh strani pritožbe, iz katerih vidimo, da rimska vlada na celi črti gazi ravno tako' mirovno pogodbo kakor sporazum iz decembra 1950. Notranje ministrstvo priznava državljanstvo, komur ono hoče, in se prav nič ne ozira na mednarodne dogovore. TUJCI NA DOMAČI ZEMLJI Tržaška prefektura pošilja zadnje tedne občinam čedalje številnejše odloke, v katerih odreka na levo in desno pravico do državljanstva optantom, o katerih ne more biti prav nobenega dvoma, da jim po zakonu pritiče. Gre za ljudi iz najrazličnejših slojev: za trgovce, učitelje, obrtnike, železničarje in celo za kinete in med njimi za družine, katerih predniki so živeli stoletja v naših krajih. Županstvom je ukazano, naj tem osebam vzamejo dosedanje osebne izkaznice, jih proglase za jugoslovanske državljane ter brišejo iz volilnih imenikov. Policija jim jemlje italijanske potne liste in jih poziva, naj zaprosijo za dovoljenje, da bi smeli še nadalje bivati v teh krajih. Postali so torej tujci na lastni zemlji. Mnogi so v nevarnosti, da jih vržejo' iz službe, drugi, da jim odvzamejo ohrtnico, vsi skupaj pa, da jih vsak čas pozove policija, Nadaljevanje na 3. strani NOVICE Z VSEGA SVETA SEGNI IN MARTINO V NEMČIJI Načelnik vla.de in zunanji minister sta šla na uradni obisk v zapadnonemško prestolnico Bonn. Namen potovanja je jasen: Italija bi rada učvrstila politično in gospodarsko sodelovanje z Nemčijo. To se vidi že v izjavi, 'ki jo je dal Segni: »Vprašanje zedinjenja Nemčije« — je rekel — »zanima Italijo ravno tako koit nemški narod. Združenje se lahko izvrši samo s svobodnimi volitvami.« Zato je kancler Adenauer obljubil Segni ju, da bodo Nemci pomagali Italiji pri uresničenju desetletnega gospodarskega Vanoni-jevega načrta, s katerim namerava Italija izpopolniti svojo industrijo in poljedelstvo ter tako odpraviti s časom v državi brezposelnost. Vsakdo uvidi, kolikega pomena bi bila za Italijo pomoč izkušenih nemških tehnikov in gospodarstvenikov. NOVA BULGANINOVA POSLANICA Eisenhovveir je, kakor smo pisali, odklonil predlog načelnika sovjetske vlade Bulgani-na, da bi Amerika in Rusija sklenili 20-lelno pogodbo o prijateljstvu in sodelovatiiu. To je storil zato, ker se je bal, da hoče Moskva s svojo ponudbo samo odcepiti Ameriko od Velike Britanije ter sejati spore med za-padnimi zavezniki. Sedaj je Bul sta n in poslal Eisenhovverju novo pismo, v katerem ponavlja svoj predlo« ter dodnia, da je Sovjetska zveza pripravljena podpisati enako posrodbo o prijateljstvu tudi z Angleži in Francozi. Druga Bulganinova poslanica je pa ravno tako kot prva obsojena na neuspeh. Zapadne velesile ne marajo sklepati ločenih sporazumov s Kremljem, ker menijo, da bi Sovjetska zveza, če bi hotela, prav lahko sodelovala v prijateljstvu z zahodnimi državami že v okviru Združenih narodov. Posebne in ločene pogodbe so nepotrebne. Dopisovanje med Bulganinom in Eisen-liovverjem je gola politična propaganda. KRIVIČNI NACIONALIZEM Francoska vlada socialista Molleta je komaj zagledala luč sveta, ko je že zablodila v največje težave. Mollet je smatral za svojo prvo nalogo, da pomiri Alžerijo v severni Afriki, kjer se domače muslimansko prebivalstvo že del j časa s silo upira francoskemu gospodstvu. Za novega guvernerja je bil imenovan sposobni iu zmerni general Catroux, ki si je postavil za cilj, da zagotovi domačinom iste pravice kot francoskim priseljencem. Alžerija naj dobi lastno vlado in novo demokratično upravo. Ko je dospel ta glas v Alžerijo, so se pa kar naenkrat spuntali tamkajšnji francoski naseljenci, ki tvorijo’ približno 11 odstotkov prebivalstva, ter uprizorili bučne in divje demonstracije proti Catrouxu in pariški vladi. Najhujše je pa bilo, ko je prispel ta teden v Afriko sam Mollet. V mestu Alžiru je našel prazne ulice, v znak protesta so bile zaprte vse francoske trgovine, učenci so zapustili šole in visokošolci so stavkali. Na glavnem trgu je pa sprejela Molleta tisočglava množica z žvižgi in psovkami in mahala proti njemu s pestmi. Nato je začelo leteti proti ministrskemu predsedniku kamenje in gnilo sadje. Državnega tajnika za vojsko Lejeuna je zadel v prsi paradižnik. Da bi odprli pot Molletu in njegovemu spremstvu, so oTožniki metali v množico solzilne bombe. Demonstrantje so cel čas vpili: »Alžerija pripada Francozom!« in se drli, da vlada prodaja v Afriki francoske narodne koristi. Pod pritiskom razgrajačev je general Oa-troux odstopil, Mollet je pa odstop sprejel ter se tako dal ustrahovati od — uličnih kričačev. Enakopravnost med državljani različne narodnosti je, kakor vidimo, za nacionaliste veleizdaja. Nacionalisti so povsod enaki! Talci so tudi pri nas, kjer se divje upirajo uresničenju Posebnega statuta v korist Slovencev. ZIMA SE POMIKA NA JUG Mraz, ki je te dni najhuje zajel dežele severne Evrope, se seli sedaj proti jugu in se širi po vsej Italiji. Najbolj ledeno vreme je v Valtellini, kjer kaže toplomer 45 stopinj pod ničlo. V Torinu je neki natakar, ki je stanoval v podstrešju z razbitimi šipami, med spanjem zmrznil. V ostalih delih države mraz ni tako oster, sneži -pa celo na Siciliji, kjer navadno v tem letnem času greje sonce in vabi v deželo številne tujce. V pokrajini Bari jc sneg odrezal od sveta mnoge planinske kraje, tako da je 2000 goved že 5 dni brez krme. Prostovoljni smučarji, ki so jim hoteli prinesti sena, so se zaradi velikih zametov in burje morali vrniti. Vlada nudi ogroženim prebivalcem pomoč v hrani, zdravilih in volnenih oblekah. Obrambno ministrstvo je poslalo v južno Italijo 100 tisoč vojaških sukenj, notranji minister je pa stavil na razpolago znatne vsote denarja. V Liguriji, kjer rastejo v tem času navadno nageljni in vrtnice, je mraz uničil tri četrtine cvetlic in povrtnine. Ducat vrtnic slane danes že 3500 do 5000 lir. SPET JUŽNI TIROL Preteklo nedeljo se je zbralo v Innsbrucku vodstvo Avstrijske ljudske stranke za Tirolsko in priobčilo izjavo, v kateri pravi, da spada »borba za življenjske pravice južnih Tirolcev« k njenim bistvenim nalogami. Voditeljem je bilo naloženo, naj gredo na Dunaj ter dosežejo od zvezne vlade, da »končno že enkrat nastopi«. IN VENDAR OBIŠČETA ANGLIJO Ministrski predsednik Eden je na svojem obisku v Kanadi izjavil, da je vabilo, ki ga jc poslala angleška vlada Bulganinu in Htu-ščevu, naj prideta spomladi v Veliko Britanijo, še zmerom v veljavi. Narediti je treba vse — je pristavil — da se odnosi med Sovjetsko zvezo in zapadnim svetom izboljšajo. FIGL POSREDUJE Neznaten in malenkosten dogodek je iz-nova pritegnil pozornost mednarodne javnosti na južni Tirol. Pred meseci sta 82-letna Julija Grabner in njena hči obnavljali svojo starinsko hišo in pri tem dali pobarvati oknice v belo-rdeče-belih progah, kakor je na južnem Tirolskem že iz 16. stoletja v navadi. Kar na lepem »e prikaže /karbinjer ter obe ženski zaglobi, češ da so to banve avstrijske republike. Ker nista hoteli plačati .kazini, je prišla zadeva pred sodišče v Brixenu. Sam državni tožilec je uvidel, da ženski, nista imeli hudih namenov, in zato predlagal, naj ju sodišče oprosti, četudi so belo-rdeče-heilo slučajno res tudi barve avstrijsko države. Sodnik je hotel biti velik italijanski rodoljub ter prisolil vsaki po 10.000 lir kazni. PoBled ica je hi!a, da je v avstrijskih časnikih zašumelo in da je p.rotii razsodbi ostro protestiralo tudi glasilo kanclerja Raaba. Zunanji minister Figi je povabil k sebi italijanskega veleposlanika na Dunaju 'ter se uradno ipritožil. Zadevoi so sicer uredili, toda škodo je imela od vsega le Italija, kajti mednarodno časopisje je spet začelo-razpravljati o neznosnih razmerah na južnem Tirolskem. Sodnik si je umišljail, da možato brani svoj narod, v resnici je pa le škodoval ugledu Italije. Taki so povsod nacionalistični zagrizene!! VAŽNA POGODBA Tudi Malaja, bivša britanska kolonija v vzhodni Aziji, postaja samostojna. Londonska vlada je podpisala z voditelji domačinov pogodbo, po kateri naj se najkasneje do dne 31. avgusta 1957 proglasi Malaja za neodvis-no državo, ki bo pa kljub temu ostala v »Skupnosti britanskih narodov« ter priznavala angleško kraljico za svojo vladarico. Nov dokaz, kako kolonialno gospodstvo nad tujimi ljudstvi (povsod po svetu vidno razpada. Iz tega sledi, da bo tudi v Evropi tlačenje narodov postalo s časom popolnoma nemogoče. LEPA PRILIKA Italijanska socialno-demokratska stranka g. Saragata je imela v Milanu občni zbor, ki je odobril delo vodstva in izrekel zaupnico svojim predstavnikom v Segnijevi vladi. Na zborovanju je govoril tudi g. Cešare, urednik znanega tukajšnjega1 mesečnika' »Trie sle«. Zahteval je, naj se stranka odločno bori za prosto- -cono in deželno samoupravo v naših krajih. Učvrsti naj se sodelovanje med sosednimi narodi ter zajamči zaščita narodnih manjšin. Da se je g. Cešare zavzel za pravice manjšin, je pametno in hvale vredno. Prvi nujni ukrep -socialno-demokratske stranke bi moral bili, da njen minister prosvete g. Rossi temeljito spremeni zloglasni nnčrt o uzakonitvi slovenskih šol. Lepa prilika, da socialni demokrati z dejanji dokažejo, ali so Slovepcem pravični. PREŠERNOVE PROSLAVE Šolska oblastva na. Tržaškem in Goriškem so odredila, da se 8. februarja obhaja na vseh slovenskih šolah obletnica smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna. V Sloveniji ima mladina pouka prost dan. MLADINA, POZOR! V rimskem senatu je bil stavljen predlog, naj se v vsaki pokrajini Italije ustanovi poseben odboir z naslednjo nalogo.: pazi naj, da mladina pod 16 leti starosti res ne obiskuje zanjo neprimernih kinematografskih predstav. Za to določene osebe naj bi hodile po kino dvoranah in metale ven neubogljive fantaline in punčare. Takih filmov ne ho manjkalo! Rojstna hiša našega pesnika Franceta Prešerna, čigar obletnico smrti smo proslavili S. februarja. Ustvaritelj prečudovitega Sonetnega venca, Sonetov nesreče, Krsta pri Savici in drugih nesmrtnih pesniških stvaritev se je rodil v Vrbi na Goren jskem 1. 1800. OVICE BILA JE ZELO POTREBNA V Pescari je odvetnik D’Amico' ustanovil »ovo stranko, in sicer »Narodno zvezo neodvisnih naprednih zapadnih socialistov«. Njen program obsega 13 točk, od katerih je ze prva zelo' zanimiva: gojiti je treba — je tam zapisano ■— mnogo sadnega drevja, zakaj le sadje ho rešilo človeštvo grozeče la-k ote. Vodja te »prepotrebne« stTanke bo prišel predavat tudi v Trst. BAR BOMOVINE Na prvega zmagovalca v smučanju na olimpijskih tekmah v Gortini d’Ampezzo Tomija Sailer je Avstrija zelo ponosna. Njegova Tojstna občina Kitzbuehel mu je darovala 1000 kv. metrov zemljišča, da si na njem sezida hišico. Kct je Sailer po poklicu klepar, mu bodo poklonili tudi vse orodje in drage stroje, ki jih potrebuje v delavnici, »VSAK BI GA PIL, PLAČAL PA...« V Rimini je stopil v gostilno Furlani lepo oblečen moški ter si naročil imenitno večerjo. Ukazal je gostilničarju, naj postreže tudi vsem ostalim gostom. Vse je jedlo in pilo najboljša vina. Ko so mu pa predložili visok račun, je vrgel na mizo prazno listnico. Prihiteli so orožniki in ugotovili, da je prešerni plačnik 50-letni Ilegazzi iz Bolonje, ki je pravkar prišel iz ječe, kjer je odsedel 14 let. Svobode se je veselil le en sam dan. NOV POKLIC Mnoge poročene ženske morajo tudi na Angleškem iskati zaslužka izven hiše. Ko pridejo iz podjetja domov, se jim zvečer večkrat zahoče kina ali druge zabave. Kdo naj čuva otroke? Prijavili so se posebni plačani "troski čuvaji. Sede lepo na divanu pri radiu, obenem pazijo, ali se je otrok prebudil, da ga spet uspavajo. Zanimivo je, da Se za *o delo priglašajo posebno revni visokosolci >n izobraženci. ZOPET SLEPARIJE V Rimu je policija položila roko na pravo organizacijo goljufov, (ki so si na kaj lahek način služili milijone. TisJcali so zdravniške recepte in stavili nanje ponarejene žige bolniških blagajn. Z njimi so dobivali v lekarnah brezplačna draga zdravila in jih prodajali naprej s polovično ceno. Policija je odkrila po raznih lekarnah kar 5000 takih receptov. V luknjo so vtaknili tudi več zdravnikov in bolniških strežnic. SMRT V KUHINJI Človek bi mislil, da se največ ljudi smrtno ponesreči zunaj na cestah in da je še najbolj varno doma. Številke pa govore drugače: v modernih kuhinjah z raznimi plinskimi in električnimi napravami se pripeti več smrtnih nezgod, kot bi človek sodil. V Nemčiji se je lani v domači kuhinji smrtno ponesrečilo 8000 gospodinj. Vzrok sta nepazljivost in nemarnost. Pazite posebno na plin! NEOBČUTLJIVI JOŽE 1’rejšnji ponedeljek so se branjevke na pokriti tržnici v Trstu kar stresle, ko sc ugledale možaka, ki je v ledeni burji mirno korakal v samih hlačah po ulici. Jopič in — srajco je nosil na roki in se blaženo smehl jal. Ko je pristopila policija, se je pa Jože Sko-pac silno razjezil, da mu kratijo osebno svobodo. Nekega stražnika je tako odsunil, da mu je zvil roko. Jože ga je imel namreč precej pod kapo, čeprav je bil gologlav. MINISTER NA KVESTURI Notranji minister Tambroni sc je pretekli leden hotel prepričati, kako sprejemajo ljudi po uradih. Šel je na kvesturo in se prijavil kot navaden človek. »Izpolnite priglasni-co« — je zarenčal sluga — »in sedite tja na klop!« Tu so sedele več ko eno uro že druge osebe. Tudi minister je moral zelo dolgo čakati. Ko je mislil, da je na vrsti, ga je neki višji uradnik odrinil vstran in spet je bilo treba čakati. Končno je vendarle prišel pred kvestorja, kateremu je gotovo nekaj gorkih povedal. PRETRESLJIVA NESREČA V ponedeljek zvečer se je na progi Milan-Benetke pripetila strašna nesreča. Ko se je bližal osebni vlak iz Milana postaji Cassano d’Adda, je strojevodja naenkrat z grozo za-paizil, da stoji na tračnicah pred njim že drugi vlak. Ker ni mogel več ustaviti, je lokomotiva, težka 691 ton, treščila z brzino 50 kilometrov v zadnje vozove spredaj stoječega delavskega vlaka. Udarec je bil tako silovit, da je lokomotiva pridrla v vsej svoji dolžini v tretji razred tujih vozov, lomeč vrata in 'klopi, kot bi bile iz papirja. Po vlaku se je razlegalo presunljivo vpitje. Šestnajstletni delavec Imeri je klical kot blazen na pomoč in nehal obupno kričati. Nogo je imel zagozdeno med sedežem in kurilnimi cevmi, iz katerih je hrumela vrela voda na njegove žive rane. Izven vilaka je 56-letni Piazzoni, čeprav je imel zmečkan nos, vodil pod pazduho mladenko, kateri je bila lokomotiva odtrgala levo nogo in desno roko. Doslej je umrl en potnik, nad sto jih je pa ranjenih. Položaj v naših krajih se zaostruje Nadaljevanje s 1. struni naj zapuste naše ozemlje ler gredo z ženo in otroki po svetu. Tako ravnanje je tudi iz naslednjega vzroka povsem nezakonito. Po sporazumu, ki sta tta sklenili Italija in Jugoslavija decembra 1950, bi o končni usodi vsake opcijske prošnje morali odločiti predstavniki obeh vlad. Imenovana bi torej morala biti mešana ju-gosl o v a nsk o-i t al i j a n sk a komisija, ki naj obravnava vsako poedino prošnjo’ ter pazi pri tem na to, da s svojo odločitvijo ne raztrže in s tem uniči poedine družine. Vse dotlej dokler skupna komisija dokončno ne reši prošnje, morajo pa optanti vsekakor uživati vse pravice, ki gredo laškim državljanom: imeti morajo potni list, ostati v seznamu volileev, obdržati svoje službe in obrtna dovoljenja in oblastva jim izstavijo, če je potrebno1, celo državljanski list! In res, kadar gre za optante italijanske narodnosti, se rimska vlada in prefekture teh predpisov tudi strogo in vestno drže. Sa- mo če gre za uboge Slovence, vsa ta določila zanje več ne veljajo'. ]\ov dokaz, kakšno razliko dela Rim med prebivalci različne narodnosti in kako hudo je živeti Slovencem v Italiji! To vse se godi pri nas ravno, v času, ko se v naše kraje vseljujejo v vse večjem števihi in iz dneva v dan begunci iz Istre. Oni dobe seve v nekaj dnevih državljanstvo, njim so takoj na razpolago stanovanja, njih nemudoma vpišejo v volilne imenike ter jim dajo pri nameščanju v službe prednost pred domačini. Tu rojeni Slovenci, ki so bili žrtve fašističnega preganjanja, naj gredo s trebuhom za kruhom po svetu, na njih mesta pa naj pridejo istrski priseljenci. Vsakdo — razen italijanskih nacionalistov — razume, da je tako stanje nevzdržno. Če Rim ne spremeni svoje politike do Slovencev, je jasno, da bo prej ali »lej nastal med sosednima narodoma na Jadranu iznova spor, ki bo pokopal tudi prijateljsko sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo ter s tem mir v tem kočljivem- delu Evrope. NABREŽINA Na ponedeljkovi seji občinskega sveta v Nabrežini je bilo na dnevnem redu poročilo odbornika za javna dela g. Ada Vižintina. Iz njegovega izčrpnega poročila smo zvedeli naslednje: V začetku leta 1954 je občina prejela 2 milijona lir za podaljšanje greznice v Devinu ter 400 tisoč 'lir za zgradnjo javnega stranišča v devinskem pourtiču. Prvo delo je bilo izvršeno, a ga je morska nevihta lani februarja uničila, tako da smo sedaj ostali pri starem. Stranišča ni bilo mogoče postaviti, ker občina ni mogla najti primernega prostora. Zato se je odločila, da- ga sezida v sesljanskem občinskem kopališču. Delo bo v najkrajšem času izvršeno. V letu 1954 je občina prejela prvih 10 milijonov za novo šolo v Sesljanu, lani pa še poslednjih 15 milijonov. Čeprav so oblastva že zdavnaj bila nakazala denar za šolo, niso še zdaj pričeli z deli, ker so nastale najrazličnejše težave. Prvotni načrt, ki ga je izdelal tehnični urad v Trstu, so morali spremeniti,„ ker je medtem stopil v veljavo nov zakon o1 šolskih poslopjih. Nov načrt je zdaj izgotovljen in pričakujemo, da bodo oblastva najkasneje aprila razpisala dražbo. Nekateri svetovalci sc priporočali, naj se šola začne graditi spomladi in ne v mrzlih zimskih mesecih. Lani je država odobrila tudi prvih 11 milijonov aa nov otroški vrtec v Nabrežini. Občinska uprava je poiskala zemljišče in se odločila za parcelo, ki stoji ob levi strani ceste proti natbrežinskemu zdravilišču. Tudi to delo pojde v najkrajšem času na dražbo. Preteklo leto so oblastva nakazala 8 milijonov in pol za asfaltiranje ceste Vižovlje— Mavhinje, ki se bo izvršilo, brž ko se začno toplejši dnevi. V zadnjem gospodarskem načrtu je občina prejela 40 milijonov za hiralnico. Kakor smo že pisali, mislijo zavetišče zgraditi na cerkvenem zemljišču, nedaleč od električne centrale v Nabrežini. Sedaj so v teku pogajanja g cerkvenimi ohlastvi v Gorici in se zdi, da bodo v kratkem zadovoljivo zaključena. V preteklem novembru so izdelali nov gospodarski načrt za letošnje leto ter predlagali dela za skupno vsoto' 88 milijonov lir. Zdi se nam vredno podčrtati, da so letos končno vključili v gospodarski >'»črt tudi predlog, naj se zgradijo- nova šolska poslopja v Štivanu, Cerovljah in Slivnem. Za šolo v Cerovljah so predlagali 15 milijonov, za šoli v ostalih dveh vasicah pa skupno 16 milijonov. Nadaljnje postavke zadnjega gospodarskega načrta obsegajo razna dela, kot so: nova javna stranišča v Devinu in Sesljanu (3 milijone 500 tisoč), popravila cerkva (3 milijone), greznicoi v Devinu (3 milijone), javno razsvetljavo (3 milijone), razširitev vodovodnega omrežja (2,500.000), avtobusne čakalnice (1 milijon in pol), ureditev šolskega dvorišča v Devinu (2 milijona), telefonske govorilnice v Šempolaju, Mavhinjah in Vi-žovljah (5 milijonov), razširitev ceste v sesljansko kopališče (8 milijonov) ter razna druga cestna dela. V dragem delu poročila je odbornik Vižintin poročal o- poslovanju Selada. V razpravo bo posegli številni svetovalci ter izjavljali, da se pri nameščanju delavcev godijtv grobe krivice. Predlagali so, naj občina ponovno zahteva, da se spoštujejo predpisi, ki določajo, da sme pri tej ustanovi vsak delavec biti zaposlen le 6 mesecev in da mora nato' prepustiti mesto drugemu brezposelnemu tovarišu. Ker se pri delih na obmorski cesti povzroča velika škoda v vinogradih, so nekateri svetovalci predlagali, naj občina ukrene vse potrebno, da se zaščitijo koristi naših kmetovalcev. Prizadetim vinogradnikom svetujemo, naj takoj zaprosijo za odškodnino, ki jo mora plačati gradbeno podjetje. Prošnjo naj pošljejo tudi v vednost upravi državnih cest v Trstu. Priporočljivo je, da k prošnji priložijo tudi oceno škode, ki naj jo po1 možnosti sestavi kmetijski izvedenec. Na prihodnji seji občinskega sveta bo na dnevnem redu poročilo o krajevnem tujskem prometu. ZIMSKA POMOČ Med nekaterimi reveži devinsko-nabrežin-ske občine vlada že več časa veliko razburjenje, ker niso- doslej prejeli nobene podpore iz sklada za zimsiko pomoč. Njihova ne-volja je popolnoma upravičena, ker zares ne razumemo, zakaj ni tržaška prefektura še določila vsote, ki pritiče devinsko-nabrežin-ski občini. Že dva tedna razsaja po Tržaškem hud mraz in so na žalost pri nas .mnogi ljudje ter družine, ki nimajo- česa jesti. Gospodje, ki upravljajo sklad za zimsko pomoč, nosijo zato vrhano mero odgovornosti za trpljenje naših nesrečnežev. Tudi oibčinska podporna ustanova bi morala podrezati gospode na prefekturi, da končno določijo znesek za naibrežinske reveže. S tem bi odvrnila številne pikre pripombe, ki danes morda neupravičeno lete na njen račun. ŠEMPOLAJ Pretekli torek zvečer se je iz doslej še neznanih vzrokov vnel precejšen požar v nekem; gozdu pri Šempolaju. Vaščani so takoj poklicali na pomoč gasilce z Opčin, ki so po enournem neumornem delu požar docela pogasili. Zgorelo je približno 600 kv. metrov gozda, ki je last g. Miroslava Gabrovca iz Mavhinj št. II. Zdi se pa, da škoda ni ravno velika. V zadnjih mesecih se je pri nas razvil zelo živahen osebni promet. Skozi vas gredo številni ljudje, ki prihajajo ali odhajajo na jugoslovanski Kras. Ker se redno dogaja, da čaka na avtobus od 40 do 50 potnikov, je nujno potrebno, da se zanje čimprej zgradi čakalnica. Nedopustno je namreč, da morajo ljudje čakati na mrazu in buirji ter se tako izpostavljati najrazUčnejšim nevarnostim. Menimo, da bi moralo- za čakalnico prispevati tudi avtobusno- podjetje, ki zadnje čase služi lepe denarce. MILJE Miljska občina tudi letos pripravlja za pustni torek, 14. februarja, velik sprevod alegoričnih vozov in mask. Sprevoda se bodo udeležile razne skupine iz Milj, Miljskih hribov, Žavelj in morda celo iz Tržiča. Najlepši voz ali maska bo prejela 150 tisoč lir nagrade. Druga nagrada znaša. 100 tisoč, tretja pa 75 tisoč lir. Tukajšnja občinska uprava si od maškarade obeta znatne koristi, ker pričakuje, da bo 'ta dan prišlo v mestece veliko število Tržačanov ter pustilo' v številnih gostinskih obratih lepe denarce. Pripravljalni odbor zagotavlja, da bo letošnji pust izredno slovesen in zanimiv. BAZOVICA V zadnji številki Novega lista smo brali, kako uslužbenci tržaškega zdravstvenega urada nadlegujejo lonjerske mlekarice. Tudi nam se večkrat dogodijo slične sitnosti, saj mnogi Bazovci žive izključno, od živinoreje, to se pravi pretežno od prodajanja mleka. Nasveti, ki jih je mlekaricam dal lorijer-ski dopisnik, se nam sicer zdijo pametni in koristni, vendar menimo, da bomo prej ali slej morali v tej važni panogi našega gospodarstva poiskati novih poti, ki odgovarjajo potrebam sodobnega človeka. Ker smo prepričani, da je le v organizaciji moč, menimo, da bi bilo zelo koristno, če bi se na Bazovici Ustanovila zadružna mlekarna, ki bi služila tudi bližnjim vasem, kakor so Gročaina, Gropada, Padriče itd. ter skrbela za prodajo- mleka v mestu. Nekatere mlekarice, ki danes žive od prevažanja mleka v Trst, bi lahko našle zaposlitev v novoustanovljenem podjetju, druge pa hi se lahko bolj posvetile gospodinjstvu in drugemu delu na kmetiji. Marsikdo poreče, da je ta stvar neizvedljiva, češ da nam manjkajo sredstva, kapital in strokovno osebje. Zdi se nam pa. da bi potrebni kapital le mogli zbrati med bazovskimi in okoliškimi kmeti, in sicer tako da 'bi ustanovili delniško družil)o. Morda bi se poleg kmetov pojavil še kdo drugi, ki bi bil pripravljen kupiti nekaj deležev, saj bi od tega imel samo dobiček, ker dejansko obstajajo osnovni pogoji, da bi mlekarna uspevala, strokovnega osebja pa bi ne bilo težko najti. Proizvodnja mleka je pri nas izredno važna gospodarska panoga, ki pa bo gotovo' zašla v krizo, če se ne bomo. pravočasno znašli. Zavedajmo se, da moramo že danes tekmovati z drugimi bolje organiziranimi in bogatimi podjetji, in predvsem, z družibo Mar-zotto. Naš način prodaje mleka je zastarel ter bo s časom onemogočen, če ne bomo pravočasno krenili na druga, modernejša pota. Baz. kmet. OBVESTILO Sindikat slovenskih šolnikov obvešča svoje člane, da bo občni zbor 12. t. m. ob 9. Uri zjutraj. Ker gre za važne sklepe, poziva člane, da se ga polnoštevilno udeleže. Glavni odbor. [SLOVENSKO GOSPODARSKI) UDRDŽBIVJB obvešča vee člane, da bo mmm OBDiizi v nedeljo, 19. februarja, ob 9. uri v proBlorih Tržaske^rgovinske zbornice in vabi vee člane, da aa ga s gutuvoatjo udeleže ~ HUDA ZIMA NA GORIŠKEM Pretekli teden je tudi v Gorici in na deželi pritisnil hud mraz. To.plomer je padel celo do 10 stopinj pod ničlo. S hudo zimo so zelo zadovoljni le trgovci, ker niso že dolgo prodali toliko volnenega blaga kot v teh .dneh. Marsikako bridko uro so pa preživeli go-riški dijaki, ker so bile šole, posebno nekateri odsojni razredi, premalo zakurjeni. Saj ni toplota dosegla niti 8 stopinj. Ni čudno, da so. se nekatere italijanske šole javno pritožile zaradi preslabe kurjave. Mestna uprava ne daje šolam dovolj kuriva. To velja za slovenske in italijanske šole. Zato jo pozivamo, naj da šolam v teh mrzlih dneh dovolj kuriva, da ne bodo dijaki izpostavljeni nevarnosti raznih bolezni. ZADOVOLJIV USPEH V Novem listu smo nekajkrat izrazili potrebo po dveh novih obmejnih blokih. Končno so pogajanja oblastev obrodila uspeh. 'Nov dvolastniški blok bodo odprli na Ra-futu mo.rda že do 15. t. m. Na jugoslovanski strani so v ta namen tudi že zgradili lično stavbico, na italijanski strani pa so postavili leseno barako. Tako bo močno olajšan mednarodni promet pri Rdeči hiši, ki je bil doslej zares že preobremenjen, kar je povzročalo težkoče pri pregledovanju vozil in potnikov. V istem času bodo otvorili tudi blok na solkanski cesti, da ne bo treba ljudem delati dolgega ovinka preko soškega solkanskega polja. Naša želja je, da gredo oblastva na eni in drugi strani obmejnemu prebivalstvu v vseli potrebah na roko, saj je bilo skoro 10 let hudo oškodovano v gospodarstvu in svobodnem osebnem gibanju. ŠTEVERJAN Naše županstvo je poslalo vsem slovenskim listom pojasnilo, zakaj je moral občinski svet zavrniti prošnjo S.K.P.D., da bi dobilo v najem občinsko dvoranico. Dokler se županstvo ni preselilo iz prostorov v ljudski šoli v obnovljeno občinsko hišo, je prosvetno društvo’ imelo tam svoj sedež. V pojasnilu je rečeno, da je občinski svet prošnjo zavrnil, ker ni mogel nihče prevzeti odgovornosti za morebitno oškodovanje poštnega urada ter za varnost tajnih listin občinske uprave. Dvoranica je sedaj določena za zdravniško ambulanto in materinsko posvetovalnico. Poleg tega zakon prepoveduje, da bi bil V prostorih občinske hiše sedež 'kakega društva. Tudi župan ne more z njimi svobodno razpolagati. Občinski tajnik ima po zakonu pravico do posvetovalnega glasu in je zato na seji pripomnil, da p‘o zakonu ni -mogoče prošnje društva ugodno tešiti. To je moral tajnik storiti tudi zaradi tega, ker je osebno* odgovoren za varnost občinskih dokumentov. Čitatelji Novega lista naj to pojasnilo upoštevajo. Pred kratkim se je pri nas dogodilo več tatvin. Neznani tiči so se vrgli na kokoši, razno blago in so iz hleva posestnika Grav-nerja Jožefa na Dvoru hoteli odnesti celo Prašiča. Bili so ga po glavi, da bi ga omamili. Ker 9e je žival preveč drla, so se tatovi ustrašili in zbežali. Zjutraj so Gravnerjevi našli žival v takem stanju, da so jo morali zaklati. Za tatovi ni ne duha ne sluha. Naj danes še povemo, da so naši fantje na svečnico v lepih vrstah odkorakali na nabor v Gorico ter veselo prepevali slovenske pesmi. Tako je prav! TRŽIČ V zadnji številki smo poročali, da je splu-la v morje motorna ladja Rosandra. Preteklo soboto pa so splovili še minolovca »Alloro« in »Edera«, ki so ju naše ladjedelnice zgradile za italijansko mornarico. Pri veliki slovesnosti je mornarico zastopal admiral Bigi. Svečanosti so se udeležili številni zastopniki državnih, vojaških in cerkvenih oblastev. Sedaj gradijo v Tržiču še 11-tisočtonsko ladjo, 36-tisočtonsko petrolejsko ladjo* za družbo Esso in dve petrolejski ladji po 19 tisoč ton za italijanske poimorsike družbe. S tem je zagotovljeno delo do 1960. leta. Admiral Bigi je z izbranimi besedami pohvalil vodstvo in delavstvo tržiških ladjedelnic ter obljubil, da bo mornarica tudi v bodočnosti naročevala ladje v našem mestu. Zato upamo, da naročila ne zmanjkajo tako hitro, kar je izredno tolažljivo za vse delavce trži-škega okraja. V kratkem bo mogoče zaposliti tudi tiste delavce, ki so* bili začasno odpuščeni, pozneje pa še nove. JAMLJE Vsi Kraševci iz srca pozdravljajo vest, da se bo obnovila in popravila cesta, ki je vezala Devetake in druge kraške vasi z Opat-jim selom. K obnovi poti bo prispevala, kakor čujemo, s primernim zneskom država, ostalo bo pa dodala naša občina. Zares že skrajni čas je, da se to prepotrebno’ javno delo izvede, saj moledujemo zanj že leta in leta. Naj uporabimo priliko za prošnjo in opomin na pristojna oblastva, da bi ne pozabila na ljudsko šolo v Jamljah. Da bo zgrajena do začetka prihodnjega šolskega leta, kakor nam je bilo že večkrat obljubljeno, je treba v kratkem začeti z deli. Javna uprava mora paziti, da ne prelabkomiselno razočara upanja ljudstva! S talkim ravnanjem bi ustvarila v obmejnih krajih le hudo nevoljo. Zato pričakujemo, da bo dana obljuba pravočasno izpolnjena. IZ SOVODENJ Kavo in sladkor za mesec februar so že začeli deliti. Dobi ju vsak po običajni ceni in količini. Na občinski oglasni deski naj si neposredni kmetovalci ogledajo seznam posestnikov in njihovih družinskih članov, ki imajo pravico do bolniške pomoči. Morebitne pritožbe proti seznamu se vlagajo na prefekturo. in sicer na kolkovanem papirju za 100 lir. Pritožbe je treba narediti do dne 1. marca. Naši nogometaši se kar dobro drže. Predpreteklo nedeljo so premagali četo iz Ma-riana z izidom 2:1. Če bodo zmagali še v Zagraju, pridejo v tekmovanju za prvenstvo v naši deželi na prvo mesto. IZ DOBERDOBA Vsi Kraševci beremo1 z zanimanjem in velikim zadovoljstvom tržiške dopise v Novem listu, ki govore o- velikih delih v tamkajšnjih ladjedelnicah. Naši delavci se razveselijo vsake vesli o naročilih novih ladij, saj je njihovo’ življenje zelo* odvisno od ladjedelnic. V zadnjem času nas jc nekaj nedelj zaporedoma obiskalo* obilo tržaških in goričkih lovcev, ki so napovedali boj lisicam. Zdi se nam pa, da niso imeli posebne sreče. Pred nedavnim smo v Novem listu omeni- li, da nismo prav nič zadovoljni s pošto, ki je neredna in prepočasna. Ponavljamo zahtevo, naj bi se nam v prihodnosti pošiljke redneje in hitreje dostavljale. Le malo dobre volje je treba, pa se vsa stvar lahko uredi tako, da bomo Doberdobei zadovoljni. NOVA HIRALNICA V LOCNIKU Svojčas smo že poročali, da jc mestna uprava kupila veliko zemljišče v Ločniku, kjer naj bi se zgradila nova hiralnica. To- je zares neodložljivo delo, ker stari in od dela onemogli ljudje nujno potrebujejo zavetišča. Nova zgradba bo stala 300 milijonov lir. V zavetišče bo sprejetih 300 ljudi. Upamo, da se bodo* dela lahko v kratkem začela. HUDA STANOVANJSKA KRIZA Kako strahotno muči revne sloje stanovanjska kriza v Gorici, nam dokazuje tudi oddajanje stanovanj v novi hiši v ulici Lan-lieri. Za 9 stanovanj je zaprosilo nič manj kot 500 oseb. Komisija, ki ima nalogo oddajati stanovanja, nima lahkega dela. Njen trud je nekoliko olajšan s tem, da nima nihče pravice do priziva na sodnijo*. GORIŠKI PUST Kljub hudemu mrazu je goriški pust zelo živahen. Obe zadnji nedelji sta se od Gori-ščeka skozi glavne mestne ulice vila dolga pustna sprevoda. Na stadionu pri Sv. Roku so izbrali »damo bianeo« pustno kraljico. Njeno vladavino so slovesno razglasili v nedeljo zjutraj na Travniku. Popoldne pa je bila tekma med 16 alegoričnimi vozovi in raznimi maškaradnimi skupinami. Ako človek pomisli na množico brezposelnih, na veliko revščino in na pičlo letošnjo* zbirko za -zimsko pomoč, zgubi kaj kmalu veselje do* pustnih norij, ki požrejo ogromno denarja. Še bolj se zresni, ko zve, da se vseh teh pustnih prireditev udeležujejo tudi najvišji predstavniki oblastev. SMRTNA PROMETNA NESREČA Ko je v ponedeljek zjutraj šla magistratna uradnica g. Braulin v -službo, jo je v ulici V. Veneto podrl avto. Zaradi hudih poškodb je uboga reva umrla kmalu potem, ko so jo pripeljali v bolnico. Pokojnica je bila izredno vestna in natančna uradnica. Sprejemala je smrtne prijave in izdajala mrtvaške liste. V lepem in hvaležnem spominu jo bomo obranili tudi Slovenci, ker je bila tudi do nas ljubezniva in vedno ustrežljiva, česar žn*l ne bi mogli napisati o vseh uradnikih. Res je že skrajni čas, da oblastva končno ukrenejo vse potrebno, da se preprečijo smrtne nesreče. Tudi sodnija bi morala bolj strogo postopati proti brezvestnim vozačem, saj presega število nesreč na Goriškem že vsako mejo. Naj odgovorni krogi pogledajo malo v Švico in proučijo, kako tam skrbijo za osebno varnost državljanov. Pri nas pa zdaj pa zdaj nekoliko zakričijo in nalgpijo nekaj razglasov, a vse ostane pri starem. IZ VIDMA V nedeljo se je v našem mestu in po vsej zapadni Furlaniji razširila vest, da je sv. stolica imenovala za videmskega nadškofa msgr. Zaffonata, dosedanjega škofa v Vittorio Venetu. Med prvimi, ki je čestital našemu novemu nadpastirju, je bil goriški nadškof msgr. Am-brosi. Sedanji videmski nadškof je dobro znan tudi Goričanom. Mudil se je večkrat v Gorici, kjer je ob zadnjem evharističnem kongresu tudi pridigal. Beneški Slovenci upamo, da bo poznavanje goriških narodnostnih razmer podpiralo našega nadpastirju v dobri volji in v zares katoliškem hotenju, da prekliče vse krivične jezikovne uredbe v cerkvah Beneške Slovenije, ki jih je izdal njegov predhodnik. Z njimi ni pokojnik le težko kršil pravic vernikov, marveč rušil tudi temelje cerkvenega prava in katoliške morale. Slovensko verno ljudstvo iskreno pozdravlja svojega novega nadpastirja in mu izraža svojo sinovsko vdanost. IZ ČEDADA Hud mraz je zajel tudi naše kraje; že od 1. t. m. kaže toplomer stalno 10 stopinj pod ničlo in vrh tega piha še čedadsiki veter. Kdor le more, se tišči pri peči in gre na ulico le, če ima nujne opravke. Kdor se doma Ta je že hotel odstopiti, ker ni mogel v svojem poštenju priznati potrebe vojnega klanja. Prej je še poslal odposlanca, generala orožnikov Cenica, v Rim, da bi v palači Ve-nezia, kjer je Mussolini koval slavohlepne načrte o velikanskem afriškem imperiju, povedal, da se Etiopsko podkralj e st v o ne bo moglo upirati desetkratni premoči. Vse je ( bilo bob ob steno. Nazadnje se je podkralj odločil, da pojde sam v Rim. V začetku aprila je z letalom priletel v prestolnico. Neodločnemu kralju, ki je v važnih trenutkih države zbiral stare novce, je dokazal, da bo Italija zaradi črnega vodje zgubila vojno in kolonije. Viktor Emanul je sicer prikimal, vendar je mlademu princu tudi povedal, da se vojak ne sme nikdar bati. Stari mož, ki je kraljestvo le na zunaj predstavljal, je z očitkom Amadeju skušal prikriti le svojo lastno strahopetnost pred dejanskim voditeljem države. Iz Kvirinala se je princ odpeljal k Mussoliniju. Pogovor je bil buren in poln medsebojnih očitkov. Savojski princ je bivšemu 1 judekošolskemu učitelju zabrusil v obraz: v.Vlada se za Abesinijo ne briga nič; hoče iz zemlje in ljudstva vse izžeti, dati pa ničesar. Manjkajo ceste, šole, zdravniki. Za obrambo dežele ni nič poskrbljeno. Prihajajo pa tja samo dosluženi strankini pristaši, ki so slabši kot prejšnji neguševi rasi!« Mussolini je ves zaripljen odskočil s stola in tolkel po miizi; pene so se cedile iz ust, ko je bruhal: »S Savojoi ni mogoče delati! Italijanski veliki imperij se bo ustvaril na bajonetih dolgočasi, gre v toplo kavarno, ikjer ne manjka prijateljev, ki razpravljajo o sibirskem mrazu in dnevnih dogodkih. Največ se te dni govori o »Pohujšanju v Šentlenarski dolini«. Spravil ga je na dan seveda z velikimi črkami iin kričečimi naslovi »Messaggero Venelo«: »V pristno italijanskih nadiških dolinah v Kosci nočejo novega duhovnika v cerkvi. DolLinei so vikarju preprečili vhod v župnišče in pričakujejo, da jim novi nadškof pošlje italijanskega' duhovnika.« Bog pomagaj! Kaj se je zgodilo v Kosiči? Upor, revolucija? Čudaški don Boldarino, stoodstotni sodelavec »komitažev«, je po dolgem oklevanju in upiranju vendar pobral šila in kopita in jih prenesel v nam neznane kraje ter prepustil novo ustanovljeno župnijo Kosco župniku g. Jožefu Kijačiču, bivšemu trčmunskemu vikarju. To je silno razkačilo znane »italianissime«, ki jim je poverjena varnost nadiških dolin pred slovensko nevarnostjo. Svet naj zve, da kozi jaki verniki ne marajo slovenskega župnika, pač pa hočejo zopet Boldarina. Ko je 28. januarja novi župnik pripeljal v Kosco svoje pohištvo, so tam čakali domači možje, da bi spravili pohištvo v župnišče. Hiša pa je. bila trdo zaklenjena in tisti, ki je imel ključe, j'h ni hotel dati, češ da je župnišče vpisano v zemljiški knjigi na njegovo ime in da je zato pred zakonom on lastnik. Ta don Bol- frnih srajc, z našimi topovi, ki bodo pre-arrmeli ves črni kontinent. Vojna je potrebna, ker jo hoče narod!« Ob teh besedah se ie začulo s trga Venezia tuljenje: »Hočemo vojno, hočemo vojno! Du-ce, du-ce!« Črni' gospodar je končal svoje besede: »— Visokost, vojno hoče, kakor čujete, sam narod,« in je pokazal s cesarskim zamahom ■ na trg. »Ekscelenca, brez orožja ne more biti vojne; orožja nimamo. Vojna pomeni konec Barjanskega imperija«, je pribil princ itn odkorakal skozi dolgo dvorano. Mož na drugem koncu sobane je pa stopil na balkon in zarjul v množico: »Sveto vojno hočete?« »Da, du-ce, du-ce!« »Imeli jo boste«, in je dvignil desnico v pozdrav. Princ je še isti dan odletel poln temnili slutenj, a junaško, svoji usodi naproti. Nekaj tednov je že bil podkralj v Adis-Abebi. Bistro je opazoval, kaj se godi na mejah kolonije. Njegovi obveščevalci so točno prinašali obvestila, da se Angleži v Sudanu in Keniji pripravljajo z vsemi silami na vpad v Abesinijo. Le britska Somalija, tako so pravila poročila, nima dosti vojaštva. Na pritisk podkralja je končno fašistična vlada poslala nekaj starih tankov in letal. To orožje je pa tudi bilo zadnje, ki je prišlo skozi sueški prekop, ker so Angleži že nekaj tednov zatem zaprli to edino pot iz Evrope v Abesinijo. Amadej je bil z maloštevilno armado in zastarelim orožjem obkoljen ter odrezan od domovine. darinov podrepnik, ki so ga zaščitniki dobro poučili, miikaikor ni hotel izročiti ključev. Tako je nov župnik ostal s pohištvom v najhujšem zimskem mrazu na cesti. Ne orožniki ne sodnik ne polkovnik Oliviieri niso mogli prepričati gospoda Uhiuca (Čuka), da bi 'izročili ključe. Ko so prišli omenjeni gospodje prepričevat g. Čuka, se je mož uprl in z njim nekateri drugi čuki in sove, to se pravi »ljudstvo« nadiških dolin. Drugi dan je »Messaggero« seveda priobčil hrupni članek proti Slovencem. Doin Boldarino, ki je stalno v zvezii s čuki iz Kosce, je biil tako maščevan! Kor ni »komitatu« uspelo uničiti slovenskih duhovnikov s pomočjo cerkvenih in civilnih oblastev niti s spomenicami in ne s protesti, ovadbami, slepimi okrožnicami in obrekovanji, hočejo to doseči po »volji ljudstva«, katerega tolmač je »Messaggero«. O namenih in ukrepih cerkvenih predstojnikov so dobro poučeni od don »Boldarinov«. ki so še ostali v nadiških dolinah in pomagajo rušiti vero našega ljudstva. Mislimo, da/ cerkveni predstojniki dobro pozjnajo' razmere, vse, »čuke« in »boldarine« ter da bodo vse lepo uredili v korist katoliške Cerkve. Da bi »Messaggero« še više dvignil prah in vznemiril javnost, se je obregnil tudi ob letošnji Trinikov koledar pod naslovom: »II Trinko koledar corregge i! Paipa«. V članku opozarja notranje ministrstvo, da je koledar nevaren za širjenje komunizma v teh krajih. Po vojni napovedi je skušal nekoliko zrahljati obroč, ki ga je vedno bolj stiskal. Z nekaj divizijami in tanki je udaril na Britansko Somalijo. Njegove čete so vedno globlje prodirale v osrčje pustinj in puščav in doma so listi peli slavospeve prvim velikim uspehom. V resnici pa je bil pohod v prazno in pusto deželo’ velika strateška napaka. Dragocene zaloge nafte so tanki in dolge avtomobilske vrste kar požirale na tisoče kilometrov dolgi poli proti Arabskemu moTju. Iz Italije pa ni prišla več niti kaplja te dragocene tekočine, ki je tako nujno potrebna moderni armadi. Napad v Somalijo je vidno zmanjšal tudi zaloge streliva in živeža. Prepozno so v glavnem stanu v Adis Abebi uvideli, da je šlo vse po britanskem načrtu: sovražnika zvabiti daleč proč od oporišč, ga razredčiti in mu sprazniti zaloge. Morda bi se še dal rešiti položaj italijanskih čet v Abesiniji, toda načrt se je izjalovil zavoljo prinčevega poštenja, ki ni hotel prelomiti vojaške prisege in dane besede. ( Dal je ) TOVARNA Plincic KRMIN - CORMONS TELEFON ŠT. 32 Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, knhinje itd. Izvrši vsako delo po naročita. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA 7*/fisr/rf>fff S5■lotailtu «gp- Ob Čudnom molku rlover.skega tiska čutimo šu večjo dolžnost, da čestitamo k visokemu jubileju nestorja slovenskih pisateljev F. S. Fanžgarja, ki te dni še duševno čil praznuje svoj 85. rojstni dan. Finžgarjevo literarno delo je že od zdavnai obča last slovenskega naioda, ki v njem ne vidi samo enkratnega oblikovalca slovenske besedne umetnosti, ampak tudi človeka, ki je uravnal vse svoje javmc delovanje po koristi svojega naroda. Bil je v najvišji meri to, kar se dapes pravi — angažiran umetnik, umetnik kristjan, ki je nadaljeval častno tradicijo slovenskega duhovpika-pisatelja in javnega de lavca. Prav do zadnjega časa izkazuje njegovo pero isto bistrost in jedrnatost, ki s a odliki njegovega že klasičnega sloga. Zato slovenska javnost z na) večjim zanimanjem pričakuje knjigo njegovih spominov, ki jih zdaj piše. Želimo mu, da bi njegovo pero ostalo še dolgo delavno, njemu v zadoščenje, nam pa v spodbudo in krepilo. Skupina tržaških kulturnih delavcev Težko pričakovanje Državna založba Slovenije, ki je največja in najbogatejša slovenska založba sploh, ima za letos v načrtu izdajo samo šestih izvirnih slovenskih pripovednih del. Pa še med temi bosta dva ponatisa, namreč 5. zvezek Bevkovih zbranih spisov in Cirila Kosmača »Balada o trobenti in oblaku«, ki bo izšla prej v peki reviji. Med najavljenimi izdajami s a tudi romana Borisa Pahorja »Onkraj pekla so ljudje« tako je spremenil naslov — in Alojza Rebule »Babilon«. Romana sta bila, kot znano, nagrajena pri lanskem razpisu Državne založbe Slovenije za najboljši še ne objavljeni deli. Od nagrajenih knjig izide poleg Pahorjevega in Rebulovega romana samo še roman Manice Lobnik »Gorniki in1 čas«. Ni pa med najavljenimi deli letos nenagrajenega romana še skorc neznanega pisatelja Daneta Debiča iz Savinjske doline »Brez milosti«, ne prav tako nagrajenega romana Vitomila Zupana »Vrata iz meglenega mesta« katerega odlomki so bili že tiskani V neki reviji pri razpisu. Tudi odkupljena zbirka novel Janeza Gradišnika pi zapopadena med letošnjimi izdajami založbe. Ni se mogoče ubraniti misli, da je založba yse preveč brezbrižna za izdajanje izvirn:h slovenskih del in da vodi pri tem vse preveč neko posebne politiko. Modeme založbe so tako organizirane, da je roman v štirinajstih dneh po prejemu rokopisa lahko že na knjižnem trgu. Z ozirom na to je Državna založba Slovenije yeč kot počasna, tudi če se upoštevajo tiskalniške težave. Potem tudi ni čud no, da izide vsako leto manj slovenskih knjig. Le ,tos bo izdala Državna založba samo prevodov iz srbohrvaščine enako število kot izvirnih slovenskih del. Manjka samo še, da bi začeli izdajati srbohr vaška dela v izvirniku, saj slovenski pisatelji menda lahko čakajo. Založba pa tudi nima obzira do slovenske javnosti, ki po pravici težko čaka — posebno še z ozirom na sedanjo sušo v slovenski literaturi, da bi dobila v roke pri razpisu nagrajena dela in da bi jih lahko primerjala med seboj. J Lep uspeh naše umetnice " Pretekli ponedeljek je mlada goriška pianistka Damijana Bratuž priredila uspel koncert v Novi Gorici. Na sporedu so bile Schubertove, Chopinove, Clementove, Debussyjeve in Bravničarjeve skladbe Umetnica je zaigrala tudi znano fantazijo .v C-molu WoMganiga Mozarta, čigar dvestoletnico rojstva proslavljamo letos. Damijana Bratuž je ena izmed redkih slovenskih umetnikov, ki žive v zamejstvu. Učila se je pri znanem glasbenem vzgojitelju Constantinid^u v Trstu, kjer je tudi diplomirala. Ker je nadarjena in delavna, si je utrla pot v slavne dvorane v tujini. Do slej je gostovala v Italiji, Avs‘riji, Zahodni Nemčiji, Franciji jn Švici. Stalno nastopa na tržaški, koprski in ljubljanski radijski postaji. Večkrat je nastopila tudi v francoskem in avstrijskem radiu. C izobraževanju učiteljev Pred dnevi sem listal glasilo zveze švicarskih učiteljev — »Schweizerische Lehrerzeitung«. Pozornost mj je vzbudil poziv na vpis učiteljev v tečaj praktičnega ročnega dela in drugih predmetov. Omenjeni tečaji so razdeljeni v naslednje strokovne skupine: kartopaža ip knjigoveštvo, mizarstvo izdelovanje reliefov, botanika, vrtnarstvo, metodika risanja, dekorativno risanje im slikanje ip modeliranje. Poleg teh praktičnih predmetov pa lahko obiskujejo tečajniki še nauk o metodiki pouka nemškega ip francoskega jezika. Pri nekaterih predmetih so še podskupine za nižjo, srednjo in višjo stopnjo. Nikakor ne smete misliti, da je pouk brezplačen. V vsaki skupini traja poučevanje približno 3 tedne, plačati pa je treba tudi do 50 šyic. frankov, kar bi bilo približno 7.500 lir. Za vsakega tečajnika mora še posebej prispevati občina, v katere področju po učuje. Prijave za te tečaje pa so vendarle številne. In I>ri tej priložnosti sem se spomnil na učitelje, ki poučujejo na šolah Tržaškega ozemlja. Kolikšen odstotek učiteljev bi pristopil k takšnim strokovno- izobraževalnim tečajem? Pravzaprav, zakaj se sploh tako sprašujem? Dozdeva se mi, da ni med našim učiteljstvom takega zanimanja za njihov poklic, da ni take požrtvoval nosti, da bi bil pouk čim zanimivejši in bogatejši živega prikazovanja življenja v naravi. Menda se mladi učitelji ne zavedajo, da j}m da učiteljišče samo najvažnejše osnove njihovega strokovnega dela. Vse ostalo si pa morajo pridobiti sami. Posegati morajo po strokovnem čtivu, vsestransko se morajo oblikovati. Ali znajo povedati mladi učite:ji pri pomladanskem sprehodu v naravo, kako je ime temu ali onemu drevesu, ali poznajo cvetje, ki ga nabirajo deklice, ali kako je ime ptici, ki je sedla na bližnjo vejo? Ali povedo mladini kaj o živlpenju v žabji mlaki? Pouk prirodoslovja ni uspešen, če otroci ne vidijo poskusov. In kako jih boš napravil, če nima šola dragih učil? Le malo dobre volje je treba, pa si jih sam sestaviš. Prebiraj knjige, pa se boš marsičesa naučil! 'Nekdaj sta bili glavni in najbolj učeni osebi v vasi župnik in učitelj. Ali bi še znal naš šolnik kaj povedati vaškim ljudem o zgodovini, tehniki, umetnosti, socialnih vprašanjih in še o vse mogočih drugih stvareh, ki se nepehno prepletajo z osebnostjo? Učiteljsko delo ni odmerjeno po urah kakor delo uradnikov, ampak zahteva požrtvovalnosti. Toda ta požrtvovalnost jim mora biti v veselje in od nje bodo imeli vedno zadoščenje. Saj dajejo prvo vzgojo in prve nauke mladini, ki pojde po tisti poti, katero ji bodo oni pokazali. Od pjih je odvisno, če se bodo iz teh otrok razvili možje in žene, katerih izobraženost bo v čast našemu narodu. Mp Ob koncu preteklega leta je v srbskem prevodu izšel znameniti Bevkov roman Kaplan Mariin Čedermac. Na srbski jezik ga je prevedel Milan Ra kočevič, ka‘erega poznamo po prevodih raznih slovenskih književnih del, zlasti Prešernovih Poezij. Ptrav je, da se tudi srbska javnost seznani s tem odličnim slovenskim romanom. Kaplan Martin Čedermac ni namreč samo Bevkovo najbolj neposredno in oblikovno najbolj dognano delo, temveč je tudi važen časoven dokument. V njem je pisatelj prikazal usodo Beneških Slovencev v obdobju fašizma in veličino borbe, ki je našla v duhovniku Čedermacu svojega he ojskega nosilca. „ • * * Beograjska založba Rad je pied kra kirn izdala v srbskem prevodu Kersnikovi deli Ciklamen in Oče-tov g eh ter Jurčičev leman Deseti trat. Lani je ista založba izdala nekaj Cankarjevih spisov. Založba si je postavila nalogo, nuditi šolski mladici in ljudem s povprečno izobrazbo načrtno urejene zbirke izbranih del jugoslovanskih riscev. • * * Svetovno znani slovenski ,vj 1 n st Igor Ozim je odpotoval v Anglijo, kjer prireja sedaj koncerte. Od tu bo odšel gostovat na Švedsko, v Švico in Zahodno Nemčijo. V marcu bo najbrž nrstopil na nekaterih velikih koncertih v Italiji. S E M A F ODPRTO PISMU Dragi France! Namesto da bi pobral slog z naših proslav — »Spet praznujemo obletnico smrti našega pajvečjega pesnika dr. Franceta Prešerna . . .« — se, kakor vidiš, obračam nate čisto po domače, brez obveznih fraz, kot človek k človeku. Bog varuj, da bi Ti zaradi tega mislil, da imam kaj proti Tvojim proslavam, nasprotno. Mislim, da je to celo edini način, da se naš narod opere sramote, da ni pokupil niti 600 izvodov Tvojih prvih Poezij. Le da je pri .teh Tvojih proslavah zadnje čase nekaj, kar imi ne gre v račun'. Ne gre mi tisti izključno možgansko-tehnični slog, s katerim Te obravnavajo. Tisti način1, kj po malem grozi, da napravi iz Tebe, pesnika, nekakšen- častitljiv predmet za družboslovce. Zakaj to bi hotel ob tej Tvoja obletnici poudariti: da pesnik ni družboslovje- On prvenstyenp pi mislec ne borec ne usmerjevalec, ampak je predvsem — čeprav ne izključno — glasnik čustva. To rej srca. Mokrocveteče rož’ce poezije iz srca svoje so kali pognale. Zato mi je tako tuje, ko gledam, kako se peka samovšečna modrost ukvarja s tabo v seci-rpici. Govoriti o srcu, France, pa je danes prav tako nebogljeno ikakor za Tvojih dni. Koliko namreč srce šteje na lestvici človeških vrednot, si sam najbolje izkusil. In zadnjih sto let, kar nas loči od Tebe, je to ubogo srce občepelo na istem zadnjem klinu kakor pekoč. Pred njim se zvrščajo vse drugačne stvari, najvišje valuta, ka-kor za Tvoje dni. Poslanstvo pesnika pa je prav v tem, da gradi na srcu, na tem vogelnem kamnu vsega človeštva, ki ga zidarji zavračajo. Zavračali pa ga bodo do konca dni kljub vsem napredkom, izumom in revolucijam, ker bi svet drugače ne bil svet. Odtod trajnost tega poklica, ki mu je ime poezija. Ih odtod tudi njegova naprednost, kakor se temu danes pravi. Naprednost, ki bo pesniku dala mesto zmerom v opoz. ciji. Zakaj pe bo je družbe, ki mu ne bi nudila gra diva za odpor. Srce, katerega glasnik je, se bo upiralo, dokler bo en sam človek lačen, dokler bo edej, sam zatiran, dokler bo eden sam nesvoboden, dokler bo en sam človek ponižan in razžaljen .v 6Voji Človečnosti. »Naj živi dokaj dni vse, kar pas dobrih je ljudi.« Nisi rekel ne »izobraženih ne brihtnih ne pravovernih«, ampak dobrih. Kako neaktualno, France: živeli dobri! Po vseh živio, ki smo jih sljšaili — živelo srce! Vidiš, pa prav to Tvojo neaktualnost sem hotel poudariti, France Ribičev. Zakaj prav ta neaktualnost te dela danes bolj aktualnega kot kopico drugih, živih in prhajočih, ki docirajo, pišejo knjige in vlečejo honorarje. Saj tudi ko ne bi bil avtor Poezij, bi bil vreden proslav zaradi tistega programa. Toda kaj bi se lovil z besedami: moral si jih izreči prav zato, ker si bil velik poet. V kozarcu na mizi imam šopek trobentic. Našel sem jih zledenele na gmajni. Rad bi Jih videl na Tvojem grobu — poleg drugih rož tudi te zledenele marjetice s Tržaškega brega. Tvoj POLIKARP GOSPODARSTVO vse gosenice crknejo v štirih dneh. Najbrž pa je enostavnejši naš način hoja proti gosenicam: z gesarolom poprašimo liste in gosenice crknejo v nekaj urah. PREVEČ PIŠČANCEV! V' vseh povojnih letih je Italija uvažala velike količine kuretine, prisebno piščancev, katere je bilo mogoče prodati po dobri ceni. Zadnje leto pa se je ipo vsej Italiji tako razširilo vzgajanje piščancev na ameriški način v baterijah — da je notranji trg že nasičen, tako da morajo velike množiiie zaklanih piščancev držati v ledenjcah, ker jih ni mogoče prodati niti po znižanih cenah. Poslanec De \Iarzi, predsednik Zveze penil ninarje v, se je zalo obrnil na vlado in vprašal, ali ne hi kazalo onemogočiti vsak uvoz kurcline in olajšati izvoz odviškov. Ukrep bi koristil pasivni trgovinski bilanci. PREVISOKA KMETIJSKA PROIZVODNJA V ZDA Moderni načini obdelovanja zemlje so v ZDA zelo zvišali pridelke, tako da jih je preveč za notranji trg in redno izvozno trgovino. V zadnjih letih je država odkupovala vse odviške in jih potem skoraj darovala po-Irebnim državam, med katerimi najdemo tudi Italijo’ in Jugoslavijo Sedaj pa hočejo ameriški gospodarstveniki kreniti na druga pota: Namesto da bi država odkupov.ala in potem darovala odvisne kmetijske pridelke, naj se kmetijska proizvodnja zniža, in sicer na ta način, da se obdela manjša površina zemlje. Obdelovalno' zemljo hočejo skrčiti kar za celih 10 milijonov ha. — Zato pa bodo dobivali ameriški kmetovalci nekakšno nagrado. — Torej nagrada za skrčenje proizvodnje! VPRAŠANJE KRIŽANCEV V VINOGRADNIŠTVU Do pred 100 leti je bilo pri nas' vinogradništvo zelo enostavno, saj tedaj niso poznali ne Oidija ne peronospore in tudi ne trtne uši, ki so že resno ogrožale obstoj evropskega vinogradništva. V teku let so našli sredstva proti tem škodljivcem, a se je zato pridelovanje vina znatno podražilo. Potemtakem je umljivo, če je nastalo- slremljpnje vzgojiti take sorte, ki bi uspešno kljubovale škodljivcem. Napravljenih je bilo na milijone poskusov: Iz Amerike so bili prenesli sorte, kot so izabela, ki je pri nas znana pod najrazličnejšimi imeni (francoska, amerikanka, katanija itd.): r/. ameriških divjih vrst so skušali vzgojiti nove sorte. Od tod med drugim današnji »klimton«, ki se je pri nas razširil posebno po prvi svetovni vojni; mnogi so skušali križati evropsko žlahtno trto (vitis vinifera) z ameriškimi divjimi.sortami in je tako, nastalo na tisoče novih sort, ki jih vse skup‘aj štejemo k družini »samorodnic« ali šmarnic (produttori ibridi). IMIlSIM JE VREDNOST SAMORODNIC? Izkušnje zadnjih desetletij pravijo, da ni nobene samorodnice, ki bi bila popolnoma odporna proti trtni uši (filokseri). Ravno tako še ni odkrita nobena, kateri bi peronospora in oidij prav nič ne škodila. Izkazalo se je tudi,, da ni mogoče vina samorodnic starati ali hraniti za več let, ker so podvržena vplivom zraku in zelo spreminjajo barvo. Kljub temu so se samorodnice zelo razširile v nekaterih državah. Strokovnjaki so ugotovili, da spada v Franciji, v najbolj klasični deželi vina, k samorodnicam ena petina vseh trt. Enako je tudi v Avstriji, na Ogrskem in deloma tudi v Jugoslaviji. V Italiji je bil 1. 1931 izdan poseben zakon proti širjenju samorodnic, a ker niso zakona strogo izvajali — in to velja še vedno — se je širjenje le nekoliko upočasnilo. V Franciji je bil 8. septembra 1955 izdan poseben odlok, ki omejuje število samorodnic na 25 vrst. Med dovoljenimi so tudi nekatere sorte, ki se v naših krajih niso obnesle. Najboljše samorodnice so danes: Baco I (—24.23), Seihel 5455, Seibel 10.173 in mogoče še Seyve Villard 12.375. Vse druge niso vredne, da jih gojimo; med te spadajo tudi izabela, klinton, noah itd. KOLIKO ČASA DELUJEJO GNOJILA V ZEMLJI? Gnojnica pokaže vso gnojilno silo takoj — že v nekaj dneh —, izčrpa pa jo že v prvem letu. Hlevski gnoj izrabi polovico gnojilne moči v prvem letu, ostala polovica koristi še v naslednjih 3 letih. Dušičnata umetna gnojila se skoraj vsa iztrošijo že v prvem letu, le pri apnenem dušiku (calciociamamide) in žveplenokislem amoniaku (solfato ammonico) ostane okoli 10% gnojilne moči še za drugo leto. Gnojilna moč superfoslata se iztroši za 70% v prvem letu, za ostalih 30% pa v naslednjem. Thomasova žlindra deluje bolj počasi: polovico gnojilne moči pride v po štev v prvem letu, 30% v drugem in ostalih -0% v tretjem. Kalijeva sol — klorat ali sulfat se izrabi že v prvem letu. O KOKOŠEREJI POMNI, da od crknjenih piščančkov jih najmanj 10% pogine zaradi mraza; da so piščanci udarjeni na žita, a da jih ne suneš krmiti samo s lemi. Potrebujejo t«di zelenjadi in jim najbolj prija nekoliko ribje ali mesne moke med ostalo krmo; da je potrebno takoj odstraniti piščanca, ki hi se obotavljal jesti. To je namreč lahko začetek bolezni, ki bi mogla uničiti vse živali \ k urni k u. TUDI ČEBULO NAPADA PERONOSPORA V okolici Chioggie so ugotovili, da povzroča peronospora hudo škodo tudi čebuli. Zato je potrebno čebulo poškropiti z raztopino modre galice, brž ko opazimo, da začenja prvi list rumeneti. NOV NAČIN BOJA PROTI GOSENICAM Zadnje poletje se je pojavilo v Angliji toliko gosenic kapusovega belina, da se je na nekem mestu moral celo ustaviti vlak, ker so gosenice v velikih množinah hotele prekoračiti železniško progo: vlak jih je toliko po-mastil, da so se mastna kolesa vrtela vedno na istem mestu. — Medtem so odkrili neko j kužilo (virus), s katerim poprašijo liste in OLIMPIJSKE IGRE S slavnostnim sprevodom, v katerem so nosili 24 olimpijskih in 32 zastav sodelujočih držav, s slavnostnim govorom Avery Brundagea in z olimpijsko himno so bile v nedeljo zaključene VII. olimpijske igre. Pri igrah je sicer nastopalo 32 držav, vendar jih je le 13 doseglo razna odlikovanja. Najbolje se je odrezala Rusija, ki je odnesla 7 zlatih, 3 srebrne in 6 bronastih kolajn. Največ so jih pobrali v drsanju in v tekih. Za njo pride mala Avstrija, ki ima najmočnejše alpske smučarje sveta, saj so zasedli prva mesta v vseh 3 alpskih disciplinah za moške: vele. slalomu, slalomu in smuku. Vse je nadkrilil 21-letnl klepar Toni Sailer, ki je prvič y zgodovini zimskih iger odnesel domov kar 3 zlaile kolajpe in s tern priznanje, da je najboljši alpski smučar sveta. Poleg tega so si osvojili zlato priznanje tudi y drsanju dvojic ter 3 srebrne in 4 bronaste medalje. V tekih so se izkazali Švedi in Finci. Poslednji so s' osvojili 1. in 2. mesto tudi v skokih. Švedi so pobralj 2 zlati, 4 srebrne in 4 bronaste kolajne, Fincj pa 3 zlate 3 srebrne in 1 bronasto. Sele za vsemi temi so Ame-rikanci, ki prednjačijo v umetnem drsanju, kjer so si tudi nabrali kar 2 zlati in 2 srebrni medalji, nato še srebrno v hokeju in 2 bronasti. Šesta po vrstnem redu je Švica, ki ima odlične alpske smučarke. Osvojile so kar dve zlati priznanji, in sicer v smuku in slalomu, tretje so odnesli moški v bobu. Dobil so še 2 srebrni in 1 bronaso. Precej soi razočaral Norvežami, ki so doslej veljali za najboljše medi severnjaki. Pri skokih, ki so bili še 1952. le a n;ihova posebnost, so zasedli šele 9. mes‘o! Le na 15 km so slavili popolno zmago. Za Norvežani so se uvrstil Italijani, ki so odnesli prvo in drugo mesto v bobu z 2 osebuma in srberno kolajno v bobu s štirimi. Sledi Kanada z 1 srebrno in 2 bronasti)..a, Nemčija z zlato in 1 bronasto, Japonska z 1 srebrno in na o Poljska in Madžarska z 1 bronasto medaljo. Ostalih 20 držav, in med njimi Jugoslavija, se je pa vrnilo dejmov brez lavorik. Poleg Avstrije ip Švice so se torej v srednji in južni Evropi najbolje odrezali Italijani, ki so tekmovali pa domačih tleh. Jugoslavija ni napravila slabega vtisa, čeprav so pas tekači in tudi Polda razočarali. Največja smola pa je bila v tem, da si je tik pred olimpiadami zlomil pogo Tine Mulej. Zelo požrtvovalni so bili Cvenkelj, Zupančičeva in Dornik. Prvi je dosegel v smuku 22. mesto in ne 42., kot smo zadnjič poročali, Dornik pa 29. in v slalomu 32. mesto med približno 100 tekmovalci. V skokih se je najbolje odrezal Zidar (20), sledita min Rogelj in Polda z 21. in 22. mestom. Le v tej disciplini so pustili za seboj Italijane! V alpski kombinaciji sta se 'Cvepkelj in Dornik uvrstila na 13. ip 14. mesto, kar je še kar lep uspeh, in Zupančičeva na sedemnajsto mesto, tik za odlično Rlusinjo Sidorovo. Ce pomislimo, da je bilo letos tako malo spega v Sloveniji in da tam ni žičnih vzpenjač, dai bi se lahko vadili kot v drugih državah, smo lahko kar zadovoljni. Ce bodo to nadoknadili in bo (smučarski šport še bolj zajel mase, tedaj lahko upamo, da se bodo leta 1960 na prihodnjih olimpiadah v Ameriki bolje izkazali. Vse to je pa bolj odvisno od države kot od državljanov. NOGOMET Po osemnajstem kolu stopata vedno bolj v ospredje Fioreptina in Milan. Na zadnjem mestu je sedaj Pro Patria, takoj za njo nekoč tako slavna Bologna. Triestina se je tudi v nedeljo še kar dobro držala, saj je igrala neodločeno proti Saimpdori-ji. Tako si sedaj deli predpredzadnje mesto z Novaro Jugoslovani so še vedno na svoji turneji po Daljnem Vzhodu. V četrtek so premagali predstavništvo kitajske armade kar s 6:1, nato pa še igralce mesta Pekinga s 3:1. Nogometaši Sarajeva »o pospravili moštvo Makabi iz Tel Aviva z 2:0 in moštvo Ha-poel s 3:0. I NAMIZNI TENIS Pred kratkim je bilo mednarodno srečanje za namizno teniško prvenstvo Francije. Zelo dobro se je odrezal slovenski igralec Josip Vogrinc, ki je zasedel za Cehom Stipekom drago mesto. Ob tej priliki je mlada angleška igralka Haydon porazila večkrat- (Nadaljevanje na 10. strani) [kDO ME KLIČEŠ O, TO CIE GLAS MOJEGA OČETA"RESlME —rp^sMo: hura,"V" ta ' NI ?>EV$E IZCtUBI J ENO .SESTRICE, SAJ IMAMO TALCA,..TVOJI PRIJATELJI SO, ALI, IN ČE N!C£E«,,E>ATT PRELUKNJAM JIM USTAVI !,.NO?. 2A NAMI SOlGOR-FHA MAHA HA, &E= JE NAM! • UJELI *bS? VEDA VAS QODQ NAS BODO!.. POLOV I Ll IN PRi SE= A r——2EM VAM,DA NE BODO .\ ( RAVNALI Z VAMI TAKO NEi- M .•„ \ NO. KOT 3 E. TO DE 1 AL VAS A ' DOBRI DEBE»to\U ! HA- 1 \ HA MA,, <■— ------- —' k M Al U SO OPAZILI BEGUNCE TAMi r BE M t>E BELI Al. I Z DEKLETI. ČUDNO, PRAV PROTI VASI DRV 1,10. ŠE BOLJE ..POŽENITE SINOVI A’ LAHOVI IN UJEMITE DEBELUHA, JAZ POSKRBIM ZA DEKLETA... $7 N APR E V. f---------F? r- Ml JE POIZKUSIL BEŽAT!. .'ODA ZA NJIM SO SE VSULI ŠEJKOVIB03EVNIKJ, MEDTEM PA JE LEJ LA PADLASREt ZDAJ GREMO PA DOMOV IN PROSLAVI MO VAŽsOREŠITEV, DEK1 ETA’ ONIM TRGOVCEM IN DEBELEMU ALI JU.PfH IZTAKNEM OČI ALI PA 3IUV.. jfamiri ife?^iU3EL^JDITOGOV(lTV • 1| Jtr PA JIH -MA?^ -i ' S : VSAK ČAS MORAJO PRI tl ŽANAMI,/'HA. DEBELUH JE ŽE TTJI..AUSE JE ZETO-, OTE PAL i w'l r—NI st mogel aSosrio . / l ( DAR, KER JE IME L /VE / ; ZAME POKf N EMU OČETU V NAROČJE BRŽ ,BR1,MRC INAKOoCENAl 7 HITREJE PRESTAVLJAJ r~T C?5V03EI===E REDITELJE „ Al AH Jl» MA BODI MILOSTI 'JIV!. O mil NA TIROLSKEM GRADU Z dečkom, ki je postal dosti bolj zaupljiv, je stopala po strmi stezi navzdol in s polnimi pljuči vdihavala čisti zrak. Počasi ho tudi lu zavela pomlad, se je tolažila, in vse bo manj mračno in žalostno. Nepojmljivo lep je bil pogled v daljavo preko travnikov in gozdov v doline in na gorske vrhove. V vaški ulici jima je prišel naproti grajski Pepi, ki je odvedel Mihca, da mu pokaže gnezdo malih muck. Marlena pa je stopila v delavnico k čevljarju, ki jo je začudeno pogledal preko očal. »Malo boste potrpeli, gospodična, bom 'brž pripravljen.« Marlena je sedla na nizek stol. Tedaj so se odprla vrata iz kuhinje in mojstrova precej mlada žena je pokukala noter. »Ej, tu pustiš sedeti gospodično«, je okregala moža. »Pridite z menoj. Pravkar sem skuhala kavo. Pokusili jo boste, gospodična.« Marlena je bila prisiljena stopiti za prijazno ženo. Sedla je ha klop 'k peči in že je stala na mizi skodela kave s krofi. »Tako1, tako — vi ste nova gospodična na gradu?« je pričela gospodinja in je zvedavo gledala Mari eno. »Kako Vam je kaj všeč tam gori?« »O, dobro«, se je Marlena izmikala. »Samotno je za tako mlado gospodično, kot ste Vi, kaj ne?« »Saj je Mihec, ki me zaposli ves d,;tn. Dan mi ni predolg.« »Ubogi dečko«, je vzkliknila žena. »Res je že čas, da bi se kdo zanj zanimal. Ves bled je že od samega sameva«ja. Do danes ni še nobena dolgo vztrajala. Zadnja gospodična mi je pravila, da je 'tako skrivnostno — sikoraj strašno na gradu. Prav nobeno čudo po tisti strašni nesreči.« Čevljarjeva žena je pogledala Marleno. Ko je opazila, da jo radovedno posluša, so se ji zableščale oči. »Kaj niste še prav nič slišali o teh dogodkih?« wNe —«, je Marlena obotavljaje se zinila. ■ * i, Bilo ji je neprijetno, da želi ženska opravljati grajske. Na drugi strani ji je pa prijalo, ker ni v resnici ničesar vedela o ljudeh, s katerimi je morala skupaj živeti. Opoldne je navadno kosila v družbi barona in njegove matere, katero je moral Rupreht skoro nositi v jedilnico. Med jedjo je starka zmerom govorila tako, da jo Marlena sploh ni razumela. Baron je bil do matere vedno TEDENSKI KOLEDARČEK 12. februarja, nedelja: 3. pp„ Benedikt, Evlalija 13. februarja, ponedljek: AJbuin, Katarina Riči 14. februarja, torek: Pust, Valentin 15. februarja, sreda: Pepelnica, Favstip 16. februarja, četrtek: Julijana, Gnezim 17. februarja, petek: Frančišek, Gregorij 18. februarja, sbbota: Simeon, Falvijan VALUKA — TUJ DENAR Dne 8. februarja si ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterling fiemško marko pesos švicarski frank zlato Aapoleon dob 1 jaz. jlal za: 636—638 lir 23,50—24,50 lir 85—90 lir 156—159 lir 1630—1690 lir 148—150 lir 14—15 lir 148,50—149 50 lir 730—735 lir 4550—4650 lir RADIO TRSTA Nbdelja, 12. februarja ob: 9.C0 Kmetijska oddaja; 11.30 Vera jn paš čas; 12.00 Oddaja za najmlajše; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Glasba za naše malčke; 21.00 Radijski oder — Mihael Jeras: »Gospodična s potovalnega urada«, veseloigra v 3 dejanjih. Ponedeljek, 13. februarja ob: 12.55 Slovenski motivi; 18.30 Z začarane police; 19.15 Radijska upiverza; 21.30 Pevski duet in harmonika; 22 00 Iz italijanske književnosti in umetnosti. Tbrek, 14. februarja ob: 1330 Glasba po željah; 19.15 Zdravniški vedež; 21.00 Radijski oder — J. Ne-stroy: »Veseli vrtinec« nato Nočni ples. Sreda, 15. febraiurja ob: 12.55 Jugoslovanski motivi; 18.30 Radijska mamica; 18.45 Koncert tenorista Dušana Pertota; 20.30 Vokalni tercet Metuljček; 21 Iz slovenske književnosti in umetnosti. Oetrtek, 16. februarja ob: 19.15 Sola in vzgoja, 21.00 Dramatizirana zgodba — Ottavio Spadaro: »Trio« pato Večerne melodije; 22.15 Hajndn: Koncert za violino in orkester v C Duru. Petek, 17. februarja ob: 13.30 Glasba po željah; 18.30 Z začarane police; 19.15 Radijska univerza; 21.00 Prireditve in umetnost v Trstu; 21.30 Moški kvinteit; 22.00 Predpostna razmišljanja; 22.35 Chopinove skladbe. Sobota, 18. februarja ob: 12.55 Jugoslovanski motivi; 14.45 Ritmični orkester Stvingimg Brothers; 15.30 Kavarniški koncert orkestra Carla Pacchionija; 16 Sobotna novela; 19.15 Sestanek s poslušalkami; 21.30 Koncert zbora Ivan Cankar. Vprašanje št. 204: Kako merimo maščobo smetane (fior di Jatte)? Po italijanski postavi mora smetana imeti najmanj 15%, najboljš? .vrste pa po 35% maščobe. Odgovor: Komaj pamolženo kravje mleko vsebuje navadno 3 do 4% maščobe. Zelo redka mleka in le v izrednih razmerah vsebujejo manj kot 3%, mnogo pa vsebujejo tudi 5% jp mleko krav Jersey celo 7,5%, maščobe. Maslo vsebuje 78%, do 82%. Odsto tek maščobe v smetani pa je zelo različen. Pravo smetano lahko dobite samo s pospemalnikom. 'No- vi posnemalniki so tako napravljeni, da dobite 15 litrov smetane iz 100 litrov mleka, če nič pe spreminjate na- bobemčku vijaš, skozi katerega teče smetana. Ce vsebuje prvotno mleko 4% maščobe, bo smetana imela okoli 27% maščobe (27 x 0.15 je 4). Ce bo mleko bolj mastno, bo tudi v smetani višji od stotek maščobe in obratpo. Ugotovitev maščobe v smetani pa ni enostavna, posebno sedaj po vojni, ko nimamo v Italiji danske tekočine HOJBERG, ki je omogočila, da smo maščobo hitro določili. Sedaj imamo na razpolago samo švicarski način določevanja maščobe, tako imenovani GERiBERJEV sistem 'Pri tem je potrebno imeti poseben stekleni tojščo-meter (buttiromefer), v katerega se odmeri določena količina dobro premešane smetane ip se doda še žveplena kislina in amilpi alkohol. Slednja dva imata nalogo raztopiti maščobo v smetani. V ta namen postavimo tolščometer v toplo vodo. Ko je ta napravljeno, damo tolščometer v posebno centrifugo in vrtimo: z vrtenjem se ločita težji del tekočine in lažji del maščobe. Nato postavimo tolščometer v navpično lego in na posebni lestvici tolščomera čitamo odstotek maščobe. Za določanje maščobe Iv smetani (in tudi v mleku) je torej potrebno imeti celo aparaturo: primerne tolščomere, razne pipete za natančno odmero smetane, žveplene kisline ip a-milnega alkohola, posodo za toplo vodo, posebna sto-jalčka in centrifugo. Vsa ta aparatura za najmanjši obrat stane 15 do 20.000 lir. Za njeno uporabljanje pa je potrebno nekoliko strokovnega znanja, katerega si lahko kmalu vsakdo pridobi. Vrednost smetane je seveda odvispa od odstotka maščobe. Vprašanje št. 205: Koliko lahko znašajo notarski stroški za daritveno pogodbo nepremičnine, katera vrednost se ceni na 100 tisoč lir? Odgovor: Po notarski tarifi, ki je stopila v veljavo 1. januarja 1955, (zakon z dne 22. novembra 1954 št. 1158) bi moral znašati notarski strošek okoli 4 tisoč lir. Stroški v vaše breme, pa so še drugi, kot taksa za notarski arhiv, delež za Notarsko blagajno, izdajo prepisov, litd. Notarski zaslužek se tudi poviša, če ni premoženjsko stanje nepremičnine jasen in notar izgubi mnogo časa za zbiranje potrebnih podatkov. Vprašanje št. 206: Rad bi poslal voščila po ra diu Trst A. Prosim, da mi pojasnite, kaj naj naredim, da bo moji želji ugodeno. Odgovor: Zadeva je zelo enostavna. Dovolj je, da napišete navadno pismo ter ga naslovite na radio Trst A, Trst, itrg Oberdain 5. Besedilo, ki naj bi ga oddajal radio, mora biti med navedpicami. Pismo morate podpisati ter navesti natančen naslov. Oddaja jel brezplačna. Športni pregled = (Nadaljevanje z 8. strani) no svetovno prvakinjo Romunko Rozeanu in Avstrijko Wertl. ATLET IKAI Na mednarodnem atletskem tekmovanju V Kielu se je dobro odrezal S anko Lorger, ki je zmagal v teku na 50 m z ovirami ip bil 4. v teku na 50 brez ovir. Marjanovič in Milakov 'Sta pa zasedla tretje mesto. Prvi v skoku v višino, drugi pa v višino s palico. Milakov je skočil 4,20 m, kar je že lep uspeh. Tekmovanje je bilo v zaprti dvorani. Kot vidimo 'tudi sedaj' nihče pe počiva. Vsi se pridno vadijo za olimpijske igre, ki bodo jeseni v Avstraliji. Tiu se bodo pomerili v vseh disciplinah razen v jahanju. Ta tekmovanja bodo v Stockholmu pa Švedskem in se je nanje prijavilo že 33 držav. iaaaaaavwaaaaaavaaaaaawaawvaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaav» izdaja Konzorcij Novega nsta Odgovorni urednik Drago Leglša Tiska zadruga tiskarjev »Graphis« z o. z. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477 SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje V PETEK, 17. FEBRUARJA 1956, OB 120.30 V KINODVORANI V SKEDNJU tarantela v treh delanjih E uurdia de Fdippa GLASOVI VESTI V ISOBOTO, 18. FEBRUARJA 1956, OB 20.30 NA KONTOVELU tarantela ,v treh dejanjih Eduarda de Pilippa GLASOVI VESTI ljubezniv, a zdelo se je, kakor da je težko živeti v njeni družbi. Dostikrat je Marlena premišljevala, kaj teži te ljudi. Nekaj jih mora, to je jasno občutila. Zato je napeto' poslušala, ko je čevljarjeva žena zastokala : »Da, da, — nesreča je grad že težko zadela. Začelo seje s starim baronom. Bil je navdušen lovec. Pa saj visi tam gori vse polno rogovja. Nekega dne so ga prinesli domov na nosilih. Po nesreči se je sprožila neka puška in zadela barona v srce. Nekaj so na-migavali na prepir s starejšim sinom. No, saj nisem nič rekla. Samo to Vam povem, gospodična, tam gori je bilo že dosti prepira. Stari baron je bil nagle jeze in strog do svojih treh sinov.« »Trije sinovi so> bili?« se je začudila Marlena. »Da —«, je gospodinjin glas postajal vedno bolj tajinstveu. »Tri postavne sinove, to se lahko pove. Zdaj pa je ostal samo še baron Andrej. Da, po tisti lovski nesreči, se je najstarejši, Ferdinand, ponesrečil v planinah. Spet so ljudje šepetali, da ni mogel živeti s krivdo na vesti.« »Kaj pa se je zgodilo z drugimi«, je preplašeno vprašala Marlena. »Prišla je vojna; drugorojenec Konrad in baron Andrej sta bila vpoklicana. Baron Konrad je padel v Afriki.« »To so* bili strašni udarci za staro baronico«, je šepnila Marlena. »In res so tudi bili! Toda —stara baronica je ohola, zelo ohola. Ni pokazala žalosti kot druge matere. Če povem pošteno, ona se je ZH' Andreja v vojni le toliko bala, da bi ne zmanjkal naslednik na gradu — ne pa njen sin!; Navadna ženska sem,— kaj takega ne razumem, a bo žc pri gospodi tako. Vse mora teči, kot zahteva naslov in stan. Zato je bil tudi polom, ko je baron Andrej po enem letu prišel domov z neko Italijanko, ki ni nie imela in ni nič bila. Kot neka ciganka sc je zdela. Bila je lepa črnolaska — prava južna kri.« Zadnjo besedo je še poudarila: »Tu pa moram dati baronici prav. Vedno se je vlačila okrog po vaseh in se spo^ gledavala s fanti, pa je otroka čakala. No — tri mesece po porodu je padla s stolpa«, je končala zgovorna ženica. Marlena je polna strahu in presenečenja poslušala to poročilo. Naravno* — to ji je v marsičem pojasnilo obnašanje grajskih. Koga hi vrsta takih nesreč ne naredila otožnega, kot je baron, ali zadirčnega, kakor je stara gospa? »Hm, tisti stolp, napol porušen —« je mrmrala kot v mislih. Oči čevljarjeve žene so poslale majhne in lisičje: »Hm, — na pol porušen, toda ona je bila kot mačka; bi ne kar tako . . .« »Mislite, da je namenoma storila?« je vprašala Marlena razburjene. Zenska je skomignila. »Namenoma? Jaz — ne vem.« Vrata so se odprla in čevljar je pomolil noter svojo sivo glavo. »Zdaj pa kar pomerimo«, se je oglasil in karajoče pogledal ženo. Marlena je stopila za njim v delavnico. Čevljar je pri meri po-godrnjal: »Mislim, da Vam je že kaj načvekala.'' Vedno ji pravim, naj se ne meša v tuje zadeve, posebno ko jih še dobro ne pozna. Mera bo prava — mislim.« »Kar pravšnji bodo«, je Marlena veselo poskočila. »Čez dva dni bom prišla ponje.« Mihec je pridno čakal na klopci [»red hišo in je radosten poskočil, ko jo je ugledal. »Pojdiva še malo preko travnikov«, ga je ogovorila in prijela za roko. »Bova nabrala cvetlic za očeta, kaj?« Mali je veselo prikimal. Obisk pri učiteljici je odložila za drugič.