St. 135. V Gorici, v feoboto dne 23. novembra 1912. .Teeaj.XUl. Isfaala trikrat aa teden, in sicer t torek, četrtek in soboto ob 4. url popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto • • 15 K % „ • • 10 „ . Vi » • • 5 „ Za Nemčijo K 16*60*. — Za Ameriko in možtft&šivri*&2#i*7*] Posamične številke stanejo 10 vin. „SOuA'' ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu „ Kažipot po Goriškem m Oradtščaaskem" in dvakrat v letu „Vozni red železnic, parnikov in poštnih zvezi. Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Urednldtvo se nahaja v Gosposki ulici Št. 7 v Gorici v I. nadstr. na " Upravnlštvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na leto v Goriški Tiskarni, Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in roslanice se računijo po Petit-vrsrfah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin., vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Haši sovražniki. Nemci in Madjari. so vsi iz sebe radi sijajnih zmag balkanskih Slovanov. Nemci so mislili, da so poklicani gospodariti na Baikanu ter imeti Turčijo za svoje orodje proti balkanskim. Slovanom, da bi se ti ne mogli nikdar dvign/ii kvišku ter bi se jih vezane, kakor so bili, izkoriščalo i vseh mogočih strani; Madjari pa so tudi sanjali, da so oni poklicani civilizirat: Balkan. V Besni in Hercegovini se je-že use-d&l na gorko Nemec in A/ladjar, odtod bi se vladal še ostali 'Balkan po nemško in po madjarsko. Sedaj pa so se dvignili Slovani na Balkanu, narastli so visoko in Nemcem in Madjarom tako k srcu prirast-iega Turka podijo iz Evrope, Stoletja so trpeli ti Slovani najgrozovitejša zlodej-stva od strani Trnka. Sedaj je napočil čas plačila. Tam pri Dunaju je bi! pognal Turke na jug pred stoletji poljski kralj So-bieski, Bulgari in Srbi jih gonijo v letu 1912. :iz Evrope. Krščanska Evropa bi morala biti vesela in zadovoljna, da gre iz Evrope ovira kulture krščanskem balkanskim rodovom, tista nesreča ki jej je prizadjala toliko po rja in škode; vesela bi morala biti, da se oprošča krščanska raja izpod turškega jarma — toda ne nahajamo takega veselja ne pri Nemcih ne pri Madjarih, marveč buknvlo je v največji meri na dan pri njih te dni ono znano njihovo neskončno sovraštvo do Slovanov. Ubiti, uničiti zmagujoče balkanske Slovane, ta misel brli po njihovih glavah, ta nusel jim sili v roke bajonete in puške /in jih postavlja pred topove, naperjene proti Srbiji. Ta je najbližja, to treba ustrahovati, nad to se znašajo. Rusija privošči balkanskim Slovanom sadove zmage, dasi umevno išče .uresničenja -svojih znanih teženj, Francija je angažirana v Turčiji z milijoni pa ne krič; nad Slovani in njih noče ubiti, Angliji zvenijo v spominu • še Gladstonove prijazne besede za-Balkan, Italija zatrjuje, da sicer hoče imeti uresničene svoje zahteve na Balkanu toda odklanja polno solidarnost z Avstrijo v vseli njenih zahtevah, Nemčija je bo»j tiho v^ozadju za Avstrijo, ki se je najbolj eksponirala in je nesla svojo kožo na balkanski trg. Čini našega zunanjega m.nisterstva so še bolj podžgali naše sovražnike Nemce in Madja^e in ti sedaj kričijo na nas in na balkanske brate naše. V slovarju jim je že zmanjkalo psovk za Slovane, ne vedo več, kako 'bi najprimerneje za užaljeno nemško in madjarsko dušo pljuvali na Slovane; Ka-hor so zrastle zmage*, tako je zrastlo zaničevanje in psovanje. Od zadnjega neni-škga in madjarskega postopača gori do visoke gospode v najvišjih zastopih, vse nas psuje, eden bolj surovo, drugi v izbrani besedi. In v takem času psovanja Slovanov se pripravlja Avstro-Ogrska na vojno?! Kjerkoli nemški list, ali pisan od Žida ali od kristjana, vzame Slovan v roko, ne vidi drugega nego zaničevanje Slovanov; istotako je pri madjarskih listih. Čutijo pač, da ginejo upi, da se bodo redili Nemci in Madjari z vedno večim podjarmljenjem Slovanov, z asimilacijo, z renegatstvom___Jugoslovan pa raste te dni; za zarjo je napočil velik dan, jugoslovanski dan. Čutimo velike dogodke, pojmimo jih in umetno bruhanje z. nemške in inadjar-ske strani. Kako bi naj se ne jezili ti vrli nemški in madjarski vitezi, ko so pa culi z Balkana glas, da naj se v Avstro-Ogrski da Slovanom, kar jim gre; to naj poprej stori Avstro-Ogrska, potem naj se gre ogrevat za Albanijo. Žgoče besede za gosposka naroda! Zatirani smo Slovenci, Slovenstvo na Koroškem gine po c. kr. zaslugi, Rusine hočejo vgonobiti, Slovake ubijajo Madjari in planili so tudi po Srbih na Ogrskem ter jim odvzeli' cerkveno avtonomijo; na- Hrvaškem pa cvete tiranija! Bosno vladajo ljudje, ki ne« poznajo niti njenega jezika.;.... Ali diru ga če bo moralo biti odslej. Na nova pota ibo treba kreniti gospodi na Dunaju in v Budimpešti. Z razpusti občinskih zastopov v Dalmaciji se doseže to, kar se doseže, če se ognju olja prilije----'Naj bo Berebtold mejnik v naši zunanji politiki, zlasti glede Balkana; tako naprej ne več! Sedanji dnevi jugoslovanske zmage naj otvoriju nove čase. Jugoslovanom in sploh Slovanom v Avstriji! Na nova pota v zunanji, in notranji politiki! Slovan mora priti do svojih pravic. Kričijo in vpijejo, kolnejo in psujejo. Če kedaj, so umestne sedaj pesnikove be- sede: Pokaj tako hrumite? Slovanov se boji|e,>Bojite se osvete od množice ne-štetft.i..'. Nešteta je naša nntožica, velika osveta nad Turki na vshodu in še večja utegne priti nad "nemške m maujarske Turke, o& "bodo nadaljevali po tisti krivi poti. na kateri se sedaj nahajajo! ČUDAK. Poljsko spisala EHza Orzeszkova. Prevel Stanko Svetina. (Dalje.) Tu je prenehal, ustnice in veke so se mu tresle. Čez nekaj časa je pripovedoval naprej. »To je bila vsakdanja historija revnih, lepih deklet ki služijo v gosposkih službah. Mlademu .gospodu je ugajala in cti nji. Potem so jo zapodili v svet. Dekle je bilo priljudno, veselo, sam smeh. Našel jo je nekdo drug in jo je vnovič zavrgel... Potem ... potem, gospod, je bila že tam.. ,'ona je bila... v peklu ... toda Bog očitno ni hotel, da bi bila njena duša na veke pogubljena... ni mogla vzdržati... jokala je. upirala se, hotela je služiti, nihče več je ni hotel sprejeti... spomnila se ie name in mi je pisala. Bodite usmiljeni gospod, z njo, ne sodite jo strogo... delala je pokoro, pretrpela je.« In zopet je molčal nekaj časa. Sklenil je roke, šepetal je nekaj neslišnih be- »Usideutsohe Rundschau« je priobčila iz peresa znanega Parna iPogatsclmigga po naslovom »15 a i k a n s k a v o j n a i n n e ni s t v o na jugu« članek, iz itate-iega posnemamo to-ie: Uan-Kaf se pokloni gloooko najprvo n e m š k t m u • c e s a r j u pa pravi, da leta iyt)ti., ko je vstaio brezoibrazno po-zeijonje i>rbsKe kraljevine po gospod-: šivu proti Avstroogrski monarhiji, je bila ona zavrnjena v svoje meje s pomočjo preiskušene nibelunske zvestobe Hdhen-iolleinov. Takrat je bila cela (!) monarhija prežeta z gioboko hvaležnostjo do vsemogočntga nemškega zaveznika na severu in izkazala je svoje veliko veselje in zadovoljnost, da je bil vzdržan mir.... Momentartne uspehe Srbije treba si-cer^z jedne strani pozdraviti, ali prej ali slej mora priti do vojne med avstroogrsko monarhijo in Srbijo in zato bi bilo morda bolje, da bi bila avstroogrska monarhija že sedaj krenila srbskega pritlikavca po nosu, ne pa da je čakala, da se ojači in zraste. Srbija je sedaj faktično — vsled vojne, nesrečne za Turčijo zbog slabe uprave in notranjih nemirov — postala tako brezobrazna in izzivajoča, da laihko vsak dan pride do vojne..... •Potem govori o — nehvaležnih juž--n'.h Slovanih: Ako bi voditelji južnih Slovanov, prišli do spoznanja, bi vedeli, da njihovo poželjenje po teritorialnih pridobitvah je jednako igri z ognjem, v kateri bi si mogli prste opeči; to-pa je gotovo, da se razni slovanski narodi na jugu kažejo sedaj jako nehvaležne nasproti nemškim kulturtragerjem. Vsled tega mora monarhija kot taka, posebno pa.avstrijski Nemci, stopiti na vrat slovanski hidri, da jo uničijo. Več načrtov je v take svrhe; najnestametnejši načrt se zdi člankarj;.1 oni o skupnem boju Nemcev in Madjarov • proti Siovanom. On misli, da treba Slovane kolikor mogoče oddelitl drugega od drugega in ne sme se nikdar rabiti besede: Jugoslovan. Člankar potem v svoji nemški unemi razlaga, da na Balkanu ni slovanskih narodov, Slovani, ki prebivajo ob naši obali, pa so ločeni po veri, jeziku in običajih in ako te sicer razdvojene Slovane združuje mižnja do Nemcev, vendar jih Avstrija in avstrijski Nemci ne smejo še bolj združevati s svojo kratkovidnostjo. Člankar je seveda proti vsakemu zew dinjenju Jugoslovanov in odbija že samo misel, da bi monarhija kedaj dovolila tako zedinjenje«.... Vse, kar se sedaj godi na jugu, je izključno proti Nemcem naperjeno. člankar zaključuje, da dogodki na Balkanu morajo vso pozornost monarhije in nemštva obrniti na južne dežele in izzvati zedinjenje vseh onih sil, ki dajejo za rezultanto: skupni cilj germanstva na Jadranskem morju; življenjski intresi monarhije zahtevajo vzdrževanje tega cilja. * Tako piše sloviti Pogatschtnigg, po katerem se pretaka slovenska kri, tako piše c. kr. avstrijski uradnik. — No, pa p.av, da čujemo take glasove Nemcev. Naj jih vpošitevamo Jugoslovani v polni meri, da nas združijo v krepko vrsto nemški glasovi, tako krepko, da se ob njo razbije nemški »Orang nach dem SUden«. Tre*oMa zainiga. Na dnevnem rediui je »Trgovsko-obrtna zadruga«. Radi tega in ker se tako rado zavija, sumniči in cesto namenoma napačno raiziaga sedanje stanje zavoda, se nam zdi umestno spregovoriti par besed o T. o. z., pred vsem pa za danes opozoriti ponovno na nastopne odstavke iz zname okrožnice članom T. o. z. Ti odstavki go-' vorijo o /zrokib likvidacije m o odpo-moči ter o preteči nevarnosti, ako ne bo odpomoči.. »Prvi vzrok je bil ta: Vsled nekaterih I polomov na zadružnem polju, zlasti po onem na Korošk-em in v Ljubljani vsled sed. Morda je molil za odpuščanje te, o kateri je pripovedoval, morda je nji sami pošiljal besede usmiljenja in odpuščenja. »Vzel sem jo torej k sdbi. Skraja sem mislil, da ostane tajno vse, kar je bilo; toda kaj še! Ljudje se vozijo po svetu in radi pripovedujejo. Razneslo se je to. Tovariši so rekli, da sem človek brez sramu in Časti, začeli so se mi smejati in me sovražiti, nekateri se niso več pozdravljali z menoj na ulici, nekateri so prihajali, da bi jo videli in da bi poskusili srečo. Ona se je proti wjim postavila kakor razdražena osa — dva ali tri sva vrgla skozi vrata. Trni, gospod, ostri trni ?•.) se mi začeli zadirati v nogo, toda tež-k" je bilo, nisem je mogel odpraviti od sebe. smilila se mi je... hotela je postati zopet poštena, toda brez mene ni mogla. Vse to me bič ni pomenilo, ako bi gospodična Roža... pa saj vi veste o tej historiji?! AM ni res? Mislim, da ni treba, da bi vam pripovedoval, kako zelo in dolgo časa me je bolelo srce. Ona, gospod, je bila tako lepa in tako dobra, v ogenj bi skočil zainjo, toda sestre zopet nisem mogel pahniti v pekel.« »Ali je Marijana vedela o tem, kako ste se žrtvovali zanjo?« sem vprašal, ko je pripovedovalec umolknil, obvladan, od nepremagljive sile vzdihov polnih spominov. •Dvignil je oči in je ponovil z glasom vprašanja: »Žrtvoval? kako žrtvoval:« Nikdar ni pomislil ia to, da bi svojemu dajanju dal to ime. »Jaz ne vem, če je bila to kaka žrtev... drugače nisem mogel napraviti, Marijana je zvedela vse šele pozneje, ne takoj.« Molčal je še nekaj časa, potem pa je pripovedoval dalje:: »V mojem življenju, gospod — je samo enkrat svetilo solnce — ko sem bil zaročen z gospodično Rožo... potem je zaš1o in ni svetilo nikdar več ... Napram ženskam -nisem bil pogumen, pa tudi ugajala mi ni nobena več, ;in Če sem na katero pomislil, da bi se morda... tu sem dobro vedel, da me ne bi z ravno istega vzroka kakor gospodična Roža — nobena ne vzela. Tn ko bi me vzela, ali bi se spri- Ijaznila z Marijano? Ali bi mogla pozabiti na to, kar je bilo? Ali jii ne bi naipravila iz življenja pekla? Kmalu sem nehal o tem premišljevati — in mislil sem na nekaj drugega... Ne morem povedati... ne sporni-1 njam se več dobro, kako je bilo to... toda začel sem čimdalje delati in zbirati denar ... ne zase, ne! ampak za 'ljudstvo, gospod... na kaj sem mislil,' kaj sem čutil... ne morem povedati... vem samo, da sem nekega dne pomislil: nikdar ne boš imel lastnih otrok — in zajokal sem tiho nad osamelo starostjo, ki me je čakala. No, nekaj napravim tujim otrokom, napravim, da bi zaradi mene imelo dvoje ali troje ljudi bolj srečno usodo, kakor sem jo imel jaz in Marijana. Iskal sem, gospod, delo povsod, kjer sem mogel, šte-dil sem groš za grošem ki sedaj je v tej škatljici S000 rufbljev v državnih papirjih in nekaj drobnega papirnatega in srer brnega denarja.« Ko mi je to pripovedova'!,' jo vzel izpod blazinice Škatljico, ki jo, ie najbfže prenesel iz kovčka na posteljo, predno \p legel. »Odprite, prosim, in preštejte, -kolik-p je tam,« je rekel in je- snel z vratu ključek, ki ga je imel privezanega na traku. (Konec priti.) .polon^ &e4fel# koruzne blagajne« -na K^rp^&irm^J^^ ijanS nastalo je na denarnem trgu splošno nezaupanje ji^i^^tt^i, vSled katerega fctoS^1^0^0^0^*81* zadruga« imela nisjogotij&lk ker ^ Ž8^ Eima11*1 denarni zavodi,, HI so inifeli Prt »Ti«pysko. obr^i aadrugU naloženega v©»ko svojega denarja, začeli odpovedovati svoje vloge. (MM tfačjn je bila sil jena -»Trgov-. sko-obrtna zadruga« izplačati ogromne svote tir sptt-omejiti svoje poslovanje.« »Po bilanci 31; decembra 1911. je »Trgovskc-cibrtna zadruga« še aktivna, tako 4a.biil6elw.se' njena aiktiva realizirala v .polnem' ;žriesku, mogla brez daljnega 'pokriti ,pcc:o'noma svoja pasiva.« »Likvidacijski odbor pa je prepričan, da bo skoraj .nemogoče realizirati omenjena aiktiva v polnem bilančnem znesku, ker se bo naš o gotovo med poldrugim milijonom posojil tudi nekaj neiztirljivih ter je v tem pogledu zlasti nevaren račun proti »Mizarski zadrug:«..kateri se dose-daj Še ni noge-l likvidirati. Ravno tako bo jako težko' za zadrug:ne nepremičnine iztržiti pslno bilančno vrednost, temveč bo treba z vso previdnostjo- gledati, da se zadrugine stavbe po najboljši mogoči čemi dobro oddajo s prodajo iz proste roke; vsaka sodna draffba bi v tem pogledu mogla biti katastrofalna, ker bi se morda dobilo malo več kakor polov:c.'> investirane glavnice. Likvidacijski odbor je vsled tega prepričan da se bedo v teku njegovega po? sJovanja pokazale pri tem ali onem računu izgube i. s. tako visoke, da se ne bodo, dale pokriti niti iz še preostajajočega rezervnega zaklada v znesku okroglih 27.000 -K niti iz že vplačanih zadružnih deležev, temveč, da se bodo morale izgube od slučaja do slučaja v smislu zadružnih pravil porazdeliti po enakih delih med člane in od članov iztirjati dotični prispevki v kritje izgube. Ugibati sedaj, kako visoka bo splch izguba, bi bilo brezplodno, ker bi se gotovo ne moglo zadeti prave številke. Vendar pa je v interesu zadružnikov »Trgov-sko-obrtne zadruge« samih, da si že sedaj predočijo ta slučaj ter se naj s primerno previdnostjo pripravijo. Radi tega je prišel likvidacijski odbor do zaključka, da povabi vse člane »Trgovsko-obrtne zadruge«, da začno takoj zbirati primeren fond za kritje pričakovane izgube, talko da bo takrat, ko se v tem ali onem slučaju pokaže likvidna izguba, tudi od članov že pripravljeno kritje te izgube na razpolago. Na ta način člani olajšajo likvidacijo z-idruge, ke»r to ta vsak čas v stanu kriti svoje obveznosti ob vsaki zapadlosti, vpoštevajo pri tem plačilni odlog, ki so ga dovolili glavni zadrugiui upniki, preprečijo pa člani zadruge na ta način tudi nevarnost morebitnega konkurza, kateri bi mogel postati naravnost pogu-bonosen, ne te za zadrugo 'm njene člane, ampak na sp!ofc za gospodarstvo naše de. žele, brez ozira na to, da bi konkurzno postopanje požrlo ogromne tisočake samo na troških postopanja, kateri ne bi prišli nikomur v prid.« Torej okrožnica razlaga povsem jasno, v kak ir a ni en ima služiti denar, ki se ima ;nabrati do konca prihodnjega meseca, in svari pred kratkovidnostjo, ker bi imela, za posledico konkurz in uničenje cele vrste družin. Samopomoč je jez proti katastrofi, s katero grozi fcon- JflUTZ. Na shodu v Trgovskem domu je govoril g. dr. Karol Podgornik med drugim tako-le; »Glavni naši upniki so nam obihibfli, da bodo čakali 4a 5 let, da se mirno spravi v denar premoženje . Trgovsko-obrtne zadruge. Druga skupina upnikov pa noče čakati; a je sestavljena večinoma iz malih vlagateljev in nekaterih zadrug. Nastane sedaj vprašanje, kaifco zadovoljiti te nestrpno upnike. Potrebovala bi se do 31. decembra U. svota 100 do 150 tisoč kron. Prenaglo iztirjevatt naše dolžnike m prenaglo prodat*: stavbe, se ne sme. če pa ne moremo plačati svojih nestrpnih upnikov, pride Trgovsko-obrtna zadruga v konkurz. S kankurzom nastanejo mioiženje. Poslopja pratejo lahko na draižbo. Santo pri stavbah se lahko zgubi pol milijona kron m pri dolžnikih tudi pol milijona, a prid&jo še konkurzni stroški in to bi Šk> do stoti-sočev, kar bi bila nepotrebna izguba, ki bi jo trpeli le-vi člani, Če* znaša izguba. 1,000.000 K pride na vsakega člana 1000 K. Vsi -člani Jamčilo solidarno, eden za vse," vsi za snega. Kaj nastane iz tega? Če eden ne more plačati, se zahteva ta znesek od dr/ugega, kt jima. To bi raslo kakor kvas m Goriška bi prišla do ga-ppodarskega poloma. Zadovoljiti moramo torej one nestrp^ ne upnike. Ako vsak izmed 1000 članov plača 300 K, naberemo 300i000 K. In tega denarja noben član ne izgubi. Ako pa ni do srede decembra t. 1. denarja, pride konkurz.« To so besede odkrito povedane. V teh se zrcali rešitev iz zadrege in strašna nevarnost in škoda konkurza, ako,.bf še člani me< odzvali vabilu za vplačiloihaSpe-vedanega potrebnega zneska. ¦. - : Dr. Podgornik je povdarjal: »Ako vsak izmed 1000 članov plača 300 K.'naberemo 300.000«. In tega denarja noben član ne izgubi.« Dobili smo potem še: članek, iz, katerega, posnemamo to-le: ' »Hudo je res, da je tako daleč prišlo, toda stvar postaja od ne do dne resnejša in gorje članom, če bo v takem slučaju zmagala nevednost in trmoglavost nad treznostjo in prevdarnostjo, kajti če pride do konkurza, kar je tudi neizogibno, ako si čianj sami ne pomagamo, potem ne bo draf.ih pravd ne konca ne kraja, in lahko se že danes trdi, da pojde v teku 2—-3 let najmanj 500—6000 kmfccklh posestev na boben«. Kaj pa je navadno posledica konkurza? Posledica konkurza je, da oni. ki je še ali tudi ki ni več nič zadrugi dolžan, a je še vedno član dotične zadruge ali posojilnice, da zgubi naenkrat pri vseh drugih denarnih zavodih in tudi pri privatnikih ves denarni krediit. Nihče mu nič več ne posodi in tudi ne dobi nikakega prijatelja več, ki bi zanj dobro stal, in ker pride dotičnik v vedno večje' denarne zadrege, mu upniki v njim prikladnem času vse za slepo ceno dražbenim potom poberejo. To znajo dobro povedati člani »Glavne posojilnice« v Ljubljani. 'Kmalu pote-čejo 3 leta, odkar je prišla ta posojilnica v konkurz, a še sedaj ni prav nič rešenega, tako da noben član ne ve pri čem da je. Vrše se pa vsestranske tožbe, prepovedi in rubežrii ter draižbene prodaje na vseh koncih in krajih, a določene rešitve še ni in je tudi še ne bo vsaj 3—4 .leta. Oo v o ni s e, d a s a m o e n o d v e t n i k bo pri tem zaslužil čez 200.000 K. Ali ni toraj pam&tneje, da se take zadeve mirnim potom likvidirajo? Je pričakovati vladne pomoči?. Pri sedanji sramotnih in nesrečnih slovenskih političnih razmerah naj še na vladno pomoč prav nič ne račvna, ¦ kajti če ni sporazumljenja, ni tudi zaslombe. Vlada sama pa pride navadno šele tedaj na pomoč, ko pomoč nič več ne izda, ali pa če ima taka pomoč svoje posebno politično ozadje. Dokaz tega hitra in znatna vladna pomoč italijanskim in ^nemškim bankam, ki so stale pred konkurzom. Zato se tudi mi popolnoma strinjamo z nasveti in priporočilom nekaterih govornikov na shodu v Gorici, da člani si morajo najprej sami pomagati, in šele potem trkati na razna vrata za pomoč.« Tudi iz tega članka doni klic samopor moči. Če ni samopomoči, pride propdst. — Zadruga je prišla v stis*ke, ker so jej vlagatelji odvzeli vloge v taki meri, da je morala nastopiti likvidacijo. Če bi. na primer kakemu drugemu'zavodu v Gorici kar nakrat, bodisi iz tega ali onega vzroka vlagatelji vzeli svoje vloge v prevelikem številu, kaj bistril? Likvidirati bi moral, če je pa likvidacija tu, treba previdnosti, da škoda ne naraste. Pomagajmo si sami najprvo, potem morda pride tudi kaj pomoči z Dunaja! Toliko za danes. ia njeni avstrijski izroti. »Slov. iNarod« ie priobčil članek, ki govori o denarni'krizi sedanji, o njenih avstrijskih vzrokih, o zvišani« obrestne rere, itd. Članek je pisan poljudno, zato po-najtiskujemo ta veleaktualen članek našim čitateljem v poduk in razmišljanje. Članek slove: »Naša nesreča se je začela z anek-siisko politiko; grofa Aehrentala, ki so ga za življenja proslavljali za državniškega velikana, sedaj, ko je pokopan in so .postali vidni sadovi njegove modrosti, za kratkovidnega, neizmožnega, trmoglavega bornirauca. Aehrentalova aneksijska politika je dala povod od tedaj vedno naraščajoči denarni krizi s tem, da je izzvala odpor. Francije.. Le-ta je hotela preprečiti vojno in v ta namen je umaknila iz Avstrije in Nemčije ogromne milijone y teh dveh državah naloženega denarja. Na ta način je nastala sedanja denarna kriza. Že koj takrat je nasital tako v Nemčiji, kakor v Avstriji gospodarski polom, milijoni so šli v zrak, in to v kratkem času. Razmere se od tedaj niso zboljšale. Aneksijska politika grofa Aehrentala je veljala 500 milijonov kron. Novo oboroževanje armade, nove vojne ladje in druge priprave zahtevajo milijone, in ves ta denar je vzet iiz .gospodarskega življenja. iCer porabi država toliko denarja, je seveda naravno, da ga povsod .primanjkuje, da ni nikjer dobiti kredita ali le za trde pogoje, da hirata trgovina in dbrt-nost, da se nič ne zida, da ni mogoče hiš prodati in da je vse postalo tako drago. Po aneksijski krizi je naša vlada poskusila zopet pridobiti Francijo za to, da bi svoj denar dala- v Avstro-Ogrsko. Najprej se je ogrska vlada obrniia v Pariz in je prosila' za 500 milijonov kron posojila, potem se je dunajska vlada napotila v Pariz in je lepo prosila za tisoč milijonov posojila. Obakrat pa so Francozi rekli: 'Ne, Avstriji in Ogrski mi ne damo svojega denarja, z našim denarjem ne bo habsburška država kupovala topove, s katerimi bi danes ali jutri streljala na nas in na naše prijatelje. V »Oesterreichisohe Riiundschau« je začetkom tega meseca izšel spis francoskega diplomata, v katerem je rečeno: »Avstrija nam žamerja, da smo svoj trg (francosKi; izaprli potrebam Avstrije po posojilih, in smatra se to za dokaz neprijaznosti. Priznam, da to na Dunaju in v iPešti trdo občutijo, a vprašal bi, če Oi v •takih okoliščinah kaka druga veiesila drugače postopala. Moč Francije in Anglije ne tiči samo v njiju mornarici in v njiju krasnih armadah, nego tudi v tem, da obvladujeta denarni trg, in kakor mi svojega vojaštva ne posodimo kaki drugi skupini držav, ravno tako ji ne damo svojega denarja na razpolaganje. Vsaj- tako dolgo ne, dokler je angleško-nenuško nasprotje odločilno za svetovno politiko, in dokler je Avstro-Ogrska pripravljena s politiko Nemčije iti do skrajnih koiisekvenc. Posledica tega, da dela Avstrija čez njene zavezniške dolžnosti idočo politiko na korist Nemčije, je, da se ji je zaprl zaradni vir denarja. To" je cena, ki jo plača (avstrijska) monarhija za to, da se ji je cesar Viljem »v blestečean orožju« postavil na stran; Avstro-Ogrska ima odločiti, če ji je ta blesk orožja več vreden, kakor blesk našega zlata, ki bi oplodil njeno gospodarstvo in mogel pospešiti njen ekonomični razvoj. Miroljubna tripelententa daje pač prednost temu, da z mirnim orožjem poravnava nasprotja in eno najbolj mirnih, a najizdatnejših je moč zlata. Naivno bi bilo od nas zahtevati, naj pustimo to orožje neporabljeno rjaveti v svojem arzenalu.« Ni minilo še 14 dni, kar je bilo poslano gorenje .pojasnilo francoskega dli« plornata v svet, pa že čutimo moč francoskega denarja. Avstrijska politika je provKročila konflikt s Srbijo, iz katerega se lahko izciml evropska vojna'. Minolo nedeljo je prikiipela kriza na vrhunec in v tistem trenotku so nevidne roke pritisnile na Nemčijo in na Avstrijo, da je vse zaškripalo. Nemška državna banka je mo- rala zvišati obrestno mero in.nato je sklenila uv&tro-ogrska banka zvišati obrestno mero na 6'/t\ Če volja * denar pri avstro-ogrski banki 6r/r, potem velja v provinci najmanj 8%, pa tudi lahko 9r/o. 'Kaj'to po. meni, pač ni treba razlagati. Pri tem je treba še uvaževati, da je avstrijski držav, ni kredit naravnost mizeren. 'Bivši ital. ministerski predsednik Luzzati je v »Cor-riere della sera« s pravim občudovanjem pojasnjeval, da stoji grška renta na 9775. Mala Grška je v krvavi vojni s Turčijo, njena renta pa stoji na 9775, renta velike Avstro-Ogrske pa stoji na 84'40, kakor renta kake južnoameriške republike. Bul-garska, ki je vendar zapletena v strahovito vojno, ima več kredita kakor Avstrija, zakaj bulgarska renta stoji celo na dunajski borzi višje kakor avstrijska, celo na Dumaju Imajo več zaupanja do Bul-garske kakor do Avstrije. To so sadovi.avstro-ogrske politike. M.«* pa čutimo te sadove, na ta način,' da manjka denarja na vseh koncih, . da hira trgovina in obrt. da moramo plačevati velikanske obresti, da moramo prenašati neznosno draginjo in da' nam država nalaga vedno hujše davke. Koliko časa bo to tekrvavijenje sploh mogoče, je postranska stvar; to pa uvidi vsak, da je.naša politika tudi naša nesreča. Poglejmo še Italijo. Ta je imela celo leto vojno s Turčijo. Takih bitk, kakor pri Kumano.vem. in Lozengradu, pri Lule-Burgasu in Čataidži, seveda v Tripoli- • taniji ni bilo. Toda italijansko-turška vojna je stala okroglo 400 milijonov frankov, n za pokritje teh stroškov Italija ni zvišala davkov- in ni napravila niti vinarja dolgi, iz rednih dohodkov je vse to pla-čai. njena renta pa stoji na italijanskih borz.i, na 99'12, Kaki reveži smo v" primer. .. Italijo mi!« Mestni svet goriški. Seja je bila v četrtek. — Med drugim je naznanil župan Bonibig prošnjo gospe Matilde Bokslafr" za dovoljenje prostora '4 kvadratnih metrov, na katerem se postavi baraka na dan. semnja Sv. Andreja 2. decembra, ki bo služila v zabavo, ki porabi skupiček za .gospejno društvo v pomoč- revežem v mestu. • Glavno v tej seji je bilo zopet enkrat vodovodno vprašanje. Dr. Pinavčig je bil poročevalec. Sedaj so mu pri srcu »Sorgenti Frigidč«, mrzli izvirki Vipave. Da preštudirajo te, so dovolili svoto 10.000 K. Pri.tem pa se je culo od strani nekaterih starešin, da naj nikar se popolnoma ne odpusti misel na Hubelj. Začasno pa si hočejo pomagati z razširjenjem omrežja tokov iz Kromberga in Soče, če bo suša v kronberškem vodovo-' du. naj pomaga SoLa. Napeljava iz Soče v onih ulicah, kjer je napeljava iz Kromberga, se ustavi in spopolni se tok tako, da bo preskrbljeno sko.ro celo mesto za najnujnejše stečaje seveda in to le po mis-tth mestnih starešin. Vsa ta dela bi stala 130.000 K. O tem borno seveda še g-ovorili. Dalje v prilogi. Moll-ov Seidlitz-prašek ie ss na želodca trpeCe neprekosljivo sredstro catero ima prednost pred vsemi dragimi dra ¦tirnimi Čistil, kroglicami in grenfiioami. Cena orig. škatlje K2- Ponarejanje se sodnijsko lasledoje. Mollo-vu Franc, žganje in sol za ribanje' Jlvota. — Bolečine olajšujoče In okrepCojoce sta-rosnano sredstvo proti trganja in prehlajenja vsake vrste. Orig.BteklenioaK 2~ Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnioah. Glavna lekarna )H A, MOLI, c. in kr. dvorni lalolnik, Dunaj, Tnehlauben 9. Zaloga v Ooriol v lekarni: A, GUronooli, O. GristofoletU. Priloga Mi" št. 135. z dne 23. novembra 1912. Vojna na Balkanu. Za premirje? Iz Sofije noročajo 2%.i V nekem kraju na Črti Cataidiža se pogovarjajo odposlanci Turčije z odposlanci Balkanske zveze. Bulgarija ima pooblastila od Srbije, Črne-gore in Grške.j-^&L\-jJ»e*z:v:/*;-Vk*r9„- Bulgarski ministrski*svet se*je pmve**^ toval o turškem predlogu glede premirja. Baje je Bulgarija pri volji nekoliko ublažiti svoje zahteve. Sofija, 23. — Dane v, general Savo v in general FičeV so pooblaščeni za "pogajanja v imenu Bulgarije. Grčija je tudi določila svoje zastopnike, Srbijo in Crno-goro zastopa Bulgarija. Srbski poslanik v Sofiji Spalajkovič je rekel, da ako Porta odbije premirje, ne bodo mogoča nikaka pogajanja za mir. 0-peracije rib Čataldži se vnamejo še iz večjo energijo in kolera ne bo ovirala uhoda Buigarom v Carigrad. O bojih pri Cataidži. Iz poročila »Tribune« je razvidno, da so v dneh 17. in 18. t. m. imeli Turki okoli 6000 mož mrtvih in ranjenih; ujetih je bilo Turkov 500. Bulgari so imeli ranjenih in mrtvih 3000. — Tako hudi boji divjajo cb Cataldlži. V Sveti Sofiji v Carigradu je sedaj okoli 2000 pjifoežni-kov, med njimi ranjenci in bolniki. Srbi korakajo proti morju. Srbske čete iz Bitolja so se polastile Diore in korakajo proti Draču, kamor gredo tudi Siibi iz Lješa. V Florini so se Srbi in Grki prijateljsko pozdravljali. Mitilene. Grki so zasedli Miiilene; izkrcali su moštva 1500. Mitilene se imenuje največji otok v Egejskem morju. Ima 1750 kv. km. in prebivaloev 140.549. Razno. Pri zavaetju Lješa je'padlo baje 1500 Turkov. — Okoli Skadra je baje že tri dni mir. — Glede" Drinopolja poročajo, da je pričela velika bitka, ki se je udeležujejo bulgarske čete. — V Draču se baje proglasi neodvisnost Albanije. — Križarica Hatnldje. Ta križarica mora biti prcej pošku-dovana Če ni celo potopljena. Napadle s.i jo bulgarske torpedovke in zadeta je bila v ospredju. Baje so jo spravili v pristan, da jo popravijo. Cej Josip, Erjavic Jožef, Plesničar Anion, Kodriič Franc, Urgel .Albjizija, Peršič Miha, Štrosar Edvaid, Rijavec Ivan, Štrosar Jožef, Setničar wToniislav, Volk Anton, sekar, Rebefc Jožef, vsi iz Trnovega, Družina Spinar, Trnovo K 2, Pred cerkvijo na Trnovem nabralif K 12.27, J. M.. Gorica K 10, Č. g. Grča, župnik, Šempas/K 5, C. g. Pipan, župnik, Renče, iK 15, Humar Franc, Gorica K 2, Casagrande Augeij, •^lOrT-miek Emifr učitelj, Politični pregled. Manifestacije v prilog Čuvaju je vpri-zoril Čuvaj sam. Čuvaj je pisal na deželo svojim podložnim, naj izsilijo deputacije kmečkega ljudstva, ki pridejo v Zagreb poklonit se mu in klicat: živio Ouvaj. Zgodilo se je to; plačani so bili ti pokloni in vskliki. Ali tudi to naibrže ne bo držalo Čuvaja dolgo pokoncu. Naš prestolonaslednik se nahaja v gosteh pri nemškem cesarju. Poset je važen glede" na dogodke na Balkanu. V Be-rolinu je bil tudi ieldmanšallajrnant Sctoe-rnua, ki je imel pogovor s pruskim šefom generalnega štaba. ' Goriški deželni zbor. — Pri delega-cijskern dineju je govoril cesar z delegatom Fonom precej časa o razmerah v goriškem deželnem zboru. Kaj sta govorila, ni še prišlo v javnost. Levpa, -zbirka K 20, Cigon Josip, Gorica K 2, I>e Notre Dame, Gorica K 2, gdč. Vilma'jPelicon, Rubije, nabrala v veseli d-nu$bi K 10, C. g. Klanjooek. kurat,. Loko-|~rec,:K 8» Rodoljubi v Lbkovcu*zložili, K 6.10. Hranilnica in posojilnica, Čepovan K 20, Č. g. Anton Križman, duh. v Bo-ljuinu, zbirka K 24.10, Delav. podp. izob. društvo. Boljun K 3, Posojilnica in hranilnica, Boljiun K 15, Bonano Kari, Boljun nabral v gostilni K 8.50, Duhovliani Opatje Selo. zbirka K 40, Gospa N. N., Gorica K 2, 'Č. g. Batfč, kurat. Livek, zbirka K 37. Pirjeveic lrma, Gorica, K 5, Brejc Ivan, Otalež, K 1, C. g. Simon Gregorčič kurat. Avče. K 10, Č. g, Marinič Josip, župnik, Kojsko, K 10. G. Luka Dugarju izročili sledeče zneske: Č. g. dr. A. Pavlica. Gorica, K 5, Luka Dugar, K 3, Novic Franc, K l, Marija Pernic. K 1, Winkler, K 5, l. K. K 2, Ve-kosiav Žnideršič, K 1. Dragotin Ličen, 30 vfl„ Leopold Bolko, K 2, Ivan Lukežič, K 2, Frančiška-Roje, K 1, Fomzari M., K 1, l B. J., 20 vin.. 'Dr. Fran Žigon, K 5,.Svito-slav Premrov, K 3, Dr. Fran Kos, K 3, Fran Blažon, K 3, Dr. Franko, K S, Fran Moškon K 2, Dergas, K 1, Josip Lutman, K 1, Zimic Mihad K 1, Dr. Anton Gregorčič K 5, Nežika Kovačič, K 1, Nekdo K 1. Neimenovan K 1, I. Lipicer )K 1, P. Sedlaček, K 1, Max Petrovčič gostilničar, K 2, Planinšek K 1, Antonija Hrovatin, K 5, Frderik Lenardič, 50 vin., Dr. Josip Ličen. K 3. Ivan Tabaj, K 2, Dr. Eržen, K 5', Marija Močilnik, 10 vin., Franc Bevk, 40 vin.. N. N. 40 vin., Marija Karmavne., K 1, Marija Anzin, 60 vin., Fr. Vodopivee, svetnik. K 5, Berbuč Iv., profesor K 20, Klavžar Ernesit >K 2, Rustja Anton K 1, Dr. Pascoletto, K 5, Dr. Fabris, K 2. Če-bulai J., K 3. Bar. Formentini K 2. L Tu 1-profesor. Gorica 2 K, Dr. Novak, odvetnik 2 K, Andrej Frandolič 2 iK> Ignac Mali 2 K, -Monsig. .los. Pavletič stol. župnik 5 K. Go5jpejnemu pomožnemu društvu Rdečega križa za Gorico In Gradiško je došlo na novo darov iz Gorice, Št. Andre-ža, Riisbij v znesku K 30350; izkazanih je že K 1342.15, skupaj torej do 15. t. m. K 1645.65. Potem se je nabralo še K 212.10, tako da je do 17. t. m. nabranega'K 1857.75. Darovi za »Dijaško kutfnjo«. — Prof. Ferd. Seidl v Gorici 20 K. — Kari Bra-ščik, pekarna v Gorici, 12 K. — M. Ples-ničar trgovec s premogom. 2 K. — Na ra-?yn mesečnine je prišlo 4F60 K. — Darovi. Darovi za Rudeči križ jugoslovanskih ranjencev na Balkanu. (po J. Kopač-u.) Spodnja in Gornja Vrtojba zbirka K 88.50, G. Poniž Benedikt, Gorica K 5, G. Josip Škert> Gorica K 1, G. Martin Felc, Rihemberg K 1, Mdliorjani v Oseku zložili K 18, (Kat. slov. izb. društvo v Lb-kavcu od dohodka veselice, K 10, Č. g. Iv. F. Jarc, tourat, St. Ferjan. K 5, Makuc Jožef, Pevma 'K 2, gdč. Lapanja Alojzija, Gorica Ki. Po 1 K: Podgormk Mdhor, NVi-nikler Leopold, Plesničar Blaž. Plesni-tar Filip, Štrosar Franc, Plesničar Rudolf, Domače vesti. Kdor kaj daruje za Balkan, naj daruje Rdečemu križu slovanskiih balkanskih držav. Ti darovi se porabijo za slovanske junake ranjence na Balkanu — iz kake druge zbirke se podpirajo tudi Turkih morda še več kot Slovani! * Goriško občinstvo, ki itako rado zahaja v laški Teatro di Societa, ne prihaja pa n?ti k našim predavanjem, niti k dtUr gim prireditvam, iprosimo, da se zave, da živimo v Gorici in da je treba resne samo vzgoje tudi v družabnem oziru. Kadar imamo slovenske prireditve, veljaj za najvišji zakon, da se isti dan ne udeležiš nobene druge prireditve, že te že ni le naši! Na to hočemo paziti, dasi nimamo nič proti temu, da zahajajo tudi Slovenci k ne proti nam naperjenim drugonarodnim prireditvam (Seveda so izvzeti Samilverein, Lega itd.), samo, da se s 'tem ne godi konkurenca nam. Ta -bi bila lepa, da bi dru-genarodne prireditve Škodovale našim »pri .—- našem inteligentnem občinstvu!. * Obisk Prvih šestih predavanj je bil prav povolien, najmanj 260, največ 500. Toda prvo predavanje izmed drugi« šestih je obiskalo samo 200 poslušalcev, dasi bi bilo ravno ono zaslužilo'prav posebnega obiska. Nočemo preiskovati vzrokov. Bori iki da je ka'k,?no -hujskanje doseglo delen uspeh, najverjetneje pa je, da je goriško občinstvo postalo recidivno v svojo staro letargijo. To se mora popraviti. Živimo v težkih časih, kjer1' je zainimanje za javna-vprašanja naravnost dolžnost inteligentnejših slojev naroda, in nočemo, da bi rajvno ti sloji dajali slab vzgled, kakor so ga do -najnovejega časa. Prav posel) -no povdaTjamo svoje vabilo: Danes v Trgovski Dom! Premeščena je poštna oficijanta Ivanka Gestrin iz Kobarida v Spodnji Logatec. Poštno službo je odpovedala* ^Kristina Strancar v Rinembergu. . Imenik porotnikov izžrebanih za FV. zasedenje porotniških obravnav: Pagnac-co Ivan, Gorica, Gulot Ivan, Gorica, Mo-via Valentin, Gradišče, Bratina Franc, Dol. Otlica, Fabris Ivan p. Sebast., Krmin, Rublbia Ivan, Gorica, Malacrea Josip,: Cervinjan, Božič Ignacij, Klavže, Peris-su-tti Pavel, Gorica, Cuseani Arrigo, Strassoldo, Juretič Anton. Kobarid, UršiČ Anton, Kobarid, Kufon bar. Maksimilijan, Muškoli, Sfiligoj Franc pok. Jos., Drnovik Biijana, Bertos Peter, Gorica, Mosohitz Artur od Ludv., Tržič. Batič Franc, Sv. Križ, Kodermac Ivan. Volčjadraga, Mikuž Anton. Sv. Lucija, Molar Jos;p, Štandrež, Baselli bar. Hugo, Marjan, Bodigoi Avgust p. Petra, Dolenje, Zorzon Cezar, Bracui, Bregaiit Štefan, Podgora, Šamo-kec Anton, Šempas, Špehonja Josip. Homec (Sedlo), Gorjup Franc, Predmost (Kanal). Kregmi. Fra«'c mlajši, Ročinj, Scalettari Alojzij, Gorica, Kuštrin Ivan, Rakovec, Mervic Josip. Št. Peter, Pasccii Albin p. Val, Musooli. Coceancig Miha, Bracan. Dobida Karol, Gorica, Jakončič Anton, Gorica, Mrach Klement, Gorica. Namestni porotniki: Verzegnassi Alfred, Zadel Josip. Ferfoglia Karol, Demarchi Ernest, Culot Dominik, Vinotti Ferruocio, Jcos Serafin, Felberbaum Ivan. Devetag btefan, vsi iz Gorice. ¦ Za Narodni muzej je daroval gosp. Tomaž Einspteler. c. kr. deželnosodni svet.irk v Ljubljani: 1) staro skrinjo, poslikano z narodnimi ornamenti, 2.) poslikano stensko omarico, 3.) staro kmdčko stensko uro v omarici. 4.) zibelj z narodnimi ornamenti, 5.) predplattfice stare omare. 6.) kolovrat, 7.) motoviio, 8.) 2 tkalna čolnička. 9.) star svečnik. 10.) utrinjak za lojene sveče, 11.) 2 stara porcelanasta krožnika, 12.) perilno kladivo, 13.) staro razpelo in rožni venec, 14.) spominski napis od Einspielerjeve slavnosti, 15.) sliko Andreja Einspielerja. 16.) sliko Blei-weisa, 17.) fotografijo Narodne šole in 3 fotografije učencev iste šole, 18.) stare škarje, 19.) star prtič z narodnim veze-, njem. 20.) kmečki sklednik, 21.) železno kozo za ognjišče. Vsi ti predmeti so iz Einspielerjeve hiše, »pri Krivcu« na Bistrici št. 18 v Rožni dolini na Koroškem. Odfrjor s«e preblagorodnemu gosipodu svetniku kar najprisrčneje zaihvaljuje za dragoceni dar- ter se priporoča tudi drugim rodoljubom, naj prispevajo Narodnemu muzeju svofc zbirke in posamezne predmete. Vzlasti narodnih stvarij leži Še dosti po Slovenskem. Pošljite nam jih, da bomo mogli tudi mi kaj pokazati svetu! — Odbor. Laški pripravljalni tečaj za vstop v gimnazijo. — Zvez-rlee ia iri verietoP, dA^se tagH&fc hA &j kratki poti iz Gorice v šempas! Ne vemo1 ste še, fcfe mvzNfcsM rmŠObm dru- * štvo *sdai,o »Soče« in nočemo reči, d!a bi tu vmes j»iel opraviti kai kak Joksalni po-im, aJi fca&edovalj jbojriio L>, zakaj dru-štK^ne.dfijbSi re^o n#ega lisLa in potem storimo kar. teeba,!.— . , ¦¦»» «&a$»Š#i# ie Uy4m politično vrvenje, .Klenl&ici delajo Komenski ob- j čini šfcodp in sramoto, ^avre-lo je radi tega ' vtemm&Ml občnih in dali so že polr Tnfm duška svojemu- ogorčenju, kakor i^eni & iz doejlsffv te Komna y naš>m liste Klerikalci *>rj volijvafr strašno agjti-rajo in si izmišljujejo reči, s katerimi bi pr^pjašil? y#Jce; pravijo namreč povsodi, kak«bo4o vafčjti in gospodarili .previdno. . Fciera .ko pridejo na krmilo, pa se pokažejo le prepogostoma nesposobne za občinsko, upravljanje- in nod izvestnim vplivoma stojijo skozi in s^ozi, tafro, da prinašajo občani ravno nasprotno od onega, kar so obJittboval!. Klerikalci iz Komenske ob-čjne se sicer branijo po svojih listib, aH iz te bran;':v: g'eda na dan .slaba vest in spričevalo slabega gospodarstva občine, j. -— iNadejatt se j?, da pri prihodnjih volitvah volilci korenito obračunajo s klerikalni^' škodljivci občine! Narodna obramba Družba sv. Cirila in Metoda v Lju-bManl opozarja svoje podružnice, da se leto bliža že proti 'koncu, vsled tega naj pošljejo podružnice svoje prispevke, kakor članarino, podpore članov in druge darove vodstveni blagajni. DOPISI. iz komenskega okraja. Iz Komna. — (Konec.) K točki 6. (Izdajate denar brez staretšinstvenih skle-kov) pišete doslovno: »Ker je >ta trditev pjeneumna, podpisani ne odgovarja«. Dovolite, da Vam tudi o tem osvežimo spomin. V katerej starešinstveni seji se je sklepalo o popravi kaplanije? Odgovorite! Poprava ure in drugo. Točka 7. Ako ima občinski blagajnik odstotek od potirjanega denarja, mu to privoščimo. Ako bi ne imel odstotkov, morala bi mii- občina dati redno plačo, ne ooofbrujemo pa, da da tudi drugim starešinom odravnoistib svot odstotek. Proti takemu nesmiselnemu razmetavanju občinskega denarja protestiramo najodločneje. V tej točki povspeli ste se "tako visoko, da si pripisujete zasluge drugih! Spomnite se vendar da niste Vi biti tisti, ki ie v štarešinstrveni seji H. avgusta t. 1. konstatiral ta nered pri plačevanju odstotkov, ter predlagal, da se odstotek od enouiistega zneska ne plačuje o l"x in nič 4m%e$i. pu^red je! ^^ž^o.^apafliuje daj^prej. I »Je stafeljn^vo nagrado, jskatj je Vpičjka 1,0, Vodnjak tik .perkve je se-zHtfiAp p;#nje županstvo os vladno podporo in pp njenih zahtevah in nj* ne m- n a č r t u. iPozneje se ie konsta-tirado,, $$ je voda iteviiina l^er se cedi sk^zi zid gnojn-ica iz straijiščne greznice od okrajnih zaporov, ^u^stvo je zah^eva-lord;a se jgiapravi med. greznico in vod-njaJ^oin 4r«enajžnj odtok a)i- pa, kair je še bpjie, # se zahteva od c. kr, sodnije,. da premesti stranišča. Vi pa niste poslušali pametnega ljudskega inasveta, nego ste-samovolino zavrgli denar z dragim čiščenjem Vodnjaka. Danes je voda v vodnjaku ravno tako inevžitna, kakor pred čiščenjem — ker niste odstranili onega zla, ki le vzrok, da postane voda nevžitna. K točki 11. opažamo samo to, da naj se v Občinskem zapisniku zbere vse pritožbe hiesoogleda Friderika Jazbeca in naj se pogleda interpelacije naprednih starešin v sejnih zapisnikih, zadevajoči^ se reda in nevtemeljenih izdatkov v občinski klavnici. Točka 1-2. Pravite, da imate Vi župan in Vaši starešine važne pomisleke, bi li bil drevored ob cesti proti Riheniberkai »za Komen važnega pomena« Radovedni smo na te Vaše »važne pomisleke«! Na to odgovarjamo, da nazadnjaška stranka ni bila še nikdar za napredek iti tudi y gozdarstvu ne. (Slučaj Kovačič in pogozdovanje okolu kala.) Župan Jazbec Vinko je silno domišljav. V celem »njegovem« dopisu stavi svojo cenjeno osebo v ospredje in vse njegove namišljene »zasluge« in zasluge drugih pripisuje na svoj rovaš. Njegovi odgovori niso vredni moža odkritega značaja, nego je vse pristransko zvito in me odgovarja resnici. Tudi je odgovarjal na vse drugo, le tega ni oporekal kar so občinarji -v nezaupnici njemu in njegovim starešinom očitali. Bodočnost bode pokazala ali bode res ostala »le pobožna želja« naprednjakov izvajanje ken-sekvenc na našo nezaupnico. Ako ne vbo-1 gate ljudske volje, tedaj pokažete, da Vam gre res le za prevlado v občinskej hiši, i ne pa za dobrobit občine. Dokazi, da ne koristite občini, so neoporečni! (z kanalskega okraja Iz Banjšic. — Proračun našega kanalskega cestnega odbora za 1913. izkazuje 2900 K upravnih troškov, za barvanje mosta v AvČah 1450 K (!!), 1800 K podpore občini Anhovo za Občinske .poti, 600 K za dovozno cesto v Avčah. Dokia-de cestnemu odboru plačuje ves sodni okraj kanalski, podpore pa so kaj čudno razdeljene. Ali bližajo se volitve v cestni odbor! Doklade so 58%, oziroma 68%; velike so, ceste pa na papirju. Včasih je bilo doklad 6—10%. Mi Banjškarji bomo morali čez Kal na Avče v Gorico, -namesto skozi Bate na Grga-r. Dokler smo bili dolžni dol v Kanalu, so bile obljube velike, sedaj smo plačali, so šle obljube po Soči. Banjški trpin. Iz goriške okolice. Iz Prvačine. — Naše starešinstvo je v svoji seji 17. t. m. dovolilo za Rdeči k?iž slov. balkanskih držav znesek 100 K. Kmečka posojilnica je na svojem občnem zboru 17. t. m. dovolila v isti namen 50 K. Denar je poslan v Gorico Rdeč. križu slov. b. drž. Iz Prvačine. — Mladeniči, došli od vojakov, prirediiosdue" 24. t. m. javni ples v Sokolskem Domu. V Oseku je izvoljen za župana g. Josip Žiyic, veleposestnik iz Vitovelj. Županstvu se je odpovedal v Opat-temseui župan Štefan,.Marušič, in sicer radi starosti. Občina Sovodnje je dobila državne podpore 1400 K; s to s:-.'Oto se -popravijo največ občinske poti v Vrtočah. h ajdovskega okraja. Iz Lokavca. — Omeniti moramo, da je nabral odbor gg. J. Slokar, Tomažič in A. Kompara znesek 121 K 70, katerega , so .poslali v Trst za Rdeči križ slov, bal- . kanskib držay. k kobariškega okraja, RobHS. — Q. Ljudevit Volarič je nabral zopet za Rdeči križ slov. balkanskih držav znesek 16 K 04 v, kateri so poslani v Ljubljano. Sokolski vestnik. .. Sokol v Podgorl. — V nedeljo 24. t. m. bo predaval br. dr. Irgolii v dvorani K Št. Bre.gan.ta ob 3l/2 pop. Tema ie: Balkanske slovanske države n.ekdaj in sedaj,« . , Gospodarske vesti. Nadomestne volitve Zavarovalnice ' proti nez&oaain na aeiu v irstu so razpisane. «jiaM)v\mce so razposlane. Vukin; j upravičenci naj oodrzijo giasovn.ee* pb-vcsulo gleae uueiezoe pr,i voucvan se razglasi pravočasno v Hstib. Letna skupščina /-veze avstrijskih in. dustrijaicev se je vršila te dni na Uunaju. ;i^veclseaniik vetter je povoarjiai potreno soglasja med zunanjo politiko in notranjimi gospodarskimi interesi države. Trgov-sKi minister je kazal na nove perspektive m nove možnosti za razširjenje industrije, Ki se pravkar odpirajo industriji in gospodarski sili Avstrije. Sprejeli so tudi resolucijo proti obstrukciji v poslanski zbornici. — Minister je omenjal, da se odpirajo nove poti za avstrijsko industrijo, Vetter pa, da mora biti zunanja politika Avstrije skladna z gospodarskimi njenimi interesi. Sedaj pa vprašamo: Kako pa čuva v resnici naša zunanja politika notranje gospodarske interese? Prav nič jih ne čuva, ampak Berchtoldova zunanja politika jih izpostavlja veliki nevarnosti s postopanjem posebne vrste proti iBalkanski zvezi, zlasti proti Snbiji. Ta zunanja politika bo škodovala Avstriji zlasti na gospodarskem polju. Avstrijska zunanja .politika dela z vso silo na to, da bo Avstrija še bolj >ob-sovražena na iBalikansu kot ie že doslej. In kdo .00 potem kupoval od Avstrije?! Nemčija In Balkan. — Nemčija lepo molči, prav nič ni glasna; iposlala je zopet enkrat Avstrijo na Balkan, da ima tu prvo besedo — v svojo škodo. Nemčija tiči za-dej in se smeje, češ, Avstrija bo obsovra-žena; ta obsovražnost pa odpre pot nemški trgovini in obrti na Balkan! Vinski pridelek na Francoskem. Skupnega vinskega pridelka na Francoskem je letos 32,376.769 M; lani je znaša; vinski pridelek 26,000.000 bi. Zveza narodnih društev. Tamburaško in pevsko društvo »Svoboda« v Renčah vabi k veselici s plesom, kiiibode v nedeljo, dne 24. t. m. v dvorani gosp. R. Žnidarčiča. Pri veselici sodeluje oddelek c. kr. voi. godbe 47. pešp. Vspo-red: 1. Fr. Lehar: »Lyuk, Lyuk*, koračnica. 2. P. H. Sattner: »Lastovkam«, mešan zbor. 3. Fr. Lehar: »Eva-valjček«. 4. Dr. Schwab: »Dobro jutro«, mešan zbor s spremljevanjem orkestra. 5. Operetna godba, potpouri, sestavil J. Pešta. 6. »Telegram!« Veseloigra. Po vsporedu ples. Zečetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K 60 vin., II. vrste 1 K. Stojišče 50 vin. — Plesni komad 20 vin. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Društvo »Prešeren« v Šempetru pri Gorici vabi k pevskemu večeru katerega priredi v nedeljo 24. t. m. ob 3l/a POP- Telefonska poročila. Zadnje vesti. Srbi m Grki kooperirajo ob Jadranski Čekmegdž!. Bolgarska Infanterlja Je na-pala In pregnala turške prednje straže. 20 turških topov uplenjenih* Atene, 23i.npy,: l'fi Pisodere pri Florini je došlo poročilo, da je bilo Turkom vzetih 20 topov; topove imajo zmagujoče grške čete. Topovi In munlcija. Bel g rad, 23. hov.: V srbski arzena! je včeraj dospelo 93 vagonov topov in municije. Tudi v Belgrad je. d)3,šlo mnogo topov. I Ruska mobWIzacija. [ Dunaj, 23. nov.: Zanesljiva poročila iz Sofije pravijo, da Rusija z največjo naglico dela priprave za mobilizacijo. V Carskojem Selu se vsak da^ vršs važna vojaška posyetovanja, katerim prisostvuje Judi car. Car odred] v najbližjih dneh mobilizacijo 24 ruskih armadnih zborov. Ruska Poljska izgleda kakor vojaški tabor. Nepregledne vrst« vojaških vlakov drče protj meji. Razširja se vest, da bo Sasonov de-misioriiral. Tudi Nemčija mobilizira. Dunaj, 23. nov.: Poročila, ki prihajajo semkaj iz Berlina trdijo, da tudi Nem? čija mobilizira pri 5 zborih. Vpoklicanih da je že 130.000 rezervistov pod orožje, ki se jih bo dirigiralo na rusko mejo. . Izredno važna konferenca. Dunaj, 23. nov.: Včerajšnji konferenc: med šeiom avstrijskega generalnega štaba Schemuo s šefom nemškega generalnega štaba v on 'Moltkč se pripisuje izredna važnost. Mirovna pogajanj^ s,e nadaljujejo? Sofija, 23. nov.: Na kompetentnih mestih se zatrjuje, da sfi mirovna pogajanja še nadaljtijeio. Ako Turčija pogojev ne spreinie, bodo zavezniške čete forclrafe Čatafdžo ter zavzele Carigrad, ki ga Turčija v tem slučaju za vedno izgubi. Od macedonske in grške armade so poklicane vse proste čete pred Čataldžo. Boji pri Odrinu. Šoti j a, 23. nov.: Cela odrinska posadka je včeraj poskusila z izpadom in prišlo je do krvavih bojev. Srbske čete pa so izpad preprečile in pognale posadko nazaj v mesto. Po fiočj nato so Srb; Odrin bombardirali /11 zavzeli zopet nekaj važnih turških utrdb. Turčija sprejme mirovne pogoje? Sofija, 23. nov.: V poučenih političnih krogih se zatrjuje, da bo Turčija gotovo sprejela mirovne pogoje, ker je sicer v nevarnosti, da prids ob zadnji pedenj zemlje v Evropi. Srbskr kralj v Belgradu. B c i g r a d, 23. nov.: Kralj je »danes dospel semkaj iz Skopija. Sprejet |e bil z velikanskimi slavnos;tmi. Požar v Gradežu. T r s t, 23. nov.: Danes ob pol šesti uri zjutraj je nastal v Gradežu požar v hotelu »Lido«, Hotel je do tal pogorel Škoda se ceni na 300—400.000 kron. Ker je bila močna burja je bila gasilna akcija skoraj onemogočena. Belgrad, 23. nov.: Srbske Čete In grško brodovje kooperirajo ob jadranski obal?. Grške ladje so izkrcale v Si. Oio-varmi d} Medua mnogo municije hi provi-anta. Srbske čete štejejo 20.000 mož in so po zanesljivih poročilih že tik pred Dra-čem. Druga, manj verjetna poročila pa trde, da so že v Draču. Boji »ti Cataldžl. S o I i J a, 23. nov.: Včeraj so se vršili pri Cataldžl manjši boji. BuJgarJ bombardiralo okope pri MektepI ter utrdba pri Razne vesti. Borzni koinftč v Moskvi je nabral za balkanske Slovane svoto 30.0») rubljev. Dalje na peti strani. Mthalj Turk priporoča svojo tiorica, i Kuna 6 «8-* h Amerike je dospelo zopet 967 Bul-garov, ki hite na boiSče. 21, t. m. so se odpeljali z Dunaja. Bando roparjev pod vodstvom • nekega Uremovida so aretirali v Serajevu, .ko so 'hoteli .izvršiti predvsem ul-om v hišo dvornega svetnika Urbainija. V Genovi je neznan tat »razbil steklo v izložbi zlatarja Fortunata Potti, ukradel iz izložbe ibriljant v vrednosti 18000 lir 'm pobegnil. ^-»^»'-^rV.Sl*.';*^^ Glavo novorojenčka so našli na Op-činah kakih 100 m od obeliska; malo naprej so našli eno nožoo, ,potem še kos telesa. T-rupelce je ležalo tam že kakih 15 dni. ' ":i" . . ' ¦**¦-¦' Kolera med turškimi tetami. — Dopisnik »Berliner Tagblatta« poroča o strašnem zdravstvenem stanju turških čet. Vračam se iz Hademkioja, piše, dn6 20. nov. Ni mogoče popisati, kako divja kolera v vrstah turških vojakov na črti Čataldže. Na poteh, v jarkih leži kaj časa, da si prihrani nekaj sto dolarjev m s temi začne. O Slovakih se govori, da so nalrajše na kmetiji in Za Amerikanea ni skoraj kaj dolbro, za Slo-vana je o»b prihodu dobra todi pasja uta; za stanovanje. Zaradii tega, ker ni lepega stanovanja, se čuti Slovan, dokler ga ne dobi, osamljenega in domotožje mu vstaja '. po starem kraju, ki šele mine, ko pride v čednejše stanovanje in si misli, da iije- . govo življenje v Ameriki ni več proviV zorično. Naši ljudje v Ameriki dobro jedo. Dosti pojedo mesa. Hrvat baje več mesa poje, kakor Američan. Slovenci kupujejo ista jedila, kakor Američani. Slovani pa spijejo dosti alkoholnih pijač. Južni Slovani in Italijani -pijejo lahka vina, severni Slovani pijejo dosti žganja, pa vsi pijejo tudi pivo. V Ameriki Slovan ravno tako opravičuje željo po alkoholu, kakor doma: vino daje moč, človek ne moret delati brez vina. Da zamorejo 12 ur na dan de* lati, morajo piti. Delavci v železnamah, kjer je huda- vročina posebno prisegajo na dobrotljivost vina in piva in žganja. Krč-marji v Ameriki dobro izhajajo in jih je mej Slovani v Ameriki toliko, kakor doma za ednako število ljudi. Slovani so trezni, mirni, ljiubeznjivi ljudje, v pijanosti pa l.ovgodni; zgrabijo, kar jim pride v roke. — Slovanom se ne zdi pijanec iz navade kaj grdega; godrnjajo nad pijan* cem le iz ekonomičnih, ne etičnih razlogov. Duhovniki v Ameriki ne karajo pijanosti, ker se nočejo zameriti ljudem. (Tako je tudi v stari domovini). Ženskam se gnjusi pijanec, ali včasih, tudi le-te gredo v krčme. Pa opazuje se sploh v Ameriki, da mlajši ljudje ne vživajo več dosti alkohola in da fo posnehrljajo hudi .priseljenci — Slovani. (Dalje.) „ Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tiska: »GoriškaTiskarna« A. Oabrt5ek (odgov. J. FabčiO. Zalaga: Družba za izdajanje listov >Soča« in •Primorec«.. IT10JH STHRH izkušnja je in ostane, da je najboljše sredstvo za odpravo poletnih izpahliajev, za dosego, za ohranitev nežne in mehke kože ter. bele polti lilijno mleCnato milo. Znair.ka konjiček tvrdke Bergman & Co., Tetschen a/E. Komad stane 80 vin. in se dobiva v vseh lekarnah, mirodilnicah, parfumerijah in podobnih trgovinah. Bcgmanova Hlijna krema rMancfd" olovi radi tega, ker se dobi po uporabi i s te jako nežne in bele roke. 1 tuba stane 70 vin. Dobiva se povsod. ANTON VOPOPIVEC veslavrater v Prvadini sprejme takoj hlapca bodisi mladega ali starega. Njegov posel bi bil, da oskrbuje konje doma v hlevu. — Nastop takoj. — Plača po dogovoru. 470-2 j V ulici G. Carducci (hiša Orzan) št 17 sem odprl novo prodajalno izootovljenili oblek za gospode in otroke, 1 različnega pe.ila, pletenih predmetov itd. itd Str- vse po zelo ntzM ceni. ^fl 1 I Priporočam se za obilen obisk in zagotavljam cenj* odje- j 1 mulcem dobro postrežbo. j 1 Z odličnim spoštovanjem t Iv. Felberbauin. ^^ ¦ _ ¦¦¦¦• .....-* Mali oglasi. Kajmutfto pristojbina stane 60 Tla. Ako Je oglas obsalnejSl se računi ta vsako besedo S *ln. Fajprtptamfle inserfc&nje ta trfldfoa tu obrtnike. Koliko le mtniSIh trgOTcev in obrtnikov v Gorici, katerih na d«S«U