G L A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO 1ETO XIII., ŠT. 21 — CENA 10 DIN SREDA. 17. FEBRUARJA 1960 Ob razpravah 0 Utošnjem družbenem načrtu Gospodarnost Ko so pred kratkim v okrajnem Jttrilu razpravljali o letošnjih na- °&h za izpolnjevanje družbenega 'j*Crja> ki predvideva, da je tre- " doseči za 10,5*1% večjo proiz-^°««;o in ob tem povečati število *'t*vstva samo za 2,4 V; je bila *na pob»da, ki je vzbudila ii-%l ,1e. komentarje. Prav zato za- Hil javno, čimhršo razpravo. v JTf namree za predlog, naj bi »oločenih primerih komune do-W}eyale premestitev delavstva iz ani rentabilnih podjetij v druga, ■ *nt*biinejia podjetja. Imamo, kot £ Klo rečeno, delavce, ki delajo £ 0 na primitiven način. Od nji-^vega dela skupnost nima niče-*•» o>tj pa tttcli yore mAlo, Hkrati c" i>namo v drugih podjetjih stro-j j * stojijo zaradi pomanjkanja vnlev- Tam ti delavci **hko hi P^pevali skupnosti in £*a*1 povečali tudi svoje prejem- Perspektivnem načrtu kranj-e občine je predvideno, da bi , °p* v letu 1961 doseči (a do-Wi bomo že letos) 1,136.000 di-ar]ev vrednosti bruto proizvod-)e na prebivalca. Tako je pov-v /C/e" ^°^a °d tega povprečja so . eijke razlike med kmetijstvom, • $tr'Jo itd. Tudi med industrij-nJjSj Podjetji so velike razTike. Po lu PodcLtkih v okrajnem merile bil skupni dohodek na po-f. f.Znega delavca predlanskim v 20»*'* Mđrmor Hotavlje samo ■ ^44 dinarjev, a v kemični to-n«rni Podnart kar 1,954.346 di-v rJfv- Se pravi skoraj desetkrat ec- Razlika čistega dohodka na ?s°Sarneznega delavca pa je bila °l 'et0 največja med Tovarno £**ldie Vintgar z 200.603 dinar-J J Elektrarno Moste s 793.008 lTiarji letno na zaposlenega. i.. 1 podatki seveda danes ne dr-s 10 več. So pa se vedno med po-li}^eZn'lm'1 P°djetji ogromne raz-w * Zlede vrednosti bruto proiz-j j^je in ostvarjenega čistega c *°dka na posameznega delav-y\.seveda delavci, ki v tehnično ja>e °Preml)enem podjetju ostvar-'? visji dohotlek, pri tem nimajo L e>lc posebne zasluge, niti de-; cl> ki v slabo opremljenih pod- 1 na primitiven način komaj j Kae za svojo plačo, niso zara-1 teH-a slabi. j ^"loga družbe je, da nenehno j. *t* produktivnost. A to bi bilo /o j"1 Primeru m°e s premestitvi-^ delavcev iz slabše pripravljenih y- °Vnih mest na tista mesta, kjer n^ lahko ustvarjali večjo vred-k H\ To je moč zlasti tam, kjer, n°l Je bilo na posvetovanju reče-ji 'I,toi'jo neizkoriščeni celo stro-,'Prc za gospodarnost v sirsem 'oda brž so bile pripombe. Kaj •. obrtnimi komunalnimi in *tfni malo donosnimi podjetji, o*/0 Potrebna? Takim podjetjem y- r')rna dejavnostim, seveda, ne „„-$t*eli odvzemati delavcev. To > bi veljalo le v primerih, kjer ll *<* podjetja, ki proizvajajo stl%°< ki ni nujno oziroma vdin-^no za potrošnike. Na primer, t,: dejavnosti neke tovarne mila n- Neposredno odvisen življenjski del" Prebivalstva, kajti milo iz-'številne tovarne. Obratno bil'(' včasih neko podjetje, renta-pA° r,c' vta$*h Zt''° potrebno st?b'Valstvu ožje ali sirse skupno-r' O teh vprašanjih bi kazal" tof?*vljati v okviru komune. Oh Jr**°?anju prizadetih kohkti sr? . 50 verjetno nosit tudi v ta ^fCr' rnoinosti za dviganje narod-^a dohodka oziroma produktiv-in s tem hkrati mofnott • "'/■'"lu ihljenjske ravni prebi- K. M. Govor predsednika SZDL Slovenije Mihe Marinka VSKLADITI RAZVOJ PROIZVAJALNIH SIL z objektivnimi možnostmi V reformirani šoli se vse bolj uveljavljajo šolske skupnosti, v katerih se otroci seznanjajo z osnovnimi pojmi samoupravljanja. — Na sliki: odbor šolske skupnosti »Lucijan Seljak« Kranj med sestankom glavna naloga v programu SZDL Je*eriice Na občinski konferenci SZDL v Ravnah na Koroškem ranje individualnih kmetovalcev, je govoril tudi predsednik slavnega odbora SZDL Slove- V tem smo dosegli že takšne nije tovariš Miha Marinko. Njegov govor vsebuje napotke uspehe, da ne bo treba več for- za delo SZDL v prihodnje in je zlasti pomemben, ket sirati prenaglega razvoja, ampak smo tudi na Gorenjskem pred občinskimi konferencami se bo treba orientirati na čim- SZDL. Zato govor v izvlečkih objavljamo. večjo širino, na razne panoge _ . , kmetijske proizvodnje, predvsem • •% »Lahko rečemo, da je Sociali- vajo vsi pereči družbeni probte- na tooJ živinoreje> pričakuje- JVTeplteV SamOUpraVnill OrganOV stična zveza napredovala m da mi, bodisi na širokem medna- mo đa uomo i.-111, da začne do obči da bodo vsi vedeli, l*akšna Je politika občinskega od-ra> kako morajo delovati povezni organi 'e Potrebna čimvečja razmejitev ae.iav„«..4: i..j:___i_• c*__i-ii Doslej je največ pobud za iz vrst članstva Socialistične zveze in prosvetnega društva. prizadevanjih tudi v prihodnje, podipori prizadetih vaščanov pode]^ Največji problem, ki tare ljudi trebno v prihodnje reševati mod tega kraja in vseh okoliških na- prvimi. Nekaj podobnega je tudi selij, je vodovod. Po načrtu s cesto, ki povezuje naselja Mli-gradnje vodovoda na Bledu bo- no—Selo—Bodešče z Radovljico _.. * . . . ... Kako si znajo prebivalci sami ■ ' V zvezi s tem 8°> in S*0«* v Ribnem; tamkaj jih ti lahko e primer ko do z tz®rad:r^0 rezervoarja na ob Savi. Za boljši razmah turiz- združuje tudi Zadružni dom, ki 8 J c j s, Straži lahko dobila pitno vodo ma nameravajo v prihodnje ure- stič Javnosti tudi znotraj Sociali- 30 Sa zgradili pred leti in imajo v minulem letu po sklepu osnovne organizacije SZDL in '»e zveze, do bo v njej našlo v njem prostorno avorano za ^£ ^ ob u Jt smoter družbene dejavno- prireditve, razne družbene pro- - * ^ su čimvo* I1..H1 store in za organizacije, klubski ,. . *\ . . ... čimveč ljudi. & J » . diniam in pericam v vasi ola - ^ prostor, v njem ima svoj sedež ; ,.J , , ., °seči moramo, da se bo tudi tudi kmetijska zadruga — skrat- ^ina čimbolj angažirala v ka, vse se ob različnih prilož- s^en» družbenem življenju in nostih in potrebah shaja v veli-. nevPo svoje uveljavila. V da- kem in ličnem Zadružnem domu. a^nJih pogojih ji moramo omo- Človek bi na prvi pogled sodil, C|ti pravilno šolanje in jo da šo se prebivalci teh naselij v n-,?rav'ti na življenje. Priteg- mrzlih zimskih dneh zaprli v , 1 Jo moramo čimbolj v druž- svoje hiše, koder čakajo blažjih n<> soodločanje. Pri tem pa »spomladanskih sapic Poudarek na živinoreji in krompirju šali to težko delo. Vsaka družina je prispevala za ureditev pralnice 500 dinarjev, ostalo pa je dodal občinski ljudski odbor. Vendar ta primer ni osamljen. Nekaj podobnega je bilo tudi z ureditvijo in okrepitvijo vaškega električnega omrežja. Tudi v tem Vendar rx>gledu so organizacije znale izvesti skupno akcijo in pridobiti zanjo vse vaščane. Spet je vsaka družina prispevala svoj delež in DES Žirovnica je z razu- tudi ta nas sija. Vaščani in vaške diti tudi kopališče pod Domom organizacije se že sedaj zave- oddiha ob Savi in še vrsto dru- dajo, da jih v zvezi z gradnjo gih stvari. vodovoda čaka še težavna nalo- Vendar pa so to že večja dela, ga. Dosedanji primeri sodelova- ki jih vaščani sami ne bodo nja pa kažejo, da bodo tudi to zmogli. -jb Gospodarske vesti % Do konca tega leta bodo na železniškem in cestnem mostu čez Donavo pri Pančevu končali montažo nove jeklene konstrukcije. Za montažo bodo porabili 8.500 ton .jeklenih konstrukcij. t) Lanski promet v šibeni- škem pristanišču je bil rekorden, saj je znašal nad 875.000 ton blaga. 0 Izvoz barvastih kovin iz naše države je znašal lani po vrednosti okoli 40 milijonov dolarjev. Največ .smo izvozili boksita, kroma, svinca, perita, cinka itd. © Predstavniki bolgarskega podjetja »Tabso« iz Sofije so sklenili s predstavniki Tovarne avtomobilov Maribor pogodbo za dobavo 30 avtomobilov in 200 kamionov znamke »Pionir«. Omenjeno bolgarsko podjetje je že pred dvema letoma nabavilo v TAM 20 kamionov znamke »Pionir«. t) Spomladi bodo začeli graditi bregalniški h i d rosi s tem, s katerim bodo na Kočainskem in Ovčjem polju umetno namakali 30.000 ha polj, na katerih bodo imeli letno dive letini. Graditev novega hidrosistema bo trajala 10 let, stroški pa bodo znašali 11.604 milijonov dinarjev. £ Podjetje Splošna plovba iz Pirana namerava v kratkem odpreti novo tovorno-potniško ladijsko progo, ki bo vodila iz izhodiščnega pristanišča v Kopru okrog vsega sveta. To bo' prva jugoslovanska redna proga okoli sveta. t) V New Yorku je bil te ddprla pobudo pre- odveč( če danes nanizamo „€kaj misli iz razprave. Ta 'je bila namreč zelo živahna, kljub temu, da se je občnega zbora udeležilo le 30 članov. Ob koncu leta je vsak hotel kaj povedati o aktualnih problemih. »■Ne zdi se mi pravilno, je začel kmetje pritoževali, da (so drevju s več zaslužijo ali pa jih je preveč.« škropljenjem več škodovali kot koristili. Posamezne kemikalije smo mešali tako, kot so nam predpisali, vendar od strokovnjakov ni bilo nikogar, ki bi to kontroliral. Pridejo in samo vprašajo, če je poškropljeno. Vse preveč se zadr- Drugi je govoril o problemih kmetijskega posestva. »'Deset let že delam na tem posestvu in v tem času se ne spominjam, da bi prišel k nam agronom in se z nami posvetoval, kaj naj pridelujemo in kako naj prideluje- bekonov in mastnih prali« 2 » letos, pa so plan zvišali na ^ " bekanov. Goveje živino bo-p !<>tos po planu vzredili 369. . ^bno že sedaj uspešno vzre- čali tudi proizvodnjo mleka in bere precej. To potrjuje tudi prvi ,razpre( j,i k'.i\ Ijanje poklica, kar je ''0 ■ ^ do sc T). Občnim premoženjem ali pa ^°Va hraimba. g^*] Večje sipremenube v kazen-^'' 'Aikomi pa so spremomba v f i ^, ''iv p i vzgojnih ukrepov in ka-lH,,/'1 Iii'.,idol<-!n:ke Osnovni te-Hf,^ 7"' te sprc»mem(be je v glav-V ,\,*m d« ,S(» ,k vprašanjem kriminala potrebno. Novela kazensk(''(|.i zakonika ob-di/.i delitev mladoletnikov na .t i-rej.še in mlajše. MlOljtl miladolet-niki so osobe v staroisti od 14 do Ki let, starejši mlati o letnik i pa Oeece v starosti Qd 1(> stali,.i inl.Klo'jetnik izenačen z mlajšim 'mUidoletnikoin, ed.ti.i r.t/lik.i je v tem, da se starejši mladoletnik kthko kaznuje s posebno kaznijo mladoli-i m ;k ep.i zapora. Za .prevzgojo m I ke uk i epe. Disciplinski ukrepi so ukor ali oddaja v disciplinski center za mladoletnike, ukrepi strožjega nadzorstva so strožje nadzorstvo staršev ali skrbnika, druge družine ali skrbstvenega organa, zavodski ukrepi pa oddaja v vzgojni zavod, v vzgojni poboljševalni dom ali v zavod za defektne mladoletnike. Novela kazenskega zakona ne vsebuje kakšnih preciznih pravil o tom, kdaj je treba kakšen vzgojni ukrep uporabljati. Z opisom karakterja vzgojnih ukrepov pa daje sodišču dovolj jasne smernice za njih uporabo. Kaznovati se sme samo starejši ml,idole).nik, 'ki ji> ob stoi tvi kaznivega dejanja glede na svojo duševno razvitost mogel razumeti pomen svojega dejanja in imeti v oblasti svoje ravnanje in pri kate-inii so podani drugi pogoji za kazensko odgovornost po določbah kazenskega zakona iti če je storil tako kaznivo dejanje, za katero je z zakonom predpisana kazen hujša od .petih let stiope.ipi zapora in pri mladoletniku zaradi hudih posledic dejanja in visoke stopnje kazenske odgovornostri, ne bi bili upravičeni vozgojni ukrepi. Kazen mladoletniškega zapora ne sme bili krajiša od enega leta in ne daljša od 10 let, se ne more odložiti pogojno ter jo prestajajo starejši mladoletniki v posebnih kazeskih poboljševalnih domovih, v katerih lahko ostanejo do dopolnjenega 23. leta. Ce dotlej ne prestanejo kazni, se oddajo v kazen-iski poboljševalni zavod, v katerem prestajajo kazen polnoletni. Novela kazenskega zakona je vpeljala tudi še kategorijo mlajših polnoletnikov (osebe do dopolnjenega 21. leta starosti), ki majo kazensko-pravni status m ladol etnika. To so 'Sicer polnoletne osebe, vendar se zoper nje v določenih primerih lahko izrečejo nekateri vzgojni ukrepi. Bistvene spremembe so tudi pri rehabilitaciji. Novela kazenskega zakona določa, da obsojenci po odpustu s prestajanja kazni strogega zapora uživajo vse pravice in lahko pridobijo vse pravice, razen tistih, ki so jim omejene zaradi pravnih posledic. To pomeni, da se obsojenci po izdržani kazni vključijo v redno živl-jenje in uživajo vse pravice kot so jih uživali pred obsodbo. Podatki iz kazenske evidence se dajejo sodiščem, javnim tožilstvom in organom, ustanovam ter gospodarskim in družbenim organizacijam pa se smejo dati samo, če so za to upravičeni razlogi. Končno je treba omeniti v splošnem delu novele KZ še spremembo pri pomenu izrazov v moveti KZ. nad visokimi cenami kmetiiji&kih kmetijskem poseistvu. Tako se tu naberejo ljudje brez vsakršne moralne odgovornosti, z edinim ciljem — .čimprej zapustiti posestvo, v tem času pa se okoristiti, koli-lika med nabavno in prodajno ce- kor se da. s takimi ljudmi ni mogoče delati. Ljudje bežijo s posestev in mi se sprašujemo: zakaj? Zato, ker njihovi življenjski pogoji ne ustrezajo človeškemu načinu življenja. Plačani so po 38 din na uro, traktorist pa Ima najvišjo dovoljeno postavko 59 dtln na uro. Ta človek dela ves mesec za 12.000 din, brez premij im nagrad, pa tudi nadurnega dela mu zaradi slabega finančnega uspeha ne morejo izplačati.« Potem je spregovoril delavec pri zadrugi: »Pri izdelavi tarifnih pravilnikov je (bilo mnogo govora, naj delamo samoiniciativno. Poslušali smo priporočila Občinskega sindikalnega sveta in sestavili tarifni« pravilnik. Za to delo smo porabili veliko časa. Ko ipa je bilo končano, nam je Okrajna zadružna zveza predložila nov tarifni pravilnik, ki je bil potem tudi sprejet. Zakaj torej nepotrebno delo?« Oglasil se je še predstavnik krajevnega obrtnega podjetja: »Obrt naj bi dopolnjevala industrijo, ker se laže prilagodi krajevnim potrebam. Zato morata industrija in obrt tesno sodelovati. O tem pa še težko govorimo. Samo en primer. Potrebovali smo valje za mikalni-flce. Koristno bi nam lahko služili taki, 'ki jih v tekstilni tovarni ne morejo več rabiti. Vprašal sem v T.iskanino in povedali so mi, da jih imajo. Ko sem jim povedal, iz katerega podjetja sem, so postavili tako visoko ceno, da 'jih nismo mogli kupiti.« G. C. — P. N. V dosedanjem kazenskem zakoniku je bil poijem uradne osebe postavljen precej širše, to pa v glavnem zato, ker so se kot uradne osebe smatrali tudi uslužbenci v gospodarskih in druižbenih organizacijah. Novela kazenskega zakona pa določa ožji krog oseh, ki so lahko uradne osebe. Uradna oseba po noveli kazenskega zakona je lahko ijavmi uslužbenec, izvoljena oseba v ■predstavniškem organu oblasti, ali imenovana oseba v iz-vnš'ilnem ali kakem drugem organu predstavniškega telesa ter oseba, iki opravlja določene uradne dolžnosti na podlagi zakonitih pravic. Za uradno osebo se šteje tudi vojaška oseba. Uslužbenci gospodarskih in družbenih organizacij ter organov družbenega upravljanja, katerim je zaupano določeno delovno področje, ki se nanaša na opravljanje družbenega premoženja ali poslovanje z njim ali na proizvajalni proces v proizvajalnem podjetju, .pa so odgovorne osebe. vendar tudi odgovorne Ojsebe lahko Izvršijo nekatera kazniva dejanja zoper uradno dolžnost, kjer to posamezna kazniva dejanja zoper uradno dolžnost posebej določajo. To so nekatere bistvene spremembe v splošnem delu kazenskega zakonika. O spremembah v posebnem delu kazenskega zakona pa bo govora v članku v eni izmed naslednjih številk. G. P. Iz naših krajev UREDITEV BOHINJSKE KLAVNICE Bohinj: Klanje živine za bohinjski trg že dalj časa predstavlja pereč problem. V vsej občini so imeLi samo eno večjo klavnico, ki ni ustrezala sodobnim pogojem dela. Potrošnja mesa pa je iz leta v leto večja. Tudi nagel razvoj in povečanje tujskega prometa sta narekovala $ Pretekli četrtek, 11. februarja je ob 17.50 uri pripeljal po Ga-štejskem klancu iz Radovljice proti Ljubljani, osebni avtomobil, ki ga je upravljal M. D. iz Radovljice. Zaradi poledice mu je pod koiesa drselo in je zato trčil v obcestno ograjo. $ Istega dne sta se na Gaštej-skem klancu, prav tako zaradi poledice trčila tovornjak, ki ga je vozil S. A. iz Kranja in avtobus, ki ga je upravljal voznik J. T. K sreči človeških žrtev ni balo. Na avtobusu je škode približno za 200.000dinarjev, na tovornjaku pa za 150.000 dinarjev. $ V nedeljo, 14. februarja se je pri Belci zgodila huda avtomobilska nesreča. Voznik K. z Jesenic se je zaletel s svojim avtomobilom in pri tem sam utrpel hude telesne poškodbe (po eni uri je v bolnišnici umrl), poškodovani pa so tudi vsi člani njegove družine, ki so bili z njim skupaj v avtu. 0 Najhuje se je na državnem prvenstvu ponesrečil J. Š. iz Radovljice. 50 m pod startom si je popolnoma prelomil nogo med kolenom in gležnjem. Reševanje ponesrečenca je bilo zelo naporno, poteklo ,pa je v redu. obnovitev in modernizacijo orne-, njene klavnice. Tako so tudi storili. Adaptirali so klavnico. Zaradi delne mehanizacije je delo mnogo lažje. Tako so režali problem sodobnega klanja, pa tudi mesa jim ni treba več dovažati z Bleda in Radovljice, kar je ceno mesu še dvigalo. -on GOSTOVANJE V DOLINI Dovje: V nedeljo, 14. februarja je na Dovjem gostovalo gledališče »Tone Cuiar« z Jesenic z Držičevo komedijo »Tripče de Utolče« v režiji Marijana Beline iz Ljubljane. To je bila na Dovjem v letošnji sezoni prva gledališka predstava. Martuljek: Igralci kTanj.skogo.rske DPD Svoboda »Slavko Černe« so v Martuljku gostovali s Kreftovimi »Celjskimi grofi« v režiji Ivana Marinka. Pred Kranjskogorci so bili v Martuljku Jeseničani z Držičevo komedijo. SKUPŠČINA GORENJSKE NOGOMETNE PODZVEZE V soboto, 20. februarja bo ob 16.30 uri v prostorih Kluba gospodarstvenikov v Kranju redna letna skupščina Gorenjske nogometne podzveze. Razpravljali bodo o delu podzveze Krni in o disciplini igralcev in klubov. KONCERT NA BLEDU Jutri, v četrtek, 18. februarja ob 20. uri bo v kinodvorani na Bledu koncert Prešernovega pevskega zbora iz Kranja. Nastopali bodo moški, ženski in mešani zbor. Na sporedu so narodne in umetne pesmi. 810 metrov nadmorske višine je vsak dan bliže dolini Vas brez ceste Naravni pogoji za raivoj turizma, toda cesta in vodovod ... - Gozdovi režejo kruh Poskus ni uspel. Volja je morala kloniti. Pravzaprav motor avtomobila »Fiat 1100« je bil prešibak. Komaj smo se pripeljali na kraj Poženka, v podnožje, kjer pot zavije na Šenturško goro, so se začela kolesa avtomobila vrteti, žal pa je vozilo ostalo na istem mestu, morda so se le kolesa še pogrezala v razmočeno ilovico. Šofer je ugasnil motor, in hočeš nočeš smo peš krenili po razriti in s kamni nasuti cesti na Šenturško goro! Kljub temu, da je pot strma in da bi je skoraj ne smeli imenovati cesta, je čas hitro mineva:. Komaj je peljal konj mimo nas naložen voz s kupom hlodov ali drv, že je bil na vrsti drugi. Vrstila sc se drug za drugim, kot vagončk; na krvavški žičnici. In 'ropot prvega še ni utihnil, že je bilo slišati drugega, oba pa sta se zlivala v prijeten akord, ki je značilen za kraje, kjer se ukvarjajo z drvar-j en jem. Približno uro hoda in prišli smo v vas. Prva hiša, prvo presenečenje. Skozi majhno okno, pod 'katerim sta stala majhen deček in deklica, bolj gola kot napravljena za zimski čas, so odmevali takti prijetnih ritmov, morda največjih in po vsem svetu znanih zabavnih orkestrov. Kdo bi si mislil? V hribu, kamor tujec zlepa ne zaide — radio. In kasneje smo zvedeli, da redio za Šenturškogorčane ni več stovoijno zbrali sredstva, zdaj pa zanimivost in luksus, kot pravimo, se večkrat v večernih urah zbi-Majhna vasica, precej visoko v rajo okoli njega dn gledajo na te-hribih nad Cerkljami, ima le 24 le^izijskem zaslonu kraje in doniš, v dvanajstih od teh pa imajo godke, za katere nekdaj sploh slu-radio. In še več! Na Šenturški go- tili niso, da obstajajo. Motiv iz kmečke hiše na Šenturški gori ni imajo tudi televizijski sprejem- Medtem ko smo razmišljali o nik, in sicer v šoli, ki je bila med hitrem napredku vasi, saj je prva prvimi daleč naokoli, ki je dobila žarnica posvetila ne Šenturški gori televizor. Zanj so domačini pro- šele leta 1952, smo bili že sredi vasi. Pogled, kako mož pomaga ženi vleči vedro vode iz vodnjaka^ nas je zaustavil sredi ceste, ki so jo obdajali debeli hlodi. Prva mi* sel, ki nas je prešinila — vodovO' da torej tudi nimajo, ne le ceste. Ce bi imeli oboje, bi postala šent-urška gora prav lahko ena najlep' ših hribovskih postojank. Bežen pogled na zemljepisno karto naTO potrjuje to misel. Šenturška gora. s čudovitim razgledom od Kamnika do Ljubljane in Kranja, lezi skoraj na sredini poti med Krvavcem i" Bistrico. Zamislimo si sedaj P0'' ki bi vezala te tri kraje. Za turi' ste bi lahko pomenila pravcato magistralo. Ln še več! Kolikšno korist b, iahko imelo zaradi talkšn* poti celotno naše gospodarstvu domačini pa ne bi bili več odvisoi some od lesa, ki jim odmerja, ko* Lkšeffl kos kruha si lahko odreže jo. In če bti hoteli naše bežne vtis* s kratkega bivanja med IjudU" Šenturške gere zaključiti, morami tudi mi zapisati, da je prihodnost vasi v novi cesti in vodovodu, Vse ostalo bosta petem narekovala o°" va objekta Razumljivo pa je, M se morajo obeh vprašanj najprej temeljito lotiti sami, njihova Bfjfl teresiranost pa bo pritegnila tiK-* druge, da j.m bodo pomagali. B. Fajoo Nezgode K. T. iz Kranja si je pri padcu zlomila desno zapestje. Na S. M. iz Strahinja je padla lestev in ji hudo poškodovala glavo. V. G. iz Kranja se je opekla z vrelo mastjo po desni roki. J, P. iz Kranja se je opekla po levi nogi. A. P. iz Struževega se je ranil z brusom pri stroju in si poškodoval desno roko. M. R. iz Tenetiš je na poti v službo padel s kolesom in se udaril v desno roko. OB VE S C E VALE C Jesenice »RADIO«: 18. in 19. februarja italijanski film »FOR-TUNELA«. Jesenice »PLAV2«: 18. in 19. februarja japonski film »LJUDJE TORPEDA«. Dovje: 18. februarja egiptovski barvni cinemaskopski film »ZEMLJA SANJ«. Bled: 19. februarja ob 17. in 20. uri jugoslovanski barvni cinemaskopski film »KAPETAN LES«. Radovljica: 18. in 19. februarja ob 20. uri jugoslovansko-it. barvni cinem. film »BELI VRAGI«. Kropa: 18. februarja ob 19.30 uri italijanski film »DEKLETA 04«. Naklo: 17. februarja ob 19. uri italijanski film »ANA ZA-KEO«. Kranj »STORZlC«: 17., 18. in 19. februarja ob 15., 17.45 in 20.30 uri ameriški barvni cinem. film »DREVO ŽIVLJENJA«. Igrajo Elizabeth Tavlor, Montgomerv Clift. — Zaradi izredne dolžine filma cena vstopnic zvišana. — Matineja 17. februarja ob 10. uri francoski film »VELIKA ILUZIJA« — 18. februarja ob 10. uri italijanski film »ANA ZAKEO«. — 19. februarja ob 10. uri premiera nemškega vi-stavision filma »DES, LJUBEZEN IN PESEM«. Primskovo »TRIGLAV«: dne 18. februarja ob 17.30 in 19.30 uri italijanski film »ANA ZAKEO«. Stražišče »Svoboda«: 18. februarja ob 17.30 in 19.30 uri francoski film »VELIKA ILUZIJA«. Cerklje »Krvavec« 17. februarja ob 19. uri francoski film »VELIKA ILUZIJA«. Škofja Loka »Sora«: 19. febr. italijanski vistav. film »VOJNA IN MIR« II. del. Domžale: 17. in 18. februarja ob 18. in 20. uri francoski vista-vision film »LJUBEZEN JE VPRAŠANJE«; 19. februarja ob 20. uri ameriški farvni film »RAZKOŠNA LADJA«. Duplica pri Kamniku: 17. in 18. februarja ob 19. uri francoski cinemaskopski film »SA-KRAMENSKA FRKLJA« .MALI OGLASI Prodam zazidljivo parcelo v Preddvoru. Naslov v oglasnem oddelku. 473 Prodam seno in otavo. Matevž Masterl, Crngrob 11. 496 Prodam motorno koio »Zinder« 250 ccm. Šenčur 115. 503 Prodam nov biljard po ugodni ceni. Hafner Vencelj, Zg. Bitnje 91, Preddvor. 543 »Delikatesa« Kranj razpisuje mesto poslovodje gostinskega obrata na Maistrovem trgu v Kranju. — Kandidati naj pošljejo prijave do 28. februarja na naslov »Delikatesa«, Kranj. 545 Dne 9. II. 1960 so bile izgubljene avtobusne voa*ovn*ce podjetja Sap-Turist Ljubljana na progi Ljubljana—Jezersko in to od postaje Fužine do Jezerskega. Naprošam najditelja, da jih proti nagradi vrne na Avtobusno postajo Kranj al« podjetju v Ljubljani. 552 Prodam 10 mm betonsko železo. Naslov v oglasnem oddelku. 553 Prodam 2 prašiča težka po 50 kg. Vidmar, Zg. Brnika 24, Cerklje. 554 Prodam vprežno k o-silnico — »Krupp«, žensko italijansko kolo, novo, rdeče barve in ročno slarno-revnico. Jenko Jože, Sp. Brnik* 33 Cerklje. 555 Prodam 7 mesecev starega psa — nemškega ovčarja z rodovnikom. Naslov v ogl. oddelku. 556 Več prašičev težkih od 40 do 50 kg prodam. Moše 10, Smlednik. Prodam plemenskega vola. Pod-brezje 61, Duplje. 558 Prodam NSU Prtana 150 ccm. — Šenčur 115. 559 Kupim dobro ohranjen moped. Naslov v oglasnem oddelku. 560 Kupim vseljivo hišo v okolici Radovljice. Naslov v oglasnem oddelku. 561 AMD Šenčur organizira tečaj za mopecMste. Prijave sprejema trgovina »Krvave« do 22. februarja. 562 AMD Šenčur organizira tečaj za poklicne traktoriste. Prijave sprejema trgovina »Krvave« Šenčur. Pri-četek tečaja 23. februarja ob 16. uTi v društvenih prostorih. 563 Seno zamenjam za krompir. — Studen, Pangeršoica 6, Golnik. 564 Sobo, prazno, ođ stop'm proti posojilu 100.000 d n. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 565 Radio, popolnoma nov, »Tesla«, prodam ali zamenjam za les ali deske, Jelenčeva 23, Primskovo --Kranj. 566 Stanovanje in hrano v hI u! Kranja mudim tovarniški delavki. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 567 Upokojenki ali tovarn KMt i delavki nudim opremljeno sobo. Ostalo po dogovoru. PTedoslje 75 . 568 Sprejmem gospodinjsko pomočnico. Dvema tovarniškima delavkama nudim stanovanje. Zalog 38, Cerklje. 569 Tovarniški delavki nudim hrano in stanovanje. Ostalo po dogovoru. Naslov v ogl. oddelku. 570 Nudim hrano in stanovanje tovarniški delavki. Naslov v oglasnem oddelku. 571 Tovarniškemu delavcu nudim hrano in stanovanje. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku pod »Zraven avtobusne postaje«. 572 Televizijsko anteno prodam. Naslov v oglasnem oddelku 573 Prodam 3 prašiče, 12 tednov stare. Poizve se v gostilni Mož-janca 574 Šivalni stroj »Griitzner« prodam za 45.000 din. Jerina Helena, Klobosova 2, Sk. Loka 575 Prodam bikca, starega 1 leto. Vopovlje 16, Cerklje 576 Topolino Fiat 500 C - odlično ohranjen, registriran za 1. 1960, prodam. Naslov v ogl. odd. 577 široko potrošnjo — Uradni list FLRJ, št. 52/59.) Razlika se bo izplačevala do 10. marca 1960. OBJAVE Državni zavarovalni zavod v Radovljici nas je obvestil, da je izplačal Krž Janezu, Kokrški log 10, Kranj 4000 din za 10% trajno delovno nesposobnost. RADIO LJUBLJANA ČETRTEK, 18. FEBRUARJA 8.05 Iz arhiva zabavne gflasbe; 9.46 Jugoslovanske violinske skladbe,- 10.10 Igramo za Vas; 10.40 Pet KARLI in BOGDANU čestitajo k pomembnemu družinskemu dogodku kolegi iz redakcije minut za novo pesmico; 11.00 Baletni itotermezzo; 11.45 Petnajst minut s pevko Doris Day; 12.00 Kvintet »Kranjčani« in trio »Bar-dorfer«; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Lojze Avšič: Farmska reja ■rac; 12.40 Znane kajkavske pesmi; 13.30 Munchenski plesni orkester Max Greger; 13.50 Iz oper Vincen-za Bell ini ja; 14,20 Šport in športniki; 15.40 S knjižnega trga; 16.00 Ob 150-letnoci rojstva F. Chopina — VII. oddaja Scherzi in Fantazija; 17.10 »Ce ti ne boš moj . . .«; 18.00 Turistična oddaja; 18.45 Radijska univerza —- dr. Ivan Bonač: Baze-dovka; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.45 Paragvajska pesem; 21.00 Literarni večer — Saša Vuga: Pokorno javljam — ali pa tudi ne. PETEK, 19. FEBRUARJA 8.05 Poje moški zbor »Svoboda I. « iz Hrastnika p. v. Viktorja Malovrha; 9.00 Naš podlistek — Ste-phen Petter: Kako koga prelisičiti II. ; 9.40 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — Skladatelji opisujejo naravo; 10.10 Iz filmov in glasbenih revij; 11.00 Trideset minut v ritmu današnjih dni; 11.30 Družina & dom; 11.45 Igrajo Veseli godcii 12.15 Radijska kmečka univerza -** Stane Zorčič: Dosedanji rezultati vinske inšpekcije; 12.25 Priljubljene operne arije; 13.50 Poje A*3' demski oktet; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Važna številka' 14.35 Operetni nape vi 16.00 Pet' kov koncert ob štirih; 17.10 Razgo; vor z volivci; 17,20 Koncertni valčki; 18.00 Človek in zdravje; 18.30 Iz naših kolektivov; 20.00 Zabavni orkester RTV Ljubljana; 20.15 Tedenski zunanj^e-politič*11 pregled; 20.30 MozaTtovi kor«**" — 13. oddaja. Gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Sreda, 17. februarja ob 10. ur-►►CHOPINOV KONCERT- " izven Priredi Glasbena šola Kranj Petek, 19. februarja ob 20. un: Manzari »NASl LJUBI OTR°' CI« — izven Mladini do 14. leta starosti vstop ni dovoljen. OBJAVE OBVESTILO Trgovsko podjetje »Kurivo« Kranj obvešča vse svoje potrošnike, ki so nabavili premog za gospodinjstvo v času od dne 1. januarja do 10. oktobra 1959. da imajo pravico zahtevati na podlagi predložitve računa povrnitev 5 odstotkov zneska od vplačane vsote za prevzeti premog. (Odlok o spremembi odloka o regresu pri prodaji kuriva za Vrtnarji ii ljnbitelfi cvetja! Priporočamo Vrm naše prvorazredno seme orjaškega shabaud nageljna v različnih barvah, seme orjaških aster raznih vrst in različnih barv, orjaške cinije in vse vrste semen poletnega cvetja. Zahtevajte naš najnovejši cenik! Rasadnik VVeber lorda (Banat) Uprava podjetja »PEKARNA« Kranj razpisuje mesto blagovnega knjigovodje Pogoj: potrebna kvalifikacija z najmanj dve leti prakse v blagovnem knjigovodstvu ali podobno v gospodarskih organizacijah. Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Pismene ponudbe sprejema uprava podjetja »Pekarne« Kranj do 25. februarja 1960 s kratkim življenjepisom in opisom dosedanje zaposlitve. Trgovsko podjetje »Kurivo« Kranj proda od svojih osnov nih sredstev: 1. 2 gumi voza, nosilnost 5 ton 2. 1 gumi voz, nosilnost 3 ton«* 3. 1 gumi voz, nosilnost 2,5 tone 4. 3 vozne konje 5. 5 konjskih vpreg Vsa osnovna sredstva, ki so naprodaj, so na ogled dnevno vsak dan od 18. tega meseca. Prednost nakupa ima do 25. tega meseca socialni sektor. RAZPIS Razpisna komisija pri okrajnem sodišču v Kranju razpisuje dve delovni mesti STROJ K PISCA Pogoji: dovršena osemletka in znanje strojepisja, ali pa naziv strojepisec III., II. ali I .a razreda. Plača po zakonu o javnih uslužbencih. Prošnjo, pravilno kol kova ne /. dokazili strokovne izobraz.be in življenjepisom je vložiti pri Okrajnem sodišču v Kranju najpozneje v 15 dneh po objavi. Našli 'o službe po dogovoru. Kranj, dne 12. februarja 1960 Razpisna komisija ZAHVALA Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ite našo drago, nepozabno mamo FRANCISKO AVGUŠTIN, roj. Krmelj / tako velikem številu spremili v njon tihi zadnji iom, izrekamo prisrčno zahvalo. Posebna hvala duhovščini, pevcem za ganljive pesmi, darovalcem cvetja in vsem, ki ste izrazili pismeno ali ustno lOŽalje in nam stali ob težki izgubi ob strani. Prav vsem iskrena hvala. Komisija za razpis delovnih mest pri Komunalni banki okraja Kranj RAZPISUJE NATEČAJ ZA SPREJEM V SLU2BO VEČJEGA ŠTEVILA USLUŽBENCI'V za podružnice v Kranju, Radovljici, Skofji Loki, Trii iu, n,i Jogi iiir.ili ln Bledu. POgOJ U .-pii'jem je dovršena ekonom .ka ali popolna Boednja lota Prošnjo z dokazili strokovni- i/.obra/.lvo in življenjepisom je vložiti pri Komunalni banki okraja Kranj najkasneje v 15 dni h po objavi. Nastop službe takoj. K ran i,dno 15. februarja 19(50 1'azpisna komisija SREDA, 17. FEBRUARJA 1960 »GLAS GORENJSKE« 5 Najučinkovitejša termoelektrarna na svetu Kćij je termodinamika? To je tisti del fizike, ki proučuje zakone toplotnega ravnovesja in ^reminja v različne oblike energije. In ž.aj je njeno poglavitno načelo? Cim višja je temperatura energetskega vira in čim niz j a je temperatura pro- dora, v katerega odvajamo izrabljeno paro, temveč dela lahko dobimo iz določene količine Pare. če postaja para bolj vro-Ca se zvišuje tudi pritisk in Moramo graditi močnejšo oprejo. Doslej so razne kovine že ^Ij časa držale pritisk pare .in temperature stalno na isti višali- Sedaj pa se številni ameri-jjfcJ inženirji pripravljajo, da todo napravili velik korak na-PreJ. Električne termoncentrale 2e pureurejajo tako, da bodo Prebili zid kritičnih pritiskov. Izoblikovali sta se dve vrsti no-vih termocentral. Družba Fhiladelphija Electronic Company namerava zgrabiti najučinkovitejšo termoelektrarno na svetu, super tlačni generator z 275.000 kW. Centrala bo delovala pod pritiskom •500 650 atmosfer in temperaturo stopinj Celzija. Dve vmes-Z11 stopnji pregrevanja pare pa b°sta pri 56 stopinjah Celzija. Zato, da so prav zdaj naskočili pritisk in temperaturo pare v termocentralah, je več razlogov. Eden je prav gotovo nenehno prizadevanje industrije, da bi pridobila vire cenejše nove zlitine posebne vrste, ki prenašajo visoko vročino in visoke pritiske. Premagovanje pritiska so omogočile prav te zlitine. Če pritisk v kotlu raste, postaja kubični meter vode vedno lažji, medtem ko je kubični meter pare vedno težji. Pri pritisku 224 atmosfer, to je kritični pritisk, sta voda in para enako težki ter se nočeta ločiti. Zato v opisani novi termocen-trali nameščajo take kotle, pri katerih separatorji vode in pare niso več potrebni. ŽARNICA ZA 8000 m* Velika dvorana berlinskega radia Deutschlandshalle meri v tlorisu 80 krat 1200 kv. metrov, visoka pa je 22 metrov. Znana firma Osram je izdelala zanjo posebno ksenoforsko žarnico z močjo 65.000 watov, ki menda razsvetli ogromno dvorano tako, da lahko na vsakem sedežu čitaš časopis. TONE SVETINA LOVCEVA HČI Riše Milan Patist* 58. Zjutraj sta se s čemernimi obrazi ozirala izpred koče v vrhove, ki so tonili v meglah. Jozelj je duhal sneg. Mimo Skednjov sta se napotila domov. Jozelj je razmišljal o Boštjanu, Hermanu in Minki. Iz megle sta pogosto slišala gamse, ki so svarilno žvižgali, ko so ju dobili v nos. Sredi največje strmine sta bila, ko je nad njima zaropotalo kamenje, ki so ga sprožile bežeče živali. Stari se je kot maček pognal k skali in se prilepil k tlom, gost pa za njim. S peklenskim truščem so skale sičale mimo njiju v bela brezna in se razbijale. 59. Bila sta v plazu pod zadnjim skalovjem, ko je veter pretrgal meglo. V pečeh je lovec zagledal starega gamsa. Herman si ni upal streljati. »Ali naj ga?« je lovec vprašujoče in zvito pomežiknil, češ saj prazen ne bo prispel domov. Herman je prikimal. V ognju se je pognal gams v prepad, se trkljal po skalovju, padel na mel in se pripeljal skoraj do njiju. »Takole se strelja,-je pomislil Jozelj in samemu sebi čestital. Hermanu pa je dejal: Na Dunaju bodo veseli Vaše trofeje,-« in dvignil lepo in z močnimi roglji okrašeno glavo. 60. Na ozki stezi na Bukovem hribu sta srečala Neka. Nesel je butaro drv. Umaknil se jima je, ju spoštljivo pozdravil, in povprašal: »Ali sta ga?*< Jozelj ga je ostro premeril od glave do nog: »Kaj pa ti, ali si gledal po zankah?« »Na smrt mislim, ne na lov, poglejte osamelega starca.« »Na, pa potegni, mu je Jozelj ponudil steklenico. Nek si ni pustil dvakrat reči. Ko sta lovca izginila za ovinkom, je Nek vrgel na ramo butaro- kot bi bila iz perja in od-štorkljal proti koči, kjer ga je čakal Boštjan. Doma je izvlekel izpod jopiča puško v dveh delih in oba sta se smejala. f |Qyg|£ v nedotaknjenem svetu Tihega oceana Največji sinhrotron Me.vrinu v Ženevi so pred "javnim v prisotnosti števil-""'h evropskih znanstvenikov. s&UstiIi v pogon veliki proton-J*j sinhrotron, Evropskega cen-za nuklearna raziskovanja. fa sinhrotron, ki so ga začeli Rraditi že leta 1954, je največji ^l-elerator nuklearnih delcev na sVetu in eden največjih nuklearnih, objektov nasploh. — Spu- stitvi v pogon so prisostvovali tudi nekateri predstavniki naše države, ki je ena od ustanoviteljev Evropskega centra za nuklearna raziskovanja. Pri izgradnji sinhrotrona, sta razen številnih tujih podjetij, sodelo vali tudi jugoslovanski podjetji Rade Končar in Ivo Lola Ribar. Na sliki: Obrati protonskega sinhrotrona v Mevrinu BOJ PROTI MEGLI V Sovjetski zvezi so pričeli na letališčih uspešno odpravljati meglo in oblake s pomočjo letala, ki leti s hitrostjo 200 kilometrov na uro in razpršuje na zameglenem področju kristal-čke suhega ledu ter ionizirajoče srebro. Okoli teh umetno razpršenih l/>ndenzacijskih jeder se prične megla vtekočinja-ti v kapljice in v 15 minutah lahko na ta način z enim letalom očistijo 5 km širok pas zameglenega področja. V oblaku tekočega globinskega blata se je batiskaf, potapljaška ladja »Trst«, pred kratkim usedla na dno Marjanske globeli v Tihem oceanu. Tako sta švicarski znanstvenik profesor Jack Pickard in ameriški mornariški častnik Donn Walsh, dosegla globino morja 11.521 ni in odprla s tem znanosti novo poglavje. Batiskaf je podoben podmornici in je opremljen z raznimi instrumenti, ki merijo prodor sončne svetlobe v vodo, vidljivost v velikih globinah, morske tokove, razne temperature in pritisk. Z vsemi temi napravami in instrumenti napolnjena gondola batiskafa je tako ozka, da oba znanstvenika-razisko-valca, nista mogla vzeti s seboj razen 16 ploščic čokolade, prav nobene druge hrane. Da prihranita baterije za globinske žaromete sta prestala 11 ur dolgo potapljanje v popolni temi. Zaloge zraka so zadostovale samo za 48 ur. Batiskaf »Trst« se je potapljal zelo počasi. V bližini kraja, kjer je šel na dno, je neka sovjetska raziskovalna ladja minulo leto izmerila največjo morsko globino 11.034 metrov. Ko je Trst prišel do te globine, njegov epolog, naprava za merjenje globine z ultrazvokom še ni pokazal dna. Šele pri 11 tisoč 521 m je batiskaf sedel na dno. Znanstvenika sta vključila dva majhna vijaka in Trst se je začel počasi premikati 30 m nad dnom. Nato so se prižgali žarometi na živosrebrno paro in osvetlili večno temo globinske-go morja. Skozi posebno pre-menčevo okno sta znanstvenika opazovala svet globine, ki so ga osvetljevali reflektorji. Opazila sta mnogo različnih morskih živali, ki so se premikale po dnu in kar so razni biologi imeli za nemogoče, majhno ribico, dolgo približno 12 cm, ki je mirno plavala mimo okna. Na njero telo je deloval pritisk, ki ustre- za teži devet velikih lokomotiv. V višini 11000 m, kjer je zrak zelo redek, ptič ne bi mogel živeti, v oceanu pa je tudi v najglobljih predelih življenje. Pol ure sta znanstvenika, odrezana od sveta, križarila po dnu Marjanske globeli. Na batiskaf Trst je pri tem deloval pritisk vode s približno" 40.000 ton. Pri tej veliki globini je bila nevarrost, da na batiskafu zaradi velikanskega pritiska popustijo razni zaklopi, vendar je obema znanstvenikoma uspelo, da sta se čila in zdrava vrnila na površino. Pravijo, da je za nekatere smučarje navzlic žičnicam in udobnim hotelom ter planinskim postojankam preveč naporno. Zanje skušajo domiselni konstruktorji izdelati najrazličnejša vozila za vožnjo po belih poljanah. Američani so izdelali »SUN-Walley-Snowball« čudno vozilo, ki ga tvorita dve pol-krogli, opr%mljeri s primernimi zarezami ob robovih. Sedež med obe obe polkrogli na nekaj, kar je podobno motornemu kolesu in pritisneš na plin, pa si že smučar; tako vsaj mislijo Američani . . . Sicer pa tudi v Evropi ni mnogo drugače. Neki bavarski konstruktor je izdelal napravo »Ski-Pony«. Pet in pol konjskih moči ima bencinski motor, ki poganja varno zaščiten propeler, vse skupaj pa stoji r.a smučki. Smučar prime za ročaje in »Ski-Pony« ga vleče za seboj. — Svojevrstna naprava menda strašansko ropota in se celo premika naprej! Bela opojnost se torej »modernizira«! '•Hac Asimov 35 ene kletk* »Se pr;ivi. da analiziraš valove ►Da. To je mogoče opraviti z ^. »Prav imaš, Elijah, toda moj prvotni načrt se s tem ni lltveno spremenil. Skonstruirali so me, da bi opravljal cerebro-Nlize.« ki prihajajo iz možgan?« merjenjem magnetskih polj, ^r,>z uporabe direktnega kontakta, če obstaja določeni sprejemnik. ".H možgani so tak sprejemnik. Ali na Zemlji ne poznate ul<<'ir;i načina?« Bale? tega ni vedel. Zato je prezrl vprašanje in previdno rek Podimežaklo in Hrušico, ki - še izbirne tekme in tako šesta- i* ie Svet 29 komunalne zadevali tekmovalne ekipe. v« gradnje že sprejel. Razen svetov stanovanjskih skupnosti To tekmovanje članov Ljud- v teh krajih, so o osnutkih sta-ske milice rima namena gojiti tutov govorili tudi volivci na Preteklo soboto, 13. februarja, je vrhunskih Športov. Nameravajo zborih in predlagali nekatere dobil v Podnartu redni letni občni le utrjevati kondicijo in vse- polnitve. zbor AMD Podnart. Občnega zbo- stransko sposobnost in spret- Na dnevnem redu jutrišnje sera se je razen šterilnan gostov in nost Pri opravljanju službe. Ta- je je tudi razprava o predlogu delegatov udeleži* tudi podpredsed- ko je letos razen sedanjih smu- družbenega načrta in proračuna ni k OLO Kranj Ivan Bertoncelj. carskih tekem predvidena še OLO Kranj in poročilo o dejav-V poročilu predsednika je bHo ocenjevalna in spretrostna vož- nosti tržne inšpekcije in sodnika med drugim poudarjeno, da ima nja z motornimi vozili, tekmo-za prekrške. Pripravljenih je tu-društvo 202 članov, od katerih je vanje v streljanju, v plavanju di več odlokov in predpisov, ki 112 motoriziran iti, od tega je 50 mopedov, 48 motornih koles in 14 avtomobilov. Lani je opravilo amaterski izpit 48 članov društva. Tako je -v petah letih obstoja, društvo osposobilo nad 200 vctzaikov amaterjev. Razen tega je pri društvu opravilo izpit za moped 65 voz nikov. in v atletiki ter tekmovanje v jih bodo predložili odbornikom v jiu-jitsu. -Le. razpravo in potrditev. Košarka si utira pot na Gorenjsko Zimski tren!ir»gi se Dodo kmalu končali in preselili se bomo spet na prosto C. R. LJUDJE Boj za »tretjega« IN DOGODKI Ko se je prejšnji teden mudil na Kubi sovjetski podprednik vlade Mikojan, ki je prišel tja Kaže, da diplomacija Združe- nim področjem, kjer je zgrešenih držav Amerike nima posTu- nost dosedanje politike ZDA pri ha za upravičene zahteve latio- šla najbolj do izraza, sko-ameriških držav. O tem je Tu bi lahko našteli Panamo dokazov več kot preveč. Za ilu v kateri so ZDA ustvarile dr/a- odpret sovjetsko razstavo znano- stracijo naj navedemo samo sad- vo v državi, Venezuelo, kjer ho- sti jn tehnike, se je med drugim nji primer Dominikanske repub- čejo za vsako ceno zaščititi svo- razgovarjal s kubanskimi vo.li- like. Kot v posmeh demokraciji je petrolejske interese, Ekvador, tel ji tudi o nekaterih političnih in svobodi, o kateri v ZDA mno- kjer poskušajo izpodrinili naeio- in gospodarskih vprašanjih. Iz go govorijo, so pristojni državni nalno kmetijsko proizvodnjo, uradnefira sporočila je razvidno, funkcionarji podprli Truhillovo Kubo, kjer poskušajo vreči revo- da so razsovori potekali v zelo diktaturo s »počitniškim izkrca- lucionarni režim, prav tako kol prisrčnem ozračju in da sta obe vanjem« ameriških čet, namesto so 1953. leta zaradi »banatiske državi potrdili svojo privrženost da bi obsodili početja domini- krize« vrgli vlado v Gvatemali politiki aktivne koeksisteneo. kanskega diMatnrja. ki je poza- in podobno. Nadalje sta sklenili, da bo Sov- prl okoli 1200 rodoljubov. Ker neposredne vojaške grož- j,. Prispeva k normal Telesno vzgojno društvo Partizan Javomik - Koroško Bola, je na nedavnem obenem zboru, ki je bil pretekli teden, pregledal svoje delo. Zbor je ugotovil, da je njihovo društvo eno najdclarvnej.ših druž-bervih organi/zaci j v tem kraju, saj ima vključenih kar 337 članov 111 članic Članstvo je lani nuni drugim opravilo 12.254 vadbenih ur. Zlasti živahna je bila razprava o tekmovanju »a pokal »Dela«, Članstvo je bolo namreč mnenja, da društvo ni bilo pravilno ocenjeno, Kuba je postala vozlišče bln ker.se je v okviru Goienjsko uvr-kovskih nasprotij, sladkor pa itOo šele na 4. mosto. Kube 425.000 ton sladkorja, v prihodnjih štirih letih pa vsako leto po milijon ton sladkorja. Razen tega bo Sovjetska zveza odobrila Kubi kredit v visini dila, če bo to potrebno, tehnično pomoč. barometer za merilo odnosov med bloki in hkrati konkreten primer prenašanja tekmovanja z do vsako leto odkupile dobršen vojaškega na gospodarsko po ognil sc bo vsem tistim kritič- na svetovnem tržišču. Kot prve Izdaja CP »Gorenjski tisk- --Urejuje uredniški odbor. GLAVNI URElDNIK 1 Slavko Beznik Tel.: uredništva 475, uprave 397 — Tekoči račun pri Komunalni banki v Kranju 607-70-1-135 — Izhaja ob ponedeljkih, sredah in sobotah — Letna naroč. 900 din, mesečna 75 din. zari ji odnosov v svetu, marveč samo spodbuja k medsebojnim obrekovanjem in sumničenjem. Rešitev iz slepe ulice je slej k<> prej v spoznanju, da v današnjem svetu ne gre za pridobivanje tretjega — in to na lep ali na grd način nesebično pomoč Plodim razprava je dala vrsto sklepov za delo v prihodnje. Tako (so med drugim sklenili, da bodo jetos i gradili prizidek doma, Mrj je nu'jno potreben, ker bo v njem umivalnica s tušem ter prostor za inventar in orodje. Prav taiko si bodo zgradili tudi letno igrišče, kl g« bo lahko uporabljala tudi šola. V kolikor bodo na razpolago finančna sredstva, bodo uredili še nekaj < 11 u< 1 i h Aii nam lahko poveste, kdk.šru» uspehe ste dosegli v strelskem športu?« »Udeležil sem se že raznih tekmovanj od družinskih do okrajnih Moj najboljši rezultat je 1H7 kiogov od 200 možniih« »Katero orožje vas najbolj veseli?« »Najbolj me veseli mulokali-hr.ska pu'.'ka in vojaška pištola« »In kakMe pogoje Ima družina El razvoj?« »Od istrani sole je popolno razumevanje. Imamo le slabe prostore in nam primanjkuje nekoliko doiidnja. Razen tega imamo še dve malokalUirski puški in deset zračnih, k»i p,i so li sila iztrošene in bo treba tnsliti na nove. Ker je med našimi dijaki in strelski šport iz-leilmo zanimanje, sem ipiejni-čan, da, se bo drutžnna kmalu uveljavila tudi na najpomembnejših tekmovati jih.« V. 40 196^14