Poštnina pavšalirano. Današnja številka velja K 3‘— 61. št. — S. leto. Naročnina za kraljevino SMS Mesečno 48 K. Letno 576 K. inozemstvo: Mesečno GS K. Letno S1G K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za «nkrat 2'SO K, večkrat popust. Ssia narodne skupščine. POSLOVNIK JE SPREJET. — DEMOKRATI SO NASPROTOVALI VSAAI SPREMEMBI POSLOVNIKA. — POTOLAŽENI MUSLIMANI. NOVA SELjAČKA STRANKA. Beograd, 2. marca. (Izv.) V Ljubljani, petek 3. marca 1922. fes*. kr, v Uredništvo: Wolfova ulica l/F. Telefon 360 Uprava: Marijin trg S. Telefon 44. Rokopisi se ne vračajo. Vprašanjem je priložiti znamk za odgovor. im,;nriMiiw»riii"™a",'1”»’ ir • ..ms 2. marca. (Izv.) Seja narodne skupščine se je začela ob 4.40 Popoldne. Po opravljeni formalnosti povzame besedo minister za promet Stanič« da odgovori na neko vprašanje poslanca Stajica o vzpostavitvi rednega Prometa v Macedoniji. — Nato povzame besedo minister za vojno in mornarico general Vasic in odgovarja na interpelacijo muslimanskih poslancev W , ‘J1 tovarišev glede znanega akta. — Zbornica preide nato na dnevni red: debata o poslovniku. Poslanec r- Momčilo Ivanič (radikalni disident) Pravi, da predležeči poslovnik ni nič u2ega kot oni, ki je veljal za ustavo-vorno skupščino. Kritizira člen, ki do-®ca> tako naj se verificirajo poganski mandati. Nasprotuje tudi členu 14, ki se jCe °dborov in pravi, da bi ustanovijo odborov za zunanje in za vojaške aaeve značikt dvojno vlado. Ako sc o zgodi, potem bi bilo treba tudi ..noviti odbore za vsako posamezno “tostrstvo, zlasti pa mora omogočiti .^Pščini, da pravočasno konča svoje Slov 13a nc ve^a za prcc*lcžeči 1)0_ jj n*k. — Zemljoradnik Ceda Stan-Vič zagovarja posebno mišljenje svo-kluba in pravi, da predležeči pomnik ni popoln in da tudi jic odgo-Be^)a ^asa’ ^er ^ein^e Parlamentu VI h ere prav‘cc- Poslovnik je vsilila aaa in ga ni izdelal parlament. Zara-. tega izjavlja, da bo zemljoradniški jub glasoval proti poslovniku. — Ra-jfa]ec Ceda Kostič zagovarja poslov-K in dokazuje, da se je v odborih de-*«>. dasi je bilo mnogo zaprek, kakor n* Pr. ministrska kriza itd. Kar se tiče Poslovnika veli, da je v zvezi z ustavo in da ne more biti bolj svoboden kot °stava. — Poročevalec dr. Perič da še netaj pojasnil, nakar se preide na glasovanje. Zakonski načrt o poslovniku narodno skupščino je bil sprejet z Večino glasov. Seja je bila zaključena sedmih zvečer. — Prihodnja seja totri ob štirih popoldne. Dnevni red: volitev predsedništva in vseh odborov. Beograd, 2. marca. (Izv.) Odbor za Poslovnik je imel dopoldne sejo, v kate- ri je poročevalec dr. Perič uvedel debato o vprašanju, ali bi se sporazumno z vsemi parlamentarnimi skupinami mogle izvršiti nekatere izpremembe poslovnika v plenumu, ne da bi bilo treba zakonskega načrta o novem poslovniku vrniti odboru. Izprememba bi se v glavnem nanašala na pomisleke, sprožene tekom debate, zlasti pa na one poslanca Stojana Protiča. Demokrat Večeslav Vilder izjavlja v imenu svojega kluba, da nasprotuje izpre-membam. Ako se to izvrši, potem bodo demokrati naknadno stavili razne predloge, tako n. pr. bodo ponovno zahtevali, da se ustanovi odbor- za zunanje stvari. Zato predlaga, naj se poslovnik danes sprejme in da je potem vsem članom dano na prosto, da predlagajo izpromembo poslovnika. — Po kratki debati in izjavah drugih strank, ki se strinjajo s poslancem Vilderjem, sklene odbor, da poročevalec ne predlaga plenumu narodne skupščine nika-kih izprememb poslovnika. Beograd, 2. marca. (Izv.) Ker je vojni minister general Vasič odgovoril na današnji seji narodne skupščine na interpelacijo poslancev Korkuta in tovarišev zaradi zaupnega akta ministrstva za vojno in mornarico in je obljubil, da bo ta odgovor poslal tudi vsem vojaškim poveljništvom, na katere ie bil ta zaupni akt naslovljen, je muslimanski klub to vzel na znanje. Spor jc na ta način poravnan. Jutri posetita ministrskega predsednika Pašiča oba designi-rana muslimanska ministra dr. Vilovič in Omerovič, da se domenita z načelnikom vlade, kdaj da prisežeta. Beograd. 2. marca. (Izv.) Pet zem-Ijoradniških disidentov s poslancem Ste-vorii Beninom na čelu je ustanovilo poseben seljački klub in zahtevajo od predsednika narodne skupščine dr. Ribarja, da jim da na razpolago posebno klubovo sobo v narodni skupščini. Nji-. hov klub ima, kakor pravijo, biti jedro nove seljačke stranke, ki jo nameravajo osnovati. Češkoslovaški in jugoslovanski ras* govor V Bratislavi. URADNI KOMUNIKE UGOTAVLJA POPOLNO SOGLASJE. Bratislava, 2. marca. (Izv.) Ju-Koslovenski minister za zunanje Ijvari dr. Ninčič je prispel snoči v Bratislavo, češkoslovaški ministrski Predsednik dr. Beneš pa danes zju-trai- V spremstvu prvega je prišel semkaj češkoslovaški poslanik v “eogradu Kalina, v spremstvu dru-jčega pa jugoslovanski poslanik v ^ragj dr. Vošnjak. Danes so se državniki obeh držav posvetovali o Važnih političnih vprašanjih. Minirata predsednik dr. Beneš in minister za zunanje stvari dr. Ninčič ra imela popoldne konferenco. Istočasno sta konferirala tudi poslanika Vošnjak in Kalina. Predvsem so razpravljali o tehničnih vprašanjih, "J so v zvezi s komisijo strokovnjakov, ki se sestane v Beogradu. — polšestih zvečer je odpotoval ^goslovenski minister za zunanje tvari dr. Niničič s premstvom čez ‘-'Unaj v Beograd. Češkoslovaški ^nistrski predsednik dr. Beneš se povrne z nočnim brozovlakom v Prago v spremstvu ostalih udeležencev konference. Praga, 2. marca. (Izv.) O konferencah ministrskega predsednika dr. Beneša z jugoslovenskim ministrom za zunanje posle dr. Ninčičem je bil izdan sledeči uradni komunike: Oba ministra sta na današnji konfernci informirala drug drugega o političnih porazgovorih v Bukarešti, Parizu in Londonu. Ministra sta razmotrivala o vseh vprašanjih mednarodnega položaja obeh držav in o odnošajih med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Zlasti sta se bavila z mednarodno gospodarsko konferenco v Genovi, organizacijo pripravljalnih del in sestankom strokovnjakov male antante in poljske republike, ki se začne dne 5. t. m. v Beogradu. Ministra sta v vseh porazgovorih ugotovila popolno soglasje. Vprašanje apaške ksSllne. 17JAVA AVSTRIJSKEGA MINISTRA ZUNANJIH POSLOV. Dunaj, 2. marca. (Izv.) V današ-r*1 seji narodne skupščine je bil prejet začasni finančni zakon. — a voru na interpalacijo giede strtt k°^inc ie izjavil vodja mini-0e - zunapiih Poslov: Kar se ti-hn*naer.*a’ k' ga omenil interpe-2‘j pridobiti apaško kotlino v zvemo?) s9^P^onJskim vprašanjem potem zamenjave ozemelj sla v- H0’ Madžarsko in Jugo- iei f1J0’ se 3e zvezn> kanceiar epri-snrn^a vnačrta> ki ga je svojčas je cf sta^’erska deželna vlada, in stnnM Pred konferenco v Benetkah turi: • V stik 2 madžarsko, kakor Doii^-iU20s vVansk° vlado, da bi se ?1ph J3 načelnem stališču teh vlad siede tega vprašanja. V Benetkah (zveznemu Hancelarju na njegovo vzpodbudo, ki je imela namen uresničiti ta načrt, odgovorili, da pogajanja glede apaške kotline tamkaj niso dopustna. Vendar ni treba, kakor je tudi zvezni kanceiar svojčas opomnil, opustiti nade, da se apa-ska kotlina še združi s svojo staro domovino. Ali se to doseže z medsebojnimi teritorialnimi dogovori med Madžarsko, Jugoslavijo in Avstrijo, ali na kak drug način, se danes še ne more reči. Gotovo pa je, da posveča ministrstvo zunanjih poslov vprašanju apaške kotline največjo pažnjo. Zvezni kanceiar bo tudi v nadalje kot načelnik vlade z vsemi močmi podpiral politične korake, ki bi imeli namen združiti imenovano ozemlje z Avstrijo. URADNIŠKA PRAGMATIKA. Beograd, 2. marca. (Izv.) Uradniško udruženje se je danes predstavilo v deputaciji ministru za izenačenje zakonov Trifkoviču iti ga prosilo. naj čimprej predloži zakonski načrt o uradniški pragmatiki. Minister Trifkovič jih je uveraval, da pride ta zakonski načrt čimprej pred narodno skupščino, seveda v kolikor jc to od njega odvisno. VRANGEL. PRI PAŠIČU. Beograd, 2. marca. (Izv.) Včeraj ob štirih popoldne je dospel semkaj iz Carigrada preko Soluna ruski general Vrangel. Na kolodvoru ga je pozdravil ruski poslanik. General Vrangcl se jc nato odpeljal v rusko poslaništvo. V Beogradu ‘namerava ostati nekaj dni, potem pa odpotuje v Sremske Karlovce, kjer se nastani. Opoldne je posetil ministrskega predsednika Pašiča in ostal pri njem delj časa. PREPOVEDAN UVOZ LUKSUZNIH PREDMETOV. Beograd, 2. marca. (Izv.) Vlada je odobrila predlog, da se prepove uvoz onih predmetov, ki so v carinski tarifi označeni kot luksuzni, kakor n. pr. svila, konfekcija, fini izdelki, puder, dišave, razna vina, alkoholne pijače, bižuterije itd. Prepovedan je tudi uvoz onega blaga, ki se izdeluje v državi in katerega je doma dovolj. Tozadevna naredba stopi jutri v veljavo. Finančno ministrstvo je danes izdalo potrebna navodila Narodni banki, da preko svojih podružnic prepove kupovanje deviz za nabavo takega blaga. tIGHENZOLLERNCL Bcriin, 2. marca. (Izv.) »Bcrliner Zeiluiig am Mittag« javlja: Zastopnik rodbine Mohcnzolierncev je predlagal pruski vladi, naj poveri državnemu sodnemu dvoru razsodbo v sporni zadevi med prusko državo in rodbino Hohenzollerncev. NEMŠKI DAVČN! ZAKKON. Berlin, 2. marca. (Izv.) Državni kanceiar dr. Wirth dospe tekom današnjega dne v Berlin. Popoldne se v državnem zboru obnove pogajanja giede izvedbe novega davčnega zakona. Teh pogajanj pričakujejo z napetostjo, ker jc od njih odvisno, kako se bo jetos razvijal finančni položaj Nemčije, zlasti napram antanti. DEMONSTRACIJE RUMUNSKIH DIJAKOV. Pariz, 2. marca, (zv.) Rumunski dijaki so včeraj demonstrirali pred tukajšnjim rumunskim poslaništvom, ker se jim ni mogla izplačati podpora, ki so jo stalno dobivali. Poslaništvo je bilo primorano, da se je zateklo na pomoč' k policiji, ki je demonstrante razpršila. GENOVSKA KONFERENCA. Rim, 2. marca. (Izv.) Iz Pariza poročajo: Novi italijanski minister za zunanje stvari Schanzer, ki je bil načelnik italijanske delegacije na razorožitveni konferenci v Washingtonu, se je na povratku v domovino ustavil v Parizu, kjer je imel konferenco s francoskim ministrskim predsednikom Poincarejem. Minister Schanzer je tekom razgovora omenil, da je treba še mnogo priprav za otvoritev mednarodne gospodarske konference v Genovi in da se zaradi tega konferenca ne more otvoriti pred 10. aprilom. Prej se genovska konferenca že zaradi tega ne more otvoriti, ker se je more udeležiti italijanska vlada le tedaj, ako ima zaupanje parlamenta. To se bo pa izkazalo šele na seji poslanske zbornice, ki se vrši dne 8. aprila, Schanzer je imel tudi interviewe z nekaterimi poročevalci, katerim je pa podal le splošne izjave. Curih, 2. marca. Berlin 219, Ncwyork 511, London 22.63, Pariz 46.75, Milan 27.35, Praga 8.65, Budimpešta 0.73, Zagreb 1.55, Varšava 0.13, Dunaj 0.10, avstrijske krone 0.0S5. Berlin, 2. marca. Dunaj 4.43, Budimpešta 33.96. Milan 1278.70, Praga 408.05, Pa-2187.80, London 1060.40, Ne\vyork 239.51, Curih 4695.30. Praga, 2. marca. Dunaj 0.785, Berlin 25.175, Rim 321, Budimpešta 8.325, Pariz 548.50, London 263.50, Ne\vyork 59.70, Curih 1163, avstrijske krone 0.785. ita. lire 318. DudsJ. 2. marca. Devize: Zagreb 1985.50—1989.50, Beograd 7990—8010, Berlin 3784.50—2790.50, Budimpešta 956.50 —959.50, Lndon 29.490—29.510, Milan 35.390—35.410, Newyork 6648—6652, Pariz fija 4495—4505, Curih 129.475—129.525. — 60.780—60.820, Praga 11.197—11.203, So-Valute: Ameriški dolarji 6598—6602, bolgarski levi 4295—4305, nemške marke 2797—2803, francoski franki 60.180— 00.220, italijanske lire 35.190—35.210, dinarji 8010—8030, rumunski leji 5045— 5055, švicarski franki 123.725—123.775, češkoslovaške krene 11.172—11,378, madžarske krone 967.50—470.50. N@var©i% eksperiment. Kakor so pred pur dnevi poročali listi, zahteva pravosodno ministrstvo, da mu izroči parlament narodnega poslanca Siepana Radiča. Ker ni nobenega dvoma, da bodo ugodile vladne stranke zahtevi ministrstva, stojimo pred »aiero«, ki je država SHS, dasi bogata na lakih rekvizitih, do sedaj se ni imel«. Da povdarimo takoj v začetku svoje načelno stališče v tej zadevi, povemo jasno, da je ta afera samo posledica instransingentne vladne politike in da ie insceniranje afere v današnjem času vsaj tako nepremišljeno kot memorandum hrvatskega bloka, pa bolj nevarno, ker hoče doseči ravno to, kar bi se bilo iiiemorandu morda ne posrečilo. Zapreti Radiča in ga držati v zaporu brez obsodbe, je popolnoma nezmi-selno, ker se s lem niti za las ne približamo rešitvi hrvatskega problema, ampak vprašanje samo poostrimo. Radič namreč ni danes samo oseba in vodja kake. iiolitičhe stranke ali makar cele koalicije, ampak on je eksponent hrvatsko ideje, ki obsega mnogo več kot pa samo politiko; in ideja se ne spravi s sveta tem. da se odstrani'njen eksponent, kajti na Radičevo mesto'l>o stopil drugi. Ostane torej samo druga, pri nas včasi malo pozabljena pot, da se namreč Radič takoj postavi pred sodišče. In tukaj mislimo, da bo to postopanje dosegla tisti cilj, ki ga je memorandum bloka sicer zasledoval, a je bilo dvomljivo, d* bi ga bil dosegel: da se namreč tujina opozori na hrvatsko vprašanje. Kajti Radiča bodo spravile pred sodišče kot veleizdajalca države, katerih Radič ne priznava, ali vsaj nc priznava v tistem zmislu, kakor to zahtevajo njegovi toiitelji. Če bi šlo samo za osebo Radiča, bi ne imelo dosti smisli, govoriti na široko o tej stvari. Ampak Radič bo pred sodiščem povedal — iti' sicer popolnoma pravilno — da ravna on samo kot eksponent volje naroda, listega 'naroda. ki je izbral Radiča in njegove pristaše za svoje zastopnike. In tako pridemo kar gladko in, ne da bi se prav zavedli, do tega, da proglasimo javno, da so v državi Srbov, Hrvatov in Slovencev Hrvatje veleizdajalci. Tukaj puč moramo priznati, da se nam zdi zelo verjetno, da se bo začela zanimali tujina za tak državni unikum, kjer je en cel narod veleizdajalec tiste dr žare, ki si jo je vstvaril, ker jo je hotel imeti. Zato povemo še enkrat: eksperiment je skrajno opasen. Ne vislice ampak sporazum, dokler je še čas, kajti zdi se, da čas le prehitro beži. Trgovina 2 devizami m valutami. ZVEZI DENARNIH ZAVODOV JE SKLENILA PASIVNO REZISTENCO Z OZIROM NA NEIZVEDLJIVOST NOVEGA PRAVILNIKA O PROMETU Z DEVIZAMI IN VALUTAMI. Zagreb, 2. marca. (Izv.) Na plenarni konferenci zveze denarnih zavodov se je sklenila pasivna rezistenca. O tem je izdan sledeči službeni komunike: Zveza denarnih zavodov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je včeraj, dne 1. marca 1922 razpravljala o najnovejši odredbi glede prometa z devizami in valutami, ki je bila izdana brez vednosti in brez zaslišanja zainteresiranih gospodarskih krogov. Zveza denarnih zavodov izjavlja soglasno: Najnovejša naredba finančnega ministra popolnoma izpreminja pravilnik o prometu z devizami in valutami, ki je bil izdan dne 25. septembra 1921. Po tej naredbi denarni zavodi ne morejo poslovati, ker je večinoma nejasna, nepopolna, nerazumljiva in neizvedljiva. Poslovanje po tej naredbi bi bilo za denarne zavode pogubno. Poleg tega se morajo jemati v poštev tudi kazni, ki bi izvirale iz nejasnosti in nerazumljivosti te naredbe. Zaradi tega so denarni zavodi prisiljeni ustaviti do nadaljnega vsako poslovanje z devizami in valutami in odklanjajo vsako odgovornost za eventualne škodo, ki utegne nastati vsled tega za naš kredit v inozemstvu. Zagreb, 2. marca. (Izv.) V trgo* vini z devizami in valutami tudi da-r nes ni bilo na borzi nobenega prometa in ni prišlo do določitve uradnih tečajev. Beograd, 2. marca. (Izv.) Tukajšnji bančni krogi naglašajo, da pe izvajajo nikake pasivne rezistence, ampak da jim novi pravilnik onemogoča vsako trgovino z devizami in valutami. Beograd, 2. marca. (Izv.) Današnja borza je imela zelo slab prQ-met. Beograjska podružnica Jug«** slovenske banke je ponujala ček pa Pariz in je prodala« enega, glaseče« ga se na 10.000 francoskih frankoV po tečaju 695. Narodna banka jo pfodala devizo Milan po 402, mercijalna banka pa po 400; vsaka ja prodala po en ček, glaseč se na 5000 lir. Za devizo Lodon se je za-i htevalo 335, Nevvyork 77 in Praga 135. Za Berlin so ponujali 36 in zn Dunaj 1.30, ni pa prišlo do nikakeg** sklepa. Naša trgovinska bilanca je še vedno pasivna, a naravna bogastva Jugoslavije daje najboljšo podlago za zdravno uvozno in izvozno trgovino, ki jo še niso uničile nezadostne prometne razmere, slaba uprava in nezdrave notranjepolitične razmere. Italijanski uvoz je bil 1. 1920 na prvem mestu ter jc znašal 36.59% vsega uvoza, sedaj pa znaša le še 21.85%. Grška je nazadovala od 9.11% na 7.16% zlasti tudi nepovoljnih razmer v solunskem pristanišču in pomanjkljivih prometnih sredstev, Čehoslova-ška je napredovala, na prvem mestu pa je Nemška Avstrija s 25.45%. Z državami z nadmočno valuto uvoz stagnira; Angiija in Švica sta obdržali svoja tržišča, Združene države so nazadovale 2.37% na 1.84%, Francija napredovala jc in prehitela Rumunijo. Blago, ki smo ga uvozili, je po vrednosti v milijon dinarjih sledeče: bombaš 510,26 mil., sladkor 128.90 volna 119,98, sukanec lil, stroji in aparati S6,40, konfekcije 59,78, usnje 39,30, petrolej 32,79, železo 30,95, usnjeni čevlji 27,85, mažna olja 27,09, kava 26,96, železnina 23,94, kože 22,82, kuhinjska sol 21,21. vreče iz jute 19,96, volnene nogavice in rokavice 16,92, bencin 16,91, riž 15,03, modra galica 14,98, različno drugo blago 740,80 milijonov. Skupna dinarska vrednost uvoženega blaga znaša v milijonih za prvo polovico leta 1921 2.093,525.548 dinarjev, 1. 1919 2.982,067.276 dinarjev, leta 1920 3.463,819278 dinarjev. Vrednost blaga, ki ga je izvozila naša država, jc znašal leta 1919 686,845.030 mil. dinarjev, leta 1930 1.320,606.055 mil. dinarjev, v prvem polletju 1. 1921 pa 1.160,051.282 milijonov dinarjev. Naš izvoz, razvrščen po eksportnlh deželah, je znašal v Nem. Avstriji 38.09 %, Italijo 28.80 %, Nemčijo 18.14 f* 7o, Švico 6.47%, Grško 3.8 odstotkov in Češkoslovaško 3.06%. vsega izvoza. • ^ Uvozili smo: tektilnega blaga 44.6 odstotkov celokupnega izvoza, kovinskih izdelkov 11.3%, poljedelskih industrijskih izdelkov 7.8%, drugih poljedelskih potrebščin 7%, rnineraln. olj in produktov 5.7%, strojev, aparatov in elektrotehniških potrebščin 5.6%, barv, eteričnih olj, farmacevtičnih potrebščin 4.9 %, usnjenega tega blaga 2.5% Izvozili smo: jc živine 10.22%, blaga 3.6%, papirna itd. koruze 17.06%, gove-mesa in mesnatih' produktov 9.96%, prašičev 9.14%, lesa in lesnih izdelkov 8.23%, žita 6.34%, jajc 6.26%, sliv 4.53%, moke 3.91%, konj 2.65%, cementa 2.28%, bakrene rude 2.01%, lanu 1.94%,fižola alkohola 1.01%, 1.54%, perutnine 0.77%, sira 0.59%, različnih rudnin 0.55%, svinca 0.54% in suhega sadja 0.53%', ''Stran 2. $»*W*?**».*• ."vi-;-"'•■ , ■■'-.. * . V-'1'-'1/!''v/./5'.• '. .", - mMmm „JUGOSLAVIJA- 3. marca 1922. štev. 51 Prof. D. Beranič: II. Boj, ki se bije proti starim jezikom, je zavzel oblik, ki da misliti. Pogosto zakrivajo pomanjkanje stvarnih argumentov plitve, a blesteče fraze. Uprav demagoško slikajo težavnost srednjih šol in kličejo po lažjih. Celo strah za kruh se očita zagovornikom humanistike. Najglasnejši borilci se ne kažejo najbolj premišljene. Naravna prikazen je to v razburkanih povojnih čash, in resno se moramo prašati, ali je današnja doba, današnji rod, današnji mentalitet sploh pripraven za tako dalekosežno poseganje v duševno življenje naroda? Sumljiv je že način tega boja; sloviti načrt ima na sebi vse znake sedanje dobe, nepremišljen, površen in nazadnjaški je; državo zamenjujejo z molzno kravo; strasti so tako razburkane, da se brez sramu uničuje premoženje bratov, se z dvojno mero ubija v ljudstvu čut do pravice, se ščiti nemoralo v vseh panogah državne službe, se tira narod v glad in obup,.Se zanika vsako nežnejše čustvo in moli pred zlatim teletom ... In velika masa, celo akademičui izobraženci, so zapadli pogubni apatiji kakor ljudje, ki vidijo pred sabo neizogibno smrt! Ali je taka doba pripravna za tako globoke preosnove v šolstvu? Ne! 2e dejstvo, da izrekajo nad humanistiko smrtno obsodbo celo ljudje, ki niti grških črk ne poznajo, piti sicer duševno ne stoje nad sredino splošne izobrazbe, kaže, da so to revo-lucijonarni pojavi, ki šo zadevo že zavedli na stranpote. Velika je nevarnost, da bo današnja bolna družba rodila bolno dete! In to bolno dete naj bo bodfičnost naroda in države? je li namen nasprotnikov današnje »rednje šole, dati narodii boljšo inteligenco? Dobro bi bilo res! Toda kdo tipa resno trditi, da bo medlejša vzgoja dala trše značaje, da bo manj učenja rodilo bolj izobražene ljudi, da bo lahkotno študiranje privadilo mladino trdemu delu? Poglejmo večino'sedanjega višjega izobraženstva, sodnike, politične uradnike, duhovnike, profesorje. železničarje . . .! Raztrgani, gladni, z obupom, v srcu opravljajo vestno in točno svojo službo; s strahom v duši zro v bodočnost, kopičijo svojim otrokom mesto ote dolgove, žrtvujejo zdravje in življenje svoje in svojcev; vidijo trote družbe, ki se ma-ste ob narodovih žuljih, vidijo razsipavanje milijard javnih dohodkov; vidijo, da ista delodajalka plačuje poliz-obraženca enako ali celo ioo% bolje nego njega... a mirno garajo naprej, svesti si svoje odgovornosti! V naj-- hujših časih je bil akad. izobraženec neupogljiv nositelj narodnosti in svojega prepričanja. Li more kdo upati brez dokazov boljših značajev od nepreizkušenih novih tipov šole, In izobrazba! Le površnež ali zavistnež se more spodtikati ob njej! Le poglejmo lepo in znanstveno literaturo milijonskega naroda! Kako lahko je izdeloval gimnazijec na tehniki in drugih višjih •strokovnih učiliščih kako izborno st obnaša gim. abiturient kot učitelj na ljudski in meščanski šoli! Itd. Dobro se naj premisli vsak, ki ljubi narodovo bodočnost, smatrati Oašo mladino za poskusnega kunca! Kako ničevega orožja se poslužujejo nasprotniki humanitete! Izenačenje šolstva na primer z nujno posledico poslabšanja šolstva je demago-ška fraza; izbira poklica v zrelejši dobi je prazna beseda; prašajte o poklicu abiturijenta ali celo večletnega po sejah je baje posledica učenja sta- vseučiliščnika! Popivanje in posedanje rih jezikov? Prašamo, ali «amo gimnazijci zapijejo v Slovenijo letno nad t miljardo? Li učiteljiščniki, tealci, učenci trgovskih šol itd. ne poznajo udfužehj in pivnic? Težave delata stara jezika mladini, pravijo drugi. Reš je! Ali to ni vzrok z.a odstranitev Nasprotno!. Človek že po naravi ne ljubi trdega in mučnega dela. Ako se bo s to človeško slabostjo računalo v vzgoji in pri pouku, bo bodoča inteligenca slaba garancija za lepšo bodočnost naroda! Zamolčimo genijalno misel nadaljnih antihumanistov, češ, kdor bo rabil stare jezike, se jih bo lahko naučil tudi sam! Isto bi lahko trdili namreč o matematiki, o vseh predmetih z isto namišljeno upravičenostjo. Da mnogim narekuje zahtevo po odpravljanju klas. jezikov lenoba ali nenadarjenost lastnih otrok, je opravičljiv, a prazen dokaz za nepotrebnost teh predmetov. Najširše, a ne najbolj strokfivno se je razpisal o tem prasanju neki K. V. v mariborskem »Taboru«. Pravi: »Ljudskošolska jezikovna podiaga je preslaba, da bi učenci, razumeli (sic!) latinščino v prvem razredu. Brihten učitelj pa seveda ve, da ni namen ljudske šdle pripravljati na latinščino, temveč, da poda elementarne nauke v vSeh za praktično življenje potrebnih panogah« (?) S poslednjimi besedami menda ne trdi,1 da materinščina ni- za življenje potrebna panoga, ali pač? Ro njegovem receptu moramo torej poslabšali srednje šole, ker ljudske v materinščini ne dosezajo poVoljnih uspehov 1 Radi slabše srednje šole mora paSti seveda tudi nivo univerz, kitajski zid je dograjen! Bogati Jugoslovani bodo v tem slučaju seveda še nadalje pošiljali svojo deco na tuje šole. Vidimo iz tega, s Itako nedopustno lahkomiselnostjo in nekritičnostjo se dela razpoloženje proti sedanji srednji šoli; smo pač v sredi revolucije! Bolj poučno je, kako uči g. F. V. stare jezike. On razaga po lastni trdit-Vg ure »glagolske oblike -in sintaktične posebnosti,« v ostalem času predela io—15 vrstic. Le škoda, da ne pove, kako jih predela, s kakega stališča! Berite glasove starišev po listih, govorite' s stariši in prepričai se bodete, da so ravno vsled takega načina poučevanja ljudje proti starim jezikom. Tudi pisec teh vrst bi bil proti učenju teh predmetov, ako bj se ne smelo ali ne moglo v zgornjih razredih doseči višjih ciljev. Da, smelo trdim, da je vzrastlo humanističnim študijam toliko nasprotnikov baš radi slabega poučevanja; slab pouk ne vzbudi zanimanja za stvar, ampak vzbuja celo antipatijo do stvari. Vsekakor ni vse v redu, reforme so potrebne. Več pedagogike na univerze, več stvarnega razumevanja lepote in resnice v gornje razrede, proč z morečo gramatiko, mitooško... navlako, poč s prevodi iz materinščine v stare jezike! Vokabelci, »glagolske« oblike in druga učena navlaka je sicer prijetna stvar v boju za dobro kvalifikacijo učenca in učitelja, ni pa nobenemu v čast. Boj načinu pouka, ne pa pouku samemu! Kajti moderna kultura je plod večtisočletnima delovanja Noveškega duha; nepretrgana vez nas veže zlasti z veliko grško-rimsko kulturo, zibelko današnje kulture. Pretrgajmo to vez In izpodrezali smo korenine, iz katerih se naj razvija kultura bodočnosti...! Različne so zahteve, kl.se stavijo posameznim slojem, zahtevam primerna mora biti njihova šolska izobrazba. 1. Masa naroda naj si uri duha in.blaji srce na delih domače kulture (ljudska, meščanska, nižje strokovne šole...). 2. Srednje plasti naj spoznajo kulturo vseh narodov sedanje dobe (realka, tehnika trgovske šole itd.; učiteljstvo naj absol-Vifa čelo realko in dodatno pedagoški tečaj). 3. Poleg teh dveh morajo ostati učeni stanovi, ki se pečajo z razvojem kulture od starodavnih časov do vključno današnje dobe, tvoreč nepretrgano zvezo s prednamci, ustvarjajoč trdno podlago zanamcem (gimnazija, vseučilišče). Človeštvo bi se pogreznilo v brezdanje globine, ko bi mladina ne korakala skozi tiho svetišče starih časov in narodov na — semenj življenja. (Jean Paul). Upravna anarhija,, Govor posanca Antona Brandnerja v Narodni skupščini. Gospodje! Vi pravite, da je treba izvesti redukcijo uradništva in potem šele, da se lahko izplačajo poviški. Stavili ste za to rok do 1. aprila. To je teško vprašanje, ki se, ako se ga hoče pravilno in pravično rešiti, ne da tako hitro rešiti. So gotova vprašanja, ki se s samim rokom ne dajo spraviti s sveta. Pravična rešitev se ne da vedno vezati na čas. Poleg tega sem mnenja, da parlamentarci niso poklicani, Vsaj taki ne, ki nimajo pojmov za to, da vršijo ta posel. Tega mnenja sem radi tega, ker se bo vsakdo predvsem oziral na svoje pristaše in agitatorje. Tako daleč še nismo prišli, da bi kar poslanec odpustil uradnika, ki pripada njegovi stranki, ki je agitator za nje* ?ovo stranko, Četudi je nesposoben, 'ega ne bo storil noben poslanec. V Ttajvečjo nevarnost pridejo ravno tisti uradniki, ki ne pripadajo nobeni stranki, a ki so sposobni. Taz sem torej mnenja, da' ta parlamentarni odbor, ki Ste ga sestavili za to, da bi zvalili krivdo na parlament, ne odgovarja svojemu namenu. To je moje mnenje. Cebo ta odbor hotel biti pravičen in stvar pravilno rešiti, ne bo gotov do 1. aprila. To je nemogoče. Vi imate sploh navado, da stavi jate roke in pravite: do tega in tega roka mora biti stvar gotova. Tako je bilo tudi pri ustavi. Na Vidov dan mora biti ustava gotova, pa če je tudi kaka. stvar slaba, ki bi se dala popraviti, če bi zborovali se en mesec dalje. Pa ne! Rok je tu, zato je treba, da se zadnja seja parlamenta prekine Sredi noči, potem pa da gt‘emo za mesece in mesece na dopust in nič ne delamo. Tu imate zopet rok do r. aprila. Do tega časa jnora odbor za redukcijo uradništva izvršiti svoj posel. Zelo dvomim, da bo odbor ta posel —. izvršil, če ga bo pa izvršil, ga ne bo izvršil pravilno in pravično. Gospod finančni minister je pri debati o dvanajstinah za januar in februar odgovoril gospodu Protiču nekaj, kar me tembolj utrjuje v tej veri, da ne bo mogoče tako hitro izvršiti redukcije uradništva. Gospod finančni minister je odgovoril takole: »Gospodo, to je samo jedna polu-sulucija i ona če biti nesavrsetia sve dotle, dokle ne budemo doneli zakon o činovnicima gradjanskog reda. I sve 000, što mi sada preduzimamo, to su samo palijativne mere, koje če ostati bez piinih posledica sve dotle dok se činovnički problem ne stavi na jednu široku zakonsku osnovu. Dodao bi jas i ovo, da bih popunio ono što sam ju-tros govorio o torne pitanju. Ja držim, da bi nepravo i sa socijal-nog gedišta opasno bilo, ako bi se redukcija činovnika izvršila u masama i od jedanput. Nepravo bi bilo po tom, što država, i onda kada in nijc na se preuzela obavezu da trajno obezbedi Činovnika, ipak je primila moralsiu cb-vezu da ne raskida sve veze jednitn udarcem. S drugog, socijalnog gledi-Šta, ako bi se tisuče činovnika na jed-nontt našlo na Ulici, to bi značilo šlvo-titi novu, veliku bedu i novi razlog nezadovoljstvo u našoj državi. S toga sam mišljenja da se tom pitanju mora ptiči s mnogo obazrivosti i modrost. Torej vidite, sam gospod minister .— priznava, da se to ne more kar na en mah rešiti. Jaz torej dvomim, da bi na ta način prišli uradniki do svojih pravic, ki jim pristojajo že od X. januarja t. 1. Torej gospod minister sam priznava, da se ne sme hitro odpuščati. Nastane torej veliko vprašanje, če se bo do t. aprila toliko prištedilo, da bo mogoče izplačati povišene draginjske doklade. Nadalje Vi pravite, zlasti gospod Šečerov je na tem’ stališču, da se more to vprašanje rešiti zaeno z budgetom. Jaz pa pravim, da javni nameščenci ne morejo več čakati. Njihov položaj je žalosten naravnost obupen. Od 1. januarja velja ta zakon, pa do danes, je draginja narasla za 50%, od J. maja 1. k. torej od zadnjega poviška po 130 do 140% najmanj.' jasno je. da so pri tem najbolj prizadeti pasivni kraji. Bati se je. gospodje, korupcije na celi črti. In to baš v času, ko mi hočemo ta upravni problem rešiti. To vprašanje je tako važno, da mu je cela javnost začela posvečati veliko pozornost. Jaz Vam bom tu prečita! nekaj iz »Politike«. ki velja gotovo za resen list, da vidite, kako ta list piše o uradniškem vprašanju. »Politika« piše: »Da je več krajnje vreme, da Se či-novničko pitanje reši, to više niko ne diskutuje. Ali se ono ipak ne rešava i stanje iz dana u dan postaje sve očaj-nije. I rnožda če se doterati dotle. da se najzed jednoga dana, kada ono i bude rešeno, neče moči dati definitivan po-jam sta' je to: pošten činovnik. Samo dva primera od poslednjih: U Martonošu je prilikom pregleda blagajne tamošnje pošte, konsatevan izvestan manjak. Odgovorni racuno,-polagač na saslnšavanju izjavio je, da je to uzeo iz kase, da bi mogao živeti. Da bi dokazao, kako ni je novae pro-fttčkac več utrošio na neophodne izdatke, podneo je račune o plačenoj hrani, stanu, ogrevu, osvetljavu. Razlika od plate do sume ovih izdataka tačno se poklapala' sa manjkom u blagajni. U Starorn Bečeju 5. o. m., prilikom pregleda blagajne tamošrtjem šefu Staniče, ustvarjen je manjak n blagajni od kruna 39.403.85 (daltle blizu 10.000 dinara). Na salušanju šef Staniče izjavio je: »Priznajem, da sam ovu svatu izvadio iz blagajne iz ovih uzroka: žena mi je više od godinu dana bdles-na, na nju imao sam silne troškove. Osim toga troje dece školovati koja radi pomanjkanja odela i cipela nisu mogla školu pohadjati.« Torej vidite, da nam grozi korupcija baš ob času, ke hočemo to upravo izboljšati. To. sp godi seveda v celi državi, v enih krajih bolj, v drugih manj, v celi državi so pa take razmere. Zato stojim na stališču, da je treba to stvar že sedaj rešiti, da se unese v dvanajstine za marc in april tisti znesek, ki je potreben, da se izplačajo državnim nameščencem povišane draginjske doklade. Jaz se naravnošt čudim javnim nameščencem in železničarjem, da je njihova ljubezen do te zemlje tako velika, da so tako potrpežljivi, da še niso izjavili radi stradanja najdleko- sez nejših konsekvenc. Baš radi gospodje, je temvecja naša čo!žn°^: da jim pomagamo. Mi ne moremo preko bednih klicev teh sirom2 > ampak moramo to že sedaj reidn ' ju budget. še negotova stvar. Jaz ’ J gospodje, nič ne zaupam. ^ i ®te budget že davno obljubovali in če nain danes pravite, da bo budget gotov do r. maja, Vam, odkrito rečeno, ne v jem. Zdel bi to, var jeti Vam P2 morem, da se bo to res zgodilo. M® se dogoditi, da bomo morali še v trf J podaljšati dvanajstine. (Klic: , 110!«) Vi pa spravljate ta važni ura niški problem v zvezu z budgetom. je neresno! . Izgovarjate se seveda s tem. da 11" mate sredstev. To je Vas glavni vor, ki pa ne drži. Vprašam Vas: * kaj pa ste izhajali milijone v £ol°. • namene kar tako tjavendan, ne da skupščino za to vprašali? Vp*a*. Vas, če nimate sredstev, zakaj _ danes niste naložili davka na vojne “ bičke v Beogradu. (Klici: »Tako j* Gospodje, ako se v Sloveniji enemu brivcu, malemu obrt. 6o.oOO£ na leto davka na vojne dobičke, je ten*' bolj upravičeno, da se ta davek n®* Ži velikim trgovcem in eifutom v gradu (Klici: »Je naložen!«) Dobr®* je naložen, a ga nihče ne izteri*^ medtem ko ste ga od naših ljudi v veniji že izterjali. To je glavno. . Gospodje! Jaz. Vas opozarjam t®*1 na davek, ki nosi drugim državam, c*0" bito Nemški Avstriji velike dohod*®' To je davek na kupčevanje z valutah11: Treba je, da se tak davek upelje pri nas. Četudi imate tesne ate*® 1 bankami, pa Vam vendar pripisuj®111 še toliko patkotične ljubezni, da bO®“ v tem času, ko smo v fin. krizi, pr ie gotovo mnogim pisan iz srca. A nas J® pa tudi nekaj, ki nismo člankarjevega ~?lrania« zato bodi tudi nam dovoljeno po-Jt* sv°je mnenje. Če se kaka stvar po-»eono ničvredno označi, tedaj se ji vtisne ■i v« staroavstrijskega izvora. Pa nele, da bilo vse_ avstrijsko slabo, denarne zbirke 7« j *J£enc* res niso avstrijska iznajdba. *i®5° , Pred vojno so bile doma v ameri-p " šolah in sicer kot vzgojno sredstvo. ™st°v°ljno naj si učenci odtrgajo kak nin! ’ kako zat)avo >n izroče ta denar od "lin izvoljenemu blagajniku, katerega nadzirata dva revizorja. Na nižjih stopnjah “najo zaklenjeno skrinjico, katero ob priliki oapre učitelj v navzočnosti razreda. Kako na} se pa goji pri učencih višjih stopenj socialno čustvo, Če se ga ne sme od nobenega zahtevati •— a recimo raje — vzeti nobenih žrtev?! Brez žrtev ni nič, z lepimi besedami Jn samim usmiljenjem ne pomagamo nikomur. Koliko nepotrebnih stvari si nepremišljeno kupijo otroci! Zakaj bi to ne daro-onim, ki so v bedi? Saj je brez vsakega Pritiska, kdor ne more, ne *da. Vem, da so »mo t*žki časi, a vem tudi, da je pri nas mnogo dragega veseljačenja in da jih je mnogo, katerih beda se z našo primerjati ne da. Da bi naši otroci ne smeli sodelovati Pn ajšanju takega gorja, kot je glad v Rusiji __ bi nas sinelo biti sram. Dobili bi “ov dokaz, kako malo socijalnega mišljeni? nas’ pa *uc*i’ ga nečemo vzgoji, rn'mo se zopet malo k prof. Foerster-dr pa. *)9mo videi*- kako se vzgaja otroke vPi , 'n upam’ ^a i30 marsikaterega pre-’ da niso Primerne zbirke pri otrocih .ffKo slabe; najbolj pa to uparn od oblasti, ‘udi ne bodimo tako ozkosrčni, da bi se tori* priti na SUIU' da se kaj naših vrstov. Ce imamo ugled, ki ga kot učitelji «*oramo imeti, nas nobeden pošteno mislečih ne oo sumničil. 1 a. Z. V r ^ Hrastniku je prodal trgovec J os, iuJ5.,Svoio trgovino s tremi hišami Jos. "»ajdiču za 400.000 kron. 77 V Slovenjgradcu je umrl upokojeni I1 ,in biv^i okrajni šolski nadzornik go-Janko Trobej, star 72 let. Zaslužnemu "miku blag spomin! . "~7 Podražena telefonska pristojbina v P’ Telefonski razgovor iz Ljubljane, agreba in Broda z Avstrijo kakor tudi na-kr™ bo vtlial v bodoče 3600 avstrijskih ° ’ med Mariborom, Ptujem, Zidanim mostom in Avstrijo -pa 3000 kron. — Nov zakon o koloniziranja. Minister agrarno reformo dr. Miletič je določil »osebno komisijo, ki naj izdela nov zakon “ soloniziranjit Ženska razstava v Beogradu. V, zenskega društva v Beogradu so nlh°H I te dni veliko razstavo ženskih roč-v prvi vrsti krasnih vezenin. ar„r~ „ov frančiškanski samostan v Beo-??• frančiškanski red je zaprosil beo-bj>i °, mestno občino za brezplačno stav-DrnJh- $i zSradi samostan. Občina je h«* i° zayrnila, ker nikomur ne daje stavec brezplačno. med~Wit^°ParsfV0 v (~rni sori' ^a cesti toinB ,.lKsičem in Podgorico so roparske kovt^ - r?nih roparskih poglavarjev Stoj- »Dlpnn in “O^koviča napadle poštni voz, PisernskoP pošta ter odnesle vso denara0 in n^kdodfom Zg°'rele ŽeleZ"iŠke nega poveUstvaWU *e p020rel° poslopje voj-sa fon 7sovjetske ruske viade **atih rubljev6 prora‘'unien na 230 milijonov — Predsednik Masaryk je daroval za stradajoče v Rusiji 100.000 Kč. — Boj proti oderuhom v Zagrebu so nadaljuje brezobzirno ter so uspehi že vidni. Zaprtih je že mnogo trgovcev in obrtnikov in vedno prihajajo nove ovadbe. Nek gostilničar je zahteval za krožnik navadne svinjske Hladetine (sulca) 80 K, nek krojač za polikanje hlač 220 K, nek mizar za pritrditev obešalnika z dvema vijakoma na steno 200 K itd. Podobnih slučajev oderu-štva se tudi v Ljubljani ne manjka, toda nihče se ne zgane. _ — Grobovi italijanskih vojakov v naši državi. Minister ver naznanja, da ie prispela k nam italijanska komisija, ki pregleda grobove italijanskih vojakov izza vojne dobe. Skofi.ski ordinariat poziva župne urade, naj mu pošljejo vse potrebne podatke ter poskrbe, da bodo imenovani grobovi na naših pokopališčih v dobrem stanju, češ, da v Ita-liij zelo skrbe za vojne grobove vseh tujih državljanov. n T M.adJarskc Na zborovanju »Probujaiočih Madžarov« je vodia major Pronay izjavil: »Ako se pri bodočih volitvah nam pridružijo vsi volilci, potem si bomo najpozneje v dveh mesecih priborili vse izgubljene pokrajine nazaj, Od danes naprej bomo vsakogar odstranili, kdor nam bo stal na potu. Pripravljeni smo marši-rati preko krvavih mrličev.« —- Končno je toplo pozdravil tudi navzoče zastopnike italijanskih fašistov. Zdivjan prašič. Nekemu kmetu v zagrebški okolici je zbežal prašič v gozdove ter je po par mesecih popolnoma podivjaL Posestnik je razpisal nagrado 4000 kron tistemu, ki mu pripelje prašiča živega ali ustreljenega. Prašič se potika v gozdovih na Slemenu, a ker je lahko ljudem nevaren, prirede zagrebški lovci lov nanj. — Dva tramvajska voza sta trčila sku-paj v Zagrebu na Jelačičevem trgu preteklo nedeljo. Ranjenih ie bilo 6 oseb. Oba šoferja so aretirali, ker se nista ravnala po predpisih. Ruski dijaki. Težka usoda je pregnala mnogo Rusov širom sveta. Iskali so Si zavetja tudi v Jugoslaviji in ga tudi v ve-liki meri našli. Mnoge je pripeljala por celo do Ljubljane, osobito dijake visokošolce. Teh je do 145 iri so večinoma tehniki. Nastanjeni so na ljubljanskem gradu in v barakah ob Martinovi cesti, kjer živijo ti reveži svoje bedno življenje. Brez luči, brez kurjave, brez posteljnega in telesnega perila so in ležijo večinoma na golih deskali. Da je pod takimi pogoji vsako učenje nemogo-»*’ PJiznal_vsakdo, Na inicijativo gospe Marije Hribarjeve, soproge pokrajinskega namestnika, se je osnoval »Komite za oskrbo ruskih dijakov v Ljubljani«, ki si je fiudel nalogo, da s prošnjami do blagih src zbere nekaj prispevkov v denarju in blagu, da se ublaži velika beda teh ruskih dijakov. Tedaj, ko še vrnejo ti ruski dijaki v obnovljeno in urejeno Rusijo, poneso seboj ljubezen do nas; in povedali bodo, da 'so našli pri nas svojo drugo domovino, da niso bili med tujci, temveč med brati. Saj bomo v bodočnosti potrebovali tudi mi še pomoči velike in silne Rusije in takrat nam bodo ti širili simpatijo za naš narod iu našo državo. Na poziv komiteja so se odzvali že nekateri dobrotniki in darovali, bodisi v blagu ali denarju. Nabavilo se je že nekaj slamnic, blazin, rjuh, brisalk itd., dobavilo tudi nekaj premoga in drv za kurjavo, tako da so reveži vsaj za silo preskrbljeni. Ker pa še ni naloga komiteja dovršena in rabi ta še mnogo sredstev v denarju in blagu, prosimo vse one, ki imajo dobro voljo, da prispe* vajp po svoji moči. Vsem dosedanjim darovalcem pa najsrčnejša aahvala! — Morilec orožnika, Maverja. Pred kakimi štirimi meseci je bil pri Brežicah na bestijalen način umorjen in oropan orožnik Maver. Ta grozen čin je v družbi več sokrivcev storil vojaški begunec Varlec. Morilec in sokrivci čakajo edaj v zaporu, na porotno razpravo, ki se bo vršila 10. t. m. pred celjsko poroto. — Bomba v dimniku. V dimniku železniške kurilnice v Vršacu so našli več nevarnih bomb. Policija vodi obširne preiskave. Podpirajte družbo sv, Cirila in .Metoda, Uubliaita. ■r.- Predavanje Jusosloven»kO'češkoslo-vaske lige o Alolsu Jiraskn. I)anes, dne 3. marca 1922 predava dr. Ivan Lan ob osmi liri zvečer v Veliki dvorani Mestnega doma >0 zgodovinskih slikali, osebah in krajih v romanih Aloisa Jiraska. Opozarjamo občinstvo na to veležanimivo prireditev. Predavanje o mladinski organizaciji »Rdečega križu«.. Iz Amerike je dospela v Ljubljano mis. Ada Palmer, zastopnica ameriškega »Rdečega križa« za narodni podmladek in delegatka ligo »Rdečega križa«. Po-dala bo smernice k mladinski vzgoji, ki naj vodijo ^0 tistih vzvišenih cljev, katere sl je postavil ameriški podmladek tc organizacije. Vabimo starše na to zanimivo predavanje, ki bo v veliki dvorani »Mestnega doma« dne 4. marca, to je v soboto poopldnc ob 5 uri. Rdeči križ za Slovenilo. •7_= »Bratstvo«. Danes, v petek, ob pol 5. uri zvečer tamburaška vaja. Pridite vsi, ker se bomo obenem pogovorili glede Celja in event. izleta*V Prago. Načelnik. ravnatelj Narodne tiskarne g. Ig. verbajs je šel po dolgoletnem službovanju v pokoj. Vodstvo tiskarne je prevzel dosedanji faktor g. Jezeršek. — Boj draginji! V nadaljevanje skupne akcije vsen stanovskih organizacij in društev proti draginji se sklicuje v petek dne 3. t. m. ob 19 uri seja akcijskega odbora v dvorani Mestnega magistrata v Ljubljani z unevnim redom, ki je bil določen na zadnjem sestanku dne 23. m. m. Udeležba za-Stoprukov vseli 22 organizacij in društev dolžnost. Akcijski odbor. -. , 77 *Avtomobilna prometna d. d.« v Ljubljani naznanja cenj. občinstvu, da je z dne 25. febr, otvorila redni avtomobilni promet na progi Vransko—Gelje, in da vozi auto od 1. marca dalje dvakrat na dan po starem voznem redu, ki se Izpremeni le v i. , ? odide jutranji auto iz Celja mesto ob 6.30 sel e ob 7. uri, 9icer pa ostane stari vozni red nespremenjen. Na progi Škofja lolut—Železniki se z dnem 2. marca izpremeni vozni red v toliko, da odhaja auto iz Železnikov v ‘skofjoloko ob 5. in 17.15 uri, SkofJiloki v Železnike pa ob 10.15 m 19.20. uri Na progi Ljubljana-Celle Iz a časno pa le do Blagovice) vozi auto od redtf3™3 zopet po rednern voznem =* Ali je takšno izkoriščanje dopustno. Poroča se nam, da tvrdka J. C. H., na Glavnem trgu v Ljubljani plačuje svoje pomočnice za belo perilo za 8 ur napornega dnevnega dela — 20 K. kar še za suhi kruh ni * j j Nam se zdi kaj takega neverjetno, toda dolžnost obrtnega nadzorstva je, da se o resnici prepriča. .. 7= p‘s{“° zu 10.000 rubljev. Neki ljub- ljanski obrtnik je prejel od znanca iz Rusije priporočeno pismo, na katerem jc bilo nalepljenih 10 znamk po 1000 rubljev. ~ Umrla je v Ljubljani dne 1. t. m. ga. ranika Jelcnčeva, soproga ravnatelja meščanske šole g. Luke Jelenca. Blag ji spomin, preostalim sožalje! _t Zgubljeno. Zgubila se je rujava denarnica z veliko svoto denarja od Wolfove Fj.JT.ozi Zve*do do Rimske ceste. Pošten najditelj se prosi, naj jo cTdda proti dobri GUncah V 11356,1,1 ,Ipravništvu ali pa na 7 atvine. Zlato verižico vredno 3000 kron je neznan tat ukradel dijaku Radova-nu Lichteneckerju iz njegovega stanovanja. • I red tobačno tovarno je bil ukraden Ar« tiirju Toimuicu lovski pes, svetlorjave bar- W0 kron na ,m° ^eldrnan<<- Vreden je A/etacije. 2e od lanskega leta radi poneverbe 22.000 kron zasledovani Klander ™ lz Cerknega, je bil aretiran na tuk. glavnem kolodvoru. Aretiran je trajnvaj- kerzavozil s tramvajem v dvokolesni voziček trgovca Jarcr, s;- mu ta ni mogel pravočasno umakniti. Vo zicku jc napravil 1000 kron škocle. . ,. Prelep. Ziiani ljubljanski pretepač in Iz/ivač Stanko Bitenc se je na pustni pon-de jek začel pretepati V neki ljubljanski go-krvavem boju je zakričal Bitenc;_ »Dekleta vina gor!« Ker mu natakarica ni hotela dati vina, je začel po svoji stari navadi zabavljati vse vprek, sled-S « » sPray.i* tudi na policaje in detek-tive. Bil je aretiran in oddan sodišču. Ljubljanska porota. Goljufija z menicami. Pn včer&išniem porotnem zasedanju je priie na frsm 12 junija 1885. rojen Vid Cepin, doma z Pla- mnse vasi na Štajerskem. Na vesTi ima tat- Pn ?? iV")e in (1-ru-e kazenske delikte Po poklicu je sicer železničar, toda v stuž-,e bl.i k' malokdaj, ker je bil delomržen a svoje nepoštene načrte je pridobil tudi svojega brata Pavla, lesnega trgovca v Go lemlcali pri Kočevju. Na .pikoITvzel nat Prej hotelirja Alojzija Zorčiča, lastnika bivšega hotela »Triglav« v Kolodvorski uliti- 1 ri tem hotelirju je imel obtoženec hra-m m stanovanje. Zorčlč Je Cepinu večkrat v -iozii svoje težave in mu povedal, da mn .ie meseca maja 1921 stanovanjski urad za-segel njegov iiotel. Za preklic te zasede ie pošiljal Zorčič prošnje celo v Beograd. Nato je obtoženec začel praviti hotelirju, da pozna nekega, preroka-čarovnika, ki dobro »reteklosi in prihodnjost, naj se torej obrne Zorcič do njega za pomoč. Dalje mu je razlagal, kako »copra«. V to svrho se nrn'^„ ‘ V?0'"™ podpisati na pra_en papir, Cepm pa bo to ponesel čarovniku, ki bo natančno povedal, kako stoil n|.ee0,vnao stanovanjska zadeva. Meseca' ju-r>|ja 1921. je prišel Cepin V Zorčlčevo ku-i|r tam /Začel zopet govoriti o čarov-niKu. hravil je, da se morajo vsi podpisati na prazen papir, katerega pa ne smejo videti. Zorčičeve ženske so Cepinu te buda-lost‘ verjele. Zorčlč sam pa se Je dolgo ustavljal, končno mu je pa le podlegel. Ppdpisal ]e Čepinu tri kose praznega papirja m stavil pri tem za čarovnka nasled-nja tn vprašanja: 1. Ali mu bo vlada re* kvlrtrala stanovanje? 2. Kako dolgo bo živel in kake smrti bo umrl? 3. Ali mu je zena zvesta ali fle? Zorčlč je moral pri vseb treh^ podpisih pristaviti tudi besedo »hotelir«. Ko je Cepin dobil podpise, ni potem nikdar vec nič o tem omenil in vsi so na to poza-E1"-,., ne 10- novembra 1921 pa je dobil Zorcič menično tožbo vloženo od Pavla Cepina, po dr. Tominšku za 85.000 kron, ker "• o pr?yen? času plačal zapadle menice. Zorcic, ki ni nikdar podpisal nobene metlice in si ni nikdar od bratov Cepin izposodil denarja, je pri Cepinovem zastopniku dobil v vpogled še drugo menico, glasečo se na 65 tisoč kron zapadlo dne 1. jan. 1922 in pa potrdilo z 10. junija 1921, na katerem potrjuje Zorčič, da je prejel od Pavla iu Vida Cepina 10.000 kron posojila. Zorčič je precej spoznal, da sta menici In potrdili pona-isjeni in osumil brata Čepina, da sta od, njega podpisane prazne listke izpolnila in potrdila. Brata Čepin pa trdita, da sta posodila Zorčiču vsoto 150.000 kron in obe menici. \ id trdi, da se je Zorče Vselej, kadar je bil v denarnih stiskali, obračal do njega. Zorčič pa odločno zanika, da bi si bil od Ccpiiiovih izposodil kak denar. Državno praVdriištvo obdolžujo Vida Cepina, da je skušal Zorčiča z zvitim pregovarjanjem Oškodovati za 150.000 kron, Pavla Cepina pa, da je dne 4. novembra 1921 v Ljubljani po bratu Vidu ponarejeno menico 85.000 K pod pretvezo, da Ja prava, predložil dr. Tominšku v svrho, da vloži proti Zorčiču ine-11 S kar je dr. Tominšek tudi sto- ril. S tem je na zvit način pripravil dr. Tominška v zmoto, vsled česar bi bil Zorčič oškodovan za 85.000 K. dolgotrajnem zasliševanju obtožencev so bile popoldne zaslišane prve priče. Ko so bile zaslišane izveiiliubljanske priče se je razprava preložila na danes popoldne ob štirih. Maribor. Muzejsko društvo irna prihodnjo nedeljo ob 10. dopoldne občni zbor. Veliki judski shod za narodni preporod bo dne 12. t. m. ob pol 10. uri v kazinski dvorani. Avtomobilska vožnja Maribor—Gornja Radgona. Ker ima družba seti a j 5 avtomobilov, mod terni 2 salonska, je otvorila dnevni promet na imenovani progi, lz Gor. Radgone odhaja avto ob 6, zjutraj ter prispe v Maribor ob 9., iz Maribora pa odhaja ob 14. pop. in prihaja v G. Radgono ob 17. Cena v eno smer je ICO K. Zaradi požara v Franzovetn mlinu se Je vršil na pogorišču komlsljonalnl ogled, ki je dognal, da je izključeno, da bi bil nastal požar vsled električnega stika. Zgorelo je 8 vagonov moke, ki je bila večinoma že prodana ter 13 vagonov žita. 2ito še Veduo tli. Izginil je od zadnje nedelje železniški uradniki pripravnik Ant. Perko, doma iz Kranja. V nedeljo ie šel z večjo družbo v Lirmniš, a se ni vrnil v Maribor, Ne ve se, ali ie izvršil samomor ali je postal irtev zločina. Celje. Podružnica >Slovenskega lovskega dru-stva*. se je ustanovila v Celju. Predsednikom je izvoljen g. Fr. ConfidentL Za prvo porotno zasedanje pri okrožnem sodišču v Celju so dosedaj razpisani sledeči slučaji: 6. marca Janez Berkovič, hudodelstvo uboja; 7. marca Janez KorOšec, hudodelstvo ropa in tatvine; 8. marca Gregor Kampuš, hudodelstvo goljufije; 9. marca rranc Stergar, hudodelstvo umora. — Pred« Vidoma pridejo v tem zasedanju na vrsto tudi se umor orožnika Maura in dva druga ubojna slučaja. Iz finančne službe. S. 1. marcem tl. so Kg.^ poduradniki čast. pregledniki Ivan Osmič in Franjo Arh, podprcglcdniki: Franjo Povoden in Franjo Zolgar, vsi pri finančni kontrol v Celju, stalno upokojeni. Prijavni urad išče neko Lucijo Samnič, ki inja pisemsko zvezo z ogrsko splošno kreditno bauko v Budimpešti. Predpustne prireditve letos v Celju niso bile ravno številne in se more priznati, da Ceijc letos v tem oziru ni ravno pretiravalo, pri vseh prireditvah pa se je opažalo, da letos niso bile obiskane tako, kakor prejšnja leta, kar znači, da razun raznim pridobitve-nim krogom, manjka v teh težkih časih vsem za obisk takih iti enakih prireditev potrebnega denarja. Nesreča v službi. Progovni preglednik državne železnice Florijan Pogačnik, je na progi med Žalcem in Celjem tako nesrečno padel da je obležal nezavesten. Zlomil si je rebra. Pravočasno pa se je še zbudil iz ne-zavesti, ter se rešil iz železniškega tira. Prepeljali so ga v celjsko bolnico. Raztrgana ima tudi pljučna krila in pretresene Živce. V Ježovnikovem kamnolomu v Vel. Pi-rešiti sta te dni težko ponesrečila zopet dva delavca in sicer Mirnik Anton in Mirnik Jakob. To je v tem kamnolomu v 10 tednih že druga večja nesreča. Gospod obrtni nadzornik naj bi se za razmere v tem kamnolomu malo pointeresiral. nudbe pod »Uradnik« na upravo lista. 3W KONTORISTINJA vešča vseh pisarniških del z daljšo prakso išče primerne službe. Cenjene ponudbe pr°" sim pod šifro »362«. 36* LECA, NOVA, DEBELOZRNATA, ZELO MEHKA ZA KUHO, SE DOBI: pri Sever & Komp., Ljubljana, VVolfova ulica 12. Zahtevajte naš cenik vrtnih uj poljskih semen. j , ' . 10 KOPAČEV IN 20 VOZAČEV (neoženjeni) se sprejmejo v delo pri rudarskem podjetju »Nova Nada« v Globokem pri Brežicah. 359 UREZALNIK (Frasser) se sprejme takoj z najboljšo plačo. Tovarna pohištva Klančnik in Kompare. Maribof, Meina ulica. 337 VOZNIKA h konjem, zanesljivega in neocenjenega sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. J. Boj nač, Ljubjana. Čopova ul. 16. 34» SPRETNI LESNI STUGARJI nadalje več strokovnih delavcev za upog« njeno pohištvo, brusarjev, krvačev, apre<-turistov in mizarjev se sprejmejo v trajno delo v tovarni upognjenega pohištva Remec In Co. na Duplici pri Kamniku. Zglasijo nai se le najboljše moči z dobrimi spričevali, treznega in zanesljivega značaja. 349 NATAKARSKI VAJENEC ki se je že nekaj časa učil in ima prakso v gostilni se sprejme. Naslov v upravi lista. 35? Razno: MLAD GOSPOD 33 let star, govori slovensko, hrvatsko ia nemško, želi vstopiti v kako službo, naj-rajše v kako trgovino ali podjetje kot skladiščnik ali pomožna moč. Cenjene ponudbe je vposlati na upravo lista pod št. 1922, 36? DRAŽBENI OKLIC. Dne 11. marca 1922 prodado se dopoldne ob 9. uri v Ljubljani v vestibulu justične palače na javni dražbi: 2 zlati uri z verižico, 1 par zlatih manšetnih gumbov, 1 zlat poročni prstan, 1 zlat prstan z rubinom in briljantom, 1 zlat prstan z modrim kamr nom in briljantom, 1 duble-gumb ter več boljše obleke. Okrajna sodnija v Ljubljani. 358 MESEČNO SOBO išče mlad zakonski par. Cenjene ponudb? pod »Soba« na upravo lista. 363 DVA MLINARSKA POMOČNIKA dobra in poštena za umetni mlin proti do» bri plači in s hrano se sprejmeta. Zglasit! se je: Peter Sušnik, Bistra št. 11, Borovnica. 35f Nova knjiga! Izšla e v založbi ,.Zvezne tiskarne" v Ljubljani Marijin trs 8. KARMEN novela Prosper M&rimče-a poslovenil Vladimir Levstik. Dobi m se v vseh knjigarnah. Cena breš. din, 7*50. . >ORT ..TRIGLAV E3CPORT Telefon št. 17.111. G. m. b. H. Brzojavi: Triglav-Dresden. DRESDEN-A, Zinzendorfstrasse 2lb. Ulster 1119. Podružnica: HAMBUR<3> Steindamm 76. Triglav>Hamburg. GeneraBno zastopstvo ljubljanskega velikega semnja za Nemiijo. M P OKT Stroji za poljedelstvo in obrt, železnino in orodje, kemikalije, droge, papir, sol, modra galica, steklo itd. Potrebščine vseh vrst za vrtnarje. Vaino za potovalce v Nemčijo: Naša pisarna je vedno na razpolago za izvršitev Vaše korespondence v vseh tulih jezikih. Za časa Vašega bivanja v Nemčiji pustite nasloviti korespondenco . pod Vašim imenom rta našo tvrdko. Preskrbimo Vam dovoljenje za potovanje od nemških oblasti in olajšamo Vaš promet z bankami. Preskrbimo Vam stanovanja in smo Vam v vsakem oziru na razpolago. E X P O RT Živo in zaklano živino, deželne pridelke vseh vrst, žita, suhe slive, rudnine itd. itd. Poslužujte se naše tvrdke! Glavni in odgovorni urednik Zorko fakin. Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«, Tiska »Zvesr.a tiskarna« v uablia05.