Politični ogled. Avstrijske dežele. Kolikor je v rokah drž. zbora, je postava o ,,kmečkili domih" gotova, treba ji je le še to. dajopodpiše avitli cesar. Ta postava utegne prinesti precej koristi pri srednje velicih kmetijab, ali bati se je da jo pristrižejo dež. zbori, to je skorej gotovo pri tistih, v katerih imajo liberalci večino. — Razprave o drž. proračunu gred6 v drž. zboru precej po časi naprej, še le gledč dveh ministerstev so pri kraji, pri ostalih, izlaati pri naučnem ministerstvu bode pa brž huda vojska, dobro. da je orožje le beseda. — Na Dunaji ao bile v ponedeljek dopolnilne volitve v mestni zaatop Zmagali so v 7ih okrajih ,,združeni kristijaai". To je dobro znamenje. Na nemškem Štnjarji, višje od Gradca, prikazuje se kužna bolezen na parkljib živine in je za to Graški župan prepovedal iz onih krajev prignati živine v Gradec. Od naših slov. krajev pa ee sme živina tje prignati, nekaj poskoči za to brž ko ne cena naši živini. — Državni poslanec Grhon zatrjuje, da se godi koroskim Slovencem dobro ter si ne želč niiesar več, najmanj pa slov. sol. No. čemu pa dobiva potlej dež. šolski svet v Celovci toliko prošenj za-nje? — Iz Kranjskega se aelijo še Ijudje prej kakor alej v Ameriko, ali areče jih najde le malo, ljndem manjka doma zaslužka. posebno po dolenjski strani. — PoGoriškemše pije ljudstvo naprej svoje žganje in po nekaterih krajih ostaae vsako svarjenje — bob v steno. Škoda za ljudstvo! — V Trstu prebiva 30000 Slovencev, ali mesto ne privošči njih otrokom nobene alov. šole. Društvo ,,Edinost" se poganja že sicer več let za-nje, toda doslej še brez vspeha. — V Greti pri Trstu, se ustanavlja podružaica sv. Cirila in Metoda. — Hrvaški sabor ali dež. zbor se skliče še le jeseni, ne pa, kakor je bila doslej navada, spomladi. Cemu tudi, aaj obvelja tudi v njem vselej to, kar hoče madjaraka vlada. Svojo voljo pa izvrši ona lehko tudi brez sabora. — Ogerski minister Tisza ne odstopi, kakor bi rad grof Apponyi in drugi. — Razprave o novi vojaški postavi še niso v ogerskem drž. zboru pri kraji, to pa zato, ker govori lebko v njem vsak poslanec, če ae le zglasi za besedo. To pa aodimo, da ni pametno. — Spomin na dogodke v letu 1848 so Madjari praznovali tudi letos in pri tem ao na večih krajih peli slavo — Koasuthu. Čudno, kaj ai lehko vse upa pristni Madjar! — Polj- sko dobi več vojakov na svoja tla. iz Brna ae namreč preaeli deseti generalni štab v Pfemysel. Ta selitev pa nima znamenja za to, da je vojska z Rusijo pred durmi ali ka-li. Vunaiije države. Sv. Oče Leon XIII. so odločili kardinala Vanutellija za posvečenje novega škofa v Lincu, dr. Franc Marija Doppelbauerja. Posvečenje se jo izvršilo tedaj v Rimu. To ae izgodi sicer le redko. — Minister Crispi se grozi. da razpusti drž. zhor vRimu, ako ae mu stavi še na dalje po robu, sicer pa jim obeta. da zniža vlada stroške, če ne drugje, vsaj pri vojaštvu v Masavi. Veliko pae to ne kaže. — Eakor je podoba, bliža se Criapi čedalje bolj ua to, da poda Italija roko francoski republiki. Ako se to izgodi, potem pa j e vojska že prav blizo. — General Boulanger spreminja po gostem svojo barvo, in za to mu še ne zaupa prav nobena stranka, boji pa se ga predaednik republike, Carnot in vsa njegova stranka. — Anglijska vlada pomnožuje vojaštvo in še posebej tisto za na morje. Celih 1000 milj. gold. sme v to obrniti; sreča, da jih še ima in ji za to ni treba posojila! — Holandski kralj, Viljem je nevarno zbolel in pravi ae, da pri njem ni več upanja na zdravje. — Nemški kancelar, knez Bismarck je prišel uni den v drž. zbor v Berolinu, ne da bi ga bilo v njem treba, zato pravijo, da se je prišel samo kazat ter bi poslanci naj ne verjeli, da je že oslabel. Vojni minister trka zopet na vrata drž. zbora v Berolinu in prosi l'/2 milj. za pomnoženje topništva. Ljubi Bog, kam pojde to! — V Dorpatu na Ruskem je bilo doslej še nemško vseučilišče, posehmal pa bode po polnem rusko. — Na meje tišči Rusija zopet vee vojakov ali v tem trdi, da je ondi veliko tiho tapcev ter ji hodi le za to, da prožene nje. Veruj ji to človek! — VBolgariji se je razcepila stranka, ki je doslej stala trdno za kneza, na dvoje in težko, če bode to knezu na korist. — V Belem gradu se kaže veliko veaelje, odkar ima radikalna stranka svoje može v ministerstvu, toda nam se dozdeva, da ni veliko uzroka za tako veselje. Kralj Milan je zapustil srbska tla ter biva že v Peštu, za tem pa pride na Dunaj. — Armenija spada k Turčiji, zato pa je v njej žalostno življenje za kristijane. Sedanji sultan ne stori ničesar za-nje, če se je prav zavezal v Berolinski pogodbi, da odpravi mahomedanske glavarje iz kršč. mest. — Stotnik Wissmann stoji že pri Kairi na afrikanskih tleh in ima 1300 prostovoljcev. Z njimi hoče v onih krajih vgnati arabske čete, ki tržijo s aužnji. Malo ljudi ima mož, malo. — V Kanadi, državi aev. Amerike, so odprli novo katoliško vseučilišče in sicer v mestu Ottawa. Tudi v Ameriki ao doma vrli katoliški možje!