ASO (LETO) No. (štev.) 45
BUENOS AIRES
10. novembra 1963
Zm zesMčite slovenščine in meno em&Uomravnost
Enakopravnost slovenščine v Jugoslaviji je zagotovljena z ustavo. Taka določila so imele vse dosedanje ustave-Predvojne in povojne. Tudi sedaj veljavna ga ima. Osrednje državne oblasti jih seveda niso dosledno izvajale.
V predvojni Jugoslaviji težnje centralističnih sil za zapostavljanjem in potvarjanjem slovenskega jezika nikdar niso mogle uspevati- Neprestana budnost in skrb za usodo slovenskega naroda njegovega jezika, njegove kulture pri tedanjih političnih predstavnikih slovenskega naroda, zlasti pri dr. Korošcu, in pa narodna zavednost slovenskega naroda, sta bili tako velik braniš, da se je ob njih razbijal sleherni poizkus načrtnega uničevanja in zapostavljanja slovensikega jezika.
Pod komunistično totalitarno upravo je v tem pogledu nastala bistvena sprememba. Centralistična birokracija se je povečala, med mladino je začela padati narodna zavencst, ker so jo komunisti načrtno vzgajali v materialističnem protinarodnem duhu. Nosilcem komunističnega totalitarstva je bila vsa leta glavna skrb utrjevanje proti-narodnega komunističnega sistema, graditev komunistične diktature v domovini in v svetu, ne pa skrb za koristi slovensikega naroda. Zato vsi tisti, ki jim je na poti slovenski narod z njegovo lastno narodno bitjo, lastno kulturo in lastnim jezikom, v sami Sloveniji niso zadevali na nobeno oviro s svojimi prizadevanji za zapostavljanje slovenščine v javni upravi, ki je morala v Sloveniji sprejemati vse mogoče obrazce samo v srbskem ali hrvatskem jeziku, ne pa v slovenskem.
Vzporedno z osrednjimi državnimi oblastmi so slovenščino zapostavljala tudi gospodarska in industrijska podjetja v neslovenskih republikah, ki so svoje izdelke pošiljala v Slovenijo z navodili in spremnimi listinami Samo v srbščini in hrvaščini, včasih pa v tako pokvarjeni slovenščini, da je bila to že žalitev Slovencev.
Moramo pa priznati, da so bila med tistimi, ki so zapostavljali slovenski jezik, tudi nekatera slovenska industrijska podjetja, ki so slovenskim odjemalcem svojih izdelkov pošiljala obrazce ali v spakedrani mešanici srbščine in hrvaščine, ali pa v nemogoči slovenščini.
Ob takem stanju slovenščine se je začelo javljati ogorčenje med narodom, med slovenskimi znanstvenimi ustanovami in pri tistih slovenskih kulturnikih, ki nočejo biti hlapci komunističnim gospodarjem. Prihajali so na dan protesti in zahteve po zaščiti sloyenščme tudi v javni upravi. Tedaj se je morala zganiti tudi (komunistična Socialistična zveza del. ljudstva Slovenije in nastopiti za zaščito slovenščine.
O položaju slovenščine v šoli in javni upravi je razgovor vsako leto tudi oa zborovanju Slavističnega društva Slovenije. Letošnje njegovo zborovanje je bilo 15. oktobra v Mariboru, 16. ok-tobra pa v Ljutomeru- Na njem je bila na podlagi referatov o položaju slovenščine v javnosti sprejeta naslednja resolucija:
„Slavistično društvo spremlja s tradicionalnim zapiranjem v zgolj strokovne okvire in usmerja svoje delovanje v širšo družbeno problematiko. V zvezi z ugotovitvami o položaju slovenščine v naši javnosti predlaga:
1- Ustavna določila glede enakopravnosti slovenskega jezika v okviru jugoslovanskih skupnosti ne morejo biti več samo deklarativna, ampak se morajo uresničiti v praksi.
2.	Na ozemlju SR Slovenije je treba poleg drugih določil uveljaviti 2. odstavek 74. člena ustave SR Slovenije. („Poslovanje vseh državnih organov ter delovnih in drugih samoupravnih organizacij, ki izvršujejo družbeno službo na območju SR Slovenije, se vodi v slovenskem jeziku.“)
3.	Slavistično društvo bo s strokovnim in znanstvenim delom svojih članov in kot organizacija podprlo naloge Socialistične zveze delovnega ljudstva, ki zadevajo to področje.
4.	Društvo bo preko svojih podružnic navezalo stike s samoupravnimi orga ni, da bi le-ti postali nosilci skrbi za
PBOMIEBN1K REPUBLIKE 6RAL| ©MIŠAMA © UKREPIH VUARE EA (GOSPODARSKO OZDRAVITEV DRŽAVE
Predsednik republike gral. Juan On-gania je v ponedeljek zvečer govoril narodu o ukrepih, ki jih je pod vzela vlada argentinske revolucije za gospodarsko rešitev države. V Beli dvorani vladne palače so bili zbrani vsi ministri zvezne vlade^ glavni poveljnik vojnega letalstva ter glavni poveljnik pomorskih operacij — gtyyni poveljnik vojske je bil zadržan zaradi zaključka konference glavnih vojaških poveljnikov v posameznih ame riških državah — guvernerji vseh argentinskih provinc ter časnikarji.
Gral Ongania je začel govoriti točno ob devetih in je govoril eno uro.
V govoru, za katerega je bilo v javnosti veliko- zanimanje, je med drugim napovedal naslednje ukrepe, za katere se je odločila zvezna vlada za ureditev javnega gospodarstva: -
Menjalni trg
Glavni ukrep, ki ga je vlada izdala ta dan za ureditev gospodarstva, obstoja v osvoboditvi menjalnega. trga, ki ga bo pa vlada še naprej nadzorovala toliko, kolikor bo potrebno, ida bo preprečila prekomerno trošenje deviz ter špekulacijo. Ta ukrep narekuje gospodarska stvarnost, država pa začenja z njim stopati -ma pot stabilnosti denarja.
Državni proračun
Gornji ukrep bod-o spremljali še drugi, ki bodo v bodočnosti zagotovili podporo argentinskemu pesu. Začeli bomo delati red v državnem proračunu, ki je glavno povzročitelj sedanje inflacije.
Državna podjetja in odvišno osebje
Prenos v privatne roke nekaterih drž. podjetij ter preosnova preostalih, bo napravila konec glavnemu povzročil-cu sedanjega deficita. Toda en del deficita nastaja tudi zaradi previsokega števila državnih uradnikov in ga bo treba zadržati v vsej državni upravi.
Omejitve v privatnem gospodarstvu
Med tem, ko >bo država zadržala ustvarjanje sredstev za plače z izdajanjem denarja in deficitom, se bodo morali v mejah primernosti omejiti tudi privatniki.
Krediti za zidanje stanovanj
Kot dodatni ukrep za zadržanje inflacije in za zaposlitev delovnih moči, bo Državna hipotekarna banka takoj objavila načrte za hranilne vloge in posojila v višini 14.400 milijonov pesov. Razen tega bo dodala 7-600 milijonov za rešitev prošenj za zidanje hiš zaradi podražitve podpisanih pogodb-
Znižanje domače potrošnje
Osvoboditev menjalnega trga bo vplivala na cene, zlasti tistih proizyodov, ki so določeni zia izvoz. To pa predstavlja manjšo domačo potrošnjo tistih stva-
ri, ki prinašajo državi devize- Brez teh deviz vrednosti denarja ni mogoče ustaliti. Vlada se je zaradi tega odločila za višje cene, zavedajoč se, da bo to prineslo zboljšanje. V tem obstoja žrtev gospodarsko šibkejših slojev.
Glede plač je zahteva tale:
Vsakdo naj omeji svoje izdatke - v takem razmerju, da bodo v soglasju z resničnimi prejemki z zavestjo, da se ti ne bodo zvišali v času, ki je potreben za ustalitev valute.
V pogledu dobičkov
pri podjetjih je predsednik izjavil: Industrija in trgovina morata razumeti, da so napori določeni za vse in da si morajo sami prostovoljno naložiti omejitev svojih dobičkov, da bi s tem zmanjšali dobo, v kateri bo čutiti socialne .posledice stabilizacije valute.
V nadaljnjih izvajanjih je predsednik napovedal ukrepe za zboljšanje poljedelstva, živinoreje ter mesne industrije, nato pa je govoril o razvoju industrije, ki je nujna za splošni gospodarski razvoj in dvig države- To je pa odvisno od izvoza, Dejal je, da je prej država izvažala viške, sedaj bo pa iz vazala vse, kar bo mogla, za domačo potrošnjo bo pa to, kar bo cstalo.
Obširno je govoril tudi o petrolejski politiki vlade. Tudi na tem področju bodo v bodoče privatna podjetja lahko sodelovala. Tudi inozemski kapital je za to, kakor za vso ostalo industrijo, zaželen in bo dobil vsa zakonita zagotovila ter zaščito za varnost naložb. Gospodarska obnova pa zajema vso državo. V tem pogledu bo vlada posvetila vso pozornost povečanju (proizvodnje električne energije z graditvijo velikih elektrarn, med temi tudi elektrarne na atomski pogon.
Precejšen del svojega govora je predsednik republike posvetil tudi ureditvi razmer v pristaniščih in na železnici. Povedal je, da je v dosedanje kaotične razmere, ki so bile po argentinskih pristaniščih,-ki so bila med najdražjimi na svetu, sedanja vlada posegla z odločno roko in napravila red. Obžaluje, da so se našli nekateri Argen-, tinci, ki iso proti vladi šli iskat pomoči; pri mednarodnih sindikatih. Grab Ongania je naglasil, da tako početje ne bo imelo nobenega uspeha, kajti argentinske probleme bodo reševali samo Argentinci in samo v Argentini.
Grab Ongania je napovedal, da bo vlada z enako odločnostjo začela reševati tudi problem argentinskih železnic. Napovedal je, da bo zadevni ukrep, ki ga bo prihodnje dni izdala vlada, nepre-klicljiv in ga bo vlada izvajala z železno doslednostjo.
Vsi navzoči so govor graia. Onganiie sprejeli z dolgotrajnim ploskanjem.
©fe konferenci v Mimili
. Severnovietnamski komunisti s Hoči-minhom na čelu, če so le količkaj realisti, ne morejo več računati ne na hitro niti ne na daljno zmago v svojem boju proti Južnemu Vietnamu in Amerikancem ter njihovim zaveznikom. Tako menijo poznavalci položaja v Vietnamu. V komunističnih vrstah ni enotnega pogleda na nadaljnjo akcijo proti zaveznikom v jugovzh. Aziji, medtem ko so se zavezniki na konferenci v Manili strnili v odločno skupino svobodnih držav, Od se zaveda nujnosti zadržanja nadaljnjega komunističnega prodiranja-
Hcčiminh je bil še nedavno tega tik pred dokončno zmago nad južnovietnam-skim režimom. Sedaj se mu zmaga vedno bolj odmika v nedoseg, čeprav .-,e tako on kakor njegovi zavezniki govorijo, da so pripravljeni boriti se tudi dvajset let ali več, če bo treba-
Komunistični Zavezniki, od Moskve do Ulan Bahorja v Mongoliji pošiljajo Severnemu Vietnamu vojaški material in ostalo pomoč, toda nobenemu se še ni zazdelo, da bi poslal Hočiminhu tudi svojo vojsko na pomoč. Govorijo samo o „prostovoljcih“, toda tudi ca te v zadnjih mesecih ameriške in južnovietnam-ske čete niso naletele.
Miaocetung, komunistični veljak, ki nosi. glavno odgovornost za sedanji položaj Severnega Vietnama, ni doslej pokazal nobenega znaka popuščanja v svojem sovraštvu do Sovjetske zveze, tudi če je ta sovražnost 0vira za skupen vojaški nastop komunističnega tabora v prid Severnega Vietnama.
V normalnih okoliščinah bi Maocetung in Hočiminh skupno z Moskvo reagirali na manilsko konferenco tako, -:la bi s svoje strani oklicali obramben pakt
čistejši jezik, zlasti prek izobraževalnih centrov in internega tiska.
5.	Množična občila so dolžna posvečati še večjo pozornost kulturi ustnega in pismenega izraza, dnevni tisk in RTV naj uvedeta stalne jezikovne svetovalnice; te pa naj vodijo strokovnjaki.
6.	Društvo se mora bolj zavzeti, da bodo šole, javne službe in delovne organizacije dobile za svoje delo ustrezne učbenike, priročnike in druga strokovna pomagala.
7.	Društvo apelira na vse odgovorne stròkovne pedagoške službe, da do skrajne mere spoštujejo načelo strokovnosti pri nastavljanju učnega kadra, hkrati pa skrbijo za ustrezne delovne pogoje.
8.	Čimprej je treba pregledati strt kovnost slovenskega pouka in ustrei nost učnega jezika pri vseh predmeti in na šolah vseh stopenj, izdelati točil analize ter na njihovi podlagi ukrepati
proti zaveznikom. Toda Maocetung je obtožil sovjete, da so izdali komunizem, da prodajajo Vietnamce imperializmu L. da sodelujejo z ZDA v pripravah za napad na Kitajsko ter se je tako popolnoma izločil iz sovjetskega komunističnega tabora.
Manil&ka konferenca je zmanjšala važnost SEATO (Jugovzhodnoazijske obrambne organizacije zaveznikov) ter predstavlja začetek nove azijske agru-paeije, ki se je strnila v enoto ne na, podlagi pisane pogodbe, temveč vsled sküpnega cilja in medsebojno občutene
več po nasvete ne v Moskvo ne v Pe-j king.-
j Vojaška moč teh azijskih nekomuni-'Nstičnih zaveznikov verjetno ne skrbi Maocetunga. Toda imajo vse možnosti, da vedno prednjačijo Kitajski na gospodarskem (poprišeu, zlasti, če bodo tudi tu sodelovale tako, kakor na vojaškem. Na manilski konferenci je Johnson te države pozval na tesno sodelovanje tudi ca gospodarskem poprišču.
Tu je treba jemati v poštev teorijo, ki jo je že davno postavil Maocetung: odločilna bitka ni politična med VzKo-
nevarnosti.
Pakistan, Francija in Anglija, ki so zaradi svoje politike postale nezaželene članice SEATO, so dale prostor drugim in drugačnim zaveznikom proti komunistični ekspanziji v Jugovzhodni Aziji-V novi zavezniški skupini, ki je nastala v Manili, so pravi vojni zavezniki. Okoli te nove 'Obrambne skupine leže Indonezija, Indija, Formosa, Tajska, Malajzija in Japonska. Večina teh držav gleda na vietnamski problem podobno, kakor ma-nilske države. Predstavljajo novo vrsto azijskega nacionalizma, ki se ne ozira
dom in Zahodom, pač pa bitka -ned bogatimi državami na severu in revnimi državami na južni polobli.
Zato se v Manili niso razgovärjali samo o vietnamskem vojaškem problemu, temveč je bil velik del razgovorov posvečen gospodarskim problemom tega področja, s poudarkom na dvig življenjske ravni milijonov Azijcev.
V tej bitki, ki jo smatra Maocetung za odločilno, prve zmage med sabo sprti komunisti niso odnesli. Možnost, da bi sploh kdaj postali resnični zmagovalci v Aziji, se jim je že odmaknila v nedoseg-
i£&Ugre$ mMmmske KP
V albanski prestolnici Tirani so se minuli teden zbrale na „mednarodni kongres“ delegacije kitajske ter nekaj drugih komunističnih strank in delegacije kitajskih frakcij posameznih komunističnih partij iz svobodnega sveta-'Vsega skupaj je prišlo v Tirano 27 komunističnih skupin.
Za sestanek so porabili priliko kongresa albanske komunistične partije, ki je prvi po letu 1961, ko je albanska KP prekinila odnose z Moskvo in se javno pridružila kitajski komunistični liniji.
Komunistične delegacije so prihajale v Tirano z letali iz Rima, od koder iz svobodnega sveta edina letalska linija, italijanska Alitalia, vzdržuje zračno zvezo s Tirano. Tirana ima letalske zveze tudi z Vzhodno Nemčijo, Madžai-sko in ifieškoslov-ašiko, toda od. tam komunističnih delegacij ni bilo, ker so vse sovjetske pristašinje. Vse komunistične delegacije, ki so se zbrale na kongresu v Tirani, so morale leteti v Rim in od tam v Tirano.
IZ TEDNA
Prva je na kongres prišla delegacija, severnokorejske KP. Kongres albanske KP je začel albanski vodja komunistične partije Enver Hodža, ki je v govoru silovito napadel Sovjetsko zvezo. V devet ur trajajočem govoru^ je poudarjal, da predstavlja kitajska „kulturna revolucija neusmiljen boj proti buržujski in revizionistični ideologiji hruščevlja riškega revizionizma, proti ameriškemu imperializmu in proti vsem reakcionarjem.“
Poznavalci razmer v Albaniji ugotavljajo, da je iz Hodžinega govora razvidno, da se čistka albanske partije še ni končala, dasi je bilo v zadnjih dveh mesecih večje število visokih partijskih funkcionarjev že izključenih Iz partije, podobno, kakor se je: to zgodilo na Kitajskem in v Titovi Jugoslaviji. Toda Hodža v svojem govoru ni niti z besedico omenil kitajskih Rdečih stražarjev, kar naj bi pomenilo, da albanski komunistični režim nima namena v tem oziru slediti kitajskemu zgledu.
V TEDE N
Po vsej Evropi so imeli prejšnji teden silovita neurja. Dež in sneg. Zaradi izredne količine padavin so se razlile reke ter poplavile mesta in rodovitna polja. V Italiji je bilo najbolj prizadeto mesto Florenca, ki je ostalo brez pitne vode in elektrike- Narasla voda je v mestu napravila večjo škodo kot zadro, ja vojna. Močno so bile zaradi poplav prizadete tudi Benetke. Velike povodnji so bile tudi v Španiji, na Portugalskem, v Franciji, Angliji, Belgiji, Holandski, Švici, Nemčiji in Avstriji, kjer je pod zemeljskimi plazovi našlo smrt 11 ljudi. V Jugoslaviji so poleg neurja imali še silovit orkan ob jadranski obali. Pogrešajo najmanj 5 ljudi. Orkan s hitrostjo več kot 200 km je divjal tudi na Poljskem ter jc v (planini Tatra napravil pravo razdejanje po smrekovih gozdovih.
Danto Cardoso, predsednik brazilskega parlamenta, še naprej vztraja na stališču, da lahko vzame poslancu mandat samo poslanska zbornica. Zato šest poslancev, katerim je predsednik države maršal Castello Branco odvzel politične pravice za 10 let, smatra, da so poslanci še dalje, in jih je zato vključil tudi v plačilni seznam poslancev za izplačilo diet za mesec oktober.
V Nemčiji je umrl general Dietrich von Choltitz. Bil je vojak, ki je v svoji vojaki karieri dosegel več sijajnih uspehov, najbolj pa je postal znan v svetu, ko leta 1944 ni hotel izvršiti Hitlerjevega povelja, naj poruši in zažge Pariz.
Ludvik Erhard, zahodnonemški kancler, bo moral odstopiti, ker nima več možnosti, da bi mogel z neodvisnimi liberalci obnoviti vladno koalicijo. Proti Erhardu se pa pojavlja vedno večje nezadovoljstvo tudi v krščansko demokratski stranki sami. Na zadnjem sestanku njenega parlamentarnega vodstva so Erhardovi vladi podaljšali življenje še do torka. Naročili so mu, da mora do tega dne obnoviti vladno večino, ali pa odstopiti in prepustiti mesto drugi osebnosti. Za ta teden napo-
vedujejo v Bonnu važne odločitve. .Socialdemokrati zahtevajo v parlamenta debato o zaupnici Erhardovi vladi; za to debato bodo glasovali tudi poslanci neodvisne liberalne stranke. Zato se V krščansko demokratski stranki že omenjajo osebnosti kot verjetni Erhardovi nasledniki. Največ izvledov ima predsednik parlamenta Eugen Gerstenmeier, za katerega je tudi stari Adenauer, pa tudi vodja bavarske veje kršč. demokracije Franz Jožef Strauss mu je naklonjen- Zunanje politično bi Gersten-maierjeva vlada pomenila tesnejšo naslonitev na Francijo.
Deset članov kubanskega drž. baleta, ki sodeluje na mednarodnem baletnem festivalu v Parizu, je francosko vlado zaprosilo za politični azil.
Predsednik Sovjetske zveze Podgorni bo v začetku leta 1967 prišel na obisk v Rim- Zaprosil bo tudi za avdienco pri papežu.
Sirija in Združena arabska republika sta podpisali vzajemno obrambno pogodbo.
Dr. Hcrnan Silcs Zuazo, biv. bolivijski predsednik, je zaprosil čilsko vlado za politični azil-
Izgon vohunov. Italijanska vlada je izgnala dva kom. vohuna. Iz Neaplja sovjetskega trg. zastopnika, iz Milana pa madžarskega trgovinskega delegata. Grška vlada je pa proglasila bolgarskega voj- atašeja za nezaželeno osebo.
V Indoneziji je vojaško sodišče obsodilo bivšega Sukarnovega zunanjega ministra Subandrija na smrt zaradi sodelovanja pri lanskem ponesrečenem poskusu komunističnega prevrata, zaradi pozivanja na upor in zaradi zapravljanja javnega denarja.
V Brazilu do ustanovitve opozicio-r.alnega bloka proti sed- vladi, ki naj bi zajel cpozicionalne skupine od desnice do levice, ni prišlo. Bivša predsednika Kubiček in Goulart se nista priključila biv. guvernerju države Guana-bara Carlosu Lacerdi, ki je zaradi tega sam izdal opozicionalni proglas. Vlada temu aè pripisuje važnosti-
Proslava 29. oktobra in dneva slovenske zastave
Talk» kot v prejšnjih letih je bilo tudi letos. Proslava narodnega praznika in od letos naprej po odredbi Narodnega odbora za Slovenijo tudi proslava dneva slovenske zastave je bila najprej z odborniki organizacij domov in ustanov, slovenskimi dušnimi pastirji, vzgojitelji mladine, predavatelji v naših organizacijah in kulturnimi ustvarjalci. Vsi ti eb se zbrali 29. okt. v Slovenski hiši.
Splošna narodna proslava — ljudski tabor v počastitev narodnega praznika pa vsako leto priredi eden od slovenskih domov na področju Vel. Buenos Airesa. Prvi je imel to čast Naš dom v San Justu, lansko leto je tak tabor pripravil Slomškov dom, letos je pa organizacijo vsenarodne proslave narodnega praznika prevzel Slovenski dom v San Martinu.
Bila je v soboto, 5. novembra, ob pol 9 zvečer. Za vsenarodno slavje je bila dvorana Slovenskega doma v ulici Cordoba 129 v San Martinu lepo okrašena s slovenskimi zastavami, zelenjem in venci ter narodnimi trakovi.
V	počastitev rojstva slovenske svobode in dneva slovenske zastave je bila slavnostna akademija. Izvedba posameznih točk je pričala, da je bila skrbno in vestno pripravljena.
Začel jo je krajevni
SLOVENSKI PEVSKI ZBOR
pod vodstvom agilnega pevovodje g. Vinka Klemenčiča. Pevci in pevke so z občutjem in doživetjem zapeli Ipavčevo Slovensko deželo, Adamičevo Tožbo, Venturinijevo Znamenje ter Ocvirkovo Bog in Slovenija. Po vsaki pesmi jim je občinstvo, ki je povsem napolnilo dvorano, navdušeno ploskalo.
Nastopil je mladec
g. JANEZ ZOREC
in recitiral Župančičevo bojno pesem ,,Pesem mladine“. Podal jo je tako občuteno, da smo vsi čutili, da je tudi sedanja slovenska demokratska mladina čvrsto odločena stopati v novi čas, v srečnejšo dobo, ki jo hoče pripraviti svojemu narodu.
Slavnostni govornik na vsenarodni proslavi 29. oktobra in dneva slovenske zastave je bil biv. narodni poslanec, član Narodnega odbora za Slovenijo
g. RUDOLF SMERSU
V	govoru » pomenu narodnega praznika in dneva slovenske zastave je međ drugim navajal naslednje misli:
Vsak narod ima v svoji zgodovini vesele in žalostne dogodke. Za največje in najpomembnejše teh dogodkov so postavljeni določeni spominski dnevi — narodni prazniki. Ti dnevi so postavljeni ljudem v spomin in opomin. V spomin so zlasti postavljeni veseli in slavni dogodki, zmage; v opomin pa žalostni dogodki in iporazi, da se ob njih ljudje zamislijo, da spoznajo vzroke porazov, da popravijo zamujeno, da si naberejo novih moči za bodočnost in se pripravijo za bodoče borbe in zmage.
Tudi mi Slovenci imamo v svoji zgodovini vesele in žalostne dogodke. Mno-
go je bilo teh dogodkov v davni preteklosti, še več pa v najnovejšem času-V izseljenstvu se zlasti spominjamo dveh velikih dogodkov v slovenski zgodovini: osvoboditve Slovencev izpod germanskega jarma V avstro-ogrski monarhiji, kar sa je zgodilo 29- oktobra 1918; spominjamo pa se tudi pokolja slovenske narodne vojske — naših domobrancev, legionarjev, četnikov in drugih ob vetrinjski tragediji.
Danes j)a se spominjamo veselega dogodka, ko smo se otresli jarma velike, tuje države, ki je stoletja in stoletja tlačila kopico slovanskih narodov in med temi tudi slovenski narod. Dne 29- oktobra 1918 se je ta država — Avstro-Ogrska — zrušila, in stoletja tlačeni narodi so postali svobodni.
Veličino in pomen tega dogodka razume samo tisti, ki ve, kakšne silne krivice je pretrpel naš narod pod germanskim jarmom. Naše narodno ozemlje se je v stoletjih skrčilo za dve tretjini, in že mnogo slovenskih mest in trgov je bilo ponemčenih. Našemu narodu se je približevala narodna smrt. Vsa vodilna mesta so imeli v rokah Nemci. Na vsem slovenskem ozemlju ni bilo niti ene državne slovenske srednje šole in še manj seveda univerze in drugih visokih znanstvenih in umetniških ustanov, ki so bistveno potrebni za normalni razvoj kulturnega naroda. — Vsak izraz slovenske zavednosti so udu-šili s silo ali celo v krvi. Naj spomnim na Lundra in Adamiča, ki so ju Nemci ustrelili v Ljubljani, naj spomnim na slovenske vojake, ki so jih streljali in obešali na Suhem bajerju pri Rakovniku v Ljubljani samo zaradi slovenske zavednosti in zaradi želje po svobodi.
Klic po svobodi gre skozi vso slovensko zgodovino od časov svobodnih slovenskih držav Karantanije in Panonije, preko kmečkih uporov do Napoleonove Ilirije, še prav posebno krepko pa se je ta klic razplamtel leta 1948, ko so naši predniki zahtevali Zedinjeno Slovenijo. Od tedaj dalje je slovenska zgodovina nepretrgana veriga bojev za pravice našega naroda in zlasti za svobodo.
To gibanje za svobodo se je med prvo svetovno vojno še povečalo. Ljudje so tedaj s svojimi cerkvenimi in političnimi vodniki na čelu — škofom A-B. Jegličem, dr. J. E. Krekom, dr. Antonom Korošcem in drugimi — pravilno zaslutili, da prihaja trenutek odločitve. Začelo se je veličastno gibanje za Majniško deklaracijo, ki je zajelo vso Slovenijo. Podobna gibanja so bila tudi pri ostalih slovanskih narodih.
Težko pričakovani trenutek odločitve je prišel. Proti koncu oktobra 1918 se je zrušila mačehovska tlačiteljica slovanskih narodov — Avstro-ogrska monarhija — in slovenski narod je postal svoboden. Rešeni smo bili stoletja trajajočega težkega jarma. Bilo je konec zapostavljanja slovenskega človeka in slovenskega jezika, konec gospodovanja oholih Nemcev.
Govornik je tu omenjal veselje in srečo naroda ob proglasitvi slovenske 'svobode, nato pa je nadaljeval:
„Zunanji izraz in znal veselja pa je bila slovenska zastava. Ni bilo ne hiše ne okna brez zastave. Ljubljana je bila kot ena sama zastava. Na deželi, kjer ljudje niso bili vajeni izo-bešati zastav, so visele zastave ne samo na cerkvenih zvonikih, na šolah in uradih, ampak -tudi raz slamnatih streh.
Kakšno nepopisno navdušenje je pre-šinjalo naša srca, ko smo videli vihrati našo belo-modro-rdečo zastavo z državnih poslopij, s poslopja deželne vlade/ kjer so preje visele samo avstrijske črno-rumene zastave. Sedaj pa je naša zastava doživela svojo najvišjo počastitev. Bila je znak naše svobode, naše samostojnosti, postala je naš najvišji narodni simbol. Otroci so nosili slovenske zastavice v rokah, možje so jih imeli v gumbnici, žene na svojih oblekah, vojaki, Orli in Sokoli na svojih čepicah. Spominjam se svojega očeta — železničarja, kateremu' je tedaj moja mati prisila slovensko zastavico na njegovo uradniško kapo.
Da, osvoboditev 29. oktobra 1918 je bila bistveno povezana s češčenjem slovenske zastave in zato je Narodni odbor za Slovenijo prav storil, da je dan 29. oktobra proglasil tudi za dan slovenske zastave. ■
Narodna zastava naj pove svetu in tudi nam samim — tistim, katerim je treba še to dopovedovati, da smo Slovenci zrel in samostojen narod z vsemi tistimi pravicami; ki jih imajo drugi narodi, večji ali manjši od slovenskega naroda. Slovenska zastava je svetel spomin na našo narodno borbo, je naš ponos, je zunanji izraz, simbol1 našega globokega notranjega narodnega čustvovanja.
Naša narodna zastava pa je tudi opomin, da -naše delo še ni končano. Veliki deli naše slovenske zemlje še niso svobodni. Naša narodna zastava mora svobodno plapolati tudi v deželi Pece in Gospe Svete, na Goriškem in Primorskem. Slovenska zastava mora zbrisati solze Lepi Vidi, v kateri je naš narod in potem naš največji pesnik France Prešeren izrazil bolečino nesrečne in prevarane Slovenije.
Zlasti ip-a mora čista in neomadeže-vana slovenska zastava — brez sovjetske rdeče zvezde -—- zopet zaplapolati v nasi od komunizma zasužnjeni Sloveniji. K delu za osvoboditev domovine pa smo -poklicani, vsi. Sledimo klicu Narodnega odbora- ob proglasitvi dneva slovenske zastave, klicu, ki je naslovljen na vse organizacije, do-move, skupine in društva in sploh na vse Slovence k složnemu sodelovanju, da z združenimi močmi pomagamo domovini, da bi našla najboljšo pot za miren prehod v demokratično državno in družbeno ureditev.
In kakor so leta 1918 ob osvoboditvi izpod germanskega jarma, tako naj tudi na dan osvoboditve izpod komunističnega jarma zopet po vseh slovenskih krajih veselo zaplapolajo čiste slovenske zastave oh zvokih naše narodne himne: Naprej zastava 'Slave!
Govor g. Smersuja so zbrani slovenski rojaki sprejeli z velikim navdušenjem ter odobravanjem
tega silnega
Če se dandanes mnogo razpravlja o mladini, je to zato, ker je mladina bodočnost človeštva. Zato naj se starejši tega zavedajo. Naj ne pustijo, da se mladi samo trudijo in iščejo pravih poti do svojih idealov, da sami skušajo ustreči svojim potrebam, temveč naj jim priskočijo na pomoč z besedo, nasvetom, dejanjem in predvsem — zgledom! A to mora biti pristno in neprisiljeno dano, v pravi meri in brez sebičnih namenov, sicer se lahko zgodi, da bo učinek nasproten in bomo imeli namesto zdrave mladine mehktfžneže, ki čakajo le, kaj jim bodo ’drugi naredili, ali pa uporneže, ko bodo zavračali vsako sodelovanje in hodili po svojih poteh. Najti sreda pa bo zlata rešitev, ki bo prinesla sadove, na katere bo nared lahko ponosen.
Mladina pa naj se zaveda svoje vloge in svojega poslanstva. A naj spozna tudi svojo neizkuSenost in delno nemoč ter sprejme z odiprtim srcem pomoč starejših. Upravičeno sme zahtevati sodelovanje^ a za vse prejeto mora izkazovati hvaležnost s tem, da se izpopolnjuje in raste v pravih idealih.
Mladinska vez, št. 9, november 1966
■■■•■■■■■■'■««■•»•a»»
Frank Lausche ponosen na svoj rod
Med najvidnejšimi predstavniki slovenskega rodu v ameriškem javnem življenju je sed. senator, bivši večletni guverner države Ohio, Frank Lausche-Svojega rodu se ne sramuje. Ravno nasprotno. \Nanj je ponosen in nobene priložnosti ne opusti, da ne bi povedal, da je slovenskega rodu, da zna slovensko in zna slovensko tudi peti-
Ko je imel ameriški senat proti koncu oktobra zaiključno zasedanje, ee je senator Lausche z javnim govorom poslovil v zbornici od dveh senatorjev, katerima je potekel mandat. To sta bila senatorja Leverett Saltonstall iz Massachusettsa in Milward L- Simpson iž Wyomin-ga. Pred izvolitvijo sta bila tudi ta dva, kakor Lausche, guvernerja svojih držav.
O obeh senatorjih se je Lausche izrazil takole:
„V dednem jeziku moje matere, v slovenščini imamo besedo „možak“. Imamo tudi besedo „mož“ in beseuo „gospod“. „Mož“ pomeni „man“, „gospod“ pomeni „gentleman“.
Lep užitek so slovenskemu občinstvu pripravili mladi pevci iz San Martina. Njihov
MLADINSKI PEVSKI ZBOR
ki ga vsa leta vodi nesebični in požrtvovalni glasbeni vzgojitelj in učitelj slovenske mladine v -San Martinu g- Boris Pavšer, je nastopir s tremi pesmimi: z Gerbičevim Pastirčkom, Mavovo Vesela pesem naj živi in Premrlovo Slovanska pesem na Stritarjevo- besedilo. G. pevovodjo, ki -se ves -žrtvuje slovenski mladini v pevskem zboru in mladinskem orkestru, so Slovenci nagradili s toplim ploskanjem.
Naslednja -točka je bila Prešernova LEPA VIDA
To je bila njena izvirna r-ecitacijsko-k-oreograf-ska uprizoritev- Zamislil ia naštudiral jo je priznani slovenski dramski umetnik g. Niko Jeločnik. Izvajali so jo pa: Marija Zorec, Nina in Silva Pristovnik, Gabriela Leber, Ana Marija Klanjšček, Marija Jurajevčič, Marjeta Rožanc in Helena Marinček-Leipo Vido je z globokim vživetjem \ njeno tragično usodo ipo-dala Marjeta Rožanc, veličanstveno špansko kraljico pa Ana Marija Klanjšček, V ■ vlogah mornarjev so nastopili Janez Zorec, Janez Marinček in Marijan Jesenovec. V podani tekst je režiser spretno vpletel
„Možak“ povezuj® najboljše lastnosti, ki jih izražata besedi „mož“ in „gospod“ in ju še dopolnjuje.
V angleščini nimamo enakovredne besede za „možak,“.
Če bi kdo šel v sosesko v Clevelandu, Ohio, kjer sem bil jaz rojen, in bi bil ogovorjen z -besedo „možak“, bi bilo to največje priznanje, ki bi mu moglo biti izkazano.
„Možak“ pomeni, da ima nekdo značaj, ki obsega vse najboljše sposobnosti in lastnosti, ki jih je v človeku mogoče najti: nesebičnost, poštenost, držanje besede, pogum, predanost družini ter službo domovini in človeštvu.
Mislim, da morem reči senatorju iz Massachusettsa in senatorju iz Wyo-minga, da sta za mene ‘možaka’.“
Po teh besedah je senator F. J. Lausche izrazil upanje, da bosta oba imenovana senatorja še kdaj prišla v Washington in da bo imel še kdaj priložnost razgovora z njima.
'■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■•■■■■■H
otožno -nežni pesmici Ko ptičica sem pt-vala in Barčica po morju plava.
Uprizoritev Lepe Vide z izvirno Je--ločnikovo zamislijo za dramski prikaz Prešernovega teksta je na ljudi napravila lep vtis.
gdč- MARJETA SMERSU
je imela naslednjo točko na slavnostni akademiji. Kot znana recitatorka in igravka je recitirala Župančičevo „Našo besedo“ tako, da so bile vedno poudarjene tiste pesnikove misli, ki jih je sam hotel še posebej naglasiti. Za lepo podano pesnikovo umetnino je žela splošno odobravanje.
NAPREJ ZASTAVA SLAVE
je bila zadnja točka na sporedu slavnostne akademije. Na oder so prišla dekleta v narodnih nošah. Vsa tista, ki so izvajala Prešernovo Lepo Vido. Za njimi je prišel še g. Janez Zorec s slovenskim praporom. Postavil se je na levo stran odra, nato pa z zastavo V roki z močnim poudarkom podal začetek besedila slovenske narodne himne.
Ko je končal z recitiranjem, so slovensko narodno himno začeli peti pevci, dekleta na odru in za njimi jo je povzela vsa dvorana ter tako učinkovito zaključila slavnostno akademijo v počastitev 29. oktobra in dneva slovenske zastave.
Karet Mausers Ljudje p&d bičem
Junija letos je izšel tretji del — upajmo, ne zadnji —- povesti Karla Mauserja: Ljudje pod bičem, ki tako zaključuje napovedano trilogijo, katero je pisatelj posvetil „Svojim mrtvim prijateljem s Turjaka, za dvajseto obletnico“; tedaj je namreč bil aned njimi eden izmed zaznamovanih, ki se je kot sedanja priča in tožnik rešil na obale sonca in svobode. Ta tretji del, kakor prejšnja, je izšel pri Slovenski kulturni akciji v Buenos Airesu kot enainšest-deseta publikacija, z letnico 1966. Knjigo je tiskala Založba Baraga, v opremi Jureta Vombergarja, z uporabo linoreza B. Remčeve iz črne maše. Obsega 430 strani. V celoti trilogija obsega 1114 strani srednjega tiska, seznam doslej izdanih Mauserjevih del, leksikonske podatke pisateljevega življenja, faksimile lastnoročnega posvetila ter ppaneteK avtorjevega kipa — delo ak. kiparja Fr. Goršeta.
Knjigo kazijo številne tiskovne napake, ki s toliko ljubeznijo in žrtvijo napisanemu delu jemljejo dolžno skrbnost pri njega izdaji.	i
Zanimivo je, da si je pisatelj izbral za svojo obdelavo domala skoraj izključno osobo 17. tisfog» i n lin p n In s-o «o
navdušile -od vsega početka za gesla Osvobodilne fronte, se nekatere prikotalile po sreči ali po nuji primernosti do partije ter vsaka po svoje pomagale kovati temelje novemu času. Ta nov čaš
je bil teoretično -svetlo naslikan, obetajoč dvigniti iz starih ruševin nove oboke pod -nebo, v novo svobodo- In kar se je temu -uprlo, je bilo označeno Ikot reakcionarno in obsojeno na uničenje, na propad; le to novo je smelo z blestečim imenom žareti kot „nova stvarnost“.
Čas je neizprosno pretehtal in razsodil: obljube so medlele, kri nedolžnih je trgala maske lažnivim prerokom, izpod vala krivic, sovraštva in terorja je brstel rahel cvet resnice, pritajenega dviga S silo tlačenih...
V tem tretjem delu trilogije smo priče, kako se v -obupnem kriku davljena srca prej zvestih pristašev začno upirati vsemu zlaganemu, gnusnemu,, praznemu, v kar jih je pahnila slepa vera v naslikane papirnate ideale. U-grabljeni do konca v komunistični stroj, s silo vstajajo in tipljejo za rešitvijo: spoznavajo, da je človek ustvarjen, da sam misli in se odloča, ne le omrtvičeno ravna po mrzli zapovedi; da mu je dano občutiti lepoto sveta, iskati pota duši, ljubezni, predvsem ljubezni, ki zajema človeka v vsej- svoji veličini, v _______________„ ________ __________,__
telesnem iskanju, ki ugasne, še preden je zagorelo v droben plamenček.
I
In prav to nasprotje: praznina — proti tistim vrednotam, ki večno osta-
nejo nespremenjene in spremljajo člo-veika do končnega cilja, mrzlo zija v vseh teh ljudeh, ki so znašli in iščejo svoje rešitve na eno stran obale...
Po vs-em tem se nam v vsej odkritosti kaže razočaranje onih, ki so vse svoje pričakovanje slepo položili v to novo -stvarnost, ki je niti čas niti ljudje niso prinesli -od nikoder. Po njih neusmiljeno pada bič, fizično- in duhovno boleči, žgoči in budi v njih stari „potopljeni svet“, ki je sicer imel za-čuda napak in pogreškov, a je vseboval tudi nekaj vrednot, za Ik-atere je bilo vredno živeti, se boriti in zanje kaj žrtvovati. Tako -vodi Mauser svoje izbrane ljudi po-d- bolečino biča skozi to novo istvarnost, jih ipusti trpeti, padati, se dvigati in končno najti vsakemu zasluženo plačilo.
Blažu Bregarju, glavni osebi v knjigi, ki nikdar v življenju ni imela poguma krepko stopiti na svoje noge, misliti po svoje, spoštovati osnovne moralne postavite, nadene masko koristnega budala, ki je hotel služiti na skrivaj dvema gospodarjema: staremu in novemu, da hi tako po uglajeni poti zajadral v nove čase, kakršne barve že bodo-Pa ga prav ta bič uniči: ni imel zadostne legitimacije, da bi se bil izmuz-
--*1 -1 .... • -■>- -1.1. ^ M t • TV., 1 ... •
«JijLviu kuu v oiui. Au v *il Umi' i i t-uiou jv
mogel vreči vso umazanost preteklosti s trudnih ramen in preskočiti na ono stran, ga stroj, ki ga je sam pomagal postavljati, zmelje. Z bridkostjo je spoznal, da nova stvarnost ni bila zmožna
prinesti nič novega: „Prptaklost velja odmisliti i-n sedanjost vzeti kot priložnost, ki ti lahko prinese marsikateo ugodnost, če znaš pravilno gledati na videz surovo- pot, kajti socializem se v praksi vendar ne loči veliko od starega kapitalizma- Novi direktorji hočejo dobro živeti -kak-or nekoč, želijo si potovanj kakor nekoč, od starih jih loči samo zabavljanje » preteklosti, ki je zatirala nalega člov-eka in na rokah nosila velikega. To je vse. Drugo se ni spremenilo...“ (17).
Bregarjevo ženo Natašo, ki je /bila soustvarjalka teh časov v gmajni, obisk,ujejo- prividi njenih žrtev. Medtem ko na videz hlasta po sreči ob novem možu, Bregarju, prejšnjega je po novem pojmovanju svobodne ljubezni zapustila, ji preko gospodinjske pomočnice, nekdanje nune Virgine, v-est glodajo dvomi, izvirajoči iz notranje praznine. Prvi mož (Razpet' se največ zaradi nje ustreli, Bregar je le telesno navezan nanjo, ona sama pogreša nečesa, kar bi dajalo smisel in mir njenemu življenju- Njene telesne lupine se polasti še rak in tako jo vidimo razpadati tam, kjer je je edino še -nekaj ostalo: v lepi zunanjosti in telesni privlačnosti. In končno: partijka, nekdanja borka v gozdovih, se rvVioToei	tih cvilile a,, sdirlo bilico na, nori
na ono stran, čeprav se ga je po nov.e-m katekizmu strastno ogibala, še pod zemljo jo tolče bič: skesana partijka v blagoslovljenem grobu...
Učitelj Razpet! Z moritvami je u-
stvarjal nov svet, s hladnim računom je tehtal ljudi: za ali proti. Ni poznal milosti, ne srca, še manj ljubezni. Zato je zgubil ženo Natašo, ki se je zatekala v objem Bregarja, sam si s kroglo Ik-onča zavoženo življenje. Reši se -biča tu — toda s prokletstvom odide na ono stran!
Edina dva, ki sta se rešila izpod biča in si -s trpljenjem in bolečino kupila ljubezen in svobodo, sta Viktor Zalar in učiteljica Silva. Oba v začetku prepričana sopotnika nove stvarnosti, sta se pravi čas iztrgala iz njenega objema ter plavala na drugi breg — za ceno Silvine obsodbe zaradi protidržav-nega zadržanja, taborišča v Teharju in Kočevju ter žalarjeve izgube vsake službe; gnusilo se mu je vse tisto, kar bi bil moral -učiti -mladino v šoli in v kar sam ni verjel. Hotel je uporabljati sam svoje oči za -gledanje, lastno glavo za presojevanje. Ampak nova stvarnost mu tega ni dovoljevala: „Mislijo zate drugi- Malo še manjka in bodo naredili glavam državljanov poseben pokrov, da ga bo oblast lahko odpirala in gledala v možgane, če mislijo vsi socialistično in po planu- Vraga, v kakšne opice žele spremeniti ljudi! ...Bogme, res ne spoznajo, da najbolj butast človek žfeli ostati človek in ne opica.“ i (201)... Edina pot, ki vodi v rešitev, je pot čez Begunjščieo, katere se Žalar spominja še iz -študentovskih let. Tam preko gre pot v svobodo, tja, kamor so odhajali ,,-belčki in -njihovi“, pa jih zdaj tudi trdno „zgrajeni“ zavidajo prav za

ias
Še vedno proti svobodi vere
Pri Mohorjevi družbi v Celju je izšla knjiga slovenskega etnologa dr. Nika Kureta „Prazniono leto Slovencev“, v kateri je podan oris „starovetnih šeg in navad od pomladi do zime“.
Ker pa stare slovenske navade in šege izpričujejo slovensko versko tradicijo, Kuretov prikaz takih šeg v prvem delu, ki je pri Mohorjtevi izšel leta 1965, komunistom seveda' ni bil po godu.. Sprva so Mohorjevi več let sploh onemogočali, da bi Kuretovo knjigo izdala, pozneje so na izdanje pristali, toda z zahtevo, da mora iziti kot izredna izdaja, ne pa medi rednimi publikacijami Mohorjeve, ki imajo visoko naklado.
Ob izidu knjige sta se nadnjo spravila Vili Vuk, začetnik v študiju etnografije, ter dr. Angelo Baš- Oba jo presojata s komunističnega materialističnega vidika. Obema je dr. Niiko Kuret odgovoril v Naših Razgledih v številki z dne 13. avgusta 1966. Zlasti se obrača na izvajanja dr. Baša ter med drugim ugotavlja... „govoriva vsak svoj jezik in dialog med nama v tej smeri nima upanja na uspeh, zato se mu vnaprej odpovem.. . “
Gornji primer potrjuje, da komunisti tudi po obnovitvi zvez z Vatikanom niso opustili svojega protiverskega stališča lin zato še najprej ovirajo ter delajo težave vsemu, kar opozarja na verske tradicije med narodom. Jasno, da je ta primer samo nov dokaz za trditev, da o pravi verski svobodi pod komunisti v Sloveniji in ostali državah Jugoslavije še vedno ni mogoče govoriti, ker je ni.
Zveza tabornikov Slovenije je imela redno skupščino letos v Stranju 16 oktobra- Na skupščini so ugotovili, da bodo morali organizacijo „mladini bolj približati in jo prilagoditi sedanjim raz-meram; v katerih mladina živi“. — Iz poročil je bilo namreč razvidno, da članstvo „te družbeno politične vzgojne organizacije“ že nekaj let prav nič ne napreduje. V 158 enotah je včlanjenih le nekaj nad 17.000 tabornikov. Od teh jih je v starosti od' 7 do 10 let nekaj nad 10-000. To se pravi, da niti 5 odstotkov vse slovenske mladine te starosti ni včlanjene v Zvezo tabornikov.
V razpravi so tudi ugotovili, da močno pomanjkanje sredstev ogroža obstoj te organizacije v mnogih krajih.
Za predsednika izvršnega odbora Zveze tabornikov Slovenije je bil ponovno izvoljen Vojko Novak- Prehodni kip --Ilegalca“ za enoto, ki je bila v zadnjih dveh letih najaktivnejša pri >življanja partizanske tradicije, je dobil taborniški odred „Miloš Zidanšek“ iz Maribora.
Na mejnem prehodu na Ljubelju se
je promet letos zelo povečal. Do konca septembra je tu prestopilo mejo že
1,565.000	potnikov in 390.000 avtomobilov, medtem ko je na tem iprehodu prišlo v Slovenijo v vsem letu 1965 764.009 ljudi z 232.000 avtomobili.
Največ turistov je na tem mestu prestopilo mejo. v avgustu in sicer 471.000, lani skoro polovico manj (223.000). Menjalnica na meji je imela do septembra denarnega premeta 1568 milijonov sta-
.	--«. suš»' üsüsSwsEiiilSSEäSH
rih dinarjev, t- j. četrtino več kot v
letu 1965.
Do povečanja prometa na Ljubelju je prišlo predvsem po ukinitvi viz z Avstrijo, odkoder prihaja največ turistov- Saj poleg rednih turistov prihajajo za krajši čas v Slovenijo tudi inozemski turisti iz avstrijskih letoviških krajev, odkoder delajo sedaj izlete tudi v Slovenijo in ostajajo za krajši čas potem tudi tu. Takim turistom v Avstriji so od aprila do septembra izdali 52.000 turističnih prepustnic.
Medtem, ko se je na Ljubelju tako močno dvignilo število turistov, ki (prihajajo v Slovenijo, je pa mali obmejni promet ostal skoraj na isti višini. V septembru je .npr. prestopilo mejo z dovolilnicami le 2.000 jug. državljanov in 300 Avstrijcev. Na prehodih med Jugoslavijo in Italijo je pa mali obmejni promet zelo visok-
Smrt dveh mož. V Mariboru je umrl v starosti 83 let odvetnik in znani kulturni delavec jdr. Rudolf Ravniki, po rodu koroški rojak iz Ostrovice pri Gli-njah. Pod Avstrijo je veliko delal za Slovence na Koroškem, sodeloval med drugim pri listu Mir, ki ga je nekaj časa urejal tudi rajni Pran Smodej.
Po izgubljenem plebiscitu se je nastanil v Mariboru ter zatem v tem mestu razvijal narodno in kulturno delavnost. Bil je med drugim ustanovitelj mariborske Glasbene matice in njene glasbene šole, železničarske godbe in pevskega društva Zarja. — V Ljubljani je pa 9. oiktobra umrl tudi v visoki starosti dr- Vendelin Megler. V katoliškem taboru je bila znana osebnost. Med obema vojnama je bil med drugim tudi nekaj let predsednik Jugoslovanske orlovske zveze.	; j-o1.
1 i
Po popisu prebivalstva iz leta 1961 je prebivalo na področju Slovenije 1 milijon 592.000 ljudi. Od tega 1.522.000 Slovencev, 31.000 Hrvatov, 14.000 Srbov,
10.000	Madžarov, 3.000 Italijanov, 1.000 Makedoncev, 1.000 'Črnogorcev, 1.000 Čehov, 1.000 Nemcev, 1.000 ljudi neznane narodnosti in 3.000 narodno neopredeljenih jug. državljanov.
Dve iz poslovanja pod komunisti
Upravni odbor „Gorenjske predilnice“ v Škofji Loki je sklenil, da bo svojemu štipendistu, ki je po končani • prvi stopnji na ekonomski fakulteti želel nadaljevati študij na drugi stopnji, odvzel štipendijo. In to z izgovorom, da so štipendista s sedanjo izobrazbo predvideli za vodjo stroškovnega knjigovodstva in da za podjetje ne bi bil več potreben, če bi nadaljeval študij. — V Črnomlju so na seji obeh zborov občinske skupščine med drugim govorili tudi o zdravstvu v občini. Bile so namreč pritožbe bolnikov, da morajo v zdravstveni ustanovi dolgo čakati na vrsto, medtem, ko drugi skozi stranska vrata opravijo vse mnogo hitreje. Eden od odbornikov je za rešitev problema predložil salomonsko rešitev. „Zazidajmo enostavno stranska vrata, pa je-“
V Novem mestu so predstavniki samoupravnih organov skladov za zdravstveno varstvo (kmetov in delavcev ko-
munalne skupnosti Novo mesto s predstavniki občin obravnavali težaven položaj obeh skladov, ker da zdravstveno stanje v Novem mestu izkazuje 312 milijonov starih |dm. primanjkljaja. Ko so omenjali potrebo po določitvi izrednih prispevkov, so zainteresirani ugovarjali z ugotovitvami, „da je tisti, k; plačuje, dosedaj imel najmanj vpliva za porabo sredstev za zdravstveno zavarovanje. Na zavarovance se obrnejo šele takrat, ko nastane primanjkljaj, ki ga je treba kriti tako ali drugače“.
Umrli so. V Ljubljani: ing. Henrik Pajer, upok., ink. Josip Štolfa, prof. v p., Marica Leskošek, roj. Cvetko. Serafina Erbežnik roj. Lisec, Marija Buzzo-lini, Katarina Virient roj. Kuštrin, Vid
Grnek, Malči Franke, Stanka Mihelčič roj. Pesek, učit- v p., Dušan Jaklič, sodnik v. gospodarskega sodišča in Marko Stsgovec, mizarski delavec v Vipavi, Neža Mašera, Brdo pri Lukovici, Mirko Kranič v Gornjem gradu, Danilo Her-kov v Kopru, Angelca Korada v Kotu, Mimi Kastelic, blagajničarka v Vidmu-Dobrepoljah, Ana Krišelj roj- štefe v Visokem, Marijan Jakopič v Gorjah, Nada Korota, upok. v Škofji Loki. Jože Zagmeister, upok. v Zadvoru, Janko Likar upok. v Kranju, Franc Zabukovnik na gori Oljki, Miro Bratina v Ajdovščini, Franc Orel, upok., v Goričanah, Lenart Cank, biv. lesni trgovec v Škofji vasi, Otmar Tkalič v Verdu in Stane Rudi, vrtnar na Vrhniki.
SLOVENCI V
BUENOS AIRES
Nia žegnanju v Slovenski hiši, 29. t m. bo Svobodna Slovenija ves dan odprta, na kar opozarjamo tiste, ki bi želeli plačati naročnino.
Slavnostno zborovanje DSPB Tabor
Društvo slov. protikom. borcev Tabor je imelo v nedeljo, 30. oiktobra v Ate-neju Dom Boscovega zavoda v Ramos Mejii praznovanje 10-letniee organizacije in prvega tabora.
Začelo se je dopoldne s sv. mašo društvenega kurata g- Jožeta Guština, po njej je pa bila proslava, ki jo je vodil tajnik društva g. Marijan Amon, Po pozdravu zbranih članov in gostov, je govoril častni starešina podpolkovnik Vule Rupnik, za njim pa je njegova žena ga. Zinka recitirala od spremljavi tro-bača Pesem Sloveniji, ki jo je za to slavje napisal njen mož.
Slavnostni govor je imel starešina g. Ivan Korošec, Ik.i je prebral tudi pozdrav predsednika ZDSPB Tabor g. ing. Franceta Gruma. G- Tine Kovačič je recitiral „pesem padlemu soborcu“, oktet fantov iz San Martina pa zapel tri vojaške. Vojaško črtico je namesto zadržanega Bogdana Koisamčiča ml. prebral g. Tine Kovačič. Točko „Harmonika in violina“, ki je vsebovala slovenske narodne pesmi, sta izvajala gg. Lah in Holy.
Slavnostno zborovanje je zaključila pesem Oče, mati.. .
Nato je bil za vse pripravljen asaclo — na ražnju pečeno meso ,dobra kapljica je pa bila na razpolago iz kleli Don Boscovega zavoda.
Osebne novice
t Pavel Malavašič. V ponedeljek, 7 novembra, je slovensko skupnost na področju Vel. Buenos Airesa, pretresla novica, da je tega dne okoli ene ure po
ARGENTINI
polnoči (v noči od nedelje na ponedeljek) tragično umrl splošno znani in povsod' priljubljeni šentjoški rojak Pavel Malavašič. Ko se je od svojega svaka g- Tominca v Castelarju vračal domov, ga je v bližini doma blizu Don Bosca ob izstopu iz omnibusa podrl tovorni avtomobil ter ga tako močno poškodoval, da je bil pri priči mrtev.
Brezvestni voznik je žrtev pustil ležati na cesti. Pavla Malavašiča so okoliški ljudje zaradi njegove brade spoznali ter so hiteli obvestit pokojnikovega zeta. Ta je odhitel na mesto nesreče- Trupla svojega tasta pa ni več našel tam, iker so ga med tem že bili odpeljali na policijo, nato pa v zdravstveni zavodi v Haedo. Oid tu so v ponedeljek pokojnika prepeljali na njegov dom, kamor So ga hodili kropit rojaki v ponedeljek ter ponoči od ponedeljka na torek. Pogreb je bil v torek, 8. novembra ob devetih dopoldne- Pogrebno mašo je imel g. župnik Janez Kalan, mo-litve za rajnega je pa opravil g. msgr. Anton Orehar ob asistenci gg. Janeza Kalana in Janka Mernika. G- msgr, Orehar je nato tudi vodil z navedeno asistenco pogrebni sprevod na pokopališče v San Justo, kjer je rajni Pavel Malavašič dobil zadnji zemski dom v ' grobu žene svojega brata Tineta. Tu se je g. msgr. Orehar od' rajnika tudi poslovil z govorom, v katerem je prikazal zgledno krščansko življenje rajnika ter njegovo vdanost v,božjo voljo.
Kako priljubljen je bil rajni Malavašič, je pričal njegov pogreb, katerega se ni udeležilo samo veliko šentjošča-nov, ampak tudi drugih rojakov. Med njimi sta bila tudi duhovnika gg. dr-Mirko Gogala ter Anton Stanonik. Rajni Malavašič zapušča vdovo Marijo, poročeno hčerko, zeta, brata Tineta terl sestri go. Žakljevo ter Tominčevo. Vsem izrekamo ob težkem življenjskem udarcu globoko sožalje, rajni Pavel Malavašič pa naj pri Bogu uživa plačilo za vsa svoja dobra dela in za delo, ki ga je na svetu opravil za večjo slavo in čast božjo.
Vsak teden ena
DOMOVINI Ivan Pregelj
Vse pesmi moje tebe pojo,-vse misli moje k tebi gredo, vse sohe moje tebi teko, o domovina!
Tvoje ljubim stoletno gorje, tvoje nebo, tvoje morje, tvoje zemlje tesne meje, o domovina!
Bedi velika —- ko sončni poldan, bodi silnai ko v pušči orkan, bodi moj grob — moj grob hladan, o domovina!
SLOVENCI PO SV ETU
AVSTRALIJA
Razstavo slovenskega svobodnega tiska v zamejstvu in izseljenstvu so imeli Slovenci tudi v Avstraliji- V cerkveni dvorani v Paddirgtonu jo je pripravil s svojimi sodelavci g. p. Bernard Ambrožič OFM, urednik avstralskih Misli. Na razstavi je bil zastopan slovenski tisk demokratske slovenske emigracije v Argentini in po ostalih državah. Pa samo take demokracije, kajti tisk takoimeno-vane „ljudske demokracije“ na njem ni imel prostora- Prireditelj razstave je ta-
ta koraik. In tja se Žalar in Silva v | nočni temini rešita izpod biča.. .
In končno Lidija, ■oplazmjena z bičem, še preden je bila uzakonjena nova stvarnost- Moža so ji po krivdi partije ustrelili kot talca; posredno po njeni krivdi j pade ipo nedolžnem Kosmač, ki ji leži j na duši. Prav zaradi tega jo partija drži v kleščah, iz katerih se ne more j Izviti, in slepo in pokorno služi njenim navodilom, dokler celo direktorja Bregarja, pri katerem jie tajnica, ne pomaga spraviti Ozni v kremplje. In nima moči, da bi se rešila, dasi tiplje v osvobojence. Vsa ta nemoč jo stiska, dokler je ne prižene na stezo brez izhoda: v blaznost- Je pa moralno svetla oseba v romanu, ki bi lahko bila Bregarju v oporo, morebiti v Tešitev, ko bi mrežo Ozne ne bile zagrnile oba.. .
Mauser neposredno ne prikaže usode tistih ljudi, ki so bili ves čas na tihem nasprotni komunizmu in teh v novi povojni dobi doma, razen kolikor se dotakne v sestri Virgini (Neži) njenega duhovnega trpljenja ali v zdravniku Petrainu drami čase, ko je visel križ nad vrati operacijske dvorane, in v duhovniku, ki mora na skrivaj opravljati svoje poslanstvo- Pač pa mojstrsko poveže suhljato in dogorevajočo mater v taborišču v Teharju s svojo lastno (mrtvimi sinovi), ki gnoji korenine žitu, katerega prav ona kot obsojenka žanje. Do konca tragično je duhovno srečanje obsojenega očeta s sinovi, ki so jih po vrnitvi s Koroške prav tam pobili ter
zakopali in jim je že v jami na ustih izzvenela njihova pesem. ;,Naj čuje nas j mogočni Bog.. .“, pa jo zdaj oče v po- j slednjih trenutkih še enkrat kot tožnik ■ in sodnik izkriči, kakor bi donela iz ! vseh zasutih ust iz zemlje. Take remi-1 niseence bi bil lahko pisatelj vpletel še ! tu pa tam, npr. na sodniji v Ljubljani,1 tisto legendarno o kuratu Kunstlju in še kako v temnih kočevskih gozdovih. To bi izredno povečalo moč Mauserjeve kompozicije!
Mauser je analitik človekove duše (Nataša, Razpet, Silva), izredno močan v besedi, ki mu poje sočno in, krepko, kljub dvajsetletnemu življenju v tujem svetu- Veličastni so opisi ječe na sodniji, življenje jetnic v taborišču v Teharju in v Kočevju, ljubezni med Žalarjem m Silvo; presunljive so slike Natašinega razpadanja in umiranja-
Razoroženim in pobitim vrnjenim vojakom obljublja nepozabno stran v zgodovini- „Nekoč bodo (kopali v to zemeljsko nedrje in bodo prinašali na dan, kar prinašajo zdaj iz gotskih in keltskih grobišč. Rjave kosti, prevezane z rjavo žieo, ki bo že razpadala. Morda bo poleg kosti še aluminijasta svetinjica, drobne jagode rožnega venca vodo preveč razsute v ilovici- Ne bodo jih našli. . .
Zgodovinar bo «edel ob izkopaninah in pisal knjigo o njihovi dobi. Ne bo poslušal samo Razpeta (partijca), tudi iz >črnih bukev bo bral... (276).“
Ali besedie ob Natašinem umiranju, ko se vse zemsko drobi v nič in edino
enostranske vrednote bleščijo: „Vse misli ljudi žive naprej in se zbirajo v grmeč slap, ki pada na ono stran. . (277). Saj se samo čas izteče, življenje nikoli!“ (342).
Resnično smo veseli Mauserjeve trilogije, tega našega velikega zdomskega teksta, ki pošilja naše misli tja v oni svet, mračen in reven- Ob njem šele znova občutimo veličastno vsebino svobode in prostega poleta duha...
Mauser je šel s trilogijo med ljudi, ki ga berejo; čutijo ob njem, povezani |. so z usodo njegovih oseb, so del njih samih. Naj bi bil tudi stilno manj na- ; preden, ne napihnjeno' moderen, bran ! bo, kakor se vedno z ljubeznijo bero j Tavčar, Finžgar, Pregelj... Knjiga, (ki i se ne bere, umira na policah. Mi pa ■ vendar želimo, da bi se med nami mnogo j bralo, slovenskega bralo... Hvala t5, ! Mauser, za trilogijo! Priznanje dr. De- I ■beljaku, ki je z vztrajnostjo dosegel ; izdajo trilogije!
Želeli bi, da bi Mauser ne pustil nove Žalarjeve družine utoniti v širokem in. svobodne svetu! Našo pot gre, v znoju in trudu si bo postavila dom pod soncem! Ko bo vse preteklo prebolela, se bo napita svobode borila z domotožjem in svojim otrokom bo daleč od domovine vlivala slovensko misel in besedo v srca- Pijačo ohranjevanja!
Te nič ne miče ta naš človek v zdomstvu,- ki prosi, da ga ne pozabiš? To bo naša podoba! Utrip naše krvi! Piši!
—jkc
ko odločitev utemeljil takole: „Žal, v neki meri se tiskana slovenska beseda tudi izven domovine izrablja za propagando marksizma v raznih oblikah. Tudi naravnost v podporo komunističnega režima v zasužnjeni domovini. Iz razumljivih razlogov te vrste tisk, čeprav je povit v slovensko besedo, na naši razstavi nima mesta. Nanjo spada le tisk, lei korenini v pristno demokratičnih tleh in se ne da slepiti krilaticam „ljudskih demokracij“.
Za lažji pregled celotnega razstavljenega tiska so obiskovalci dobili seznam periodikov, ki izhajajo v slovenskem zamejstvu in izseljenstvu. Listi so bili razvrščeni po državah ali mestih, kjer izhajajo. Na prvem mestu glede števila slovenskih publikacij je bil pač Buenos Aires v Argentini.
Znani slovenski slikar v Avstraliji
Rnpotec je imel razstavo od 13. do. 25. ' septembra v Melbournu- Za razstavo je ] pripravil okoli 15 velikih slik iz na.jno-1 vejše dobe. O razstavi so prinesli u-godna noročila The Sun, Herald, Age in i Australian.
SPOROČILO SLOV. SRED. TEČAJA
Popravljalni izpiti bodo marca 1937 pred vpisovanjem za prihodnje leto.
Razdeljevanje spričeval bo v soboto,
19.	novembra v Slovenski hiši: ob 17: roditeljski sestanek in razgovor med starši in profesorji; ob 17-30: izročitev spričeval v dvorani ob navzočnosti staršev in profesorskega zbora.
Dijaki, ki imajo popravne izpite marca 1967, bodo prejeli spričevala po o-pravljenih izpitih. * v
POČITNIŠKI DOM
v Cordobskih gorah bo za družine odprt od 12. januarja do konča februarja.1 Kdor si želi oddiha v gorskem zraku, j naj se javi priporočeno čim prej na na- J slov: H anželič Rudolf, San Estebau,! Sierras de Cordoba. Družine naj javijo j število in starost otrok ter če žele eno l ali več sob- Neprijavljeni in ne vnaprej j sprejeti ne bodo dobili prostora, pa naj1 prinesejo s seboj še toliko priporočil. —1 Nadrobnejša pojasnila daje po dobroti; Dušnopastir&ka -pisarna.	i
OBVESTILA
Sobota, 12. novembra:
' V Slovenski hiši ob 19 sestanek članov SKADa s predavanjem g. dr. Mirka Gogale o Veri in znanosti, 3. del.
V	Slomškovem domu ob 20 prosvetni večer pod naslovom „Hodil po zemlji sem naši“. Predaval bo g. prof. Bož» Bajuk iz Mendoze. Barvne slike b» spremljala slovenska pesem.
V	Slovenskem domu v San Martinu martinovanje s sodelovanjem orkestra Planika-Edelweiss.
Nedelja, 13. novembra:
Občni zbor Slomškovega doma ek
10 dopoldne. Na istem kraju družinsko nopoldne. Ob 17 pa gasilska veselica. Igra orkester Planika. Ob vsakem vremenu-
V	Castelarju na Pristavi 2. družinska nedelja. Ob 9 sv. masa, nato roditeljski sestanek in skupno kosilo.
V	Slovenski vasi obletnica blagoslovitve cerkve in 10-letnica slovenskega dušnega pastirstva. Ob 10 cerkveni del, opoldne kosilo, ob 15 kulturni in družabni del.
V	Našem domu ob 15.30 materinska
proslava.
Petek, 18. novembra:
Sestanek Slov. kat. akad. sarešinstva ob 19-30 v Slovenski hiši. Predmet sestanka: poročilo komisije za slovenski srednješolski zavod in razprava o njem Osebnih vabil ne bo.
Sobota, 19. novembra:
XIV. kulturni večer SKA ob 19 pri
Bullrichu, S arar di 41. Predovanje g- B. Finka o temi Svoboda Cerkve v komunistični gimnaziji-
V	Našem domu slavnostna večerja za člane Našega, doma.
Nedelja, 20. novembra:
Žegnanje v Slovenski hiši. Ob 11-30 sv. maša za rajnega škofa dr- Rožmana. Nato kosilo. Začetek pop. sporeda ob 16
Sobota, 26. novembra:
V	Našem domu velika družinsko-
družabna prireditev.
Nedelja, 27. novembra:
XIV. mladinski dan na Pristavi.
Nedelja, 4. decembra:
V	Slomškovem domu otvoritev športnih igrišč popoldne.
Vestnih SFZ
Mladinski organizaciji pripravljana taborjenje za letošnje počitnice. Preživeti dva tedna v naravi je sijajen oddih za vse, ki moramo delati in živeti v velemestu-
Taborjenje se bo vršilo v Miramaru. Šotori bodo postavljeni blizu slovenske naselbine. Morje, veliki gozdovi ter slovenska idružba so vsi pogoji, ki jih mislimo kar najbolj izrabiti, da bo imelo taborjenje najboljši uspeh.
Kar je važno, je smisel počitnic, ki jih organiziramo. V zamisli vodstva obeh organizacij, ima taborjenje namen, ne samo omogočiti zdrave počitnice, ampak tudi vzgojni pomen. Vsak dan se bodo vršile debate, ki jih bodo pripravili udeleženci sami.
Pred taborjenjem bo imela vsaka skupina najmanj dva sestanka obveznega značaja-
Poleg uživanja lepote kraja ima taborjenje še veliko drugih dobrih učinkov: zahteva o,d vsakega samovzgojo, čut solidarnosti, nesebičnosti, omogoči medsebojno spoznanje itd.
Taborjenje ima veliko zahtev, a zato tudi nudi veliko več zadoščenja.
Zmogljivost šotorov bo 20 oseb- Taborišče bo stalno, ter se bo izmenjalo vsakih 14 dni.
Taborjenja se lahko udeleži vsak .član SFZ od 17. leta starosti ter članice SDO od 15- leta naprej.
Turnir v lahki atletiki za SDO in SFZ bo 27- novembra v Lanusu.
PO 3 P © S T N S M SVETU
Tekmovanje Jugoslovanske nogometne zveze se je pričelo 21. avgusta v Ljubljanska Olimpija, ki zastopa Slovenijo v prvi ligi je kar dobro pričela. Pobrala je v prvih dveh kolih vse štiri točke. V druge kolu je premagala Zagreb z 2:0-V drugi zvezni ligi sta letos Maribor in Aluminij iz Kidričevega- Tudi ta dva predstavnika Slovenije sta dobro začela. Maribor je zmagal v obeh tekmah, Aluminij pa je zmagal v eni tekmi, v drugi pa je igral neodločeno.
Vsi trije klubi iz Slovenije ipa niso predstavniki slovenskega n-ogometa. Večino igralcev imajo ti klubi uvoženih jz ostalih republik.
V	mladinskem evropskem košarkarskem prvenstvu v Porto San Giorgio je jugoslovanska reprezentanca v polfinalu premagala cSSR s 66:38, v drugi polfinalni tekmi pa SZ Italija s53:44.
DRUŠTVENI OGLASNIK Družinsko premoženje
Društvo Zedinjena Slovenija ponovno obvešča svoje člane, tudi tiste, ki so se že po prvem oglasu prijavili, da posreduje vsem proglasitev družinskega premoženja.
Po argentinskem zakonu je mogoče proglasiti za družinsko, premoženje vse premoženje, ki služi za stanovanje in vzdrževanje družine. Sem štejejo stanovanjska poslopja, manjša obrtna, industrijska ali trgovska podjetja itd., če ne presegajo določene vrednosti. Če gre za stanovanjsko iposlopje, mora družina res v njem prebivati, če pa gre za podjetje, je treba, .da ga družina izkorišča za svoj račun. Za družino pa se šteje poleg družine v ožjem pomenu (starši in otroci) tudi skupnost odraslega, otroka s starši; če tudi teh ni, pa življenj ska skupnost sorodnikov do tretje stopnje (npr. bratje in sestre, stric in nečaki).
Proglasitev družinskega premoženja ima sledeče učinke: Premoženje se ne more prodati ne voliti in ne zastaviti brez privoljenja žene; ne more biti zarubljeno za plačilo dolgov, ki nastanejo po proglasitvi, družinskega premoženja, in ni [podvrženo davku na neodplačen prenos p0. smrti lastnika, če se lastni-
NealefJ«*, novembra
ob vsakem vremenu
ZEGMÄNJE
v
SLOVENSKI
HIŠI
SPORED
♦	11,39: sv. maša za raj. škofa dr.
Gregorija Rožmana, ob sedmi obletnici smrti in za vse rajne in žive dobrotnike Slovenske hiše. Pel bo pevski zbor „Gallus“.
♦	12,30: kosilo po izbiri
♦	16.: poročilo g. msgr. Antona Ore-
harja o delu Slovenske hiše; nastopi mladine in otrok:
•	Berazategui ® Buenos Aires ® Carapachày
•	Hurlingham ® Ramos Mejia
•	San Justo ® San Martin
•	Slovenska pristava
•	Slovenska vas
♦	Solidna postrežba — raznovrstne igre — prijetno razvedrilo.
Vsi, rojakinje in rojaki prisrčno vabljeni na žegnanje v Slovensko hišo, Ramón Falcon 4158, Buenos Aires.
štvo prenese na osebe, ki spadajo v družino.	,
Družinsko premoženje pa je mogoče vsak čas tudi izbrisati po volji lastnika s pristankom žene, na prošnjo večine dedičev ali na zahtevo vsakogar, ki bi imel na tem interes, če niso izpolnjeni pogoji, ki jih zakon določa.
Za proglasitev družinskega premoženja je nujen vpis v lastninski vpisnik (Registro de Propiedades), kar se doseže s priglasitvijo ' po lastniku za njegovega življenja ali jpo določitvi v njegovi oporoki. Proglasitev z oporoko ima seveda samo ta učinek, da ni treba plačati prenosnega davka. Oporoko je mogoče napraviti tako, da jo oporočitejj lastnoročno napiše in sam shrani ali jo da shraniti komurkoli. Obrazec take oporoke lahko- idobi vsak v društveni pisarni.
Vpis v register lahko zaprosi vsak sam, me da bi bilo treba za to sodelovanja javnega notarja. Za vpis tudi ni nobenih davkov in taks.
Ker pa ima velika večina naših rojakov premoženje v bueno-saireški provinci in je vpisnik zanje v mestu La Plata, je društvo sklenilo- dogovor z javnim notarjem, ki bi prevzel za naše člane dosego vipjsa in jim dal pri honorarju dokaj ugoden popust. Ime in naslov notarja in višino honorarja s popustom lahko vsak izve v društveni pisarni. Prosimo tudi tiste člane, ki so se že dosedaj prijaviti, da svojo prijavo potrdijo še po. podatkih v tem obvestilu.
Za vpis družinskega premoženja so potrebne sledeče listine: kupna pogodba ali drugačen izkaz o lastništvu, poročni in rojstni listi, ki imajo veljavo pred argentinskimi javnimi oblastvi, listina o cenilni vrednosti (revaluación) i in potrdilo o .plačanem nepremičninskem davku.
Pripominjamo, še, da v buen-osaireški provinci ni treba plačati zapuščinskega davka za stanovanjska poslopja, katerih vrednost po davčni ocenitvi letos ne pre-; sega 800.000 pesov. To velja tudi, če stanovanje ni bilo proglašeno za družinsko premoženje.
SFZ I
SDO
14. MLADINSKI MW
Zaradi slabega vremena prejšnjo nedeljo bo popoldanski program v
nedeljo, 27. novembra ob 15.
Spored: dviganje zastav, pozdrav j I (predsednika SFZ ill predsednice SDO, ; S delitev pokalov športnih dni, nasto- ; « pi: naraščajnic, deklet in fantov, ! ; zadnja tekma odbojke za poka] •
!
Iskreno vabljeni! i
S Božo—Tomaž, I
■ ■■■■■saRUB-.iàaaaeBSBiiBBasnQa2c:c2ScssBa&ocanBax®KBan'B
h B ■.bub n a hub sam
» Šolska mladina iz San Justa vabi j ■ •
;	vse starše na

Janez Glinšek
NE KLIČI VRAGA
Igra v treh dejanjih s predigro Na odru -doma v Carapachay-u v soboto, dne 19. novembra ob 19 Vstopnice se bodo začele prodajati dve uri pred začetkom
Rojaki, prihitite med nas.
Pred in po igri bo deloval priznani gostinski obrat doma.
S
a
!
C za
Osebo
pomoč v gospodinjstvu, 8 ur • t dnevno, nujno- iščem. Plačilo po do- i I govoru. Naslov v upravi.
tiB«i»MU»aiiiiaiii(a«BaaS|iaailtiaiailiai|laiCHl*l
MATERINSKO
PRtfSfLAyO
Ì v nedeljo dne 13. novembra ob 15,30 !
■	v	j
v prostorih Našega doma.
S	I
■	Sodelujeta mladinski organizaciji j
■	«
I*	!
acEBEEBEEacaranr’BEanKjjSBGEisEniS'y.rnr.BnpiBHRHBBnDaEiaBHBB
Nmš dom v S mn 3 usiti
V soboto 19, t. m. bo v Našem domu v San Justu v sklopu prireditev ob 10. obletnici za vSe članice in člane
SLAVNOSTNA VEČElt JA
Nato bo prijetna zabava ob zvokih domačih harmonikarjev. Prijavo je treba sporočiti do nedelje 13. t- m. v Našem domu. Vse čldnice in člani in člani lepo vabljeni.
NAŠ DOM
KNJIGE, PLOŠČE IN DIAPOZITIVE 1 IZ SLOVENIJE
Simon Raj er
Uruguay 743, 5. nadstr., pis. 506 9—12 15—18
Dr» FRANC KNAVS
ODVETNIK
Lavalle 1290, p. J2, cf. 2, Capital
T. E.. '■ 5-2271 Uradne ure od 17—20 Na telefonu tudi dopoldne (10—12)
JAVNI NOTAR
Francise© Ratal Caseaat©
Escribano Publico
Pta. baja, ofic- 2
Cangallo 1642	Buenos Aires
T. E- 35-8827
“I
ESL0VENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Star* Redactor: José Erosei j Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires
T. E. 69-9503 Argentina
N«sš dom v Sem Justo
v soboto 26- novembra ob 21.
VELIKA
DRUŽINSKD DRUŽABNA PRIREDITEV
IGRA ORKESTER PLANIKA - EDELWEISS
Ogolje: taborjenje v Bariločah
Vabi mladina
LAG® MGTEL
!	VILLA	RUMIPAL	-	CORDOBA	Š
:	;
2	Calamuchita
■	‘j
•	S
m
« potrebuje za turistično- sezono od j ; začetka decembra do konca marca » 5 naslednje osebje: izučenega kuhar- 5 S ja, 2 postrežniei, 2 delavca. Lahko j-
■	sta ena ali dve slovenski družini. J
Ponudbe .poslati priporočeno na gornji naslov
■	n
:	»
BBUBBHMIBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBIBBBB BBB WBCflSBBBBBBät
PRISPEVAJTE V TISKOVNI SKLAD SVOB. SLOVENIJE!
CORREO 'argentino j Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión Nv 5775
	Concesión N’ 3224 TARIFA REĐUCIDA
1 Registro Nacional de la PropisüfcwS Intelectual No. 910.387	
Naročnina Svobodne Slovenije za let* 1966: za Argentino $ 1.400,—. Pri pošiljanju po pošti doplačilo $ 100,—. Z* ZDA in Kanado: 12 dolarjev za pošijj*-nje z letalsko pošto, in 8 dolarjev m pošiljanje z navadno pošto. Talleres Gräficos Vilko S- R.L., Estade* Unidos 425, Bs. Aires. T.JE. 33-7213
POPOLNOMA MIRNO BOSTE SPALI, ČE BOSTE IMELI SVOJE PRIHRANKE NALOŽENE V SLOVENSKI HRANILNICI, BME. MITRE 97 — RAMOS MEJIA — T. E. 658 - 6574 — URADNE URE OB SOBOTAH OD 16—20 IN OB TORKIH OD 18—20
V SLOVENSKEM DOMU V SAN MARTINU BO V SOBOTO, 12. NOVEMBRA ZVEČER
MARTINOVANJE
Igr m orhester Planika » Edelweiss
: JUGOSLOVANSKO SOKOLSTVO — OSREDNJI ODBOR ZA OBNOVO ■
,,§@K@LSKI ZBORNIK 1883-1903“
K
■
« je izšel. Napisali so ga znani sokolski delavci in pisatelji. To pomembno knjigo lahko sedaj naroči vsakdo, ki se hoče seznaniti z delom, slavo in trpljenjem jugoslovanskega in vseslovanskega sokolstva.
B
Knjiga je izdana za stoletnico jugoslovanskega sokolstva, je lepo vezana ter ima plastificiran ovitek v barvah. Obsega 350 strani in ima nad 90 zgodovinskih slik.
H
■
Naročila pošiljati na naslov:
H
Franjo Holy, Julian Alvarez 2565, Buenos Aires, Argentina Stane $ 960—
-Slovenski javnosti sporočamo, -da nas je dne 7. novembra 1966 v 62. letu starosti zapustil k-ot žrtev prometne nesreče 'gospod
Pavely Ma-la v aste
Zadnje zemsk-o bivališče je dobil v grobu žen-e svojega brata Tineta na pokopališču v San Justu dne 8. novembra 1966-Zvestega člana bomo ohranili v trajnem spominu.
Zedinjena [Slovenija
Janez Jalen
Tl* «p tol* ©2
Pov
S prvih sani je poskočil v novem, dolgem kožuhu starešina Špan, po materi ženinov stric, z drugih pa drug, ženinov brat, Staretov Miha. Izpod odpetega suknjiča, za katerega je bilo sukno stkano na domačih statvah, mu je pogledoval žametni telovnik. Ob debelo srebrno verižico je pocingljaval velik šmarni tolar. Miha si je popravil za-srežene odganjajoče brke in zavriskal, da se je razleglo prek vse vasi daleč na jezero. -Harmonika je utihnila- Sosedje Brdar, Cesar in Koroščev Janez, ki so tudi vozili bale, so pa že pogrinjali od teka pregrete kobile z zelenimi kocastimi odejami. Pod podkvicami visokih škomjic je škripal zmrzel sneg.
Harmonika in veseli vriski otrok so klicali otroke. Čimdalje bolj so se bližali okrašenim sanem. Klančarjev Ce-nek se je v jazbeca in kuno in lesketajoče kolute na komatu Španove kobile kar zavéroval. Z napol odprtimi ustmi je hodil z ene strani na drugo in se kar načuditi ni mogel. Odrasli so gledali samo zdaleč.
Skrb za konje je prevzel nevestin brat Jernejček. Pred vse je postavil seno. Balarji sami pa so jim odpeli brzde in odšli v hišo.
Kaj kmalu so prinesli na starešinove sani predalnik. Da bo z licem obrnjen k hiši, ko ga pripeljejo na ženinov dom, je poskrbel Špan. Na lepo izrezljano preslico vrh kolovrata je bilo navezano okrašeno povesno prediva. Boga je pa na svoj voz pritrdil sam starešina-
Drugi je vozil težko, rožasti skrinjo-
19
i zvoncev
est
Posteljnino- so naložili na tretje sani. Za dva voza je bilo^pa še kuhinjske in gospodinjske opreme.
Vozovom so se čimdalje 'bolj bližali fantje iz domače vasi- Prišli so oprezat za petim kolesom. Nevesta je bila posebej naročila Hribarjevemu Petru, da bo užaljena, če ne izmaknejo petega kolesa. Le kje bi utegnilo biti skrito? Pogledali so pod predalnik, se prepričali, da je skrinja zaklenjena, odprli So miznico, stikali zavoljo lepšega okrog posteljnine. Hribarjev Peter pa je stopil na zadnje sani in dvignil škafe iz čebra. Na dnu se mu je zasmejalo peto kolo, velik hleb visoko pečene pogače. Ob glasnem odobravanju vseh gledalcev so fantje veseli odnesli svoj plen.
Iz hiše je prišla nevesta s polnim rešetom narezane pogače.. Prišla jo je delit vsem od kraja, še siliti je morala nekatere, da so jo vzeli. Žmitka pa je naprosila, da je tik za njo hodil s kozarcem in vrčem in natakal vino.
Veter je razgnal oblake in v Bohinj je pogledalo popoldansko sonce, kakor bi bilo radovedno, kakšne 'bale je naredil skrbni gospodar Jernej svoji brhki in najstarejši hčerki Francki, ki jo izmed otrok nrvo daje od hiše-
Tri rešeta pogače je razdala Francka. Revni otroci so proti zadnjemu dobili vsak še en kos. S praznim rešetom se je vrnila v hišo, kjer je ob obilno obloženi mizi Čudnik gostil ženinove sorodnike in sosede. Starešina je vedel, da je prišel čas odhoda. Videl je skozi okno, da Jernejčeik že 'brzda konje. Vstal je, dvignil kozarec, nazdravil gospodar-
ju in se mu zahvalil- Prijel je nevesto za roko: „Pojdiva, Francka!“ Stopila sta čez vežni prag prav takrat, ko je Čudnica pred hlevom z blagoslovljeno vodo kropila lepo cikasto kravo, ki jo je na novo vrv za roge otvezeno vodil iz -hleva Jernejček, bodoči gospodar. To. maževčev Lovrenc jo popelje za Franckinimi balami na njen novi dom k Sta-retu v Češnjico.
Ob prvem vozu je stala praznično oblečena Zetkova J-ohanca, dekletce, ki še ni hodilo v šolo. „Kaj 'boš ti sedla na bale?“ je prijazno povprašal Špan otroka. Deklica je samo prikimala. Starešina jo je pa dvignil in posadil na vrh predalnika. „Trdo se primi, da ne omahneš!“ je še opomnil, vzel s sani težek bič in 'ga podal nevesti: „Po poženi v božjem imenu!“
-Sonce se je odbijalo od blestečega snega in slepilo pogled. Francki je po -stalo čudno tesno v grlu. Naredila je z bičem v razhojen sneg pred kobilo križ in si morala dokaj prizadejati, da je mogla razločno reči: „Bog in svet: božji križ.“ Stopila je nazaj k sanem in prijela za voj. Še tesneje jo je stisnilo za grlo.: Komaj, komaj je glasno pognala: „Hi!“ Kobila je pretegnila. Zapeli so zvonci. Francka je naglo izročila bič in voj starešini. Nič več se- ni mogla premagati. Milo se ji je storilo. Zajokala je. Pritajeno ihtenje je pa utonilo v poskočnih glasovih harmonike, v glasnih vriskih in v smehu in trušču ob zadnjem vozu. Koroščevemu Janezu se je bilo posrečilo za Franckine bale izmakniti še petelina z grede. Dvigal ga je visoko nad glavo. Petelin je pa kikirikal, da so se v vrišču skoraj konji . plašili. Svatovsko veder je vzel Špan Zetkovo Johanco z voza in postavil otroka pred nevesto: „Nič ne vekaj, Fran-
ska, in vesela bodi petelina, dobrega znamenja. Kakor kaže, boš ti hlače nosila.“ Francka se je skozi solze nasmejala-
S Čudnikovega dvora j-e odzvonilo pet sani bal. Zadaj pa je nabijal velik kravji zvonec. Visoko je nesla cika z zelenim vencem okrog rog ovito glavo in se prestopala, ikakor bi vodila rejen .trop s planine.
Ob cerkvi svetega Pavla so balarji morali ustaviti. Fantje so jim zavrli. Debel smrekov hlod so bili zavalili prek globoko izvožene gazi. Na obeh koncih ga j-e opiral odmetan zmrzel sneg. Za vatel svetloge je bila med sanincem in lesom- Zgoraj na snegu je stala na sren postavljena majhna miza. Na njej pa Štefan vina s. kozarci- Starešina- ss je naredil hudega in ugovarjal, da morajo biti po cesarskih postavah ceste proste. V imenu fantov se je pričel prerekati s Španom Hribarjev Peter. Da ne oporekajo cesarju, še -manj pa deželi, je povedal. Da pa ne morejo -odstopiti nikomu na ljubo od -stare fantovske pravice, po k-ateri smejo ^pobirati tovornino od bal, posebno, če jih odpeljejo iz vasi in čo so' tako bogato, kakor jih je Čudnik dal narediti svoji brhki hčerki Francki.
Špan je pohvalil sklicevanje na postavo, utrjeno v domačih šegah. S srebrnim denarjem si je odprl zavrto pot. Hribarjev Peter je napil starešini, potem pa zapovrstjo še vsem drugim. Veter se je na rahlo poigraval s krivcem za njegovim klobukom. Koroščevemu Janezu je- nehote prišlo na misel: „Ni čuda, da ga Jerca rada vidi-“ Prijel je lovca za zeleni našiv na rami, pomežiknil in skoraj šepetaje vprašal Petra: „Kdaj pa -k tebi pripeljemo bale oJ Tkaica?“
Prijazno mišljeno besedo je Peter sprva vzel za nagajivo. Zmedlo ga je. Preveč je nagnil Štefan in vino se jo razlilo čez rob kozarca. Kar nejevolja, ga je obšla- Napil je Janezu in mu iz oči razbral: „Ne, nič ne ve-, da z Jerco že od adventa, od takrat izpod Izgarjev. nisva govorila.“ Odgovora ni hotel ostati dolžan, izdati se pa tudi ni maral. Hudomušno se je nasmejal: „Kam naj bi z balami in ptičko, če pa še gnezdo ni spleteno in niti grm ni izbran?“
Janez je izipil in poprijel besedo: „Seveda, če na lastno streho misliš.“
Petru je bilo nerodno, da je Koroščev njegov izgovor razumel kot reser* odgovor. Pritrditi mu ni kazalo, tajiti pa še manj. Jasni besedi se je ognil, z izrekom, ki ga je bil slišal pri vojakih od prijatelja Franceta Žurge, doma iz Toplic na Dolenjskem:
„Dober je dom’k, če ga je le »a bob-k; kdor ga pa nima, pa za njim kima.“
Urno Se je obrnil in -šel napivat še Tomaževčevemu Lovrencu, ki je peljal kravo za balami.
-Spredaj so bili fantje odvalili zavoro in starešina j-e pognal. Praznično so še nesle rejene kobile z zavezanimi in okrašenimi repi. Daleč po zasneženem polju so doneli bronasti glasovi zvoncev. Vrane, ki so stikale za hrano v razbrskanih konjskih figah na zamrzli poti pod strmim Studorom, so molče odletele v goščavo Rudnice. Medlo sonce je stalo komaj še za dober seženj visoko nad robom Bukovskih gora- Mraz je spet pričel pritiskati. Fantje so odnesli mizico, izpraznjen Štefan i-n kozarce nazaj v krčmo- Radovedni so ie bili, kako je Peter sestavil pismo za ženina.
(Nadaljevanje prihodnjič)
\