Nesrečni pek
»Ponoči naj pečem, podnevi raznašam.
Kaj to je življenje ? — prav vljudno vas vprašam.
Sžm gor pod to smreko koŠato zavijem, da malo odsopem se, malo počijem.
Oh, dremež me, dremež nasilen zmaguje.
Kdo z njim se — če pek je — uspešno bojuje ?«
Pod hrastom se zguzi, zahrope, zadremlje, nič mar mu več niso ne štruce ne žemlje.
A ko se predrami, na trudoost pozabi — poskoči, pogleda, za glavo se zgrabi .. .
Gor višje pa nekje počivajo krave, obletajo lačni jih ptički z višave.
75