s tovarišem titom na CELU kaSe borbe za socializem in neodvisnost države cvrsto združeni v socialistični zvezi delovnih ljudi jugoslavije, bomo tudi v bodoče zmago- valci in srečnejša bo naša dežela! (Zaključek referata Edvarda Kardelja na IV. kongresu LFJ.) Savinjski vestnik GLASILO OSVOBODILNE FRONTE MESTA CELJA, OKRAJEV CELJA-OKOLICE IN SOSTANJA Celje, sobota. 28. februarja 1953 LETO VL — STEV. 8 — CENA 6 din Ureja uredniški odbor. Od govorni ureduik Tone Maslo. Uredništvo: Celje, Titov trg 1. Pošt. pr. 12. Tel. 20-07. Cek. račun 620-T-23« pri NB FLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskarne. Četrtletna naročnina 75, polletna 150, omoči. Sedaj, ko tudi v naši državi »konzer- virajo« kri, ki počaka lahko dolgo vrsto let na tistega, ki je bo potreben, lahko sprovedemo to človekoljubno akcijo na vsej širini. Ni potrebno posebej prepri- čevati, komu bo ta kri potrebna. Na rnejah prelivajo graničarji kri, v pod- jetjih zgubljajo ob nesrečah kri de- lavci, žene v porodnišnicah krvavijo, ko darujejo tebi sina ali hčer, narodu pa novega državljana. Mednarodna nape- tost, pritisk z vzhoda nas ne more pu- stiti brezskrbne. Lahko se zgodi, da bo ob danem trenutku tvoja žrtev reševala življenje tistih, ki bodo branili tvojo svobodo. Lahko in nič posebnega ne bo, če boš svojo kri samo shranil in jo do- bil nazaj, če te zadene nesreča. Danes brez nevarnosti daruješ majhno koli- čino, jutri ti morda reši življenje. Po mnogih državah, kjer je humanost m človekoljubje doseglo takšno stopnjo darujejo svojo kri zastonj, brez povra- čila v denarju. Pri nas smo svojčas pla- čevali darovalcem, čeprav so bili med ^jimi tudi taki, ki so pravzaprav mo- rali iz zdravstvenih razlogov oddati kri. Mi socialistični državljani se menda ne pomo pokazali nič manj napredni, saj je naša ureditev naprednejša od vseh. Vloga in naloge Socialistične zveze delovnili liudi Jugosiaviie v borbi za socializem v nedeljo ob 16.05 je predsednik republike Josip Broz-Tito začel IV. kon- gres Ljudske fronte Jugoslavije. Ob njegovem prihodu so navzoči delegati, domači in tuji gostje, začeli ploskati in glasno klicati: Heroj Tito, mi smo Titovi —' Tito je naš. Tovariš Tito zaradi spontanega vzklikanja in ovacij skoraj četrt ure ni mogel govoriti. Ko so na njegovo posebno prošnjo utihnile ovacije, je Tito pozdravil delegate in domače goste na kongresu. Potem je pozdravil predstavnike laburistične stranke Velike Britanije, socialistične stranke Francije, socialdemokratske stranke Nemčije, socialistične stranke Švedske, delavske stranke Norveške, KP STO in predstaimike Demokratične fronte Slovencev v Italiji in na Koroškem. Pozdravi, ki jih je Maršal sporočal tujim gostom, so bili sprejeti z navdušenjem in burnim odobravanjem. Naj- večji aplavz so priredili delegati predstavnikom KP STO. Nato je maršal Tito imel pozdravni govor. Po končanem govoru je bilo izvoljeno 25-člansko delovno predsedstvo kongresa in trije sekretarji, nakar so kongres pozdravili tuji delegati. V ponedeljek, je kongres nadaljeval z delom. Po dolgotrajnem in bur- nem ploskanju in skandiranju: Heroj Tito, mi smo Titovi — Tito je naš, je tov. Edvard Kardelj, burno pozdravljen od delegatov in gostov prečital refe- rat o vlogi in nalogah Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Po- poldne je sledila razprava po referatu tov. Kardelja ter poročilo o delu Ljud- ske fronte, ki ga je prečital tov. Krsto Popivoda. V imenu nadzornega odbora pa je prečital poročilo o finančnem poslovanju Zveznega odbora Ljudske fronte tov. Rista Antunovič. V razpravi sta sodelovala tov. Tone Fajfer in dr. Aleš Bebler, ki je govoril o konferenci azijskih socialističnih strank v Rangoonu. Prečitali so brzojavni brzojavki delavske partje Izraela-MAPA; in socialistične stranke Indonezije. Tretji dan kongresa so izvolili kandidatno in volilno komisijo. Kongres je pozdravil v imenu Osvobodilne fronte Trsta dr. Jože Dekleva v imenu Ko- roških Slovencev pa Karel"*Prušnik. Sledila je razprava o referatu Edvarda Kardelja in o poročilu Krsta Popivode. Delegati so poslali pozdravno brzojavko Borisu Kidriču z najtoplejšo željo za čimskorajšnje okrevanje. Ker je gradivo kongresa preobširno in ga sproti objavljajo vsi naši dnevni listi, priobčujemo le izvleček iz pozdravne'ga govora maršala Tita. Naše bralce pa še posebej opozarjamo, da bo referat tov. Kardelja in ostali material s kongresa v celoti objavljen v »Ljudski pravici«. i Iz pozdravnega govora tovariša TITA Ljudska fronta Jugoslavije je nasta- jala in se razvijala v najusodnejšem obdobju zgodovine naših narodov. Do- godki tik pred vojno, med vojno in v povojnem obdobju so dokazali njeno veliko zgodovinsko vlogo in delež pri priborjenih uspehih v vsej naši stvar- nosti. Usmerjena po pravilni liniji Ko- munistične partije Jugoslavije, je bila tisti organizirani činltel.1, ki je že v za- četku vojne omogočil združevanje vseh poštenih rodoljubov v boju proti oku- patorjem in kvizlingom. v celotnem procesu boja za osvoboditev države, je bila ne le rastoča sila oborožene borbe, pač pa tudi neprecenljiv činitelj od- stranjevanja narodnostnih nasprotij in preprečitev bratomorne borbe, činitelj za dosego bratstva in enotnosti naših narodov. Čeprav je bila Ljudska fronta v za- četku ustanovljena z določeno omeje- no nalogo — za borbo proti fašizaciji države, med okupacijo pa za borbo pro- ti okupatorjem in domačim izdajalcem, se je vendar čedalj*» »?olj in bolj spre- minjala v vseljudsko napredno organi- zirano politično silo katere naloge so se čedalje bolj kopičile, tako v procesu osvobodilne in revolucionarne oboro- žene borbe, kakor tudi v procesu na- daljnjega revolucionarnega razvoja v naši državi. Toda pri sedanji stopnji graditve so- cializma se je pokazala potreba, da Ljudska fronta spremeni svojo organi- zacijsko obliko in dobi ustrezni naziv, ker je nastala potreba po novi vsebini njenih nalog. Dobiti mora tako organi- zacijsko obliko, ki bo dovolj prožna, da bodo lahko v tej organizaciji zbrani vsi delovni ljudje naše države, ki na ka- kršen koli način delajo v korist gra- ditve socializma, ki sprejemajo koncep- cijo našega družbenega razvoja. v tej organizaciji, v Socialistični Zvezi delovnega ljudstva Jugoslavije bodo imeli člani Zveze komunistov Ju- goslavije kot pripadniki te organizacije veliko in odgovorno nalogo, nalog« idejnega vzgojitelja in nosilca resnič- nega socialističnega duha tudi med članstvom te milijonske socialistične organizacije. Celoten naš razvoj v smeri čim širše in pristnejše demokracije zahteva, da se v Socialistični zvezi delovnega ljud- stva Jugoslavije goji in svobodno raz- vija borba mišljenj kot edino pravilni socialistični način za dosego enotnosti akcije pri nadaljnji graditvi socializma v naši državi. Ljudska fronta je imela do danes t našem razvoju velikansko vlogo, pre- pričan pa sem, da bo sedaj, v določe- nem smislu reorganizirana in spreme- njena v celovito trajno politično orga- nizacijo vseh socialističnih delovnih ljudi naše države, izpolnila še uspeš- neje svojo zgodovinsko vlogo pri ures- ničevanju socializma in da bo zaradi svoje množičnosti in politične zavedno- sti tisti činitelj, ki bo trdno zidal naš» socialistično skupnost. Kar zadeva vlogo Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije na področju mednarodnega sodelovanja, bo le-ta brez dvoma zelo velikega pome- na v vsakem pogledu tako za našo stvarnost, kot za napredna gibanja t svetu glede na mračno perspektivo in- formbirojskega izrojevanja marksistič- nih idej na eni strani in glede na kre- pitev fašistično-reakcionarnih nosilccT vztrajne borbe proti vsemu, kar je na- predno na svetu. Pred vsa napredna gibanja na svetn se imperativno postavlja naloga, da združijo svoje sile v boju proti škod- ljivi koncepciji najreakcionarnejših krogov in njihovim poskusom, da bi razdeljli svet na ideološke bloke in za- čeli križarsko vojno proti naprednim gibanjem pod plaščem borbe proti ko- munizmu. Preprečiti zmago teh reak- cionarnih sil, ki pehajo svet v ideo- loško cepitev, pomeni hkrati preprečiti tudi zmago mračnega sovjetskega im- perializma z njegovimi srednjeveškimi metodami v odnosih do človeka in na- rodov. To je danes najvažnejša naloga, ki se imperativno postavlja naprednemu človeštvu. Na tem mestu lahko izjavim, da se bo Socialistična zveza delovnega ljud- stva Jugoslavije, ki bo na tem kongre- su dobila dokončno organizacijsko ob- liko, posvetila z vso svojo močjo tu- di delu na mednarodnem področju, ▼ sodelovanju z vsemi naprednimi giba- nji, zlasti socialističnimi, da bodo zma- gale napredne sile nad mračnimi, ki si vztrajno prizadevajo, da bi pahnile človeštvo v katastrofo, še hujšo kot jo je doživelo v zadnji vojni. Prepričan sem, tovariši in tovarišice, da bo IV. kongres Ljudske fronte spre- jel predlog o spremembi naziva in na- log Fronte in da bo ta, v določenem smislu nova organizacija vseh gradi- teljev socializma v naši državi, tudi v nadaljnjem obdobju častno izpolnila svoje zgodovinsko poslanstvo za du- hovno in stvarno preobrazbo naše dr- žave.« Kmetje iz okolice Laškega hočejo imeti močno kmetijsko zadrugo Tri kmetijske zadruge iz laške oko- lice: Rečica, Marijagradec in Rifen- gozd so že izvedle ^voje letne občne zbore. Na vseh treh zborih je prišla do izraza želja večine zadružnikov, da se te tri zadruge združijo v eno močno kmetijsko zadrugo, ki bi imela boljše pogoje in več sposobnosti za razvoj kmetijstva v tem delu okraja. Te dni se bodo zbrali upravni odbori sedanjih treh zadrug, sredi marca pa bo usta- novni občni zbor bodoče kmetijske za- druge Laško. Seveda bodo morali po- skrbeti tudi to, da bodo v bodoči upravni odbor zadruge izvolil take lju- di, ki bodo sposobni vsestransko raz- vijati delavnost zadruge, ki bodo kos vsakemu poskusu nedemokratičnosti in škodljivemu početju posameznikov, kot se je to zgodilo v pretklosti, zlasti v KZ Marijagradec. KAKO JE POTEKAL OBCNI ZBOR KZ MARIJAGRADEC... Ne zaradi posebne »pike« na KZ Ma- rijagradec, marveč zaradi tega, ker raz- polagamo z gradivom s tega občnega zbora, priobčujemo podrobnejše stvari iz tega občnega zbora. Udeležba je bila zelo dobra, saj se je odzvalo od 187 kar 116 zadružnikov, kar se še ni , zgodilo. Seveda je bilo narobe, da je sklepčnost namesto veri- fikacijske komisije ugotovil kar po- slovodja. Prav tako niso v dnevni red Tudi prostovoljna in brezplačna daja- tev krvi bo odraz naše socialistične za- vesti, dokaz našega človekoljubja in naše svobodoljubnosti. Naj ne bo' Celjana, od najvišjih foru- mov pa do slehernega državljana, ki ima pogoje za darovanje krvi, da bi se ne odzval vabilu RK, ki bo organiziral to akcijo. Organizacija v Sp. Tmovljah, II. četrti in še E>onekod so že začeli zbi- rati darovalce. Ko se bomo odlo>čali, pomislimo na našo svobodo, pomislimo na svoje naj- bližje, navsezadnje celo nase, kajti ne veš ne ure ne dneva. Nesreča preži povsod, naša medsebojna ljubezen, naša skupna volja pa jo bo počakala pri- pravljena. vnesli čitanje zapisnika zadnjega obč- nega zbora, ali pa vsaj sklepe, da bi lahko ugotovili kako so bili le-ti iz- vršeni. V IMENU PREDSEDNIKA, TAJNIKA IN ZADRUŽNIKOV . u. je ves čas in največ govoril poslovodja in s tem dokazal, da bo le nekaj res- nice na trditvi, da so to zadrugo dejan- sko vodili bolj uslužbenci kot pa uprav- ni odbor. Zlasti se je zrcalilo še v po- stopku, ko na primer gosta, ki je bil navzoč, ni pa član KZ, poslovodja nj. več pustil k besedi, češ govorijo naj tisti, ki so člani KZ. To bi se moglo tolmačiti tako, da je želel, da se ne bi razprava po poročilih razvila, saj je končno tudi v dnevnem redu niso predvideli. Gost je imel seveda to nesrečno namero, da bi kritično pri- kazal svoje poglede na delo zadruge in samo predlagal nekatere stvari. Ce bi bil torej samo predlog, pravice gla- sovanja itak ni imel, čemu torej tak postopek, ki ne kaže demokratičnosti in dojemljivosti za kritiko. Ni pa s tem rečeno, da zadruga v zadnjem letu ni imela uspehov, čeprav bi jih spričo uspehov ostalih dveh za- druga imela lahko več. Toda uspehi bi bili lahko še desetkrat večji, pa vendar si uslužbenci ne bi smeli lastiti prve besede, niti bi upravni odbor smel biti tako popustljiv. NEKATERI SO MISLILI, ZADRUŽNIKI PA SO SKLENILI DRUGAČE... Po enem izmed prejšnjih člankov so se nekateri člani KZ, predvsem pa u-» službenci razburjali, češ da zadružniki nasprotujejo ideji, da bi navedene tri zadruge združili. Razprava na občnem zboru pa je pokazala, da so zadružniki s polno razumevanja sprejeli predlog tov. Lešnika iz KZ Rečica. Nihče ni imel pomislekov, da taka združitev ne bi bila boljša za razvoj kmetijstva v laškem okolišu. To se pravi, da so v svojem zagovoru člani upravnega odb. (nekateri samo) in (nekateri) uslužbenci smatrali svoje lastno mnenje za mnenje celotnega članstva in naposled tudi sa- mi pokopali svoje prejšnje trditve in se »ogreli« za zdnižitev. RAZPRAVA O LETNEM DOBIČKU ZADRUGE V poročilu je bilo navedeno, da je imela KZ Marijagradec okoli 890.000 din dobička. Da to ni ravno najboljši uspeh, dokazuje vsota dobička v osta- lih dveh KZ, ki je vsaka imela nad 2 milijona din dobička. Istočasno dobiček kmetijske zadruge ni desetkrat večji kot predlansko leto, kakor je pisec od- govora na naš predhodni članek napi- sal, ker bi tudi v tem slučaju riiorali imeti nad milijon din čistega dohodka. Ustvarjeni dobiček so zadružniki sklenili razdeliti takole. 20% so dolo- čili za razdelitev, preostalo pa za osnov- na sredstva zadruge, za naiiup strojev, škropiva, ureditev ^drevesnice itd. V teh 80% je zapopadeno tudi nagraje- vanje upravnega odbora in uslužbencev, vendar brez konkretnih predlogov, da bi mogli zadružniki o tem sklepati, če so take nagrade res razdeljene po za- slugah posameznih članov UO in usluž- bencev. To bo treba na bodočem obč- nem zboru urediti tako, ^a bodo vsi zadružniki vedeli koliko in zakaj je kdo nagrado dobil. Slučaj iz lanskega leta, se tokrat ne sme ponoviti. Seveda je pri razpravi o dobičku tudi v tej zadrugi prišlo do deljenih mnenj. Mnogi člani so bili v začetku mišljenja, nekateri so pri tem tudi ostali, da bi večji del dobička delili. Vendar bo vsa- kemu pametnemu gospodarju jasno, da je treba za močno zadrugo in za uspeš- no delo na pvosestvih predvsem dobrih proizvajalnih sredstev in pripomočkov. Dober gospodar ne spušča denarja v nogavico, dokler nima pluga pod ko- zolcem. Kljub vsem pomanjkljivostim in po- skusom, da bi občni zbor ne obravnaval vsega v podrobnosti, je zbor vendarle uspel. Ljudje se bodo počasi navadili sodelovati, kajti vse bolj se zavedajo svoje pravice, da so kot člani solastniki zadruge, da je njih naloga soodločati, kritizirati in nasvetovati. Ce bo ta duh v popolnosti prežel naše ljudi, lahko mirno upamo, da bo socialistično kme- tijstvo šlo navkreber iz zaostalosti v moderno kmetijstvo, kot ga poznajo danes že marsikje po svetu. Na Frankolovem so poča- stili 8. obletnico herojske smrti stotih talcev Osma obletnica junaške smrti stotih talcev na Frankolovem sovpada z ob- letnico slavnega pohoda XIV. divizije na Štajersko, zato so tudi prebivalci Frankolovega določili dan med tema dogodkoma za svoj občinski praznik, ki je bil letos svečano in slavnostno pro- slavljen. Svečanosti na grobovih talcev so se kljub slabemu vremenu, poleg predstav- nika OLO in OKZKS udeležili mnogi ljudje, ki so se prišli poklonit spominu na mrtve junake. Po slavnnstnem na- govoru, ki ga je imela tov. Helena Bo- rovšak, je sledil spored deklamacij in petja šolske mladine. Recitirali so tudi pesem »Frankolovo«, ki jo je obešenim v spomin, spesnil prof. Fran Roš iz Celja. Godba tovarne emajlirane po- sode iz Celja pa je igrala žalostinke. Mnogoštevilni venci, ki so bili ta dan položeni na grobove pričajo, da na- še ljudstvo padlih borcev za boljše živ- ljenje naših narodov nikoli ne bo po- • zabUo. Vsekakor pa bo razvoj laških zadrug odvisen od uspeha ustanovnega obč- nega zbora in od dela bodočega uprav- nega odbora ter vseh zadružnikov hkrati. Stran 2 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 28. februarja 1953 Stev. 8 Pogled po svetu Prejšnji teden smo nehali z Italijo in njenim žalostnim Heraklejem (Alcide- Ueraklej). Alcide de Gasperi je v skrbi za »grandezzo della patria« zadnje čase vodil tako politiko, da . jo je V. Car Emin imenoval 'klimakterično. Ali je mislil pri tem na onemoglost ali pa na vse druge nevšečnosti, ki pospremljajo večer življenja, ni vredno presojanja. Dejstvo je, da je ta demokrščanski ne- kdanji vatikanski knjižničar ves bolan zaradi balkanskega sporazuma, ki bo v kratkem v Atenah podpisan. Kaj vse je tevgal, da bi ga preprečil: odletel je v Atene in splet/c».ril zoper Jugo- slovane in s še daljšim nosom priletel nazaj v Rim; poslal Pacciardija v Kairo, da bi Nagiba še dalje nagnil od Anglije; Pacciardi je dosegel toliko kot nič, •biskal neko italijansko šolo in tam spustil fulminanten govor o imperiju, ki sega od Somalije do Tirol, položil ve- nec pri El Alameinu (če je pri tem zardel od sramu nad italijanskim po- razom v Afriki ali ne, ni važno) in se prav majhen pokazal v palači Chigi — rebus injectis — praznih rok. Egiptov- ska Kleopatra ne mara za Italijane. Nato je sledila ofenziva na potrpežljiva ■ušesa Dullesova — Amerikanec je po- slušal, prikimal pa ni; Alcide-Heraklej — de Gasperi je iz diplomatskega hleva izvažal gnoj iz vseh kotov, kar se ga je nabralo v petih letih po znameniti tri- partitni izjavi, katere se oklepa kakor kak siten penzioner stalnega mesta v kavarni. Vse mu je prišlo prav: da smo Jugoslovani' peta kolona Moskve, da smo Azijati, barbari, ki nikoli ne bomo sposobni braniti evropske kulture. Pri- pravljajo nove procese zoper slovenske rodoljube, neofašisti pa so ponovno po- segli po atentatu. Zraven pa je de Gas- peri ponudil v parlamentu nekakšen kompromis z Jugoslavijo, kompromis, ki kaže samo neznanski apetit po naši zemlji, kompromis, na katerega mi ne bi viogli pristati iz enostavnega razloga, ker smo pametni in ker vemo, da z jedjo raste apetit. Morda je tudi ta apetit eden izmed značilnih simptomov klimatičnosti de Gasperijeve politike. Z enim se naša soseda lahko ponaša — da ni sama s svojo gonjo proti nam. Zbrala se je okoli nas lepa druščina: avstrijski škofje, Vatikan in nad vsemi pokroviteljica — SZ, ki ji prav tako ali pa še bolj ne gre v račun balkanski sporazum. Velik hrup ženejo Bolgari in Albanci, pravzaprav vsa Satelitanija. Tega smo mi že navajeni, zato smo tem bolj veseli, da smo po štirih letih dali krepak odgovor s svojim iskrenim pri- zadevanjem za mednarodno sodelova- nje, za človeške odnose med narodi. Kako si jih zamišljajo sovjetski veljaki, so v zadnjem času pokazali z gnusob- no potezo holandskih kominformovcev, ki so odrekli pri strašni narodni ne- sreči pomoč, češ da je nesreča le prav prišla amerikanskim osvajalcem, ki so nad razburkane vode poslali helikop- terje, amfibijska vozila itd. Z vzhoda tudi ni bilo nobenih sožalnih brzojavk. Ce to ni popolna dehumanizacija ne- kega navidez še človeškega pojava! Na prvi pogled morda majhna stvar, v res- nici pa kaže, da se na ogromnem pro- storu uveljavljajo popolnoma novi od- nosi, ki so kemično prosti vsega, kar smo doslej šteli za kulturno, dostojno in pošteno. Govorimo o vzhodu, toda ta vzhod se začenja pri Dunaju, kjer se bodo prihodnje dni merile notranje sile v republiki Avstriji. Tretjič po vojni bo- do volili v senci okupacijskega statuta in ruskih bajonetov. Kominformovci to pot ne bodo nastopili z odprtim vizir- jem, preveč so se diskreditirali, pa naj se že rekrutirajo iz bivših nacistov ali socialistov. Zlohotna senca istih bajonetov vzne- mirja slej ko prej Daljnji Vzhod kljub nekim znamenjem dinamične ameri- kanske politike. Naj že bo militarist te ali one baze, vsak se kaj hitro prepriča, da se gordijski vozel tudi z mečem ne razvozla tako, kot treba. To je ugoto- vil tudi francoski vojaški dostojanst- venik, ki je obiskal kitajske vojake na Formozi in dognal, da so zelo deformi- rani. Uniforma še ne naredi vojaka, a najhujše je brezdelje brez pravih per- spektiv: ti formožani postajajo pravi r>lišnije« (odvečni) ljudje. Kakor ena lastovka še ne prinese pomladi, tako tudi ne pride do vojne, če se sproži ena sama puška bodisi na Kitajskem bo- disi v Gorici. In tako ni druge bistvene novosti kakor ta, da se staro ponavlja: mir na svetu je vedno ogrožen. Ce si ga hočemo zagotoviti, moramo za to žrtvovati, ogromno žrtvovati. In če to razumemo, nam bo lažje prenašati sunke in protisunke v hladni vojni, ki nam kali, buri in greni življenje. Zasedanje letne skupščine Gostinske zbornice za »kraj Celje-okolica: Celjski okoliški okraj ima vse pogoje za razvoj turizma v ponedeljek, dne 23. februarja je bila v steklem dvorani Hotela »Evropa« redna letna skupščina Gostinske zbor- nice za okraj Celje-okolica. Predsednik tov. Zmago Likar je podal obširno ix>- ročilo o delu Gostinske zbornice v pre- teklem letu. Omenil je, da zbornica prve mesece svojega obstoja do oktob- ra lanskega leta ni delala kot bi morala zaradi pomanjkanja kadra, prostorov itd. V zadnjem razdobju pa je delova- nje zbornice tako zaživelo, da so ko- risti vidne. Naglasil je, da so v današ- njem družbenem razvoju dani vsi po- goji za razvoj turizma in gostinstva. Področje okraja Celje-okolica ima vse pogoje, da se ti dve panogi še bolj raz- širita. Poleg že priznanih turističnih krajev Rogaške Slatine, Dobrne, La- škega, Rimskih Toplic imajo vse pogo- je za razvoj turizma tudi Slovenske Konjice, Vitanje, Planina in Vransko. 2e na tem polju čakajo Gostinsko zbor- nico odgovorne naloge, ki jih bo moral načeti novoizvoljeni upravni odbor v letošnjem letu. KAKO JE RAZVITO GOSTINSKO OMREŽJE V OKRAJU? Gostinsko omrežje je v okraju Celje- okolica precej razvito. Državni sektor ima 18 gostinskih podjetij s 47 obrati, zadružnih gostinskih podjetij je 15 s 16 obrati, zakupnih podjetij je 14, privat- nih gostinskih podjetij pa 176. Vsa ta podjetja, od katerih sta največji zdra- vilišče Rogaška Slatina in Dobrna, ima- jo 22.000 sedežev, 15.500 enkratnih ob- rokov in 1690 ležišč. Največ blagovnega prometa je lani ustvaril državni sektor: 236,350.000 din ali 72%, privatni in zakupni 84,000.000 din ali 26% ter zadružni sektor 5,400.000 din ali 2%. Od 223 gostinskih podjetij je včlanjenih v Gostinski zbornici 178 podjetij. Ni še včlanjenih v zbornici 8 zadružnih in 37 privatnih gostišč. Nato je predsednik tov. Zmago Likar obširno obravnaval stanje dveh največ- jih gostinskih podjetij Rogaška Slatina in Dobrna. Ker je iznešena problema- tika preobširna, bomo zaradi pomanj- kanja prostora ti dve podjetji obdelali posebej v eni izmed prihodnjih številk našega lista. IZGLEDI IN SNAGA V GOSTINSKIH OBRATIH NISTA ZADOVOLJIVI Večina naših gostinskih obratov, zla- sti podeželskih, poklanja premalo po- zornosti zunanjemu izgledu in snagi v obratih. Umazan pod, umazane mize brez prtov, nepotrebna navlaka po stenah, zraven tega pa še nekulturna postrežba —• to je najobičajnejša slika naših p>o- deželskih gostišč. Oglejmo si nekatera gostišča v okraju: Gostišče Kincl Ma- rije pri kolodvoru v Grobelnem nima nikoli čistega lokala. Podobno je pri Rozman Janezu na Svetini, kateremu je bilo zaradi tega odvzeto obratno do- voljenje. V gostilni v Volčji jami so v predsobi našli sumljiv kupček, sredi gostinske sobe pa otroka na nočni po- sodici. Tudi v gostilniških prostorih Rauter Alberta na Planini, Lužar Ivana v Trnovljah in Zupanek Ivana ne po- znajo snage. Nujno bo morala Gostinska zbornica voditi ostro borbo za primemo ureditev vseh gostinskih obratov, da bo gost vse- stransko zadovoljen, da bo imel v lo- kalu občutek prijetne domačnosti in da bo tudi kulturno postrežen. Tov. Likar je v svojem poročilu osvetlil še vrsto drugih važnih vprašanj kot n. pr. o prometnem davku, o druž- beni evidenci, o gotovinskem planu, o nepravilnostih pri odkupu vina, o stro- kovni izobrazbi v gostinstvu, o pomanj- kanju kvalificiranega kadra, o stro- kovni literaturi in tečajih, o vodenju poslovnih knjig, o cenah, o nesoraz- merju med cenami vina La piva, o pre- visokih prevoznih postavkah za mme- raine vode, o nepravilnem izkoriščanju turističnega stanovanjskega fonda itd. SKUPŠČINA JE IZVOLILA NOV UPRAVNI ODBOR IN SPREJELA SKLEPE ZA NADALJNJE DELO Od 70 delegatov je skupščini priso- stvovalo 49 delegatov, ki so z javnim glasovanjem izvolili nov upravni odbor in nadzorni odbor, člane častnega raz- sodišča in tožilca ter delegate za repub- liško skupščino. Nadalje so sprejeli pra- vilnik in E>oslovnik o častnem razsodi- šču ter pravilnik o organijaciji in po- slovanju tajništva ter izvolili odbor za finančna vprašanja, kakor tudi odbora za propagando in strokovni dvig kad- rov. Sprejeli so tudi predložen prora- čun okrajne gostinske zbornice, ki zna- ša 1,521.750 din. Na podlagi poročila in razprave so delegati sprejeli nekaj koristnih skle- pov. Sklenili so da bodo pobijali alko- holizem, da bodo odklanjali odkup vina od zasebnih proizvajalcev po pretiranih cenah. Delali bodo na tem, da se neso- razmerje med cenami vina in piva od- pravi. Skušali bodo doseči znižanje pre- vozne tarife za mineralno ■^odo in pivo. V sklepih je rečeno, da bi se naj zdra- vilišča izločila iz poslovanja Socialnega zavarovanja in JLA, da bi se naj sku- šal doseči tudi sindikalni E>opust tudi za zdraviliške usluge, da bodo skušali izposlovati prodajo zdravilnih slatin tu- di na zdravniške recepte ter da bodo skušali zagotoviti gotovino za odkup vina ter izposlovati brezplačno povrat- no vožnjo za tiste letoviščarje, ki pre- bijejo najmanj 10 dni v nekem leto- višču, nimajo pa pravice na sindikalni popust za vožnjo. Na kraju so delegati poslali pozdrav- no resolucijo IV. kongresu Ljudske fronte Jugoslavije. Ce bo gostinska zbornica nadalje- vala začeto delo s takšno voljo, ki je prišla do izraza na skupščini, bodo naši gostinski obrati postali kraji, kamor bo naš delovni človek prav rad zahajal iskat okrepčila in razvedrUa. -ma- Kdo je kriv? Se nobena seja občinskega ljudskega odbora v Skofji vasi ni trajala toliko časa kot poslednja. 2e šesto uro so od- borniki sedeli in nikakor ni zmanjkalo snovi za razpravo. Na dnevnem redu je bil pregled zaključne bilance občin- skih podjetij, ki so s 1. januarjem 1953 prešla v likvidacijo. 2e stari občinski ljudski odbor je neštetokrat zahteval, da se razčisti stanje s temi podjetji, to- da vedno so bUi sklepi samo sprejeti, nikdar pa izvršeni. 2e bežen pogled na poslovanje podjetij je lahko človeka prepričal, da ni vse v redu. Čeprav sta pri podjetjih bila dva knjigovodja, knjigovodstvo ni biio na tekočem (celo končna bilanca je bila predložena šele po večkratni zahtevi odbornikov) in nikdar se ni vedelo kakšno je stanje v podjetjih. Za kuhinjo so nabavljali potrošno blago, toda nobene evidence ni bilo, koliko je bilo tega blaga porab- ljenega. Bivši mesar denarja za proda- no meso sploh ni odvajal, temveč je za ta denar zopet nabavljal živino. Se več takih in podobnih primerov je pri- šlo na dan na seji. Zato je tudi bil ra- zumljiv rezultat takega poslovanja, Ce vračunamo vso vrednost inventarja, ki je last občinskih podjetij, se še vedno pokaže izguba okrog 500.000 din. Samo davka na promet proizvodov dolgujejo podjetja še 120.000 din. Iz gornjega je razvidna skrajna ma- lomarnost uslužbencev teh podjetij, saj drugače si ne moremo predstavljati ta- kega stanja. Sploh ni bilo čuta odgo- vornosti za ljudsko premoženje. Z dru- ge strani pa prav gotovo nosi polno od- govornost bivši občinski ljudski odbor s tajnikom in predsednikom na čelu, ki je tako stanje dopustil. Sklep občin- skega LO je bil, da se vsa zadeva preda sodišču, kar je popolnoma pravilno. Tudi o tajniku občinskega odbora so razpravljali. On svojo dolžnost ni vršil v redu. Ljudje so na raznih sestankih kritizirali njegovo delo. Pravijo, da ga je redkokdaj bilo do6iti v pisarni. Ba- vil se je z raznimi stvarmi, ki nikakor niso dolžnost tajnika, medtem, ko je svoje delo zanemarjal. Nabavljal je ce- ment za zadruge, kjer je zaradi njegove in poslovodjine malomarnosti prišlo do raznih nejasnosti, ki se še raziskujejo. Odborniki so mu odkrito povedali nje- gove napake. Po daljšem razpravlja- nju je bil sprejet sklep, da se predlaga OLO, naj Vidmarja razrešijo dolžnosti tajnika ter da na njegovo mesto po- stavijo človeka, ki bo svojo dolžnost v redu vršil. Občinski ljudski odbor je dokazal, da pravilno razume svojo vlogo kot iz- voljeni predstavnik širokih delovnih množic. -mi SMUČARJI BORCEM XIV. DIVIZIJE Dne 8. marca 1953 bo priredil mestni odbor ZB tradicionalni veleslalom na Golteh v sj>omin borcem XIV. divizije ob jx>hodu na Štajersko. Tekmovanje bo izvedeno letos že tretjič in to na zgodovinskih tleh Mo- zirskih planin, ki so bile priča junaških borb te divizije. Izvedba tekmovanja bo v dobrem vodstvu smučarjev Planinskega dru- štva iz Celja. Vabimo množične organizacije, poseb- no ZB, da se z navzočnostjo oddolže spominu herojem XIV. divizije. V vsako hišo Kako dolgo že hodijo v zadrugi Čret rakovo pot? Pred kratkim smo dobili iz Čreta dopis, v katerem nam bivši zadružnik Reb ov v imenu zadružnikov pojasnjuje, da so bili zadružniki v tej zadrugi razočarani nad nedavnim člankom, češ, da je v njem čutiti namigavanje, da so tudi sami deloma krivi za nerednosti in napake v razpuščeni delovni zadrugi. Ker pa je uredništvo deloma seznanjeno s prilikami v zadrugi tudi iz prejšnjih let in ker ni moglo verjeti, da bi bilo na strani nekaterih posestnikov vse tako rožnato in bi vsa trhloba letela le po Sotovškovi glavi, smo naprosili pred- sednika OZZ, da je napisal na osnovi njihovega članka le-te pripombe v splošno vednost: Savinjski vestntk je dne 7. januarja objavil članek »Zakaj je v kmetijski zadrugi Cret šlo vse po zlu«. Članek je napisan na osnovi zbranih podatkov revizije OZZ, ki se je v imenovani zadrugi pred kratkim izvršila. Članek je po mnenju upravnega odbora OZZ E>opolnoma pravilen, morda celo neko- liko pomanjkljiv, ker ne zajema stanja imenovane zadruge iz prejšnjih let. Zgodovina imenovane zadruge je nam- reč kaj žalostna, kajti v vseh primerih nam lahko služi samo kot svarilo, ni- kakor pa ne za vzgled. Zadruga je bila ustanovljena v F>ogojih, ki so terjali velike napore našega delovnega človeka pri sprovajanju gospodarskih ukrepov, kakor so bUi tedaj obvezni odkupi, set- veni plani itd. Da bi se izognili neka- terim obveznim dajatvam, so nekateri kmetje iz Creta vstopili v delovno za- drugo. Toda že iz samega početka je ta zadruga slabo gospodarila. Prepiri med zadružniki, pomanjkljiva organi- zacija dela, osebne koristi itd. so bili vzrok, da je gospodarstvo te zadruge nazadovalo. Neobdelane površine, po- gosti pogini živine, slabi donosi in ne- delavnost nekaterih zadružnikov, vse to je gnalo zadrugo v propast. Da bi se stanje popravilo, je na pobudo za- družnega sklada MLO Celje ter Cin- karne bila k tej zadrugi priključena še ekonomija Cinkarne v Bukovžlaku. S tem je bila dana zadrugi večja možnost za njen gospodarski razvoj, kajti za- druga je pridobila na zemjli, gospodar- skih poslopjih kakor tudi na delovni sili, ki se je vključila v zadrugo. Tej pridružitvi pa so se vztrajno upirali nekateri zadružniki, zlasti Toman in Rebov, ker so se bali, da ne bi prišle na dan marsikatere nepravilnosti v pre- teklem poslovanju zadruge, istočasno pa so čutili, da je njihova oblast v za- drugi omejena, kar jim seveda zaradi njihovih osebnih interesov ni bilo po godu. Zato je kmalu po združitvi prišlo do razcepa v zadrugi. Tako je izgle- dalo, da je zadruga v zadrugi. Kmetje zadružniki so vložili izstopne izjave. Nekateri od njih so takrat opozorili OZZ o nekaterih nepravilnostih pred- sednika zadruge Sotovška. Svetovano jim je bilo, naj skličejo izredni občni zbor, na katerem naj bi se istočasno razpravljalo o izstopu nekaterih čla- nov, ki že v zadrugi itak niso dosti de- lali. Ko je bil očni zbor sklican, so se ga udeležili le nekateri člani iz Bukov- žlaka, dočim je skupina kmetov v Cre- tu bojkotirala zbor in se ga niso ude- ležili niti tisti zadružniki, ki so podali izstopne izjave, o katerih naj bi raz- pravljali na občnem zboru. Zbor so bojkotirali samo zaradi tega (kakor se je naknadno izvedelo), ker je bil sklican za Bukovžlak, tendenca izstopajočih zadružnikov pa je bila, da bi se zbor vršil v Cretu, ker je izgledalo, da se tudi nekateri zadružniki iz Bukovžlaka ne bi udeležili zbora v Cretu in bi izstopajoči zadružniki v tem pridobili premoč v glasovanju in izglasovali za njih boljše, za zadrugo pa slabše pogoje pri izstopu. Tako je bil naknadni občni zbor skli- can za 31. julij 1953 v Bukovžlaku, ka- terega so se vsi zadružniki polnošte- vilno udeležili. Tega zbora so se po- novno udeležili 3 zastopniki OZZ in 1 zastopnik MLO. Predmet razprave je bU izstop nekaterih zadružnikov, ob- ravnavanje nepravilnosti predsednika zadruge itd. Na zboru je prišlo do ost- rih medsebojnih obračunavanj. Kmet- je so očitali Sotovšku, da ne pusti mla- titi žita iz Cfeta v Cretu. Hoteli so namreč, da bi vsak sam omlatil žito in da bi seveda zadruga imela čim manj žita, kajti bližal se je čas njihovega izstopa iz zadruge in je — p>o njihovem — bilo treba izkoristiti poslednjo pri- liko. Tako so se naučili že prej — ker je zadruga bila samo firma in sredstvo, ki je nekaterim ljudem v najtežjih ča- sih dobro služila za osebno izkoriščanje. Predsednik zadruge Sotošek je namreč na zboru zastopal pravilno stališče, ko je menil, ;ia je treba žito skupno po- spraviti in vskladiščiti v eno skladišče. Zadružniku Rebovu pa so nekateri za- družniki očitali, da si je prisvojil 500 kg zadružne koruze. Ko so zadružniki izstopili, se je stanje še poslabšalo. Predsednik zadruge je postal pravi ab- solutist. Zanemarjal je svoje delo, do- puščal gospodarsko propadnje zadruge itd. Revizija, ki jo je OZZ vršila v tej zadrugi izmenoma od avgusta 1952 da- lje, je pokazala vrsto starih in novih napak. Težko je reči, kdo je kriv naj- več. Pa našem mneju tudi Rebov, kot bivši predsednik zadruge odgovarja za nepravilnosti za čas, ko je zadrugo vo- dil. Delo Rebova, Sotovška in nekaterih zadružnikov je nujno vodilo k likvi- ■■daciji zadruge. Zato smatramo, da je prav, da prejmejo vsi povzročitelji ta- kega stanja zasluženo kazen, predla- gamo pa, da MLO Celje izvrši revizijo pri izstopivših zadružnikih ter jih obre- meni z davkom na dohodek, ki so ga sicer morali imeti, zato ker v zadružnih letnih zaključnih računih ni bil v ce- loti prikazan. Kam je tedaj šel dohodek, je danes težko reči. Bilo bi pa krivično, če bi dopustili, da bi se nekateri na račun zadruge okoristUi. K temu pri- pominjamo, da so zadružniki po večini izkoriščali gozdove za sebe, kljub temu, da so bili vloženi v zadrugo. Za UOOZZ Lubej Franc Lep vzgled požrtvovalnega dela PRISPEVKI OKOLIŠKIH KMETOV IN VZTRAJNO DELO PRIPRAVLJAL- NEGA ODBORA RDEČEGA KRIZA SO PRIPOMOGLI, DA IMA LAŠKO REŠILl^I AVTO V nedeljo, dne 2. februarja dop)oldne se je zbralo pred restavracijo MLO y Laškem precejšnje število ljudi na svečanosti, ki ima za Laško in njego- vo oliolico velik pomen na zdravstve- nem polju. Laščani so ta dan otvoriU reševalno postajo in predali svojemu namenu rešilni avto, ki so ga nabavili predvsem s prostovoljnimi prisi)evki kmetov iz okolice Laškega. Svečanost je pričela predsednica krajevnega odbora RK r Laškem tov. Kristina Lovšin. Nato je predsednik pripravljalnega odbora za nabavo re- šilnega avtomobila tor. dr. Zdenko Mermolja predal ključe avtomobila predsedniku Mestnega ljudskega odbora tov. Ivanu Vodovniku. Ob tej priliki so vsi govorniki poudarili važnost reše- valne postaje za razsežni in dokaj in- dustrijski laški predel ter izralili pri- znanje okoliškim kmetom, ki so pri- spevali les za nabavo avtomobila. Sve- čanosti je poleg zastopnikov okrajne- ga ljudskega odbora in delovnih kolek- tivov, predstavnikov Sveta za zdrar- stvo pri OLO Celje-okolica in Okraj- nega odbora RK prisostvoval tudi za- stopnik Glavnega odbora RK Slovenije tov. Rudi Cilenšek. Akcijo za nabavo artomobila je vodil pripravljalni odbor RK v Laškem. Glavna zasluga, da Ima Lažko danes rešilni avtomobil pa gre predsedniku pripravljalnega odbora, zdravniku tor. dr. Zdenku Mermolji, ki ni nikdar iz- gubil vere v usipeh, kljub oviram, ki so se pojavljale. Poudariti je treba, da so nabavo avtomobila najbolj podprli kmetje iz okolice Laškega, Rečice, Rim- skih Toplic in Jurkloštra. Le-ti so pri- spevali ogromne količine lesa, od podje- tij pa se je najbolj izkazal »Odpad« T Laškem, ki je daroval večji denarni znesek. Mnogo je daroval živinorej- ski odsek KZ Rifengozd, ki je prispe- val pripravljalnemu odboru devizna sredstva po ugodni ceni. Poleg tega j« laški Rdeči križ prirejal manjše nabi- ralne akcije v Laškem. V primerjavi z drugimi je laška industrija najmanj prispevala. K uspehu so brez dvoma nehote pri- pomogli tisti nergači, ki so govoričili, češ, nesmiselno je prispevati kar koli, ker iz tega ne bo nič. Ti so še bolj podžgali pripravljalni odbor, da je še vztrajneje zagrabil za delo in končno T svojem prizadevanju uspel. Z rešilnim avtomobilom v Laškem bo razbremenjena reševalna postaja v Ce- lju, prebivalcem hribovitih in dokaj oddaljenih krajev planinskega predela pa bo omogočena hitrejša prva pomoč in prevoz v bolnico v slučaju potrebe. Rešilni avtomobil bo služil tudi sosed- njim krajem: Rečici, Rimskim Topli- cam, Sv. Jederti, Jurkloštru, Marofu In Planini. Vsi, ki so kakor koli prispevali, da imajo v Laškem prvi v okraju Celje- okolica rešilni avtomobil, naj služijo za primer, kaj vse se da doseči s slož- nim in vztrajnim delom. POVERJENIKI PREŠERNOVE DRUŽBE! Javljajte svoje točne naslove, da vam bomo mogli poslati potrebne tiskovine in podrobnejša navodila. Ne pozabite navesti koliko rednih in podpornih članov predvidevate, da boste pridobili. Za kritje stroškov je določena provizija 10% od redne članarine ter 5% od podporne članarine in naročnine na Obzornik. Svoje naslove javljajte ne glede na to, da morda z njimi razpolagajo že okrajni oziroma mestni odbori Prešernove družbe. —• Naš naslov: Glavni odbor Prešernove družbe, Ljubljana, Erjavčeva cesta 12. 60LETNICA PLANINSKEGA DRUŠTVA 7. MAREC 1953 NAGRADE ZA NAJLEPŠE NARODNE NOŠE »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 28. februarja 1953 Stran 3 Barantanje okoli zadružnega doma v Grizah Lansko leto smo priobčili članek »Za- družni dom v Grižah in njegova bo- dočnost«, v katerem je bila izražena skrb, kaj bo z objektom, ki je še lansko jgto nepokrit propadal, izpostavjen vsem vremenskim neprilikam. Skoraj bi ostal tak tudi letošnjo zimo, kajti nierodajni so samo cincali. Predlog, da bi rudnik Zabukovca in KZ Griže skup- no pospešila gradnjo in se sporazumela ali kot solastnika ali kakorkoli že, je naletel na gluha ušesa. Tako sta se podjetji pogajali, vendar pogodili se nista, kajti enkrat je bila previsoka cena, drugič pa so že našli razloge, da je gradnja počivala. Sreča, da je na jesen padlo ljudem pri rudniku v glavo, da bi zgradili me- sto doma stanovanjsko zgradbo. To je podžgalo zadrugarje in dejali so: Na tako lepem prostoru mora stati javna zgradba ne pa stanovanjska hiša s kur- niki. In zbrali so se možje iz upravnega odbora KZ ter sklenili takoj zaprositi za kredit, ki bi omogočil nadaljevanje gradnje. Kredit je bil odobren in tako je zadružni dom v Grižah le zlezel pod streho, pri čemer ima dokaj zasluge tov. Funkl, ki je prevzel organizacijo gradnje. Po načrtu, katerega je izdelal tov. Jordan bi dovršena zgradba vsebovala kinodvorano, oder, kulisamo, garde- robe ter še nekaj prostorov. Bila bi ena najbolj smotrno grajenih stavb te vrste v Savinjski dolini. Poleg tega je v načrtu predvidena še gradnja zadruž- nih prostorov: trgovine, gostilne itd. Pokrit zadružni dom je vzbudil pri večini prebivalstva občine Griže zopet upanje, da bo v doglednem času gle- dalo v novem domu kinopredstave in se zabavalo ob kvalitetnih prireditvah, katere bi v novem domu bile mogoče. Toda zadeva se zopet nekoliko obra- ča. »Kaj bi gradili dom«, pravijo ne- kateri, in si delali »nepotrebne« stroške.- (Dom kulture je za njih pač nekaj ne- potrebnega, za kulturo je dobra vsaka luknja). Pa so pričeli sklepati, da bi ves dosedanji zgrajeni del spremenili v lokale, hmeljsko sušilnico itd. Po- trebno je, da se to zgradi. Zakaj pa bi moralo biti zgrajeno v škodo prostora za kulturo? Vse to, kar nameravajo zgraditi je v načrtu, le da ne tam, kjer hočejo to sedaj napraviti, temveč poleg. Taka sklepanja in vesti so upravičeno razburila tiste, ki so si pri dosedanji gradnji prizadevali ter upravičeno pri- jčakujejo zgraditev kinodvorane. Ne •samo to! Splošno mnenje delavcev in ostalih je, naj se zamišljeno dogradi. Posamezni člani upravnega odbora KZ zagovarjajo svoje naklepe s tem, da bodo le na tak način rešili razpoložljive kredite, ker za dvorano kreditov ne bo itd. Mislim, da ne gre za reševanje kreditov, temveč za smotrnost grad- nje. Vsaka stvar na svoje mesto! Ce za dvorano letošnje leto res ni mogoče dobiti nobenega kredita, naj počaka (se- daj je vsaj pod streho) ter jo bomo nadaljevali, ko bo to mogoče. (Ne sa- mo kredit, imamo tudi lastna sred- stva!) Gradnje hmeljske sušilnice to ne bo oviralo. Prav čudno se mi zdi, da nekateri ljudje v Grižah vso to stvar tako hladnokrvno gledajo. Prav bi bilo, da se vpraša za mnenje vse delavce in stanje bi bilo na mah drugo. Ti bi po- leg kmetov izjavili, da mora na mestu, ki je zato določeno, stati griški kulturni dom. Za tak dom bi tudi prispevali, kar so doslej že praktično pokazali. Res je, da je zadružni dom last KZ Griže, ki ima vso pravico lastnega od- ločanja. Vendar ^em mnenja, da KZ ni provinca v provinci, zato je potreb- no, kadar se gre za javne zgradbe, upo- števati tudi mnenje ostalih prebivalcev v občini. Odločilno besedo pri tem pa ima vsekakor Občinski ljudski odbor Griže, katerega dolžnost je skrbeti za vsestranski razvoj na svojem področju. Zadružniki v Šltofji vasi so zborovali Da delovni ljudje Škofje vasi pra- vilno razumejo pomen kmetijskega za- družništva, nam je jasen dokaz zelo dobro obiskan občni zbor KZ. Tudi raz- prava na zboru je bila zelo živa. Iz poročil je bilo razvidno, da je za- druga v letu 1952 sicer dobro gospo- darila, da bi pa doseženi uspehi bili lahko znatno boljši. Največ dobička je ustvaril lesni odsek, medtem ko sta- nje v trgovinah ni zadovoljivo. Posebno pri odkupih poljskih pridelkov je to prišlo do izraza, saj je bil tu dosežen promet samo okrog 300.000 din za kar pa je kriva neagilnost poslovodje. Tudi o drugih »grehih« poslovodje v Škofji" vasi so zadružniki vedeli povedati. V trgovino je jemal v komisijsko prodajo razno blago, kar je pa nezakonito. Za- nimiv je primer 3000 kg cementa, za katerega se ne ve, kdo ga je v Trbov- ljah dvignil, račun je pa prispel na, ime zadruge. Za to je v precejšnji meri odgovoren tudi Vidmar, ki je podpisal dobavnico za večjo količino, kot je pa dejansko bila dvignjena. Zbor je izvolil tričlansko komisijo, ki bo stvar raz- iskala. Precej govora je bilo tudi o strojni lopi, ki se nahaja v Škofji vasi in je.sedaj pod upravo OZZ. Nujno je, da se ta lopa dodeli KZ Škof j a vas, ki jo rabi. za shranjevanje kmetijskih strojev, ki so sedaj raztreseni po vsej vasi. Kot je že omenjeno, sta v glavnem delovala le lesni in trgovinski odsek, medtem ko drugi niso dosegli vidnejših uspehov. Zadružna ekonomija je do- segla 25.000 din dobička, kar je zelo malo. Delni vzrok zato je lanska suša, toda z boljšo organizacijo dela bi tudi tu lahko bilo marsikaj boljše. Ekono- mija nima svojih gospodarskih poslo- pij, nima niti živine in je tako obso- jena le na životarjenje. Naloga novo- izvoljenega upravnega odbora bo, da to stanje na ekonomiji popravi. Občni zbor je izvolil novo vodstvo zadruge, v katerem vidimo zopet nekatere delavne tovariše, ki so že mnogo doprinesli k izboljšanju dela v zadrugi, tako tov. Rojnika, Cmera, Majcenove, Kožuhova, Sameca, Vrečko P. in druge. Sklenili so tudi, da bodo nabavili traktor. Mislim, da je potrebno, da spregovo- rimo še o nekaterih stvareh, ki so na občnem zboru prišle do izraza. Občni zbor nam je dokazal, da se vsi zadruž- niki ne zavedajo pravic, ki jih imajo. Slo je za vprašanje tajnega ali jav- nega glasovanja. Večina zbora je bila za tajno glaso- vanje. Ker pa bi to predolgo trajalo (pisanje listkov), se je uveljavilo javno glasovanje. Nisem proti javnemu gla- sovanju, ampak, če je večina zahtevala *3Jno, bi prav gotovo tudi listke lahko zapisali. Dalje smo imeli mnogo pri- merov vzdržanih glasov. Kdor je pa ^alo bolj prisluhnil, je pa lahko čul ^udi naslednje in podobne izjave: »Da, ce bom glasoval proti, me bodo pa smatrali za reakcionarja.« To je po- polnoma zgrešeno. Tako mislijo samo ljudje, ki niso na tekočer-« z našo stvarnostjo. Posebno seda' o zame- gljujemo tako imenovani .unistra- tivni socializem z vse večjim uveljav- ljanjem širokih ljudskih množic, nam mora biti to jasno. Ogromna večina na- ših ljudi je čvrsto na liniji izgradnje socializma in vsi pošteni delovni ljudje imajo pravico povedati svoje mnenje, ali še boljše, to je njihova dolžnost. In če bi se slučajno nekje še našel reakcio- nar, bodimo prepričani, da bi se javno sploh ne upal nastopiti, ker bi ga naši delovni ljudje sami takoj razkrinkali in mu povedali kar mu gre. Druga stvar, ki po mojem mnenju nikakor ni pravilna, je odnos do žena. Ko so glasovali za nekatere tovarišice, so bili nekateri proti, kar so utemelje- vali s tem, da žene niso za javno živ- ljenje, ker si ne upajo nič reči. V redu, če se nekdo ne strinja s predlagano kandidatko kot osebo, je to njegova stvar in lahko glasuje, kakor ga je volja, nikakor pa ni pravilno protiglaso- vanje zato, ker je kandidatka žena. Zene imajo vso moralno pravico, da so enake moškim ter da z njimi razprav- ljajo o vseh vprašanjih na popolnoma enakopraven način. Prav lepo je pove- dala o tem tovarišica Majcenova, ki je med drugim dejala: »Kdo je pa za časa vojne, ko so možje bili v vojski, pri- pravljal hrano našim borcem, vodil go- spodarstvo, skrbel za hišo in otroke, če ne prav žene. Sedaj bi pa naenkrat ne bile sposobne«. Prisotni, posebno žene, so se razen^osameznikov strinjali s tov. Majcenovo ter so tudi vse predla- gane žene bile izvoljene. -mi Alf se pripravliamo na gradbeno sezono? V tekočem letu so poleg ključnih ob- jektov v Železarni v Štorah po sa- mem družbenem planu okraja Celje- okolica in mesto so predvidena obsežna gradbena dela. K temu moramo do- dati še številna drobna dela, ki jih bo- do morala izvršiti gradbena podjetja. Ali se sedaj, ko se gradbena sezona še ni pričela, pripravljamo na tako ob- sežno dejavnost. Za izvršitev planira- nih del bo potrebna številna nova de- lovna sila, za te ljudi bo potrebno po- skrbeti stanovanja, prehrano in vse ostale življenjske pHDgoje, ker bodo osta- li po več mesecev na predvidenih grad- biščih. Doslej imamo že precej prakse in vendar se v pogledu ureditve pogojev za delavce nismo mnogo naučili. V lanskem letu niso bili redki primeri, da sb delavci prihajali na delovna me- sta, ni pa bilo preskrbljeno za njih stanovanje. S prehrano ni bilo tako, kakor bi želeli, ponekod niso imeli ni- ti pitne vode, ni bilo rešeno vpraša- nje prevoza na delovno mesto in vra- čanje, da zdravstvenih prilik ne ome- njamo. Večkrat je bUo slišati, da so podjetja dobila plan gradnje in odobritev kredi- tov iznenada in da ni bUo časa za iz- vršitev predpriprav; izgovarjali so se na direkcijo ter na druge forume tako dolgo, da je sezona bila pri kraju. Da- nes, ob samostojnem upravljanju pod- jetij, med katera spadajo tudi gradbe- na dela, takšni izgovori ne bodo opra- vičljivi. Podjetja so v večji meri že sklenila pogodbe z investitorji in s tem prevzela vso odgovornost za pravUni potek gradenj. Prav bo, če bodo podjetja spreje- male delavce šele, ko bodo ustvarjeni pogoji za sprejem. Pred sprejemom naj bi vse delavce pregledal pristojni zdrav- nik, da jih bo podjetje lahko razpore- dilo na podlagi zdravniškega pregleda. Nujno bo potrebno, da bodo vsa grad- bena podjetja na večjih gradbiščih za- dolžila osebo, ki bo izključno skrbela, za higiensko tehnične pogoje in zaščitd delavcev, ravno tako naj bi za več| manjših gradbišč določili nekoga, ki bo opravljal to važno nalogo. Pred pričet- kom dela naj bi šefi gradbišč upoznali vse delovodje in preddelavce ter dru- ge odgovorne osebe z vsemi obstoječimi predpisi za varnost in zdravje zaposle- nih delavcev. V kolikor so predpisi za posamezna gradbišča pomanjkljivi, naj jih podjetja sama dopolnijo s svojimi pravilniki in z njimi seznanijo vse za- poslene delavce. Napačno bo, če bomo morali ugotoviti, da smo nek objekt sicer v redu izvršili, vendar pa na ra- čun zdravja ali celo življenja nekega od zaposlenih delavcev. Sedaj je še dovolj časa, da o vsem tem razmislimo, da F>oskrbimo poleg vsega potrebnega gradbenega materiala tudi za to, da bodo delavci opravljali dela na gradbiščih b^-ez strahu pred nezgodami in obolenji. Sedaj je čas, da pripravimo stanovanja, da uredimo vse sanitarne naprave, da uredimo problem pitne vode in E>oskrbimo za vse, da bo- mo ob prvih lepih dnevih lahko nemo- teno začeli s predvid3r)imi deli. Ne smemo dovoliti, da nas bi v teh predpripravah prehitelo vreme in čar,, ker bo prav gotovo nekdo imel od tega škodo. Sedaj je še čas! Za izboljšanje trgovskega in gostinskega poslovanja Pogosto slišimo od potrošnikov upra- vičene in neupravičene pripombe na ra- čun silabe poistrežbe. Drži, da je stanje tako v trgovskih, kic^t tudi v gostinskih lokaliih kritično in da vlada reladivna zaostalost v cdnosu do ositalega gos!:«- dairstva, vendar so temu krivi tudi do- ločeni Objektivni razlogi. V (trgovini so delno krive razmere v prvih ieih po osvcfocditvi tja do leta 1949, ko je trgo- vina služila le razdeljevanju proizvio- dov široke potrošnje in ne za komer- cialno prodajo. Položaj kadira je bil lahek in o kakšni posebni vzigoji ni biLo goviora. Disitributerstvo je iprehajalo v meso in kri »treznega osebja, ki je iz- gubljalo na svojem znaniju. Sitanje v gostinstvu, ki je še bolj Icri- tiično pa povzroča nizka stirokovna in politična raven zariosilenega osebja,-po- sebno v nedržavnem sektorju in pa po- manjkanje sredstev za investicije in noitranio opremo, ki je v večini obra- tioiv skrajno zastarel. Zakupniki in pri- vatniki pa dioslej zaradi svojega nego- toveiga položaja niso pokazali initeiresa, da bi invesitirali v svoje lokale večije vsoite. Trigioivinsko-gostinska zbornica je v leitošnjem leitu sprejela širši proigram Rad 16 miijonov esperantistov je podpisalo prošnjo, naj bi bil esperanto mednarodni uradni jezik Javnosti je že znano, da bo letos od 25. julija do 1. avgusta v Zagrebu med- narodni kongres esperantistov, na ka- terem bo preko 2000 delegatov iz okrog 40 držav. To bo prvi kongres v naši državi in na Balkanu sploh. Bralce bo najbrž zanimalo, da je vprašanje espe- ranta obravnaval Unesco v Parizu na svoji Generalni konferenci v decembru 1952. leta. V avgustu 1950 pa je naj- večja mednarodna organizacija espe- rantistov: Universala Esperanto asocio poslala Združenim narodom prošnjo, naj bi v mednarodnih odnosih sprejeli esperanto za uradni jezik. Prošnjo je podpisalo 492 organizacij v imenu 15,454.780 članov in 895 esperantistov posebej. Podpisal jo je med drugim predsednik francoske republike Ouriol, več ministrov, 400 članov parlamentov, 1500 jezikoslovcev, 2000 raznih znan- stvenikov in univerzitetnih profesorjev, 40 tisoč učiteljev itd. Prošnja je torej v pravem pomenu besede mednarodna. Generalna kopferenca je na rednem zasedanju v decembru prošnjo obrav- navala in sprejela resolucijo, s katero pooblašča generalnega direktorja, da pošlje mednarodno prošnjo včlanjenim državam, da bi sprejeli esperanto za mednarodni jezik in da po prejetih' komentarjih začne potrebne priprave, da bi lahko Generalna konferenca na osmem zasedanju sklepala, kaj je treba s prošnjo storiti. Osma Generalna kon- ferenca bo leta 1954 v Montevideu in tam bodo reševali prošnjo o tem, da bi bil esperanto uradni mednarodni jezik. Delegati kongresa se posebno zani- majo za našo deželo, o kateri v inozem- stvu marsikaj slišijo in jo želijo sami videti. To dokazujejo razni dopisi in tudi esperantsko društvo v Celju je v stiku z nekoliko grup delegatov, ki bodo kot gostje društva imeli priliko videti lepK)te naših krajev. To so neki delegati iz Švedske, Norveške in Dan- ske. O tem in še o drugem delu društva bo razpravljal tudi očni zbor dne 28. II. 1953, ki bo v dvorani Sindikalnega do- ma ob 19. uri. Vabljeni so prijatelji mednarodnega jezika. D. M, za izboljšanje obstoječega stani a, iz ka- terega povzemamo dve glavni nalogi: vzgoja kadrov in zaigotovitev isjredsitev za izboljšanje lokalov in njih opreme. Glede vzgoje trigovskeiga in gostiin- skega kadra so v pripravi učni pirogra- mi za strokovne izpite, ki jih bcido mo- rali v le;tošnj^eim letu opraviti vsii usluž- benci, pio' njihovi zaposlitvi in (položaju. Učni piroigram bo vseboval predvsem praktično delo, tako da bo prišla -do izraza siposctonoist iposameznika za delo, ki ga opravlja. Zbornica je že začela s pomožnimi tečaji, ki že nudijo zapiosle- nim pomoč pri deilu. Po vsestranslkih razprav'ljanjih in pro- učevanjih s člani zbornice je skup- ščina sprejela isklep, da bedo v le+ioš- njem letu trgovska podjetja na debelo uistvarjala 0,5% amortizacijsikega sikla- da od kosmatega prometa, trgovska podjetrja na drobno pa 1%. Po predvi- denem premetu v letu 1953 se bo tako ustvaril sklad, ki bo znašal blizu 50 milijonov dinarjev. Od te vsote bodo polovico kiorisitila podjetja sama, polo- vica pa se bo v soglasju z zbornico iz- koristila za tista nujna popravila in in- vesticije trgovskih podjetij, ki sO' po- pravil najbolj ipoitrelbna. Kljub temu, da je skilep zibornice glede stopnje in uporabe amortizacijskega sklada upra- vičen in podreja ido nelke mere interese poisameznih poidjetij interesom skupno- sti pa je odmev tega ukrelpa v nekate- rih delavskih svetih cidnosno upravnih odborih trgovskih podjetij tudi. nega^ tiven. Čeprav predstavljajo tudi le-ti :skiromno manjšino, pa je vseeno vred- no o njej govoriti. Težnje, ki se uve- lljavjajo v teh podjetjih so individuali- stične in temeljijo le na predsoidkih, da se s tem ukrepom ogroža plačilni fond, kar ipa ne drži. Na drugi strani pa si mloramo biti na jasnem, da uistvar- jaijo ^sredstva trgovine potrošniki, kate- riia interes in pravica je, da so kultur- no postreženi. Zaito so težnje, ki so na, sprotne temu oportunistične in sprav- Ijiajo le v siaibo' luč ttste, ki vidijo svoje udejsitvovanje le v borbi za plače, pii>- zabljajo pa na isvojo družbeno vlogo kot upraviteljii splošno ljudskega premo- ženja. Tudi gostinci v Celju so sprejeli sklep, 'da bodlo uveljavili v letošnjem, letu 6^8% amortizacije, ki jo bodo odvajali na svoje itekoče račune in računslce knjižice, posebna komisija :^bornice pa bo prekio svojih organov svetovalia, ka- tera dela in v kakšnem obsegu naj bi se izvršila. V gostinstvu bo brez dvoma treiba najprej posvetiti vso skrb inventairju in Oistali notranji opremi. Zbornica je predlagala, da bi se amorti- zacijisiki sklad' gostinstva formiral pri zbornici, od koder bi posamezniki lahko najemali '^brezobrestno iposojilo. Vendar ta predlog ni bil sprejet, bodoča pra- ksa pa bo pokazala, kaj je bolj korist- no, rg. Oh, ta kultura! SKUD »Prešeren« je priredil v Pre- šernovem tednu svoj večer. Nastopili so: govornik, zbor harmonikašev ter tamburašev. Ker sem ta dan imel pre- cej naporno delo, sem vzel zvečer table- to Kodeina ter trdno zaspal. Kodein pa ima posledico, da mnogo sanjaš. Sanjal sem, da sem umrl. In ker sem umrl, moram priti v nebesa ali pekel. Odlo- čil sem se za nebesa, zaenkrat. Prvi, katerega sem srečal, so bili gospod Slomšek. Vprašali so me, če sem kri- stjan ali klerikalec. Ko sem jim po- vedal, da sem le kristjan, so bili kar zadovoljni. Kar zagledam gospoda dr. Franceta Prešerna v živahnem razgo- voru z gospodom Levstikom. Prešern je robantil in tolkel po mizi, da me je kar zamikalo prisluhniti. Evo, kaj sem slišal: In to imenujejo Celjani Prešernov teden? In^ to naj bo v počastitev mo- jega sporriina? SKUD priredi v Celju v Narodnem domu moj teden, to je prvo prireditev tega tedna. Nastopi go- vornik, nastopi zbor harmonik in tam- burašev. Saj je bilo vse kar lepo in navzoči so nastop toplo pozdravili. To- da, mar je to kulturna prireditev, da je dvorana komaj za silo polna in ti navzoči so po večini le prijatelji har- monik ali tamburic. Jaz jih zanimam šele v drugi vrsti. Pa to me ne grize, saj nisem tak egoist, da bi moral vso slavo požreti sam, in glasba je tudi važen kulturni faktor. Toda, kaj me grize? Grizejo me vsi oni, ki na pri- reditev niso prišli in ki bi v prvi vrsti morali priti. Saj razumem, Levstik, tristo jih je šlo ta večer v gledališče, dvesto na mo- jo proslavo, kam pa so šli ostali Celja- ni? Naj ti povem: če bi jaz napisal na- mesto Krsta pri Savici tekste zd šlager- je, bi jih današnja nadebudna mladina znala vse na pamet in na gimnazijah ne bi bilo cvekov v slovenščini. Ha! Nas so učili, da je kultura ljube- zen in zanimanje za vse, kar je lepo in plemenito. Povej našim Slovencem, kaj je lepo in plemenito: Lepa narava, lepa pesem, lepa glasba, lepa knijga, lepo petje, pa tudi lepo vedenje, lepo srce in lepa duša. Vprašaj jih, če se tega zavedajo. Ce bi se oni tega za- vedali in imeli res smisla za to, bi bili vsi ljudje pošteni, vsi bi bili dobri ljudje, dobri delavci in dobri držav- ljani, in — kriminalna rubrika v časo- pisih bi bila prazna. Veš kaj, Levsiik, tisti, ki prihajajo na kulturne prireditve, so v mojih očeh še ljudje. Vse drugo pa:^ kramp in ne liro v roke! Vse to sem sanjal. Morda velja tudi za mene: česar je duša polna, o tem človek rad sanja. C. R. Nova glasbena šola? J\a siomsfkovem.trgu stiooi preKio ^ou let stara zgradba, ki zapira trg z za- hodne strani .nasproti cerkvi. Na prvi pogled je to starina svoje vrste, toida^ brez umeniške ali zgodovinkse vredno- sti. Na zadnji strani zgraidbe sta dva odprta hodnika, ki iSta značilna za to- vrstne tavbe pred lOOi leti. Skozi tem- no vežo prideš po vijugastih stopnicah v prvo nadstropje, kjer uzreš številna vrata, ki vodijo v učilnice, majhne kam- re in luknje. Glasovi, ki prihajajo izza vseh vrat, izdajajo, da je tu glasbena šola. Vse ikrižem se slišijo glasovi kla- virjev, trobent violine, pevcev itd. Zgrad- ba je služila glasbenemu pouku že med obema vojnama, ko je imela nekaj pro- storov tedanja Glasbena matica, v dru- gem nadstropju pa je bil tedaj mestni muzej. Po vojni je dobil muzej svojo lastn ostreho, celo zgradbo pa je za- sedla glasbena šola. V prvem nadstrop- ju je pisarna in 5 učilnic, v II. nad- stropju so 3 velike učilnice, vsega torej 8 šolskih sob. Posebno v popoldanskih in večernih urah je opaziti živahno vr- venje, številni učenci prihaijaijo in od- hajajo, stopnice in vegasti hodniki škri- pajo. Preko 200' učencev je vpisanih na šoli, nekateri se učijo po d^va instru- menta, tako da laihko računamo, da je zjgo^lenih na šoli 230 mest. To je ma- ksinajit§ri,- ki ga more šola sprejeti. In- terho^olsko delo se je v teh letih po os-^boditvi močno razmahnilo, kvalite- ta vidno rase od leta do leta, kar je najbolj vidno na javnih produkcijah' učencev, ki jih prireja šola ob koncu vsakega šolskega leta. Ta je nekak j a-'* ven obračun dela, ki ga daje šola sjfi|^;, šem in širši javnosti. Poleg javnih pro- dtikcij so še interne produkcije v šoli sami v učilnici, ki pa je za to svrho že davno premajhna. Toda to ni vse:.poleg čisto glasbeno vzgojne naloge vrši šola funkcijo kulturno umetniškega žarišča za Celje in okolico. Tu vadijo ob ve- černih urah zbor in orkester, ki prire- jata redno koncerte v mestu in na po- dežeju. Šola organizira tudi koncertna gostovanja ter posega odločilno v glas- beno dogajanje v Celju. Vsako šolsko leto sprejme šola ofc-og 25 novih učencev, okrog 30 ni sprejetih, ker ni prostora za vse. Osem učilnic zdaleka ne zadoistuje za vse potrebe šo- le brez ozira na to, da docela manjka nujno potrebna lastna koncertna dvo- rana ter stranski prostori za arhiv in instrumente.. Pa tudi sicer zgradba ne odgovarja zahtevam sodobnega šolanja. Učne sobe so pretežno maijhne in tem-1 ne, tla so pokrita s grčavimi in črvi- • vi{ni deskami, ki se majejo pri vsakem s koraku, okna so ;gtara in preiperela itd.; Pomanjkljivosti nebroj, od katerih ni' najmanjša ta, da zgradba ni bila nik-j dar namenjena za pouk glasbe ter za-i radi tega nima akustične izolaoje ter sel iz ene sobe sliši igranje v drugo, kari seveda močno ovira pouk. Tudi če bi za i generalno popravilo stavbe potrošili ve-; liko vsoto, bi bila šola za svoj namen ^ še vedno premajhna. Misliti bo torej \ treba na novo, ki bo- odgovarjala vsem, i sodiobnim zahtevam. ■ Dasi je nujna zidava nove glasbene j šole očitna, moramo upoštevati, da ima' mestni ljudski odbor številne proble-^ me, ki čakajo na rešitev in terjajo^ ve-: lika denarna sredstva. Nemogoče je re-; siti vse hkrati, zato bo treba z zida- njem še par let potrpeti. S pametno- razdelitvijo bi se pa vendar P^^li s i časiom približati svojemu cilju, ii^icer; tako, da bi si zadali nalogo letos dolo-; čiti sitavbišoe nove šole in izdelati idej-i ni osnuek. Ce bi imeli enkrat pred očmi! situacijo, bi se menda našla tekom dveh; let sredstva za izdelavo načrtov. Od tod i do uresničeinja pot ni talko težka. Upaj-i mo, da se bo tekom let naš finančni po- ^ ložaj zlboljšal, medtem bodo že rešeni- nekateri drugi problemi in tedaj bi' mogli začeti zidati šolo. ; Kje naj bi stala nova glasbena šola? j Y3Žno je, da je čimbolj v entru mesta! iSbenem pa v kaki slabo prometni ulici, i V, poštev bi prišlo stavbišče v Ulid \ 29. 'novembra za 1. osnovno šolo, mor-< da tudi vj?ližini I. gimnazije. Kulturne .|30rebe so po osvoboditvi' moc^ zrasle,^l^akovati moramo pa1 še daleko j^fcj^^j^azmaha. Č?Iasbena j šola je v tern dogajanju izredno po-! memben činitelj, ki-^jabi zJPadi tega^ svoj lasten Som, ki Di*S&govarjal tako- v praktičnem ^ot v kvOtuSnd^lK pogledu., Mestni ljudski odbctf*'se |b*tega gjiobrol zavedal, ko je z velikim 'razumevanjem; na eni od svojih sej v decembru leita! 1952 že načelno pristal ng^diavo novel glasbene šole. Zato snfe -^mko prepri-- čani, da se bo zamise^BRoipama, a v j doglednem času uresi^^^pKončno bol zanimal problem n<^^^HKje glasbene: šole 5£eljska kultun^HBfetniška dru-: štvaj ^asti še ona> ki nS^^o odgovarja- ; jočin prostorov zadaje. V novi šdll bi bflo za vse dovolj pro-; stioira! ^ ^w J Stev. stran 4 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 28. februarja 1953 Stev. g V šali švrk po napakah... UGANKA Kje najdete naiois »MLO — Shranje- valnica koles«. Ptt-epričan sem, da tega napisa — v višini kakih 6 metrov — ne odlkriaete, če nimaite na vrhu klo- buka oči! Navadni zemljan ga bo tež- ko našel, še teže pa kolesar, ki ne more na prometnem kraju imeti oči tudi v diTugem nadstropju. — Napis, ki sicer >^ tudi dotični hiši nikakor ni v okras ali reiklamo, je v siredišču mesta. Na lov toirej za napisom! Rešitev »uganke« vam javimo iprihodnjič. Ugankar TROJE SODOBNIH PREGOVOROV Nezaželen: Kot ponudnik v trgovini za promet z rabljenimi predmeti (ra- zen če nimaš amerikanske robe). Zaželen: Kot kupec, istotam, neglede na to, kaj kupiš. Potreben: Kot sta obadva za pod- jetje, ki zaradi tega obstoja. SITA VRANA LAČNI NE VERJAME Stehtajte težo Povličnik Franca in njegove žene Marije, na drugi strani pa težo 73-letne prevžitkarice Ane, ki je sestra gosp>odarja Franceta na Oko- nini pri Ljubnem, pa boste videli raz- liko. Prevžitkarica spi na p>odstrešju skednja, večjidel je lačna in silno kre- gana, če ji sosedje podarijo skorjo kru- ha. Občinski odbor je dal Ani 1000 din podpore mesečno, pa se revici nič ne pozna. V RADMIRJU IMAMO »KONKURENTA« Uredništvo »Savinjskega vestnika« v imenu vseh časopisov izjavlja, da tov. Ogriz, šef Gozdne manipulacije nima nič skupnega z novinarskim društvom, kot je to izjavil v krajevni gostilni v Radmirju, ko je nalašč polU mizni prt z vinom, nato pa grozil, da jih bo dal v časopis. Izjavljamo, da se tudi novi- narji nič drugače ne oblačimo, če ho- čemo na »teren«, kot je rekel ta tova- riš, saj nismo detektivi. UGANKA... Prvi: — Ti, ali veš zakaj ni postrežba najboljša v trgovini KZ v Ljubnem? — Drugi: — Kaj ne bi vedel. Osem uslužbencev je tam notri pa so eden drugemu napoti in pridno žonglirajo s cenami, ki so vsak dan drugačne. ZA LUNO... Ce ne veste, kje se v Savinjski do- ilini nahajiaita Ikraja »Ladkendlorf« in Pragvvailid si oglejte nekatere hiše v Preboldu in Lattovi vasi. Kdo ve, če ije po osanih letih prišla do njih vest o kapiitulacijjd Tretjega raijha. Senzanite jih s to »novico«. (Habakuk) Beseda tistih^ ki filme predvajajo . .. »Dobronamerna« kritika tov. B. V. nam je prišla prav. Ustregla nam je za povod, da objasnimo nekatere stvari, ki bodo naše obiskovalce zanimale: na kratko o filmih sploh... Film nudi ljudstvu potrebno razve- drilo in hkrati duševno hrano. Svoj čas, v bivši Jugoslaviji, so podjetja nabav- ljala fUme stihijsko, brez ozira na vred- noto in vzgojno plat. Šlo je le za denar filmskim trustom in lastnikom filmskih gledališč. Danes so naša podjetja za- vzela do tega vprašanja nekako načel- no stališče. Pri vsem tem je treba omeniti, da je v naši državi postal film last širokih množic. Pred vojno je bilo v Sloveniji 53 kinodvoran. Danes imamo 189 kino- dvoran, vštevši onih deset, ki jih je okupator uničil, pa smo jih obnovili. filmi in devizna politika... Zaenkrat si ne moremo misliti in pri- voščiti večje izbire filmov. Za leto 1953 je za Slovenijo predvidenih 80 novih filmov iz uvoza. To se pravi, da bomo te filme, poleg repriz in domačih filmov predvajali te filme skozi vse leto. Ne- mogoče nam bo torej pogosteje menja- ti repertoar. Bilo bi seveda idealno, če bi lahko zamenjali filme, čim bi obisk padel. Toda to ni zaenkrat mogoče, dokler bodo za nas uvoženi filmi tako draga stvar in dokler moramo skrbeti tudi za razvoj naše domače filmske pro- izvodnje. kako je Z obiski v celju ... Lani je bil obisk približno takle: V »Union«, ki predvaja večji del premier- ske predstave je bila dvorana povpreč- no zasedena z 52%. Kino »Dom« že manj, komaj 48% s predstavami letnega kina vred. Torej to pomeni, da pri da- našnjem stanju in številu kopij ter do- mačih filmov pri podjetju za razdelje- vanje filmov, res ni potrebna v Celju še ena kinodvorana. Tovariš B. V. go- tovo obiskuje kino ob menjavi, ko se večinoma res tare ljudi. Ce pa bi pri- hajal ob koncu termina (pri nekaterih tudii^d 7 do 8 dni) bi videl, da tudi največje detektivke vrtimo ob malem številu obiskovalcev. cene vstopnicam in matineje ... Ko konec leta 1951 zaradi nenadne podražitve skoraj ni bilo več obiska, je kolektiv zmanjšal cene samoiniciativno sprva za 25%, pozneje pa za 28,57% v »Unionu« in 57% v »Domu«. Podražitev je nastala zaradi podraženja filmskega traku, oglja, negativov in zvišanja re- žijskih stroškov (kurjava, tok, čiščenje itd.). Torej ne drži, kot pravi tovariš B. V., da bi bile pred vojno cene vstop- nicam višje. Ce vzamemo razmerje 1:10 so izenačene, če niso bile prej celo nižje. Kar se matinej tiče, bo pisec verjetno vedel, da smo jih v letih od 1948 do 1950 še imeli v programu. Toda obisk je bil tako slab, da režijski stroški zda- leč niso bili doseženi z vstopnino. Pri- pominjamo pa, da ix>djetje predvaja nešteto predstav za šole po zelo zni- žanih cenah, samo toliko, da pokrije stroške režije. naposled Se o reklami... Pisec predlaga, da bi uvedli kratke predobjave, ali kakor se bolje razume, kratke izvlečke bodočih sporedov. Po- jasnjujemo, da je to povezano s stroški, filmski trak pa je uvozna roba, in da bi tako predobjavljanje črpalo sredstva za domačo kinoproizvodnjo. Sicer pa reklama trenutno zadovoljuje kinoobi- skovalce. Časopisi, radio, filmske revije, oglasne omarice. Obljubljamo pa, da bomo reklamne omarice še izboljšali. Poleg tega objavljamo še pred tedni- kom in predfilmom spored bodočih predstav. ... IN KONČNO O PREDPRODAJI Predprodaja je verjetno zadovoljiva. V nedeljo dopoldne je ne bomo uvedli, ker morajo tudi naši uslužbenci imeti kak pol dneva v tednu prosto in ker se moramo ozirati tudi na okolico, ki večinoma obiskuje nedeljske predstave, pa bi popoldne ne prišli več do vstop- nic. Predprodaja za dan ali celo več dni naprej ni dovoljena, ker je svojčas bilo dosti »črne borze«. Prodajali so kup- ljene vstopnice po dražji ceni naprej onim, ki so-na vsak način hoteli ta dan v kino. Toliko torej o nas, ki filme predva- jamo. Radi bi tudi mi marsikaj, kar bi povečalo zadovoljstvo naših cenjenih obiskovalcev, toda zaenkrat velja tudi za nas ona: »Človek se stegne, kolikor je odeja dolga.« Po Soštetnjslceiii okraju delavski svet velenjskega rudnika je zasedal Pretekli četrtek je zasedal delavski svet velenjskega rudnika, ki mu pred- seduje marljivi predsednik Jakob Gr- čar. Razpravljali so v glavnem o po- moči delavcem, ki želijo graditi indivi- dualne hišice. Poleg velike gradbene dejavnosti je v Velenju stanovanjska stiska še vedno zelo pereča, zlasti za tiste, ki stanujejo v nezdravih barakah in v tesnih ter vlažnih stanovanjih. Do- sedaj se je prijavilo 32 interesentov, ki bodo dobili od 50. do 270.000 din po- moči. Delavski svet je odločil za pomoč delavcem pri gradnji hiš 8 milijonov din. Tako bodo tu z gradnjo enodru- žinskih hišic odpravljali stanovanjsko stisko. Lani so sezidali 32 stanovanj v blokih, letos pa bi moralo zrasti zopet 87 stanovanj. Razpravljali so tudi o spremembah tarifnega pravilnika, v glavnem gre za spremembo plač mladoletnikov od 16 let naprej, ki bodo razporejeni v pod- grupe. Nadalje so govorili o E>erečem vprašanju ambulante. Velenje potre- buje zdravnika za nežavarovance, ker le-ti ne bodo imeli več dostopa v rud- niški obrat, kjer se sedaj nahaja rud- niška ambulanta, ki pa sedaj sprejema tudi ostale bolnike, ki niso zavarovanci. obCni zbor vojnih vojaških invalidov v RECICI ob savinji Nedavno so imeli člani ZVVI v Re- čici ob Savinji občni zbor, na katerem so ugotovili, da so preteklo leto bolje delali kot predlanskim. Tako so za ob- novo šole v Rečici prispevali okoli 43.000 din v denarju, lesu, vožnjah in prostovoljnem delu. Poleg tega so so- delovali pri raznih partizanskih praz- nikih, patruljah in proslavah. Sodelo- vali so pri razbitju davkov, da so bili invalidi pravilno obremenjeni. Govorili so tudi o potrebi ustanovitve malopro- dajne trgovine za tobak. Ker ni pri- mernega prostora, bodo z lastnimi sred- stvi in delom zgradili novo trafiko. Zene so iznesle, da so otroci invalidov v šoli zapostavljeni. Ce je to res, bo preveril odbor in ukrenil potrebno. Iz- volili so nov upravni odbor s tov. Ve- nekom na čelu, ki se je že doslej zelo zavzemal pri delu organizacije. Med sklepi, ki so jih sprejeli, je bil tudi ta, da bodo zaslužen denar s 500 prosto- voljnimi urami razdelili najpotrebnej- šim članom ZVVI. iz smartnega ob paki OBCNI zbor kmetijske zadruge Zadnjo nedeljo je bil občni zboi Kmetijske zadruge Šmartno ob Paki, katerega se je udeležilo nad sto za- družnikov. Iz poročil je bilo razvidnO; da je imela zadruga v preteklem letu nad 1,300.000 din čistega dobička. Od- seki so storili vse, kar je v danih pri- likah bilo mogoče storiti. Posebno se je to leto izkazal odkupni odsek, saj je zajel na svojem področju ves svoj oko- liš in odkupil kljub suši vse, kar se je dalo odkupiti. Lep napredek je poka- zal kreditni odsek, saj so vloge narasle že nad 1,200.000 din. Cisti dobiček so razdelili v razne sklade. 65% od celot- nega čistega dobička so dali v investi^" cijski sklad, kar so vsi zadružniki po- zdravili. Občni zbor je sprejel tudi no- va pravila, obenem pa je pooblastil novi odbor, da čimprej zgradi prepo- trebno strojno lopo in sušilnico za hmelj. Za elektrifikacijo Gavc in Veli- kega vrha je odbor prispeval članom- zadružnikom 60.000 din, kar je prav hvale vredno. Zastopnik OZZ tov. Turnšek je po- zdravil zbor in želel zadrugi še novih uspehov na zadružnem polju, obenem pa pohvalil zadrugo. Tudi revizijsko poročilo je izzvenelo v tem smislu. Pri volitvah so zadružniki znova po- verili mesto predsednika tov. Drevu iz Slatin, ki je že sedaj uspešno deloval na tem mestu. koristni tečaj Ker morajo trgovski nameščenci še letos položiti strokovno-praktične iz- pite, je tukajšnja okrajna trgovinska zbornica organizirala za vse prizadete tečaj, ki jim bo v veliko pomoč, da bo- do lahko nameščenci predpisane izpite opravili ob pravem času. Tečaj bo vsak četrtek v Smartnem ob Paki, katerega obiskuje nad 100 nameščencev iz vse- ga okraja. Program je precej obširen, vendar ga bodo tečajniki z dobro vo- ljo zmogli, posebno še, ker predavajo na tečaju predavatelji praktiki, ki bo- do storili vse, da jim bo snov na čim- bolj poljuden način raztolmačena. občinska konferenca Pretekli petek je bila občinska kon- ferenca, na kateri so izvolili delegata za republiški kongres OF. Z večino glasov je bil izvoljen tov. Dvornik iz Paske vasi, znani borec iz narodnoosvo- bodilne borbe. Na konferenci so raz- pravljali tudi o bodočem delu, nato so sprejeli važne sklepe, ki bodo podlaga za boljše in uspešnejše delo. Ob koncu je predsednik OO OF tov. Napotnik iz- ročil pismeno pohvalo VO OF Šmart- no ob Paki za njegovo dosedanje delo. iz bočne Na pustno nedeljo se je naša dram- ska skupina predstavila gledalcem z dobro uspelo Finžgarjevo ljudsko igro: »Divji lovec«. Da je prireditev tako do- bro uspela je v prvi vrsti zasluga re- žiserja, dolgoletnega prosvetarja tov. Zmavc Martina. Vloge so bile premišljeno in dobro razdeljene. Najbolje se je odrezal tov. Slapnik Slavko v vlogi Tončka, zaščit- nika nesrečnega para — Majde in Ja- neza, ki sta ga dobro podala tov. Kre- felj in Fedranova. Tudi tov. Fale je v vlogi srenjskega Rihtarja odlično pri- kazal pristnega starega vaškega mo- gotca, ki mu je denar vse. Pravtako niso hoteli zaostajati še ostali igralci, kar je še toliko bolj razveseljivo, če upoštevamo, da je bil pretežni del njih prvič na odru. Dober vtis na gledalce je napravila tudi scenarija,*saj so mnogi izmed njih gledali novoopremljeni oder prvič. Po- samezni prizori pa bi lahko bili še mnogo lepši, če bi bila odrska razsvet- ljava že dokončno urejena, kar pa nam podjetje, ki je oder izdelalo zaradi pre- obilice dela za enkrat še ni bilo v stanju izvršiti. Uspeh te prireditve naj naših igral- cev ne bi uspaval, temveč naj bi jim dal novega elana, da bi se še z večjo vnemo vrgli na delo in se nam v bližnji bodočnosti zopet predstavili s kakšnim kvalitetnim odrskim delom. P. M. Clanl sindikatov niso dovoli skrbeli za mladino Preteklo nedeljo je bila v Slovenski^ ■iConjicah redna letna skupščina kra- jevnega sindikalnega sveta, katere se jo od 75 izvoljenih delegatov v podruž- nicah udeležilo 69 delegatov, razen tek pa še lepo število ostalih odbornikov. Poročilo o delu preteklega leta je po- kazalo, da je krajevni svet s sodelo- vanjem s podružnicami storil precej-* šen korak naprej, kar se je odražalo pri delu v podružnicah. Na njegovem področju je bilo med letom sklicanih več sesatankov in konferenc z odbor- niki iz podružnic, na katerih so obrav- navali tekoče naloge in probleme. Pri tem delu se je zlasti odlikovala podruž- nica tovarne kovanega orodja v Zre- čah. Razprava, v kateri je sodelovalo več delegatov, je pokazala na nekatere pro- bleme, ki jih bo treba čim prej rešiti. Med te spada tudi ureditev družbene evidence in izplačilo plač pri trgovcih, pa tudi v nekaterih drugih podjetjih. Kljub temu, da je poslovanje podjetja bilo v redu in odobren plačilni fond, pa v Trgovskem domu v Konjicah niso mogli izplačati celih plač. Važno vpra- šanje, ki so ga delegati načeli, je tudi vzgoja mladine, zlasti vajenske v večjih podjetjih ter pri zasebnih; obrtnih moj- strih. Člani sindikatov niso dovolj skr- beli za mladi naraščaj kot tudi ne za mladinsko organizacijo. Mladina sicer dela v raznih društvih, vendar pa je še lepo število takih, ki ne delajo prav nikjer. Od takih mladincev in mladink pa ne moremo pričakovati, da bodo po- stali dobri delavci. Na skupščini so tudi sprejeli predlog, naj bi podjetja prispe- vala KSS denarne zneske, ki bi jih ta potem razdelil v slučaju potrebe čla- nom. Prav tako bodo v podružnicah pričeli takoj z akcijo za zbiranje pri- spevkov za poplavljence v HolandijL V novi plenum, ki bo štel 27 članov, so izvolili predane člane sindikata iz vseh podružnic, ti pa so takoj nato iz- volili 9 članski izvršni odbor. Razen te- ga so na skupščini izvolili še 5 delega- tov za okrajni svet, na republiškem kongresu ZSS pa bosta konjiške sindi- kate zastopala Kapun Bertl iz Tovarne kovanega orodja Zreče ter Langerholc Vinko iz Tovarne usnja v Slovenskih Konjicah. L. v. Jezik očistite peg! Kaj se gor držite zavolo moje šprahel Hi ta stari smo se pač pr soldatih pod Francom Jožefom in po fabrikah frderbali. Moj sin že ne govori več tako. On že reče vijak name- sto šrauf in skobelnik namesto hoblponk. !■ da naj plačam dinar za vsako besedo, ki no bo slovenska? Dobro! Jaz rečem na primer: »Direktor in sekretar sta imela bešprehunj»o, kak bi raztalala štofe.« Plačam pet dinarjer. Vi, ki ste šolani, pa rečete: »Direktor in se- kretar sta diskutirala o distribuciji tekstilij.c Plačate tudi pet dinarjev! Moj sin pa reče; »Ravnatelj in tajnik sta razpravljala o razde- litvi tkanin.« Vidite, on pa naj vtakne t žep najinega kovača. Ko nas starih več ne bo, bo tudi izginila naša špraha. Mladina pa naj se potrudi, da bo govo- rila lepše. Saj je to tudi del knlture, '^amoi, ne kvarite nam mladine z novimi, grehi. t. j. s tujkami, ki ste jih nabrali po dsugi sveto\ni vojni. V našem slovarju tujk nain manjka sa- mo še: kelner, jefrejtor, felfebelj. parikma- her, potem pa lahko začnemo govorili »haraš« pa ruski«. Je i>ač stero pravilo: kar je' tuje, je nobl. Dr. Mirko Rupel se trudi, da bi spra- ^il naš slovenski voz iz levega jarka ob cesti, pa mu nesrečna šajtrga zaide v desni jarek^ C. k:, NEKAJ BESED O DELU MLADINSKIH | ORGANIZACIJ V ŠENTJURSKI OBČINI ^ Pred leti je bila mladina v Šentjurju zel« delavna. Pa tudi v sosednjih vaseh nis* zaostajali. Mladinsko delo v aktivu je po- časi propadalo, še pred nekaj meseci je bil» vse tiho, a zdaj se je delo pričelo znova. Najprej se je zganila mladina Šentjurja, ki se je na pobudo partijske organizacije pri- čela redno sestajati. Zganilo pa se je tudi v okoliških vaseh: Grobelnem, Vrbnem in Blagovni, čeprav je po teh aktivih večinoma samo kmečka mla- dina, vendar deluje, morda včasih še bolje, kakor dijaška in trška mladina, ki ima n» razpolago vse od kina, gledališča, knjižnice, pa do športa in zabave. Želeti je, da bi se zganila mladina še p« drugih okoliških vaseh Šentjurja, naloga ko- miteja šentjurske občine pa je. da pomaga pri lormiranju aktivov in daje prve napotke. Mladinci šentjurske občine na delo. Do- kazati moramo, da smo voljni delati, d» gremo po poti današnje stfvarnosti. Ob skup- nem delu in skupnih uspehih se bomo vsi veselili. Č. T. (lani ZB v Slovenskih Konjicah so podali obračun dela V nedeljo je bil v Slovenskih Konji- cah občni zbor organizacije ZB. Ude- ležba ni bila ravno najboljša, saj je prišlo le okoli 60 članov, med odsotni- mi pa je bilo tudi nekaj vidnejših funkcionarjev. Kot gost se je skupšči- ne/ udeležila tov. Borovšak Helena predsednica OO ZB NOV. Iz obširnih poročU dosedanjega od- bora se je pokazala precejšnja delav- nost .iz konjiške občine v preteklem le- tu. V Stranicah in v Spitaliču sta bila ustanovljena pododbora, ki dobro de- lujeta. Pri partizanski patroli 22. julija so člani ZB aktivno sodelovali ter ob tej priliki obiskali številne vasi in druži- ne, znane iz časov NOB. Proslave v Dol. Toplicah se je udeležilo okoli 300 bivših borcev, prav tako pa so sodelo- vali pri proslavah 1. novembra v Spi- taliču, na Frankolovem in v samih Ko- njicah. Precejšnjo skrb je nudila organiza- cija ZB tudi predvojaški in izvenar- madni vzgoji, pomagala pri reševanju priznavanja pravic do invalidnine, pfo- sredovala pri zaposlitvi njenih članbv in pripravila družabni večer. Do konca lanskega leta je odbor zbral življenje- pise 65 padlih borcev in žrtev fašistič- nega terorja ter pristopil k zbiranju podatkov partizanskih sirot in vdov. Odbor je priznal tudi nekatere svoje napake, ki so v tem, da med letom ni večkrat sklical članstva na skupne se- stanke. Tudi posamezni odbdmiki se niso v celoti zavedali svoje naloge, saj sta se vseh 16 sej med letom udeležila le tajnik in predsednik. Zelo delaven je bil tudi tov. Arčnik Jože, Košak Ivan ter okrajni odbornik tov. Šporar Anton. V razpravi so člani predlagali, naj bi se v bodoče večkrat organizirali razni izleti v znane okoliške partizanske va- si, ki so med NOB dale našim borcem vse kar je bilo v njihovi moči, a jih danes skoraj pozabljamo. Tudi o po- stavitvi spomenika v Konjicah je bilo govora ter so sklenili, da bodo z nabi- ranjem sredstev pričeli že letos. Zelo poučne nasvete in pripombe je dala članstvu tov. Helena Borovšak, ki se je dotaknila vprašanja vzgoje mladine, ki je v NOB izgubila svoje starše. Po- udarila je skrb za tiste, ki so v NOB izgubili svoje zdravje ali postali vojni invalidi, L. V. Tistim, ki vlagafo prošnje za pokojnino Vsakdo, ki hoče vložiti pri katerem koli za- vodu za socialno zavarovanje za osebno ali družinsko pokojnino prošnjo, naj se po'irej točno informira, ali ima do tega pravico ali ne. Zaradi tega naj se obrne na najbližji zavod za socialno zavarovanje ali pa na najbližje dru- štvo upokojencev, kjer mu bodo dali potrebna pojasnila. Tako se bomo izognili slučajem, da bodo ljudje, ki imajo le nekaj let službe in sploh nimajo pogojev za pokojnino, po nepo- trebnem trosili čas in denar za poštnino, konč- no pa jim bodo njihovi predlogi odbiti. To ne povzroča samo negodovanja pri ljudeh, ampak tudi po nepotrebnem obremenjuje administra- cijo zavoda in povzroča zavodom nepotrebne stroške. Zato se naj vsakdo, ki misli, da ima pravico do pokojnine, prvenstveno informira pri za- vodu ali pa pri društvu upokojencev, ne pa pri kakem zakotnem pisarju in mu še plačuje za nepravilno informacijo. Taki ljudje imajo dostikrat le interes na tem, da kaj zaslužijo, ko pa pride do odklonitve, pa svojega »kli- jenta« ščuvajo proti zavodu za socialno zavaro- vanje ali pa celo proti oblasti, češ glej, kako so krivični. Zaradi tega je v interesu vsakega posamez- nika, da si prihrani čas in denar in se naj- poprej informira pri pristojnem organu o »vo- jih pravicah, nato jih pa šele terja. Zavarovanci pa si povzročajo nepotrebne stro- ške zlasti s tem, da posamezno predlagajo za- sliševanja prič za razne svoje zaposlitve. Za- vod pričnin ne izplačuje, zaradi tega mora vsa- ka priča na lastne stroške priti v Celje. V ko- likor bi posamezna večja podjetja ali pa več manjših podjetij skupaj zbrali okoli 30 prič, ki bi jih bilo treba zaslišati o raznih zaposlit- vah, naj to zavodu sporočijo. Zavod bo poslal v dotični kraj svojega uslužbenca in ta bo za- slišal vse priče na enkrat. Na ta način bomo prihranili pričam ogromno denarja, tovar:iam pa dosti dragocenega delovnega časa, ker bo v domačem kraju priča izgubila za svojo iz- poved le pol ure, dočim zamudi, če pride v Ce- lje, ves dan. ^ AVTORSKO PRAVO ZA ROŽE V ANGLIJI Vrhovno sodišče v Angliji je sklenilo priznati vsem gojiteljem rož, ki so iz- našli ali vzgojili nove vrste rož, nekako avtorsko pravico. Vsi, ki bi takšne rože hoteli gojiti, bodo morali plačati tanti- jeme vrtnarju, ki jo je prvi vzgojil in patentiral. ZAVIDNA POCENITEV Neki ameriški znanstvenik je izraču- nal, da bo z izumitvijo atomske bom- be uiboj enega vojaka stal v bodoče namesito 1000 funtštelingov samo en funtšterling. — Pomislite! Ce bi se ce- na čevljev znižala v istem sorazmerju, hi dobili pri nas par gojzeric za 8 di- narjev. V Cretu se pripravljajo na živahno politično in kulturno delo Osvobodilna fronta v Cretu je zadnje čase zašla v neko mrtvilo v svojem de- lovanju. Ima sicer agilnega predsednika tov. Avgusta Ookana, vendar njegovo požrtvovalno delo ni našlo niti med o'dborniki niti med članstvom živahnega odmeva. Da bi delo prganizacije zopet poživeli, so prav v počastitev kongre- sa sklicali posebno odborovo sejo. ki so ji 'prisostvovali tudi člani osnovne organizacije Zveze komunistov z edi- no točko dnevnega reda: poživitev in organizacija dela OF na terenui Predsednik je v svojem referaitu na- nizal vzroke, zakaj je do mrtvila prišlo in kaj bo treba ukreniti, da se delo zopet poživi. Vsi navzoči sio soglašali v tem, da je glavna krivda nedelavnosti v raztresenem terenu samem in da Cret sam nima pravega centra, kjer bi se člani Fronte shajjali. Res je, da gre nova Tovarna organskih barvil organi- zaciji zelo na roke in daje Fronti na razpolago svočo sindikalno dvorano in se nameščenci tovarne prav živahno udejstvujejo v organizaciji, vendar je ta prostor za mnoge člane preoddaljen. Zato je odbor prišel do prepričanja, da bo tudi v Cretiu treba poisikati primer- nejši prostor v centru, ki bo privaibil večje število članstva na sesianke in druge prireditve. Izvoljena je bila k'0- misija, ki bo to vprašanje temeljito proučila. Odbor je tudi mnenja, da do rešitve tega vprašaanja delo organizacije ne sme počivati. Delo za ipiroslavo 8. marca — Dneva matere — je že v teku. V okviru AFZ bodo žene organizirale gospodinj- ski tečaj, posebna skupina frontovcer pa bo sikušala organizirati in zaktivizi- rati mladinsko in pionirsko organiza- cjo. S poljudnimi in zanimivimi pre- davano i boido pritegnili tudi ostalo članstvo. Povabili bodo tudi Ljudsko univerzo, da priskoči s voijimi vzorni- mi predavanji na gomoč. Kakor pred tem zbor volivcev, tako je tuidi ta živahna seja pokazala, da naš Cret ne spi, marveč se pripravlja na živahno politično in kultumo-pro- svetno delo. Da bi ta plemenita aMiv- nost odbora in posameznih članov ne ostala samo pri besedah! »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 28. februarja 195» Stran 5 i Iz Celja ... CELJSKO AVTO-MOTO DRUSTVO PRED NOVO SEZONO S prihodom pomladi se bo spet pri- , sezona celjskega avto-moto dru- .fva »Slavko Slander«. Društvo bo or- ^ ^i2iralo nove tečaje, na katerih se hodo usposabljali za ravnanje z mo- kirniini vozUi. Danes, v dobi silnega !azmaha tehnike je poznavanje motor- vozil zelo pomembno. Kmalu bo "^rišel čas, ko si bomo sploh težko za- mislih človeka, ki ne bi znal ravnati 2 motornimi vozili. Celjsko avto-moto društvo je od svoboditve do danes usposobilo že krog 400 šoferjev. Zanimanje je bilo posebno veliko v prvih letih, dočim v zadnjih dveh letih zanimanje pada, če- tudi vemo, da je v Celju še mnogo liudi, ki bi radi poznali »umetnost« inotorja in postali šoferji in morda celo tekmovalci. Celjsko avto-moto društvo, kateremu predseduje tov. Pipan^ direktor »Pre- vozništva«, namerava letos nabaviti še Eckaj novih vozil, tako da bi razširilo svojo dejavnost. Društvo se tudi za- vzema za zgraditev Doma ljudske teh- nike in za zgraditev hipodroma. v do- mu ljudske tehnike, ki ga bodo letos verjetno pričeli graditi, bo društvo do- bilo razne delavnice in šolske prostore, na hipodromu pa bodo vadili in tekmo- vali. J-V. rdeCi kri2 na jožefovem hribu je te dni n,a oibčnem zlboiru pctdail ob- račun dela v minulem poslovnem letu. Iz iptodanih p«Diročil je bilo raizvidnio. prav lepo ^ uspešno delovanje. Pommožilo ge je člamsitvio in tudi pri zbiranju čla- i mairine in druigih prispevkov eo toili ' UiSi>ehi lepi- Na terenu je urejena tudi postaoa za pi-vio pomoč, ki je že v ne- kaj primerih nudila ipiomoč potrebnim. Za' tekoče poslovno leto si je Rdeči križ na Jožefovem hribu zadal naloigo, med drugim priidotoiti še več članiov, sode- lovati z ostalimi množičnimi organizaci- jami, prirejati predavanja, sodelovati v tednih RK in TBC in poskifbeti, da bo pričel z delom zdravstveni akitiv. • OTROŠKE DOKLADE in se KAJ... K članku pod tem naslovom v »Sa- vinjskem vestniku« št. 7, pripominjamo naslednje, da ne bo nepotrebnega kri- tiziranja: Tajništvo MLO je izdajalo potrdila in zasliševalo priče za otroške doklade od 29. januarja dalje vsak dan. v 14 dneh je od 4800 upravičencev za do- klade, prišlo na vrsto več kot 200C strank, ali sto strank na dan. To so bili večjidel upokojenci, invalidi, uslužbenci v privatnem sektorju itd. ker so pod- jetja sama zasliševala priče in pošiljala urejne spise na MLO. Torej gneča ne bi bila potrebna, če bi stranke pravilne izpolnile listine. Večji del strank je pri- šlo brez izpolnjenih listin, drugi pa sc jih pomanjkljivo izpolnili. S tem, da sc pisali kar v uradu, ali pa so zanje pi- sali uslužbenci MLO, so sami zakriviL čakanje pred vrati. Sedaj je delo v glavnem že mimo. Prihajajo le še taki, ki so imeli po- manjkljive podatke. Le-tem ne bo težko izbrati dan, ki je določen za sprejem nepovabljenih strank, ker jih je samo še majhno število. Naposled moramo pripomniti tudi to, da je MLO urad, ki ima veliko teko- čega dela. Zato mora imeti vsak usluž- benc MLO v tednu kakšen dan mir, da te zadeve lahko v redu izvrši. Prav za- radi tega so določeni dnevi za nepovab- ljene stranke. Kaj vam pomaga če ste danes vložili prošnjo, jutri pa usluž- oenc ne more poslati vaše prošnje v rešitev, ker so spet navalile nanj nove stranke. Toliko, da se razumemo in da ne bo kritike, ki bi postavljala MLO v slabo luč pri volivcih. Iz tajništva MLO Celje LJUDSKA UNIVERZA t CELJU S sodelovanjem Društva inženirjer in tehni- fOT prireja LU v Celju predavanje univ. prof. •nz. Peterlina Antona: Praktična izraba atom- ske energije v tehnične namene. Predavanje, ga ponazorujejo slike, bo v petek, dne »•marca 1953 ob 19.30 url v predavalnici uči- »eljišča. Vsi vljudno vabljenil , ZAHVALA TOVARNI EMAJLIRANK POSODE I V CELJU 8 prispevkom 10.000 din je delavski svet To- ^•rne emajlirane posode v Celju podprl delo- ^«nje Ljudske univerze v Celju. Za prejeto po- *oč se delavskemu svetu Tovarne emajlirane posode najlepše zahvaljujemo, gaj uspehe i/o- l^aževanja znatno izboljšuje moralna in ma- •erialna pomoč zavednih delavcev. Odbor Društva LU v Celju IZ 0STR02NEGA PRI CELJU Terenski odbor OF Ostrožno je sklenil, da p'! pobiranju doborovoljnih prispevkov za ho- landske poplavljence zajame tudi one prebi- ^■'•■e, ki niso v nikakšnem službenem raz- "»erjn. p Nabiralna akcija je v splošnem dobro uspela, rohvale vredni pa so tov. Dirnberger Franc in T*nenik-Lešer, ki so dali vsak po 200 din in *veda še mnogo drugih, ki prispevali po ^"Jih močeh večje zneske. PLANINSKO FOTOGRAFIRANJE Planinsko društvo Celje bo v okvira priredi- ob 60-letnici svojega obstoja priredilo tudi '»ustavo pod naslovom »Planinska fotografija«, »■otoamaterji iz področja Savinjske doline ii^j Pošljejo svoje posnetke, kopirane v formiJIu 18X24 ali 30/40 na naslov Drogerija Vrtovec, »tanetova ulica, Celje do 15. ai^rila 1955. Raz- stavljene slike bo ocenila posebna žirija, oce- Pa bo omogočena tudi vsakemu obiskoval- s?" je to prva povojna razstava planin- ske fotografije, vabimo vs« prijatelj« narave, se razstava udeleža. BLATNA ULICA Enosmerna cesta Tončke Cečeve in Ulica Xiy. divizije trpita zelo, ker vozijo po njih najtežja vozila, t. j. vsi celjski avtobusi. Na- stale kotanje izpolni cestar z blatnim gra- mozom-apnenceni. Z blatnim zato, da se gra- moz po starinskem načinu bolj »sprime«. Avto- busi pa ta gramoz iz kotanj kaj kmalu »izra- dirajo«. Ilovica pronica skozi makadam in v kotanjah nastale luže obrizgajo hišo štev. 3 v Tončke Cečeve ulici precej visoko. Hiša je bila pred kratkim novo prepleskana. Vemo, da naše dajatve niso zastonj in da jih oblast vra- ča zopet v skupnost. Predlagam pa, naj oblast vzame ti dve cesti med svoje prve spomla- danske načrte. Nič manj lepa je sosednja cesta, ki vodi od postaje avtobusov do železniškega skladišču. Človek bi mislil, da smo kje v Ba latu nli v Ukrajini. To cesto pa si naj ogleda železniška uprava. Nehote se spomnim asfaltiranih cest v oko- lici Trsta, ki vežejo med seboj vse vasi: Sveti Križ, Opčine, Bazovica, Lipica, Sežana itd. Mi pa smo sredi mesta še vedno »Allosterreieh«. Dajmo, dajmo! C. R. ŠOFERJI SE OGLAŠAJO Prihodnji mesec bodo obhajali šoferji prvo obletnico ustanovitve svojega stanovskega dru- štva v Celju. To mlado društvo vseh poklicnih šoferjev in avtomehanikov deluje kot samo- stojna podružnica na vsem področju mesta Ce- lja in okolice ter pripada v skloo centralnega združenja, ki ima svoj sedež v Ljubljani. Novo izvoljeni upravni odbor si je postavil kot prvo nalogo začeti s podnčevanjem in stro- kovnim usposabljanjem svojih članov ter od- pravljanjem napak in slabosti pri raznih ko- ristnikih cestnega prometa z namenom izbolj- šati prometno disciplino v svojih vrstah. Seveda pa je taka naloga neizvedljiva v tako krat- kem času, a povrhu še brez materialnih in fi- nančnih sredstev, kakor se je društvo znašlo. Se več dela pa čaka nov upravni odbor, ki fa bodo člani izvolili na prvi letni skupščini, i bo v nedeljo, dne 1. marca J953 ob 8.30 uri v veliki dvorani Okrajnega sindikalnega sveta na Slandrovem trgu v Celju. Upravni odbor pričakuje od svojega članstva polnoštevilno udeležbo isto tako pa želi, da bi se skupščine udeležili tudi predstavniki ljudske oblasti ter množičnih organizacij in posameznih podjetij, kateri bi se s tem lahko podrobneje seznanili z našimi problemi in tako postali dostopnejši za našo stanovsko organizacijo. K. P. IZ SODNE DVORANE OKROŽNO SODIŠČE 56-letni Slemenšek Jože je 4. avgusta 1951 s ponarejenim ključem odprl vrata v župnišče v Crešnjicah pri Vojniku. Iz shrambe v župnišču je hotel odnesti več raznih živil. Okrožno so- dišče v Celju je Slemenška obsodilo zaradi po- skusne tatvine na 3 mesece zapora, pogojno za dobo dveh let. OKRAJNO SODIŠČE Stojnšek Ignac iz okolice Rogatca, je svojega brata Franca s kamnom udaril po glavi in hrbtu. Obsojen je bil na 3000 din. — Ivnik Jože iz Zovneka pri Braslovčnh, se je bavil z zakotnim pisaštvom. V krškem okraju je v ne- kaj primerih strankam dajal, čeprav ni imel pravice, za plačilo pravno pomoč s tem, da jim je sestavljal vloge, prošnje in pritožbe. Plačal bo 8000 din. — Hohnjec Milan iz okraja Kla- njec na Hrvatskem je 11. 11. 1951 na gasilski veselici v Polju ob Sotli vzel Ivanu Turku iz Imenega suknjič, vreden okoli 5000 din. Kazen 5 mesecev zapora. — Ribič Albin in Ribič Ivan sta 1. 12. 1951 v Št. Jerneju pri Ločah vzela kmetu Ivanu Znidar 80 kg težkega prašiča in ga v gozdu zaklala. Nato sta prašiča odnesla na dom Ribič Albina v Koblje. Ribič Marija je nagovorila Ribič Leopoldino in Ribič Ano, da sta meso skrili v gozdu, da bi prikrili tatvino. Obsojeni so h^i: Ribič Albin na 5 mesecev za- pora, Ribič Ivan na 3 mesece zapora, Ribič Marija na 7000' dinarjev. Ribič Leopoldina in Ribič Ana pa vsaka na 15 dni zapora. — Ignac Gorenjak iz Križevcev pri Slov. Ko- njicah je 25. 5. 1952 zvečer pretepel kmeta Šteble Alojza iz Stranic. Kazen 14 dni zapo- ra, pogojno za dobo enega leta. — Štrigl Fanika iz Celja je nalepila na pismo že rabljeno pošt- no znamko za 12 din. Obsojena je bila na 1500 din, pogojno za dobo enega leta. — Zu- pane Marija je s kolesom pri hitri vožnji po cesti iz Liboj proti Petrovčam zadela Lybek Hildo. Ta je pri padcu dobila pretres možganov. Zupančeva je bila obsojena na 3 mesece zapo- ra, kazen se ji odloži za dobo enega leta. — Vrunč Janko je bil upravnik menze Keramične industrije v Libojah. Tam je nemarno oprav- ljal svojo službo, zaradi česar je v menzi na- stal primanjkljaj 117.694 din. V menzi je pro- dajal tudi od privatnikov nakupljeno vino in sadjevec, dobiček v znesku najmanj 72500 din pa obdržal zase. Kazen 7 mesecev zapora. Ke- ramični tovarni pa mora plačati še 83.676.18 din. — Kukovičič Leopold je v drž. gozdn pri Koz- jem posekal več dreves in jih odpeljal na svoj dom. Plačal bo 8000 din. — Stiftnr Marija iz Sp. Hudinje pri Celju je bila v Beogradu po- ročena z Dudic Miloradom. Ne da bi z Du- dičem razvezala zakon, se je v Celju 26. 4, 1952 poročila s Stifter Izidorjem. V ta namen je ponaredila in popravila za sklenitev za- kona potrebne listine in tudi osebno legiti- macijo, izstavljeno na ime Dudič Marija. 2 njo v zvezi sta bila pred sodiščem tudi Štiftni Izidor in Štuhec Ivan. Štuhec je Štiftarja na- govoril, da je podal na postaji LM v Celji ovadbo, da mu je bilo ukradeno kolo, ki mv ga je dal v shrambo meseca maja 1952 Ivan Štuhec. Štuhec pa mu ni nikoli dal v shrani bo kolesa, zato kolo tudi ni moglo biti ukra- deno. Vsi trije so bili obsojeni, in sicer: Štif. tar Marija zaradi ponarejanja listin in dvoj. nega zakona na 13 mesecev zapora. Stiftar Izi. dor zaradi krive ovadbe in dvojnega zakona na 7 mesecev zapora in Štuhec Ivan zaradi krive ovadbe na 1 mesec zapora. Kazen so prvima dvema odložili za dobo dveh let, tretjemu pa za dobo enega leta. Zalokar Ivan je dne 5. 10. 1952 v Sv. Je- derti z nogo brcnil Janeza Lapornika, s čemer mu je povzročil zlom desnega kolka. Kazen 3 mesece zapora. — Novak Marija iz Arclina pri Vojniku je 5. oktobra 1952 hotela obiska- ti v Kazensko poboljšvealnem zavodu v Ljub- ljani duhovnika dr. Petra Kovačiča. Službujoči miličnik ji je pojasnil, da so obiski dovoljeni le najožjim sorodnikom. Ob tej priliki je Novakova žaljivo govorila o državi in da bi dosegla obisk, skušala podkupiti miličnika. Ob- sojena je bila na 9 mesecev zanora. — Javor- nik Marija je 9. 8. 1952 v gostilni »Beli vol« v Celju vzela iz suknjiča Franca Rožiča 4000 din gotovine in 14440 denarnib Donov. trezen b ne- secev zapora. — Ugovšek Franc se je 9. 9. i95! vozil z vlakom Celje—Velenje. Ko ga je spre- vodnik opozoril, da ne sme imeti nog na klopi, ga je namesto, da bi sledil sprevodnikovemn svarilu, žaliL Obsojen je bil na 15 dni zapora. — Zidanšek Jože je 19. 10. 1952 v Dramljah telesno poškodoval Soline Amalijo. Kazen 21 dni zapora. — Zupane Jože je dne 15. 7. 1951 v Celju ob priliki, ko ga je v izvrševanja službe spremljal miličnik Sporin Jože na Pov. za notranje zadeve, tega napadel in lahko te- lesno poškodoval. Obsojen je bil na 2 meseca zapora. — Škorjanc Jože, šofer, je v dneh od 6. 10. 1951 do 11. 10. 1951 skrival v svoji dr- varnici v Celju na Zvezni cesti elektromotor, od koder ga je prepeljal v novo skrivališče na Lavo. čeprav je vedel, da je ta motor nkra- del Rebernik Lavoslav na državni ekonomiji v Celju. Škorjanc je bil obsojen na 6 mesecev strogega zapora. — Prosenak Matilda in Brglez Marija sta 2. 5. 1952 v Tepanju lahko telesno poškodovali Esih Karolino. Prva je bila ob- sojena na 20 dni, druga pa na 1 mesec zapora. — Bezenšek Avgust je 16. 10. 1952 v Zg. Pre- logah pri Konjicah lahko telesno poškodoval Franca Robnika. Obrul Matija pa je Bezenška k temu napeljal. Obsojena sta bila vsak na 1 mesec zapora. — Samorodno vino je proda- jala v gostilni v Arji vasi Cvikl Antonija. Ob- sojena je bila na 1500 din. — Tudi Lovrec Leo- poldina je v svoji zakupni gostilni v Petrovčah prodajala vino snmorodnic. Plačala bo 5000 din. — »Auf biks Primorci«, je klical pred stano- vanjem Frančiške Rapotec v Laškem Kari Pin- terič 31. 12. 1952. Denarnica mu bo olajšane za 1000 din. — 8000 din bo plačal Jože Zakovšck, ker je v marcu 1952 v državnem gozdu v Logu, revir Kozje, podrl brez dovoljenja jelko, vred- no 2847 din. — 2e uporabljeno znamko za 12 dinarjev je uporabila Jožefa Ropaš. Nalepila j« je na dopisnico in odposlala na naslovnika. Kazen 1500 din, pogojno za doba enega leta, — Lubej Ivan je 30. 10. 1952 v čistilnici Žele- zarne v Štorah vzel paralelni primož, vreden 10.000 din in ga skril, da bi ga pozneje od- nesel iz tovarne. Obsojen je bil na 3 mesece zapora, kazen pa so mu odložili za dobo enega leta. — Gregorčič Anton je 4. 10. 1952 vozil po Partizanski cesti v Celju proti predpisom uredbe o prometu na javnih cestah, Pri tem je zadel v kolesarja Ivana Rojca, ki je vozil pravilno. Roje se je po pobpčju skotalil v Sa- vinjo in dobil hude telesne poškodbe. Gregor- čič je bil obsojen na 2 meseca zapora. — Šo- fer tovarne lesovin in lepenke v Ceršaku ob Muri, Sviecicki Roman, je 10. 9. 1952 vozil s tovornim avtomobilom naloženim s 4500 kg le- penke, last čeršaške tovarne, iz Vranskega proti Trojanam. Vozil je proti predpisom in malomarno. Med vožnjo je pri Trojanah zadel v tovorni avto,-last avtoprevoznika Stanka Pod- gornika iz Tolmina, ki je bil naložen s krom- pirjem. Podgornikov avto se je prevrnil in zdrknil po pobočju v potok. Škoda na tovor- nem avtomobilu znaša 1,052.000 din, na uniče- nem krompirju pa 30.420 din. Sviecicki je bil obsojen zaradi ogrožanja varnosti javnega pro- meta na 9 mesecev zapora. — Štumpf Ivan in Zupane Franc sta 16. 10. 1951 zvečer na cesti med Grobelnim in Šentjurjem z malomarno vožnjo ljudi in premoženja. To je imelo za posledico, da je nasproti vozeči avtomobil za- del konja in desno stran voza. Obsojena sta bila Štumpf na 1 mesec zapora, Zupane Franc, pa na 5000 din. — Zaradi posknšenega preho- da preko državne meje je bila na 6 mesecev zapora obsojena Ana Krbavac iz Sp. Hudinje pri Celju. NEPOŠTENA KUPČIJA Z VINOM Pred okrajnim sodiščem v Celju so se zaradi nepoštene kupčije z vinom zagovarjali 27-letni Mirko Vajsbaher, trgovski poslovodia iz Šem- petra v Sav. dolini, 52-letni Stane Hiti iz Ce- lja, sedaj v zaporu in 40-letni Kosta Biikur iz Reke. Vajshaber je junija 1951 v podjetju »Vi- no« v Brežicah pod imenom podjetja »Primor- ke«, baze Celje- kupil 9441 litrov rdečega vina po 150 din liter. To vino je delno razprodal s pomočjo Hitija Staneta v Mariboru, v Celju in drugih krajih, ostanek pa je pod imenom pod- jetia »Vino« Brežice s pomočjo poslovodje KZ Cabar Koste Buknrja prodal po 105 din tej za- drugi. Vajsbnher in Hiti sta pri »Vino« Brežice kupila še 1000 buteljk za 130.000 din. Butelike je Hiti v Celju razprodal z dobičkom 10.000 din, za nieeovo in Vajsbaherjevo korist. Razen tega sta Vajsbaher in Hiti zn naslov trgovskega pod- jetja »Primorkn« na Reki knnčevala tudi z drvmi. Kosta Buknr je kriv v toliko, da je kot uslužbenec KZ Cabnr nevestno posloval ob ma- lomarno in brezbrižno sklenjenem nakupu 4757 litrov vina od Vajsbaherja dne 22. 8. 1951, ne da bi se prepričal o realnosti posla in pro- dajni upravičenosti Vajsbaherja in njegovih pooblastil. Pri nerealni kupčiji z vinom po Vajsbaherju in Hitiju je podjetje »Vino« v Brežicah utrpelo precejšnjo škodo. Vsi trije so bili obsojeni, in sicer: Vaisbaher Mirko na 1 leto in 4 mesef-e zapora, Hiti Stane z nno- števanjem pravoročne sodbe okrožnega sodišča v Celju z dne 28. 7. 1952, s katero je bil ob- sojen na 7 let in 6 mesecev strogega zapora, na enotno kazen 7 let in 10 mesecev strogega zapora, Bukur Kosta pa na 4 mesece zapora. KAZNOVANI DOLGOPRSTNEZ 39.letni Majcen Milko je rad obiskoval tuja stanovanja, v katera se je snlazil skozi od- prta okna. V letu 195? je v Hrastniku prišel skozi okno v stanovanje Marije Draksler in ji nkrndel obutve in razne druge stvari v skupni vrednosti 17.15n din. Tudi sostanovalki Dra- kslerjeve, Cafuta Angeli, je ukradel čevlje in druge stvari v skupni vrednosti 10.500 din. Iz 1 stanovanja Karla Jazbeca v Hrastniku je od- nesel obutve in drngih predmetov v vrednosti okroe 30.722 din. Okrožno sodišče v Celju ga i je obsodilo na 7 mesecev zapora., TATINSKI PAR ZA ZAPAHI Pred okrožnim sodiščem v Celin so se za- govarjali 24-letni Kos Stanko iz Ljubljane. 23- letna Grnra Evstahiia iz Gradca pri Litiji in 25-letna Plešec Dragica iz Mislinie pri Slovenj Gradcu. Kos Stanko je 10. 8. 1952 prenočeval pri Katarini Semprimožnik v Velikem Rnki- tovcu. To priliko je izkoristil in Semprimožni- kovi ukradel oblačilnih predmetov v skupni vrednosti okrog 15.500 din. Dne 20. 9. 1952 je vdrl v zaklenjeno barako Mestne vrtnarije ▼ Trbovljah, odkoder je odnesel šop ključev, v gostilni Tratnik v Trbovljah pa je ukradel eno sekiro in eno dleto. Dne 22. 9. 1952 ponoči je Kos Stanko skupaj z Evstahijo Grum vdrl v poslovalnico Mestnega magazina v Zagorju ob Savi. Iz poslovalnice sta odnesla raznega tekstilnega blaga v skupni vrednosti 141.610 din. Dne 7. 10. 1952 je hotel Kos Stanko s Plešec Dragico pri Gorici nedovoljeno presto- piti državno mejo, bila pa sta zasačena in are- tirana. Obsojena sta bila Kos na 6 let stro- gega zapora, Grumova kot sostorilka pa na 1 leto zapora, dočim se napram Plešec Dragici kazen ni izrekla. Kos in Grumova morata Mestnemu magazinu v Zagorju plačati odškod- nino v znesku 111.310 din. jenske šole ipio izredno znižani ceni okjo- li 60 kg tdksitilnih odpadikov. Učenci so bili te naiklonjenosti tovarne zelo veseli. In kaj so storili? Ker je v BrasLovčah okrog SO dbčinsikih revežev, so učenci zbrali med seboj ofcnofg 12 kg teh od- padkov in ji'h izročili revežem. Tako je prišla do izraza poleg politične, kul- tumo-proisivetne še socialna zavest mla- dine, ki jo Braslovčani, zlasti pa obda- rovani reveži prav iskreno pozdravljajo. Naa bi naši mladinci in mladinke naJli še mnogo takih posnemal cev! IZ PILŠTANJA Ljudsika prosveta na PiLštandu je zia pustno zabavo uprizorila veseloigro tri- dejanko, da so se gledalci naužili sm,e- ha. Posebno v ženskih vlogah s tov. Dragico Regvatovo na čelu je družina prepričevalno dokala, da je sposobna tudi za težka idela in da bi bili marsi- kje veseli, če bi imeli takšen igralski kader. Zato ipii-ičalkujemo, da bodo v do- glednem času nastopili s kakšno kva- litetno igro. Scenerij.a je pokazala, kaj se da napraviti na malem odru, če zmaiguljota voljja in veselje. Noše so doibjro poigodili in celj&keanu gostu gre hvaia za res okusno šminkanje. * Občinska organizacija Rdečega križa Lesičnio je izvolila stari odbor, .dopol- nila ga je le z zastopniki iz Drenskega rebra, Previorja in Zagorja. Število ude- leženk tečaja za zdravstveno vzgorjo ženske mladine se je pomnožilo in je potemtaikiem za tečaj dosti zanimanja. Sklenili so, da bodo meseca marca po- brali vso članarino za letio 1953 in da dvignejo število članstva. IZ Škofje vasi v nedeljo je KUD »Rogelj« iz Celja gostoval v Skofji vasi z igro »Vesela vdova«, katere čisti dobiček so poklo- nili gospodinjskemu tečaju v SkoLji vasi. Pretekli mesec je gostovalo v Skofji vasi tudi Mestno gledališče z »Draga Ruth«. Vaščani so igro z navdušenjem sprejeli in do zadnjega kotička napol- nili dvorano. Frontno in prosvetno delo je v Skofji vasi dokaj razgibano, čeprav v vasi ni liti šole in nam pomagajo učiteljice iz /■ojnika. Igralska družina pripravlja se- aj dramo »Bratomor na Betovi«. Or- janizirali so tudi plesne vaje. Za pusta so se dobro imeli. V zadruž- li dvorani je bila popoldne odrska aredstava. KZ je imela otvoritev go- stilne, medtem ko je strelska družina iobro pripravila nagradno maškarado. Torej je tudi Škofjevaščane pošteno x)vozU pust. PISMO ZDRAVNIKA IZ gMARJA PRI JELŠAH V važem listu je bil dne 14. februarja 1953, sitran 4, objavljen članek »Otjrok se je zastruipil z žganjem«, v katerem je nekaj netočnosti in neresničnosti. Star- ša sta Franc in Jožefa Jagodic iz Pijovc, Občina Šmarje pri Jelšah, otroku pa je bilo ime Franc Zdolšek. Otrok je tpo izjavi staršev po tem, ko je izpil žga- no e, »zaspal«. Ko sta pa zapazila, da težje diha in hropi, sita se taikoj z otro- kom napotila z vozom k meni. Po 7 km dolgi, zaledeneli cesti je potekaila vož- nja zelo počasi — konj je na cesti dva- krat padel — in ko sta starša prinesla otroka v mojo ordinacijo, je bil ta že mrtev, česar pa starša nista vedela. Mod zanesljivimi znaki smrti sem ugcitovil tudi mrliško otrple čeljustne mišice, iz česar sem sklepal, da je otrok jmfl približno pre-d eno uro. Kljub temu sem pa staršem v pomirjenje skoraj celo ulro ivfšil piredpisane reševalne poiz- kuse in prenehal z njimi, ko sta starša saima videla, da mrtvega otroka ni mo- goče več oživeti. Starša sta se nat-o ta- ikoj podala na tukajšnjo postajo Ljudske milice, kjer sta bila natančno zaslišana. V vašem listu pišete, da je otrok na poti od zdravnika prioiti domu umrV S tem se čutim kot zdravnik prizadetega v izvrševanju svojih dolžnosti, saj bi vsak čitatelj-strokovnjak lahko sklepal, da zdravnišika pom^oč ni bila pravilna ali ;pa pomanjkljiva. Vsekakor bi po čutu zdravniške odgovornosti moral na- ipiotiti otroka v bolnico, če bi še bil živ. Otrok je umiri na potti k zdravniku, ne pa na poti od zdravnika proti domu. Dr. Viktor Lorger NEMARNO POSLOVANJE V POSLOVALNICI II »IZBIRA« V LAŠKEM Pred okrajnim sodiščem v Celju so se zago- varjali Slavko Uršič, trgovski poslovodja pri podjetju »Izbira«: v Laškem, Ivanka Špiler, bla- gajničarka pri tem podjetju in Vikica Lednik, zaposlena kot pomočnica pri »Izbiri« v La- škem. Slavko Uršič je kot poslovodja poslo- valnice II »Izbire« posloval nevestno. Ni red- no kontroliral, če so vrata obeh skladišč, ki vodijo v skladišča oziroma v trgovino ob ve- černih urah zaklenjena, zaradi česar so ostala v noči od 18. na 19. 10. 1952 odklenjena. Do- voljeval je tudi, da so v trgovini pobirali od kupcev denar za prodano drobno blago tudi prodajalci ter ga polagali na nezavarovano me- sto, kjer je bil dostopen vsakomur. Zaradi takega poslovanja je v podjetju nastal pri- manjkljaj 155.551.86 dinarjev. Špiler Ivanka je kot blagajničarka v podjetju brez dovoljenja posodila iz blagajne Lednik Vikici 7.280 din, slednja pa je kriva, da je Spilerjevo k temu nagovorila. Vsi trije so bili obsojeni, in sicer Uršič Slavko na 5 mesecev zapora, Špiler Ivan- ka na 50 dni zapora, Lednik Vikica na 30 dni zapora. Uršič pa mora »Izbiri« v Laškem po- vrniti tudi škodo 153.551.86 dinarjev. ... in Velenja IZ SLOVENJSKIH KONJIC Člani novoustanovljene sindikalne podružnice pri splošni KZ v Zrečah so na svojem zadnjem sestanku sklenili, da bodo dali vsak po en delovni dan za poplavljence v Holandiji. Podobno kot v tej podružnici so k akciji pri- stopili tudi že v ostalih ter je priča- kovati, da bodo delavci v polni meri razumeli njen namen. Tako so na se- stanku sindikalnega aktiva v Tovarni usnja v Konjicah sklenili, da bodo ime- li po vseh oddelkih sestanke z delavci, kjer se bodo z njimi pogovorili o višini prispevka. S pripravami po vaseh pa so že začeli z delom vaški odbori OF. Te dni je bila v Slov. Konjicah usta- novna skupščina društva Ljudske teh- nike, v katerem bodo sedaj vključena vsa društva, krožki in sekcije, ki so do tega časa delali samostojno. Skupščine se je udeležilo lepo število članstva, kar dokazuje precejšnje zanimanje za bo- doče delovanje ljudske tehnike v Ko- njicah. Izmed članov so izbrali 11 naj- boljših v novi odbor, razen tega pa še delegate za okrajni odbor. • V konjiški občini se vrše že dalj časa priprave^ za popis prebivalstva. Izde- lali so že seznam naselij in vasi ter posameznih hiš. Predvideno je, da bo pri popisu sodelovalo 35 ljudi, vsak iz- med popisovalcev pa bo popisal pri- bližno 200 ljudi. * Sla področju KSS Slov. Konjice so že zaključili redne letne občne zbore sin- ijkalnih podružnic, razen cestarjev, icjer ga bodo zaradi reorganizacije ime- li pozneje. Na zadnji seji lO KSS so sprejeli tudi sklep, da bo skupščina KSS v nedeljo, dne 22. februarja. Od- borniki sindikalnega sveta bodo še v teku tega tedna obiskali vse sindikalne podružnice ter tam z izvoljenimi dele- gati za skupščino obravnavali vpraša- nja, ki jih bo zajemalo poročilo o de- lu sindikalnega sveta v zadnjem letu. Na ta način računajo, da bo tudi raz- prava živahnejša, saj se bodo delegati zato lahko temeljito pripravili. Isto- časno bodo obravnavali tudi vprašanja, matere izmed delegatov naj bi pred- lagali v novi plenum KSS, za delegate OSS in za kongres ZSS, kar bo močno olajšalo sestavo kandidatne liste. * Občinski komite ZKS v Konjicah je imel pretekli teden razširjeno sejo, na kateri so obravnavali med drugim de- lo komunistov v rnnožičnih organizaci- jah in društvih. Seje so se udeležili tu- di nekateri predstavniki OF, AF2 in drugi. Pri razpravi so ugotovili, da po- samezni komunisti še ne morejo do- umeti novega načina dela komunistov, posebno v OF. Tako ni čudno, da ve- čina dela pri občinskem odboru OF pade na sekretarja, ker so ostali člani neaktivni. Komunisti iz podjetij in to- varn pa so še vedno nekoliko preveč zaprti v »svoje« probleme, ne vidijo pa v zadostni meri ostalih perečih vpra- šanj kraja, ki jdh je potrebno prav ta- ko reševati. Vse to pa zahteva, še zelo široke in podrobne obravnave sklepov ki jih je nakazal VI. kongres ZKJ. * Na pobudo organizacije AFŽ, je bi v Slov. Konjicah ustanovljen kuhar- sko-gospodinjski tečaj, ki ga obiskuj( lepo število mladih deklet, bodočih go- spodinj, od katerih jih je precej iz oko- liških vasi. Poleg kuhanja imajo v pro- gramu še predavanja o negi dojenčka o sestavini prehrane in podobno, kai vse rabi mlada gospodinja. Med teča- jem bodo tečajnice imele tudi neka političnih predavanj. ^ ^ IZ BRASLOVC DVOJNA DOBRODELNOST Madinsika organizacija v Braislovčah se na ■kultuimo-t-irosvetnem polju prav pridno udejstvuje. Pripravlja igr^o, za- haja v Partizaniovo teflovadnico, ima razne krožke in predavanja, pa tudi splošni nastor» mladincev v javnosti je vzoren. Ječivo m'ladinskega aktiva pred- stavljajo učenci vajenske in kmečko-go- spodarske šole. V priznanje za pridnost in aigilnost Ibraslovških mHadincev je Tekstilna to- vaima v Preboldu dala učencem va- PREMETENA GOLJUFICA IN TATICA Je 27-Ietna Kukolja Matilda, brez stalnega bi- vališča in zaposlitve, doma iz Velikega Trgo- višta na Hrvatskem. Zadrževala se je v za- četku marca 1952 na Kogu pri Murski Soboti, kjer je Mariji Gomboš pripovedovala, da je tekstilno blago v Zagrebu mnogo cenejše kakor v Sloveniji in da ona lahko dobavi ceneno bla- go. Gombaševa ji je nasedla in ji za nakup cenenega blaga izročila 600 industrijskih bonov in 8000 dinarjev. Pod isto pretvezo je na Koen izvabila od Vere Bejak 730 bonov in 300 din in od Lnkač Marije na Kogu 300 bonov in 300 din. Prihodnjo žrtev si je poiskala Knkoljeva v Celju, kjer je na isti način od Raček Ma- rije izvabila 1350 bonov in 6200 din. Ogolju- fanke blaga seveda niso nikoli videle. Kukolja pa je Mariji Raček ukradla povrhu še ročno uro. zlat prstan in srebrno verižico v skupni vrednosti 11.500 din, dne 9. 12. 1952 pa v Ši- benikn na Hrvatskem Antič Mariji, pri kateri je bila zaposlena, raznih oblačilnih predrar>tov v neugotovljeni vrednosti. Knkoljeva je bila earadi goljufije in tatvine pri okrožnem so- dišču T Celju obsojena na 3 leta strogega za- pOTA. stran 6 »SAVmjSKI VESTNIK«, dne 28. februarja 1953 Stev. , Telesna vzgoja in šport STRELCI PRED SKUPŠČINO V nedeljo, dne 8. marca bo Okrajni strelski odbor za Celje-mesto in okolico polagal obra- čun pred delegati strelskili družin iz mesta in okolice. Ker bo morala ob tej priliki skupšči- na odločiti o tem, ali naj ostane, ali pa se naj nkine okrajni strelski odbor, je potrebno, da se že pred skupščino o tem malo pogovo- rimo. Z razvojem naše politične in gospodarske dejavnosti je tudi v strelstvu nastala potreba po novi obliki dela. Naše strelske družine so bile doslej vezane na okrajni strelski odbor, kateri pa tako naglemu razvoju strelstva pri nas ni več kos predvsem zaradi tega, ker je sestavljen iz samih volonterjcv. Zato je nujno potrebno najti neko boljšo obliko del^. Iz- vršni odbor Strelske zveze Slovenije je mišlje- nja, da bi se ukinili vsi okrajni strelski od- bori, razen mestnih v Ljubljani, Mariboru in Celju. S tem bi se težišče dela preneslo nepo- sredno na strelske družine, ki bi postale v svojem delu samostojnejše kot doslej. Tako bodo strelske družine lahko direktno pri SZS nabavljale orožje, municijo, tarče in vse ostalo. Kes, da bo začetek za oddaljene strelske dru- žine bolj težaven, sčasoma pa se bo gotovo to izboljšalo. Strelske družine bodo torej direkt- no povezane s SZS. Tako bodo družine v bo- doče pošiljale poročila le SZS. SZS pa bo tudi dajala direktno družinam vso pomoč v tem, da bo pošiljala na teren svoje inštruktorje in sama organizirala po terenu več tekmovanj, za katera bo dala tudi brezplačno na razpolago orožje, strelivo in ostali material. Takih ugod- nosti seveda dosedanji okrajni strelski odbor ni mogel nuditi, ker ni imel dovolj sredstev, po- sebej pa še ljudi, ki bi bili vešči in voljni takefja dela. Čeprav je bil tudi dosedanji naš okrajni strelski odbor v celoti izvoljen na skupščini, so vendar prišli v odbor ljudje, ki nimajo nobenega zanimanja in veselja do dela v strelski organizaciji. Tako je zanimivo, da večina članov odbora sploh ni sodelovala na prireditvah, katere je organiziral okrajni strel- ski odbnr, nekaj jih pa sploh ni prihajalo na seje, tako da se odborniki med seboj niti do- bro ne poznajo. Zaradi takega stanja je res umesten pred- log Strelske zveze Slovenije, da se naj ukinejo okrajni strelski odbori Rezultat te reorgani- zacije, ki pa bo nedvomno dober, bo pa po- kazala bodočnost. Cater Drago NyVD 200 STRELCEV JE TEKMOVALO V CELJU Okrajni strelski odbor Celje je v- nedeljo, dne 22. i. m., organiziral v kletnih prostorih OF doma v Celju odprto mestno prvenstvo v streljanju z zračno puško za poedince. Tekmo- vanja, ki je trajalo ves dan, se je ndelealo nad 200 strelcev, članov strelskih družin, dru- štev »Partizan«, sindikata in dijakov. Od teh je nad lOO tekmovalcev bilo članov strelske družine »Tempo«. Posebno še v popoldnu-ikem času je bil na strelišču tolik naval, da je mo- ral marsikdo brez streljanja oditi. Reziiltali tekmovanja so zadovoljivi, z ozirom na prejš- nja leta pa v splošnem odlični. Kar lepa vrsta je bila takih, ki so dosegli nad 70 krofov. Tekmovanje je prineslo tudi gotova preseneče- nja. Tako je še mlada strelska družina sMct- ka« poslala na to tekmovanje poL^g moških tudi lepo število žensk, ki so se od prve do zadnje vse dobro odrezale, pa tudi moški riso zaostajali za njimi. Z dosedanjim načinom dela bo strelska družina »Metka« posebno v žen- skih vrstah zavzela vodilno mesto v Celju. Tekmovanje je bilo končano ob 18. uri, na- kar so zmagovalci skupin prejeli lepe nagrade, prvih 5 v skupini pa diplome. Med veterani je prvak Kompolšek Kari sKo- vinar«, med člani Vagner Venčeslav »Lola Ri- bar«, med mladinci Tržan Ciril »Tempo«, med članicami Krašovec Zvonka »Tempo«, med mla- dinkami Skočir Ivica »Tempo«, med pionirji pa Kompolšek Milan »Kovinar«. Ob zaključku so sodelujoči izjavili, da bi še V bodoče želeli pri nas več takih tekmovanj. STRELSTVO V CELJU Strelska družina jIvo Lola Ribar« je bila ustanovljena na pobudo Zveze borcev IV. če- trti. Na svojem drugem občnem zboru, ki se je vršil dne 19. decembra 1932 je sklenila ^voje delo v letošnjem letu še povečati in pridobiti čim več novih aktivnih članov in pionirjev v ^ svojo sredo. Družina ima sedaj 97 članov in 35 pionirjev. Treningi se vršijo ob ponedelj- kih in četrtkih popoldne v bivšem kegljiščn OF doma. Posebno pionirji zelo redno obisku- jejo treninge in se prvi uspehi že kažejo, saj so komaj po 14-dnevneni treningu dosegli že vidne uspehe. Najboljši rezultat je 74 krogov od 100 možnih. Družina je imela v letošnjem letu že tek- movanje z družino Železničarja »Bohor< iz Ce- lja, v katerem je zmagala z rezultatom 294 napram 261 krogov. Družina je dosegla že kar lepe uspelie, ka- tere bo še povečala, saj v letošngem letu predvidevajo večje število medsebojnih in osta- lih tekmovanj. Prijatelje tega športa vabimo, naj pridejo vsak ponedeljek in četrtek popoldne v doni OF (bivše keljišče), kjer bodo lahko poizku- sili svoje sposobnosti. Debenjak me poraze. Največ prvih mest je osvojil Krim iz Ljubljane, sledi mu Branik iz Maribora. Kva- liteta sabljaškega športa pa v Sloveniji naza- duje, kar nam je nazorno pokazalo zadnje prvenstvo. Sabljaški šport se pač bori z vrsto težav. Vsem društvom primanjkuje orožja, do- brih trenerjev, borilcem pa več tekmovanj. Na skupščini SZS je po 6-urnem delu bilo sprejetih vrsta predlogov, ki bodo ob realizi- ranju izboljšali sedanje že kritično stanje sab- ljaškega športa v Sloveniji. Novemu odboru predseduje tov. Skrinjar Peter, dosedanji vest- ni predsednik tov. Cvetko Rudolf pa ge je umaknil iz upravnega odbora. Skupščina mu je izrekla prisrčno zahvalo za vse njegove na- pore in vestno delo, ki gu je pokazal T»a let« po osvoboditvi pri SZS. KEGLJANJE;__ KONČNO ZMAGA KLADIVARJA KLADIVAR : ODRED 2279:2266 Celjanom je po težki in razburljivi borbi le uspelo v že izgubljeni bitki po zaslugi zadnjih dveh kegljačev Truglasa in Karadjola odnesti dve točki z zmago nad nevarnim nasprotnikom Odredom iz Ljubljano. Po stalnem vodstvu Odreda od drugega keljača dalje, se je Tnigla- su kot predzadnjemu domačinu že iz kritične situacije 49 kegljev razlike v korist Odreda po 75 lučaju le »odprlo in je na čiščenje mi- žal razliko na vsega 15 kegljev. No. Karadjole je s vojo mirnostjo in rutino dosegel listo, kar so Ljubljančani najmanj pričakovali. Rezultat je najprej izenačil, nato pa še pripomogel zma- gi Kladivarja z razliko 13 kegljev. S 404 podr- timi keglji je bil Karadjole najboljši kegljnč tega dvoboja. Rezultati: Kladivar 2279 (Marinček 376. Ger- dina 379, Vanovšek 381, Hrastnik 352, Truglas 387, Karadjole 404). Odred 2266 (Kačič 370, Kavčič H. 388, Smre- kar 389, Kavčič M. 366, Kovač 377, Štefe 376). SMUČANJE: NA ZADNJIH ŠOLSKIH TEKMOVANJIH PREKO 300 SMUČARJEV Preteklo nedeljo so se med seboj na Celj- ski koči pomerili mladinci vseh šol. Preko 130 tekmovalcev je prišlo pomerjat svoje sile. Vre- me ni bilo ugodno za tekmovanje. Ves čas je naletaval sneg, veter pa je še v večji meri oviral tekmovalce. Preko 70 tekmovalcev se je pomerilo v ve- leslalomu. Proga je bila speljana po »stari trasic, kjer so tekmovali pred vojno. V vele- slalomu so dosegli lep uspeh smučarji iz va- jeniške šole, ki so se uvrstili na vidna mesta. Brez dvoma pa ima trenutno najboljše smu- čarjc-mladince I. gimnazija, ki je prepričeval- no zmagala v moštvenem tekmovanju. Rezultati: veleslalom — proga 1000 m, 200 m višinske razlike, 35 vratic: 1. Tkavc Edi, I. gimn. 1.20,5; 2. Cetina P., Ek. sr,, šola 1.20,9; 5. Korošec, vaj. šola 1,38; 4. Krivec, vaj. šola 1.41,8; Trobiš, vaj. šola 1.44; 6. Tkavc ml., I. gimn. 1.45,4. Ekipe: 1. I. gimn. — 10.32,8; 2. Vajeniška šola — 11.30,8. V teku je tekmovalo okrog 30 mladincev: 1. Cetina, Ek. sr. šola 22.15; 2. Vidmar, Vaj. šola 23.12; 3. Košntnik, I. gimn. 23.24; 4. Suša, I. gimnazija 23.50; 5. Strbej, II. gimn. 25.10; 6. 5krt,.Vaj. šola 25.10. •Mladinke: 1. Bclcj, II. gimn. 30.1; 2. Florjan, Učit. 51,7; 3. Dešnian, Učit. 53.7. V teku pri mladincih je zmaga pripadla zo- pet ekipi I. gimnazije, sledi ji pa II. gimnazija, dočim so pri ženskah zmagale mladinke uči- teljišča. SKAKALNE TEKME V VOJNIKU KD Partizan Vojnik priredi v nedeljo, dne I. marca 195? ob 14. uri popoldne na 50-metr- ski skakalnici skakalne tekme. Prijavili so se tekrtiovnlci iz Ljubljane, Gorenjske in Mari- bora. Obiščite to prireditev. Zveze z avtobusi so iz Celja ugodne. Partizan Voj lik PIONIRKE SO TEKMOVALE V SMUKU Nobena šola ni postavila zadostnega števila tekmovalk. V Celju pač preživljamo krizo t ženskem smučanju. Žalostno je, da opažamo ta pojav tudi že pri najmlajših, kar nam nc daje dobrega upanja za bodočnost. Pri pionirkah 1942-43 je zmagala Kršičeva iz II. osnovne šole z 31,8, naslednji dve mesti pa ima II. gimnazija — Sorčan 37,5 in Oberžan 1,07,4. Pionirke 1940-41 so zvrščene takole: 1. Orel Tanja, I. gimn. 38,8, 2. Crepinšek, II. gimn. 39,8 in Vračko, I. gimn. 43,3. Pionirke 1938-39, kjer je nastopilo največ tek- movalk, pa so dosegle boljša mesta Glinškova iz II. gimn. 30,2, Sevškova, 1. gimn. 31,2 in Vivodova, I. gimn. 45,5 sek. NOGOMET;__ O PORAZU MLADINE KLADIVARJA V LJUBLJANI Zadnjo nedeljo so mladinci Kladivarja igrali na težkem terenu v Ljubljani medmestno tek- mo proti reprezentanci Ljubljane, kjer so pod- legli s 3:0 (1:0). Tekma je služila kot izbira za sestavo slovenske reprezentance, ki bo v prihgdnjem mesecu nastopila ptoti mladincem Hrvatske. Celjani so odšli na to srečanje brez »zvezdnikov«. Uprava Kladivarja je storila pra- vilen sklep, da je upoštevala predlog trenerja tov. Medveda in ni vzela v moštvo tistih mla- dincev, ki so se v zadnjem času skregali z di- sciplino. Naj vendar »zvezdniki Vodeb, Piki, Coklič ml. itd. čutijo, da niso nenadomestlji- vi! V Celju je mladine dovolj, na tekmovanja pa naj gredo tisti, ki so disciplinirani in po- slušajo nasvete trenerja. Kljub okrnjeni ekipi »o se Celjani dobro držali. V -drugem polčasu so namreč zaradi vigranja slovenske reprezen- tance nastopili najboljši štirje mladinci Celja v moštvu Ljubljane. Postavitev 4 mladincev iz Celja v reprezentanco Slovenije služi Celju vsekakor v dokaz, da je delo vodstva Kh^di- ▼arja z mladino na pravi poti. SABLJANJE:__^_; LEP USPEH CELJANOV NA PRVENSTVU SLOVENIJE Na sabljaškem prvenstvu Slovenije so doslej Celjani dosegli svoj najlepši uspeh od vseh dosedanjih nastopov. No, Celjajii — bolje na- pisano: mladina iz podeželja, saj je sabljačev iz Celja v Kladivarja bore malo. Osvojitev dveh drugih in enega tretjega mesta je za mlado ekipo Kladivarja lepa bilanca. Pri mla- dinkah je Celjanka Romih Marta v floretu do- segla drugo mesto, v močni konkurenci 15 ju- niorjev v floretu je Sentjurčan Jonak Rado dosegel drugo mesto, v isti kategoriji s sabljo pa še tretje mesto. Salobir Drago iz Dobjcga tokrat ni imel sreče v sablji. Kljub kvalitet- nemu znanju, ki ga uvršča med najboljše sab- ljače v Sloveniji, je izgubil vse borbe s tes- nim rezultatom 5:4. UveJjavil se je novinec Lesjak iz Gomilskega, ki je v predkolu dose- gel kar dve zmagi nad nitiniranimi sabljači, med drugim je premagal tudi Finka od Krima, pri borbi za vstop v finale pa se je v barage Fink revanžiral za poraz in ga eliminiral. Jug Jure pa je odpovedal na celi črti, čeprav si je priboril vstop v finale. Res je, da so ga sod- niki nekoliko potiskali s svojimi odločitvami, fant pa je le prehitro izgubil živce, jemal po- samezne borbe neresno in doživel v finalu sa- DVOBOJ MEST ZAGREB : CELJE Pred štirinajstimi leti je bilo izvedeno na pobudo takratne podružnice SPD prvo med- mestno tekmovanje Zagreb : Celje v vele- slalomu. Ta tekmovanja se obnavljajo tudi vsa leta po osvoboditvi izmenoma na Hrvatskem in t Sloveniji. Letos bo ta dvoboj izveden ob priliki Her- neovega memoriala, dne 1. februarja na Sle- menu pri Zagrebu. Ekipa mesta Celja se je na dvoboj dobro pripravila in lahko pričakujemo njene zmage^ ŠAH KVALIFIKACIJSKI TURNIR >CINKARNE« Pred dnevi je bil zaključen kvalifikacijski turnir agilne šahovske sekcije »Cinkarna«. Nb turnirju je sodelovalo 16 igralcev. Zmagal j( Počivalšek Ciril s 13 in pol točkami, sledijo: Kolar Vinko in Sokač 12 in pol, Kmetec ti in pol, Jonke 11, Trojak 9, Kolar Vencel 8 in pol, Spilak 3, Koklič 2 ter Vjetrov Irena in Zerjal Nada po 1 točko. Prvih 10 igralcev je izpolnilo normo za V. kategorijo. ZAKIMIVOSTI TOVARNA NA LADJI V Ameriki nekje pri Luisiani je pod močvirjem veliko najdišče žvepla. Pri- dobivajo ga na ta način, da v rudnik s črpalko »nabijejo« vroče vode, ki žveplo razdvaja od ostalih snovi, da ruda potem splava na površino. Ker pa se ne izplača, da bi na tem mestu zgradili stalno tovarno je podjetje, ki izkorišča rudnik, zgradilo tvorniške stroje na ladjo, ki jo je poslalo potem po Mississippiju k nahajališču rude. V 19 URAH POL ZEMELJSKE OBLE Nedavno je britanski bombnik pre- letel dolgo pot iz Anglije v Avstralijo. Rabil je 22 ur in če odbijemo čas, ki ga je porabil za tri pristanke, ko je polnil gorivo je bila njegova dejanska pot v zraku dolga komaj 19 ur. Letel je s povprečno brzino 629 km na uro in preletel 13.854 km od Anglije do Avstralije. To je najnovejši rekord. NAPREDEK BRITANSKEGA RADARJA Doslej so radarski sprejemniki delali na principu antene, ki je morala biti v središču cone, ki so jo hoteli imeti v kontroli. Zdaj so radar v Angliji tako izpopolnili, da prenašajo radanske slike tudi na nekaj kilometrov daleč. Opa- zovalnica je sedaj lahko na kakem otočku pred pristaniščem, medtem ko slike lahko opazujejo v notranjosti pri- stanišča. POSEBNO OBLAČILO ZA »MOUNT EVEREST« Britanci so izdelali poseben primerek obleke, ki naj bi jo nosili alpinisti, ki bodo letos napadli najvišji vrh sveta. Obleka ima toplotno ureditev in spe- cialne cilindre za zrak, kar bo omo- gočilo normalno dihanje na taki višini. Moški in ženska, ki sta obleko preiz- kusila, sta izgledala kc't prebivalca ka- kega tujega planeta. Angleži računajo, da bodo s to obleko uspeli zasaditi an- gleško zastavo na streho sveta. NOV PROTITANKOVSKI TOP Angleži so potrdili vest, da so izvr- šili poizkuse z novim protitankovskim topom, ki pri izstrelitvi ne pokaže »tr- zanja«. Top je baje tako težak, da ga morajo vlačiti, ne kot sedaj, da so ve- činoma vsi protitankovski topovi bili premični tudi zgolj s človeško silo. DEŽNIK Z OKENCEM Neko podjetje v New Yorku je začelo izdelovati dežnike, v katere so vdelali okence iz prozorne plastike, da lahko vsak, ki ga nosi, gleda pred seboj, če na primer vleče veter dež iz nasprotne strani. Material se ne kvari. Morda pa je tak dežnik malo čuden za izgled in bi bilo morda lepše, če bi ves dežnik prekrili s tako maso. NOVO MESTO NASTAJA Nedaleč od Philadelphie v Ameriki gradijo novo mesto za 70.000 ljudi. Me- sto, ki se imenuje Levittown, bo imelo 16.000 hiš. Med temi bo le 1500 luksuz- nih objektov z več nadstropji, medtem ko bodo ostale hiše pritlične, celo brez mansard. Mesto bo imelo najmodernej- še ogrevalne, vodovodne in higienske naprave. Gradnja napreduje z veliko hitrico, približno 200 hiš na teden. Društva v okolici Celja izvajajo tudi program izvenarmadne vzgoje Nedvomno imajo društva velik pomen pri vzgoji ljudstva. Članstvo društev se priznava k današnji družbeni skupnosti,' dela za izgra- ditev socializma, obenem pa se vzgaja in utr- juje tudi izvenarmadno za obrambo domovine. Izvenarmadno vzgojo vrše društva po poseb- nem dodatnem programu. Okrajni odbor ZB Celje-okolica koordinira delo posameznih orga- nizacij in društev glede izvenarmadne vzgoje. Taka koordinacija je pokazala prav lepe uspe- he pri raznih patriotičnih prireditvah, zlasti pri partizanskih pohodih in manevrih. V letu 1952 se je delo v društvih precej izboljšalo, zato je koordinacijski odbor ZB Celje-okolica sklenil v maju t. I. prikazati večjo narodnoobrambno prireditev. Navajamo nekaj podatkov iz poro- čil zastopnikov okrajnih odborov društev na seji koordinacijskega odbora, ki se je vršila konec januarja t. I. VELIKO ČLANSTVA ZAJEMAJO GASILSKA DRUŠTVA V okraju Celje-okolica je 85 prostovoljnih gasilskih društev in 11 industrijskih gasilskih čet, ki štejejo skupno 11.260 članov. Je to moč- na organizacija, katere članstvo je smlelovalo doslej pri vseh patriotičnih manifestacijah. Za- to bi bilo prav, da tem društvom posve-^amo več pozornosti. Zastopnik okrajnega odbora društva se je pritoževal, da ponekod masovne organizacije in oblastni organi niso poslali za- stopnikov na občne zbore gasilskih društev. Vsekakor bi bilo prav, da se ideološko poma- ga društvom, ki imajo zbranega toliko /lan- stva. Prav kmalu ugotovimo, da si tu in tam starejši člani s starimi tendencami laste mo- nopol nad društvom in ne puste mlajšim do besede, vendar z ničemer ne pripomoremo, da bi se to stanje odpravilo in nakazala društvu pravilna vsebina dela. Vsekakor je gasilstvo močno in disciplinirana organizacija, ki je jela v svoje vrste tudi žene in mladino. K« J je pred dvema letoma govorilo o vključevanj žen v društva, ki naj bi pri reševalnih defl v primeru mobilizacije nadomestile moške.^J nekateri člani pomajevali z glavo. Danes s« S izvaja. Gasilci imajo tovarišice v podčastnj|S šoli v Medvodah. TVD »PARTIZAN« IMA V OKRAJU CELJE-OKOLICA 2165 PRIPADNIKOV Je to pomembna skupina zavednih, zdratii! ljudi, ki se po programu izvenarmadne vzgoj* utrjujejo zlasti s smučanjem, plavanjem t streljanjem. Vsekakor pa je 18 društev >pj tizana« v okraju premalo. Telesno-vzgojno di» štvo naj bi bilo v vsaki občini. RK IMA V OKRAJU PREKO lO.OM ČLANOV IN ČLANIC Tudi ta organizacija je sodelovala pri vM narodnoobrambnih okcijah zelo discipliniran« V okviru RK se vrši tudi pred vojaška vzf;oj ženske mladine v posebnih tečajih, katere I doslej končalo 1544 mladink. ^ ZLASTI JE IZBOLJŠALA V OKRAJU SVOJt DELO LJUDSKA TEHNIKA, ki je v letu 1952 usposobila 425 šoferjev, 45 dobrancev, 2 pilota, 7 jadriličarjev, 155 foj^ amaterjev, 55 radioamaterjev, 55 brodarj^f 45 elektrostrojnikov itd. Društva imajo v okrj] ju 16 za vožnjo spokobnih avtomobilov. Poa^ mezna društva (Vransko, Vojnik, Zreče, LoiH Petrovče) imajo nad 100 članov. Navedli smo številke le nekaterih društev, Ce bi prišteli k vsem še člane strelskih dt% žin, katerih zastopnik ni bil na seji, ki pa ^ številčno močna, planinskih društev in ki^ turno-umetniških društev, katerih zastopniki 2)3 tudi ne prihajajo na seje in še drugih, bi dir bili tudi precejšnjo armado. ~ TOTI LIST IZHAJA VSAKO SREDO IN STA- NE SAMO 6 DIN! - PRINAŠA ŠALE TUDI IZ CELJA IN OKO- LICE! — ZAHTEVAJTE GA PO- VSOD! OBJAVE IN OGLASI POZOR Oddelek za notranje zadeve Celje-mesto ob- vešča vse lastnike — upravitelje motornih vo- zil na področju Celje-mesto, da se vrši 2. HI. do 25. HI. 1953 redna letna registracija vseh motornih vozil. Vsa motorna vozila morajo biti pravilno opremljena kot to določajo cestno-prometni predpisi. Osebni in tvorni avtomobili ter avto- busi pa morajo obvezno imeti smerokaze in sokorist vatrobrane. Vozila, ki ne bodo ustre- zala tem predpisom, bodo izločena iz prometa. Prijavno polo za registracijo dvignite pravo- časno na Oddelku za notranje zadeve Celje- mesto. soba štev. 58-1, da dobite istočasno i o- jasnila, kateri dan boste vozilo pripeljali na tehnični pregled. Tehnični pregledi se bodo vršili v me.itnih garažah Celje. Kersnikova ulica. Pohitite z dvi- ganjem prijavnih pol. Iz pisarne Oddelka za notranje zadeve Celje-mesto i RAZGLAS Mestni ljudski odbor bo z ozirom na odlok Zvezneffa izvršnega sveta z dne 20. januarja 1953. Ur. list FLRJ št. 4-53, revidiral in po- pravljal volilni imenik za območje Celje-mesto. V zvezi s tem se bo vršila poprava volil- nega imenika na Mestnem Ijndskem odboru od 1. februarja do 15. marca 1953. Pozivamo državljane, ki stanujejo na ob- močju Celje-mesto, zlasti one, ki še do sedaj niso bili vpisani v volUni imenik, kakor tndi one, ki bivajo že več kot 6 mesecev na pod- ročju Celje-mesto, pa želijo biti vpisani v tu- kajšnji volilni imenik in pa osebe, ki so v pre- tekli dobi donolnile 18. leto starosti ali bodo dopolnile 18. leto starosti do vštetega 15. maja 1953. naj pskrbe. da bodo vpisane do gornjega roka v volilni imenik pri Mestnem ljudskem odboru. Zahtevek za vpis ali popravek volilnega ime- nika lahko poda vsak državljan kakor tudi vsak politična in družbena organizacija ustno ali pismeno Mestnemu ljudskemu otlboru. Ustni zahtevek se lahko poda do 15. marca 1953 vsak torek in petek na Mestnem ljudskem odboru, soba št, 20, 1. nadstropje, Gregorči- čeva ulica. Iz tajništva MLO Celje OBJAVA »Avtobusni promet« Celje javlja naslednje spremembe voznega reda s 1. marcem 1953: 1. Avtobusna proga Celje—Podčetrtek bo obratovala preko Tcharij, Ljubečne, Blagovne, Šentjurja, Loke pri Zusmu v Podčetrtek. Odh. 16.00 Celje- Prih. 7.32 16.8 Teharje (šola) 7.26 16.20 Ljubcčna (Ropan) 7.15 16.39 Sele (križišče) 6.56 16.48 Sentjurij (pošta) 6.48 17.35 Loka pri Zusmu 6.00 Prih. 16.05 , Podčetrtek Odh. 5.30 2. Avtobusna proga Celje—Ljubečna: Odh. 6.40 13.10 Celje Prih. 7.32 14.02 Prih. 7.00 13.30 Ljubečna (Zumer) Odh. 7.05 13.35 3. Avtobusna proga Celje — Žalec — Dobrtiša; vas: Odhodi iz Celja ob 5.15 (Libojc). 8.00, 10.30 (do Žalca), 12.00, 14.30, 16.00, 18.30 in 20.20. : Odhodi iz Dobrtešc vasi ob 6.20, 8.33, i0.30,: iz Žalca 12.45, 15.10, 16.40, 19.10 in 20.30. 4. Avtobusna proga Celje—Laško: Odhodi iz Celja ob 9.15, 13.20, 17.15. ^. Odhodi iz Laškega ob 9.45, 13.50, 17.43. ^ 5. Avtobusna proga Celje—Vojnik—Strmec—( Frankolovo: * Odhodi iz Celja ob 6.00, 8.00, 10.30, 12.30, ob' nedeljah 13.15, 14.30, 16.00, 18.00 in 20.30 do Vojnika. Odhodi iz Celja do Strmca ob 6.00 in 16.25. Odhodi iz Celja do Frankolovega ob 13.15 in 20.30. Odhodi iz Vojnika do Celja ob 6.38, 6.55, 8.30, 10.00, 13.00, 13.55, 15.00, 16.38 in 18.50. Odhodi iz Strmca v Celje ob 6.30 in 16.30. Odhodi iz Frankolovega ob 6.45 in 13.45. 6. Avtobusna proga Celje—Store—Sentjurij: odhodi iz Celja v Store ob 5.20, 7.30. 9.30, 11.30, 13.30, 15.30, 17.30, 19.30. Odhod iz Celja v Sentjurij ob 9.30, 19.30. Odhod iz Stor v Celje ob 5.30, 7.43, 10.15. 11.45, 14.10, 15.43, 17.45. 20.13. Odhodi iz Šentjurja ob 10.00 in 20.00. Uprava. PUTNIK CELJE Sprejema prijave za Trst do 10. marca 1953. Ne zamudite prilike in pohitite s prijavami. Opozarjamo vse, ki si želijo nabaviti vizo za Inozemstvo, da to napravi Putnik Celje v 48 urah. Tndi za letni oddih sprejema Putnik Celje že predplačila. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Četrtek, 5. marca ob 3 popoldne: Janez Žmavc: IZVEN DRU2BE - Zaključena OPOZORILO Zakupnike zemljišč, ki so v posesti zekap. nih pogodb, izdanih v letih 1951 in 1952 vabi. mo, da nri upravi »Jnvni nasadi in javne n» prave« Celje, ZIdanškova ulica 18, pritličj« desno, plačajo zakupnino za leto 1953, in ti naikasneje do 31. marca t. 1. Tistega, ki do tega časa ne bo plačal zakup, nine. bomo smatrali, da za nadaljnji zakup ■« reflektira več, zemljišče pa bomo oddali drn- gim reflektantom. S tem odpadejo tndi vse morebitne reklamacije, ki jih uprava nc bi mogla upoštevati. Uprava. OBVESTILO Vse obiskovalce protitnberknloznega dispan- zerja v Mozirja obveščamo, da bodo od vkljuiL no četrtka, dne 5. marca 1955 dalje ordinacije v dispanzerju vsak četrtek od 8. do 11. ure dopoldne in ne več popoldne kot doslej. Protituberkulozni dispanzer Mozirje ČEBELARSKO DRUŠTVO V CELJU vabi na redni letni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 8. marca 1953 ob pol 8. uri v vogelni dvorani I. nadstropja Doma ljudske prosvete (bivši Narodni dom) v Celju. Dnevni red: Poročila upravnega odbora. Po- ročilo nadzornega odbora. Potrditev letnega obračuna. Razrešnica upravnemu in nadzor- nemu odboru. Volitev upravnega in nadzornega odbora. Volitev delegatov za občni zbor Zveze. Letni gospodarski plan. Predlogi in pritožbe članov ter raznoterosti. Nudim nizka drevesca na angleških podlagak jablane, hruške, slive, kutine. Nizke vrtnice. Celjanom dostavim v Celje do g. učitelja Pe- traka. — Jelen Anton, drevesnica, St. llj pri Velenju. OBJAVA Primarij dr. V. Tominšek, specialist za očesne bolezni se je iz Celja preselil v Maribor ter ordinira "od 1. marca 1953 v Cankarjevi ulid 16, I. nadstropje. SPREJMEM 2 kvalificirana kleparska pomoč- nika. Nastop takoj ali pa 1. marca. Po- nudbe na Dolžan Franjo v Celju. OBVEŠČAM vse zainteresirane, da ima podjetje novo telefonsko številko 26-95. Dolžan Fra- njo v Celju. CEMENTNE vrtne ploščice na prodaj. NasloT v upravi lista. PRODAM krmo. Pojasnila: Golob Stanko, Do- le 5, pošta Šentjur pri Celju. LEPO, zelo dobro ohranjeno spalnico z mar- mornatimi ploščami, ugodno prodam. Žalec štev. 93. PRODAM radio-aparat AEG 4-1-1. Naslov t upravi lista. PRODAM parcele z vinogradi. Sv. Primož, Šent- jur pri Celju. PRODAM vodni mlin za srednje močno vodo. Naslov v upravi lista. PRODAM kompletno spalnico, imitacija hrast. Vprašati Pohile št. 20. PRODAM šivalni stroj z dolgim čolničkom, do- bro ohranjen, poceni. Vprašati Pere Frinc, Celje, Dobrova 31. KUPIM malo posestvo 2—3 ha dobre zemljs. Poslopje mora biti v dobrem stanju. Dosar Ignac. Liboje 71, pošta Petrovče. KUPIM porcelan — krožnike. Naslov v upravi lista. I5CEM upokojenca, ki bi krmil 6 glav živine, v trgu Vojnik. Stanovanje je preskrbljeno, ostalo po dogovoru. Informacije v upravi lista. PRI BLAGAJNI mestnega gledališča je bilk najdena denarnica s ključi in naočniki. OPREMLJENO sobo v Celju ali ob savinjski progi išče moški (ves dan odsoten), z lastn* posteljnino. Informacije v upravi lista. ZAMi!-NJAM dvosobno stanovanje v nlestu za stanovanje izven mesta. PROSIM za vrnitev v nedeljo zamenjane ak- tovke na postajo Žalec. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 1. 3. 1955: tov. dr. SevSek Maksim, Celje, Ljubljanska cesta 36. — Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote opoldne do po- nedeljka do 8.V nrc zjutraj. KINO__ KINO UNION CELJE Od 24. 2. do 2. 3. 1933: »V MONTE CARLO«. francoski film Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob nedc- lj"ah ob 16., 18. in 20. uri. KINO DOM CELJE Od 27. 2. do 5. 3. 1953: »SANJALA SEM O RAJU«, italijanski film Predstave dnevno ob 18.15 in 20,15 uri, ob nedeljah ob 16.15, 18.15 in 20.15 uri. KINO ŽALEC 4. do 5. 3. 1953: »VOLK Z GORE SILA«, itali- janski film 7. do 8. 3. 1953: »SNEGULJCICA«, ameriški barvni 4i\m 11. do 12. 3. 1953: »PARADA IZGUBLJENi^GA ČASA«, francoski film Gibanje prebivalstva v Celju .... od 16. februarja do 22. februarja 1953. V tem času se je rodilo v Celju 23 dečkov in 25 deklic. Poročili so se: Tovarniški delavec Tovanovič Radmilo in to- varniška delavka Feldin Katarina, oba iz Ce- lja; železniški telegrafist Korošec Alojz in fri- zerka Mosbruker Ani, oba iz Celja: soboslikar Bianchi Anton in gospodinja Repar Marija, cba iz Celja. Umrli so: Otrok Cukl Franc, star 5 let iz Kaple, nbč. Tabor; Berg Anton, upokojenec, star 79 let iz Šmarja pri Jelšah; dojenček Vilhar Metka iz Laškega; gospodinja Lebič Liza. stara 7? let. iz Velenja; gospodinja Knez Julijana. sta- ra 56 let. iz Celja: dojenček Bulic Branko iz Rog. Slatine; gospodinja Kverk Jera. stara 58 let, iz Strmca; gospodinja Pfeifer Linda, stara 46 let, iz Laškega; gospodinja Šeško Marija, stara 78 let, iz Celja; gospodinja Riva Silva, stara 6 91et, iz Celja ter gospodinja Škraber Ivana, stara SO let, iz Celja. ... V celjski okolici je bilo v času od 16. do 22. februarja 1953 rojenih 11 deklic in 9 dečkov. Poročili so se: Križnik Stanislav, tov.^ delavec iz Sv. Miklav- ža, obč. Šmarje pri Jelšah in Krivec Terezija, poljedelk« iz Lemberga. obč. ista; Selič Franc, žerjavovodja iz Štor in ZajtI Angela, krojači- ca iz Lipe, občina Štore; Kovač Martin, kmet iz Kompelj. občina Štore in Starki Neža. polje- delka iz Javornika, občina ista; .\rzenšek Jo- žef, valjar iz Dramclj in Završek Fanči, de- lavka iz Zvodnega, občina Štore; Brglez Viktor, kmet Turno, obč. Slivnica in Kosaber Marta, poljska delavka iz Javorja, občina ista; Pre- log Ivan. urarski pomočnik iz Hrnšovja. obč. Planina in Lončar Miroslava, poljska delavka iz Bukovja, obč. Slivnica; Teodorovič Jožef, va- ljar iz Prožinske vasi, obč. Štore in Vračun Kristina, kmetica iz Zg. Tinsko. obč. 2usem; Novak Alojz, mlinar iz Vrbna, obč. Šentjur pri Celju in Kresnik Ana. trg. pomočnica iz Pod- gorja, občina ista; Križnik Franc, kmet iz Laz, občina Dramlje in Mulej Marija, poljedelka iz Sv. Uršule, občina ista; Gilčvert Janez, polje- delec iz Stare Slemene. obč. Slov. Konjice in Peček Frančiška, poljedelka iz Pletovarja, obč. Dramlje: Hudej Blaž, poljski delavec iz Sela, občina Dobrna in Usar Antonija, boln, strež- nica iz Novega Celja; Kavčič Ferdinand iz Landeka, obč. Strmec, poljski delavec in Gla- žar Alojzija iz Vrbe. obč. Dobrna, poljska delavka; Mikolič Štefan, poljedelec iz Tlak, obč. Rogatec in Fric Marija, poljedelka, sta- nujoča istotam; Ozvaldič Jožef, električar iz Rogatca in Ilerček Ivona, kuharica iz Ptuja; Rošcr Jožef, poljski delavec iz Pake, obč. Vi- tanje in Naveršnik Marija, kmečka hči iz Pake, obč. Mislinja; Kos AntoTi. rudar iz Ka- saz, obč. Petrovče in Selčan Marija, nameščen- ka, stanujoča istotam; Šribar Franc. tov. de- lavec iz Sv. Lovrenca pri Preboldu in Hrovat Ljudmila, trg. pomočnica, stanuioča v Šem- petru: Strašek Mihael, mizar iz Srževice. obč. T,O Ponikva pri Grobelnem in Esih Marija, delavka iz Uniš, občina ista; Marinšek Stani- slav, kmečki sin iz Stranic, občina Slov. Ko- njce in Blazinšek Matilda, poljska delavko iz Socke. občina Strmec; Brinovec Jožef, kmet- ski delavec iz Pernovega. obč. Žalec in Rehar Frančiška, gospodinja, stanujoča istotam. Umrli so: Leskovšek Ivan, preužitkar iz Presečna, nbč. Planina, star 75 let: Belak Marjeta, prenžit- karica iz Št. Vida, obč. Planina, stara 86 let; Založnik Jožef, kmet iz Sp. Doliča, obč. Vi- tanje, star 64 let; Arlič Marija iz Zavrha, obč. Dobrna, stara 68 let; Vrečko Alojz. npok. tov. delavec iz Šentjurja, star 62 let; Berk Marija, gospodinja iz Rog. Slatine, stara 71 let: Vese- njak Pave. star 65 let -iz Teharja; Ivnik Jo- žef, star 48 let iz Sutlanske poljane; Vengnšt Avgust, star 64 let iz Prožinske vasi, občina Store.