UREDNIŠTVO in UPRAVA v Gorici v ulici Riva Piazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10. — 12. ure
KATOLIŠKI TEDNIK
ii£	•	-S
IZIDE VSAKO SREDO
PoStnl ček. račun št. 9-17768 — Poitnina plačana v gotovini — Spediz. in abbonamento postale II Oruppo
Leto IV. Štev 5.
GORICA DNE 4. FEBRUARJA 1948.
Cena L. 15
Jn tema je bila nad breznom ...
Tako nam popisuje Mozes stanje zemlje ob prvem početku stvarjenja. Žalostna noč, mrtvilo, grobna tišina brez življenja. Turobno stanje stvar-stva brez, luči. Šele ko je Bog ustvaril svetlobo, se je začelo življenje in ra z* voj v stvarstvu.
Bral sem v nekih starih knjigah na--poved, da bo prišel čas, ko bo duh teme zagrnil nekaj časa znova vso zemljo. Nobena luč ne bo več svetila ljudem, odpovedala bo vsaka umetna svetilka, le oni, ki bodo imeli blagoslovljeno sve* čo v hiši, bodo ostali v svetlobi, medlem ko bo duh teme lovil in pogubljal vse druge ljudi.
Ta napoved se mi je zdela pred 20 leti čudna, danes jo pa razumem. — S v el, ki mu je Bog poslal zemeljsko luč ob stvarjenju in nebeško Luč — v raze sveti jen je narodov ob odrešenju, je za= vrgel to Luč. Tema človeške 'hudobije, nevednosti in sovraštva te nebeške Luči noče sprejeti. Vse sile napenja, vso
sapo lovi, da bi to Luč ugasnita v srcih vseh ljudi.
Danes so že široki predeli sveta, kjer se o tej Luči ne sme več govoriti mladini, tako da raste kot živina na paši v temi nevere, in časti le še podivjane mogotce te zemlje namesto Boga Stvar; nika.
Tema je nad breznom... Le oni so še v svetlobi, ki so v svojem srcu ohranili blagoslovljeno svečo sv. vere, katera jim je bila izročena pri sv. krstu zj bes sedami: Sprejmi gorečo svečo in čuvaj svoj krst neoporečen. Drži se božjih za* povedi, da boš smel iti nasproti Go* spodu, ko pride...
Te sveče je na svečnico blagoslovila sv. Cerkev. A glavna stvar niso sveče, temveč On, ki ga sveče predstavljajo, Luč, ki jo je gledal starček Simeon in vesel zagotovil, da zdaj rad umrje, ker so videle njegove oči luč v razsvetljenje poganov.
Ako se svet ne vrne k lej Luči, bo nad njim spet žalostna noč, mrtvilo grobna tišina in smrt.
Kdor še hodi v luči sv. vere, naj skrbno pazi, da še njega ne zajame duh teme s tem, da mu to luč ugasne.
vedno bolj probujati, ljudstvo se je raz* gibalo in ko je nekoliko let zatem na* stopila nova ustavna doba, se je začel oni veliki kulturni in politični razmah ašega naroda, katerega je skoro za sto* letnico zopet nasilno prekinil komuni* stični naskok na naše stoletne pridobit*
se bo vršilo radi nepredvidenih zaprek sledečem redu:
Februar: 21. Iz Sv. Lovrenca pri Moši v Gorico k mm. uršulinkam (kapela sv. Frančiška in Solkansko polje); 26. Glu* honemnica; 27. Alojzijeviščc; 28. (zju* traj) Sirotišče — (zvečer) Placuta.
Marec: 1. Salezijanci; 3. Pevma; 5. Šent Maver; 7. Števerjan (in Jazbine); 10. Podgora (obisk tovarne); 12. Stan* drež; 14. Sovodnje; 16. Srce Jezusovo v Gorici; 23. Zelena hiša; 27. Sv. Just; 29. Vcrmegliano; 30. Ronchi.
DVE SLIKI
Slika iz rdečega raja: 1.400 nemških redovnic deportiranih v Rusijo na prisilno delo v rudnikih.
Agencija KIPA poroča:
Nemški vojak, ki se je pred kratkim vrnil iz ruskega ujetništva, je podal kratko poročilo o obupnem položaju de* portiranih Nemcev iz Južne Nemčije, ki je zasedena po ruskih oblasteh. Cii asi se ;
Dne 12. oktobra 1947 smo se odpeljali iz mesta Stalino proti domu. Do tedaj smo bili na delu v rudnikih v Stalinu. Tik pred odhodom našega vlaka jc prispel vlak z veliko skupino žensk. Bilo je re* če,no, da nas bodo te nadomestile na našem delu v rudnikih. Skupino je tvo* rilo 1.400 redovnic. Bile so to sestre sv. Vincenca Pavelskega. Prizor jc bil nad vse ganljiv. Mnoge redovnice so bile še v svojih redovniških oblekah, medtem ko so druge bile oblečene v čisto navad* ne, a zelo ponošene ženske obleke.
Posrečilo se mi je priti v pogovor z dvema izmed njih. Pripovedovali sta, kako so jih 1. 1946 Rusi aretirali po vseh redovnih hišah Južne Nemčije. Odvažali so jih v Pomeranijo z namenom nadalj* nje skupne deportacije. Starejša, 39 let stara, je bila doma iz Stuttgarta, mlaj* ša, 34 let stara, pa iz Lcipzig*a.
Kolikor sem mogel sam ugotoviti, so v skupini bile tudi sestre čez 50 let stare.
Od 1946. leta do zadnjih dni so te res dovnice morale delati pri graditvi mo* stov čez reko Dnjepr. Nekega dne so jih pa ponovno zbrali za nadaljnjo de* portacijo. Govorili so jim, da bodo šle na delo v rudnike, kjer da bodo imele boljšo hrano in bo delo trajalo samo do meseca aprila, nakar se bodo mogle vr* niti zopet v domovino.
Redovnici mi nista prav nič prikrivali, da takim obljubam nista verjeli drugega, kakor da so obsojene na prisilno delo v rudnikih. Bili sta pa zelo potrti in obu* Pani. Njuna največja bridkost jc bila, da so bile izročene v popolno milost in nemilost vojaške straže. Zavidali sta srečo onih sosester, ki jim je tujina že bila vzela življenje. Želeli sta si smrti kot edine rešitve iz tega strašnega življe* nja. Rekli sta: »Vse radovoljno prenaša* tno: nezadostno hrano, prisilno delo, ne* primerno stanovanje, nezadostno obleko, razno golazen in mrčes. Pripravljene srno na bolezen in smrt. Kar je pa ne* ^nosnega, je grdo ravnanje in nedostoj* no vedenje vojakov, ki nas stražijo. 'Ti Prihajajo, kadar se jim zdi, v barake, ki jih imenujejo nunske barake. Kličejo redovnice, da morajo po odredbi višje komande na zdravniški pregled. Že to bi bilo za nas hudo, ali kaj, ko jc to sa» 'no izgovor, da dobijo redovnice iz ba* >'ak. Dogaja sc tudi, da pridejo pijane straže sredi noči po redovnice !
Vse to sta redovnici pripovedovali /c* dostojno in sramežljivo, toda golo
resnico lahko vsakdo razume...
Sicer so bile meni in mojim tovari šem take stvari že znane. Več mesecev smo namreč delali s sestrami Rdečega križa, ki so bile internirane v lagerju 280/15 v Makiewkamu, 15 km od našega lagerja št. 280/405 v Stalinu. Te so nam pripovedovale popolnoma iste stvari.
Število sester sv. Vincenca je bilo pri odhodu iz Dnjepro*Petro\vska približno 1500. Med potjo jih je nad 50 umrlo Isto število je pa čakalo na smrt v par dneh. Vse te redovnice so še javno no sile na prsih križ. Ob našem odhodu so nam žalostno vzklikale: »Pozdravite na* šo domovino!« Vsem so sc oči zasolzile in nikoli ne bomo mogli pozabiti tega prizora.
Slika iz imperialistične Amerike: 4.250 begunceu u Buenos flires-u
V zadnjih treh dneh, tako piše »LA CROIX« z dne 15.1.1948, je 4.250 bt-gunccv prispelo v Buenos Aires. To je rekordno število v zgodovini argentin-. ske imigracije. Napovedanih jc še 5 dru gih parnikov, ki bodo psinJuH v nasled njih dneh. Potniki so po večini Poljak iz Andersove armade, Hrvatje, Slovenc in Slovaki, ki prihajajo iz Italije po pr zadevanju mednarodnega Odbora za begunce
Obe sliki jasno govorita. Mislim, da bi si tudi vsi rdečkarji, ki toliko trobijo o svobodi in kulturi Rusije, ako bi jim bilo dano na izbiro, raje izbrali imperia; listično Ameriko, kakor pa rdeči raj Rusije.
ve. Naš narod preživlja stoletnico prve svobode v še hujšem suženjstvu, kot jc bilo suženjstvo pod Mettcrnichom. Metternieh je Stalin, Sedelnitzky pa Tito! Pa da bi le res bila samo Metter* nich in Scdelnitzkv!
„Romanje“ Matere božje
April: 1. Sv. Nikolaj in Pavel v Arisu; 3. Bolnišnica v Tržiču; 4. Sv. Ambrož (župna cerkev) v Tržiču (Monfalcone); 9. Marcelliana; 11. Adria; 13. Devin; 15. Sesljan; 16. Nabrežina (in sanatorij); 18. Zgonik; 20. Šempolaj; 22. Mavhinje; 24. Štivan; 25. Jamlje in Dol; 27. Dober* dob; 29. S. Martino del Carso.
Maj: 1. Gabrije; 3. Peč in Rupa; 5. Sv. Ignacij v Gorici; 10. Centralno se* menišče; 16. Notre Dame; 21. Stolnica (obisk pri sestrah sv. Pavla.)
Odmor.
Romarji v Lurdu
I.eta 1947 jih je prišlo poldrugi mili* jon, za leto 1948 jih pričakujejo 2 mi* lijona. Vse kaže, da se narodi vedno bolj odvračajo od brezboštva in sc spet vračajo k veri. Z nevero in z nemoralo,
ki hodi z nevero roko v roki, imajo na vseh poljih samo žalostne izkušnje. Le po veri smemo pričakovati spet več mo* rale, vesti, življenja in delovanja po ve sti, brez katere ni mogoče lepo urejeno in človeka vredno zasebno, družinsko in javno življenje.
Rdeča reklama brez sramu
Kakor je znano, izdajajo komunisti v Italiji med drugimi listi tudi »Sočo«, ki ima ta namen, da zavaja verne in na* rodno čuteče Slovence v komunizem. Ker je list zelo pasiven, ga mora plače* vati slovensko ljudstvo L. R. S., ki na ta račun brezplačno dela in strada. Gre torej pri tej zadevi za vnebovpijoči greh utrgovanja pravičnega plačila de* lavcem in za brezvestno zapeljevanje slovenskega ljudstva v največjo zmoto in najstrašnejšo nesrečo.
Ta list je v zadnji številki spet na dolgo jn široko pisal o 85*letnici msgr.*ja Trin,ka in svoj članek tudi bogato ilu* striral, da bodo naivni Primorci mislili, da »Soča« ni komunistična, temveč le narodna, ki zasleduje le narodne koristi Slovencev v Italiji ter spoštuje tudi ve* ro in duhovnike. — Msgr.*ju Trinku je gotovo zelo neprijetno, da ga slavijo ta* ki ljudje, ki bi vrgli tudi njega med staro šaro, ako bi bili gospodarji v de* želi, kakor so to storili z drugimi veli* kimi slovenskimi možmi v Sloveniji Grda hinavščina! Tako si misli zaveden Slovenec, ko bere »Sočo«.
Ta list se v isti številki pritožuje, da
komunistični nasprotniki ne vedo o Ju goslaviji ničesar dobrega poročati in da jo mažejo s poročili o majhnih napakah v tej »osvobojeni« deželi. Zlasti da bi morali poročati, koliko sc v Jugoslaviji dela.
Naj torej povemo, da se v Jugoslaviji kakor po vsem svetu zelo veliko dela in gradi. Nekateri uradniki n. pr. morajo delati zaradi nezmožnosti drugih celo od 7. ure zjutraj do 10. ure zvečer. To* da objektivnost zahteva, da tudi to po* vemo, da se v Jugoslaviji celo preveč dela, čez moči dela, brezplačno dela, z lačnim želodcem dela, suženjsko dela in da se zlasti z borbo proti Bogu in njegovi Cerkvi strašno narobe in v last no pogubo dela.
Nekomunistične sotrudnike pri »Soči« še in šo opozarjamo, da bi morali biti pripravljeni, rajši iti za drugimi Slovenci v tujino, kakor da svoje lastno ljudstvo zaradi osebnih koristi tako kruto varajo in zapeljujejo.
Narodni in verski motivi v komuni* stični simfoniji se glasijo kot posmeh najblažjim čustvom našega naroda.
»canskega natika. Ker .so mnogi erniki od stolnice in Sv. Ignaci* ja zelo oddaljeni, naj ,bi jim po» stregli z besedo božjo vsaj oo. kapucini po navadi ,iz predfa.ši* stovske dobe- Gorečnost za du? še ne pozna ozkih mej slepega nacionalizma.
V cerkvi se morajo čutiti vsi verniki kot enakopravni otroci istega Očeta, ki je v nebesih! — To drži, .vse drugo so lc prazni izgovori!
Pomembna stoletnica 18481948
Leto 1848 je važen mejnik v slovenski kulturni zgodovini in zato vreden, da se ga ob stoletnici spomnimo. Do tega leta je držal bivšo Avstrijo Metternieh v svojih železnih rokah. Vse politično in kulturno življenje je bilo pod strogim policijskim nadzorstvom. Ves tisk je bil pod strogo cenzuro. Ko je dne 13. marca 1848 izbruhnila revolucija, je Metternieh padel. Cesar je izdal ustavo z narodno jezikovno in politično svobodo ter ena* kopravnostjo. Peščica Slovencev je zah* tevala Zedinjeno Slovenijo, pa ni uspe* la. Pravno je bila slovenščina uvedena
v urade in šole, pa uspeh je bil le ma* lenkosten, ker jc primanjkovalo za to sposobnih ljudi. Ustanovilo sc je »Slo* vensko društvo« v Ljubljani in »Slovan* sko društvo« v Trstu, ki jc izdajalo pr*
vi slovenski časopis v Trstu z imenom »Jadranski Slavjan«. V Gorici pa sc jc ustanovilo »Slavjansko bralno društvo«. Sicer je bila ta svoboda kmalu preki* njena, toda narodna zavest se je začela
„Vojnega zločinca" kličejo na odgovor
Rimski liberalni časopis »Risorgimento Liberale« je v zadnjem času objavil ne* kaj člankov, v katerih našteva »grozo* dejstva, ki so jih po 8. septembru 1943. leta (izvršili tltovci proti italijanskim vojakom«.
Liberalni časopis zahteva, tda pride Tito pred sodišče Združenih Narodov, kjer se bo zagovarjal za vse vojne tzlos čine, ki jih je izvršila njegova vojska.
Ali bodo odgovarjali tudi za največji zločin, ki ga pomni zgodovina, za 12.000 razoroženih in pobitih domobrancev, za desetine poklanih duhovnikov in nešteto umorjenih Slovencev?
V nedeljo ob 8. pri Sv. Ivanu sv. maša s pridigo za može in fante.
POBOŽNOSTI TEGA TEDNA
Nocoj ob 8. uri shod za vse krščanske žene pri Sv. Antonu.
Prvi petek: zjutraj ob 6. sv. maša s petjem in zvečer ob s slovesna ura češčenja iz knjižice "Pri Jezusu« v stolnici.
Prva sobota: ob 6. sv. maša s premišljevanjem v stolnici. Zve* čer ob 7. pri Sv. Antonu pobož* nost za vse može in fante.
VSAKO NEDELJO
IN PRAZNIK
so za slovenske vernike v Gorici sledeče pobožnosti:
Stolnica: ob 6. sv. maša in pri; diga pred izpostavljenim Naj* svetejšim.
Sv. Ignacij: ob 6. in ob 9 sv. maša s pridigo; ob treh pop. kr* ščanski nauk in blagoslov.
Placuta: ob 10. sv. maša s pri* digo.
Stari Sv. Anton: ob štirih bla* g os lov za dekleta Marijine druž* be in tista dekleta, ki jim je po* božnost ob treh na Travniku prezgodaj •
Kapucini: Pridiga za Slovence še vedno odpravljena. Prilika za sv. spoved v slovenskem jeziku je tudi v tej cerkvi. Verniki zelo želijo, da bi biila tudi v teti cer* kvi vsaj ena služba božja v.slo* venskem jeziku.
Za Slovence, ki prebivajo pod župnijama presv. Srca in sv. Ro? ka ni nikdar v nobeni .cerkvi no* bene slovenske pridige ali kr*
Beguncem no pot čez morje!
Sedaj, ko se pripravljajo nove skupit ne slovenskih begunecev no potovanje v prekomorske dežele, jim želimo dati na pot očetovske besede begunskega škofa, čigar pastirsko srce in delo bo ves svet kmalu bolj spoznal in cenit kot doslej. Napisal jih je ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman 7. X. 1947, ko se je pripravljala prva večja skupina na odhod. Glasi se:
PREDRAGI VERNIKI!
Ko smo že tretje leto v negotovem begunstvu, ste se začeli najprej iz Ita* lije seliti čez morje v daljne dežele Južne Amerike. V čisto nove razmere, v nove dele zemlje, med doslej še n c* poznane narode odhajate. Vem, da vam jc pri srcu težko, vzdržuje vas pa upa* nje, da boste vsaj na varnem in brez strahu za življenje. Odslej boste pod drugimi nadpastirii tistih škofij, v ka* terih se boste naselili. Zadnjič vam to* rej kot vaš nadpastir pišem v slovo in za na pot te besede, ki mi prihajajo iz ljubečega in trpečega srca, ki ga razje* da skrb za zveličanje vaših duš.
Zakaj je Bog dopustil, da moramo no* siti križ begunstva? Pravični Bog je vslcd naših grehov prisiljen, da od časa do časa pošilja kazni na grešni svet. Te kazni zadenejo grešnike, ki so pred Bo* gom krivi, pa tudi nedolžne, grešnikom v kazen, nedolžnim v zasluženje. In to zasluženje nedolžnih nagne božje usmi* ljenje, da podeli grešnikom še večje mi* losti v spreobrnjenje. Ko živimo v dobi splošne božje kazni, glejmo, da ne bomo še huje kaznovani, trudimo se, da si bo* mo z nedolžnostjo in zvestobo v službi božji pridobivali čim več zasluženja, ki ga Bogu darujmo v namen, da se greš* nega sveta usmili.
Bog vas pošilja med druge narode, ki doslej Slovencev še niso poznali, da bi z zgledom pravega krščanskega življe* nja tem narodom svetili. Za vas velja, kar je Tobija v asirski sužnosti rekel svojim rojakom: »Slavite Gospoda vpri* čo narodov, zakaj on sam nas je razpr* šil med nje. Pokažite jim njegovo veli* čino, hvalite ga vpričo živečih. On jc namreč Gospod in Bog, on je naš Oče na veke.«
Ali vas bo Gospod Bog še kdaj pri* peljal v domovino? Ali bo nova dežela postala za vas tudi nova domovina, v kateri boste živeli vi in vaši potomci? Na to vprašanje, ki nas spremlja v novi svet, ne vemo odgovora. A to jc goto* vo: božje usmiljenje nad nami bo tem čudovitejše, čim zvesteje uresničimo v svojem življenju božje načrte. Tako je zopet Tobija zagotavljal svoje rojake: »Tepe nas Bog zavoljo naših hudobij, pa zopet se nas bo usmilil in nas sku* pa j zbral iz vseh ljudstev, med katera nas je raztresel. Če se boste spreobrnili k njemu iz vsega srca in iz vse duše, da boste ravnali izkreno pred njim, tedaj se bo obrnil k vam in vam ne bo skril svojega obličja. Premislite to, kar vam bo storil, in ga že zdaj slavite na vsa usta, hvalite pravičnega Gospoda in zahvaljujte kralja vekov.«
Da bi tudi vas, dragi verniki, Bog v kratkem skupaj zbral iz vseh delov sve* ta in vas srečne vrnil svobodni domo* vini, ostanite Bogu in njegovim zapo* vedim zvesti, živite s sveto Cerkvijo povsod, kjer boste. Vtisnite si v spo» min sledeča navodila, ki vam jih iz
Stran 2
SLOVENSKI PRIMOREC
Štev. 5
očetovskega srca dajem na pot:
1. »Vse dni svojega življenja imejte Boga pred očmi«. (Tob 4, 6). Ohranite si živo vero in utrdite se v njej, da se vam ne bo omajala, čeprav bi živeli v versko brezbrižni okolici. Dokler si živo vero ohranite, ne boste povsem zapadli grešnemu življenju.
2. Imejte ljubezen in usmiljenje med seboj. Trdo življenje vas čaka in teža* ven začetek. Pomagajte si med seboj. Z združenimi močmi boste vsi najuspešne* je napredovali. »Bodi usmiljen, kolikor le moreš, tako si zbiraš krasno plačilo za dneve stiske«. (Tob 4, 10).
3. Molitev pridno gojite! Vsak zase redno molite vsak dan. V družinah ne opuščajte skupne molitve. Božjo službo rcd.no obiskujte ob nedeljah in zapove® danih praznikih, četudi bi jezika pridi* ge ne razumeli. Daritev svete maše je ista povsod, milosti in blogoslovi iz nje isti kakor doma. Vaša največja to* lažba bodi sveta maša, obisk Najsvctej* šega v cerkvi —- pa naj so ccrkve po deželah, koder boste hodili, še tako dru* gačne, kakor ste jih bili vajeni doma. Kdor v tujini cerkve več ne obiskuje, je v resnici brezdomce in zgubljen.
4. Marijo častite! Njenemu brezma* dežnemu Srcu ste posvečeni. Z rožnim vencem se ji priporočajte, njenemu var s stvu sc izročajte. Spomin na Marijo Po* magaj naj v vaših dušah nikdar ne oble* di. Ob njeni materinski roki ste doslej hodili, držite se je tudi na poti čez morje, ne izpustite tc roke, dokler vas ne pripelje v večno domovino.
5. Angelom varuhom se priporočajte, pa ne samo za potovanje, ampak vsak dan v tuji zemlji med neznanimi ljud* mi. Tam boste njihovega varstva in vodstva še mnogo bolj potrebovali.
6. Zakramente redno prejemajte, ka* kor ste od doma navajeni, da si obnav* ljate in ohranjate nadnaravno življenje milosti. Marsikdo bo pri tem naletel na težkoče, ki jih doslej ni imel. Morda bodo nekateri od Cerkve in duhovnika tako oddaljeni, da ne bodo mogli toli* kokrat priti v cerkev, kakor bi radi. V novi deželi, kamor greste, so daljave velikanske v primeri z.našimi domačimi razmerami. Drugi zopet ne bodo imeli slovenskega spovednika pri roki. Naučiš te sc kmalu toliko jezika, da se boste mogli vsaj za silo spovedati. Nikar ne opuščajte spovedi, če slovenskega spo* vodnika ne bo na razpolago, da se ne odvadite rednega in pogostnega preje* manja svetih zakramentov. Ne pozabite Srca Jezusovega in Marijinega! Če prvih petkov in sohot ne boste mogli oprav* ljati, ne pozabite vsaj prvih nedelj v mesecu. Črpajte si dušnih moči, tolažbe in milosti iz svetih zakramentov. Bodite živi zgledi ljubezni do Jezusa v presvc* tem Rešujem Telesu.
Življenje vam bo v marsikaterem po* gledu ubožno in revno. Seveda se boste pošteno trudili, da si olajšate svoj po* ložaj, kolikor bo le mogoče. A glavno je, da si ohranite čisto vest, poštenje in živo vero. Držite se misli starega To* bij a, ki je v revščini izgnanstva učil svojega sina:	»Sicer	živimo revno, pa
vendar posedujemo toliko bogastva, če se Boga bojimo, greha varujemo in do bro delamo«. (Tob, 4, 23).
Dragi verniki! Ni se mi izpolnila pri* srčna želja, da bi vas bil mogel kdaj obiskati ali se pred vašim odhodom od vas posloviti. Naj bo ta zame bridka odpoved darovana Bogu za spreobrnje* nje grešnikov. Od daleč vam pošiljam svoj blagoslov in vam kličem: »Potujte srečno, Bog bodi z vami na vašem po tovanju in njegov angel naj vas sprem* Ija« (Tob 5,21). Dokler bom živ, bom molil za vas in vas blagoslavljal, kjer koli boste. Na svetu se morda ne bomo več videli, tedaj na svidenje pri Bogu' Z Bogom!
Ne roznovenski praznik 7. okt. 1947.
t GREGORI. škof ljubljanski
*
To lepo pismo pošljite vsem begun* cem! Begunci naj ga nosijo pri sebi in vedno znova prebirajo. Iz njega bodo zajemali luč, moč in tolažbo.
TA TEDEN IZIDE »PASTIRČEK«
MOHORJEV KOLEDAR Opozarjamo tudi na Koledar Mohorjeve družbe iz Celovca, ki ga dobite v stolnem župnišču in v Katoliški knjigarni v Gorici ter pri Fortunatu v Trstu. Koles dar je zelo lep in nas spominja na čase, ko smo si bili Slovenci res še krščanski bratje med se* boj. — Ljudje, ki so do grla siti koledarjev krvi in sovraštva, ga bodo zelo veseli. — Stane 150 L.
0KH0 o SUET
VPRAŠANJE TRŽAŠKEGA GU* VERNERJA SE JE POVRNILO K PE* TIM. Varnostni svet Združenih narodov je zaprosil svojih pet stalnih članov, naj začno znova pretresati vprašanje ime* novanja tržaškega guvernerja. Ta sklep je sledil razpravljanju v petek o izjavah Italije in Jugoslavije, da se ne moreta sporazumeti za nobenega posameznega kandidata na to mesto. Jugoslavija je bila predlagala pet imen, Italija pa štiri, toda noben kandidat od ene države ni bil sprejemljiv za drugo. Varnostni svet je upal, da bo takšna medsebojna zado* voljujoča izbira lahko premostila polo* žaj, ki je nastal z italijansko mirovno poigodbo.
ITALIJANSKO — ARGENTINSKA IZSELJENIŠKA POGODBA. Podpisali so jo 26. I. v Buenos Airesu. Na pod* lagi te pogodbe se bo smelo vsako leto izseliti v Argentino na argentinske stro* ške KKJ.OOO Italijanov. Če upoštevamo to dejstvo, se ne bomo čudili, da sc preobljudena Italija otresa tujih držav* ljanov.
GENERALNI TAJNIK ZN TRY* GVE LIE JE 26. I. PRISPEL V PRA* GO. Zunanji minister Jan Masarvk je ob tej priliki dejal, da je »Organizacija združenih narodov edino upanje sveta«. K sreči nam ostane poleg tega upanja tudi še upanje v Boga, če se iskreno vrnemo k njegovim zapovedim.
MAHATMA GANDI je dvignil svoj glas proti preganjanju katoličanov v Indiji in je rekel, da ne želi živeti, ako ne bo v sedanji Indiji vsaj toliko svo* bode kot pod Angleži. Dejal je, da bo Indija razpadla, ako ne bo spoštovala človeških svoboščin. — Dne 30. I. so tega velikega borca za svobodo, pravico in mir med narodi umorili. Slava veli* kemu sinu človeškega rodu!
OBJAVA TAJNIH NEMŠKO*SOV* JETSK1H DOKUMENTOV IZ LETA 1939 ALI RAZKRINKANA HINAV* ŠČINA GESLA : SMRT FAŠIZMU !
Ameriško zunanje ministrstvo je pred kratkim objavilo avtentične zaplc* njene nacistične dokumente o tem, kako sta Stalin in Hitler naredila leta 1939 zaroto za medsebojno razdelitev sveta. Dokumenti obsegajo dobo sodelovanja Stalina s Hitlerjem, ki sega od 17. aprila 1939 do 22. junija 1941, ko so nacisti napadli Sovjetsko zvezo. Z objavo teh dokumentov iz nemškega zunanjega ministrstva na 357 straneh je odstranje* na zavesa nad važnim zgodovinskim poglavjem, ki nam odkriva prvič, da je skušala Moskva doseči politični spora* zum z Berlinom; drugič, da sta Jožef Stalin in Adolf Hitler dosegla najprej gospodarski in nato politični sporazum, ki obsega prostor od Haltika do Črnega morja; tretjič, da sta se sporazumela o splošni razdelitvi plena. Iz teh doku* mentov je tudi razvidno, kako je Mo* skva gospodarsko podpirala naciste za časa 22 mesečnega zavezništva. Imperia* listične težnje Hitlerja in Stalina so sc* galc po velikanskem ozemlju od Skandi* navije do Sahalina in so končno poko* palc njuno sodelovanje. Javnost je na splošno že vedela za sovjetsko*nacistič* ne diplomatske manevre in odnošaje v tej dobi, toda za to ni bilo v javnosti uradnega potrdila.
ZAHODNOEVROPSKA UNIJA. »New York Herald Tribune« piše v zve* zi z zahodnoevropsko unijo. Britanski zunanji minister Bevin je v svojem go voru dne 22. januarja pozval k ustano* vitvi zahodne zveze evropskih držav. Ta poziv pomeni zgodovinski preobrat v britanski zunanji politiki. Še pravil* neje bo, če označimo Bevinov govor kot priznavanje in formulacijo politike, h kateri se je Britanija po sili razmer za* radi dogodkov povojnih let; postopoma bližala. Pred letom je bil še velik del britanske javnosti mnenja, da bo mogla Britanija z drugimi zahodnoevropskimi demokracijami hoditi nekako srednjo pot med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami ter tvoriti nekak most med tema državama. Danes ni več nikake podlage za takšno politiko. Bevinovc izjave o tem trdem dejstvu ne bodo naletele v Britaniji na resen odpor. Dokler je bilo še kaj upanja na spo* razum z Moskvo za mirovno pogodbo z Nemčijo in Avstrijo, ki je osnova za splošno ureditev Evrope, sc jc Bri* tanija ogibala vsega, kar bi nasprotova lo tej možnosti. Neuspeh londonske konference je pokazal, da ni možen sporazum s ‘Sovjetsko zvezo in da bo
ZBIRAJTE
NAROČNIKE ZA NAS LIST
Evropa ostala razdejana ter gospodar* sko nezdrava. Bevinov govor bi prinesel malo veselja, če bi pomenil le priznanje, da za enkrat ni nobene poti za sodelo* anje s Sovjeti pri evropski obnovi. Toda Bevin je tudi pokazal, kako more Evropa z ameriško pomočjo doseči bolj*
0 bodočnost. Evropska federacija jc očividno le še daljši cilj in ta federacija tudi ne bi bila izključujoča. Lahko se šc spremeni v Združene države vse Ev* rope, če bodo kdaj v bodočnosti tudi
zhodne države postale svobodne in se
1 bodo hotele pridružiti.
SOVJETSKA POLITIKA IN EV* ROPSKA ZVEZA. »VVashington Star« piše: Tekoči dogodki in dokumentirana ;godovina nedavne preteklosti popolno* ma opravičujeta značilno svarilo britan* skega zunanjega ministra Bevina, da vo* di Sovjetska zveza politiko, katera mo* ra nujno dovesti do vojne. Svarilo velja vsem narodom kakor Kremlju in jc brez dvoma najtežje in najpomembnejše sva* rilo, ki jc bilo izrečeno s tako visokega mesta po zlomu osi Rim*B.*T. Doslej ni bilo nič podobnega od usodnih dni di* plomatske napetosti, ko jc Hitler spro* žil agonijo druge svetovne vojne. Bevi* novo svarilo pa naredi še silnejši vtis, ker je vsaka njegova beseda vidno pod* prta in potrjena s tem, kar Sovjeti de* lajo.
BEGUNCI BREZ ZATOČIŠČA. An* gleški tednik »Ekonomist« je objavil članek z naslovom: »Begunci brez zato* čišča«. Članek pravi, da begunci še ved* no noč za nočjo prihajajo preko meja in prosijo druge narode za pomoč. Od* kar je pripravljalna komisija za medna* rodno begunsko organizacijo julija lan* skega leta prevzela delo ustanove UNR RA, je postalo jasno, da je treba nekaj ukreniti. Davkoplačevalci zahodnih dr* žav v glavnem prispevajo denar za re= sevanje te tragedije, ki jo je povzročila vojna. Z nezadovoljstvom pa ti davko* plačevalci sprejemajo poročila, da se be* gunska taborišča- skoraj v enakem raz* merju, kakor se po eni strani izpraznju* jejo, po drugi strani vedno znova na* poln j ujejo. Do konca oktobra se je preselilo v druge države ali v njihovo domovino 70.000 beguncev od skupnega števila 700.000, za katere skrbi medna* rodna begunska organizacija. Toda v istem času je prišlo v taborišča novih 38.000 beguncev.
KONVENCIJA PROTI RODOMO* RU. » Ne\v York Post« zahteva, naj Združeni narodi takoj sklenejo konven* cijo proti rodomoru. Rodomor, to je si* stematično uničevanje rasnih, verskih ali narodnostnih skupin, ima lahko več oblik. Imamo fizični rodomor, to jc ne* posredno ubijanje ljudi, ali posredno u* bijanje z delovnimi pogoji, ki povzroča* jo smrt, plinsko početje tretjega Reicha, operativni umor in prisilno delo. Biolo* ški rodomor imamo v obliki steriliza* cije, razbijanja družin ali prepovedi po= rok. Kulturni rodomor se pojavlja v obliki uničevanja duhovnega življenju kake skupine s pobijanjem njenih vodi* teljev, z uničevanjem njenih cerkev, šol knjižnic in muzejev. Po obstoječem mednarodnem pravu ni mogoče kazno* vati rodomora. Z ozirom na razne obli* ke rodomora, ki se ponekod po svetu že pojavljajo, drugod pa groze v bližnji bodočnosti, je nujno potrebno, da Zdru ženi narodi sprejmejo primerno konven cijo proti rodomoru, v kateri bo rodo* mor proglašen za mednarodni zločin. Združeni narodi naj poteg tega ustano* vijo mednarodno sodišče za kaznovanje najbolj kričečih primerov rodomora. Dr* žave članice pa se morajo obvezati, da bodo vse kršilce izročile omenjenemu sodišču.
To bo težka naloga, kajti izročiti bi bilo treba temu sodišču številne sodobne vlado in ves njihov vladni aparat. Za 'mednarodni zločin bi bilo treba progla* siti v prvi vrsti pripadnost k strankam, ki imajo v svojem programu na prvem mestu kulturni rodomor.
NA. AMERIŠKI UNIVERZI V STAFFORDU SO ZGRADILI NAJ* MANJŠI APARAT ZA RAZKROJE* VANJE ATOMA. Novi aparat, ki jc dolg približno 90 cm, bi lahko bil pred* hodnik novih znanstvenih instrumentov za laboratorijsko proizvodnjo umetnih elektronov, ki bi bili tako močni kot koz* mični žarki.
Ravnatelj tega laboratorija dr. Wil* liani W'. Hansen je izjavil, da imajo v načrtu izgradnjo razkrojevalca večjega obsega, ki bi bil dolg od 30 do 60 metrov in kateri bi lahko proizvajal elektrone za eno milijardo voltov.
DDMilGE NOVICE
Novi špiritual v Velikem semenišču
Bivši ravnatelj Malega semenišča v Kopru dr. Marcel Labor je bil imenovan za duhovnega vodjo v Velikem semeni* šču v Gorici. Svojo službo je žc nastopil.
Volivni imenik na ogled
Do 10. februarja bodo na občini po* stavljeni na vpogled definitivni volivni imeniki. Vsak državljan ima prost vpogled.
Mirnik
Pri nas je bil od 20. do 22. I. kip Brez* madežne, ki roma po goriški nadškofiji. Verniki so se na to slovesnost vkljub sla* bemu vremenu zelo lepo pripravili, in sicer tako duhovno kakor zunanje; od upnijske rneje do cerkve je bilo več slavolokov, električna razsvetljava in umetni ognji. Ob prihodu v vas so po* zdravili Marijo s slavolokom kot »Mater ljubeznivo«, ji razsvetlili vsa okna in ob cestah prižgali številne ognje. Tudi tolp so zelo lepo razsvetlili. •— Vso dni so bile v cerkvi posebne slovesnosti, pri katerih sta zelo uspešno govorila dva misijonarja in ljudi pripravila na prejem sv. zakramentov, katerih so se udeležili vsi farani.
Zelo spodbudna je bila skrb domače* aa g. župnika za skupino italijanskih vernikov, ki so bili prav tako postre* ženi kakor slovenski.
Ginljivo je bilo gledati vernike za »železno zaveso«, ki teče za cerkvijo. Prišli so in molili na glas: »Marija, po* magaj še nam!« Tudi italijansko voja* štvo je ta krik ljudstva v stiski pretre* sel.
V četrtek zvečer ob slovesu se je ne* bo nepričakovano popolnoma zjasnilo in zvezde so zabliščale v vsem sijaju. Zvezdnato nebo, razsvetljena vas, petje
obeh jezikih, pokanje možnarjev, vo* jaška parada, pritrkovanje zvonov vseh okoliških far tostran »zavese« — vse to je dvignilo navdušenje vernikov, da se je Marijino romanje spremenilo v nje* no pravo zmagoslavje.
Na meji med Mirnikom in Dolenjami so izročili podobo vernikom iz Rutarsa (Rutarjev). Slovo je bilo zelo ginljivo.
Neki možak je bil tako ginjen, da je šel točit solze v potok, da bi jih lju* dem ne kazal.
Fantje so tekmovali, kateri bodo Ma* rijo nosili in ji najlepši slavolok na* pravili.
Naj tekmujejo zdaj vse ostale slo* venske duhovnije z Mirnikom!
f MARIJA GREGOREC
Dlne 3. II. jc v Gospodu zaspala mati stolnega kanonika msgr.*ja Srečka Gregorca Marija vd. Gregorec roj. Benda. Rodila se je 19. 111. 1861 v Mengšu na Gorenjskem. Bila je zgledna krščanska žena in mati, ki je dobro vzgojila 6 sinov in 6 hčera. V dolgi bo* lezni je neprestano molila, prebirala na* božne knjige in zelo rada tudi naš list. Nekaj dni pred smrtjo je povedala svoji hčeri Anici, kaj naj piše vsakemu izmed otrok kot zadnje priporočilo matere, »ki bo že mrtva, ko dobijo pismo«. — Rajni naj Bog dodeli večni mir, preostalim pa svojo tolažbo !
GOSPODARSKE
VESTI
NOVA DAVČNA IZVRŠILNA NA REDBA. Kadar 50 in več odstotkov davkoplačevalcev kateregak ,li zapadle* ga davčnega roka ni plačalo ob dnevu
zapadlosti, bodo morali plačati obresti iztirjevalnici in državi. Torej dvojne obresti!
ŽELEZNIŠKE OLAJŠAVE ZA TO* VORN1 PROMET. Doscdaj jc bil to* vorni promet na naših železnicah radi slabih prog in obrabe vozov precej okrnjen. S 1. februarjem pa so odpadle vse dosedanje omejitve in tovorni pro* met je popolnoma odprt.
KRUH V GORICI. Po ostali Italiji bodo februarja začeli peči kruh z dodat* kom koruzne moke. Za Gorico pa je do* ločila SEPRAL še nadaljnjo peko samo pšeničnega kruha. Namesto primesi iz koruze pa bomo dobili samo 200 gr. kruha na dan in dnevno 50 gr koruzne moke navrh.
Kolumnisti
ALI BO GORICA PROSTA CONA?
Goriški prefekt je bil te dni nujno pozvan v Rim. Govori se z neko gotovostjo, da gre za ustanovitev proste co* ne za goriško deželo do Soče. Ta ugodnost bo za Gorico izrednega gospodar* skega pomena.
ZAGOTOVLJENA ŽIVILA za Gorico
Vodja tukajšnje ustanove SEPRAL je izjavil, da so zaloge živeža, predvsem moke, za našo deželo zagotovljene.
NOV URNIK NA ŽELEZNICAH. S 1. februarjem stopi v veljavo nov ur* nik na železnicah. V našem listu ni pro* štora, da bi ga mogli priobčiti. Kdor mi* sli potovati, naj si ga poišče.
NOVE AVTOBUSNE ZVEZE V GORICI. S 1. februarjem so bili v Cio* rici otvorjene sledeče nove avtobusne proge: 1. od kavarne Garibaldi po Korzu, ulici sv. Klare, mimo bolnice za no* tranje bolezni v Stražice; 2. od kavarne Garibaldi, mimo stolnice k bolnici pri Rdeči hiši, od tam k sanatoriju za je* Učne in k umobolnici. Seveda ravno« tako tudi v nasprotni smeri. Urnik je pred kavarno Garibaldi.
»Column« pomeni v poklicnem jeziku angleških novinarjev tiskovni stolpec. »Columnist« je torej časnikar, katerega članek je običajno dolg en stolpec. V Ameriki pa jc zadobila beseda poseben pomen. Tu se tiskajo članki kolumnistov večinoma na isti strani kot »uvodniki«, ki izražajo mnenje časopisa; odgovor* nost za svoj stolpec nosi kolumnist sam.	1
Za časopisnega čitatelja, zlasti za va* ščana in samotnega farmerja, je kolum* nist prijatelj, ki ga stalno na njemu ra* zumljiv in prijeten način informira o zapletenih svetovnih vprašanjih in. ga tudi uvaja za politične in družabne ku* lise Ne\v Yorka, Washingtona in Holy* wooda. Kolumnistu pride prav tudi sta* ro ameriško nagnjenje k stavam. Ker ne štedi s prerokovanji, navaja s tem čita* telja, da zasleduje z nekakim športnim zanimanjem bitko med prerokovanjem in dejanskim razvojem.
Kolumnisti skrbijo za napetost, ne da bi bila uredništva zato odgovorna, saj se kolumnist poslužuje svoje ustavno zajamčene tiskovne in besedne svobode, ki časopisa nikakor ne veže.
Kolumnist je individualist. Njegova obratna glavnica obstoji samo iz njego* ve osebne privlačnosti do čitatelja.
Najuglednejši in v mednarodnem sve* tu naj boj znani kolumnist je danes ver* jetno Walter Lippmann. Za njim pride* jo l)orothy Thompson, Dre\v Pearson, ki je zamislil »vlak prijateljstva«, in Walscr Winchell, ki spada med »kolum* niste kramljačc«, ki vedo povedati ra* dovednežem vse mogoče zanimive reči. Ta piše v 800 časopisih in ima 25 mi* lijonov čitateljev. — Ali ima tudi Sl. Pr. kaj podobnega?
ZAHVALA IN PROŠNJA
Na poziv, naj bi dobra srca darovala za novoustanovljene duhovnije kaj cer* kvenc oprave in nabožnih predmetov, smo prejeli iz Gorice, Trsta in celo iz Milana marsikaj, kar našim zasilnim cerkvenim prostorom zelo dobro služi. Vsem blagim darovalcem naj obilno po* vrne dobri Bog! — Potrebujemo pa še marsikaj. Zlasti bi nam ustregel, ako bi nam kdo daroval kak lesen tabernakelj, ki ga v svoji cerkvi ne rabi več; iščemo tudi 14 postaj sv. križevega pota, četudi male oblike, nekaj svečnikov, kak ol* tarni prt. Vse pride prav tistim, ki ni* majo nič.
Dekanijski urad sv. Andreja.
POZOR!
Nadaljevanje in konec »Žrtve ljubezni« pride prihodnjič. — Pozneje bomo objavili novo, ze* lo zanimivo in izpodbudno po; vest iz verskega življenja v Mo= skvi, katere naslov je: « TIGRI« i— APOSTOLI
DAROVI:
Gospodična pri Sv. Antonu v Trstu 250; N. N. v Trstu, ker nas je obiskala sv. družina, 50; Mar. družba v Trstu preplačila 300; družbenica od Sv. Jako* ba v Trstu 100; tri družbenice v Trstu 200 + 500 + 200; C. M. iz Gorice 200 L. 200 + 500 + 200; C. M. iz. Gorice 200; N. N. 100; N. N. iz Trsta 220; iz Pod* gre 220; prijatelj iz Trsta 1000 L.
Bog povrni !
ZA »SLOVENSKO SIROTIŠČE« :
Florenin Anton iz Gabrij 50; M. P. 100; VI. — Gorica 500 L.
Srčna hvala!
Odgovorni urednik Dr. BONAVENTURA MAHNIČ Katoliška tiskarna — Gorica