427 Razkol na Slovenskem. «V deželi Krajni tujec gospodari*. -Delj vže. ko leto in dan, biie se bratomorni boi pa Kranjskem in sosednih slovenskih pokrajinah. Brat izdiguie se zoper brata: s poštenim in nppnštpn.jm orožiem napada nasprotnik nasprotnika; laž, zvijačo, hinavščino očita drug drugemu, najraje bi ga zadušil. . . Žalostno f žalostno! . . . Nesloga, stara slovanska znanka, vihti svoj bič po Slovenskem in poje smrtni spev narodu slovenskemu, in kar ie naihuie: narod ploska1 raja in se kro-hoče. hifeČ k svoiemu pojlr^rf - ' " lNeKa7"B!a!S§S nad milifon duš broječi narod je razklan, razdvojen — le tako naprej! ™ kma^ gabpjn po-goltnili Nemštva in Italijanstva valovi. I^eJ^p^Jbo^konec gre^ira. Da, Nemec stari sovražnik slovenski, nikakor ne opazu,je_vnemarno domačega boja. Na mesto slovenskega deželnega predsednika kranjskega imenovan je trd Nemec. In temu nemškemu predsedniku v strogo slovenski deželi klanjajo se sedaj liberalci in klerikalci, vsi, vsi sankcijonirajo in odobravajo to najnovejše, nezaslišano nasilstvo. Čudno! Na Ogerskem, na Češkem, na Hrvat- skem, povsod bilo bi nemogoče to, kar je omogočilafna *** * ¦ ^— v, Slovenskem;bratovska nesloga/"*^ J\ v Slovenskim občinam na Koroškem in Štajerskem se novejši čas njih pritožbe za slovensko uradovanje prevzetno odbijajo, slovenščine nezmožni uradniki nastavljajo se v čisto slovenskih krajih, v Ljubljani zidajo čemdalie več nemških početnih-iol za deco slovenskih starišev, na kratko: kar so stari domoljubi zadnja desetletja Slovencem z, velikim trudom priborili., to izgublja sedaj narod vsled d.omačega razkola drugo za drugim. Politični parvenu-ji se pobijajo s puhlimTTrazami, vlada"pripravlja nove davko, slovenski orotar, ta nekedanja moč naroda našega pa gladu umira. V državnem zboru prišla bo vsekako na krmilo nemško-židovska stranka, ki se bo gotovo ubogo malo ozirala na zahteve ljudstva katoliškega in slovenskega. In tako se bodeti obe mej seboj se vojskujoči stranski slovenski — če jih smemo tako imenovati — presenečeni vrnili iz bratomorskega boja, videz, da trpi pri tem i vera i narodnost in da sti hudo zagrešili proti lastnemu narodu". Predstoieči članek, obsegajoč angeljski pozdrav, nam prihajaj kaKor z neba govorjen po naših amerikanskih rojakih za vesele božične praznike. Prinesel je Ta, SlaneE vrlt^AmenEaiiskr^ovenec^vsvoji 50. številki. Ta list izdajajo od vseh Slovencev čislani možje, ki z velikim uspehom oznanujejo sv. vero vernikom in nevernikom na oni strani širokega morja. Urednik listu je č. g. misijonar Buh. Izkušeni misijonarji tedaj potrjujejo stari program ..Novicam", katere že 50 let uče, in posebno zadnji čas naglašajo, da se s slogo in ljubeznijo več dobrega stori za vero in narod, kakQL>-L surovostjo Jn prepirom, rre-trpen so, zaiibog, naši možje zadnji čas že dovolj zaradi tega svojega ;krščanskega^ prepričanja. Psovali so jih v listih in na prižnicah, imenovali jih tovariše liberalcev, 428 judeže in najhujše grešnike. Zato bode vsem v veliko tolažbo poročilo, ki dok^jej^aLjrnamo mi na svoji strai}i katoliške slovenske misijonarje, može, ki iz prakse najbolje vedo, kako se razširjaj in utrjuj katoliška vera. Tehjcastitliivih moL organ. ogjj^joJL^b^ sj;a- liščanorgstinestrpnežev na najjL desnici in levjci, je izrekel jasno, da pri tem bratomorskem boji trpi i vera i > narodnost med Slovenci, in da se hudo greši proti lastnemu narodu. Akose taki glasovi jne bodo _posIušali, se je v res-: r\m batl~ da se našim grobokopom posreči dovršiti žalostna delo : pokopali bodo nTfmd s)over^ki ^^jnjj^L4^-konali vpro katoliško Potem bodo pač slovenski "misijo*-narji pnmoram v staro domovino nazaj nositi dragoceno >Iuč vere, a prižigali jo bodo po naših milih pokrajinah — tujemu narodu. Zadnji čas je torej, rojaki! Mi kličemo s povzdignjenim glasom: komur ste mar naši svetinji, brani je z nami vjMsa^eoLs^i^gJ^^J.! „M i r 'ljudem na zemlji" — slovenski!