JJREDNISTVp ZARJE je v Ljubljani, FranClSkansku ulica št. 8 tiskarna I. nadeti .). Uradne ure za stranke eo od 10. do 11. popoldne in od 5. do 6. popoldne veak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne ' • ; sprejemajo. : : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s poSiljanjem na doni za Avsiro-Ognrsko in Bosno K 21 '60, polletna K 10-80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1'80; za Nemčijo celoletno K 2640; za ' : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36’—. : ; Posamezne številke po 8 vin. Stev. 812. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in [smznikov •* •* •* ob pol 11. dopoldne. *. •. j HPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi uifcl §tcv. {!. fj., i< uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne hi od & do 7. zve če? bisera ti: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen pro-lor, poslan« reklame 40 vin. Inserate sprejema upravniKivo. ! Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne zpscjernalo ~ 1 1 Reklamacije lista so poštnine proste. .......... Kranjska volilna reforma. V Ljubljani, v petek dne 20. februarja 1914. Leto IV. Deželnozborski odsek za volilno reformo !e dospel na mrtvo točko. Zbornici je podal poučilo, ki pravi sledeče: »Odsek, ki je dobil od visoke zbornice nalog, naj tekom osmih dni poda poročilo o pre-osnovi deželnega reda in deželnozborskega volilnega reda, se je o predmetu posvetoval v treh sejah. V seji dne 18. februarja je poročevalec dr. Pegan predložil odseku operat, o katerem so se vsi ods. člani izjavili, da je pripravna podlaga za nadaljna pogajanja, pri katerih bo vsaka stranka poizkusila spraviti do veljave svoja načela in zahteve. Ker pa zaradi obsežnosti operata in važnosti tvarine ni bilo mogoče že v tej seji doseči zedinjenja strank o tem načrtu, sc predlaga: 1. Visoka zbornica vzemi to poročilo na znanje! 2. Visoka zbornica podaljšaj odseku rok za konečno poročilo.« Ne vemo, če imajo klerikalci res namen nadaljevati pogajanja ali delo za volilno reformo sploh. S tem, kar so uganjali doslej, so oči-vidno prišli v zagato. Na zadnji konferenci zastopnikov strank je dr. Šušteršič sam izjavil, da je rezultat pogajanj negativen. Drugačen rezultat seveda sploh ni bil mogoč, zakaj klerikalna stranka sc je lotila vprašanja volilne reforme zgolj iz egoizma in je zaradi tega morala naleteti na nepremagljiv odpor. Kratkovidnost je med njimi sploh že velikanska, če so res pričakovali, da se jim kar tako enostavno posreči nameravani manever. Imeli so pač orožje za izsiljevanje v roki. To sta bila mandata poslancev Mazclleta in Lavrenčiča, ki so ju hoteli razveljaviti. Volilna »reforma« v klcrakalncm zmislu naj bi bila odkupnina za to dvoje mandatov. Toda liberalci bi morali biti sami negodni otroci ali pa servilni bebci, čc ne bi bili spoznali tega namena in če bi se bili dali tako neumno vjeti. Kajti, če ima večina deželnega zbora moč, da razveljavi dva mandata —■ prav tako bi jih lahko razveljavila tudi deset — vendar nima te moči, da bi ustanovila za pravico, kar je krivica. Tudi vladi so začrtane gotove meje v prijaznosti do klerikalcev in Šušteršič najbrže še ni imel zagotovila, da bo tudi to razveljavljenje molče sankcionirano. Če ima liberalna stranka še kaj življenja v sebi, ne bi mogla mirno vtakniti v žep klonite, ne da bi rekla bev ali mev. In če bi bila mandata enkrat razveljavljena, ni s tem rečeno, da bi ostala trajno razveljavljena. Klerikalci bi s tem činom pač lahko enkrat pokazali svojo samovoljo, lahko pa bi si z njim tiidi več škodovali nego koristili. Strašilo z mestnima mandatoma torej ni bilo realno strašilo, in zategadelj jc bil napačen račun, če so klerikalci pričakovali plačo za pardoniranje teh mandatov. Liberalci pa so morali tudi razumeti, da bi bila cena, ki so jo zahtevali klerikalci, v vsakem slučaju neprimerno visoka. Zakaj to, kar je S. L. S. imenovala volilno reformo, ne bi pomenilo nič drugega, kakor skoraj večno utrditev njene nadvlade v deželi. Da ji gre danes večina v deželnem zboru, tega nihče ne taji. Za ljudi neklerikalnega mišljenja, ki spoznavajo pogubnost črne reakcije in razumejo, da je bodočnost narodov le v neoviranem napredku, je žalostno, da koraka večina kranjskega prebivalstva še vedno pod klerikalno zastavo. Ali resnično je, in dokler jc tako, ima S. L. S. pra- vico do večine mandatov. Toliko časa mora manjšina trpeti njeno vlado in se ne sme pritoževati, da ne more sama vladati. Če bi sc klerikalna stranka zanašala na moralno silo svojih načel in na dobroto svojega dela, tedaj bi se mogla in smela truditi le za eno volilno reformo: Za čisto nepopačeno splošno in enako volilno pravico. Kajti ta bi ji garantirala pravično večino v deželnem zboru, dokler bi imela večino med ljudstvom. Če je prepričana, da ji ostane ta večina, se ji na podlagi splošne in enake volilne pravice ni treba bati za večino mandatov. Ali klerikalna stranka nam poje, da je splošna in enaka volilna pravica nemogoča. Ako bi bilo to resnično, bi bila sploh vsaka reforma nemogoča, ki gre za zboljšanjem, to se pravi za demokratiziranjem volilnega reda. Kajti prav tisti elementi, ki se upirajo splošni in enaki volilni pravici, v prvi vrsti veleposestniki, se postavljajo vsaki le količkaj demokratični reformi po robu. Za vsako zboljšanje bi bilo treba prav tako premagati odpor veleposestnikov, kakor za splošno in enako pravico. Čc pa nočejo klerikalci boja z veleposestniki, tedaj se ne bi bili smeli niti oglasiti z volilno reformo; kajti z odobravanjem preblagorodnih je mogoče le poslabšanje sedanjega volilnega reda. To pa so seveda klerikalci hoteli. In to je dokaz, da se boje bodočnosti. Sedanji zakon jim daje v današnjih razmerah absolutno večino v deželnem zboru. Več mandatov dobivajo po veljavnem volilnem redu, nego bi jim šlo po pravici. Zakaj torej niso zadovoljni z njim? Kaj hočejo še več kakor večino? Sami se smatrajo za zelo modro in razsodno politično stranko; zato jc komaj verjeti, da streme po kvalificirani večini, ki bi očitno pokazala njih absolutizem in jim naložila odgovornost, katere ne bi mogli dolgo prenašati. Danes ima opozicija vsaj neko omejeno možnost sodelovanja; če bi bila decimirana, bi bila oproščena še tiste odgovornosti, ki jo ima sedaj in odpor proti kleri kalili stranki in njeni avtokraciji bi se tako mogočno povečal, da bi jo lahko ne le premagal, ampak popolnoma pokopal. Sedanji položaj klerikalne stranke v deželnem zboru je tako ugoden, da sploh ne more biti ugodnejši. Zakaj torej hoče reformo, ki naj • le njej pomnoži mandate? - Mogoč je le en odgovor: Boji se za svoj vpliv na ljudstvo, boji se za svojo dosedanjo večino, pa si hoče, z reformo zagotoviti večino mandatov tudi za tisti slučaj, če ne bo imela več večine med volilci. Volilna geometrija naj ji zagotovi umetno večino. Ali naravni politični razvoj ima na Kranjskem že dovolj ovir. Kurije v deželnem zboru so že tako močne zapreke, da ne more resnično razmerje strank dobiti pravega izraza. Med ljudstvom se vrši preobrat; politična izobrazba napreduje m z njo se izpreminja politično mišljenje. Izprememba gospodarskih razmer je drugi najmočnejši faktor, ki vpliva na to: ali v deželnem zboru se to ne zrcali, ker so v kurijah okamenele stare, napol mrtve razmere. Da bi se te zapreke razvoja še povečale in pomnožile, je nemogoče. Zato je klerikalna akcija za volilno reformo od vsega začetka ponesrečena. In če se klerikalci ne izpreobrnejo in ne predlože demokratične reforme, je podaljšanje roka za odsekove razprave povsem brezpomembno. ucui upravi, odkazujc. dež. glavar finančnemu odseku. Poročilo odsekov. Kranjski deželni zbor. Ljubljana. 20. februarja. Včeraj je zbornica rešila dolgo vrsto od-sekovih poročil lokalnega značaja. Proti koncu *e]e pa je prišel na razppravo Krekov predlog P ustanovitvi deželne posredovalnice za obrtne hai ^ de,avce* Upravni odsek predlaga, naj se do prihodnjega zasedanja izdela zakonski načrt, za katerega pa že sedaj ugotavlja gotova načela, ki so v celoti sprejemljiva. Kontni !i0 pa bo seveda Sele tedaj mogoče iz-načrf Pr^i™ iz,delan in objavljen zakonski 5-5« red,?K zahteva, da naj bodo poleg ob-" t "ra?™ o™« organizacije, zlasti Bi rokovna društva pomožni organi v posredovalni organizaciji. To je prav; kajti pri posredovanju dela se nikakor ne morejo izločiti delavske organizacije, ki so sploh prve poklicane za tako posredovanje. Delavec prodaja svoje delo, edino blago, ki ga |ma, zato je tudi organizacija te prodaje njegova stvar. In če misli deželni zbor resno na sodelovanje Strokovnih društev pri tej akciji, bi bilo priporočati, da bi se ooslužil njihovih izkušeni že pri sestavi zakonskega načrta. Do prihodnjega zasedanja bi bilo časa dovolj, da bi poslal načrt strokovnim organizacijam, ali pa sklical anketo « K« tam predložil. nai nov,-!?1 t,očki }e posK dr‘ Novak Predlagal, naj povrne dežela tistim občinam, ki dajeio podpore brezposelnim delavcem, polovico stroškov. Ta način deželne podpore, ki smo ga tudi mi zagovai jah. je v sedanjih razmerah vsekakor najumestnejši. Skoraj še bolj kakor Ljub-»iana prihajajo v poštev druge občine, katere bi taka deželna subvencija povzbudila, da bi v svojem delokrogu vpeljale podpore za brezposelne. Razen industrijskih krajev so zlasti prizadete vse občine v ljubljanski okolici, ki unajo številno delavsko prebivalstvo. Razprava ni bila včeraj končana, in se danes nadaljuje. Seja. Deželni glavar dr. Šušteršič otvarja sejo ob četrt na dvanajst dopoldne in imenuje za zapisnikarja poslanca Šukljeja in Dermastijo. Nato odgovarja na nekatere interpelacije. Na interpelacijo posl. Ivana Lavrenčiča in tovarišev glede reforme šolskih zakonov iira-vi, da poda deželni odbor v najkrajšem času deželnemu zboru predlogo o reformi. — Posl. dr. Ravnihar in tovariši so interpelirali zaradi zakona o obrtnih šolah. Deželni glavar odgovarja, da je bil deželni odbor pred dvemi leti sklical anketo, ki naj bi odločila v vprašanju, čc naj se uredi v naši deželi obrtno šolstvo zakonitim potoni. Anketa je prišla do zaključka, da pri nas še niso zrele razmere za tak zakon. Deželni odbor pa ne bo pustil v nemar to vprašanje in bo vso zadevo še dobro študiral. - Potem odgovarja na več interpelacij, ti-čočih se gradnje cest in vodovodov. Poročilo deželnega odbora v zadevi ustanov za grtience umetnostnih hi glasbenih zavodov, poročilo o napravi deželnih ustanovnih mest za pomorsko akademijo na Reki, poročilo v zadevi plače in preskrbnine mitničarja Antona Sernela na Rakeku in poročilo o eventualni prepustitvi realčnega zaklada državni V imenu ustavnega in občinskega odseka poroča o samostojnem predlogu poslanca Vehovca glede izločitve vasi Drčavas iz občine Žužemberk in priklopitve k občini Zagradec posl. dr. Pegan in predlaga: Samostojni predlog se odstopa deželnemu odboru v kompetentno poslovanje in se naroča nujna rešitev. Sprejeto brez debate. O samostojnem predlogu poslanca Zurca in tovarišov glede pomanjkljivosti pri vodovodu v Novem mestu poroča posl. Hladnik v imenu upravnega odseka: Pri zgradbi vodovoda v Novem mestu se je čistilnik (filter) slabo naredil. Okoliške vasi so potrebne vode. Upravni odsek predlaga: Deželnemu odboru se naroča: 1. Naj da narediti načrt, kako bi se vodovod za Novo mesto razširil tudi za okoliške vasi; 2. glede poprave čistilnika naj pa potrebno ukrene; 3. naj sc preišče, kako bi bilo popolniti vodovod, da bi zadostil vsem potrebam tudi v prihodnjosti. K poročilu sta govorila poslanca Zurc in Mazelle, ki oba zahtevata napravo novega filtra. Pri glasovanju sprejme zbornica odsekov predlog. Poslanec Hladnik podaja poročilo upravnega odseka o samostojnem predlogu poslanca Zurca in tovarišev za vodno preskrbo v podgorskih krajih pri Novem mestu. Upravni odsek predlaga; Deželnemu odboru se naroča, naj pošlje deželnega tehnika, ki naj bi na licu mesta preudaril, kako bi se kraji v Gorjancih s pitno vodo najbolje preskrbeli. Deželnemu odboru se nadalje naroča, da skuša pridobiti tudi za male vodne preskrbe podporo iz državnega melijoracijskega fonda, — K predlogu govorita posl. Zurc in za njim posl. Jarc, ki predlaga naslednjo resolucijo: Deželni odbor naj preštudira dosedanje uspehe z iskalno šibico (Wiinschelrute) in naj potem uporablja šibico za iskanje žive vode. — Zbornica sprejme odsekov predlog in Jarčevo resolucijo. Most pri Krškem čez Savo je v zelo slabem stanju. Treba je misliti na nov most, ki naj bi ne bil lesen, ampak železen. Mostu ne rabi samo mesto ampak vsa bližnja in daljna okolica, kajti ves promet na postajo Videm ob južni železnici gre čez ta most. Ker veže ta most dve kronovini in pelje čez reko, ki je državna reka, predlaga upravni odsek (poročevalec posl. Hladnik): L Napravi naj se načrt za most, ki se naj pa ozira tudi na potrebe okolice; 2. deželni odbor stopi v dogovor z deželnim odborom vojvodine Štajerske glede prispevka dežele štajerske Za most; 3. deželni odbor naj se obrne na visoko c. kr. ministrstvo za javna dela, da bi izposloval čim večji državni donesek. Posl. Mazelle govori proti zgradbi mostu, češ. da je sedanji most še dober in da prebivalstvo ne želi novega mostu. Če pa je treba postaviti železobetonski most, naj se zgradi tam, kjer je sedanji lesen, ker so mostni oboki še trdni. V slučaju pa, da dežela gradi nov most, naj ga zgradi v mestu. — Posl. Zurc govori za odsekov predlog. — Pri glasovanju sprejme zbornica odsekov predlog. O prošnji županstva občine Tomišelj za zgradbo novega mostu čez Ljubljanico pri Lipah poroča posl. Povše in predlaga v imenu upravnega odseka: Deželni zbor priznava veliko gospodarsko važnost in korist mostu čez Ljubljanico pri Lipah; zato naroča deželnemu odboru, da stopi v dogovor z okrajnim cestnim odborom in mestnim magistratom ljubljanskim glede zgradbe mostu v Lipah in se pooblašča, če se omenjena zastopa izrečeta za to zgradbo in prevzameta ta most, dati k tej zgradbi primeren deželeni prispevek iz kredita za občila. — Predlog je sprejet brez debate. O samostojnem predlogu poslanca Vehovca in tovarišev glede izrabljenja vodnih moči reke Krke od izvira na Krki do Novega mesta poroča posl. Povše in predlaga v imenu upravnega odseka: Deželnemu odboru se naroča izvršiti študije ža izkoriščanje vodne sile reke Krke in o tem svojedobno poročati dež. zboru. — Spre- ! jeto brez debate. Za zgradbo vodovoda za trg Žužemberk lit okolico je podal posl, Vehovec samostalen predlog. O tem predlogu je razpravljal upravni odsek m poročevalec Povše predlaga: Deželnemu odboru se naroča izvršiti, vse potrebne predpriprave za oskrbo trga Žužemberka s zdravo pitno vodo. — Sprejeto brez debate. Za zgradbo deželne ceste Litija- -Polšnik— Brezovo—Mirna predlaga upravni odsek (poročevalec Povše): Deželnemu odboru se naroča, da pospeši zgradbo kot nujno priznane prepotrebne nove ceste Litija—Polšnik— Brezovo - Mirna. I Posl. dr. Novak pravi, da deželni odboi | ne kaže za napravo cest vedno enakega zani- 1 manja. Opozarja na občino Kalotnnija, ki že de-i setletja peticionira za zvezo s Spodnjo Idrijo. A dež. odbor ne ukrene ničesar. Izraža iskreno željo, da^ bi se deželni odbor zanimal tudi za to zapuščeno občino. — Dr. Lampe pojasnjuje, da bi veljala cesta iz Spodnje Idrije do Kafom-nije 600.000 K. Namen je, da se zgradi , ta cesta iz Spodnje Idrije do Kalomnije in dalie, kolikor zahtevajo to krajevne potrebe tamošnjega prebivalstva. — Posl. Perhavc poučuje dr. Novaka, naj se ne vtika v zadeve volilnega okraja, ki ni njegov. (11) — Predlog je nato sprejet soglasno. Posl. Povše poroča v imenu upravnega odseka o samostojnem predlogu poslanca dr. Lampeta in tov. glede plovbe na Savi in predlaga : Deželnemu odboru se naroča, da se pri študijah za izrabo savske vodne sile ozira tudi na možnost plovbe in da izdelati tozadevni tehnični načrt. — Sprejeto brez debate. O samostojnem predlogu poslanca Kobija in tovarišev, da bi se zopet ustavljala brzo-vlaka št. J in 2 na železniški postaji Borovnica, poroča posl. Povše in predlaga v imenu upravnega odseka: Deželnemu odboru se naroča, da izposluje pri ravnateljstvu južne železnice, da ista v novem voznem redu odredi, da bosta brzovlaka št. 1 in 2 postajala tudi na postaji Borovnica, — Sprejeto brez debate. O ustanovitvi deželne posredovalnice za obrtne in kmečke delavce (nujni predlog posl. Kreka) poroča v imenu upravnega odseka posl. Piber in predlaga: Deželnemu odboru se naroča, naj do prihodnjega zasedanja izdela zakonski načrt za deželno posredovalnico po teh-le načelih: a) Sedež posredovalnice, ki se ustanovi kot deželni zavod, bodi Ljubljana; b) pomožni organi v posredovalni organizaciji naj bodo v prvi vrsti občinski uradi; poleg njih pa tudi druge organizacije, ki se prostovoljno javljajo za ta posel. Za kmečke po* sle in delavce zadruge in izobraževalna društva; za obrtno delavstvo, pomočniška in delavska, zlasti strokovna društva; c) deželna posredovalnica imej pravico stopiti v stik s podobnimi ali sorodnimi organizacijami drugih dežel, tudi inozemstva; č) financiranje se zvrši po načrtu, da tisti, kateri iščejo dela, ne plačajo nobenih pristojbin. Za poročevalcem Pibrom govori dr. Novak: V ozki zvezi s predlogom, ki je v razpravi, je problem brezposelnosti. Pri poljedelskem delavstvu pač ni toliko brezposelnosti, pač pa pri obrtnih in industrialnih delavcih. Brezposelnost je katastrofa, ki zadene delavca brez lastne krivde. Zato je dolžnost zakonodajnih oblasti, da se ozirajo na brezposelnost. Ce zadene kmeta ujma ali kaj drugega. tedaj mu pomagata dežela in država. Ali prav tako mora zanimati deželo tudi beda delavstva in njena dolžnost je. da mu pomaga iz te bede. Vprašanju brezposelnosti je posvetil tudi državni zbor že pozornost in proračunski odsek je sprejel predlog socialno demokratičnega poslanca Glockla, naj se upostavi v letošnji državni proračun 2 miljona kron za podpore brezposelnim delavcem, Čc postane ta predlog tudi zakon, tega seveda ne vemo. Tud? nižjeavstrijska deželna zbornica je sprejela predlog, da upostavi v proračun primeren znesek za pomoč brezposelnim. Pred kratkim le ljubljanski občinski svet dovolil z vsemi slovenskimi glasovi 5000 K brezposefske podpore. Vprašanje podpor brezposelnosti se mora rešiti z javnopravnega stališča. V Avstriji imamo malo skušenj pri izplačevanju teh podpor. V mnogih mestih v Nemčiji je v veljavi gentski sistem. Bistvo tega sistema le v tem, da dobi iz javnih sredstev le oni delavec podporo, ki sam skrbi s plačevanjem prispevkov organizaciji za čas brezposelnosti. Tud? občina ljubljanska je uredila izplačevanje podpor brezposelnim po gentskem sistemu. Občina ljubljanska ima seveda omejena sredstva, dežela razpolaga z večjimi sredstvi. Da bi dajala dežela podpore j aravnost brezposelnim, to bi bilo seveda zaradi kontrole težko, pač pa naj bi dežela podrejenim korporacijam, obč.inam ki skrbe za brezposelne, priskočila na pomoč. Zato predlagam: Deželni odbor se pooblašča, da povrne oniiu občinam, ki uovoljujejo Iz občinskih blagajn brezposelne prispevke, ki nimajo značaja ubožne podpore, polovico v ta namen porabljene vsote. V proračun za leto 1914 naj se postavi v ta namen znesek po 10.000 K. Posl. Ribnikar pozdravlja v principu vsak’ predlog, ki ima namen, olajšati našemu ljudstvu socialno bedo. Predlog, ki ie v razpravi, je zgrajen na izkušnjah deželnih posredovalnic na Češkem in v Šleziji. Ali ti dve deželi sta popolnoma drugačnega značaja kakor Kraniska. Prf nas imamo samo male kmete. Na podlagi statistike »Mestne posredovalnice« konštatira govornik, da ljudje nočejo sprejemati dela na kmetih in da primanjkuje poljedelskih delavcev. V tej posredovalnici so se zglasili tudi gospodarji z dežele, ali za te službe se je zglasila komaj tretjina toliko moči, kolikor so jih potrebovali kmečki gospodarji. Mestni gospodarji se močno .pritožujejo o posredovalnicah, Češ, da odhajajo posli za vsako malenkost od hiše, ker jim posredovalnica preskrbi novo službo. Jasno je torej, da se bo »ako postopanje udomačilo tudi pri kmečkih poslih. Sedaj so posli na kmeUh takorekoč primorani, da ostanejo na svoji službi, ker ni posredovalnic po vseh občinah, kakor bodo, če se uresniči predlog. Posredovalnica, namenjena malemu kmetu, bo le nova izselje-•valnica za naše ljudi. Edina možnost, da odpo-moremo pomanjkanju poljedelskih delavcev, bi bila imnortacija. Seveda, kje bi jemali delavce? 'Štajerski delavci ne delalo radi na naši zemlji, ker Hm je pretrda Deželna posredovalnica ne ,bi nikakor dosegla svojega namena. In treba bo poiskati druge poti. Na Štajerskem, v Gradcu. imajo zasebno posredovalnico »Wohlfarhts-.verto-m’«. ki preskrbuje mladeničem, ki se vračajo od vojakov, delo na kmetih. Na ta način bi se morda tudi pri nas lehko kaj ukrenilo. Najbolie bi pa bilo, da bi deželni odbor zgradil svojo posredovalnico na tem, kar že imamo, na mestni posredovalnici. Predlagam zato: Deželnemu doboru se naroča, da zasliši do prihodnjega zasedanja mnenje malega kmeta in stopi v dogovor z mestno občino ljubljansko za razširjenje že obstoječe »Mestne posredovalnice.« ki naj bi zlasti preskrbovala vojaku rezervistu delo na kmetih. Posl. Gangl priporoča ustanovitev obrtne delavnice v Idriji, za katero so se bile izrekle že pred leti vse tri politične stranke v Idriji. V starosti od 14. do 17. leta je v Idriji okolo 150 do 200 mladih fantov, ki žive v brezdelju, ker rudnik ne sprejema fantov pod 17. letom. Ministrstvo za javna dela bi imelo dolžnost, da preskrbi idrijskemu prebivalstvu obrtne delavnice. Predlaga: Visoka zbornica skleni: Ministrstvo za javna dela se poživlja, da Cim prej ustanovi v Idriji obrtno delavnico za moško mladino od 14. do 17. leta, kjer se naj priuči različnim rokodelstvom, da se s tem prepreči brezposelnost. Deželni glavar zaključuje ob tri četrt na dve sejo. Prihodnja seja v petek, 20. februarja, ob pol desetih dopoldne. Dnevne beležke. — Z jutrišnjo številko izide »Zarja« za sedaj zadnjič kot dnevnik. Od prihodnjega tedna dalje bo izhajala po dvakrat na teden, dokler se razmere ne izboljšajo toliko, da se more obnoviti dnevna izdaja. Dolgotrajna gospodarska kriza, ob kateri je najbolj prizadeto delavstvo, je tudi na razmere delavskega lista neugodno vplivala. Ta kriza pa ne bo večna. Ako sedaj, pod silo materialnega pritiska ustavljamo dnevno izdajanje, smo prepričam, da pride kmalu čas, ko bodo imeli zavedni slovenski delavci zopet svoj dnevnik.. Dotlej se bomo trudili, da Jih z dvakratno izdajo na teden zadovoljimo, kolikor bo le mogoče. — Grof Barbo Je zanimiv Junak, da nikoli takega. Nikdar ne bi bili verjeli, da ima mož ki igra sicer v deželnem zboru prav skromno vlogo, toliko poguma, kolikor ga je pokazal na posvetovanju o kranjski volani reformi. Ni se nam zdelo čudno, da je takoj na prvi odsekovi •‘seji na šusteršičevo vprašanje, če bi veleposestniki blagovolili dovoliti splošno in enako volilno pravico, odgovoril, da ne bi blagovolili. Gospodje, ki ne priznavajo niti enake rojstne pravice, se ne bodo nikoli ogrevali za to, da bi smel hlapec tako voliti kakor njegova gnada gospod grof. Sploh je premilostljivi gospodi vse v dušo zoprno, kar diši po enakosti. Ali korajža grofa Barbota sega dalje. Na zadnjem sestanku klubskih zastopnikov je mož slovesno izjavil, da veleposestniki ne pripuste nobene pomno-litve mandatov v deželnem zboru, če se ne ‘pomnože tudi veleposestniški mandati. Ko smo to čitali, se nam je zazdelo, da nas mora od samega rešpekta zadeti kap. Včasi misli človek, da je treba poguma, Če prosi za svojo pravico. Gotovo ga Je že treba, če zahteva pravico. Ali grof Barbo ga ima stokrat več. On zahteva več privilegij, pa niti ne migne s trepalnico, ko izreka tako besedo. Devetinštirideset veleposestniških volilcev je izvolilo deset poslancev. Blizu devetdesettisoč volilcev v splošni kuriji je tudi izvolilo deset poslancev. V splošni kuriji naj le tako ostane; za 90.000 jih je dosti deset. Am- pak za 49 visokorodnih je deset poslancev premalo! Niti stotinka poslanca jim ne bi šla, če bi veljala politična enakost v deželi. Več kot tisočkrat preveč zastopstva ima v deželnem zboru; ampak grof Barbo se upa zahtevati še več. Kaj ko bi predlagal — če je že na delu — povsem radikalno reformo? Število poslancev je 49; volicev veleposestnikov je tudi 49. Torej: Volitve naj se opravijo, v deželnem zboru pa ima vsak veleposestnik sedež in glas. — Greh iz leta »908. se zdaj maščuje. Takrat so sklepali volilno reformo za kranjski deželni zbor in klerikalci, katerim je šlo edino za to. da dosežejo večino v zbornici, so zatajili splošno in enako volilno pravico. Za edini uspeh, za svojo večino, so pa dali veleposestnikom pravico, da smejo zanaprej preprečiti vsako reformo. Če gredo gospodje grofi in baroni iz zbornice, ne more deželni zbor sklepati o nobeni volilni reformi. Tako so sicer klerikalci prišli do večine, ali v najvažnejšem vprašanju so napravili veleposestnike za gospodarje v deželnem zboru. Zato ni čudno, da jim je zrastel greben, pa zdaj grof Barbo enostavno ukazuje, kaj se sme in kaj se ne sme skleniti. S tisto določbo so onemogočili vsako normalno rešitev vprašanja volilne pravice in dokler ne bodo imele vse stranke dovolj poguma, da nastopijo proti veleposestnikom tudi izven deželnega zbora, bodo grof Barbo in njegovi tovariši poveljniki v zbornici. In ponosni klerikalci prenašajo to jerobstvol — Kaj so dosegli tiskarski pomočniki? »Slovenec« se na vso moč trudi, da bi omale-ževal pridobitve tiskarskih pomočnikov. Rad bi jim sugeriral, da bi bili dosegli več. če bi ne poslušali socialno demokratičnih voditeljev. Kar se tiče glavnih zahtev potnočnikv. se ie zvišala minimalna mezda v vseh mezdnih razredih za 3 K. v najvlšiem razredu za 4 K. Vsi oomočniki. katerih zaslužek presega minimum, dobe sološno doklado do 3 K. Nalnižii mezdni razred so opustili in približno 40 krajev je prišlo v višji mezdni razred. Tem pomočnikom se zviša mezda za 5 K. Cena za tisoč črk se Je zvišala za vsakih tisoč črk za 4 vinarje. Delovni čas se le skraišal za pol ure na teden. To so najglavnejše pridobitve, ki so pač lepe. Slovenec pa hodi okolo tiskarskih pomočnikov kakor mačka okolo vrele kaše. Rad bi jih razdvojil. Ali prijatelj »Slovenec«, grozdje je za enkrat še prekislo. — Veliki pustni korzo. Za Slavčevo maškarado, ki se vrši na pustno nedeljo dne 22. t. m. v veliki dvorani hotela Union, ie priglašenih zelo mnogo različnih mask: glavar slavne ciganske godbe, ki je sedaj na Gorenjskem, nam ie pa te dni sporočil, da se pripelje s svojimi godci in mnogoštevilnim spremstvom na pustno nedeljo ob pol 5. ponoldne z gorenjskim vlakom v Ljubliano in sicer na glavni kolodvor, odkjer se odneljeio potem z vozovi po mestu, da si ogledajo mesto. Zvečer nastopijo okrog 8. na maškaradi z izbranim sporedom. — Nezgoda. 701etni delavec Peter Kalan iz Zagorja ob Savi Je padel na poti domov v kamnolomu. Poškodovano ima prav nevarno hrbtenico in ima zlomljenih tudi več reber. — S Save. Veselo znamenje je, da se zadružno gibanje na Gorenjskem tako lepo razvija. Vse tri prdajalne »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico« so v lepem razcvitu. Promet se viša in množi. Novi člani pristopajo vsak dan. To pa gotove elemente jezi. Radi bi škodovali, pa obrekujejo. Seve obrekujejo pa tako, da jim težko prideš na sled. Zato prosimo vse naše sodruge, da vsako obrekovanje natančno zabeležijo in ga izpričajo ter naznanijo sodrugu Antonu Cugwitzu na Savi, ki bo ukrenil vse potrebno, da pridejo obrekovalci do zasluženega plačila, ker obrekovati se zastonj ne smel I ahko pa tiste obrekovalce naznanijo tudi ravnateljstvu društva naravnost v Ljubljano. — Sploh pa se potrudimo, da bomo z nošo stvarjo stopali Čimdalje višje in višje brez ozira na desno in levo. Vse za procvit našega delavskega gibanja! — Desettisoč kron škode ima posestnik Janez Sajovic v Vodicah, občina Podkraj v postojnskem okraju. Ogenj je nastal najbrž vsled tega, ker je imela Sajovičeva hiša prav slab dimnik in so iskre užgale hišo. Požar je uničil hišo, gospodarsko poslopje, seno, slamo, orodje in stroje. Zavarovan je bil le za 500 K. — Dobro malico sl Je hotel napraviti. V soboto so aretirali orožniki v železniškem predoru pri Litiji 191etnega delavca Feliksa Zupan z Vač. Pri njem so našli dva kosa suhega mesa, dve salami, dve škatlji sardin in mnogo različnih cigar, kakor tudi kukalo. Zupan je izjavil, da sta te stvari prejšnjo noč tovarišem ukradla v neki ljubljanski gostilni. — Zaradi požiga ie bila obsojena pred novomeško poroto Ana Vranešičeva iz Zorenc pri Črnomlju na desetletno težko ječo. V Tribučah je zažgala iz maščevanja, ker so ji kon-fiscirale oblasti vtihotapljene prešiče. Dvema posestnikoma je pogorelo takrat več objektov. — »Hči čuvaja svetilnika«, velikanska nordiška senzacijska drama iz pomorskega življenja v 6 dejanjih se predvaja danes v kinematografu »Ideal« (telefon 328). Gotovo bo imela tudi ta slika privlačnost. Učinkoviti film drži gledalce od začetka do konca v napetosti. Čudovit je strahoten prizor razleta ladije. — Razen te drame predvaja se še veseloigra v 2 dejanjih »Pomožni natakar«, posneta po znani francoski gledališki glumi Pierre \Veberja. Predstave trajajo 2 uri in pričenjajo vsak dan ob 3., 5., 7. in 9. Za 10 vinarjev zvišane cene. Štajersko. — Pet otrok se zadušilo. Iz Maribora se poroča: Zakonska Belšak, kajžarja, sta pustila svojih pet otrok v starosti od 1 do 5 let brez nadzorstva doma. Otroci so se igrali z vžigalicami ter povzročili požar, v katerem so se vsi zadušili. — Maribor. (Slovensko gledališče.) Dramatično društvo v Mariboru uprizori na pustno nedeljo dne 22. svečana t. 1. predpustno burko »Vrban debeluhar« in sicer ne zvečer, marveč ob 3. popoldne s sodelovanjem godbe »Glasbenega društva«. Po predstavi bo ples v veliki dvorani ob zvokih godbe na lok. Začetek ob 8. ^večer. Vstopnina za posetnike popoldanske predstave 50 v, za druge pa 1 K. — Dramatično društvo v Mariboru opozarja že danes slavno občinstvo, da gostuje v nedeljo dne l. sušca 1914 na našem odru celjsko dramatično društvo. Goriško. — Podeora. Občinske volitve se bližajo in stranke se pripravljajo za nastop. Tudi socialni demokratje se pripravljamo, da pregledamo naše vrste. Ne mislimo na zmago, pa se tudi ne bojimo poraza. Drugače pa je pri nasprotnih frontah. Imamo dva nasprotnika — klerikalnega in liberalnega. Mimogrede omenjeno, sta oba podgorske barve: ne vesta ne prvi ne drugi. kaj da sta. Zaradi tega jima je tudi vseeno glede nastopa. Od daleč smo slišali, da se pripravlja klerikalno-liberalna mešanica. Pa ne direktno; tako-le po ovinkih kakor je pri nas stara navada. Za enkrat načela v koš, gospodarsko vprašanje pa — pardon — občinski stolec na površje. Ne vemo ali so ti glasovi resnični; za nas je tudi vseeno, kako nastopijo. Na vsak način Da jim želimo dober tek in mnogo sreče. Našim sodrugom pa priporočamo agitacijo, da pokažemo tem ljudem našo moč in da jim povemo v obraz, da se ne bojimo terorizma. — O volilnem gibanju bomo redno poročali. — Temeljita učenost. (Dopis iz Podgore). V ljubljanskem »Dnevu« od četrtka 12. t. m. smo čitali dopis iz Podgore, v katerem tarna dopisnik o nevarnosti, da preide Podgora v kremplje narodnih sovražnikov. V začetku dopisa omenja delovanje »Lege naziotiale«. oziroma njenega otroškega vrtca. Ni naš namen presojati delovanje ital. šolske družbe; kvečjemu omenimo, da so v tem oziru italijanski in slovenski nacionalci enaki. Pod pretvezo narodne obrambe so jim vsa sredstva dobrodošla; — »ciol tu. che ciole ance io« pravi furlanski pregovor. Ce si pa »Dnevov« dopisnik domišlja da so podgorski socialisti marsikaj zakrivili v narodnem oziru, mu moramo reči. da se je s pametjo skregal. Med drugim mrcvari v svojem dopisu to-le: »Pri nas jc sicer mnogo delavcev. ki so zaposleni v tukajšnjih tovarnah, toda žal. da se v narodnem oziru premalo gibljejo. Naši delavci so sposobni za kaj viš- jega (?!) kakor pa samo za breznarodno socialno demokracijo, ki ubija narodno in politično življenje.« (Joj. joj. kako si se po zobeh udaril? Op. dop.) »Socialisti so tudi pri nas marsikaj zakrivili, da se naše delavstvo ne more povzpeti do pravega narodnega prepričanja.« Prav radi in s ponosom priznamo, da smo socialisti preprečili nekaj v tem oziru; ne pa tega. kar si domišlja podgorski »Dnevovec«, pač Da to. da podgorsko delavstvo ne veruje narodnjaškim frazam in da nrav pošteno obrača hrbet na-rodnjakarskim demagogom. Narodno vprašanje razumevamo socialisti nekoliko drugače kakor narodnjakarji in smo tudi prepričani, da ie rešitev tega vprašanja mogoča le v zmislu, ki gi oži ? ča narodnostni program socialne demokracij čo misli podgorski dopisnik »Dneva«, da se narod teši z narodnimi veselicami, se je v drugič s pametjo skregal. Vzrok, da se v Podgori ne prirejajo narodne veselice je ta. da se delavstvo ni povzpelo do pravega narodnega prepričanja. Samo plesi druzega nič! Tako meni nadalje »Dnevov« dopisnik; in nam se zdi. da tiči ravno v tem grmu zajec. Delavskega denarja za narodne prireditve manjka tem ljudem. Kaj boljše plače, ugodnejše delovne razmere itd.! To mora biti za delavce deveta briga: le denar sem. da rešimo narod z narodnimi veselicami, socialno vprašanje pa bo šlo — preko nas. In govorite o plesih! Saj ne znate druzega kakor plesati — seveda narodno in kadar svira — orkester od Fare!! Kar se pa tiče fraze o breznarodni socialni demokraciji, ki ubija narodno in politično žvljenje, nimamo kaj povedati. Omenimo samo, da je je objavil »Dan«. — Odbor politične organizacije soc. dem. stranke v Nabrežini naproša vse sodruge in sodružice, da blagovolijo čimprej poravnati zastale prispevke za leto 1912/13. Vplačuje se lehko vsako nedeljo od 10. do 12. dopoldne v prostorih strokovne organizacije v Nabrežini zaupnikoma, sodrugu Alojziju Colji ali sodrugu Antonu Frandoliču. — Odbor. Umetnost in književnost. Odborova sela »Matice Slovenske« dne 13. februarja 1914. Predsednik se spominja smrti dolgoletnega odbornika šolskegas vetnika Vili-balda Zupančiča ter poroča sledeče: Društvena knjižnica se že katalogizira. Knjižnica Nobelovega instituta v Stockholmu si izpopolnjuje svoj slovenski del. V zameno stopimo s »Slow. To\varzystvom« v Krakovu in z »Obštinskimi Novinami« v Bitolju; s krakovsko akademijo se bo izkušala doseči zveza. Preostala zaloga RoBmaBlerjevih »Štirih letnih časov« se odstopi »Šolski Matici«. — Kot ustanovniki so pristopili: c. kr. učitelj Ivan Kovač v Šibeniku, ravnatelj dr. Jos. Tominšek v Mariboru, centralna knjižnica mestnih šol v Zagrebu, župan zagrebški arhitekt Janko Holjac m srbski vse-učiliški seminar. — Iz zemljepisnega odseka: Zemljevidno delo je končano; za par dni polde^ jo korekture na Dunaj v c. in kr. vojaški geografski zavod, ki tiska zemljevid. Zakasnitev zemljevida ie neprijetna, a umljiva; sotrudniki so morali delati brez podpor, kakor jih dobivajo za tako delo znanstveni delavci drugje; odlične sotrudnike kakor prof. dr. Cerka. prof. Pajka in dr. Orožna ie rano ugrabila smrt; nasvetovani popravki, ki so zadnje leto prihajali iz raznih krajev, so si često direktno nasprotovali. — Iz odseka za slovenski iezik: Pregled o slovenskih dialektih (z dialektološko karto) priobči prof. dr. Nachtigall, Za dialektološke študije bi »Jugoslovanska akademiia« v Zagrebu dajala podpore; nekj takih študii je deloma priorav-Ijenih. Popolne študije o Trubarjevem jeziku še nimamo. Zbrane in izbrane soise Stanislava Škrabca začne Matica izdajati kot ložništvo, ki io bodo Matičarji mogli dobiti za primerno nizko ceno. Narodopisje: Amaterji-fotografi naj bi fotografirali na pr. domače priprave. preprosto kulturo, orodje, gorske koče, posebne obrti, predice. terice. živlietije kmeta, kako prevažaio les, delo v Železnikih, v Kropi, Kolednike. Kmečko svadbo, fante, ki pojo. dekleta. ki pojo. ki igrajo vrtec, belokranjsko kolo itd. Ob ustanovitvi nove »Deželne zveze za tujski promet«, kj ima posebno panogo v »Do- Za resnico. Roman. Spisal Jožef Laichter. (Dalje.) Jpirala je pogled proti vratom, in ko se je med njimi pokazal Ivan, se ji je razprostrl radosten, solnčen nasmehljaj po obrazu. Odstranila Je ruto in mu vstala nasproti. »Ne trudite se prosim vas, ostanite,« je opominjal Ivan. »Saj ste tako redek gost!« je izpregovo-rila Katinka naglo, burno. »Torej vendar niste pozabili na nas? Jaz se vas tolikrat spominjam. In sedaj, ko sem čula v kuhinji glas, sem se vprtfšala v duhu: Ali je to mogoče? Kako.me yeseli, da vas 5e vidim, preden se odpeljeva.« »Kaj se mari odpeljete?« ie vprašal Ivan šileč Katinko. naj sede. »Hočeva vun. K teti poideva, k mamini sestri. Morda meni vendar bolj ustreže zrak na kmetih. Že sedal mi je bolje, ker se lahko že malo odsopem. Oprostite, da sem kar taka s to ruto,« je pristavila, sedla in sl ogrnila ruto zopet na koleni, »okno imam odprto In vendar ml je mraz,« * A kdaj odhajate?« je vprašal Ivan in tudi sedel. »Mamica že vse pripravlja,« je odgovorna Katinka. In gospa Součkova, ki se je pri teh besedah baš pokazala v sobo z drugim zastorjem in jopico, Je dodala:] »Zato imava danes, dragi gospod, povsodi toliko nereda. Te-le še operem, a potem da bi le že bili zunaj. Katinka pa, ako da Bog, se ozdravi popolnoma.« Ivana je nekaj pretreslo. V tem hipu si je osvestil, kaj čaka Katinko. Trpka ironija stavka, ki ga je izgovorila gospa Součkova. se mu je zabodla globoko. Obrnil se je proč. naglo pogledal skozi okno, a ni se izognil britki. živi predstavi. In znova ga je bio strah pogledati Katinki v obraz, sluteč, da bi ji v očeh čital bolestni odgovor: »Kaj ne, mamica Je bedasta in jaz sem bedasta, toda ko se človek vendar le lovi za vsako bilko! Morda vendar morda ali sploh ne mislite?« Katinka se je tudi zagledala skozi okno. Uganila je Ivanovo razfnotrivanje. Njene misli so bile resnično v tem hipu take, kakor je slutil Ivan. Res si je mislila, da je vendarle bedasta, da je zastonj vsaka pomoč, da na vse zadnje vendarle umre. Skozi okno pa je videla vejevje drevja na sosednjem vrtu, zrla nad njim v modro nebo. na katerem se Je žarelo solnce, in začutila Je silno koprnenje po življenju. In to koprnenje Je na mah v njenem srcu zagladilo vzdramljene žalostne misli. »Bolje mi Je, čutim, da bom živela — živeti hočem!« Kri ji je bušila ob senci, zatisnila si je oči in zašepetala: »Ah, kako z veseljem odhajam na deželo niti reči vam ne morem, s kakšnim veseljem!« Ivanu so se bolestno skrivile ustuice. Malo se je zmedel in hitro odgovoril: »Na kmetih je bolj zdravo, dasi imate i tu vsaj to ugodnost, da ne vidite na ulico, da gledate na drevje in na vrt.« »Da, to je prijetno,« je rekla Katinka. »Saj sem že vsak listek preštela na tem drevju, kajne, mamica.« »Veste, kaj bi rada?« je dejala naenkrat in zrla napeto nekaj časa v Ivana. »Veste, kaj? Tako-le tako me nekaj sili, da bi vstala iz naslanjača, bila na kakem travniku, naletala se kakor, kakor — ko bi se le še enkrat mogla tako-------------1« Zagledala se je v praznoto, kakor da zopet dvomi in kakor da sama sebi zastavlja vprašanje, li je to mogoče. In gospa Součkova je rekla: »Še stokrat, Katinka, in kako boš prepevala in kako se natekalal« In Ivan se je tudi pridružil rekoč, da razumeva in da sam časih občuti podobno hrepenenje, dasi je. zdrav. Potem so .govorili o vsem mogočem, toda vprašati to. kar je mislil, zato ni imel Ivan naenkrat poguma. Ko pa je odhajal od Katinke. Je bil poln vzvišenih misli. Potožil Ji je o svoji notranji nemirnosti, o svoji razdvojnosti, in ona mu je pravila: »Verujem vam. Pa vendar ni tako težko živeti v radosti. Če ima človek jasno dušo. če gleda blagohotno in idealno na življenje, če išče svoje zadovoljstvo in svojo srečo v delu in v Izvrševanju svojih dolžnosti — ie lahko srečen in lahko živi radostno. Življenje mu je liubo in prijetno. Tisto zuuanie soglasje, tista harmoniia vendar ni nič druzega nego posledica duševnega soglasja. In ko bi jaz ne bila bolna ; Vidite.« je pristavila nekako bolj žalostno, »kaj naj jaz rečem, ko ne morem delati, ko sploh ne morem? Pa vendar se moram i tu nekako umiriti. Baš pred nekoliko dnevi sem čitala. da življenje ljudem ni bilo nikdar vesclica v maiu in da človeka ne dela bednim umiranje, da. niti ne umiranje za lakoto, temveč nekaj druzega. Prežalostno je. če moraš živeti in ne veš zakaj, če imaš srce in dušo utrujeno in medlo, če si osamljen in greš za znanim laissez faire. to ie bedno, to ie pravzaprav huje nego vse. Jaz pa sem zadovoljna, da vsaj vem. zakaj sem hotela živeti, in če bi sedaj morda « Ivan jo je ginjen gledal in vzdihnil. Kmalu potem je tudi sam — v Rokvtko. Pripeljal se je Sf Si popoldneva in iedva ie precel oo prihodu na inriie se izprehajat. Bil ie topel večer. Čutil je vonj cvetoče vinske trte in vonj jaztnina. Sel je po meinh proti lesu. Korakal je naglo, sveže. Oziral se je po nebu in po pokrajini, in nekaj milega ga je tešilo v misli, da Je še danes zjutraj bil v zatohli Pragi in da sedaj koraka tu po meji sredi visokega žita in vdihava zdravi, vonjavi zrak na kmetih. Spominlal se Je Katinke. spominjal l raznih zadev. teženj in razporov. napolnjujočih njegovo notranje in zunanje življenje v Pragi. (Dalie,> rnovinoznanstvu«, ie Matica načelništvo tega odseka opozorilo na svoi Narodopisni odsek in njega načrte. — Iz Knjižnega odseka: Na neki 'poseben dopis se odgovori, da Matica izda Slovenske narodne pravljice in pripovedke, ko bodo končane »Slov. Nar. pesmi« in da se bo misel o izdajanju kniine o vseli straneh slov. kulturnega življenja dala uresničiti takrat, ko .izide »Jugoslovanska Enciklopedija«, kjer bo gradivo zbrano. — Obsežno monografijo o Einspielerju izda »Družba sv. Mohorja«. Pisatelja ^ivotopisa dr. K. Glaserja še nimamo. Monografijo o bolg. pesniku Penču Slavejkovu spiše prof. Bezenšek. Za zgodovino Štajerske, ki bo izšla v Slov. zemlji, še vedno ni bilo mogoče dobiti pisatelja. — Le omenja se predlog, da bi kateri pisatelj izvedel Jurčičev rudimentarni roman »Slov. svetec in učitelj«. — »Korespondenco dr. Jos. Vošniaka« (1. del) je priredil dr. Lončar. — Knjižni rogram za 1914: Zabavna knjižnica in Knezova knjižnica. — Vošnjakova korespondenca. — Srbohrvatska narodna lirika (Ženske pesmi), ki jo priredi Cvetko Golar. — Prevod iz svetovne književnosti (Tolstega »Vojna in mir«; Anatole France: »Thais».) — »Ižansko narodno blago« (pravljice). — Škrab-čevih spisov I. snopič izide kot posebno izdajanje. V evidenci je i nadalje imeti misel o izdaji starejših slov. pesnikov, ki so doslej nepristopni in že zato neznani. Koncert Valborge Svvardstrttmove. Izreden umetniški užitek so imeli snoči obiskovalci koncerta, na katerem je pod okriljem »Glasbene Matice« nastopila švedska pevka Valborga SwHrdstromova, po daljši pavzi drugič v Ljubljani. Malo je koncertnih pevk, ki bi se ji dale primerjati, popolnoma sploh nobena ne. Sw&rd-strfimova ima čisto individualno umetnost, ki sega daleč nad virtuoznost. Kadar zapoje, se takorekoč vsa izpremcni v melodijo in harmonijo. pa vsa živi v pesmi, ki prisili uho, da se zatopi vanjo in ji sledi brez upora. Cist glas kakor srebro je čudovito šolan in oblikuje, kakor da sploh ni zaprek in težav. Toda te prednosti dobivajo pravi čar od bogate čuvstveno-sti. ki prešinja vsako noto in daje deklamaciji izraz bujnega, svežega življenja. Zelo raznovrsten je bil njen spored;-fizično je bilo veliko delo, da ga je popolnoma absolvirala, pa še tri točke ponavljala in tri dodala. Ali ta program je bil pester kakor pisana trata poleti; zdaj Segava nagajivka, zdaj tragični toni, tukaj dementno pomladno veselje, tam jesenska sentimentalnost — in za vse ima pravo barvo, pravi akcent. Čudovit je njen šepet, pianissimo, pa vendar razločen do zadnjega kota; potem pa prihajajo heroinski glasovi, kakor da bije kladivo. V JSrnefeltovi »Titaniji« je kakor sapica, ki prinaša arijo iz oddaljenega gozda; v Grie-govem »Plesu kozličkov« se pode toni kakor kapljice v slapu; v Lange - MUlierjevein »Poznem poletju« se razlije globoka mistika. Petje spremlja zdaj z lahnimi zdaj s krepkejšimi kretnjami glave, nikdar ne pretiranimi; in z njenim glasom govore njene oči. Na občinstvo je na- pravila izredno velik vtisk; ploskanja ni bilo ne konca ne kraia in nihče se ne bi bil naveličal poslušanja. Pobila je lep šopek, zasluženo priznanje veliki umetnosti. • Raznoterosti. Nevarni polet. Iz Novega Jorka poročaio: Pretečeni pondeliek je mladi letalec Niles hotel obračati s letalom v zraku kozolce. Dvigni se je 3000 čevljev visoko. Vse je bilo d .tlej dobro in letalo je stalo že navpično v zraku. V tem trenotku pa ie prenehaa delovati dovodna cev za plin. ki goni motor. Letalo ie bilo torej brez moči in jc drvelo proti zcmlii Niles se je sicer trudil na vse načine, da bi dobil zopet nadvlado nad motorjem, ali vse zaman. Vsi gledalci so se poskrili v barake, ker vsakdo je pričakoval strašno eksplozijo, če trešči aparat na tla. Ko pa ie bilo letalo ie še 200 čevljev nad zemljo, se ie naenkrat dvignilo, motor ie zopet ropotal, zadnjo sekundo ie Niles še obvladal stroj. Stroj je plul pa v zraku tako. da ie bil obrnjen z /gorenjim delom proti zemlji in Niles Je imel obrnieno glavo nizdol. Letalo ie bilo tako blizu zemlje, da so videli gledalci ier-men. s katerim je bil letalec Pričvrščen na stroj. Niles ie pomirjevalno mahal z roko gledalcem. Počasi je spravil letalo v normalno lego in priplul na zemljo. Blaznost, posledica pijančevanja. Iz Češke Lipe poročaio: V soboto 14. t. m. je naenkrat zblaznel 38letni davčni asistent Josip Kock-stein, ker ie bil strastno vdan pijači. Ko ie prišel domov, je ustrelil dvakrat, na svojo 501etno mater. Kliub temu, da ie dobila mati dve nevarni rani v ramo in pljuča, je zbežala na policijsko stražnico, odkier so jo prenesli v bolnišnico. Nato ie šla policija na stanovanje, ki je bilo pa zaklenjeno. Kockstein je grozil policiji, da bo strelial in da naj raie prime tatove, ki so v podstrešju. Nato je prišla požarna bramba. Gasilci so razbili okno in z vodo poškropili zbaznelega. Obenem so na oolicaii in orožniki vdrli v stanovanje in priieii blazneža. Oblekli so mu prisilni jopič in ga odvedli. 801etni oče Kocksteinov ie pa ves čas ležal v postelji in bil priča groznim prizorom. Tudi njega so prepeljali v bolnišnico. Zadn!e vesti. KAJ BO S PARLAMENTOM? Krakov, 20. Tukajšnji listi poročajo iz dunajskih parlamentarnih krogov, da misli vlada še v prvi polovici marca razpustiti državni zbor, če obnove češki agrarci in radikalci obstrukcijo. BERCHTOLD IN SAN GIULIANO. Rim, 20. Z ozirom na to. da vrne italijanski zunanji minister di San Giuliano meseca aprila grofu Berchtoldu obisk, piše »Popolo Romano«, da so se razmere med Avstrijo in Italijo zboljšale in da je zveza postala popularna, ker morata obe državi skupno skrbeti za Albanijo. NESREČA V RUDNIKU. Kladno, 20. V Ferdinandovem rovu se je sesul premog in ubil dva rudarja. TISZA IN RUMUNI. Budimpešta, 20. Člani ruinunskega narodnega odbora so sklenili, da vztrajajo na dosedanjem opozicionalnem stališču in da bodo z vsemi ustavnimi sredstvi nadaljevali boj za svoje programatične-zahteve. Slišati je pa. da so nekateri člani nezadovoljni, da se je razbilo pogajanje z vlado in da je zato pričakovati razkol med Rumuni. IGRALNIŠKA AFFRA. Budimpešta, 20. Splošna prometna družba se ie zaradi zadnjih pojavov v aferi igralne banke obrnila do sodišča. Predvsem hoče tožiti liste, ki so baje obrekovali njene ravnatelje. Potem se hoče p;itožiti na obtožni senat zaradi sodnijsko ukazanega vpogleda v njene knjige in spise. Nadalje hoče narraviti kazensko ovadbo zoper tiskovni urad policije, ker ie dajal časopisom podatke iz preiskave. Policijski svetnik Sandor je naročil nekemu izvedencu, naj pregleda družbine knjige. Ta ie zdaj podal poročilo, da je imela družba že takrat izgubo, ko ie predlagala zvišanje delniškega kapitala. Bilanca, ki je bila za ta namen predložena, je bia falsificirana. PRETEPAČI. Budimpešta, 20. Na včerajšnji seji je dejal baron Podmanicky: »Ker je padel izraz solni denar, sem zaklical, da naj se vprašata oba Szekelvja. Vprašam bivšega justičnega ministra, če je dobil iz strankine blagaine denarja za svojo volitev.« Pozneje je govoril Tisza. Nato je vstal Szekely in dejal: »Na Podmanic-kvjev medklic nisem reagiral. Dokler tisti, ki to trdi, ne dokaže, da sem kaj vedel o državnem denarju, je šuft. Zbornica naj mi oprosti, da rabim to besedo, vzdržujem pa zmisel tega izraza. Podmanlcky je po tem poslal Szekelyju svoja zastopnika. — Med govorom grofa Tisze Je napravil poslanec Lovaszy neki medklic; nato je član vladne stranke Kubfnvi zaklical: »Nesramnost«. Zvečer sta se stepla na sablje. Oba sta neznatno opraskana. Pobotaia se nista. USTRELILA SE JE. Budimpešta. 19, Varietetna umetnica Rafaela K o v a c s se je ustrelila, ker se je baje brezuspešno poganjala za mesto baletne plesalke na dvorni operi. NA POT. PRINC VVIED! Pariz, 20. Tukaj mislijo, da pojde prim Wied, ki je bil včeraj tukaj pri predsedniku republike ter pri ministrskem predsedniku in zunanjem ministru, za en dan tudi v Peterburg, preden se odpelje v Drač. DEPUTAC1JA PRI WIEDU. Berlin, 20. Esadova deputacija je prišla v Kelmorajn in odpotuje danes v Neu Wied. kjer jo jutri sprejme princ VVied. Zvečer odpotuje deputacija čez Dunaj v Trst. Knez in kneginja nastopita najbrže v nedeljo potovanje. BEKIR JE ) Or.L POBEGNITI. Valona, 20. Na sm?t obsojeni turški major Bekir aga je i otel pobegniti. Holandski oficirji so izvedeli, da je dal Čuvajem tisoč turških iun-tov, da bi mu pomagali. Zandarji so aretirali Čuvaje, ki so nato priznali. Bekir ago so prepeljali v Skader. OBTOŽENJ MINISTRI. Sofija, 20. Državno sodišče se je včeraj konstituiralo in potem odgodilo do srede, da morejo sodniki preučiti obsežne spise in storiti sklep, ker obtoženi general Savov ni prišel. ZOPER REVMATIZEM. Bruselj, 20. Zdravnik v Lutihu, dr. H e r r y je trdil, da je iznašel serum zoper revmatične bolezni. Belgijska akademija znanosti je zahtevala poročilo, preiskala zdravilo in spoznala, da olajša bolezen. Odgovorni urednik Etbin Kristan. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Dčiteljska tiskarna* v Ljubljani. runurvoi 1 r „ n—it tj PORODNIŠNICA. / LJUBLJANA • komenskega-ulica- 4 \ ' SEF-zDRAWK:pRmRiL> DR- FR. DERGANC Slavčeva .*. maškarada Veliki pustni korso pustno nedeljo 22. februarja v veliki dvorani hotela „UNION“. MF" V blagohotno uvaževanlel mi Da se Izogne vsem neljubim pomotam, se letos osebna vabila ne bodo razpošiljala, ter je pristop sploSen. Le maske naj pri nakupu vstopnic javijo svoje Ime. Vstopnina za Člane In maske 1 krono, za nemaskovane 2 krone. Predprodaja vstopnic v trafiki ge. ČeSarkove v Selenburgovl ulici In v trgovini gosp. L. Černeta v Wolfovl ulici. — Podrobnosti o maslza, Cajpuccmi, Caraveggia (dvotišie). Carita (vicolo), t,asa rosso, Castalda, Castello (riva), Casteiio I, II, III, Cerri, C ptessi, Cipriani, Ccdflli, Colte, Ccnsoitiva, Contavalle. Corso F. G., Lorso G. V., C?6rnig, Della Barca. Dopana, Drmzetti. Dreossi, Duomo in trg, Edling (prthed), Galilco Galilei, Giacinlo Galuna, Giuseppe Giusti, Garzaiolli, Goldoni, Grabizio, Ilario (dvorišče sv.), Iscur, Leoni, Leva da, Luigia, Lombroso, Lunga, Lang’ lsonzo, Macello, Magazzini, Mandria, Manzano, Marzoni, Marco (sv.), Marzia, Msttioli, Monte del Maj, Montecucco, Monte-vecchio, Mumcipio, Nuova. Orti, Paolo Diacoro, Pasconi, Pietro (sv.), Pomerotto, Posta veccMa, Pozzo (zagata) Rabatla Rassauer, Kiston, Kocco (trg), Rossini, Scalo tnerci, Scuola agraria, Stazione ireridiurale. Teatro, Tominz, Torrione, Tuscolano, Trento, Tre re, Trieste, Usina, Valdircse, Vandola, Velcdromo, Vogel. V uradu blagajne, ulica Morelli št. 16. Dr. Silvij Mor-purgo, ulica Alvarez. Od 2. do 3.30 v svoji am-bulanci v ulici Alvarez in od 11 30. do xh L pop. v ambulanci blagajne ulica Morelli. Drugi mestni okraj. Za stanovalce v ulicah: f n n Dr. Autenor Barnaba, Piazza Grande. Od 10.30 do 11.30 zjutraj in od 3.30 do 4.30 pop. v ambulanci blagajne ulica Morelli 16. Alpi G*u'>e, Angolo, Ant mo (ulica), Arcivescovado, Ascoli, Biar ca, Bariiera, Bosco, Biolo, Čampi, Cairposanto, Capellaris, Cap-P . Carducci, Caserma, Gastpgnovizza, Caterina (sv), Catkrini (trg). Chiara (sv). Cccevia, Castello (dielro). Coceviutta, Co-lonia, Cordaiuoll, Corno, Coronini, Coita, Cristo (in trg) Crcce, De Amiiis (trg). Dante, Foitr ca, Fcrrace, Franconia, Gelsi, Uiovanni (sv.), Ginnastica (in trg), Grande (trg), Grazigna, Grado, Legna, Mauro (san), Molino, Morache, Morcorora, Monte-t l d Orzoni, Ospitale, Pacassi (largo), Palladio, Paludi, Pcrcoto, Peigcla, Pcschiera, Petraica, Piazzutta (riva), Pico-lut, reggio, Ponte lsonzo, Ponte Nuovo, Rsfut, Rastello, Rola (trg), Salcano, Sassaie, Scala, Scogli, Scuole, Seminario, Strazig, a’ Tomaseo (trg), Torrente, Torrioni, Trigemina, Trcnco, Torosig, Vaccano, Veturini, Volpe, Velpa. Zorutti. Prvi okraj za goriško okolico. Za stanovalce v vaseh: n m Dr. Ivan Villat, P. Duomo fit. 3. Od 9. do 10. zjutraj in od 3. do 4 pop.vsvoji ambulanci, P. Duomo 3. Bate, Banjšica, Cerov gor. in spod., Cepovan, Grgar, Lokavec, Ločnik, Moša, Pevma, Podgora, Ravne, Solkan, Števerjan, Sv. Lovrenc pri Moši, Šmartno (Brda), Trnovo, Tribuša pri Gorici. Drugi okraj za goriško okolico. Za stanovalce v vaseh: n n Dr. Maks Adler-stein, ul. Dre-ossi 19 (ženska bolnišnica.) Od 9. do 10. zjutraj v ambulanci blaga,ne in od 3. do 4. pop. v svoji ambulanci, ulica Dreossi 19. Gracinja (Gorica), Bilje, Bukovica, Kronberg, Dornberg, Dol, Gradiškuta, Lokvica, Miren, Opatjeselo, Ozeljan, Prvačina, Peč, *«nce, Rupa, Orebovlje, Rubije, Standrež, Sv. Martin ra Krasu, Sv. Peter, Sovodnje, Staragcra, Šempas, Vrtojba gor. in dol, Vogersko, Volčjadraga, Vrh. Za stanovalce sodnega okraja Kanal. Pri zdravniku Dr. Zamponi R. v Kanalu Dr. R. Zamponi v Kanalu. Od 9. do 10. zjutraj in od 3. do 4. pop. v ambulanci ' zdravnika v Kanalu. Za stanovalce sodnega okraja Tolmin. Pri podružnici okr. bol. blag. v Tolminu. Dr. Alfonz Ser-jun v Tolminu. Od 9. do 10. zjutraj v aui-bulanci zdravnika v Tolminu; vsak torek in petek od 3. do 5. pop. v ambulanci na Bači. Za stanovalce sodnega okraja Kobarid. Pri dr. Hinku Več v Kobaridu. Dr. Hinko. Več Kobarid. Od 9. do 10. zjutraj in od o. do 4. pop. v ambulanci zdravnika v Kobaridu. Za stanovalce sodnega okraja Bovec. Pri dr. Josipu Hor&k, Bovec. Dr. Josip Hordk | Bovec. Od 9. do 10. zjutraj in od 3. do 4. pop. v ambulanci zdravnika y Bovcu. Za stanovalce sodnega okraja Cerkno. > Pri dr. Fanti-Šeku Smyčka, Cerkno. Dr. Fantišek Smyčka, Cerkno. Od 9. do 10. zjutraj in od 3. do 4. pop. v ambulanci zdravnika v Cerknem. znih okrajev v Kanalu, Kobaridu. Bovcu in v Cerknem. v uridih blagajne, odnosno pri podružnici v Tolm:nu ali pri zdravnikih posame- ——— Odhod parnikov: ------------------ 9 wv. Amerik« vsak« sototo, t jažao Amerik« vsakih 14 M. Yrst-New-York, vsako soboto. 'V Trst-Južna Amerika, vsakih 14 dni Trst-Kanada, vsak mesec. VBAsvnta« pojasnila ««Je dran volje brei{Mao pri glava! H«ifi m Kranjsko, Štajersko ln Kovoftko: SIMON KMETETZ, Ljubljana, — ■— Kolodvorska ulica itev. 26. —■ •= Potniki « w.oTOqsiewp~.ja isssis&gs v severno fn Južno AMERIKO m nO k P* BmmB m!#*! AVSTR0AMER1KANA Trst-Ncwy«rk, Bsciios Aires-RS« to JaieSre ■aJsevcJMa* kmparaM s #mm umnimi hi. StakSrW— ni«6»w> kraslitalei iRRMjavM«. m Im*«* Je m wtifi p«**«jviOrtiiet. «e Sobi SmS| Seswfe tm e vtee—. Mt kn*. pmligi. kepe# M. Občno konsumno društvo v Idriji nasaanja ■ tem, da je v svoji aejl dne ti svečana ltlS sklenil«, da at hranilne vlage danem obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov. Kredit do 30 dni Je obresti prest. Cez 80 dni do 6 mesecev se imajo računati obresti po C odstotkov s Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od SO dni naprej. ss Hranilne vloge sprejema draitvo vsak dan med uradnimi arami od & sjvfraj do Iz. dopoldne ter od 2. popoldne do 6. zvečer. — Odpovedni roki so pri draitvv najprimernejši in msmoat vlog mibolm, kajti n varnost garantira premoženjska in blagovna vrednost Vsak elan napafje zaupa " svoje priksaake mojemu uvoda. ■ ■ ■ ■■■■.. r. l z o. x. — se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri n Ljubljani. n Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča :: dela. s Delo je vedno solidno, točno in prav poceni. Proračune se na zahtevo do-pošlje brezplačno v najkraj-s sem času. :: »■■■■■■ iz pekarne ■■■■■■■■ ■ n ■ ^oneiimnega društva S [ ‘j ■ S S za IjubJJano in okolico* "1 In g [H IH ^ 5 HI I $' m je najboljši in najcenejši. ■ | { ■ S p. S Hlebi po 1*75 kg veljajo S S S B ! 'M S samo 56 vin. B ! IB ^ s BS 1 'B- ■ |pt ■ Gobi se v vseh prodajalnah | | | g ■ ' lit ■ »Konsumnega društva za Ljub- I I § □ jj v’ ■ jjano in okolico*. — Člani, ■ b B S I I B segajte po njem! a I - I g BSmBSUSBimmBBHBBBBBBBBBBBBBBBBB Konsumno društvo za • i’* ■ l • = in okoheo = registrovana zadruga z omejeno zavezo 'v * naznanja svojim članom, da glasom skupne seje nadzorstva in na-' čelstva.z dne IT. januarja 1913 obrestuje odslej t V \ > « y , ■ ' : ■' > ' ; .. Mmm rn I - I - rn "" t hranilne vloge članov po 5 I2 |o Zd*°£ Dosedanje stanje hranilnih vlog51000K. Dosedanje stanje deležev 32.000K. Rezervni r*klad 8000 K Denarni promet leta 1912.: 1,487.639 K 18 vin. Pisarna društva*v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta. ( , •* j.* • Prodajalne: v Ljubljani: Sodna ulica, Bohoričeva ulica, Krakovski nasip; v Šiški: Kolodvorska cesta, Celovška cesta; na Viču, v Tržiču, ; r '4 fena Jesenicah, na Savi in na Koroški Beli Pekarna v SpoCŠiški,Vdovska cesta. Načelstvo.