Poštnina plačana v gotovini.
17. junija 1939
St. 25 Leto III.
E G A
NAROD
Del
ovni
v
cas
Obrtniško delavstvo zahteva osemurni delavnik iz kulturnih in socialno-zdravstvenih razlogov
Zakon o zaščiti delavcev prepoveduje, da bi bil delovni čas v industrijskih in rudarskih podjetjih daljši od osem ur dnevno ali 48 ur tedensko. Za trgovinska in obrtniška podjetja ter podjetja, ki imajo manj ko /5 delavcev, določa zakon, da mora biti delovni čas o okviru osem do deset ur dnevno. Za trgovinska in obrtniška podjetja predpiše minister za socialno politiko v sporazumu z ministrom za trgovino in industrijo s posebno uredbo, kakšen delovni čas velja za vsako kategorijo podjetij po naravi in težini posla. Zadnja tozadevna ministrska uredba je izšla leta 1929.
Zahteva trgovinskih in obrtniških delavcev in nameščencev je, da se ministrska uredba, ki določa dolžino delovnega časa, temeljito spremeni. Tudi v
trgovinskih in obrtnih obratovalnicah bi moral kakor v industriji obveljati osemurni delavnik. Prav nobenega razloga ni, da se mora n. pr. danes o obrti delati po deset ur in tudi po dvanajst do petnajst ur na dan. Saj je delo obrt-
niškega delavca mnogokrat celo napornejše kakor pa ono industrijskega delavca. Obrtniško delo je o tehničnem in organizacijskem delu tako napredovala, da v prav ničemer ne zaostaja o pogledu intenzivnosti dela in izrabe delovne moči za delom industrijskega obratovanju. Isto velja za trgovinske obratovalnice. Utemeljitev, da n idr a trgovsko osebje delati po deset ali celo več ur na dan zato, ker to zaradi kupujočega občinstva drugače ni mogoče, ne drži. Saj imamo tudi v naši državi d najjačjih trgovskih centrih uveden osemurni delovni čas in to brez škode za konsum in trgovino.
Zgdnji čas se je razpaslo, d n se v nekaterih obrtih oddaja delo na dom. S tem načinom zaposlitve delovne moči se hočejo izogniti socialnim dajatvam in s plačilom od kosa pritisniti na raztegnitev delovnega časa brez posebnega doplačila.
Skrajšanje delovnega časa je kulturna, socialna in predvsem tildi zdravstvena zahteva obrtniškega delavstva.
K
onjunlctura popušča
Padec zaposlitve delavstva in zahteva, da se prepreči nadalfno redukcijo industrije
Zadnjih pot let se je gospodarski položaj v državi stalno zboljševal. Zaposlenost delavstva je naraščala in tudi mezde so sc za nekatere kategorije delavstva znatno popravile. Draginja življenjskih potrebščin je popustila in že smo mislili, da se bližamo normalnim. gospodarskim razmeram. Predvsem zuna-nje-politični dogodki so pa povzročili, da je zbo.ljšanje gospodarskega položaja zastalo. Vsi znaki kažejo, da je gospodarske konjunkture konec in da se moramo pripraviti na čase, ki tudi za življenje delavstva ne bodo najugodnejši.
Po statistiki SUZOR-ja vidimo, da se je posebno v gozdno-žagaivski industriji in pri gradnji visokih stavb zaposlitev delavstva znatno poslabšala. V primeri z lanskim letom je v gozdno-žagarski industriji zaposlenih 756 2 delavcev manj, pri gradnji visokih stavb pa 1637 delavcev. Tudi splošni prirastek zavarovanega delavstva pri SUZOR-ju je letos manjši od lanskega leta.
V «Službenih novinahs je objavil finančni minister navodila za sestavo državnega proračuna in samoupravnih proračunov. Finančni minister ugotavlja, da je zaradi ne-
povoljnh vplivov političnih dogodkov v svetu pričela gospodarska konjunktura popuščati. Trgovinska bilanca je za prvo četrtletje letošnjega leta pasivna za 160 milijonov. Nazadoval je izvoz za 18%-, uvoz se je pa zmanjšal za 2.8%. Dohodek na carinah se zmanjšuje in tudi •dotok deviz je nižji. Prvikrat od leta 1935. so pokazali državni dohodki v marcu letošnjega leta občutno nazadovanje v primeri z marcem lanskega leta. Zato je posvetiti največjo pažnjo pri ocenjevanju naših finančnih možnosti v bodočem proračunskem letu.
Na vesti o popuščanju gospodarske konjunkture gledamo s tem večjo zaskrbljenostjo, ker so razmere v industriji v Sloveniji, ne glede na splošni gospodarski položaj, še posebno nepovoljne. Razne industrije ustavljajo svoje obrate in odpuščajo delavstvo. Druge industrije zopet zmanjšujejo obratovanje. Mišljenja smo, da bi se moralo pričeti z odločno akcijo, da bi industrije v Sloveniji sedaj, ko se obetajo težji časi, samo z vidika egoističnega gospodarstva ustavljale obratovanje in se celo selile v druge kraje. To svobodo bi jim lahko pustili v časih dobre kon-
naro
ura
J Jeli
Vse države naj po enakih vidikih uvedejo najbolj pereča socialna vprašanja, kot delovni čas, zaposlitev in vse vrste delavskega zavarovanja
Letos poteka 20 let od ustanovitve za delavstvo in nameščenstvo in sploh za celotno svetovno socialno in gospodarsko politiko velevažne mednarodne ustanove, Mednarodnega urada dela. Ves kulturen svet v obširnih člankih razpravlja c nalogah in poslanstvu tega urada in o uspehih, ki jih je v mednarodni socialno-gospodarski politiki ta urad dosegel.
Ko so leta 1918. v jeseni milijonske armade položile orožje in je utihnila štiriletna krvava vojna, sc je v dušah kulturnih narodov porajala samo ena misel: Nikdar več vojne, vse medsebojne spore je treba urediti brez prelivanja krvi, s pregovori in dogovori na osnovi pravičnosti in medsebojnega zaupanja in spoštovanja vsakega posameznega naroda in njegovih pravic. Državniki so morali spoznati, da dolgotrajna štiriletna vojna ni prinesla odrešitve, da je nasprotno vojna postavila na dnevni red. nova vprašanja, katera bo treba rešiti, toda ne z novo vojno, temveč tako, kakor se to za kulturnega človeka spodobi. Držuvniki so pod pritiskom javnega mnenja vseh narodov morali pristopiti k solidni organizaciji svetovnega miru, t. j. k ustvaritvi onih osnovnih predpogojev, ki naj svetovni mir zajamčijo. Iz teh nagibov je bilo ustanovljeno v prvi vrsti Društvo narodov. To društvo naj združuje pri sebi vse narode brez razlike na jezik in na lego njih držav. Ta organizacija naj bo' vrhovni čuvar svetovnega miru. Vsi narodi naj solidarno in s skupnimi dolžnostmi jamčijo za svetovni mir. Na svetu ni nobene tako sporne in tako težke stvari, da je ne bi bilo mogoče rešiti z dogovori in s pogodbami. Društvo narodov naj bi omogočilo svetovno razorožitev, da bi narodi mogli ogromna denarna sredstva namesto za morilno orožje porabiti za stvari, ki so narodom iz kulturnih in gospodarskih vidikov mnogo bolj potrebne Žal, Društvo narodov tega svojega visokega poslanstva ni še moglo izpolniti, ker so svetovni politični dogodki bili močnejši od volje onih, ki so dali inicijativo za to pomembno mednarodno organizacijo.
Društvo narodov je bilo zamišljeno kot politična organizacija narodov vseh delov sveta, ki naj hi po političnih vidikih urejevala svet in se izogibula vseh pečin, ki bi mogle pomeniti novo vojno. Druga pomembna mednarodna ustanova, ki je prav tako namenjena ohranitvi svetovnega miru, pa je Mednarodni urad dela. Ta urad je sestavni del Društva narodov. Zato so v tem uradu zastopane vse države in narodi, ki so člani Društva narodov. Mednarodni urad dela ima nepolitične naloge; njegov namen je, da vodi po mednarodnih vidikih socialno politiko in s tem, da vpliva tudi mi razvoj mednarodnega gospodarstva. Vsakdo ve, da mednarodne spoire povzročajo samo gospodarska trenja, gospodarsku hotenja in gospodarski interesi posameznih narodov in držav. Zato je potrebno, da avtoritativna mednarodna ustanova taka trenja preprečuje in ublažuje. Mednarodno gospodarsko življenje, ki naj se izogihu preostrih in morda nelojalnih konkurenc, je treba urejevati z mednarodno socialno politiko. Za ustvaritev mednarodne socialne politike in za vodstvo te politike je poklican Mednarodni urad dela. Težnja urada gre za tem, da vse države vseh delov sveta po enakih vidikih urede najbolj pereča socialna vprašanja, kakor so zlasti delovni čas, zavarovanje za slučaj bolezni, starosti in smrti, obrtna zastrupljen ja, zaposlitev žen in otrok itd. Mednrodni urad dela je torej mednarodno zakonodavno telo, ki s svojimi sklepi vpliva na socialno zakonodajo vsake posamezne države. Čim večji je ugled tega urada, tem bolj posamezne države spoštujejo njegove sklepe in priporočila. Pri tem uradu se stekajo poročila o socialnih prilikah iz vseli držav. Ta urad poročila proučuje, sestavlja predloge in osnutke zn mednarodne konvencije. Urad zasleduje delovanje posameznih držav na socialno-političnem polju in se zanima za to; da so mednarodne konvencije v posameznih državah tudi ratificirane. Na ta način se socialno-politična zakonodaja po svetu izenačuje, da posamezna država z omalovaževanjem socialnih potreb svojega prebivalstva ne ustvarja zase ugodnejših pogojev za gospodarski razvoj.
Jugoslavija je članica društva narodov in s tem Mednarodnega urada dela. Naša država je dolžna, da mednarodne socialne konvencije ratificira in tako uzakoni vse onos kar je bilo na tem mednarodnem socialnem parlamentu sklenjeno. Jugoslavija svojih dolžnosti iz naslova mednarodnih socialno-političnih obveznosti ni vedno točno izpolnila. Nobenega dvoma pa ni, da je Mednarodni urad dela v svojem dvajsetletnem uveljavljanju mnogo pripomogel k modernizaciji jugoslovanske socialno-politične zakonodaje. Jugoslavija pa je z uvaže-vanjem volje Mednarodnega urada dela zunaj v svetu pridobila na svojem ugledu. Delavci in nameščenci so dolžni, da prizadevanja Mednarodnega urada dela proučujejo in se trudijo, da ta prizadevanja doma razpravljajo in jim skušajo dati praktično vsebino.	—ec.
junkture, ne pa sedaj, ko bodo naj večji napori potrebni, da prebrodimo v gospodarskem pogledu manj ugodna leta. Interes delovnih
množic mora biti brezpogojno nad interesi posameznih kapitalistov, ki so, mimogrede povedano, zaslužili pri nas velika premoženja.
Rudarsic
o zavarovanje
Letno poročilo Glavne bratovske skladnice v Ljubljani. Stanje nezgodnega in bolniškega zavarovanja
Glavna bratovska sklad ni ca v Ljubljani je izdala letno poročilo za leto 1938. Iz obširnega in s statističnimi podatki utemeljenega poročila posnemamo, da se je vsled porasta zavarovanega članstva precej zvišal dohodek rudarskega zavarovanja. Seveda pa s tem še ni rečeno, da sc rudarsko zavarovanje ne bori z velikimi težavami in da prav posebno pokojninsko zavarovanje ne bo sanirano toliko časa, dokler država z večjimi subvencijami ne priskoči na pomoč.
1. Pokojninsko zavarovanje. Koncem leta 1938 je bilo 12.332 zavarovanih članov. Upokojencev šteje rudarsko pokojninsko zavarovanje 2591, tako da pride na tisoč zavarovancev 210 upokojencev. Med zavarovanimi člani je 851 članov, ki so že prekoračili starost 55 odnosno 60 let in bi bili v rednih razmerah že upravičeni do rente. Pregled polnopravnih članov po kategorijah nam pokaže, da je v I. kategoriji (zavarovani zaslužek 42 din na dan) zavarovanih 676 članov, v II. kategoriji (36 din) 6089 članov, v III. kategoriji (30 din) 1786 članov, v IV. kategoriji (25 din) 2595 članov, v V. kategoriji (20 din) 862 članov in v VI. kategoriji (16 din) 199 članov. Izven kategorije (zavarovani dnevni zaslužek preko 50 din) je zavarovanih 125 članov. Razdelitev članstva po kategorijah nain tudi jušno pokaže, kako obupno slabo je plačanih večina rudarjev. Višjih plač so deležni le topilničarji, oziroma kovinarji. Na enega aktivnega članu je imel pokojninski sklad predpisanih prispevkov v letu 1938 1546 din, izdatkov 1333 din in premoženja 1184 din. Vsi tekoči prejemki se torej porabijo za izplačilo rent. O znatnejši premijski rezervi, ki je osnova za zdravo zavarovanje, pri rudarskem zuvarovanju ni govora. Pričakujemo, da bodo razni skladi, ki so priključeni pokojninskemu zavarovanju, kmalu tako narasli, da bodo temeljito lahko sanirali zavarovanje.
2. Nezgodno z varovanje imu 643 rentnikov. Dohodkov je imel nezgodni oddelek 3,8 mil. din, izdatkov pa 3,7 mil. din. Premoženja ima nezgodni oddelek 5,2 mil. din.
3. Bolniško zavarovanje. Dohodkov je imel ta oddelek 12,1 mil. din, izdatkov pa 11,3 mil. din. Za upravne stroške, za samoupravo, za nepremičnine je bilo izdanih 11,02 odstotka, vse ostalo je bilo porabljeno za bolniško oskrbo. V bolniškem staležu je bilo od 13.117 članov krajšo ali daljšo dobo 8846 aktivnih članov, to je 67,5 odstotka. Zelo visoko in nenormalno število! Med 26.697 družinskimi člani je bilo obolenj 28.558, od teh 219 s smrtnim izidom. Na Jesenicah se še letos prične graditi nova bolnica. V okrevališču na Planini je bilo zavarovanih 46 zavarovancev, v počitniški koloniji istotam pa 56 otrok.
4. Rudarska Borza d e 1 a. V letu 1938 je bilo v rudnikih zaposlenih 7327 delavcev, v topilnicah pa 5790 delavcev. Koncem leta je bilo v evidenci 798 brezposelnih, od teh samcev 359 in poročenih 439 brezposelnih delavcev. Podpor je bilo med 918 članov s 1246 svojci razdeljenih 245.000 din. Prihranki skladu za podpiranje brezposelnih rudarjev in topilničarjev so znašali koncem leta 1938 din 1,6 mil. Stale/, prijavljenih nezaposlenih se že par let stalno giblje med sedem do osem sto. Da je stale/, tako konstanten, je vzrok v tem, ker jih je med brezposelnimi rudarji mnogo, ki zaradi starosti ne dobe dela.
Del
II
ovni pogon v Mmeri
Ameriki
Zakonito }e urejena minimalna mezda od 12'50 do 20 din na uro
Lansko leto je ameriški senat po dolgoletnih pogajanjih in borbah delavskih strokovnih organizacij sprejel nov zakon o delovnih normah, ki ga je nato odobril tudi ameriški kongres. Novi zakon je stopil v veljavo štiri mesece pozneje, to je v lanski pozni jeseni, in velja za vse Združene države severnoameriške. Glavni namen novega zakona je, da se ohrani čim popolnejše zdravje, delovna sposobnost in splošno dobro počutje delojemalcev, obenem pa da se delavstvu zagotovi tak eksistenčni minimum, ki je vreden človeka in Američana. Zakon določa, da mora znašati za vse delavce in uslužbence v vseh ameriških obratih, delavnicah in trgovskih podjetjih najmanjša mezda v prvem letu zaposlenosti vsaj 25 centov (12.50 din) na uros v naslednjih šestih letih najmanj po 30 centov (15 din) na uro im vsa naslednja leta najmanj po 40 centov (20 din) na uro.
Nadalje novi zakon najstrožje prepoveduje kakršnokoli zaposlovanje in izkoriščanje otrok, kakor tudi ureja delo in zaposlitev vajen-
cev in vseh onih fizično ali duševno manjvrednih in slabotnih oseb z zmanjšamo delovno zmožnostjo. Posebno važne so določbe, po katerih ne sme delodajalec zahtevati od delavca, da bi bil v prvem letu uveljavljenja tega zakona zaposlen na teden več kakor 44 ur, v drugem letu ne več kakor 42 ur in v poznejših letih več kakor 40 ur. Nadaljnja določila velevajo, da delovni čas slehernega ročnega delavca v industriji, obrtnih delavnicah, trgovinah in vseh onih obratih, katerih izdelki so namenjeni za trgovino, v 26 zaporednih neprekinjenih delovnih tednih ne sme znašati skupno več kakor le 1000 ur, v 52 zaporednih delovnih tednih pa ne več kakor 2000 ur. Le če gre za industrije z izrazitim sezonskim značajem^ sme znašati delovni čas slehernega delojemalca izjemoma do največ. 12 ur na dan in še to le za dobo največ 12 delovnih tednov v enem letu,. Pogoj pa je, da delodajalec vsako delovno uro, ki jo opravi delavec nad skupnim številom 56 ur na teden, honorira s 50%nim nadurnim doplačilom.
Razgled po svetu
Najčistejša ostajajo srca onih, ki gredo v vednem delu ali v vednem trplje-ja skozi življenje. Kakor ogenj je trpljenje in delo, ki očiščuje in ne trpi ob ebi ne rje, ne nesnage. Svet je ogenj, sveto je delo, posvečeno je trpljenje!
(Fr. K s. Meško)
Socialno - gospodarski:
Delovna dolžnost
V Češki in Moravski nameravajo uvesti obvezno delo za mlade moške, in sicer od 19. do 25. leta. Obvezno delo ima predvsem vzgojni namen. Namesto kadrskega roka, ki je odpadel, bodo morali mladeniči na obvezno delo za gotov čas, da bi tako vsi spoznali rizično delo in ga znali pravilno ceniti.
SiovaSki delavci
V najkrajšem času bo odšlo 5800 slovaških poljskih delavcev v Nemčijo. Ti bodo v glavnem opravljali poljska dela. Vsi Nemci, ki so živeli v Slovaški, so pa že poprej odšli na delo v Nemčijo.
Vse za čeSkeera otrona
V Češki in Moravski so organizirali široko akcijo za zaščito otroka. V ta namen bodo povsod v protektoratu nabirali lipovo cvetje in akcijo v splošnem za to nazivajo cevet češke lipe*. Izkupiček te akcije je namenjen siromašnim otrokom in odraščajoči mladini.
Stavke v protektoratu
Češka vlada je sporazumno z nemškim protektorjem v interesu mirnega razvoja gospodarstva in delovnega miru prepovedala vsako stavko v protektoratu. Prepoved stopi takoj v veljavo. V kratkem bo vlada izdala uredbo, po kateri bo moral dogovore o mezdah in drugih delovnih pogojih urediti minister za socialno skrbstvo.
Skrbstvo za Inteligenco
V če.škomoravskem protekoratu obstoja edinu politična stranka tNarodnu
zajednica», ki je sedaj organizirala centralno pisarno z nalogo, tla skrbi za brezposelno mlado inteligenco. V kratkem bo sestavljen poseben sosvet, v katerem bodo zastopani predstavniki oblustev in posumeznih skupin brezposelnih. Vodil se bo popoln seznam vseh brezposelnih ubsolventov vseh višjih in nižjih strokovnih šol, kakor tudi vseh srednjih in visokih šol. Na podlagi tegu spiska bo uvede-na akcija za zaposlitev brezposelne mlade češke inteligence.
Nemške kmetice
V Nemčiji se kaže v zadnjem času zelo povečano zanimanje za preskrbo in izboljšano življenje kmečkih žen in deklet. Ugotovljeno je bilo, da so kmetice doslej preveč garale in se slabo hranile ter da je nujno potrebno, da se uvedejo primerne olajšave pri njihovem vsakdanjem delu. V času od 15. oktobra letos do 31. marca 1940 bosta novoustanovljeni urad za prehrano in pa organizaciju narodnosocia-lističnih žen pokrenila veliko akcijo, da se od dela zgaranim in obolelim kmeticam preskrbi potreben odpočitek in okrepčilo v posebnih domovih, vsaki vsaj za 4 tedne. S seboj bodo kmetice smele vzeti dojenčka ali najmanjšega otroka. Dnevna oskrbnina v domovih bo znašala le po eno marko na dan, zdravniška taksa pa 2 marki. Vse to bodo oskrbovanke lahko plačevale tudi v naravi, to je v živežu ali drugih pridelkih.
Podpiranje populacije
V Zlinu na Moravskem, kjer je znano Batovo industrijsko središče, uživajo družine z večjim številom otrok, najmanj pa s 4, posebne privilegije, zlasti stalno denarno pomoč, cenejšo najemnino, cenejši električni tok in plin, popust na šolnini in šolskih potrebščinah itd. Z ozirom na gornje podpore se število otrok v delavskih družinah Butovih veletovarn vedno bolj množi.
Politični:
Pred zaključkom po odbe
V spodnji zbornici je izjavil angleški ministrski predsednik, da sklenitev vojaške pogodbe med Anglijo in Rusijo sedaj ni več odvisna od Anglije. To se pravi z drugimi besedami, da je Anglija vse storila, da pride do pogodbe in je sedaj odvisno samo še od Rusije, če bo pogodba sklenjena, ali ne. Angleška vlada je poslala v Moskvo svojega strokovnjaka za srednjo in vzhodno Evropo, pomočnika zunanjega ministra sira \Villiama Stranga, ki dobro obvlada tudi ruski jezik. Strang je medtem že tudi tlospel v Moskvo in je pričakovati, da bo pogodba v prihodnjih dneh sklenjena, če bi med tem ne nastale nepredvidene ovire. Po poročilu francoskega «Jour», bi vsebovala fruncosko-angleška pogodba te-le točke:
1. Sovjetska Rusija se obveže, da bo priskočila na pomoč Franciji in Veliki Britaniji v primeru neposrednega napada na nedotakljivost in neodvisnost obeh zapudnih velesil. Sovjetska Rusija se obvezuje, da bo skupno s Francijo in Veliko Britanijo nudila pomoč državam, katerim so bila dana jamstva: Belgiji, Poljski, Grčiji, Turčiji in Rumuniji.
2. Francija in ' Velika Britanija se obvežeta, da bosta priskočili na pomoč Sovjetski Rusiji v primeru neposrednega napada na njeno ozemlje in du bosta sodelovali s Sovjetsko Rusijo v primeril vsakega napada na njeno neodvisnost in nedotakljivost, tudi če bi Rusija ne bila neposredno napadena.
3. Vse tri velesile se obvezujejo, da se bodo posvetovale zaradi skupnega nastopa, da zaduše 'vsak napad v Evropi.
4. Vse tri velesile se obvezujejo, če bi bile že zapletene v vojno, da ne začno ločeno druga od druge pogajanja za mir ali premirje.
Razmere na Slovaškem
Na Poljskem je pristala skupina treh slovaških vojnih letal. Piloti so izjavili, da so zbežali iz Slovaške, ker vladajo v deželi vedno težje razmere. Med slovaškim narodom je vedno večje nezadovoljstvo z novimi razmerami. Politična skupina okrog Sidorja se vedno bolj odločno upira, da bi se uvadel na Slovaškem fašizem in tudi ugovarju zunanji politiki sedanje vlade. Vsled naraščajočega vpliva Sidor-jeve skupine je slovaška vlada izvršila številne aretacije. Ministrski predsednik monsinjor I iso je na nekem zborovanju izjavil, <la se Slovaška zu-veda, komu se ima zahvaliti za svojo svobodo. Slovaška bo tudi za slučaj vojnega konflikta stafu v vrstah Nemčije-
Češki dogodek
V Klndnu je bil ubit poveljnik straže nemških policijskih oddelkov Wilhelm Knist. Protektor rajlia je takoj po atentatu izdal najstrožje odredbe: prepovedana so bila vsa javna zborovanja, zaprti vsi kini, gledališča, javni lokali in šole, suspendiran je bil župan in občinski odbor v Kludnu. Tisti, ki bi oblastem naznanil atentatorja, bi dobil visoko nagrado. Določen je bil rok, kdaj najkasneje mora priti nemškim oblastem atentator v roke, sicer bi sledile še strožje odredbe. Atentatorja niso dobili, pn tudi strožje odredbe niso bile izdane. Izkazalo se je, da nemški policist ni bil ubit v času, ko je vršil službo. Nekaj dni po umoru nemškega policista je bil v Nachodu ubit češki stražnik. Protektor rajha je odredil, da se nemška policijska straža v Nuchodu izmenja z drugo.
TEKOM TEDNA
Crni revirji
Pouk za Slovane
Zagreški časopis «Nova rijec» od 8. junija 1939 piše naslednje:
«Kakor je bila naša skupna republika urejena in dobro oborožena, mi vsi, Slovaki in Čehi, vidimo, da za male države ni svobodnega obstanka. Intenzivno delo, štednja, blaginja, vse se je razblinilo kakor dim in nisino mogli izstreliti niti enega strela. Za nas Slovane, in splošno za male narode, ni življenja brez velike federacije, brez tesne /.družitve enako ogroženih. Samo tako moremo ohraniti našo narodno individualnost, našo svobodo in kulturo. Toda vprašajmo se samo, ali je potrebno, da do tega spoznanja pridemo samo po velikih nesrečah? Zapomnite si, da v nsodepolnih časih nikdar ne odločuje volja večine, pač pa vedno mala energična skupina, ki je bodisi fanatična ali pa tudi plačana da uniči ves narod. Mi, Slovaki, smo to izkusili in to skušnjo drago plačamo.»
Zagrebški list citira pismo svo-jega dopisnika iz Slovaške. Ta nauk je zlasti za nas maloštevilne Slovence zlata vreden.
= Tuji državljani in delavske knjižice. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je izdalo glede novih poslovnih knjižic za tuje državljane sledeče pojasnilo: Vprašanje za-poslovanja tujih državljanov, ubežnikov in emigrantov, tudi srbsko-lirvat-sko-slovenske narodnosti, ki žive nu ozemlju naše države, je s čl. t., odst. 5 navodil za poslovanje in ravnanje s poslovnimi knjižicami z dne 14. oktobra 1938 (Služb, list št. 568-93 z dne 19. novembra 1938) urejeno na ta način, da se za take osebe ne zahteva poslovna knjižica, temveč zadošča za njihovo zaposlitev redna dovolitev za zaposlovanje, odnosno veljavna izkaznica o poklicu (karta zanimanja), izdana po določbah uredbe o zaposlovanju tujih državljanov z dne 29. marca 1935.
= O hrvatskem vprašanju je predaval v Jugoslovanskem kulturnem klubu predsednik Državnega sveta dr. Štefan Sagadin, ki je dejal, da je pripisati velik del nerazpoložen ja Hrvatov proti jugoslovanski misli tudi dejstvu, da se je v njihovem imenu izvršila enostranska in nepravilna razdelitev države. Vidovdanska ustava je bila sprejeta proti volji večine Hrvatov ter je nosila v sebi klico smrti, ker ni pravilno rešila problema notranje ureditve naše države. Vidovdanski ustavi je sledila nova ustava z razdelitvijo države na banovine. Ugotoviti je treba, da ta ustava ni bila izvedena v celoti, ker niso bile izvedene določbe o banovinski samoupravi. I o je izzvalo novo nezadovoljstvo med Hrvati, ki so bili znova potrjeni v svoji ven, da služi jugoslovenstvo gotovim krogom samo zu. zastor, za katerim izvajajo gospodarsko in politično hegemonijo Srbov. Dr. Sagadin je zaključil svoje predavanje z izjavo, da mora priti do sporazuma med Srbi in Hrvati, ker je to kategoričen imperativ, od katerega izpolnitve je od^ visna bodočnost države. Po njegovem prepričanju bo nastopil čas zmagovitega pohoda jugoslovenske misli med našim ljudstvom tisti trenutek, ko bo sklenjen sporazum med Srbi in Hrvati.
= Razračunavanja v JRZ. V Cetinju je zboroval banovinski odbor JRZ za
Črno goro. Dosedanji predsednik banovinskega odbora je bil dr. Milan Stojadinovič. Na občnem zboru so izvolili za predsednika ministra Čejo-viča. Dr. Milan Stojadinovič in njegovi prijatelji se občnega zbora JRZ niso udeležili.
— Poslanski klub JRZ je sporočil vsem svojini članom, da bodo črtani iz vrst kluba poslancev JRZ vsi poslanci, ki niso pripadniki JRZ in vsi poslanci, ki bi se priključili znani akciji bivšega ministrskega predsednika dr. Stojadiuoviča. Iz poslanskega klubu JRZ je izključen poslanec Djura Stankovič, ki je doslej veljal za nekakega ideologa JRZ.
Hrvatski narodni delavci, ki priznavajo dr. Mačka za svojega političnega voditelja, so v svojem glasilu zapisali: «Pojem marksizma je za nas istoveten s protidelavsko in protilir-vatsko politiko. Mi smo že enkrat izrekli, da je sodelovanje med hrvaškim narodnim delavstvom in marksističnimi organizacijami, katerim hr-vatske koristi niso prvenstvene, nemogoče. Danes še bolj podčrtujemo, da med nami in marksisti ne more biti nobene skupnosti. Skupnost je sa-mo v okviru brezpogojne hrvaške narodne ideje.«
= Na izredni skupščini delavske zbornice v Beogradu so delegatje sklenili, da preti dvema mesecema izvoljenega predsednika zbornice M. Markoviča razrešijo dolžnosti in mu izrekajo tudi nezaupnico. Skupščina Delavske zbornice je med drugim tudi sklenila, da votira znesek 1,750.000 din za gradnjo delavskili domov in delavskih zadrug, da upravni odbor zbornice intervenira, da se takoj odstavi predsednik osrednje uprave borz dela dr. M.. Krmpotič, da se razrešijo vsi marksistični zastopniki v upravi OUZD v Beogradu in pri Suzorju v Zagrebu in da se izbrišejo iz evidence pri zbornici vse organizacije Urša.
= Dijaki beogradske univerze, organizirani v Akademskem bataljonu prostovoljcev, so zaključili enomesečni vojaški tečaj z ostrim streljanjem na beogradskem garnizijskem strelišču. Slavnosti so se udeležili najvišji predstavniki vojske. Dijaki so bili v uniformah s karabinkami preko ramen.
= Velika redukcija delavstva. Mariborska tekstilna tovarna Zelenka & C’o. je odpovedala vsemu delavstvu in uradništvu. Predilnica tovarne je ustavila svoje obratovanje že pred meseci, ko so bili stroji prodani v Egipt, stavbe je pa kupila mestna občina za garaže svojega avtomobilskega podjetja. Do zadnjega časa je obratovala še tkalnica, v kateri je bilo zaposlenih 230 delovnih ljudi. Sedaj je tovarna še tem odpovedala. Govori se, da bodo tovarni Zelenka & Co. sledile še nekatere tekstilne tovarne v Mariboru.
= Sokolski pokrajinski zlet, ki bi se imel vršiti letos na Vidovdan v Ljubljani je iz tehničnih razlogov odpovedan. Jubilejni pokrajinski zlet se bo vršil ob priliki 80 letnice obstoja Ljubljanskega Sokola leta 1944.
= Usnjarski delavci stavkajo v tovarni Podvinec v Karlovcu. Stavko vodi Hrvatska delavska zveza, ker podjetje ni hotelo skleniti kolektivne pogodbe in je odpustilo 30 delavcev. V tovarni je zaposlenih 180 delavcev.
= Indeks cen Narodne banke izkazi?- da so cene meseca aprila v trgovini na veliko narasle od 76.9 na 77.1, v glavnem zaradi višjih cen živine in mineralnih proizvodov, dočim so cene rastlinskih proizvodov padle. Indeks cen na drobno v 10 največjih mestih nase države je padel od 92.2 na 92.1.
= Jetika — delavska bolezen. Po
statistiki je v Mariboru leta 1938. umrlo za jetiko 47 delavcev, 3 obrtniki, 7
Slehernemu našemu otroku je že znano dejstvo, da ima jugoslovanska zemlja v svojem črnem osrčju neizmerne podzemske rudne in druge zaklade, s kakršnimi se ne more, iz-vzeinši le Rusijo, ponašati nobena druga država v Evropi. Nešteto je še premogovnih in rudnih najdišč križem naše domovine, ki še vedno stoje nedotaknjena in v katera se še niso zajedle roke pridnih rudarjev. Tudi država sama je lastnica mnogih rudnikov, največ pa premogovnikov, zlasti v Bosni in Srbiji. Pretežna večina rudnih zakladov v Jugoslaviji pa je v lasti in eksploataciji velikih, predvsem tujih družb in bogatih zasebnikov.
Nas zaenkrat zanima predvsem rudarstvo v naši ožji slovenski domovini. Med največja naša rudarska podjetja spada
TRBOVELJSKA PREMOGOKOPNA DRUŽBA,
ki je lastnica velikih premogovnikov v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku, Raj-henburgu, Laškem, Kočevju in še v Krapini v savski banovini. V vseh teh premogovnikih je nakopala leta 1935. okrog 1,131.000 ton, naslednje leto komaj 977.420 ton, leto pozneje 1,165.980 ton in lani že 1,423.648 ton premoga, ki ima od 4.000 do 5.600 kalorij. Glavni odjemalci tega premoga so jugoslovanske državne železnice, naša mornarica in pa zlasti domača industrija. V tujino se izvažajo le manjše množine premoga, zato pa v tem večji meri ogromni dobički družbe, katere glavni lastniki so tuji kapitalisti.
Rudarjev zaposluje družba v vseh svojih rudnikih skupno z ostalimi nameščenci okrog 12.000 in lahko si
— da ineri severna soseda Nemčije Danska, ki je te dni podpisala z Nemčijo nenapadalni pakt, 42.931 kvadratnih kilometrov površine in ima 3 milijone 600.000 prebivalcev;
— da je angleška vlada odredila takojšnjo stalno balonsko obrambno zaporo nad Londonom in da so obrambni baloni nabiti z eksplozivnimi snovmi. ki bi uničile vsako sovražno letalo, ki bi liotcko prikrasti nad angleško prestolnico;
— da po podatkih Higijenskega zavoda umrljivost v dravski banovini leto zn letom nazaduje in da je znašala lani le 17.051 primerov naprain 1?.?58 v letu poprej in da je znašal lanski prirastek rojstev 9547 naprain 8-4| v letu 1937. Vendar pa v rojstvu otrok še dolgo ne bomo dosegli prvih povojnih let, ko se je rodilo v Sloveniji na leto približno po 14.000 otrok;
— da uvaja novi nemški delovni zakon posebne stroge kazni za delavce in nameščence, ki radi neopravičeno
železničarjev, 5 zasebnikov, 9 uradnikov in 4 dijaki, l isti, ki ima na razpolago gmotna sredstva in ki živi v urejenih socialnih razmerah, se dandanes že lahko ubrani jetike. Delavci in nameščenci, ki imajo slabe delovne pogoje in s tem tudi slab zaslužek, pa nimajo sredstev na razpolago, da bi se uspešno mogli boriti proti jetiki.
= Nov premogokop. V Lipi nad I' rankolovem v celjskem okraju je pričela zagrebška premogokopna družba Mirna d. d. z izkopom premoga, ki ima 7 tisoč kalorij. Zaposleni bodo samo domači rudarji.
= Nova radijska postaja bo zgrajena v Ljubljani in v Mariboru. Ljubljanska postaja bo imela 20 kilovatov, dočim bo v Mariboru 5 kilovatna relejna postaja.
predstavljamo, koliko ljudi živi od težkega dela globoko pod zemljo, zlasti ko vemo, kako mnogoštevilne so ravno rudarske družine. Tudi v obrtu in drugih pridobitnih poklicih je rudarstvo v gosto naseljenih revirjih
GLAVNI VIR ŽIVLJENJA IN PRIDOBIVANJA.
Socialne razmere v slovenskih rudniških revirjih so še vedno zelo težke, čeprav se trudijo tako družba TPD sama, kakor tudi javne oblasti in strokovne ter podporne delavske organizacije, da bi se položaj delavstva in njihovih družin v vsakem pogledu čimbolj dvignil in izboljšal.
Poleg naštetih premogovnikov je Trboveljska premogokopna družba tudi lastnica velikih cementarn v Trbovljah, ki izdelajo v svojih najmodernejših obratih okrog 75.000 ton naj finejšega cementa na leto. Družba ima na zalogi stalno po 1350 vagonov cementa v ogromnih 5 silosih blizu kolodvora, ki so visoki po 22 m in široki po 12 in pol metra. V modernizacijo svojih cementarn je družba samo v zadnjih letih investirala ogromne milijonske vsote. TPD je tudi še latsnica 7 manjših in 4 najmodernejših visokih zidanih apnenic v Zagorju, v katerih izdela 120 delavcev vsako leto do 20.000 ton prvovrstnega industrijskega in stavbnega apna. K vsem tem podjetjem je treba prišteti še veliko električno centralo, ki pa služi le kot rezerva, ker dobivajo vsi rudniki in tovarne električno energijo iz falske elektrarne. Iz vsega naštetega je razvidno, da predstavlja TPD v resnici enega najmočnejših činiteljev v jugoslovanskem, zlasti pa slovenskem gospodarskem in delavskem življenju.
izostajajo od dela in delajo «plavo», kakor se to navadno imenuje, še ostrejše pa so kazni za one delavce, ki se med delom upijanijo in pa za one brezposelne, ki nočejo sprejeti nakazanega jim dela;
— da bo odpotoval jugoslovanski minister za socialno politiko in narodno zdravje Rajakovič te dni v Ženevo, da prouči delo Mednurodnega urada za delo in njegovo organizacijo;
— da je bil odpoklican stalni dele-gat Jugoslavije pri Društvu narodov in da na njegovo mesto ni bil imenovan noben namestnik;
— da zahteva Nemčija od svojih prijateljev in zaveznikov, kakor tudi od vseh nevtralnih držav, da izstopijo korporativno iz Društva narodov;
— da je po pisanju poljskega konservativnega lista «Czasa» okupiralo Češko in Moravsko 900.000 nemških vojakov, od katerih jih je 100.000 sta-cijoniranih v Pragi;
— da so v Sarajevu razpustili tri muslimanska prosvetna društva «Ik-bar», «IIitru Siileiman« in «Komatin Hndžimeni» z motivacijo, da so v svojih prostorih brez oblastvenega dovoljenja prodajala alkoholne pijače;
— da je Zveza hrvatskih zasebnih nameščencev na svojem občnem zboru v Zagrebu v resoluciji zahtevala, naj vlada ustanovi v vseh jugoslovanskih središčih posebne nameščenske zbornice;
— da je Nemčija lansko leto stopila na čelo vseh onih držav, ki izdelujejo železo in jeklo in da je v lem pogledu prekosila celo Združene države severnoameriške. S svojim delom je 3 mil.
700.000 nemških delavcev izdelalo 16 mil. 600 tisoč ton surovega železa in
23.300.000 ton surovega jekla;
.da Je zaradi slabe populacijc v Povojnih letih število vajencev v Nemčiji močno nazadovalo in da bo padlo že leta 1947. z dosedanjih 534.000 na 444.000;
— da je v Pragi danes že 1541 avto-taksijev;
Ali že veste ?
Mezdna gibanja
Rudarska stroka
Po podpisu dodatkov h kolektivni pogodbi za rudarsko delavstvo TPD se je pričelo živahno gibanje delavstva rudnika Bohemia v Pečovniku pri Celju. Organizaciji vložita v najkrajšem času vlogo na vodstvo rudnika, v kateri bosta zaprosili za izboljšanje mezdnih razmer ter za ureditev gotovih perečih vprašanj. Posebna želja delavstva pa je, da postavi podjetje v bližini zasilna stanovanja. Upamo, da bo prišlo do sporazuma in da bo delavstvo doseglo, da se mezde zvišajo glede na težak položaj in izboljšanje kakovosti premoga in sploh produkcije v tem rudniku.
Mizarska stroka
Strokovne organizacije so zbrale podpise mizarskih pomočnikov, katere je Delavska zbornica predložila kr. banski upravi, na podlagi katerih naj bi kr. banska uprava na podlagi čl. 14., odst. b), odredila, da se sklene enotna pogodba v gotovem roku. V nasprotnem primeru, če bi do tega ne prišlo, bi se predpisala tarifna lestvica. Delavska zbornica jc odposlala kr. banski upravi skupno 908 izjav, kar odgovarja nad polovici mizarskih pomočnikov. Vidi pa sc, da se po deželi pomočniki boje podpisati izjave, ker so v strahu, da bi delodajalci ne izvajali zaradi tega po-
sledic. Pri pobiranju podpisov se je ugotovilo, da so marsikje mizarski pomočniki plačani celo pod minimalno mezdo, ki velja za nekvalificirano delavstvo. Zato je nujno, da se urede delovni pogoji in mezde tudi za mizarsko stroko.
V
Čevljarska stroka
Razgovori za čevljarske pomočnike v Žirch sc vlečejo že nekaj mesccev in še do sedaj ni prišlo do sporazuma, četudi je v glavnem vse rešeno in je sporna točka le v deputatnih dajatvah. Delodajalci predlagajo, da dado vsakemu delavcu ali vsaki delavki po dva para čevljev po lastni izberi s 25%,nim popustom na detajlne cene ter s 50%inim popustom pri nabavi čevljev iz neregularne zaloge. Delavci pa so od svojega prvotnega predloga že odstopili in se zadovoljili tudi s tem, če bi podjetje dalo vsakemu delavcu in vsaki delavki čevlje po lastni izberi s 25%,nim popustom na režijsko ceno ter 50 do 70 % popusta pri nabavi čevljev iz zaloge. Prvotno so delodajalci pristali na to, a so se pri ponovnem posvetovanju premislili kljub temu, da je predlog prišel iz njihovih vrst. Spor je sicer malenkosten in le upamo, da se bo tu našla prava rešitev. Delavstvo pa bo v tej zadevi ponovno razpravljalo še ta teden in bo končno stavilo svoj predlog.
Iz naših delavskih krajev
Javornik
Izredni občni zbor podružnice se jc vršil v nedeljo 11. t. m., ki je imel namen, da se zaradi izključitve bivšega predsednika konstituira nov odbor. Zbor jc vodil poslevodeči podpredsednik tov. Jelene, ki je povedal, da jc bil ta zbor spričo nepredvidenih zaprek že dvakrat odložen. Iz tajniškega in blagajniškega poročila je razvidno, da je podružnica NSZ na Javorniku marljivo na delu. Kot delegat centrale jc pozdravil navzoče tov. predsednik Zupan Tine. ki je v svojem govoru med drugim obrazložil pomen današnjega občnega zbora, kakor tudi organizacije in da je treba baš sedaj v teh kritičnih časih gledati ija to, da smo složni in disciplinirani. Poročal jc tudi o slučaju imenovanja plenuma Delavske zbornice, o volitvah obratnih zaupnikov ter o položaju delavstva pri KID. Bodoči odbor pa naproša, da stavi vse svoje sile na razpolago, da bo podružnica napredovala in izvrševala svoje poslanstvo.
Izvoljen jc bil sledeči odbor: predsednik tov. Lajnar Adolf, podpredsednik Trevn Franc; odborniki:	Kalan
Matevž, Konobelj Franc, Pivk Jakob, Pogačnik Anton, Jelenc Aleš, Anzelc Ivan, Žvan Mato, Gašperin Ivan, Grohar Alojz. Revizija: Zupančič Franc, Pristov Jože, Mulej Franc, Justin Venceslav. Praporščaka: Pivk Mato in Ambrožič Franc.
Občni zbor je pooblastil novi odbor, da imenuje organizacijske zaupnike, tako da bodo zastopani vsi oddelki K1D na Javorniku. Dalje se je sklenilo, da se preuredi prispevek članarine tako, da bo enak kakor pri podružnici na Jesenicah in da sc temu primerno zvišajo vse podpore v brezposelnosti uli bolezni. Tov. Lajner je omenil tudi dolžnosti nasproti IO in poudarjal, da naj novi odbor iste v redu izpolnjuje. Posebno mora podružnica gledati na to, da se naše stanovsko glasilo kolikor mogoče podpre in da sc odpravijo vse nepotrebne nerednosti. Zato naprošamo
j tovariše, da nam točno javijo svoja stanovanja, da bo vsak v redu prejemal naše stanovsko glasilo.
Sklep zbora je bil tudi ta, da se skupno z jeseniško podružnico napravi izlet na Bled v nedeljo 18. junija 1959. Tovariše naprošamo, da se izleta polnoštevilno udeleže. Vse potrebne podatke jc podružnica objavila na društveni deski.
Občni zbor je prav lepo uspel in se je zaključil ob trdnem sklepu, da bodo šli vsi na delo za razširjenje naše stanovske organizacije.
Medvode
Krasno uspela tombola. Marljiva podružnica Narodne strokovne zveze v Medvodah je priredila v nedeljo 4. junija svojo vsakoletno veliko tombolo, na katero je privabila ogromno število ljudstva. Že davno pred 4. uro se je začela zbirati na velikem sokolskem telovadišču masa sveta, ki je po dolgem času, vsa zadovoljna sedela na toplem soncu in pričakovala začetka tombole. Glavne dobitke (kolesa) so prejeli po večini tisti, ki so si jih v resnici želeli. Tudi ostali dobitki so bili zelo posrečeni in je bilo občinstvo s tombolo jako zadovoljno. Tudi odbor je lahko zadovoljen, ker je njegova plemenita akcija, da podpre brezposelne delavce, dobro izpadla. Po tomboli se je na istem prostoru vršila velika vrtna veselica, katera je v naj-lep.šem razpoloženju trajala pozno v noč.
Vsem, ki so pripomogli k lepo uspeli prireditvi — najlepša hvala!
Zagorje-Loke
V torek dne 6. t. m. se je vršila v Zagorju širša seja obeh podružnic, na kateri se je razpravljalo vprašanje novega dodatka h kolektivni pogodbi ter o poteku pogajanj in predpriprav za mezdno gibanje rudarjev. Zastopnik centrale je poročal o spremembi in dodatku kolektivne pogodbe TPD ter o vseh pogajanjih. Dotaknil se je vseh perečih vprašanj ter delavstvu podal verno sliko
o poteku priprav za ta pogajanja, kakor tudi o pogajanjih samih. Delavstvo pa je prišlo do prepričanja, da je s takim postopanjem treba enkrat za vselej prenehati. Storjeno je bilo več sklepov, delavstvo pa upa, da se bodo prva prihodnja pogajanja prav gotovo vršila po vseh drugih okoliščinah.
Maribor
Vsemu članstvu mariborske podruš-nicel Te dni ste vsi prejeli okrožnico o propagandnem mesecu za naš pokret. Storite vsi v polni meri svojo dolžnost in pridobite pokretu čim več novih članov. Okrožnici je bila priložena propagandna tiskovina, katero vrnite izpolnjeno tajništvu. Naj ne bo člana, ki ne bi sodeloval pri skupnem delu. Vsi moramo storiti svojo dolžnost, ako hočemo doseči uspehe. V propagandnem mesecu ne pozabite tudi našega glasila «Nove pravde*. Tudi zanjo agitirajte in pridobivajte novih naročnikov. Mesečna naročnina znaša samo 4 dinarje. Pokret brez tiska je vojak brez puške. Vsi in vse na delo!
Zamudnikom. Vsem, ki se njso odzvali vabilu v zadnji številki našega lista, smo s to številko list ustavili. Redni člani, ki prejemajo list v redu, naj to sporočijo zamudnikom. Red mora vladati povsod. Najbolj pa v resni strokovni organizaciji.
Volitve obratnih zaupnikov. Nekateri delajo med delavstvom v tovarnah slabo voljo, češ, za norca nas imajo z volitvami in najbolje je, če se jih sploh več ne udeležimo. To delajo oni, ki bi radi videli, da se naše zavedno delavstvo desinteresira na volitvah. Naj bi volitve še tolikokrat preložili, mi moramo vsakikrat storiti v polni meri svojo dolžnost. Tudi julija in avgusta jo bomo storili. Zaupnikom priporočamo, da se zaradi nujnih informacij zglasijo takoj v našem mariborskem tajništvu. Članom pa priporočamo, naj sc že zdaj pripravljajo na volitve in postanejo ognjeviti agitatorji za plavo listo. Ponekod je delavstvo pripravljeno, da gre z največjim navdušenjem na volitve, da s tem pokaže svojo zrelost in zavednost. Tudi mariborsko delavstvo ne sme zaostati in ne sme nasedati agitatorjem za abstinenco. Za vse naše člane veljajo samo navodila Izvrševalncga odbora in podružnice. Vsi na delo, da izidemo iz teh volitev zmagoviti!
Kaj pa to? Medtem ko vlada med stavbinskim delavstvom velika brezposelnost, opažamo, da delajo nekateri s polno paro tudi ob nedeljah, ko mora delo počivati. Tako smo n. pr. opazili v nedeljo v magdalenskem okraju na neki novi stavbi živahno delo skozi cel dan. Ali je nekaterim res vse dovoljeno? Med stavbinskim delavstvom vlada tudi razburjenje, ker se je razširilo šu-šmarstvo, ki prevzema tudi večja dela. Zidarji in delavci niso pri šušmarjih plačani po kolektivni pogodbi, ker za šušmarje kolektivna pogodba ne velja. Oblast bi morala napraviti tudi tu red. Kdor nima obrtne pravice, naj ne dela na svojb roko. Tudi izposojevanje firm bi se moralo ukiniti. Na ta način bo stavbinsko delavstvo več in bolje zaposleno. Prihodnjič več o tem vprašanju. Stavbinski delavci organizirujte sc v lastno brambo!
Ljubljana
Zidarji. Odbor zveze zidarjev gradbenih delavcev naproša svoje člane, ki so v zaostanku s članarino, da čim prej urede svoje dolžnosti. Odbor posluje vsako nedeljo od 9. do 12. ure v svojih prostorih v Delavski zbornici, kjer lahko poravnate svojo članarino in dobite tudi druge potrebne informacije.
Tovariši! Le v izpolnjevanju svojih dolžnosti pokažemo, <la smo vredni člani nacš strokovne organizacije. Zato naj ne bo nikogar, ki bi ne izvršil svoje dolžnosti.
Mežica
Članski sestanek podružnice se bo vršil v nedeljo dne 18. t. m. dopoldne v prostorih gostilne Toff z začetkom ob pol desetih. Ker se bodo na sestanku obravnavala vsa važna socialna vprašanja, naprošamo članstvo, da se sestanka udeleži v čim večjem številu. Na sestanek smo povabili tudi zastopniku Okrožnega tajništva, kateri nam bo poročal o gibanju priprav za volitve obratnih zaupnikov. Tovariši, vsi in točno!
Na vprašanje-odgovor
Franc L. — Kočevje. — Invalid sem. Mislim, da je podjetje, katero sem prosil za zaposlitev, dolžno imeti zaposlenih gotov odstotek invalidov. Prosim, sporočite mi zakonite predpise, ki obravnavajo zaposlitev invalidov po podjetjih. — Podjetja, ki zaposlujejo preko 50 delavcev in kmetijska posestvu preko 100 ha so dolžna zaposliti brezposelne invalide VI. do IX. skupine, sorazmerno z gospodarsko močjo podjetja ali posestva ter s številom stalno zaposlenih delavcev, vendar ne preko 5% njihovega števila (S 26. invalidskega zakona z dne 4. julija 1929). Natančnejše odredbe o tem je predpisal pravilnik z dne 12. junija 1931; po čl. 6 ugotavlja število službenih mest upruvno oblastvo prve stopnje (sresko načelstvo v Kočevju) ter jih sporoči javni borzi dela, ki posreduje delo invalidom.
Svilene LETNE SRAJCE bomba-
žaste bluze trikot in dokolenke v - eh vrst nudi po ugodnih cenah modna trgovina
MIRKO BREČKO, MARIBOR
Aleksandrova 32
Vsaki osebi — družini nudi stalni zaslu žek „MARA“ Maribor, Orožn‘ va 6 Celje, Slomškov fr« 1
rietilnica — ra7.[>ošiljalnlca nogavici in pletontn
Za pomlad
otroške, moške, damske nogavice, otroške jopce, kapce, čeveljčke, ■sandale, dobite najceneje v velikih izbirah pri
„LUNA“
Maribor, samo Glavni trg 24
Ugoden nakup manufakture pri
I ■ TRPINU
Oglejte si izložbe Blago in cene govorijot
Posteljne odeje
z belo vato močno prešite (dom. izdelek od din 70.-- naprej, samo pri A. ŠTUHEC specijalna trgovina - izdelovanje post. odej Maribor, Stolna ulica 5
Izhaja Uredništvo Zn konzorcij
vsako soboto. — Naročnina: mesečno Din 4-—, četrtletno Din 10	,	polletno Dm 20' , celoletno Din 40-■ .	nredn l~ši"ev.
“ k KSfre .tsatfiffis «»u«>n.n,
Posamezna številka Din !•—.