Lato XXIV. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za Inozemstvo: 210 din), za Vi leta 80 din, za Vi leta 45 din, mesečno 13 din. Tedenska leda j a za celo leto 60 din. Plača In toži so v Ljubljani. TRGOVSKI UST Časopis za trgovin o. Industrllo, obrt In denarništvo Številka 25. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 33. TM. 25-82. Uprava: Gregorčičeva uL 27. Tel. 47-6L Rokopisov ne vračamo.— Račun pri po&tnl hranU. nici v Ljubljani St UJM, Izhaii srede in petek Llubllana, petek 28. februarja 1941 Cena T50 Pral preudariti! Prva naloga vsako oblasti, ki hoče obstati, je, da varuje svojo avtoriteto. Kajti oblast brez avtoriteto sploh ni nobena oblast, ker smrtni konec takšno oblasti je že zapisan in naj bi še tako trdo dala občutiti svojim nasprotnikom svojo moč. Pri prvi nepriliki, ki zadene takšno oblast, se sesuje v nič vsa njena glorija in od nje ostane le slab spomin. To smo pri nas v Jugoslaviji le prertmogo-krat spoznali, ko se nihče niti zmenil ni za padle režime. Bistveni pogoj za avtoriteto oblasti pa je, da so njeni ukrepi logični, dobro premišljeni in da so smiselni. Ne kazenske sankcije, ki jih naravno ima vsaka uredba, niso jamstvo za resnično izvajanje uredbe, temveč njena smiselnost. Kazenske sankcije so prav za prav namenjene le za one, ki namenoma kršijo predpise, ki so zlonamerni. Uredbe pa se izdajajo v prvi vrsti zato, da se uredi določeno vprašanje v korist celote in pa zainteresiranih podjetij oz. oseb. Ce je uredba dobra, to se pravi smiselna, vsi interesenti sploh ne mislijo na to, da bi se tej uredbi protivili, temveč skušajo, da se čimprej in čim popolneje prilagode novi uredbi. Niti najmanj ne mislijo na to, da bi oponirali, ter jim sploh ne gre za oponiranje, temveč za posek Iz tega pa sledi, da mora vsaka uredba upoštevati osnovno potrebe zaintoresiraneev in da zato. ne »me predpisovati stvari, ki posel »ploh onemogočajo. Kajti takšna tirodba je zgubila svoj namen, ki |e vendar ta, da posel uredi skladno z interesi celote ter zainteresiranih zasebnikov, ne pa da i>080l sploh onemogoči. V tem primeru bi bilo pač stokrat pametneje in enostavneje, da bi ves posel sploh prepovedala. Zato pa oblast pri izdaji predpisov ne sme misliti samo na to, kaj hoče s temi predpisi doseči, temveč tudi na to, kako bodo mogla prizadeta podjetja to predpise izvajati. Z drugimi besedami se pravi to, da sme oblast od prizadetih zahtevati samo to, kar morejo ti storiti, ne sme pa od njih zahtevati nemogoče stvari. Tako sme oblast zahtevati od podjetij, da v izrednih časih žrtvujejo tudi nad normalne razmere za občno stvar, ne sme pa zahtevati od njih nekaj, kar uničuje njih eksistenčno možnost. Kajti že naravni zakon je, da vsaka stvar brani svojo eksistenco. Ce torej predpisi zahtevajo preveč ali nemogoče stvari, potem tudi ni pričakovati, da bi se v resnici izvajali, ker bodo naleteli na premočan odpor, pa čeprav se ta javno ne bi niti pokazal. Na takšen odpor morajo zlasti naleteti vsi premalo preudarjeni predpisi, ki z visokega stališča oblasti nočejo videti Bicer morda za celoto majhnih, za prizadete pa tem večjih interesov onih, ki naj predpise izvajajo. Na vso to pa se pri nas zelo malo misli in zato vedno znova doživljamo, kako se komaj izdane uredbe spreminjajo, izpopolnjujejo, kako se izdajajo vedno nova tolmačenja in navodila, a kako vse te izpremembc nič ne pomagajo, ker vse popravljanje pokaže samo še očitneje napake uredbe. Zato se morajo vse uredbe najprej dobro preudariti, šele nato pa se naj tudi izdajo. Kajti nič ne jemlje oblasti bolj njene avtoritete, kakor če javnost vidi, da njene uredbe zaradi očitnih napak ne drže. Vedno bolj pogosto se zato dogaja, da se ljudje po prvih predpisih sploh ne ravnajo, temveč da čakajo na spremembo predpisov iu na nova navodila o njih izvajanju. Jasno je, da je s tem avtoriteta oblasti občutno omajana. Pri tem pa niti ne omenjamo velikanske škode, ki se s premalo preudarjenimi predpisi dela' gospodarstvu in vsemu narodu. Koliko denarja so izgubili samo naši izvozniki, ker so se izdajali nepremišljeni predpisil Koliko denarja so izgubili naši uvozniki, ker so jim nepreudarjeni predpisi pokvarili poseli Kako mnogo so izgubili naši industrialci, ker jim predpisi niso dovoljevali, da bi so založili s surovinami niti po izbruhu vojne l Nepreudarjeui predpisi delajo škodo na vse strani: uničujejo posel zasebnikom, škodujejo gospodarstvu in manjšajo dohodke drž. blagajni, vrhu vsega pa podirajo še avtoriteto oblasti. Kdo naj vendar zaupa oblasti, ki neprestano menjuje svoje predpise. Ce že ne iz drugega razloga, bi vsaj zaradi sebe morale paziti oblasti, da so vsi njih predpisi dobro premišljeni, da kratkomalo drže. Zalo najprej preudariti, šele nato pa izdati predpise! Zato najprej zaslišati gospodarsko organizacije in šele potem izdajati predpise, in silno mnogo razočaranj bo prihranjenih javnim oblastem In zasebnemu gospodarstvu! Kai prinaša današnja Novo predsedn trg.-industriiske zbornice Predsednik zborn Čeč Na podlagi uredbe o ustanovitvi obrtne zbornice v Ljubljani tor o spremembi in dopolnitvi uredbe o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah je sedaj imenoval trgovinski minister dr. Andres na predlog bana dr. Natlačena nov zbornični svet za obe zbornici: za trg.-industrijsko ter novo obrtno. V zbornični srct Trg. industrijske zbornice so bili imenovani: Industrijski odsek: Rihard Skubec, gen. ravnatelj TPD, . dr. Ciril Pavlin, glavni ravnatelj Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode, inž. Tomo Knez, Karel Čeč, Anton Rojina, dr. Ernest Rekar, lesni industrialec, Jesenico, Ivan Avsenek, dr. Kozina Ahačič, lastnik tvrdke Kajetan Ahačič v Tržiču, Alojzij Kmetič, ravnatelj tvrdke »Šošir«, Škofja Loka, Bogomil Burnik, ravnatelj rudnika, in železarne v Štorah, Josip Kavčič, tekstilni industrialec, Anton Krejči, ravnatelj tvorni-ce za dušik v Rušah, Stane Vidmar, industrija nogavic in dežnikov, Franc Sire, tekstilni industrialec, Kranj, Ivan Evgen, lesni industrialec, Sodražica, inž. Milan Kiepach, ravnatelj elektrarno v FalL Trgovinski odsek: Albin Smrkolj, veletrgovec z žitom in moko, Anton Fazarinc, veletrgovec v Celju, Anton Merhar, trgovec s kožami in usnjem v Ljubljani, Franc Gorjane, veletrgovec v Ljubljani, Ferdo Pinter, veletrgovec v Mariboru, Milko Senčar, veletrgovec Ptuju, Dragotin Radej, trgovec z mešanim blagom, Trbovlje-Loke, Ivan Rojnik, veletrgovec v Slovenjem Gradcu, Josip Senica, trgovec z mešanim blagom v Domžalah, Martin Plut, trgovec z mešanim blagom v Celju, Josip Hrastelj, trgovec z mešanim blagom v Gornji Radgoni, Josip Tavčar, špediter v Ra keku, Maks Cukala, trgovec s hmeljem, Tabor pri St Juriju, Edmund Kastelic, trgovec z železnino, Novo mesto. Franc Kamenšek, trgovec a špecerijo v Ljubljani, Anton Macun, trgovec z mešanim blagom v Ljubljani. Gostinski odsek: Ciril Majcen, restavrater v Ljubljani, Anton Koritnik, hotelir v Ljubljani, Josip Serec, kavarnar v Mariboru, Josip Windischer, hotelir v Novem mestu, Josip Cajhen, gostilničar v Te-harjih, Miro Peterlin, hotelir v Kranju, Josip Verlič, gost. v Ptuju, i.cjko Hribar, gost. v Litiji, Stelan Mckiž, gostilničar v Nu-skovi, Ivan Skrl, gostilničar v Dol. Logatcu. Predsedništvo trg. - ind. zbornice tvorijo: Karel Čeč, predsednik zbornice, Rihard Skubec, predsednik industrijskega odseka, namestnik dr. Ciril Pavlin, Albin Smrkolj, predsednik trgovinskega odseka, Anton Fazarinc, namestnik, Ciril Majcen, predsednik gostinskega odseka. Novi predsednik Karel Čeč V slovenskem gospodarskem življenju je novi predsednik Karel Čeč dobro znan kot odličen strokovnjak, kot silno podjeten in agilen industrialec ter kot mož širokih pogledov. Izšel je iz tiskarske stroke ter kot dolgoletni ravnatelj Jugoslovanske tiskarne dvignil tiskarno na tako višino, da je danes ena prvih tiskarn Jugoslavije. Vedno je gledal na to, da je bila tiskarna opremljena z najmodernejšimi stroji in da so bili njeni izdelki na višku. Kasneje je prevzel vodstvo tovarne »Saturnus«, ki je pod nja-gotovo spretno roko postala eno prvih podjetij te stroke v državi. Tudi v Zbornici za TOI se je g. Karel Ceč že dolgo in uspešno udejstvoval ter so njegovi tehtni predlogi vedno bili deležni polnega upoštevanja. Njegovo imenovanje za predsednika zbornice je zato bilo tudi v gospodarski javnosti sprejeto ugodno. Gospodarska javnost po pravici pričakuje, da bo pod novim predsednikom naša zbornica v še večji meri utrdila svoj znani sloves kot naše najvišje gospodarsko telo in kot ena prvih zbornic v državi. Jtevjjka: Spomenica Zveze o stanju trgovine v Sloveniji Seja glavnega odbora Zveze trg. združenj Anketa o naših gozdovih Razvoj in struktura gozdnega gospodaistva v Sloveniji Občni, zbor Združenja trgovcev v Brežicah Opozorilo trgovcem krškega okraja Obtok bankovcev padel Naš dolg Nemčiji se je zmanjšal Zvišanje postnih pristojbin Mariborski mestni proračun zvišan za 8,4 milijona dinarjev Oavčni svetovalec Rkonomski sistemi Politična napetost na Balkanu popustila tišova o brina zbornica Za predsednika zbornice je imenovan Karel Kavka, stavbenik in tesarski mojster v Ljubljani, za podpredsednika zbornice pa je imenovan ltudolt žitnik, kleparski mojster v Ljubljani. Člani zbornice pa so nadalje: Peter Zadravec, mlinar, Ormož, Franc Oamernik, ključavničarski mojster, Cerklje pri Kranju, Franc Virbnik, krojač, Šoštanj, Jurij Verbič, čevljarski mojster, Novo mesto, Ivan Vrbovec, krojaški mojster, št. Vid nad Ljubljano, Ivan Sojč, kiparski mojster, Maribor, Alojzij Vimer, tesarski mojster, Ptuj, Miha Zalokar, dimnikarski mojster, Radovljica, Anton Lečnik, urarski mojster, Colje, Janez Vrečar, mizarski mojster, Domžale, Jože Musar, medarskl mojster, Ljubljana, Josip Itueh, kleparski mojster Brežice, inž. Boleslav Likar, izdelovalec centralnih kurjav, Ljubljana, Josip Rebek, ključavničarski mojster, Ljubljana, Miroslav Urbas, izdelovalec klobas, Ljubljana, Josip Ambrožič, krtačarski mojster, Ljubno, Miha Vahtar, knjlgoveški mojster, Maribor, Karel AGdmar, pekovski moj štor, Ljubljana. Kompenzacijski posli s Španiio Devizni odbor pri Nar. banki je sklenil, da se v bodoče dovoljujejo lOOodstotni kompenzacijski posli s Španijo in da se ne bo za-zahtevalo, da se določen odstotek izkupička za prodano blago uporabi za plačilo naših terjatev v Španiji še iz dobe pred izbruhom državljanske vojne. Kompenzaci, ski posli pa se bodo dovoljevali v glavnem le za predmete, ki so nam nujno potrebni, kakor pluto-vino, kolofonijo itd. Združenje trgovcev za mesto Maribor ima redno skupščino združenja T nedeljo, dne 9: marca 1941 ob 9. uri dopoldne v dvorani Združenja trgovcev, Jurčičeva' ulica fkL Dnevni ted: 1. Otvoritev : skupščine in poročilo predsedn ika. 2. Poslovno poročilo tajnika za 1. 1940. 3. Blagajniško jKiročilo za leto 1940. 4. Poročilo nadzornega odbora. 5. Sklepanje o proračuuu za L 1941. 6. Predlogi uprave. 7. Predlogi članov gl. čl. 17 pravil. 8. Slučajnosti. Ker se zapisnik zadnje skupščine zaradi obsežnosti na zborovanju samem ne bo čital, je vsem članom v pisarni Združenja na vpogled. V primeru, da ta za 9. uro sklicana skupščina zaradi premalega števila udeležencev ne bi bila sklopčna, bo po čl. 1(5. pravil eno uro pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom druga skupščina, ki sklepa veljavno ne glede na število navzočih članov. V Mariboru, dne 22. febr. 1941. Za upravo Združenja Predsednik: Miloš Oset s. r. Cene rastlinskih proizvo- dov rastejo neprestano Po podatkih Narodne banke se je indeks cen (cone 1. 1926 =s 100%) spremenil v januarju takole: dec. jan. jan. proizvodi 1940. 1941. 1°40. rastlinski 1956 2105 91*7 živalski 121*2 122'9 85*3 mineralni 135'9 141'3 106'5 industrijski 132'6 139'2 95 5 občni indeks 143‘9 150'7 93'3 izvozni predm. 142*0 151*4 94*4 uvozni 136*8 139 1 98 4 Rastlinski proizvodi najbolj rastejo v cehi ter so glavni razlog draginje, kakor je iz objavljenih številk nesporno jasno. Zato pa tudi more biti boj proti dmginji uspešen le, če se ustavi dvig eea rastlinskih proizvodov. Združenje trgovcev za mesto Celje ima redno skupščino v četrtek 13. marca 1941. ob 18. (6. uri »večer) v mali dvorani Narodnega doma v Celju. Dnevni red: 1. Otvoritev redne skupščine, določitev dveh overovateljev zapisnika in poročilo predsednika. 2. Citanje zapisnika zadnje skupščine. 8. Poročilo tajnika o delovanju in računskem zaključku za leto 1940. 4. Poročilo nadzornega odbora in razreSnica. 5. Proračun za leto 1941. in določitev članarine za leto 1941. 6. Samostojni predlogi uprave. 7. Samostojni predlogi članov, če so bili upravi pismeno prijavljeni 3 dni pred skupščino. 8. Slučajnosti. Za sklepčnost skupščine je potrebna navzočnost najmanj 1 tretjine vsega članstva, sicer se skupščina vrši eno uro pozneje in z istim dnevnim redom, otvori pa se najkasneje ob 19. uri* (7. uri »večer). Stanovska dolžnost vsakega člana je, da se skupščine zanesljivo udeleži. Vabilo je oddati pri vstopu v dvorano. Združenje trgovcev »a mesto Celje. Predsednik: Stermeeki 1. r. Tajnik: Blažon L r. Naš dolg Nemčiji znatno padel Po zadnjem izkazu o stanju naših bliringov so se zgodile naslednje spremembe (vse številke v milijonih dotične valute): Aktivni kliringi; 22. TI. 15. II. Bolgarska din 0'86 0'87 Francija Ir. fr. 3*68 3'8S Franc. kol. fr. fr. 4*98 4*98 Nizozemska fl. 5'77 5‘78 Norveška din 0*48 0'48 Finska din 2'05 *— Pasivni kliringi: Madžarska din 92*02 87‘75 Poljska din 18*51 18*51 Romunija din 8*35 3*34 Slovaška Ks 25 40 2570 Ceško-Morav. Kč 78 39 71*82 Turčija din 4*37 4*12 Nemčija RM 6127 76 72 Italija din 18*36 33*02 Belgija din 4*10 4*28 Danska (zbir.) din 3*07 2*84 Danska (likv.) din 2*72 2*60 Finska din — 1*00 Podaljšani roki veljavnosti uvoznih potrdil Na utemeljene zahteve gospodarskih ljudi je direkcija za zu- • nanjo trgovino podaljšala uvozna potrdila (uverenja) z veljavnostjo enega meseca: na 2 meseca za blago, ki se uvozi iz Nemčije, Poljske, Ceško-Moravske, Slovaške, Madžarske, Romunije, Bolgarske, Grčije, Albanije, Italije in Švice; na 3 mesece za blago iz vseh ostalih evropskih držav ter za kompenzacijska dovoljenja, na 5 mesecev za blago iz čezmorskih držav in na 9 mesecev za blago iz Vel. Britanije. Zvočni napovedovalec na kolodvoru na Jesenicah Direkcija državnih železnic stalno stremi za tem, da v okviru razpoložljivih sredstev izboljša potniški promet. Sedaj je na Jesenicah, ki so važno križišče 4 železniških prog, vpeljan zvočni napovedovalec, kar bo potujoče občinstvo gotovo z veseljem pozdravilo. Ker ima kolodvor na Jesenicah več ločenih peronov, se bo tudi ob času hudega navala občinstvo lahko znašlo ter zasedlo pravi vlak. Upati je, da bo mogla železniška direkcija po tej uvedbi vpeljati zvočne naprave tudi po nekaterih drugih važnih žel. postajah. Seia glavnega odbora Zveze trg. združeni V četrtek ob 10. dopoldne je bfla v »Trgovskem domu« v Ljubljani seja glavnega odbora Zveze trg. združenj. Kakor prejšne seje, je bila tudi ta odlično obiskana ter so se je udeležili zastopniki 25 združenj. — Sejo je otvoril predsednik Zveze Stane Vidmar, pozdravil vse člane ter takoj nato prešel na dnevni red in podal naslednje predsedniško poročilo. Poročilo predsednika Staneta Vidmaria Po seji glavnega odbora dne 30. januarja moram omeniti tele važnejše dogodke, ki se tičejo naše trgovine in zveznega dela. Dne 6., 7. in 8. februarja so bile v Beogradu seje Centralnega predstavništva. zvez trgovskih združenj in slava Saveza trgovač-kih udrnženja v Beogradu. Teh pomembnih prireditev smo se udeležili za zvezo jaz, blagajnik Fabiani, tajnik dr. Pustišck in zvezni novinar Tone Gmajnar. »Trgovski list« je podrobno poročal o seji Centralnega predstavništva, o resoluciji Centralnega predstavništva, o govoru tov. Nedeljka Saviča na slavi in o splošnih vtisih s teh trgovskih manifestacij. K lem slavnostim je poslalo svoja delegata tudi ljubljansko združenje trgovcev, in sioer g. Čebin« in tajnika Smuča. Na vseh teh prireditvah smo bili Slovenci središče pozornosti in občudovanja. Srbski tovariši so nam neprestano peli hvalo o naši visoki stanovski zavesti in dobri organizaciji. Mi smo pa občudovali njih odločno voljo in borbenost, da si ohranijo svobodo. Sistem kontrole cen se bo bistveno spremenil Tovariš Savič je prevzel nalogo, da obišče resorne ministre. Sporočil nam je, da je že obiskal ministra dr. Protiea in dr. Andrcsa. Pri ministru g. dr. Protiču, ki je sedaj za trgovino najbolj odločilen činitelj, se je zadržal nad eno uro ter sta izčrpno obravnavala vse probleme kontrole cen in poslovanja občinskih aprovizacij. Minister je tovarišu Saviču izjavil, da se bo sedanji sistem kontrole bistveno izprcmenil ter da se bodo predvsem kontrolirale cene surovin in cene proizvodov pri proizvajalcih. Potrebne uredbe, bodo v najkrajšem času izdane. S tem v zvezi bi takoj pripomnil, da je Zveza naredila daljšo predstavko na ministrstvo za prehrano in preskrbo v zadevi odo-brovanja cen po čl. 2. uredbe o kontroli cen. Ministrstvo za prehrano je namreč izdalo vsem banskim upravam nalog, da do nadaljnjega odbijajo vse prošnje za odobritev cen. Ta nalog je seveda povzročil trgovini veliko škodo ter more imeti tudi težke posledice za preskrbo prebivalstva, ker bi vztrajanje ministrstva pri tem nalogu povzročilo pomanjkanje mnogih prepotrebnih predmetov. V ponedeljek 24. februarja je bil v Beogradu v tej stvari pri ministrstvu za prehrano tudi zastopnik našega Osrednjega odseka veletrgovcev z manufakturo ter mu je šef kabineta ministrstva izjavil, da bodo nove odredbe glede kontrole cen izdane v najkrajšem roku. Nov odsek Zveze Dalje moram poročati, da se je pri Zvezi ustanovil še en osrednji odsek in sicer Osrednji odsek izvoznikov žive in zaklane živine. V Ljubljani bo namreč v kratkem začela poslovati ekspozitura direkcije za zunanjo trgovino ter želijo izvozniki, da imajo tudi pri tej ekspozituri svojo organizacijo, ki jih bo predstavljala. Člani odseka so vsi registrirani trgovci-izvozniki živine, ki so člani trgovskih združenj dravske banovine. Po potrebi bo novi Osrednji odsek prevzel tudi naloge zajedni-ce izvoznikov, če se bo ta morala ustanoviti. Na ustanovnem sestanku članov, ki je bil v nedeljo 23. februarja, je bil za predsednika Osrednjega odseka izvoljen Janko Predoviž iz Ljubljane, za podpredsednika pa Evald Popovič iz Ljubljane in Stanko Semenič iz Maribora. Glede obrambnega dela Zveze morem reči, da se uspešno nadaljuje. Precej združenj je že sporočilo imena svojih obrambnih poročevalcev, ostala združenja naj to čimprej store. V četrtek 20. februarja je imelo predsedništvo Zveze sestanek z gospodarsko-re-dak-ijskim odborom ljubljanskega združenja glede določitve nadalj-nih smernic za obrambno delo. Na sestanku smo se dogovorili o potrebnih ukrepih. Po seji glavnega odbora so prišli še novi prispevki za obrambni sklad. Zveza je imela največ posla zaradi / pritožb o nepravičnem razdeljevanju blaga po Prevodu ter sreskih in občinskih prehranjevalnih uradih. Zveza je vse te primere sporočila kr. banski upravi, referatu za kontrolo cen in Prevodu. Ponovno je prejela zagotovila, da se bodo prestopki preiskali in kaznovali. Pri razdelitvi racioniranih življenjskih potrebščin se dogajajo prav grde stvari ter je tendenca, da se trgovina, »lasti veletrgovina, izloči na korist zadrug, očitna. Zveza ima v tej stvari roke zelo vezane, ker ni dopuščena nikaka kritika o delu aprovizacijskih ustanov. Trgovcem škoduje pa tudi to, da kažejo nekateri trgovci premalo stanovske solidarnosti, da se celo vpričo oblasti prepirajo in drug drugemu odrekajo pravico do blaga. Čeprav so ti primeri redki, vendar pa so silno škodljivi in zato treba vsak tak primer tem bolj obsojati. Osrednji lesni odsek se je 17. in 18. t. m. udeležil seje Stalne delegacije v Beogradu. Seja je sklepala o maksimiranju cen gradbenega lesa ter o bližnjih važnih trgovinskih pogajanjih z Nemčijo in Italijo. Interese slovenskih trgovcev z lesom sta zastopala na seji Stalne delegacije in pri Direkciji za zunanjo trgovino tajnik dr. Pustišck in inž. Zupančič. Osrednji odsek trgovcev s surovimi kožami je bil 13. t. m. pozvan na anketo pri kr. banski upravi glede ureditve prometa s surovimi kožami v dravski banovini. Anketa je soglasno odobrila gledišče Zveze trgovskih združenj in Zveze industrijcev, kako naj se uredi promet s surovimi kožami v dravski banovini. Medtem je izšla v »Službenih novi-nah« uredba, ki urejuje promet s surovimi kožami za vso državo. Ta uredba je pa zelo pomanjkljiva, ker izpušča bistveno določbo, da mora namreč mesar prodati kožo v naprej odrejenemu trgovcu s surovimi kožami. Osrednji odsek trgovcev s surovimi kožami je že sporočil ministrstvu za prehrano svoj protest in svoje pripombe k tej uredbi. Končno je omenil predsednik Vidmar, da je trgovinski minister Tavnokar imenoval novi zbornični svet in novega predsednika zbornice. Imenovanja dokazujejo, da so bili nevtralci nezaželeni. Zato se tudi ni v polni meri upošteval predlog Zveze, vendar pa se je upošteval vsaj 90%. Predsednik Vidmar je nato čestital novim članom zborničnega sveta, kar so sprejeli zborovalci z odobravanjem. Predsednik Vidmarje nato omenil, da bo sprejel fin. direktor g. Mosetizh deputacijo Zveze, ki mu bo izročila tudi spomenico Zveze o sedanjem stanju trgovine v Sloveniji. Spomenico je nato prečital tajnik dr. Pustišck in jo je seja soglasno in z odobravanjem sprejela. (Spomenico objavljamo v celoti na tretji strani.) Nato je prešel na 2. točko dnevnega reda, na vprašanje uvedbe obveznega nedeljskega počitka za vso Slovenijo. Predsednik Vidmar je podal o vsem vprašanju zelo obsežno in do skrajnosti objektivno poročilo. Naglasil je, da se je zadnja seja glavnega odbora soglasno izjavila za nedeljski počitek in da zato on kot predsednik ni mogel storiti nič drugega, kakor da je sklep seje izvedel. Nikakor si ne lasti pravice, da bi soglasne sklepe glavnega odbora sistiral, kar so nekateri zahtevali. Prečital je obsežno korespondenco, ki jo je imela zaradi tega vprašanja Zveza ter nato tudi prečital izjave številnih združenj o tem vprašanju. Po njegovem poročilu se je razvila zelo živahna debata, katere so se med drugimi udeležili gg. Rozman, Košir, Kac, Šumer, Fa-zarinc, Lovro Petovar in drugi. Po izčrpni debati je seja soglasno potrdila sklep glavnega odbora in se Zveza izreče za uvedbo nedeljskega počitka v trgovinskih obratih za vso Slovenijo. Popoldne se je seja nadaljevala ter se je zlasti razpravljalo o težavah, ki so zadele trgovine zaradi nepravilnega razdeljevanja blaga po aprovizacijskih odborih. Posamezni govorniki so navedli naravnost nezaslišane primere, kako se ponekod vsa oskrbovalna akcija zlorablja v propagando zadrug proti trgovini. Posebno drastični primeri so bili navedeni iz Gornje Radgone, ljutomerskega in mursko-soboškega okraja. Skrajni čas je, da oblast tem nerodnostim s trdo roko napravi konec. Mnogo preresno je vprašanje ljudske oskrbe z živili, da bi se smelo zlorabljati v kakršne koli namene! Seja glavnega odbora je nato sklenila, da bo občni zbor Zveze 23. in 24. maja v Laškem. Nato je predsednik Vidmar zaključil sejo, ki je znova potrdila solidarnost in enotnost slovenskega trgovstva. Politične vesti Kralj Boris je sprejel voditelje bivših bolgarskih političnih strank, ki pa predstavljajo večino naroda. Izjavil jim je. da bo za vsako ceno skušal ohraniti Bolgarsko izven sedanje vojne in skrbel, da ohrani Bolgarska svojo nevtralnost, ki najbolj ustreza nacionalnim in državnim interesom. Nemški dopisni urad je objavil naslednje: Bolgarska je država, ki živi z Nemčijo v tesnem prijateljstvu. Nemčija ne bo nikdar storila nobenega dejanja, ki bi moglo skaliti to prijateljstvo. S to ugotovitvijo je tudi že zavzelo nemško zunanje ministrstvo stališče do vesti, ki jih sovražna propaganda širi o neki dozdevni nemški infiltraciji v Bolgarijo, da bi odvrnila pozornost javnosti od aretacije britanskih tajnih agentov na Bolgarskem. Te vesti imajo edino ta namen, da bi skalile dobre odnošaje med Nemčijo in Bolgarsko Na Wilhelmstrasse istočasno izjavljajo, da ne more biti niti govora o vkorakanju nemških čet na Bolgarsko. Napetost na Balkanu je popustila, kakor poroča budimpeštanski list »Pest«. List pravi, da je to I sledica nemške uradne izjave, ki pravi, da Nemčija niti ne misli na vojni pohod skozi Bolgarsko. Sofijska »Zora« piše, da vprašanje bolgarskega revizionizma nima nikake zveze z bolgarsko-turško deklaracijo. Bolgarska ni bila niti najmanj zainteresirana, ko je dobila Turčija od Francoske sandžak Aleksandreto. Enako ne more biti zadeta Turčija, če dobi Bolgarska brez boja izhod na Egejsko morje. »Zora« nadalje pripominja, da je na konferenci v Lausanni po porazu grške vojske v Mali Aziji sedanji predsednik Turčije Inenl sijajno branil bolgarsko zahtevo po prostem izhodu na Egejsko morje. Bolgarski vladni list > Večer« je objavil uvodnik v katerem naglasa, da se dobri odnošaji med Jugoslavijo in Bolgarsko razvijajo še nadalje ugodno in da se v vseh zadnjih štirih letih ni zgodilo nič, kar bi moglo poslabšati te odnošaje. Nasprotno Je cela vrsta manifestacij in obiskov dokazala, da se prijateljstvo med obema narodoma vedno bolj utrjuje. To dokazuje tudi zadnji sestanek obeh bolgarsko-jugoslovanskih zbornic v Beogradu. Zastopnik nemškega zun. ministrstva je izjavil novinarjem, da ni bila nemška vlada zaradi bol-garsko-turških pogajanj v nikakih diplomatskih stikih s Sovjetsko unijo in da ji ni znano stališče Sovjetske unije o tem vprašanju. Angleški zunanji minister Eden in šef angleškega generalnega štaba Dill sta prišla v sredo dopoldne v Ankaro, kjer so ju na železniški postaji pozdravili turški zun. minister Saradžoglu, visoki uradniki turškega zun. ministrstva ter angl. poslaništva. Postavljena je bila tudi častna četa. Oba angleška gosta Je velika množica turškega občinstva navdušeno pozdravljala. Popoldne je obiskal Eden zun. ministra Saradžogla, gen. Dill pa maršala Cakmaka. Madžarski list »Maynep« piše, da se sedaj vodi v Ankari diplomatska borba na smrt med Anglijo in Nemčijo. Ali bo zmagal Papen ali Eden? Po mnenja lista bo odločilno za odločitev Turčije stališče Sovjetske unije. Zun. minister Eden je v Ankari sprejel v četrtek jugoslovanskega, bolgarskega in grškega poslanika. Londonski radio poroča da je Eden dosegel popoln uspeh. Angleški veleposlanik v Moskvi Cripps Je z letalom prišel v Carigrad, nato pa je odpotoval v Ankaro, da se sestane z ministrom Edenom. General Antonescu je razglasil, da bo 2. marca v Romuniji plebiscit, pri katerem bodo glasovali vsi nad 21 let stari Romuni. Vsem bo predloženo vprašanje, če odobravajo delo generala Antonesca ali ne. Na vprašanje morajo odgovoriti samo z da ali ne. Židje nimajo glasovalne pravice. Egiptski diplomatski zastopnik je zapustil Bukarešto. V angleški spodnji zbornici je izjavil drž. podtajnik Butler, da so nemške priprave za okupacijo Bolgarske končane. Glede stališča Turčije je izjavil, da je angleška vlada popolnoma zadovoljna z načinom, kakor izpolnjuje Turčija svoje obveznosti iz zvezne pogodbe z Vel. Britanijo. Nadalje je izjavil, da je angleška vlada stalno V ozkem stiku z washingtonsko vlado o vseh vprašanjih, ki skupno zanimajo obe državi. Trenutno ne more o tem nič več povedati. Vesti iz Berlina in Londona o dogodkih na Bolgarskem si torej popolnoma nasprotujejo. Južno-afriško vrhovno poveljni-štvo poroča, da so južno-afriški motorizirani oddelki, ki so šele pred kratkim zavzeli Bravo, sedaj osvojili tudi Mogadiscio, glavno mesto Italijanske Somalije in najpomembnejše italijansko pristanišče ob Indijskem oceanu. Mesto šteje skoraj 60.000 prebivalcev ter vodi iz mesta proti severu okoli 150 km dolga železnica. Britanske čete so ujele več tisoč ujetnikov ter zelo mnogo vojnega materiala. Londonski radio celo govori, da je tu italijanska vojska demoralizirana in da se vojaki trumoma vdajajo. Angleška admiralitcta poroča, da so angleške oborožene sile zasedle italijanski otok Castellcorizzo, ki je v bližini otoka Rodosa. Britanske čete so zasedle trdnjavo Guardafui, ki leži na skrajnem severnem rtiču Italijanske Somalije. Prvi boji med nemškimi in angleškimi oklopnimi avtomobili ter tanki so bili v Libiji. Nemci poročajo, da so nemška vozila zmagala in uničila angleške tanke, ne da sama imela izgube. Angleško poročilo pa pravi, da so zmagali Angleži in zagnali nemške motorizirane oddelke nazaj proti puščavi. Na albanski fonti se vodijo boji za Tepelenl. Italijani so dobili nova ojačenja. De Valera je izjavil, da Irska ne bo spremenila svojega stališča in da ostane strogo nevtralna in da zato ne bo odstopila Angliji pomorskih oporišč. Ne more verjeti, da bi mogel dobiti Willkle drugačen vtis od razgovora z njim. Stan/e trgovine v Slovenili Spomenica Zveze trg. združeni financ, direktorju Člani glavnega odbora Zvezo trg. združenj so v četrtek opoldne obiskali finančnega direktorja g. Josipa Mosetizha ter mu izročili naslednjo spomenico: Podpisana Zveza trg. združenj za dravsko banovino je prejela predstavke mnogih slov. trgovskih združenj, da njih člani 8 strahom pričakujejo nove odmere pridob-nine, ker so prepričani, da davčne oblasti zaradi ustvarjenega napačnega javnega mnenja, da trgovina sedaj zaradi draginjo uspeva, ne vedo, kako obupen je bil položaj naše trgovine v letu 1940. in da 30 tudi izgledi uspevanja trgovine v 1. 1941. najslabši. Zveza Vam bo zaradi tega, spoštovani gospod direktor, kot najvišjemu predstavniku finančnih oblasti v Sloveniji, prikazala resnično stanje slovenske trgovine, in Vas prosi, da o tem stanju trgovine poučite podrejene davčne oblasti, da ga upoštevajo pri odmeri pridobnine. Dvoje dejstev spravlja našo trgovino v obupno stanje, in sicer neprestano poviševanje režijskih stroškov, ki je bilo v 1. 1940. izredno izdatno in pa oblastveno ali po vojnih razmerah povzročeno prikrajševanje in zmanjševanje zaslužka. Motno poveianl retllski stroški Režijske stroške so izdatno zvišale višje in nove socialne dajatve. Z banovo odredbo z dne 30. jan. 1940. so se določile minimalne mezde la trgovske pomočnike na din 900’—, za ostalo trgovsko pomožno osebje pa na 1000'— din mesečno; z banovo odredbo z dne 28. sept. 1940. so bile določene minimalno mezde za nekvalificirane delavce v trgovini na 4'75 •lin oziroma 4-50 din na uro; v /vezi s to odredbo Je ban 1(5. okt. 1940. izdal novo odredbo za minimalne mezde trgovskega in ostalega višjega pomožnega osebja, s katero je določena za trgovske pomočnike minimalna mesečna plača din 1150, za ostalo trgovsko »omožno osebje pa din 1300'— Mesečno. Minister za socialno politiko je ’.S. marca podpisal uredbo, s ka-iero se razširjuje pokojninsko zavarovanje nameščencev na trgovske pomočnike, s čimer so nastale seveda tudi nove obveznosti za trgovce* Zveza k temu še pripominja, da je minimalne plače za trgovsko pomožno osebje do konta 1. 1940. predpisala samo naša banovina in da* so mezde za nekvalificirane delavne v naši banovini najvišje v vsej državi. rosila. Zaradi odsotnosti lastnika je trgovina večkrat trpela prav občutno škodo. Bili so primeri, ko so bili poklicani na orožue vaje šef in vsi vodilni nameščenci podjetja. Posebna obzirnost davčnih oblasti je umestna za podjetja, katerih lastniki bo bili po 3, 4 in tudi 6 mesecev na orožnih vajah. Pomanjkanje mnogih vrst blaga, tako n. pr. olja, riža, kave, kakava, masti, soli, vseh vrst moke, pšenice, koruze, mila, petroleja, bencina, raznih vrst manufaktur-nega in galanterijskega blaga itd. le povzročilo, da je skoro v vseh strokah in podjetjih blagovni promet nazadoval, kar pomeni, da se je že samo zaradi tega dejstva odstotek režijskih stroškov letnega prometa povečal. Na povečanje režijskih stroškov so seveda vplivale še druge okol-nosti, ki so v zvezi & pomanjkanjem blaga. V želji, da si priskr-be blago, so trgovci osebno tekali za blagom. Nobena pot jim ni bi- la predolga in noben strošek prevelik, samo da bi se založili z blagom. Veliki izdatki za iskanje blaga so v slabem razmerju s količinami blaga, katerega so običajno dobili, a vsi ti stroški so šli v breme trgovčevega bruto-zasluž-ka, ki je maksimiran. Pomanjkanje blaga je povzroči- lo, da veletrgovine nc potrebujejo vež potnikov. A kljub temu večina veletrgovcev svoje potnike vzdržuje, čeprav je to zopet povečanje režije. Ogromna podražitev blaga na eni strani, na drugi straui pa vztrajanje na stališču, da trgovec ne sme prodajati po dnevni ceni, sta povzročila, da trgovec * izkupičkom za prodano blago ne more kupiti enake količine novega blaga. Ker je pa za trgovca nujno, da obdrži vsaj enako količino zaloge, če noče počasi shirati, si mora [»omagati s posojilom za nakup blaga. Posojilo velja pa težke obresti. Vprav neizogibna posojila pomenijo danes izredno zvišanje režijskih stroškov. Po pregledu teh najobčutnej-ših zvišanj režijskih stroškov je treba ugotoviti, da so jo odstotek režijskih stroškov letnega denarnega prometa v 1. 1040. proti odstotku v 1. 1939. kljub podražitvi blaga izredno zvišal. S svojim bruto - zaslužkom pa mora trgovina kriti tudi največjo obremenitev — davke. Koliko davkov so trgovci plačali v 1. 1940. in koliko več kot v 1. 1939., je Vam, spoštovani gospod direktor, in. davčnim oblastem dobro znano. Zveza uoa, da so tudi davčna oblastva prepričana, da je davčni lok v Sloveniji že prenapet in da bi nadaljnje napenjanje tega loka pomenilo uničevanje slovenske trgovine. Bruio-zaslužek določen prenizko TsOgika bi dejala, da morajo biti večji režijski stroški upošteva- S 1. majem 1940. *o se /višale ni z ve'~iirn bnito-aurtužtaon. trgo-poštne pristojbine za vse pošiljke Pa ravno narobe. V času, razen za navadna pisma, dalje j s<> 1 oblastvenimi odredbami pristojbine za poštno položni ne. j množijo režijski stroški, se z ub- poštne nakaznice, spreimiice, de-j lastvenimi odredbami hkrati ome-narna pisma itd., zvišale so se j '"i* bruto-zasluiek. telefonske pristojbine za telefonsko naročnino, za medkrajevne pogovore, omejilo se ie število krajevnih telefonskih pogovorov, zvišale so se brzojavne pristojbine. Medtem ko se morejo zvišani prevozni stroški vračunati v efektivno nabavno ceno, se morajo izdatki v gornje namene pokriti z dovoljenim bruto-zaslužkom, ki je v največ primerih maksimiran. Zaradi ogromne poplave predpisov o kontroli cen, o kontroli zalog, o kontroli prehrane, prometa, uvoza in izvoza, ki določajo mnogo novih pisarniških opravil za trgovino, so morali mnogi trgovci namestiti nove delovne moči. Tudi natančno vodstvo trgovskih knjig po novih davčnih predpisih jo zahtevalo povečanje delovnega osebja in s tem povečanje režije. Direkcija za zunanjo trgovino pobira od uvoznikov in izvoznikov takse za izdajo izvoznih ali uvoznih potrdil, visoke takse za izvoz nekaterih vrst blaga in velike kavcije za registracijo izvoznikov ali uvoznikov. Vsi ti izdatki so nastali ali se povečali v letu 1940. ter se v nobenem primeru ne vračunajo v efektivno nabavno ceno, marveč gredo v breme bruto-zaslužka. Težko breme za trgovino so predstavljali tudi vpoklici nameščencev, trgovcev in njihovih vozil na orožne vaje. Najeti so se morale začasne nove inoči in tuja Uredba o kontroli cen z dne 5. febr. 1940. je predpisala, da morajo trgovci na debelo in uvozniki naprošati banske uprave za odobritev cen kontroliranih predmetov. Seznani kontroliranih predmetov je takoj spočetka vseboval blago, ki ga trošijo konsu-meuti v največjih količinah, med letom se je pa seznam še znatno razširil. Bruto-zaslužki za to predmete, katere je odobrovala kralj, banska uprava po navodilu Urada za kontrolo cen v Beogradu, so bili tako nizki, da često niso dosegali niti odstotka režijskih stroškov, katerega višino so ugotovile in priznale davčne uprave. Uredba o kontroli cen na drobno z dne 29. avg. 1040. je določila, da se tudi v trgovini na drobno maksimirajo rene ali hruto-zaslužki za kontrolirane predmete. Maksimalno cene so bile in so (n. pr. za prodajo pšeničtie moke) še dan (.s takšne, da trgovci prodajajo v izgubo, ker znaša običajno efektivna nabavna cena več, kakor pa maksimalna prodajna cena. Maksimalni bruto-zaslužki, določeni po sreskih načelstvih, ki so veljali vse do 1. 1941., so grozili uničiti trgovino na drobno, ker so sc sreska načelstva med seboj kosala, katero bo določilo nižji bruto-zaslužek. Pomanjkanje blaga, katero je Zveza že omenila pri zvišanju režijskih stroškov, jemlje seveda možnost zaslužka sploh ter je to najtežje vprašanje trgovine. Brez blaga ni trgovine, brez trgovine pa tudi ni pridobnine Preskrbovalne ustanove ne kratijo trgovcu samo blaga, marveč mu pri dodeljenem blagu pri-krajšujejo tudi dobiček. Tako si Prevod zaračunava 20 par provizije pri kilogramu olja na račun trgovčevega zaslužka, a posredovanje sreskih in občinskih apro-vizacij pri razdelitvi moke jemlje trgovcem možnost zaslužka, ker je cena pšenično moke maksimirana. Poleg vseh teh težav mora zakonita trgovina še vedno mirno gledati, kako krošnjarji neupravičeno trgujejo * manufakturnim blagom in kako se na debelo šuš-niari v raznih strokah, n. pr. v trgovini z lesom, v trgovini s surovimi kožami, s sadjem, z jajci itd. Sušmarji v lesni trgovini dosežejo po poročilih združenj samo v dravski banovini milijonske vsote prometa, To so glavni vzroki zmanjševanja zaslužka v trgovini. Zveza smatra, spoštovani gospod direktor, da je potrebno, da še podrobneje osvetli vpliv odrejevanja maksimalnega bruto - zaslužka na stanje trgovine v 1. 1940. Po objavi uredbe o kontroli cen na drobno so posamezna sreska načelstva v dravski banovini določila maksimalni bruto-zaslužek za kontrolirane predmete. Bruto-zaslužek so odredila tako nizko, Ječa/.. za dekorativno pisavo, za katero vlada, posebno med trgovstvom veliko zanimanje, priredi KLUB IZLOŽBENIH ARANŽERJEV v Ljubljani Tečaj, kt se prične v sredo 5. marca t. L bo obsegat 7 vrst dekorativne pjsave — Priiave in informaciie: SIMONČIČ L., trgovec, Pred &kofiio Odbor. da so mnogi trgovci že pripravljali likvidacijo svoje trgovine, da so mnogi opustili prodajo kontroliranih predmetov in da so le zaradi zagotovil Zveze, da se te odredbe bodo [»opravile, vzdržali. To stanje je trajalo vse do 18. jan. 1941., ko je banska uprava bruto-zaslužek v trgovini na drobno izenačila za vso banovino in vsaj malo popravila nemogočo stanje. Sreska načelstva so za predmete, ki predstavljajo največji del prometa, odobrila 7, 10, 12% ni bruto-zaslužek. K tem predmetom prištejmo še monopolne predmo-te, sol, vžigalice in petrolej, pri katerih je bruto-zaslužek prav tako minimalen. Najmanjši odstotek letnega prometa za kritje režijskih stroškov špecerijske trgovine pa znaša vsaj 15%. Jasno jo torej, da so morale trgovine s tem blagom delati z izgubo. Nepravilno delovanje aprovizaeiiskih ustanov Pravemu pomanjkanju blaga (zaradi zmanjšanega uvoza, pomanjkanja surovin v industriji itd.) se je pridružilo še prikrajševanje pri dodelitvah blaga po aprovizacijskih ustanovah. Razdelitev najvažnejših predmetov za prehrano, katerih primanjkuje ali za katere obsloji bojazen, da bi jih zmanjkalo, so namreč prevzele razne preskrbovalne ustanove, v naši banovini Prevod, sreski prehranjevalni uradi in občinski prehranjevalni uradi. Zveza je prejela nešteto pritožb združenj in posameznih trgovcev, da te preskrbovalne ustanove nepravilno postopajo pri razdeljevanju racioniranega blaga ter da zapostavljajo trgovce v korist zadrug. Po uaredbi o obsegu blagovne prodaje bi smela vsaka trgovina prejeti lo toliko blaga, kolikor v 1. 1939. To pravilo se pa grobo in brezobzirno krši ter se dovoljujejo zadrugam na škodo trgovcev mnogo večje količine, kot bi jim po obsegu nakupa in prodaje blaga v 1. 1939. pripadale. Škoda gre tu v milijone. Veletrgovina z deželnimi pridelki in z živili (sladkor, riž, olje) je težko oškodovana, še bolj pa trgovina na drobno, ki zaradi tega ne more dobiti blaga pri veletrgovcu in jo nalo še občinski prehranjevalni urad prikrajšuje. Na ta dejstva bo morala ugledna finančna direkcija opozoriti vse pristojne oblasti, zlasti pa še ministrstvo za finance. Stanie posameznih trgovskih strok višino maksimalnih cen. Izvozna lesna trgovina je trpela zaradi omejitev izvoza po vojni, Številno izdatke ji je pa povzročala tudi direkcija za zunanjo trgovino 8 pobiranjem izdatnih taks. Trgovina 8 kožami je najprej zastala zaradi visokega porasta cen kož, nato pa skoro prenehala zaradi odredbe o maksimiranju cen surovih kož. Mesarji namreč nočejo prodajati surovih kož po maksimalnih cenah. Spoštovani gospod direktor! To je splošen, stvaren in resničen pregled stanja slovenske trgovine, v katero je zašla brez svoje krivde deloma zaradi vojnih dogodkov v svetu, deloma pa zaradi zgrešene gospodarske politike merodajnih činiteljev. Podpisana Zveza Vas prosi, da na to stanje slovenske trgovine opozorite vse pristojne državne oblasti, zlasti pa da upoštevate to stanje pri dajanju smernic podrejenim davčnim upravam in pri poslovanju finančne direkcije glede letošnje obdačbe trgovine. Za trgovino z živili na debelo je Urad za kontrolo cen v Beogradu predpisal prav tako nizke bruto- zaslužke. Odobruje se za prodajo olja na debelo 5%, za prodajo riža 5%, za prodajo kavo 7%; maksimalni zaslužek pri masti tudi ne znaša več kot 5%. Priznani odbitni režijski stroški te stroke pa znašajo okrog 5%, najmanj 1% plačajo veletrgovine minimalnega davka, 1% letnega prometa je treba računati za izgubljene obresti za dolgomesečna vnaprejšnja vplačila za naročeno blago. Ce se računa, da mora znašati njih čisti zaslužek vsaj 1% prometa, bi morala ta stroka imeti najmanj 8% maksimalnega bruto-zaslužka. Veletrgovina * deielnimi pridelki bi z odmerjenim 5%nim bruto-zaslužkom morda shajala takrat, če bi poslovala z velikimi količinami blaga. Zaradi obupno zmanjšanega prometa pa dela ta stroka z mnogo višjo bruto-režijo ter bo morala likvidirati, če so stanje kmalu ne popravi. Veletrgovina t manufakturo jo morala skoro vse leto 1940. delati (do 1. nov. 1910. za 60% vseh predmetov, po 1. nov. pa celo za 95% vseh predmetov, ki jih naši trgovci z manufakturo na debelo prodajajo) s 0 do 10% bruto-za-služka. Davčna uprava v Ljubljani pa priznava veletrgovcem z manufakturo po strogi preiskavi 11 do 13 procentov režijskih stroškov od letnega prometa, čeprav so sicer stvarni režijski stroški še višji. Stanje te stroke je bilo tako, da je naša banska uprava v zaščito nameščencev, ki so v tej stroki zaposleni, posredovala v Beogradu, da se je v 1. 1941. bruto-zaslužek zvišal, sicer bi morali naši veletrgovci opustiti prodajo manufakturnega blaga na debelo. Trgovina z lesom je v lanskem letu trpela zaradi velikanskega porasta cen lesa na pauju, od česar ima korist le lastnik gozda. Maksimiranje cen drv je skoro povsem izločilo lesne trgovce od trgovine z drvmi, ker so proizva jalci sami dvignili ccne takoj ua Deputaci.ia Zveze pri fin. direktorju g. Mosetizhu Včeraj opoldne je obiskala de-putacija glavnega odbora Zvezo trg. združenj pod vodstvom predsednika Staneta Vidmarja fin. direktorja g. Mosetizha. Predsednik Vidmar je predstavil g. direktorju vse člane, nato pa na kratko razložil sedanje stanje trgovcev v Sloveniji, kakor je podrobneje opisano v spomenici, katero mu je predložil. G. direktor Mosetizh je z vidnim zanimanjem poslušal izvajanja predsednika Vidmarja ter v svojem odgovoru naglasil, da ve, kako težavni so časi za trgovino, kadar primanjkuje blaga. Zagotovil je članom deputacije, da bo, kolikor je le v njegovi moči, upošteval v spomenici izražene želje. Z zahvalo za njegovo razumevanje za težave trgovcev so se člani glavnega odbora poslovili od g. direktorja. Opozorilo trgovcem krškega okraia Prodajna cena jedilnemu olju na drobno Združenje trgoveev v Krškem sporoča, da je sreski načelnik v Krškem izdal naslednji razglas: I. Na podstavi ^Uredbe o kontroli een« (»S1.1.« 68-15-1940) in odločbe urada m kontrolo cen v Beograda z dne 31. XII. 1940 štev. 12.890 (»Sl. 1.« 23-3-1941) in po za-slišanjii gremija trgovcev v Krškem dne 21. II. 1941 ter odbora za pobijanje draginje v Krškem določa m; za območje sreza Krško naslednjo najvišjo ceno za jedilno olje na drobno: 1. liter jedilnega olja din 23.50 II. • Na podlagi čl. 60. in 67. zakona o notranji upravi, § 11. zakona o s pr. in dop. zakona o notranji upravi odrejam: 1. Trgovci na malo morajo olje prodajati na litrsko mero, in sicer po vseh oblastno dopustnih litrskih merah. Pripominjam, da zna«a sedaj teža enega litra jedilnega olja 920 gramov (certifikat o preiskavi vzorcev olja mestnega poglavarstva v Ljubljani z dne 3. L 1941 Lab. št. 2871 in 2872/40). 2. Kopičenje jedilnega olja pri posameznih premožnejših konsu-mentih je prepovedano, ltadi tega sme posameznik kupiti samo ono količino olja, ki ustreza količini, katero je približno porabil v normalnih časih v istem razdobju. 3. Konsumenti naj kupujejo jedilno oljo pri onem trgovcu,' ki j¥h je oskrboval z oljem Že pi-ej ter prepovedujem prodajo olja eni fh isti osebi na več krajih. 4. V primeru, da bi jedilnega olja primanjkovalo, določam, da se sme izdajati največ % 1 olja na osebo. V primeru večjega pomanjkanja olja in če niso vsi trgovci na malo založeni z oljem, mora oni trgovec, ki iina zalogo, prodajati olje tudi onim konsu-inentom, ki jih ni oskrboval z oljem že prej, če konsuinent predloži potrdilo svojega običajnega trgovca, da ta nima olja. 5. Trgovci na malo morajo ta razglas nabiti na vidnem mestu v prodajalni. III. Določbe tega razglasa stopijo v veljavo dne 26. II. 1941. IV. Prekrški oddelka I. tega razglasa se kaznujejo po čl. 9 uredbe o pobijanju draginje in brezvestne Spekulacije, prekrški odd. II. pa po čl. 69. zakona o notranji upravi, uporaba necemcntiranih mer pri prodaji olja pa po zakonu o merah. Sreski načelnik: Dr. Tomšič 1. r. Natečaj za turistično-propagandne lepake, ki ga je razpisalo ministrstvo za trgovino in industrijo, je podalj San do 30. aprila, ker ob zaključku prvega razpisa niso bili obravnavani vsi deli natečaja. Natečaj je deljen na več točk, pa bodo mogli slovenski udeleženci uspešno obravnavati zlasti slovenske motive, tako iz folklore, kulturnozgodovinskih momentov Ljubljane, planinskih postojank, zimskošportnih postojank, pa tudi iz na Žih slovečih kopališč. Razpis nagrade lahko vsakdo dobi pri Tuj-ekoprometni zvezi v Ljubljani, tam so na razpolago tudi prospekti, fotografije in drugi pripomočki, ki bi jih mogli udeleženci natečaja uspešno uporabiti. Gozdarska anketa Kmetijska zbornica v Ljubljani jo priredila tridnevno gozdarsko anketo, za katero so ugledni strokovnjaki pripravili 21 različnih referatov. Začetek ankete je bil včeraj ob 15 v Delavski zbornici v prisotnosti številnih strokovnjakov in interesentov. Ministrstvo za gozdove in rudnike je zastopal svetnik dr. ing. Rudolf Pipan, bana dravske banovine insp. ing. Cvetko Božič, Zvezo kmetijskih zbornic v Beogradu Milan Badžak in dr. Novakovič, novosadsko Kmetijsko zbornico svetnik Miljanovič in tajnik ing. Kostič, niško Kmetijsko zbornico predsednik Djokič in tajnik Vasiljevič. Prisostvovali pa so anketi tudi predstavniki raznih uradov, ustanov in organizacij, ki sc zanimajo za gozdarska vprašanja. Predsednik Kmetijske zbornice Martin Steblovnik je pozdravil vse predstavnike in udeležence ter potem podal tudi nekaj zgodovine ankete, ki so jo nameravali že pred leti prirediti. Anketo in zborovalce so pozdravili zastopniki ministrstva, bana, bratskih Kmetijskih zbornic in zastopnik Slovenskega gozdarskega društva ing. Šušteršič. Nato so sledili referati ter je kot prvi govoril o razvoju in strukturi gozdnega gospodarstva v tloveniii ing. Anton Šivic. Iz njegovega referata posnemamo: Na razvoj gozdarstva so, kakor pri drugih panogah kmečkega gospodarstva, bistveno vplival« vsa-kočasne posestne razmere. Pred L 1848. so bili gozdovi izključna last fevdalnih gospoščin (plemičev, cerkvenih velepoaest-riikov, samostanov j. dr.). Podložniki pa so imeli pravico sekati v gozdih les za domače jK>trebe, jemati steljo iz gozdov in pasti v gozdih živino. Tako so nastale v gozdih služnostno pravice podložnikov.. Podložnikom ni nihče omejeval porabe lesa, ki ga je bilo spričo velike površine gozdov in maloštevilnega prebivalstva v izobilju. Ker je primanjkovalo obdelovalne zemlje, so smeli podložniki tudi skoraj neovirano izse-kavati in izžigati gozdove zemljiške gosposke in jih spreminjati v njive ter travnike. Sčasoma pa se je prebivalstvo pomnožilo, potrebe po lesu in paši so se povečale, pa tudi poraba lesa po ra/ovijajoči:.! se n rudarski industriji je rasla. Zaradi tega je kmalu prišlo do sporov med zemljiško gosposko in podložniki oziroma deželnimi vladarji. Zakon o zemljiški odvezi iz leta 1848. je odpravil zavezo med zemljiškimi gosposkami in podložniki. Ni pa ta zakon uredil vsega vprašanja služnosti drvarjenja in paše v gozdih, kar je povzročilo spore med graščinami in podložniki in vodilo k uničevanju gozdov. Tem sporom je imel napraviti konec cesarski patent z dne 5. julija 1853, na podlagi katerega so posebne komisije v dveh do treh desetletjih uredile vprašanje drvarjenja in paše v gozdovih graščin. Te so se služnosti rešile deloma z odstopitvijo manjšega d*"la gozdov, deloma pa z denarjem. Vendar so Še danes ohranjene nekatere služnosti drvarjenja in paše. Odstopljeni gozdovi so po večini prešli v skupno last srenje. Kmalu pa se je pričela nadrobna delitev teh skupnih gozdov med upravičence in je bilo 1. 1939. le še 18.348 ha skupnih gozdov. Odveza zemljiških bremen in odkup služnostnih pravic sta pri nas privedli do malih gozdnih posestev. V Sloveniji prevladuje danes mala zasebna gozdna posest, ki se iz raznih vzrokov kar naprej drobi. Agrarna reforma je znatno spremenila tudi posestno stanje pri velikih gozdnih i>ose-stvih, ki jim je vzela 23.411 ha. Od te površine je prišlo pod Začasno državno upravo 21.954 ha, ostali del, ki sestoji iz manjših površin, pa je bil izročen občinam v upravo. Današnje stanje gozdov v Sloveniji nam izčrpno podaja gozdarska statistika, sestavljena po stanju v začetku 1.1939. Po tej statistiki je bilo v začetku leta 1939. v Sloveniji 708.035 ha gozdnih zemljišč, kar predstavlja 45% celotne površine Slovenije. Na prebivalca pride torej cca 0-62 ha gozda. Absolutnih gozdnih zemljišč, to je zemljišč, ki so trajno sposobna samo za gozd, je 520.575 hektarov; relativno gozdnih zemljišč, to je zemljišč, ki so sposobna tudi za poljedelske namene, pa je 187.460 ha. Med absolutno gozdnimi tli je 190.593 ha stalno zaščitnih gozdov, to je gozdov, ki jih zaradi varstva samih tal ne smemo na golo posekati. Začasno zaščitnih gozdov, ki varujejo razne objekte, pa je le 2.498 ha. Lastninsko razmerje po stanju v začetku 1. 1939. je naslednje: državnih gozdov, v lasti in upravi države oziroma državnih ustanov ha (vštevši železnice) . . 2.836‘4 banovinskih gozdov, v lasti in upravi banovine oz. raznih banovinskih ustanov . . . 962‘7 gozdov mestnih občin . 1.618-4 gozdov tržnih in drugih občin........................2.1604 vaških gozdov .... 678*8 gradov agr. skupnosti . 18.348-4 gozdov Križevačke imov- ne občine................ 3.803 0 cerkvenih, škofijskih, nadarbinskili, kapla-nijskih, cerkovniških gozdov.....................18.33.T7 gozdov Kranjskega ver* skega zaklada , . • 18.327 0 razlaščenih veleposestniških gozdov v začasni državni upravi . . ■ 21.954 0 gozdov delniških družb 8.6151 gozdov v posesti denarnih zavodov .... 2.772' J združenih gozdov . . • 101-a gozdov v posesti raznih ustanov in zasebnih gozdov.................. 607.210-0 Za gozdarske razmere v Sloveniji je posebno značilna tudi velikost gozdnih posestev. Po stanju v začetku 1. 1939. je v Sloveniji gozdnih posestev s površino: Umestno pa bi bilo, da bi tudi manjši posestniki namestili vsaj gozdarje. Vsa posestva nad 300 ha in pod posebnim javnim nadzorom so dolžna gospodariti na podlagi posebnega, oblastveno odobrenega gospodarskega načrta. Ostali posestniki pa oskrbujejo svoje gozdove po lastnih in od svojih prednikov prevzetih izkušnjah samostojno. Tu pa tam se obračajo po nasvete na okrajne gozdarske referente; redki pošljejo svoje sinove tudi na gozdarsko šolo v Maribor. Kmetijska zbornica naj bi si prizadevala s širjenjem gozdarske prosvete med kmetskim ljudstvom pomagati dovzetnim posestnikom. Izkoriščanje gozdov v Sloveniji je zelo intenzivno, zaradi česar je tudi zaloga lesa v gozdih padla pod normalo. Po stanju v začetku 1. 1939. je bilo v naših gozdih: mehkega lesa. . 55,250.000 ma trdega lesa . . . 35,000.000 m3 POSOIILA različna, preskrbim hitro in brez kakega predplačila Rudolf Zore LJUBLJANA - Gledališka 12 Znamko 3 din s skupno \ povrBino povrfcino hektarov nad 2000 ha 1000— 2000 ha 500—1000 ha 300—500 ha 100—300 ha 50—100 ha 10—50 ha 5—10 ha 0*1—5 ha Gospodarstvo 12 20 33 30 227 393 8.547 19.321 110195 77.402 28.894 24.234 10.709 37.135 26.304 155.272 131.535 217.182 pri raznih gozd- nih posestvih je dokaj različno Državne gozdove in razlaščene gozdove v Začasni državni upravi upravljajo strokovno usposobljeni državni organi na podlagi posebnih gospodarskih načrtov. Dragi lastniki velikih gozdov prepuščajo svoje gozdno obratovanje in lesno industrijo večinoma svojim ]mj-klicnim strokovno usposobljenim gozdarskim uslužbencem. Posestniki gozdov z nad 2.000 ha površine so v Sloveniji dolžni nastaviti usposobljeno gozdarsko osebje. Takih posestev pa je le 11. skupno . . 90,250.000 ms Domnevni prirastek na leto znaša: mehkega lesa . . 1,044.000 m* trdega lesa . . . 642.000 m’ skupno . 1,686.000 m’ Normalna zaloga lesa ▼ gozdih bi morala biti 109,700.000 m*. Tej zalogi bi ustrezal normalni prirastek 2,300.000 m*. Primanjkljaj na zalogi lesa znaša po teh eenH-vah torej cca 20 milijonov m'; bo pa v resnici manjši, ker je za normalno zalogo vzeta polna zarast namesto bolj ustrezne torej imelo izjemoma le devet mesecev. Kakor drugod, tako je prehod v novo dobo ozir. v skladnost finančnega in koledarskega leta ze- lo težaven tudi pri mestni občini mariborski, ker pač mora računati s skoraj istimi izdatki, toda z mnogo manjšimi dohodki. Glavni izdatki, predvsem za javna dela, »o v toplejših mesecih, dohodki pa se stekajo v mestno blagajno vse leto. Tokrat bodo torej pri več ali manj istih izdatkih dohodki pri dosedanjem zaračunavanju manjši, zato jih bo treba zvišati, da se dobi kritje, sicer bi moral priti proračun iz ravnovesja. V precejšni meri pa se bodo porabili tudi prihranki prejšnjih let. Celotni proračun mestne uprave in Mestnih podjetij znaša dinarjev 56,666.810 in je torej precej večji, kakor dosedanji, pri čemer pa je radi primerjave v tekočem proračunu upoštevanih le devet mesecev; v celoti so seveda potrebe mesta Maribora za tekoče leto, ki gre v enem mesecu h kraju, precej večje. Za devet mesecev tekočega finančnega leta znašajo izdatki 48,265.140 din. Novi proračun bo torej, preračunano na devet mesecev, za 8,401.670 din večji od sedanjega. Največ se to pozna pri Mestnih podjetjih, namreč za nič manj ko 5,473.020 din. Regulacijski sklad, iz katerega se črpajo zneski za urejevanje mestnega pomerija in za modernizacijo mestnih cest, trgov in potov, znaša 1,457.000 (doslej 1,365.(XX)) dinarjev in Beveda ravno toliko dohodkov, t. j. dotacije občinskega zaklada. Veliko postavko tvorijo tudi v novem proračunu izdatki za socialno skrbstvo, namreč dinarjev 5,035.230, za l,586.242 o0 dinarjev več kot v ustrezni dobi letošnjega leta. Kar se tiče kritja izdatkov, bodi povedano, da znašajo doklade na državno davke 40 %. Zaradi naraščajočih polreb socialnega skrbstva se socialna davščina, ki doslej znaša 10%, »viša na 15%, razen tega pa se je zopet uvedla akcija za zimsko [>omoč. Zviša se trošarina na pivo od 60 par na 1 din pri litru, kakor jo imajo že skoraj vsa večja mesta. Zviša se nadalje tarifa za večjo porabo vode od 2 na 3 din za kubični meter, v okoliških občinah, kolikor dobivajo vodo iz mestnega vodovoda, pa od 3 na 4 din. V stanovanjskih hišah ostane cena nespremenjena, ker je tudi vodarina ostala ista. Nova je davščina na uporabljanje mestnega sveta nad in pod zemljo, takozvana »uporabnina«, ki jo bodo največ plačevala Mestna podjetja sama. Mestni dolgovi so vsi fundirani in letečih dolgov ni. Sedaj znašajo vsi mestni dolgovi skupaj 68 milijonov 231.361 dinarjev. V proračunu je dana možnost za najetje posojila 2 milijonov dinarjev za začetna dela pri novi tržnici, ki se bodo, ker je svet že kupljen, predvidoma začela že v par mesecih, če ne pride kaj nepričakovanega vmes. Pri tej priliki moramo naglasiti, da sc mestna občina mariljorska točno drži svojih obveznosti in vrši anuitetno služilo docela v redu. Vsi zneski so brc!t|M»gojno izplačujejo na dan dospelosti. V proračunu je dana tudi možr nost za zvišanje dohodkov mestnim uslužbencem, kar je neizogibno, kor draginja nevzdržno narašča. Sprejet je bil sklep, da se najame novo posojilo 4 Hi milijonov dinarjev za razširjenje in modernizacijo vodovoda, kar je že zelo potrebno. Proračun je bil soglasno sprejet, kar je naravnost izjemen dogodek. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce, da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki jaorajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga I Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki dejanske plačani! To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad Izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja. Občni zbor trgovcev v Združenje trgovcev za srez Brežice je imelo svoj 9. redni občni zbor v četrtek 20. februarja ob 9. uri dopoldne v Narodnem domu v Brežicah. Ker ob 9. uri še ni bilo zadostno število članov, je otvoril predsednik Združenja Ivan Vidmar drugi občni zbor, ko je bil sklepčen. Občni zbor je bil dobro obiskan ter sta se ga poleg številnih Letošnji občni zbor se vrši naj-brže v najtežjem času, ki sta ga sploh kdaj preživljala naša trgovina in trgovski stan. Posledice vojne se Čutijo povsod, zlasti pa je vojna pritisnila trgovino tako, da so nastale v našem gospodarstvu prav težke motnje. Trgovina se je zasipala z uredbami in navodili. Maksimiral se je bruto-zaslužek v trgovini na drobno in debelo, maksimirajo se cene skoraj vsem predmetom, določajo se minimalne plače in tako dalje. Z nezadovoljstvom pa moramo pri tem konstatirati, da veljajo vse te stroge odredbe le za trgovce. Če imamo vsi enake dolžnosti, moramo imeti tudi vsi enake pravice. Pojavilo se je občutno pomanjkanje skoro vsega blaga brez ozira na ceno. Ves uvoz je danes sil-po skrčen, zlasti pa je izostal uvoz kolonialnega blaga. Predali in police se praznijo iz dneva v dan, zaloge so izčrpane, vsaka nova nabava blaga pa je zvezana z mnogo večjimi denarnimi sredstvi in težavami, kajti z izkupičkom za staro blago je nemogoče, da si nabavimo novo v isti količini. kolikor niso ubili podeželske trgovine krošnjarji, šušmarji in zadruge, bo storil to današpji čas, kajti udarec za udarcem prihaja nad detajlista, da njegov zaslužek vedno bolj kopni, zato pa tembolj rastejo davčna bremena, ki se nalagajo na trgovino. Zavedamo se, da preživljamo kritične dni, vemo, da zaradi okrepitve državne obrambe davčno breme narašča, ne moremo pa zmagovati bremen, ki so za naša ramena pretežka. Posledica vsega tega je, da se naše življenje ne popravlja, kakor bi se moglo in moralo, da nezadovoljstvo ljudi ne zgineva, še narašča, pri tem se pa to nezadovoljstvo izliva predvsem na trgovca, čeprav je ta sam žrtev teh nerazveseljivih razmer. Zaradi tega moramo vsak dan znova poslušati očitke, da je trgovec kriv pomanjkanju in občutni podražitvi vsega blaga. Ni čuda, da so ljudje na naš trgovcev udeležila tudi zastopnik Zveze trg. združenj tajnik dr. Ivko Pustišek in za Pomočniški zbor Franc Vcnišnik. Po imenovanju zapisnikarja in overovateljev zapisnika je pozdravil predsednik Vidmar vse zborovalce, zlasti pa oba zastopnika Zveze in Pomočniškega zbora ter nato podal naslednje svoje poročilo: izlili ves srd, saj protidraginjske uredbe vzbujajo v javnosti mnenje, da je trgovec povzročitelj draginje. V vsakem oziru so vzroki za podražitev blaga izven nas trgovcev ter zavise od Čisto drugih čini-teljev. Mi trgovci smo ravno tako kakor potrošniki samo tarče za strele svetovnih dogodkov, ki se razvijajo po svojem. Ni dvoma, da bo draginja prenehala brez vsakih intervencij, kakor hitro se bo nehala vojna. V nujno potrebi, da sc nekaj stori proti ogabnim napadom na trgovski stan, je Zveza ustanovila obrambni sklad. Naše Združenje je za obrambni sklad prispevalo din 3.000'—. Uspeh se je že pokazal in samo obžalovati moramo, da nismo tega sklada ustanovili že preji Gospodarske razmere našega sreza se niso prav nič zboljšale, nasprotno poslabšale. Kaj pomaga, če so se zvišale cene kmetskim pridelkom, saj je zaradi pozebe vinogradov in slabe letine zdrknil pridelek pod normalo. Odveč bi bilo poročati o neprilikah, ki jih je imel naš trgovec. Saj šte vse neprijetnosti občutili na lastni koži. Uvedla se je racionirana prodaja živil. Dobili smo karte za petrolej, bencin, moko, obetajo pa se nam še za drugo blago. Ustanovili so še sreski in občinski prehranjevalni uradi. Združenje je vsaki občini v našem okraju predlagalo člane, ki zastopajo interese trgovstva. Priporočam, da se pobrigate tudi sami, da boste sodelovali pri občinskih prehranjevalnih uradih. V nobenem primeru trgovstvo ne sme ostati v poslih preskrbovalnih uradov pasivno! Razne Uredbe, davčne reforme, .privilegiji kohsumov in zadrug, vse to dokazuje, da mora biti trgovski stan danes do skrajnosti složen, če se hoče obvarovati pred propadom. Ze čut samoohranitve trgovca zahteva, da se oklene svoje stanovske organizacije s posebno vnemo. V interesu malega trgovca je, da se najenergičneje borimo proti vsemu, kar skuša ugonobiti trgovski stan. Ob koncu svojega skromnega poročila se lepo zahvaljujem vsem, ki so podpirali delovanje združenja. Z veseljem moram ugotoviti, da se nismo nikamor obrnili zaman, zlasti Zveza in Zbornica za TOI nista nikoli odrekli pomoči. Želim, da bi to razmerje ostalo tudi v bodoče. Vam, dragi tovariši, pa želim, da navzlic vsem temnim slikam in težkim situacijam ohranite v vaših srcih vsaj malo optimizma. (Odobravanje.) Predsednik preide k drugi točki dnevnega reda ter se zapisnik zadnjega občnega zbora odobri. Tajniško poročilo Uvodoma svojega poročila je omenil tajnik vpliv mednarodnih dogodkov na trgovino ter zlasti na pomanjkanje blaga. Združenje se je v preteklem letu priključilo vsem akcijam, ki so bile započete za olajšanje trgovske krize. Bili smo v stalnem stiku z Zvezo trgovskih združenj, kakor tudi z Zbornico za TOI, pri obeh smo v vsakem oziru našli pomoč in razumevanje. Združenje je štelo ob koncu preteklega leta 151 članov. Največ je trgovin z mešanim blagom (96) in z lesom (12). V letu 1940. so bile na novo prijavljene štiri trgovine, 3 z mešanim blagom in ena z lesom. — Prijavljena je bila tudi ena podružnica v Sevnici. Odjavljenih je bilo med letom šest trgovskih obratovalnic, in sicer: 1 trgovina z mešanim blagom, 1 s papirjem in knjigami, 1 s kolesi in šivalnimi stroji, 1 z mlekom ter dve podružnici Z biešanim blagom. Člani so zaposlovali: 47 pomočnikov, 21 polnočnic, 58 vajencev in 27 vajenk. ,. v i... f Med letom je bilo prijavljenih: 8 pomočnikov, 4 pomočnice, 12 vajencev' in 3 vajenke. Odjavljenih pa je bilo: 8 pomočnikov, 3 pomočnice, 3 vajenci, 1 vajenka. Združenje je v letu 1940. izdalo 51 poslovnih knjižic. Dopisov je bilo došlih 357. od poslanih 346, to je skupaj 703. Poleg tega srtio odposlali štiri protestne brzojavke. Vsem članom pa so bile poslane tudi še štiri okrožnice. Tekoče zadeve so se obravnavale na treh sejah. Združenje vzdržuje trgovsko nadaljevalno šolo v Sevnici in Brežicah. Zvezinega občnega zbora so se udeležili trije delegati in en član. Na »Trgovski list« je naročenih 100 članov. Omenjam, da ima list veliko zaslugo pri naši borbi za pravice in težnje trgovskega stanu. Naše stanovsko glasilo »Trgovski list« vedno brez obotavljanja brani interese trgovstva. Veljati mora načelo: »Kdor trgovec — ta naročnik ,Trgovskega lista'.« Sledilo je blagajniško poročilo. Poročilo o blagajniškem zaključku poda blagajnik Josip Verstovšek. Računski zaključek za leto 1940. izkazuje: dohodkov din 17 tisoč 475, izdatkov din 21.678'25, primanjkljaj se je kril s tekočo vlogo. Imovina združenja znaša din 51 tisoč 472'—. V imenu nadzornega odbora je poročal g. Milan žagar, da je nadzorni odbor obračun pregledal, primerjal poslovne knjige z računskimi prilogami ter ugotovil najlepši red. Zato predlaga blagajniku in odboru razrešnico. Predsednik da predlog za razrešnico blagajniku in odboru na glasovanje. Predlog se soglasno sprejme. Računski zaključek je s tem odobren. Blagajnik g. Verstovšek prečita nato proračun za leto 1941., ki predvideva din 23.5000 dohodkov in din 23.500'— izdatkov. Proračun se soglasno odobri. Inkorporacijske pristojbine ostanejo iste. Iste ostanejo tudi pristojbine pri prijavi ali odjavi trgovskih nastavljencev in vajen,cev. Letni prispevek se bo pobiral za one z davčno osnovo nad 300 din I>o 5 odstotkov, za vso pod to osnovo pa po 25 din. Opozoril je še, naj članstvo bolj točno plačuje svoj letni prispevek in naročnino za »Trgovski list«. V imenu Zveze trgovskih združenj »e je zahvalit zn pozdrave tajnik dr. Pustišek, ki je opravičil zadržanega predsednika Staneta Vidmarja, ki po njem izreka svoje pozdrave občnemu zboru. G. dr. Pustišek je nato obšjrno poročal o delu Zveze in o delu njenih odsekov. Poročal je o številnih intervencijah tako glede kontrole cen. Zveza je dosegla, da se je za boljše vrste blaga določil večji, čeprav še vedno maksimalni zaslužek. Poročal je o poravnalni razpravi o minimalnih mezdah za trgovsko osebje. Poravnalne razprave so se končale brezuspešno, ker delodajalske organizacije niso upravičene, da sklepajo za svoje članstvo kolektivne pogodbe. Na-dalj j je Zveza dosegla, da je referat za kontrolo cen izdal odločbo, s katero se izenačujejo maksimalni kosmati zaslužki v dravski banovini. V kratkim besedah je orisal še delo zve/.inih odsekov. Prav tako je podal poročilo o obrambnem skladu, ki je pokazal vidne uspehe. Svoje res obširno poročilo je zaključil % besedami, da Zveza stori vse, kar more, da zaščiti svoje članstvo in pomore trgovini v dravski banovini Kakor hitro se pripravlja kaka nova naredba, Zveza budno pazi, da se varujejo trgovski interesi. Marsikatero nevarnost je Zveza tako odvrnila od trgovcev. Omenil je še odločni nastop »Trgovskega lista«, ki je edini list, ki ni vezan na prav nobene ozire, zato je tudi iskren in pove resnico. Dolžnost vsakega trgovca je, da postane stalni naročnik in čitatelj svojega stanovskega glasila. Njegovo obširno poročilo so zborovalci poslušali z največjim zanimanjem ter ga nagradili z glasnim odobravanjem. Posebej se mu je zahvalil predsednik. Predsednik preide nato k šesti točki dnevnega reda, na uvedbo nedeljskega počitka. Razvila se je zelo živahna debata. G. predsednik omeni, da se je med trgovskimi pomočniki začelo močno gibanje za uvedbo splošnega nedeljskega počitka. Združenje je prejelo tudi dopis Pomočniškega odbora v Brežicah s prošnjo, naj se v območju brežiškega sreza uvede obvezen nedeljski počitek. Predsednik je dejal med drugim, da je zahteva nastavljencev, da imajo en dan v tednu prosto socialno upravičena in da je prav, da si tudi trgovec en dan v tednu privošči počitek. Nekateri člani so bili odločno proti uvedbi nedeljskega počitka. Večina članov se je nato izrekla u uvedbo obveznega nedeljskega počitka. Pri sedmi točki dnevnega, reda predlaga g. predsednik, naj »9 na »Trgovski list« obvezno naroči vsak član, ker združenje zaradi probilice navodil, uredb, sprememb itd. ne more hitro in popolno obveščati Članstvo. Pri slučajnostih so »e obravnavale nekatere pritožbe glede razdeljevanja moke, ker ai nekatere občine preveč zaračunajo voznino. Predsednik izjavi, naj »e vsak tak primer sporoči združenju, ki bo storilo potrebne korake. Sklene se, naj združenje napra- vi prošnjo na s.resko načelstvo, da se karte za petrolej ukinejo, ker ga imajo veletrgovci dovolj v zalogi. Zaprosi se tudi za dodelitev sladkorja v količini, kakor je. bila potrošnja v letu 1939. Obenem naj se zaprosi, da bi se smela bela moka prodajati v svobodni 'prodaji. Dnevni red je bil s tem izčrpan. S ponovnim pozdravom in zahvalo za udeležbo zaključi predsednik Vidmar dobrO uspelo skupščino. Poročilo predsednika Ivana Vidmaria Ing. Degen Friderik, profesor: Ekonomski sistemi Kaj razumemo pod pojmom ekonomski sistem? II. Na prelomu sedemnajstega in osemnajstega stoletja je bila Francija izhodišče in žarišče vsega napredka, posebej kulturnega. A kljub temu je obstajala bas v tej Franciji precejšna gospodarska depresija. Državna oblast je izdala zbog slabega gospodarskega stanja številne, uredbe in smernice za uvedbo novega gospodarskega reda, ki naj bi prinesel pričakovano izboljšanje. Ta red, ta prvi ekonomski sistem, se imenuje merkantilizcin. Ker pomeni »mer-cantilis« v latinskem jeziku »trgovinski«, sledi nujno, da je upošteval ta sistem predvsem trgovino, še posebno pa zunanjo trgovino. Načela inerkantilizma je deloma že podal Francoz Montchrctien, ki je izdal leta 1655. prvo knjigo o narodnem gospodarstvu pod. naslovom »Razprava o politični eko- nomiji«. Osnove tega gospodarskega sestava so: narod (država) živi v blagostanju, če poseduje mnogo zlata in srebra, če je v državi veliko denarja, če se doseže ugodna trgovinska bilanca (razmerje med izvozom in uvozom), da se pospešuje le obrt in trgovina in da se predvsem omeji uvoz, a izvoz pospešuje. Za dosego teh ciljev so izdali v Franciji, posebno Ljudevik XIV. (1643 — 1715) in njegov finančni minister Colbert številne uredbe in zakone kakor: prepoved izvoza zlata in srebra, davčne olajšave za trgovce in obrtnike, visoke uvozne carine (te so bile v nekaterih primerih tako visoke, da je bil praktično sleherni uvoz nemogoč; take carine imenujemo prohibitivne carine), dalje dajanje izvoznih premij izvoznikom, prepoved uvoza gotovih predmetov in slično. II tem smernicam nierkantiliz-n\a je pripomniti: Ta gospodarski sestav sploh ne omenja iu upošteva poljedelstva, ki nam verfdar nudi osnovne dobrine za naše življenje: nazirauje, da pomeni obilicg denarja blago- stanje v državi je zmotno, saj je znano, da povzroča preobilica denarja tako zvano inflacijo in ta pa gospodarski polom; dalje zlato in srebro, nakopičena v blagajnah in kleteh, sicer predstavljata bogastvo, pa kot taka ne koristita gospodarstvu, kajti za narodno gospodarstvo je važna le njuna funkcija kot menjalno sredstvo. Uvajanje visokih uvoznih carin povzroča gospodarske represalije, to pomeni, da tudi prizadete države zvišajo svoje carine in tako se ustvarja gospodarska zapora. Prav enake posledice imajo uvoz^ ne prepovedi. Trditev, da je za narodno gospodarstvo posebno važna trgovinska bilanca, je zmotna, ker je važnejše, kakšna je plačilna bilanca, to je razmerje med dolgovi in terjatvami dveh držav. Vidimo tedaj, da je bil ta gospodarski sistem enostranski in še posebej krajevno omejen na Francijo in deloma na Anglijo. Prva, tedaj Francija, je hotela s temi novimi gospodarskimi reformami zboljšati svoje gospodarsko stanje, a Velika Britanija je skušala s sličnimi, ukrepi onemogočiti ho-1 landsko konkurenco v pomorstvu j in si tako priboriti in ustvariti prvenstvo v pomorstvu. To se je Veliki Britaniji odlično posrečilo. Istočasno oziroma nekoliko kasneje nastane drugi ekonomski sistem, nazvan fiziokratizem. Domovina fiziokralizina je tudi Francija. Tako vidimo v tej dobi, to je sedemnajstem in osemnajstem stoletju, veliko gospodarsko aktivnost baš v Franciji, katera je prav za prav tudi domovina vede o narodnem gospodarstvu. Fiziokratizem predstavlja samostojen gospodarski sistem, ki pomeni v mnogem tudi reakcijo proti morkanti-lizmu. Ta gospodarski sestav uči, da je treba slediti v gospodarstvu razvoju narave. Gospodariti je treba tako, kakor nam narekuje narava oz. naravni zakoni. Naravo (po grško fysis) sama je usmerjevalec gospodarskega življenja. Fi-ziokrati so mišljenja, da sloni vse gospodarstvo oziroma mora sloneti na poljedelstvu. Le poljedelstvo ustvarja nove dobrine in ustvarja presežek nad proizvodnimi stroški. Država mora posvetiti glavno skrb poljedelski proizvodnji. Trgovina je po naziranju fiziokratov »potrebno zlo« (mal nčcessaire), saj ne ustvarja nič novega, nego le prevzema dobrine kmetijske proizvodnje in jih spravlja v promet. Le poljedelstvo je produktivna in plodna gospodarska panoga, vse druge kakor obrt in trgovina so neplodne (sterilne) gospodarske panoge. Glavni predstavnik te šole, tega gospodarskega sestava, Farncois Quesnay (1694 —1774) pravi sledečo: »Revni kmetje, revno kraljestvo, revno kraljestvo, reven kralj!« ; Fiziokratizem predstavlja sicer korak naprej v izgrajevahju gospodarskih sestavov in ekonomske vede, je pa enostranski! Saj je poljedelstvo res prva osnova gospodarstva, a prav tako Važne gospodarske panoge so obrt, trgovina in industrija. Trditev, da je edino poljedelstvo donosno iri priporočljivo. je pogrešna. Le pomislimo, kako je danes navezano poljedelstvo na trgovino, obrt in industrijo. Merkantilizem in fiziokratizem predstavljata gospodarske sestave krajevne važnosti ir sila enostranske. (Dalje prihodnjič.) Hira n <5. »TIUJOV.SK 1 T.TSTc. 28. Itslmuui* 1ML Slov. 23. Davčni svetovalec Blagovni kosmati promet — odbitnost trošarin G. F. M. v S. — Vprašanj«: V ttoji trgovini jo bil lansko leto promet sicer visok, zaslužek pa manjši kot navadna Domnevam, da bom plačal minimalni davek. Zalo me zanima, kaj se smatra za blagovni kosmati promet in ali Bern upravičen odbiti monojmlske takse in trošarine, ki brcmene v promet dano blago, ozir. kako naj postopam s temi odbitki? Odgovor; Kaj je blagovni kosmati promet, je v nekem konkretnem primeru odločil že državni svet. Sicer jo šlo takrat za družbeni davek, vendar se more odločba brez nadaljnjega porabili tudi za pridobnino. V tej odločbi se je državni svet postavil na stališče, da pojem blagovni kosmati promet v zakonu o neposrednih davkih ni pojasnjen, pač pa dajo definicijo tega pojma zakon o davku na poslovni promet. Do mnenju davčnega sveta se definicija pojma prometa iz tega zakona more brez nadaljnjega porabiti tudi za neposredne davke. Zakon o davku na poslovni promet je po tej odločbi po materiji organsko vezan za porabo zakona o nei>o-srednih davkih. Potemtakem se smatra za promet vsak prenos svojine, oz. prehod predmetov iz lasti ene osebe v last druge osebe. Za osnovo plačevanja davka na poslovni promet so jemlje vse, kar je prodajalec na osnovi prometa stvari in storitev od druge pogodbene stranke prejel kot odškodnino. V praksi torej vprašanje, kaj je blagovni kosmati promet, gotovo ne bo povzročalo pomislekov. Nekateri organi odmemih obla-ater so po naših informacijah mnenja, da se s stališča te odločbo, oz. zakona o davku na poslovni promet da rešiti tudi vprašanje, kdo je upravičen odbiti mo-nopolsko takso in državno ter samoupravno trošarino. Po njihovem mnenju je tudi vprašanje od-bitnosti trošarine rešiti tako, kakor je rešeno za davek na poslovni proinčt. Po predpisih o davku na poslovni promet so namreč trošarine tudi. pri davku na poslovni promet odbitne, toda samo pri onem davčnem zavezancu, ki jih je neposredno plačal in ki ima o tem plačilu originalna potrdila trošarinskega oblastva v rokah. V nadaljnjem prometu se pa trošarine pri davku na poslovni promet vkalkulirajo v ceno in ne odbijajo posebej. Vendar je ravno glede odbijanja trošarine in mo-nopolske takse in trošarin položaj povsem drugačen. Uredba v § 8 izrečno določa: >V blagovni kosmati promet ne spadajo mono-polska taksa ter državna in samoupravna trošarina.« Niti uredba, niti pravilnik nikjer ne omenjata, da bi bila odbitnost vezana na to, ali jo je dotični davčni zavezanec neposredno plačal ali ne. Zato se moramo postaviti na stališče, da ni glede odbitnosti trošarin nobene nejasnosti. Odredba je popolnoma jasna. Minimalni davek se nikakor ne sme pobirati od onega dela prometa, ki tvori mo nopolsko takso in trošarine, ker je zakonodajalec hotel preprečiti, da. bi se plačeval »davek od davka«, to je davek od trošarine ne glede na to, ali jo je davčni zavezanec direktno plačal ali pa so vsebovane, oziroma vkalkulirane v cena Spričo jasnosti zakona zaradi tega za tolmačenje predmetnega besedila ni treba na pomoč jemati zakona o davku na poslovni promet. Po sedanjem tekstu čl. 33» in 86 zakona o neposrednih Poštni minister je podpisal odlok št. 0617, ki vsebuje spremembo obstoječih predpisov z naslednjimi poštnimi tarifami: 1. takse za navadna pisma: aj krajevni promet za pisma do 20 g 1‘50, čez 20 g je taksa ista kakor v medkrajevnem prometu; b) taksa za medkrajevui promet za pisma do 20 g 2 din, za pisma nad 20 do 50 g 3 din, za pisma 50—250 g 4 din, za pisma 250 do 500 g 6 din, za pisma 500 do 1000 g 12 din, za pisma od 1000 do 2000 g 18 din. 2. Zn zaprte dopisniee: a) v krajevnem prometu 1T>0 din, b) v medkrajevnem prometu 2 din. 3. Taksa za knjižne oglase: za vsak primer do 10 g 0‘10 din, čez 1.0 g za vsakih novili 100 g ali pa dalje 0'50 din. 4. Takso za vročitev na pošti in dostavo na dom za male pakete: za vsak mali paket, ki se vroči na pošti, 7 din, na stanovanju pa 10 din. Te takse bo, prejemnik plačeval v znamkah na pošiljkah. 5. Takse za priporočena pisina: notranji promet za krajevna in medkrajevna 5 din: mednarodni promet za Grčijo, Rornuniio in Turčijo 5 din, za vso ostale države 6 din. 6. Taksa za povratna pisma: pri predaji na pošto za krajevni in medkrajevni promet 5 din, za mednarodni promet z Grčijo, Romunijo in Turčijo 5 din, za ostale Vreče ■v « vseh vrst kupujem, kakor razne odpadke in cunje - Plačam po najvišjih dnevnih cenah Zavržen Jože 'Grebenc) ljubljena. Pralekota iiL2 n Šarabon sco. UUBU1H9 6 0 * oi kolonijalne rob« Veletrgovin« s špecerijo Velepratarna za kavo Mlini za d IS a v o Glavna zaloga ntdala* skife vod« Brsejarai im!«vi ŠARABON LJUBLJANA Telelea M. M-Ot davkih trošarina in innnopolska taksa pri minimalnem davku ne prideta v odmerilo osnovo niti pri proizvodiiiku, ki praviloma trošarino ali mouopolsko takso plača, niti pri trgovcu preprodajalcu, ki premam« blago, r katero je trošarina ali mouopolska taksa že vkalkulirana. države 5‘50 din; po predaji pašilj-ke za krajevni promet 6'50 din, medkrajevni 7 din. 7. Takse za spremembo naslova v notranjem prometu krujevni in medkrajevni 7 din. 8. Takse za izplačevanje pooblastil (duplikat položnice) podaljšanju roka za izplačilo položnice krajevni in medkrajevni promet 7 din, mednarodni za vse države 8 diu. 0. Takse za duplikate in dupli-katne spremembe samo v notranjem prometu 7 din. Ta taksa se bo izplačevala v vseh primerili; kdor pošiljko izgubi, plača 7 din. 10. Taksa za čuvanje polnomočij: za vsako polnomočje za dobo 15 dni 5 din, za daljši čas 10 din. 11. Predplačila za poštne predale in torbe s ključem Je plačati mesečno 20 din, za poštni predal s ključem mesečno 30 din. 12. Taksa za poslovno papirje v notranjem prometu za 10 g 2 din, preko 10 do 250 g 2'50 din, preko 250 do 500 g 3 din, 500 do 1000 g 4'50 din, 1000 do 2000 g 7’50 din. 13. Takse za obračunavanje carinskih dajatev: za vsak obračun carinske dajatve za pisane položnice dinar, za vsak obračun dajatve za pakete 2 din. Uredba je objavljena v »Službenih novlnah« z dne 26. II. in stopa s tem dnem v veljavo, zvi- Sejmi 3. marca: Zabukovje nad Sevnico, Murska Sobota, Radeče pri Zidanem mostu, Novo mesto, Unec, Videm-Dobrepolje, Vransko, Ormož, Koprivna - Veliki dol, Oplotnica; 4. marca: Ljutomer, Ormož, Ptuj, Petrovče, Dolnja Lendava; 5. marca: Ljubljana, Celje, Ptuj, Trbovlje; 6. marca: Škocijan, Sodražica, Mokronog, Sv. Peter nad sv. gorami, Turnišče; 7. marca: Maribor, Veržej; 8. marca: Rakek. Brežice, Celje, Trbovlje, Slov. Gradec, Pilštanj. »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine z dne 26. februarja objavlja: Odločbo o uporabi uredbe o kontroli cen na živila, kmetijsko in industrijske proizvode in na vse drugo ekstrakte teh strok — Na-redbo o porazdeljevanju surovih kož — Navodila urada za kontrolo cen o izvajanju naredbe o razdeljevanju surovih kož — Pravilnik o izvoznih klavnicah — Spremembo odstavka 2. čl. 2. pravilnika o reviziji kartelnih sporazumov — Pojasnilo o taksni prostosti pooblastil za prevzemanje prejemkov uslužbencev, ki so v vojaški službi ali odsotni po uradnem poslu — Maksimiranje cen pralnemu milu. Doma in po sveti Zun. minister dr. Cincar-Marko- vič je prišel v Budapešto v sredo dopoldne. Z njim je prišel tudi ju-gaslovanskl poslanik v Budapešti, ki se je pripeljal zun. ministru naproti. V spremstvu zun. ministra dr. Markoviča so visoki uradniki zun. ministrstva ter 15 jugoslovanskih novinarjev. Kolodvorska postaja v Budapešti je bila bogato okrašena z jugoslovanskimi in madžarskimi zastavami. Ko je vlak zavozil na pastajo, je godba zaigrala jugoslovansko in madžarsko himno. Kot prvi Je pozdravil dr. Cincar - Markoviča madžarski zun. minister dr. ltardoszy, nato pa župan Budapešte ter zastopniki vojaških in civilnih oblasti. Po prisrčnem sprejemu sta odšla oba zun. ministra pred kolodvor, kjer je bila postavljena častna četa z zastavo. Pred kolodvorskim poslopjem je bila zbrana velika množica ljudi, ki je navdušeno pozdravljala jugoslovanskega zun. ministra. Po kratkem odmoru v hotelu se je dr. Cincar - Markovič vpisal v dvorno knjigo admirala Horthyja, nato pa je odšel pred spomenik Neznanega junaka, kjer je položil lep venec z jugoslovansko trobojnico. Tu je bila postavljena vojaška četa, ki je izkazala zun. ministru vojaške časti. Nato je položil lep venec tudi na grob nedavno umrlega zun. ministra grofa Csakyja. Ob 12.30 je dr. Cincar-Markovlč obiskal predsednika vlade grofa Telekyja. Ob 13. je sprejel v avdienci drž. upravitelj admiral Horthy zunanjega ministra dr. Cincar-Markoviča ter ga- pri tej priliki odlikoval z velikim križem madžarskega reda za zasluge. Ob 14. Je priredil predsednik vlade grof Teleky svečano kosilo na čast jugoslovanskega zunanjega ministra. Poleg mnogih članov vlade so so udeležili kosila tudi prvi zastopniki madžarskega kulturnega in gospodarskega življenja. Ob 17. je bila slavnostna seja obeh zbornic madžarskega parlamenta, na kateri so zastopniki obeh domov prisrčno pozdravili Jugoslovanskega zun. ministra ter izrekli svoje zadovoljstvo nad zbližanjem madžarskega in jugoslovanskega naroda. Ob 20.30 je dri. upravitelj admiral Horthy priredil v kraljevskem dvorcu slavnostno večerjo na čast jugoslovanskemu zun. ministru. Na večerji so bile izmenjane pomembne zdravice. V četrtek dopoldne je UU svečana izmenjava ratifikacijskih listin o večnem prijateljstvu med Madžarsko hi Jugoslavijo. Ves madžarski tisk brez izjeme posveča prihodu jugoslovanskega zunanjega ministra ter sklenitvi prijateljskega pakta največjo pozornost. Vsi listi na široko komentirajo veliki pomen tega pakta. Listi zlasti poudarjajo stare vezi, ki so družile oba naroda. Listi nagla-šajo, da bodo medsebojne simpatije omogočile tudi praktično izvajanje prijateljskega pakta. Trg. minister dr. Andres Je z več višjimi uradniki odpotoval v Nemčijo. Pripravlja se nov uradniški zakon. Pravosodni minister dr. Konstantinovi je izjavil zastopnikom uradniških organizacij, da nameravane spremembe zakona ne bodo v nobenem primeru poslabšale položaja državnih uradnikov, temveč nasprotno bo novi zakon odpravil nedostatke sedanjega ter bo zagotovil uradnikom ravnopravnost. KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE I reg. zadr, z o. m. I LJUBLJANA KOPITARJEVA 6 * Nudi po Izredno nizkih cenah: Salda konte, štruce, lournaie, šolske zvezke, mape, o d I e m a 1 n e knjižice, risalne bloke itd. Tako dober tek vzbuja naravna Rogaška slatina, da so se po zgodovinskih podatkih prebivalci okolice za časa lakote v 301etni vojni izogibali, piti to vodo, ker jim je povzročila prevelik tek. Načrt novega zakona pa bo itak vsem organizacijam predložen v izjavo. Koncert, ki ga je priredila mariborska podružnica Kulturbunda za svojo zimsko pomoč, Jo dal, kakor poroča »Mariborer Zeitung« 174.003 din in 52 nemških mark čistega dobička. Poročilo še posebej navaja, da so se zelo izkazali delavci v nekaterih mariborskih tovarnah. Vidi se, da so mariborski Nemci zelo dobro situirani. Pouk na hrvatskih učiteljiščih bo skrajšan, ker primanjkuje učiteljev. To jesen bo nastavljenih 500 novih učiteljev. Uredba o visoki bogoslovni šoli v Splitu je bila objavljena. V Beograd je prišla gostovat dresdenska opera z vsem svojim ansamblom. Na gostovanje je prišla na povabilo beograjske opere. Predsednik Roosevelt je na vprašanje novinarjev, če nosi novi ameriški veleposlanik v Londonu Wl-nant s seboj predloge, kako naj se po vojni organizira mir, odgovoril, da je po njegovem mnenju treba najprej zmagati, šele potem se bo mislilo o organizaciji miru. Britanska vlada je opozorila po Japonskem veleposlaniku v Londonu in svojem veleposlaniku v Tokiu japonsko vlado, da bi moglo nadaljnje prodiranje Japonske proti jugu Kitajske povzročiti zelo resne komplikacije. Enako opozorilo je sporočila Japonski vladi tudi washingtonska vlada. Ameriški listi v svojih komentarjih k Hitlerjevemu govoru med drugim zlasti poudarjajo, da ni Hitler omenil invazije v Anglijo. Med Vel. Britanijo in Španijo je bil po izjavi drž. podtajnika Bu-tlerja dosežen sporazum o Tanger-ju. Španija se Je zavezala, da Tan-gerja ne bo utrdila in da tudi ne bo služil za vojno oporišče. Vse pravice Anglije ostanejo, a preidejo od dosedanje upravne komisije na konzularne oblasti v Tahgerju. Aktivnost nemških in angleških bombnikov postaja vedno večja. Nemci so napadli celo vrsto angleških mest, Angleži pa so bombardirali Koln in obmorska oporišča. Vesti o napravljenih škodah si nasprotujejo. Zelo oživljena je tudi nemška podmomiška akcija. Nemci poročajo o številnih potopitvah angleških ladij. Sovjetski parlament je začel zasedati. Sklepal Je tudi o novem proračunu SSSR. Proračun vojnega ministrstva je bil zvišan na 70 milijard rubljev. 20.000 kitajskih vojakov je prišlo v britansko Burmo, da pomagajo pri ev. obrambi Singapurja. Listi pravijo, da je med Kitajsko in Vel. Britanijo sklenjena zveza za skupno obrambo Daljnega vzhoda. Železniški promet v Romuniji bo v kratkem obnovljen, kar smatrajo kot dokaz, da je prevoz nemških čet končan. Ves potniški in tovorni promet med Atenami in Solunom je ustavljen. Francoska vlada je vrnila katoliški cerkvi lurško jamo, ki je bila leta 1900. podržavljena. * barva, plasira in Ze v 24 urah itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul.* •' Dem«! la