Slovenski tednik za koristi delavnega Uud-af.va v Ameriki GLAS SVOBODE Slovénie Weekly devoted to the interests of the laboring classes V slogi to mod! GLASILO SVOBODO MISEL JV IH SLOVEJVCEV V A ME HI KI Od boja do zmage! fStev. 31 Entered as Seoond-Class Matter July 8th, 1908, at the Post-Office at Chicago, 111., under Act of March 3rd, 1879 Chicago, 111., 5. augusta 1910 Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo t Leto IX Razgled posvetu. ITALIJA. Turin, Italija, 3. avgusta. Profesor na Albertinovi akademiji, AVSTRIJSKO-OGRSKA. j Gjovanni Fiore, in njegova sestra (Kakor se poroča z Dunaja, le- Benvenuta, ki ¿ta letovala v vili tos takoimenovanili cesarskih ma- grofa Croce v l inos Torineze, sta nevrov vsled konjske smrkavosti bila najdena umorjena. D asi ra v-splob ne bo. no s0 začeli slučaj šele preiskova- ' _ V Ujvidelf, komitat Bacs, se ti. se lahko trdi, da je hotel mo-ie pripetila velika eksplozijska rilec skraja samo krasti, pri ce katastrofa, pri kateri je bilo na I ««r sta ga zasačila profesor s se- mestu ubitih devet oseb, mnogo stro. Kakor vse kaže, je nastal o- se jih pa bori s smrtjo. V veliki ^i>en boj, tekom katerega je n-Baes tovarni se je razletel kotel, m°nl vlomilec profesorja in nje-in devet delavcev je do smrti opa- S°vo sestro Mnogo več delavcev je ra-l ^ bl1 eden najboljših ita- rilo. njenih po okoli letečih kosih. RUSIJA. V Petrogradu je bilo aretova-jbajasnih osem odličnih uradnikov, med njimi polkovnik Akimov. Obdol ženi so korupcije in čakajo na o bravnavo v petropavlovski trdnjavi, ozir. ječi lijanskih učenjakov. On in nje gova sestra nista imela nič slu žinčadi in tudi nista nikamor za- ŠVEDSKO. Stockholm, Švedško, 1. avgusta. Tukaj je začel zborovati med narodni mirovni kongres. Navzočih je 600 delegatov, ki zastopajo Kolera divja po vsej Rusiji 24 dežel. Predsednikom je izvo-v 42 provincah in okrajih. Odkar ,jen baron Karl Bonde, se je pojavila ta strašna bolezen, je umrlo že 16,651 oseb, 37,652 jih HOLANDSKO, je pa zbolelo. Zadnje tedne se je Euschede, Holandsko, 4. avgu-zdravstveni položaj zelo posiab- s^a ]\{e(j lastniki in nastavljenci šal. bombaževih tovarn je nastal vsled Pred kratkim je nastala tudi v plače spor, ki se je končal tako glavnem mestu Rusije, v Petro- da je 10.000 delavcev zaštrajkalo. TURČIJA. Razna poročila javljajo, da hoče kupiti turška vlada od nemške štiri bojne ladije, ki seveda niso popolnoma nove. Koliko je na Iz delavskih krogov. gradu, kolera, in povprečno obo- j li na dan štirideset oseb, od katerih jih umre dvanajst. Bolnišnice so prenapolnjene. NEMČIJA. Iz Berolina na Nemškem poro-1 tem resnice, ni znano, a vlada teh čajo, da je tamošnja zrakoplovna vesti ne dementuje. družba morala napovedati kon-1 PERZIJA kurz. - Pri nadomestnih volitvah za ^hmm, Perzija, 3. avgusta. -državni zbor so zmagali socialni Pohticm umori so v Perziji na demokrati v drugem wuertember- Revnem redu. Preteklo noe sta škem volilnem okraju, Canstatt- blla urao^e?a ij1 Mohamed, Ludvvigsburg. Soc. demokratični de° najodličnejših narodnih vodi kandidat Keil je izvoljen z večino Jer eden njegovih pnsta- več kakor 4 gV-nv poslancem. ,sev>, ?°tovo » povračilo pred Keil je dofail^tfe, narodno U. kratkzm umorjenega ri% mr-beralni kandidat Oettinger 9528 P a Seyed Abdu.aha, in kandidat kmetske stranke KITAJSKO. e- FRANCIJA, Wolff 4930 glasov. _ I Honkong, Kitajska, 3. avgusta. Nemški prestolonaslednik je Kitajska družba za samovladanje pretekli teden prisostvoval od- Cantona je dobila pismo kitaj-"kritju spomenika kraljice Louise 3kih prebivalcev ameriškega me-v Hanovru. Sprejet je bil tako L^a gan Francisco, in v pismu je hladno, da govorijo o tem po vsej I J>il0 $1000.00 za pokritje stroškov Nemčiji. Radi takega sprejema propagande, katero vodi ta druž-tudi ni hotel pri banketu oficijel- ba_ y pismu je opomin, naj se no ozdraviti županu. bojkotujejo amerikanski izdelki kakor za plačilo krivic, ki se baje gode Kitajcem v detencijske-Pariz, 3. avgusta. Glasom od mu azilu na Angel Islandu. Orne vlade objavljene note, je pri mo- njena družba je denar sprejela in ki dosežena najvišja cena, in da napovedala zborovanje, kjer bode bode najbrže v kratkim padla. | to zadevo pretresavala. Kakor cenijo, se je pridelalo letos na Francozkem 22 milijonov AUSTRALIJA stotov pšenice, kar je sicer za 16 Sidney, Avstralija, 1. avgusta milijonov stotov manj, kakor lan- Slavna zmaga, katero je izvoje-sko leto, a še vedno za 14 milijo- vala pri zadnjih volitvah delav-nov več, kakor v vojskinem letu s]ja stranka nad liberalci in kon 1897. Radi tega položaj ni tako servativci, je že obrodila sadove, slab, kakor se je pred žetvijo že danes je gotovo, da bode drža splošno mislilo, da bode. va Victoria odvzela vse premo- 25,000 plumberjev je tukaj garsko ozemlje zasebnim izkoriš-zaštrajkalo. Zahtevajo večjo pla- čevalcem in v premogovih rovih čo in krajši delavski čas. Vsa de- se bode obratovalo izključno pod la pri plinovih in vodnih napra- unijskimi pogoji in državno u-vah počivajo. Najbrže bodo vsled | pravo, štrajka trpel« tudi drage ipdu- VENEZUELA. - Willemstad, Curacao, 3. avgu- oi AftokO, sta. y venezUeli se širijo govori Ministrski predsednik Canale- ce, da je odkrila vlada zaroto, na-jas potrjuje, da je poslal Vatikan perjeno proti predsedniku Gome španski vladi nekak ultimatum, zu in caracaškemu guvernerju. 0-“E1 Liberal” naznaDja, da raču- ba bi imela biti umorjena 26. p na Vatikan na Canale jev padec. m. Govorice najbrže niso neosno-Vatikan se noče dalj pogajati, do- vane, ker je mnogo odličnih Ve-kler ne prekliče vlada znano od- nezolaneev pobegnilo, ločbo dto. 10. junija. — Gomez, ki je bil na potovanju Po daljšem dogovoru kralja v Valeneijo, glavno mesto države Alfonza z ministrskim predsedni- Carabobo, se je nemudoma vrni kom Canalejasem, je bil španski v Caracas ter pustil zapreti gene poslanik v Vatikanu, Ojeda, od- ra a Zailo Vidal, ki je bil pred-poklican, tako, da- je sedaj razkol sednik države Bermuda in star med vlado v Rimom popoln. Min. Prijatelj bivšega ^ predsednika predsednik bode sedaj s kraljevo (Castro. -Vlada skuša slučaj pri pomočjo izpeljal protiklerikalni kriti, program, ki se nanaša na omeji- _ v tev verskih redov, ura vnanje šole Listnica upravnistva. in razmerje med državo in cer- Joe Jansha, Kokomo, Ind. Pro kvijo. ( simo. naznanite nam prejšnje bi Vigo. 3. avgusta. Tukaj so bile vališce, da Vam zamoremo po ze demonstracije, in morala je priti 1 ji list prestaviti.___ policija, da jih je ločila. Eno demonstracijo so vodili kapucinci, Listu v podporo, drugo pa antiklerikalci. I Fr, Stopar 50 c. : Premogarski štrajk v HlinOisu. Kakor smo že zadnji teden naznanili, podajamo danes nekoliko obširnejše poročilo o illinoiškem štrajku premogarjev, skrpucani pogodbi in volitvi. Kakor smo v zadnji številki poročali, se je v Indianapolis, Ind. med mednarodnimi ali glavnimi uradniki U. M. W. of America in illinoiškimi premogarikimi operatorji sklenila za illinoiške štraj-karje nekaka pogodba, s katero oa isti niso in ne morejo biti zadovoljni. Sicer pa je sklenjena pogodba res taka klobasarija da je naravnost smešna. En del premogarjev bi z njo pridobil malenkost na yardage in dead work 5.55 na dan, 3 cente poviška od tona Mine run Coal, in v onih krajih kjer vposlujejo zažigalce, 1% centa na tono premoga. Za to koncesijo bi prišli zažigalci ood kontrolo premogarskih baronov. Obratno pa izgubijo veliko več, kot to, vsi oni premogarji, ki delajo v premogorovih, katerih ’astniki se že poprej podpisali ujih na konvenciji v Peoria sprejeto lestvico. Nadalje je še načf 10,000 premogarjev v zapadnem delu države, ki sploh s to pogodbo ne pridobijo niti centa. Pred kratkim so si tudi od premogar-ske unije v Iowa izposodili $100,-000. Je potem pač razumljivo, da so pri volitvi pred dnevi premogarji s 25 glasovi proti enemu zavrnili sklenjeno pogodbo med gl. predsednikom T. L. Lewis-om, iz-rševalnim odborom in operatorji- — In kaj sedaj ? Gl. predsednik sČ huduje nad uradniki illinoiškega distrikta, da je groza, češ, da so oni zakrivili, da se ni glasovalo tajno in da so sami uplivali na oremogarje, naj volijo proti. Uradniki illinoiške premogarske unije in premogarji sploh se jeze obratno na gl. pred-ednika. češ, da ni nobenkrat prišel med nje, da se ui z njimi posvetoval kako in kaj, ampak šel je vsakokrat naravnost k operatorjem. Operatorji‘so njega težko pričakovali, in tako se je sklenila ona famozna pogodba, med njim in premogarskimi baroni ozir. njih zastopniki brez vednosti štrajkujočih. Sedaj bojo najbrže volili z nova; gl. predsednik je namreč 0-vrgel prvotno volitev, češ, da se je vršila javno, kar je deloma tudi res, ker si razkačeni delavci niso vedeli drugače dati duška svojemu, na ta način razžaljenemu delavskemu ponosu. Mogoče pa, ako se bodo pričeli uradniki illinoiške unije z glavnimi medse bojno ribati, da pride do izvan-redne konvencije U. M. W. of A-merica. Illinoiški premogarji se ne podajo, in kakor posnemamo iz Chicago Daily Socialist, bodo nadaljevali s štrajkom brez umešava nja gl. uradnikov. Za to prosijo pomoči vsih organiziranih delav cev in ljudij, ki z njimi simpatizirajo. —Ob zaključku lista smo dobili poročilo, da illinoiški operatorji in glavni predsednik U. M. W. of A. J. Lewis tajno konferirajo v Chicagu. Najbrže so se ustrašili možatega in samostojnega nastopa illinoiških premogarjev. Kaj bode izkuhali, poročamo v prihod nji številki. Štrajk v Westmoreland premo-garskem okraju še vedno ni kon čan. Med štrajkarji in kupljeni mi pomožnimi šerifi ter državni mi konštablerji pride vedno do kakih spopadov, ki sc končajo če stokrat krvavo. In, saj ni čudno ko skrbi 400 pom. šerifov in državnih konštablerjev “za red” Štrajkujoči premogarji so prire dili parado, katere se je udeležilo do 3000 mož. Šerif John Shields oarade ni mogel prepovedati, za to je pa prepovedal “hujskajoče govore”. Pred nekaj dnevi je pri šlo do velikih in krvavih izgredov. Iglej dopis) sedaj pa vlada zopet mir. Štrajk premogarjev v Kansas City, Mo. Vse upanje, da ¿e bode poravnal spor med štrajkujočimi premogarji in lastniki premogovih rovov na jugozapadd, je splavalo po vodi, ker so zavrnili zastopniki premogarskih delavcev ultimatum lastnikov, in obojestranski zastopniki, ki so se pogajali več tednov, so odpotovali. Lastniki premogovih rovov pravijo, da še niso pripravljeni, takoj proklamirati “odprte delavnice”; to pa hočejo storiti, kakor hitro bodo imeli dovolj ne-unijskih, oziroma neorganizova-nih delavcev na razpolago. Premogarji postavijo k rovom straže. Kapitalistično časopisje piše, da se je bati nemirov. Okoli 1900 carpenterjev v Chicagu (notranjih, “inside” delavcev) je na štrajku že od 1. julija. Za tvrdke, kjer je štrajk, ne smejo delati tudi zunanji (“outside”) delavci ne. Carpenter ji zahtevajo večjo plačo in sieer oni, ki so pri strojih, in mizarji 35 c. na uro. Dosedaj so dobivali 32 c. Finisherji, ki so dobivali dosedaj 29 e. na nro, zahtevajo 33(4 c. Tvrdke nočejo ugoditi tem malim zahtevam, a izjavile so, da hočejo povišati plačo prvo leto za en cent na uro, in drugo ter tretje eto zopet po en cent. Tako bi dobili delavci plačo, kakoršnjo -zahtevajo sedaj, šele po preteku treh let. finisherji pa še v tem času ne. Umevno je, da delavci te ponudbe niso sprejeli. Koliko časa bode še štrajk, pri katerim ie prizadetih tudi precej naših rojakov, ne more nikdo vedeti. Skabov dosedaj ni, a tvrdke jih skušajo dobiti. Toda, če se jim to posreči, je drugo vprašanje. Vslužbenci Grand Trunk železnice, ki so začeli štrajkati 18. ju-ija, so zmagali na celi črti. Po drobnosti do sedaj še niso znane. Livarji štrajkajo. Okoli 400 livarjev v Eddysione tovarni v Chester, Pa. je zaštrajkalo 28. julija, ko so izvedeli, da hoče družba plače znižati. Livarji so orgauizovani. Milica proti skabom. Durand, Mieh. Državna milica je poklicana semkaj. Generalni adjutant MeGorin je prišel 28. p. m. z avtomobilom semkaj ter kon-feriral z državnimi uradniki. Nato je odredil, da pride milica, da-siravno ni prišlo do nikakih ne mirov. Toda skabov pri Grand Trunk železnici je vse po’no. Sedaj zahtevajo plačo in vožnjo domov, a uradniki jim nočejo ustreči. Proti tem ljudem- je poklicana milica. — Nesramnost kapitalistov. The Emerson-Branting Company. največja manifakturna tovarna v Rockford, 111. je vse svoje delavce poslala na dvatedenske počitnice, medtem časom pa izdala povelja in cirkularje, s katerimi delavce na počitnicah opozarja, da se ne rabijo vrniti več na dosedanji prostore, ako nameravajo še nadalje ostati v uniji, ter podpirati nje principe. Moyer zopet izvoljen. Iz Denver, Colo. se poroča, da je bil 1. t. m. pri konvenciji Western Federation of Miners zopet izvoljen predsednikom Charles H. Moyer, in to sedaj že v deve tič zaporedoma. Premogarji za padne federacije imajo pač zaupanje v Moyerja in ne motijo se Moyer je več storil za trpina delavca, kot katerikoli predsednik katerekoli delavske organizacije v Ameriki. Zopet zavraten umor v Pennsyl-vaniji. V bližini Export premogorovov, 10. milj od Greensburga v West moreland okraju so bili štrajku joči premogarje napadeni po plačanih psih kapitalistov, Judežih delavstva, ter umorili zopet ene va štrajkarja, menda Hrvata ali Po’jaka; večje število je lahko ra njenih na obeh straneh. G. Davis iz Wi’kes-Barre član čete državnih kozakov je teško ranjen; pre jnesli so ga v lokalno bolnico. Razne novice. Gozdni požari. Iz Denver, Colo. se poroča, da je uničil požar v Rout countyu I'O.OOO akrov gozda. Požari, ki so divjali štiri dni v Lorimer countyu, so pogašeni. Preveč žganja. V N-ewarku, N. J. je izpil nek mlad mož za stavo zaporedoma sedemnajst kozarcev žganja. Da je to res, potrjuje coroner, ki je mrliča preiskal. — Tatovi? V St. Louis, Mo. so aretovali štiri uboge hudiče, ki so ukradli kos mesa v mesnici, da bi si potolažili lakoto. Ker je eden aretovanih skoraj sedem čevljev velik, ne bodo mogli v St. Louisu več reči, da kaznujejo samo male tatiče, ampak tudi “velike”. Pomanjkanja mleka v Chicagu? Več prodajalcev mleka je naznanilo včeraj, da bodo odslej naprej prodajali mleko za en cent pri kvartu dražje in prorokujejo, da bo v Chicagu kmalu primanjkovalo mleka. In to vsled tega, ker nimajo krave radi suše dovolj krme. — Vse oostaja vedno dražje, zaslužek je pa vedno e-nak. Strašna otroška bolezen. Fayette City, 4. avgusta. — 0-tročja hromost, bolezen, katero zvezna vlada v Iowa natančno preiskuje, se je pojavila tukaj e-pidemično. Tekom zadnjih dnij so umrli trije otroci, petnajst drugih je ohromelo. Bolezen je najbrže nalezljiva in radi tega se ie vse potrebno ukrenilo, da se ne razširi. Tragična smrt našega rojaka. V New Torku, N. Y. se je zastrupil v svojem stanovanju s plinom naš rojak, akademični slikar Roman Fekonja. Star je bil 37 let, ter se je vsakemu, ki ga je pognal, takoj priljubil. Žalostne družinske razmere, ki niso nastale po njegovi krivdi, so gnale poštenjaka in nadarjenega umetnika v prezgodnji grob. Blag mu spomin! Zmrznil — pri 105 stopinj vročine. El Pazo, Tex. 4. avgusta. Nekemu Mehikancu je bilo — kar je •jri 105 stopinj vročine umevno — jako vroče. Ker je bil delavec aa kolodvoru, je zlezel v železniški voz, napolnjen z ledom, se pokril s plahto ter se hotel na ta način ohladiti. Danes zjutraj so ga uašli mrtvega — zmrznjega. V 20. stoletju! Bert Burges, enonog krošnjar, se je zahvalil pred nekaj dnevi ;hicaškemu mestnemu sodniku Wellsu, ker ga je radi prenočenja v Grand parku obsodil na $15.00 globe. Obtoženec se je zaman tru-lil, da bi ga sprejeli v okrajno bolnišnico. Kazni ne more plačati in sedaj upa, da bode dobil po-rebno oskrbo v jetnišnični bolnici. — Uradno linčanje. Predstojnik policije za parke, Burt Kingsley v St. Paul, Minn. je izdal razglas, da ljubezni želj-ui mladeniči in možje, ki nadlegujejo v parkih deklice, ne bodo več kaznovani z denarno kaznijo, ampak da se jim našteje za e-oake pregrehe nekaj gorkih na zadnjo plat. Kingsley pravi, da je svojim policajem naročil, naj iz--vršijo to uradno1 postopanje takoj na mestu. Nights Templar se shajajo v Chicaga danes in jutri; v nedeljo bo velika parada, ki se završi v Grand parku ob Michigan ave. in jezeru.Grand stand je postavljen za 3!5,OCO ljudi. Tudi po g'avnem delu mesta se delajo velikanske priprave v razne svrhe in električno razsvetljavo. V pordeljek ¿e začne Conclave-zborovanje. Imeli bodo tudi vaje, in v to svrho dovedejo svoje konje seboj. Nektere divizije pripeljejo tudi $voje godbe seboj, najete so poleg tega vse unijske godbe v Chicagu in sicer jim plačajo za samo parado $3,000. Za časa prihodnjega tedna ko se vrši Conclave bo v Chicagi 100,000 Nights Templar-jev. Nights Templar je prostozidarska organizacija in kdor hoče postati član, mora biti Master Mason in Royal arch Mason v dobrem ¿tanu, ter član obeh lož in Chapter. Slovencem priporočamo, da si ogledajo parado in velikanske Driprave ozir. razsvetljavo po gl. delu mesta na večer prihodnjega tedna Začno jih opozarjamo pred žepnimi tatovi. Plemenski boji v Texasu. Iz Palestine, Tex., se poroča, da je prišlo pred nekaj dnevi med Elkhard in Slocum, do krvavih spopadov med belimi in zamorci. 27 oseb je bilo ubitih, in sieer 23 zamorcev in 4 belci. Vzrok je ta ker je zamorec Pin-key Graves usmrtil belca John Alvarda, ki se je z njim prepiral radi nekega dolga. Takoj, ko so belci zaznali za umor, so začeli govoriti, da morajo zamorca linčati. Napotili so se proti njegovemu •tanovanju, in ga našli sedečega na verandi. Vroki je imel puško, za hišo pa je bilo še okoli 20 zamorcev. Graves je ustrelil, ko so ga belci pozvali, naj se uda, in vsi črnci za hišo istotako. Belci so nato odšli, a se kmalu vrnili v večjem številu. Toda tudi zamorci so dobili pomoč, končno so pa le bili pognani v beg, Ker je pričakovati nadaljnih spopadov, je poklicana milica. — Državni guverner Campbell se je odpeljal v Palestino. — V Bonifoy, Fla, so linčali belci dva zamorca, ki sta bila 0-sumljena umora dvanajstletne Bessie Morrison. Višek nesramnosti. t Dvesto železniških vslužbencev, ki so ‘bili vposleni pri Chicago Great Western železnici, je bilo naenkrat odpuščenih in železni-ko vodstvo jim je naznanilo, naj čakajo na plačo v Kansas City, Kans. Plače še do danes niso dobili, dasiravno vsled lakote skoraj mro. Sodnik Latshaw jim daje na stroške Jackson eountya najpotrebnejša jedila. To nesramno postopanje bogate družbe hoče dati preiskati po veliki poroti. Strojevodje zahtevajo večjo plačo. Zastopniki strojevodij 56 za-padnih železnic so zborovali v Chicagu, ter se posvetovali, kako bi dosegli povišanje plače. Zborovali so v Great Northern hotelu. Pred pretekom štiri do šestih tednov ni pričakovati, da bi predložili svoje zahteve vodstvu železnic.Strojevodjem ni bila povišana plača že od leta 1907 ne, medtem ko so pazniki pri izogibališčih, kurjači in nastavljenci v delavnicah dosegli izboljšanje plač. Tudi sprevodniki niso z dosedanjo plačo zadovoljni. Milica proti štrajkarjem. Columbus, O. Vslužbenci pon 'ične železnice so v noči od 28. na i9. julija zaštrajkali. Ker so na-,-tali v raznih mestnih delih nemiri, so naprosili oblastnije guvernerja za milico. Dva tisoč mož iržavne milice, vsa prva ohajska brigada, je pripravljena. Železni ški promet na ulicah popolnoma pojjiva. — DENARJE V STARO DOMOVINO poilljamo: za $ 10.35................ SO kron, za $ 20.50 ............... 100 kron, za $ 41.00 ............... 200 kron, za $ 102.50 ............... 500 kron, za $ 204.50 .............. 1000 kron: za $1020.00 .............. 5000 kron, Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplavajo brez vinarja odbitka. Naše denarne po*iljatve izplačuje c.kr. poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske -o Domestic Postal Money Order ali pa New Tork Draft: frank sakser co. st Cortland St. Kr« J ork Stot St. Clair Ave., K. «. “‘evetoed. OUe VOHUN & ir rb tî? 4* SPISAL J. F. COOPER. (Nadaljevanje.) Triindvajseto poglavje. Tam na postelji, kamor so jo bile položile ženske, je ležala Izabela — s smehljajem na ustnah in tako mirno vdanostjo v sicer toli strastnih potezah, da se je zdela zdrava in srečna kakor deva, ki se je pravkar prebudila iz dolgega, sladkega sna ... ali med belimi prstmi njene roke, ki jo je pritiskala na prsi, so se počasi vtrinjale rdeče kaplje. Lawton se je sklonil nad postelj in njegov mračni pogled je pričlal, kaj se godi v njem. •“Izabela,”’ je pričel, “jaz vem, da je Vaša duša močna, kakor malokatere ženske ...” “Ali mi imate kaj povedati?” je šepetala. “iGovorite . . . govorite brez straha.” Stotnik je obrnil strani obraz, ko je rekel: “Za tako rano je ni pomoči.” “Ne 'bojim se smrti, stotnik,” je odvrnila Izabela, “a hvala Vam, da ne dvomite nad menoj. Vedela sem to od ^rvega trenutka . . .” Lawton se je okrenil k gospodični Petnovi in glas se mu je tresel, ko je dejal: “Prav je, da kliče Anglija naše mladeniče na bojišče; ali če postane taka cvetka krvava žrtev vojne, potem me je groza mojega poklica.” In šel je iz sobe. Kmalu je dospel Jurij Singel-ton in v srce segajoč je bil njegov obup, ko je ob postelji svoje umirajoče sestre zdrknil na kolena. “O moj oče — moj vbogi o-ce!” je stokal. Izabela pa ga je smehljaje tolažila : 'j i J sj#llf “ Bodi močan, Jurij. Oče — on je vojak in kristjan ...” Potem pa je prosila, da bi jo pustil samo z bratom: in s Faniko. Jurij jo je podpiral, ko se je sklonila zdaj pokoneu in položila svojo roko v Fanikino. “Fanika,”” je izpregovorila z že pojemajočim glasom, “če je kje duša, Dunwoodu sorodna, njegove ljubezni vredna ... je to1 Vaša!” Plameneča rdečica je pokrila devin obraz, ko je z radostjo, ki je ni mogla prikriti, dvignila pogled k Izabeli, ob katere postelji je klečala; toda smrtna senca, ki je ležala na tem obličju, je vzbudila svetejše občutke, in pla-kaje je zagrebla obraz v blazine. Izabela pa je nadaljevala. “Fanika, ta ura me uči mnogo .. . Rojena sem pod žarkim solncem in moje srce je menda vsesa’o te žare — živela sem eni sami strasti.” “Izabela, ne govori tako!” jo je prekinil brat. “Ne klevetaj svoje plemenite dušo! Pomisli, kako požrtvovalno in vdano si ljubila očeta, kako nesebično si ljubila mene —” “Da,” je šepetala Izaijem in radosten blesk ji je poletel preko obličja. “Ta zavest mi je tolažba v tej uri slovesa. “Ali,” je dostavila po kratkem molku, “moja prva strast je bila domovina . . . Amerika, Fanika, potem . . Zopet je umolknila, in že je mislila Fanika, da je poslednji boj, ki jo tako pretresa, ko je nadaljevala: “Zakaj bi ne povedala . . . zdaj, ko stojim na robu groba? Potem: je prišel Dunwood, moja zadnja, najbolj vroča ljubezen... Toda,” zakrila si je obraz, “on je ni vračal.” “Ne govorite več'o tem, Izabela!” je proisila Fanika. “¡Srce raztrgavate nama obema . . “Moram govoriti — to sam dolžna Dunwoodu. Nikdar mi ni pokazal ne s pogledom1 ne z besedo, da (bi čutil za-me kaj več,ne-go zgolj prijateljstvo ... da, in v poslednjem' času — sram me je priznati — se me je očitno ogibal. In Vi, Fanika, Vi st.e vzrok.” “Izabela!” “Midve sve obe brez matere A Vi imate vsaj blago teto, ki Vas vodi, Vas poučuje . . . jaz sem bila vedno sama. O, koliko izgubi dekle, ki v nežni mladosti stoji na svetu brez materinega vodstva! Jaz —* jaz sem kazala čhmtva, ki ste se jih Vi naučili skrivati. O, in jaz naj bi hotela še živeti?!” “Izabela — Vi fantazirate!” “ISamo eno besedo še . . . poslednjo . . . kri se mi ustavlja... kmalu bo vse pri kraju . . . Bodite srečni, Fanika . . . bodite srečni z Dunwoodom.” Ime ljubljenega moža je bila njena poslednja beseda. Njen brat in Fanika sta ji jokaje zatisnila oči. Fanika pa je poznavala še-le zdaj Dunwoodove plemenite lastnosti, njegovo nežno rahločutje... Delala mu je krivico — ga v bridkosti, morda v obupu pustila iti od sebe! V jutru, ki je sledilo tej noči, se je vzdignilo solnce v vedrem sijaju, kakor bi zasmehovalo malenkostne skrbi in bolečine človeškega srca. Prvi zlati žarki, ki so posvetili preko hribovja, so nalili Lawtona jezdečega po dolini proti Kobil jeku. iS’ovesen mir je vladal krogin-krog. Nasprotje med naravo in človekom je seglo stotniku v dušo in razmišljal je o tem, da je dospel do straže, ki ji je poveljeval stražmojster Holister. Stražmojster mu je prišel naproti in oddal svoj raport: Nič novega! — A hkratni je vzkliknil : “Kaj preži tam-le v temi?” “Menite oni črni klobčič pod sikomoro?” ^ “Da . . . premika se . . “Moram ga vjeti in če ima peruti!”’ je vzkliknil stotnik in že zletel s konjem čez ravan. “Te proklete skale!” je zarobantil, ko je videl, da se njegov preganjanec bliža gorovju. Ali stvar tam menda od strahu ni vedela, kaj je delala, kajti namestu da bi se zatekla pod gozda varno okrilje, je bežala stotniku ravno naproti. “No, zdaj te imam, človek ali vrag!” je vpil Lawton in zavihtel sabljo. “Stoj in uda j se!” (Stvar je ubogala in se, zasli-šavši ta močni glas, kakor uničena zgrudila na tla. “Kaj imamo tu?” je dejal dragonee, pobravši svilnato obleko gospodične Petnove. Sklonil se je iz sedla, privzdignil s koncem sablje svilnata krila in našel pod to lupino častitljivega duhovnika, ki je bil pobegnil sinoči s Kobil jeka. Duhovnik je bil zbral zdaj v toliko svoje duševne sile, da je spoznal stotnika, in, nekoliko sramujoč se vloge, ki jo je igral, je izkušal pojasniti svojo čudno masko. (Stotnik je poslušal njegova o-pravičevanja z dobrodušnim smehljanjem in povabil nato duhovnika, naj se mn pridruži. “Poznam tako malo uniformo puntarjev, gospod, da res nisem v stanu razločiti, ali spadajo ljudje tam-le, ki so, kakor pravite, Vaši, med hajduke ali ne.” “.Ni se Vam treba opravičevati,” je odvrnil Lawton in namr-dil ustnice; “saj Vaša naloga ni, da bi studira’i razlikovalne znake uniformi. Zastavo, pod katero služite, spoštujemo vsi.” “'Služim' pod zastavo Njegovega Veličanstva, kralja Jurija tretjega!” je odvrnil duhovnik. “Ali v resnici, misel biti skalpi-ranemn, vbogega pastirja kakor sem jaz, lahko spravi iz sebe...” “(Skal piran?” je ponavlja’ Lawton, začuden, da bolj ni mogel biti. • “No, od ljudij Vaše vrste se ne bojim1 ničesar,” je dejal duhovnik, “ki mi delajo stra/h, so urojenci.” “Urojenci? Ali zagotoviti Vas moram, gospod, da imam čast biti to.”’ “Ne, ne — mislim Indijance. Njih, ki ne delajo drugega nego da niiorč, ropajo in požigljejo.” ,“In ska'pirajo!” “Da, gospod, in tudi skalpira- jo,” je nadaljeval duhovnik in pri tein stotnika nezanpno motril od strani. “Rdečekožne divje Indijance.” “In teh menite najti tu na ] vtralnih tleh?” “'Gotovo. Mi Angleži mislin da jih mora v notranjosti dež kar mrgoleti.” “In to imenujete notranji Amerike?1” je vzkliknil stotn oobrzdavši "konja in gledajoč < hovnlka s strmenjem v obraz, je kar umolknil. Ko se je bil častivredni mož zopet ojunačil, je dostavil v najmiroljubnejšem tonu: “Najbrže da se motim ... ali govorice, ki krožijo po Angleški, in negotovost, na kakega sovražnika človek naleti, me je napotila, da sem bežal, ko sem Vas zagledal.” “To je bil prenaglen ukrep,” je menil stotnik, ‘.‘kajti moj konj bi Vas (bil lahko dohitel. Sicer ste pa lahko utekli Scili, da ste padli ipotem v roke Karibdi. Ti-sti-le gozdi in skale skrivajo ravno ljudi, katerih se Vi najbolj bojite.” “Divjake?” je vzkliknil duhovnik in instinktivno stopil zadaj za stotnika. “Ne, ali še hujše od divjakov — ljudi, ki pod krinko patrijo-tizma ropajoč, moreč in požigajoč hodijo ipo deželi in razvijajo pri tem krvoločnost, kateri niti Indijanec ni kos; ljudje, katerih usta se kar cédé “svobode in e-nakoi.ti”, doeim vladata v njih srcih samo lakomnost in zloba, iz-kratka ljudje, ki jim pravimo hajduki.” “'Cul sem' o njih” je dejal pre: strašeni duhoven, “in sem mislil, da so to pra-prebivalci dežele.” “Tedaj ste divjakom delali krivico.” Lawton je ukazal stražmojstru, naj pospravi s Kobiljeka vse stvari, ki imajo še kako vrednost, sam pa se je vrnil z duhovnikom, kateremu je dal dragonskega konja, v tabor. Stotnik Singelton je želel prepeljati truplo svoje sestre k posadki na Črni hrib, kjer je poveljeval njegov oče. A med pripravami v to svrho je dosipcl kurir, ki je prinesel Lawtonu sledeče pismo: “Dobil sem od Washingtona u-kaz, naj odvedem rodbino s Kobiljeka v gorovje, ker bo morala pričati na obravnavi, proti stotniku Hvartonu. Angleži se pomikajo ob reki navzgor in kadar ste odpravili Hvartonove, morate odriniti takoj k svoji četi. Obvestite o stvari tudi poveljnika na Črnem hribu, kajti polkovnik Singelton je odpoklican v giavni tabor, da predseduje vojnemu sodišču, ki bo obravnavalo proti Hvartonu. Dobili smo vnovič or-dro, naj obesimo krošnjarja, akp ga vjamemo, vendar ta ordra ne orihaja od najvišjega poveljnika. Dajte damam majhno eskorto s seboj in odjezdite, kakor hitro Vam bo mogoče. Ves Vaš major Dunwood.” Zdaj seveda ni kazalo več, pre-péljavati Izabelinega trupla, in privolil je tedaj njen brat, da jo takoj pokopljejo. In tako so položili tam na samotnem, idilično-ljubkem kraju ob vznožju gore Izabelo k veene>-mu počitku. Svobodno so šumeli nad njenim grobom Amerike ponosni gozdovi. Nato pa je zapregel Cezar svojo ogromno kočijo in rodbina gospoda Hvartona je v spremstvu štirih dragoncev z amerikanskimi ranjenci vred odrinila proti “Črnemu hribu”. Rešene ostanke nekdanjega 'blagostanja na Kobilje-ku je bil dober sosed vzel v svoje varstvo. Angleški kaplan je odšel s svojimi rojaki k reki, kjer jih je čakala ladja. Ko je Lawton vzpodbol svojega vranca, je vrgel še en pogled divje jeze na kraj, kjer so bili skriti hajduki, drug pogled srčnega obžalovanja na Izabelin grob in jahal potem ooleg zamišljenega dr. Pipca na čelu sprevoda, ki sta ga zaključevala stražmojster Holister in Liza s svojim vozičkom. Dalje prihodnjič. Število hiš v Ljubljani. Ljubljana šteje dandanes 1816 hiš, ki se po 6 okrajih mesta takole po-razdele. Prvi, to je šolski okraj, jih šteje 201, drugi ali šentjakobski 254, tretji ali dvorski 586, četrti ali kolodvorski 442, peti ali skupina predkrajev 230 in šesti ali Vodmat 124. Največ hiš, namreč 75, ima Sv. Petra cesta; za njo pride pa Poljanska cesta, ki jih ima 66. Ljubljana ima vse^a skupaj 250 ulic, trgov, cesta, steza, poti itd., na vsako ulico pride torej po 7—8 hiš. Ljubljana šteje sedaj nekako 40.000 prebivalcev; torej pride na vsako po 21—22 ljudi. P. N. NAROČNIKOM! Vse one naročnike, ki so n«™ še kaj na dolgu, prosimo, da saos tale meške čimpreje pošljejo. DROBTNICE. M. Povprečno se porabi na dan na celem svetu 200 milijonov šivank. • Krepak mož lahjko izgubi en kilogram krvi, ne da bi mu kaj kodilo. * Na havajskih otokih je najmanj 40 ognjenikov, med temi štirinajst prve vrste. * Dobijo se kenguruji, ki živijo na drevesih. # E-rez solnčnih žarkov bi imeli na zemlji 89 stopinj C. temperature. V nekaterih krajih puščave časih sneži in temperatura pade na 5 stopinj C. * K!jub napredovanju avtomobilov je na svetu 100,000,000 konj, in to število se vedno veča. * Parižani producirajo z potom dihanja na dan % milijonov kubičnih metrov ogljikove kisline. * Na srednje težki difteriji (da-vici) oboleli otrok ima v sebi ttrupa, ki zadostuje za usmrtitev 20,000 morskih prešičkov. * Ko je v letu 1894 zbolela tašča kitajskega cesarja, je bilo poku canih 423 zdravnikov — in ven dar je bolnica ozdravela. Vzrok njeni bolezni so pripisovali vpeljavi železnic. • V začetku 20. stoletja je bilo na celem svetu zlatega in srebrnega denarja za $8,500,000,000, Na leto se pridobiva za okoli $300,000,000 zlata, in porabi se ga kakih 70 odstotkov za izdelovanje denarja. Naseljevanje je padlo za 289.784 Vladno poročilo z dne 26. jul. iz Wadhinigtona javlja, da je 'bilo v 'zadnjem fiskalnem letu od 1. jul. 1909 do 30. jun. 1910 1,041,-570 naseljencev. Največ je bilo Italijanov in sicer 223,453 in 128,348 Poljakov. Najmanj pa Korejcev, namreč 19. Toraj za 289.784 manj kot ono prejšnje leto. Med temi pa je bilo 156.467 oseb ki so bile izven A-merike samo na obisku; 243,191 državljanov in 24,270 jih je bilo vrnjenih. IŠČEM svojega brata Ivana Bombač, ki je bil pred štirimi leti v bolnici za lažje umobolne v Pittsburgu, Pa. Od tam je bil čez nekaj mesecev odpuščen kakor popolnoma ozdravljen. Ker sedaj ne vem, kje se nahaja, prosim rojake, ki bi mogoče vedeli zanj, naj me tozadevno obvestijo, ali se mi naj brat sam javi. Uršula Bombač, 1406 E. 43. St. N. E. Cleveland, O. tsr Vsak slovenski delavec in napredno misleč človek bi moral brati “Glas Svobode” in se nanj naročiti. Gostilna “Slovenski Dom” na 2236 So. Wood ceste to je med Blue Island ulico in 22 Mladič & Krampats. it SLOVENCI POSEČAJTE Little Bohemio” kjer se toči izborno itnper-tirano plzensko. Aabeuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu! Izvrstna kuhinia. Fina vina in smodke. Za obilen poseč se priporoča, CYRIL FIALA, Prop. Loomis Str. v neposredni tJiil-nl BluelslandAv.lnzap. 18.tl. TheKonradSchreierCo. Sheboygan Wls. Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah. Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarue je najboljše. LOVENSKO NARODNO SAMOSTOJNO PODPORNO OROSI!0 V RAVENSDALE, WASHINGTON VSTANOVLJENO 25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: Predsednik: JOSIP KOŽUH, Taylor, Wash. Tajiik: CIRIL ER.HENC, Ravensdale, Wash. Blagajnik: MIKE DERNOVŠEK, Ravensdale, Wash. Zapisnikar: ANDREJ GORJUP, Ravensdale, Wash. POROTNI ODBOR: RUDOLF PEČNIK JOHN MAHKOVEC FRANK PUSTOSLEMŠEK. Društvena seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georgtown pri Frank Marcus v prvem nadstropju. tí: K remu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati s vele, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Šimonek Zobozdravnik. 644 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. l7ripiltipmn °bleke po meri iz čisto volnenih, domačih in im-IIUClUjClHU portjranih tkanin, Prodajamo s°^0ve za delavnik Imamo velik0 3al°g° trdih in mehkih klobubov. V Zalo?! *tnamo vecUo bogat izbor obuče in čevljev močnih za d delo in elegantnih za praznik. Popolna zaloga srajc spodnjega perila, kravat itd. daje našim c. odjemalcem najokusnejšo zadovolnost. Največja zaloga vsakovrstnih hlač, finega izdelka in nizke cene. Pridite, oglejte si i kupite! PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA S OBLEKAMI JURIJ MAMEK. 581 S. Oentre Ave., Chicago, 111. Huni«»» ***-»-** m aaa -j-j-j 4.43 aaiiaaaaaiit i«i * OTTO HORACEK Diaminti, ure. stenske ure ii zlatnina * m- * 1843 Blue Islatii Avetiue, Chicago, III. Dajemo posebno pozornost pri popravljanju ur in druge zlatnine. Izdelujoči zlatniuar. * Oči pregledamo zastonj. i) ÈW *** *** ****** ********** *** ************ *** * #■ ib* * i ! ! ZE VEG KOT 10 LETNO UREDOVANJE kot glavni zdravnik in ravnatelj NA SLOVENSKEM ZDRAVIŠČU V NEW YORKU Vam je dosti dokaz, da je naš slavni svetovani DR. J. E. THOMPSON NAJBOLŠ1 ZDRAVNIK, ¡nima popolnu izkušenost v zdravljenju vsili bolezni.-Že dosti velika nesreča za svakega je, ako ga napadne bolezen, a še večji siromak je oni, kateri zaupa svojo bolezen v zdravljenje neizkušnemu zdravniku: , NI JE SPOLNE MOŽKE ALI ŽENSKE BOLEZNI katere Dr. J. E. Thompson bi se ne upal v najkrajšem času popolnom ozdraviti, on Vam jamči za hitro in popolno uspešno zdravljenje sledečih boleznij: Posledice onanije, triper. čankir sifilis, impotenco, polucijo ali gubitek moškega životnega soka; revmatizem. Vse kronične bolezni želodca, srca. glave. grla. i šes. ledic, pljuč, prs. mehurja; kilo ali bruh ; Vse spolne bolezni na notarnji ženskih ustrojih; neredno mesečno čiščenje ; beli tok, padanje maternice, neplodivost; Vse kožne bolesti; srbečino, lišaje, uši na spolnih delih. i. t, d, ZDRAVLJENJE VSEM BOLEZNIJ OSTANE STROGO TAJNO ZATORAJ ROJAKI ako ste bolni ter želite v kratkem popolnoma ozdraviti, natanko in brez prikrivanja ali sramovanja opišite svojo bolezen v materinem slovenskem jeziku ter v pismu natanko naznanite, kak j.je bolezen nastopila, koliko časa traja, in vse druge podrobnosti ter pisma naslavljajte edino le na sledeči naslov: SLOVENSKO ZDRAVIŠČE DR. J. E. THOMPSON 342 W. 27th ST., NEW YORK. N. Y. Najboljša gostilna na Blue Island Ave. v Chicngi je J. F. Bolek-ova, kjer se toči izborno Schlitz pivo in fina vina. Domača in cenena kuhinja. Kosilo s kozarcem piva, vina ali kake druge pijače 20o. Večerja e pijačo samo ISO. Slovenci, pridite in se prepričajte, da je ta gostilna izborna JOE F. BOLEK 1870 Bine Island Avenae ▼ogel 19. el. PL .A. A A, AA.A The Gutsch Brewing —Co.—= Pivovari f leía nego piva in znanega KOTBUSSER WEISS PIVA ■* -i Telefon SO. Sheboygan, W*8®-, (Št1 P'WWW W'"W"W T T T (ŠT ' - , yafz.y * - i\ •: > fST r > '•*; GLAS svobode « - ■-. ■ »■ v ' 1 • ■ •'r'j ’ ><• • /v fû \ / Slovenska Svobodjmisel Podp. Zveza USTANOV. 1908 INKORPORINA 1909 Chicago, Illinois. GLAVNI ODBOR: ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chicago. MATH GAISHEK, .podpred'sednik, Box 227 Nokomis, 111. -JOSIP IVANŠEK, tajnik; 1517 S. 43rd Ave., Chicago, 111. M. V. KONDA, zapisnikar; 1518 W. 20th St., Chicago, 111. WAN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis. NADZORNIKI : JOSIP BENKO, (predsednik), 11222 Fulton Ave., Pullman, 111. . JOS. WERŠČAJ Box 271, Grand Works, 111. LOUIS SIKUBIC, 2727 So. 42nd Ct., Chicago, 111. POROTNIKI : JAKOB ZAJC, (predsednik) ; Box 44, Winterquarters, Utah. ANTON DULLER, 2012 W. 25th St., Chicago, 111. JOS. MATKO, Box 481, Claridgc, Pa. POMOŽNI ODBOR: WAN ¡MLADIČ, 2236 Wood St., Chicago, HI. WAN GESHIELL, 2470 Blue Island Ave., Chicago, 111. WILLIAM RUS, 11316 Fulton Ave., Pullman, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. B. J. DVORSKY, 1800 Fisk St., Chicago, 111. Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Ivanšek, 1517 S. 43rd Ave. Chicago, lil. Denarne pošiljatve pa na Ivan. Kalan, 341 — 6th St. Milwaukee, Wis. Urajdno glasilo je Glas Svobode. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu SPREJETJE NOVIH DRUŽTEV. Št. 60 v Pueblo, Colo.; Martin Kochevar, cert. št. 1451; Franc Stupar, 1452; Jurij Zakrajšek, 1453; Franc Boltezar, 1454; Anton Stražiščar, 1455; Ivan Zupančič, 1456; Josip Gradiščar. 1457; Štefan Purkat, 1458; Anton Gradišar, 1459. Društvo šteje 9 članov. Št. 61 v Barbeton, Ohio; Anton Sigmond, 1460; Rudolf Pu-želj, 1461; Tomaž Pavlic. 1462; Marko Esapko, 1463; Ivan Primc, 1464; Frane Mlakar, 1465; Franc Verant, 1466; Franc Škraba, 1467; Ivan Laviš, 1468; Anton Štrukelj, 1521. Društvo šteje 10 članov. SPREJETI NOVI ČLANI IN CLANICE. K društvu št. 4 v Black Diamond, Wash.-. Karol Orehek, 1469; Albin Falle, 1470; Josip Levar, 1471. Društvo šteje 50 članov. K društvu št. 9 v Leadville, Colo.: Ivan Požar, 1472; Josip Vi-dervol, 1473; Ivan Perme, 1474. Društvo šteje 35 članov. K društvu št. 10 v Moon Run, Pa.: Ivan Kunc, 1475; Josip Szimkus, 1476; Ivan Guzel, 1477; Martin Demšar, 1478. Društvo šteje 26 članov. K društvu št. 14 v Yale, Kans.: Luka Šetina, 1479. Društvo šteje 48 članov. • K društvu št. 17 v Aurora, Minn.: Ivan Stupar, 1480. Društvo šteje 26 članov. K društvu št. 18 v Girard, Ohio: Josip Črtalič, 1481; Marija Klešnik, 1482; Mihael . Lužar, 1483; Anton Strah, 14S4. Društvo šteje 17 članov in 3 članice. K društvu št. 19 v So. Chicago, 111.: Josip Pužel, 1485; Anton Zezlaj, 1486. Društvo šteje 24 članov. K društvu št. 20 v Cleveland, Ohio: Marija Vidmar, 1487; Valentin Vidmar, 1488; Jorip Koželj, 1489. Društvo šteje 31 članov in 2 članice. K društvu št. 22 v Indianapolis. Ind.: Mihael Zabrščak, 1490; Josip Vogrig, 1491; Ivan Zimee, 1492; O. Radosavljevič, 1493. — Društvo šteje 33 članov. K društvu št. 24 v Milwaukee, Wis.: Franc Puncer, 1494; Anton Turk, 1495. Društvo šteje 24 članov. K društvu št. 27 v Forest City, Pa.: Tomaž Keršič, 1496; Franc. Trček, 1497. Društvo šteje 32 članov. K društvu št. 28 v Madison, 111.: Anton Delač, 1498. Društvo šteje 20 članov. K društvu št. 30 v B-ishop, Pa.: Luka Žagar, 1499. Društvo šteje 20 članov. K društvu št. 31 v Farmington, W. Va.: Ivan Belačič, 1500; Anton Draskovic, 1501; Jurij. Vogrič, 1502. Društvo šteje 35 članov. K društvu št. 33 v Livingston, 111.: Matija Roglič, 1503. Društvo šteje 16 članov. K društvu št. 37 v Lovobčr, Pa. tvo šteje 21 elanov. K društvu št. 38 v Jenny Lind, Ark. Društvo šteje 19 članov in 1 članico. K društvu št. 39 v Agular, Colo.: Jakob Novak, 1506; Paul Pavlovič, 1507. Društvo šteje 25 članov. K društvu št. 40 v Salida, Colo.: Ivan Predovie, 1508; Nikolaj Lukič, 1509. Društvo šteje 24 elanov. K društvu št. 44 v Virden, 111.: Josip Jurak, 1510. Društvo šteje 22 članov in 1 članico. K društvu št. 48 v Brezzy Hill, Kans.: Josip Jordan, 1511. — Društvo šteje 17 članov. K društvu št. 51 v Ravensdale, Wash.: Alojz Kralj, 1512. — Društvo šteje 14 elanov. K društvu št. 55 v Broughton, Pa.: Alojz Berlič, 1513; Bartol Mali, 1514; Franc Rebernik, 1515; Jakob Šuštar, 1516; Frank Gliha, 1517; Franc Slajpah, 1518. Društvo šteje 38 članov. K društvu št. 56 v Rock Springs, Wyo.: Ivan Peternel, 1519; Gregor Novak, 1520. Društvo šteje 11 članov. PRESTOPILI ČLANI. Od društva št. 5 v Darragh, Pa., k društvu št. 33 v Livingston, HI.: Fridrih Haring, 203; in Jos. Straus, 731, k društvu št. 6 v Winterquarters, Utah. Prvo društvo šteje 41, drugo 17 in tretje 50 članov. Od društva št. 12 v Sublet, Wyo., k društvu št. 33 v Livingston, 111.: Franc Krek, 279. Prvo društvo šteje 32 in drugo 18 članov. Od društva št. 6 v Winterquarters, Utah., k društvu št. 43 v High Bridge, Iowa.: Anton Zaverl, 147. Prvo društvo šteje 49 in drugo 19 članov. Od društva št. 2 v Claridge, Pa., k društvu št. 55 v Broughton, Pa.: Franc Oblak, 42. Prvo društvo šteje 83 in drugo 39 članovf O društva št. 9 v Leadville, Colo., k društvu št. 40 v Salida, Colo.: Ivan Jeršin, 570. Prvo društvo šteje 34 in drugo 24 članov. Od društva št. 14 v Yale, Kans., k društvu št. 48 v Brezzy Hill, Kans.: Ludovik Češek. 347; Franc Sotelšek, 362. Prvo društvo šteje 46 in drugo 19 članov. u Martin Kolenc, 1504. Druž- Ivanka Aubel, 1505. Od društva št. 15 v Granville, Ul., k društvu št. 35 v Broughton, Pa.: Rok Drolc, 422. Prvo društvo šteje 20 in drugo 40 članov. Od društva št. 31 v Farmington, W. Va., k društvu št. 57 v Barton, Ohio: Franc Leustik, 701. Prvo društvo šteje 34 in drugo 9 članov. POTUJOČI ČLANI. Od društva št. 2 v Claridge, Pa.: Ivan Eržen, 914. Od društva št. 6 v Winterquarters, Utah: J. Blažič, 156; F. Jenko, 141; J. Juvan, 1'54; A. Zaverl, 147; Josip Pungartnik, 302; A. Ocepek, 640; J. Barlič, 1145. Od društva št. 9 v Leadville, Colo.-. Ivan Vidmar, 540; Ignacy Junikar, 309. Od društva št. 10 v Moon Run, Pa.: Karol Telban, 245; Anton Stanovnik, 256. Od društva št. 34 v Oregon City, Ore.: Ivan Kurnik, 791; Vincenc Jelenc, 883. Od društva št. 46 v San Francisco, Calif.: IvanMovern, 246. SUSPENDOVANI ČLANI. Od društva št. 1 v Chicago, IH.: Karol Kramer, 1084. Od društva št. 2 v Claridge, Pa.: Matevž Jeras, 531; Josip Baloh, 625; Josip Gredenc, 1133. Od društva št. 6 v Winterquarters, Utah: Frane Zmzlikar, 935; Josip B-lažič, 641. Od društva št. 14 v Yale, Kans.: Jakob Aleš, 358; Rudolf Liz-zi, 354; Frane Spec, 359. Od društva št. 16 v Clinton. Ind.: Jurij Kubla, l'C'95. Od društva št. 18 v Girard, O.: Matija Rozman, 485; Rudolf Bricelnik, 757. Od društva št. 19 v So. Chicago. 111.: Alojzij Messe, 1165. Od društva št. 20 v Cleveland, O.: August Kužnik, 501, Od društva št. 26 v Collinwood, O.: Josip Majcen, 758. Od društva št. 30 v Bishop, Pa.: Ivan Zupančič, 687. ZOPET SPREJETI. K društvu št. 2 v Claridge, Pa.: Matija Petek, 293; Franc Novak, 295. K društvu št. 8 v McGuire, Colo.: Josip Tratar, 743. K društvu št. 9 v Leadville, Colo.: Ignac Leustik. 242. K društvu št. 14 v Yale, Kans.: Josip Pečnik, 533. K društvu št. 16 v Clinton, Ind.: Valentin Podobnik, 568. K društvu št. 19 v So. Chicago, Ul.: Frane Košič, 476. K društvu št. 22 v Indianapolis, Ind.: A. Mule, 1020. K društvu št. 30 v Bishop, Pa.: Ivan Žabkar, 855. K društvu št. 37 v Lovober, Pa.: Jernej Anžur, 1179. ODSTOPILI ČLANI. Od društva št. 2 v Claridge, Pa.: Ivan Kastelic, 378. Društvo šteje 82 članov. Od društva št. 4 v Black Diamond, Wash.: Josip Zagožen, 52. Društvo šteje 49 članov. Od društva št. 18 v Girard, O. Karol Žust, 535. Društvo šteje 16 članov in 3 članice. Od društva št. 46 v San Francisco, Calif.: Franc Peškur, 1061; Frane Sebanci, 1063; Ivan Staniša, 1065. Društvo šteje 6 članov. ČRTANI. Od društva št. 2 v Claridge, Pa.: Jurij Špehar, 289. Društvo šteje 81 članov. Od društva št. 14 v Yale, Kans.: Josip Tršinar, 344. Društvo šteje 45 članov. Od društva št. 20 v Cleveland, O.: Ivan Struna, 943. Društvo šteje 30 članov in 2 članice. Od društva št. 32 v Wenona, 111.: Adam Belkovsky, 959. Društvo šteje 17 članov. Od društva št. 35 v Franklin, Kans.: Andrej Božovičar, 814. Društvo šteje 20 članov. Od društva št. 37 v Lovober, Pa.: Ivan Noser, 1030. Društvo šteje 20 elanov. Od društva št. 47 v Chicago, Ul.: Marija Darovec, 1075. Društvo šteje 18 članic. GLASOVANJE O PLAČEVANJU DNEVNIC DELEGATOM PRI-HODNJE KONVENCIJE. Zveza plača. Društvo št. Društvo št. Društvo št. Društvo št. Društvo št. Društvo št. Društvo št. Društvo št. Društvo št. Društvo št. Društvo št. 4, 35 7. 29 11. 9 14. 45 21. 2 25. 11 27. 32 36. 11 40. 24 48. 17 56. 12 glasov. glasov. glasov. glasov. glasov. glasov. glasov. glasov. glasov. glasov. glasov. Društvo št. Društvo št. Društvo št. Društvo št. Društvo št. Društvo št. Društvo št. Društvo št. Društvo št. Društvo št. Skupaj 520 6. 49 8. 21 12. 41 17. 25 22. 31 26. 5 29. 15 37. 17 42. 13 54. 15 glasov glasov. glasov. glasov. glasov. glasov. glasov. glasov. klasov. glasov. glasov. Društva plačajo. Društvo št. 1. 35 glasov. Društvo št. 5. 42 glasov. Društvo št. 13. 23 glasov. Društvo št. 16. 30 glasov. Društvo št. 20. 26 glasov. Društvo št. 24. 24 glasov. Društvo št. 30. 19 glasov. Društvo št. 33. 16 glasov. Društvo št. 35. 20 glasov. Društvo št. 39. 24 glasov. Društvo št. 43. 18 glasov. Društvo št. 47. 19 glasov. Društvo št. 52. 14 glasov. Društvo št. 61. 10 glasov.. Društvo št. 2. 83 glasov. Društvo št. 10. 23 glasov. Društvo št. 15. 21 glasov. Društvo št. 19. 24 glasov. Društvo št. 21. 8 glasov. Društvo št. 26. 4 glasov. Društvo št. 32. 17 glasov. Društvo št. 34. 10 glasov. Društvo št. 38. 20 glasov. Društvo št. 41. 16 glasov. Društvo št. 44. 22 glasov. Društvo št. 50. 10 plasov. Društvo št. 53. 7 glasov. Skupaj 586 glasov. CENJENA DRUŽTVA. Sedaj Vam je jasno, kaj večina društev želi toraj za pokritje vožnje delegatom plača vsak elan $1.00 izvzemši onih kateri so pristopili pozneje, in sicer: član kateri je pristopil v mesecu Juniju, plača za Julij, Aug. in Sept. po 25 ct. Vsak novi član plača v prihodnjem mesecu po pristopu itd. U-pam da bode to vsakemu sobratu dovolj jasno in povolji. Opominjam opetovano br. uradnike krajevnih društev, da kadar novi član pristopi, mora plačati vstopuino $2.00 in asesment $1.00 skupaj $3.00. ne pa samo vstopnino kakor to od mnogih društev dobivamo. Član kateri takoj pri vstopu ne plača tudi asesmenta ne bode vknjižen s tekočim mesecem, temveč še’e potem kadar plača asesment. Dolžnost je pa društvenih uradnikov paziti ra red in koristi elanov. Isto velja za ženska društva in ženske sploh. Toraj prosim v prihodnje pravilnega poslovanja. Novo pristopilim društvom ni bilo mogoče odposlati glasovnice, kajti bilo bi prepozno za priobčiti v današnji štev. Glasila. O-ua društva pa katera nam glasovnic niso vrnila se vpoštevajo, da delegata sama plačajo. Konečno pozdravljam vse sobrate in «estre S. S. P. Zveze. JOS. IVANŠEK, glav. tajnik. IZVLEČEK REDNE SEJE GLAVNEGA ODBORA S. S. P. ZVEZE. Dne 27. julija se je vršila 9. seja S. S. P. Z. po inkorporaciji, pod predsedstvom Anton Mladiča. Prisotni so bili: A. Mladič, J. Ivanšek, M. V. Konda, J. Verščaj. L. Skubic, A. Duller in J. Gesbell. l)r. št. 36 v 'Springfield poroča da, zahteva br. Pekol za operacijo na zlomljeni nogi »voto $75.60. Stvar se je prepustila posebnemu, za to pooblaščenemu odboru v ureditev. Na to se prečita zasebno pismo br. A. Gorenc, čl. istega društva v kateri prosi pomoči, povdarjajoč, da si je zlomil nogo in da že od 6. jan. ne-dela. Odbor je sklenil, da se ne ozira na zasebna pisma, sicer pa dobiva br. Gorenc že tudi bolniško podporo. Dr. št. 12 v Sublet, Wyo. poroča o poškodovanem br. M. Zagorc, katerega so, ko se je 15. marca ob 9. uri zvečer od soseda vračal domov, napadli nepoznani lopovi in ga hudo pokvarili. Zdrobili so mu vso spodnjo čeljust, na kateri je bil pozneje operiran, ter trpi grozne bolečine in tudi pomanjkanje. Glede pomanjkljivosti poročila, kako je prišlo do tepeža itd. se stvar odloži in počaka daljših poročil. Tajnik dr. št. 2 v Claridge, Pa. poroča da je društvo pogrebne stroške za pokojnim br. V. Zor plačalo iz njegove zapuščine in da se naj cela smrtnina iznlača postavnima dedičema, namreč v starem kraju se nahajajočima bratu in sestri. Se vzame na znanje. Dr. št. 5 v Darragh, Pa. poroča, da je za umrlem br. Fr. Keni-kom pogrebne stroške $100.00 plačal njegov brat. Ker se pa sedaj, ko radi štraika že delj časa ne dela, nahaja v pomanjkanju, prosi r.a.i bi mu Zveza od smrtmne to svoto izplačala. Odbor je določil, da se mu izplača $75.60, kakor govorijo pravila. Dr. št. 54 v Ely, Minn, poroča, da imajo v društvu enega člana, gostilničarja, ki je tudi pri ognjegaseih, za kar niso vedeli, ko so ga k Zvezi priglasili. Odbor jedoloeil, da se ga kot takega po pravilih ne mora smatrati za člana Zveze, razun, da to službo o-pusti. Karl Stopar, predsednik dr. št. 45 v Baltic, Mich, se izraža, naj bi Zveza več. oglaševala in sicer tudi v drugih hrvaških listih, imerfßma ealumetskim, potem bi mu bilo mogoče vstanoviti društvo tudi tam. Odbor prošnji ozir. želji br. Stoparja ne more vstreei, tudi nima autoritete za to, izdajati pravila v hrvaškem jeziku. O takih važnih stvareh ima pravico sklepati edino le konvencija. Brat tajnik poroča, da je prejel novo društvo iz Conemaugh, Pa. z 9 elani, ker pa zdrav, pristopne listine niso po zdravniku po-volno izpolnjene, jih je že v drugič zavrnil (tu je br. tajnik raztolmačil pomanjkljivost v istih.) Odbor je sklenil, da društva ne more sprejeti dokler niso listine v redu. Nadalje poroča br. tajnik o drugih dveh na novo sprejetih društvih, in sicer št. GO v Pueblo, Colo. z 9 člani, in št. 61 v Bar-berton, O. z 11 člani. K posameznim dr. je v mesecu jul. pristopilo 48 čl. in 1 članica. Brat Verščaj stavi predlog, da se vsi ti priglašeni in odboru predloženi sprejmejo v Zvezo; predlog je bil podpiran in soglasno sprejet. ‘Nato predstavi gl. tajnik večje število verodostojnih listin o starosti raznih, na novo pristopivših mož, kateri so bili vsi sprejeti katerih listine so bile verojetue. Drugi so se zavrnili z o-pazko, naj si tudi oni verodostojne listine preskrbe; te so krstni list ali tako imenovani Militär pass in nobene druge. Nato so trli predloženi in odobreni še nekteri računi, na kar je br. predsednik zaključil sejo ob VolS uri. M. V. KONDA, zapisnikar. ITeuropin Želcdečni Grenčec je znašel J. B. Scheuer, v nemškem Jas-suiku na Moravskem, Avstrija v začetku zadnjega stoletja in ga postavil na ameriški trg v letu 1990. Vsakdo priznava, da isti je najboljši želodečni grenčec v eksistenci! Ta grenčeč je napravljen iz izbra,-nik zelišč in koreninic, vsebujočih medicinske snovi in je gotovo, zanesljivo zlravilo proti kislini v želodcu, zaprtju, želodeenem krču in grižavici. Priporoča se ga za preganjanje plinov iz drobja. Samo en poskus pokaže dobre lastnosti tega grenčeca. J. B. SCHEUER CO., IZDELOVALEC 158 W. Kinzie St., Chicago, Illinois garantiramo DA ---- JE --- SLOVANSKA KORONA zdravilno grenka vinska TONIKA napravljena izključno le iz starega, čistega kalifornijskega vina. Ista vsebuje najbolj pomagljive snovi za človeški sistem, delaje na črevesa in jetra, Vam da trdno spanje in Vam ponovi Vaš potrt sistem lepše kot katerokoli drugo zdravilo. Naročila na debelo za te, kakor tudi za žganje, likerje in vina se lahko pošiljajo na IsvdotLor IMIILj-A. ID IČ? GENERAL AGENT 158 W. Kinzie St. Chicago, III. SV-AV1SH CROtyf! NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodo vice mineralne vode in drugih neopojnih pijač. S2—84 Fisk St, Tel. Canal 1406 Celoletna naročnina na “Glas Svobode” je $2.00 (dva tolarja). M. KARA 1919 So. HALSTED ST. cor. 19. Plače. Vam je na razpolago pokazati svojo najlolšo zalogo mit iD spmlato oMe. “Glas Svobode” (The Voice op Liberty) weekly Published by The Glas Svobode Co., 1518 W. 20th St. Chicago. Illinois. Subscription $2. Of per year. Advertisements on agreement prvi svobodomiselni list ^ za slovenski narod v Ameriki._____________________ ’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek ______________in velja------------------ ZA AMERIKO: Za celo leto........ za pol leta.......... ZA EVROPO: Za celo leto........ za pol leta.......... .$2.00 .$1.00 ..$2.50 .$1.25 Naslov za Dopise in PoSiljatve je GLAS SVOBODE CO. 1518 WEST 20TH ST.. CHICAGO, IU- Pri spremembi btvaliSia prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov. 231 NEKOLIKO RAZMIŠLJE-VANJA. Kako so nastale vere? Pisati o veri, je ravnotako kočljivo, kakor dregati s šibo v sršenovo gnezdo. Če dražim sršene, ali druge take živaliee, moram biti pripravljen na to, da vsled njihovih pikov zatečem. Če pišem pa o veri, se kmalu oglasijo drugi, ki ne pikajo ravno z želom, pač pa dolgim' jezikom in ostrim peresom. A tekom svojega večletnega delovanja kot časnikar v stari domovini, kakor tukaj, sem dobil -že tako debelo kožo, da mi je žela ne prodro in ne dosežejo občutljivih delov. — P.rv o pri veri k e mu vprašanju je pači: kako so nastale vere? V prvem hipu je težavno, na to odgovoriti. Mi, ki smo bi.i krščeni in “vzgojeni” v veri naših pradedov, ki smo čuli od poeetka najnežnejše mladinske dobe od matere, kake tete, babice ali druge največje časti in spoštovanja vredne osebe samo ginljive štorije o Mariji, malem' Jezhščku, svetemu Jožefu, preganjaju svete družine itd. itd. itd. se ne moremo kar tako hitro otresti verskega praznoverja. Praznoverje, to je prava označba za takoime-novano vero. Še predno more nežen otrok izgovoriti “mama “ate”, ga že uči skrbna mati: “križkaj se!” “moli k bogcu!” Ta utis, katerega zado-bi skoraj vsak otrok (pri tem' imam na prvem- mestu v mislih slovenske, ker med Slovenci je svobodomiselnost malone še v povojih) je skoraj neizbrisljiv. Istotako tudi utis posebne mržnje napram kačam. In to zopet v zvezi z vero! “Kača je zapeljala Evo, Eva A dama, in tako je ostal človeštvu nebeški raj zaprt!” Tako se pod-neujejo otroci prvo uro kršan-skega šolskega poduka. Obrok mora dobiti utis, da je kača nekaj neznansko hudobnega, strašnega, zvitega, zapeljivega strupenega itd. In utisev zadobljenih v otroških letih, ni kar tako- zatreti. Ali je potem čudno, če se odrasel mož prestraši v gozdu šuma, katerega napravi nedolžen martinček? In, ali ni največja ironija, ko govori sv. pismo, da je ostal raj človeštvu zaprt radi pregrehe, katero sta storila A-dam in Eva po zapeljivosti kače. Če se držimo izvajanj sv. pisma in dogem katoliške cerkve, namreč da sta Adam in Eva zaplodila ves človeški rod, mi nikdar raja ne bi videli, ker bi po vseh naravnih postavah morala bivša bivaka v raju še danes ondi samevati če se ne bi pregrešila! Sad storjene pregrehe je bil vendar Kajn — torej ni obstajala pre greha v snedenju ene jabolke! To sem omenil samo zato, ker marsikak sicer svobodno misleč človek še danes ne ve, zakaj so ne more otresti tihe misli: mogoče je pa vendar kaj! Tem naj velja: Kakor vam je bila v najnež-nej-ši mladinski dobi vcepljena v mlado dušo vera, tako vam je bi; lo vcepljeno tudi sovraštvo in mržnja do kač. Teh utisev se ne otresete z lepa; posebno verskega n,e, dasiravno vidite in čujete dan na dan protislovja v verskih stvareh, cerkvenih dogmah in inštitucijah! — Da pa preidem k vprašanju kako so nastale vere? moram poseči nazaj v prastaro dobo, v dobo, ko so začeli napol divji ljudje opazovati naravo in razne vremenske pojava, katere so si po •svoje razlagali. (Prvi človek je bil popolnoma .odviaen od narave; kar mu je narava sama dala, to je imel. O rakem bogu ali božanstvu se mu ¡kraja niti sianjalo ni. Rečem, sa-no, skraja ne! A ko se je moral Sasih boriti proti raznim povsem naravnim pojavom, kakor poplavi, velikanskim požarom, ko so ia vznemirjali potresi, in ko si v akih slučajih ni mogel nikakor pomagati, se je v njegovi g a vi oorodila misel, povsem logična, da ga nekdo sovraži, da mu nekdo nagaja. Kdo je ta nekdo?! Videl ga ni nikdar, a prepričal se je o njegovi velikanski moči, »roti kateri je bil vsak odpor zaman. Kdo je oni, ki je razburil valove, da so pridrvili do njegove luknje, in bi ga kmalu podkovali in odnesli seboj? Kdo je oni, ki ima tako moč, da strese vso zemljo in ki učini, da bljujejo gore iz se ogenj in žveplo? Ali se moremo čuditi, da ga je priredila njegova domišljija do prepričanja, da se nahajajo na svetu bitja, katerih ni videti, a so ma lodane vsegamogočna? In še hujše! Ta bitja mu nagajajo, ga sovražijo, mu želijo vse zlo. In imenoval jih je zle (hudobne) duhove! — Mogoče bi jih na kak način potolažil, — si je mislil prvi človek. In daroval jim je, naredil si je kamenit altar, naR katerem jte zažigal razne darove, — vse samo zato, da potolaži hudobne duhove in se jim prikupi, da ga puste nadalje v miru. Tako s: je ustvaril prvi človek nadnaravna bitja — bogove, torej vero. A idimo dalje! Ko je prišel prvi človek do te ga, si je hitro -poiskal tudi dobre duhove. Poiskal si jih je iz narave same. Solnce mu je bil vedno dober prijatelj. Razgnalo je črne oblake, — eno orožij hudobnih duhov. Začel je solnce obožavati moliti. — Popolnoma razumljivo ne! In zakaj naj ne bi oboževal tudi dneva, pomladi in poletja? Zakaj naj ne bi molil lune, ki mu je svetila ponoči pri lovu, na nevarnih potih? Iz vseh, njemu pri jaznih naravnih pojavov si je u stvaril bogove, jih molil in jim daroval. Kakega posmrtnega življenja si ni predstavljal. Zakaj neki? Iz katerega vzroka? Tudi to samo nekaj časa! Recimo, da je prvemu človeku umrla kaka, njemu draga oseba Ali da je v boju ubil katerega nasprotnika. Ali bi bilo kaj čud nega, če bi se mn ta oseba prikazala v sanjah? Dnevni utisi vpljivajd na naše sanje. To je go tov« in da se je prvemu človeku sanjalo, tudi. Kaj naj si je mislil prebudivtši se, ko je počel p nemi šljevati dogodke, katere je preživel sanjajoč? Sovražnika, katere mu je včeraj zdrobil z batom- gla vo, je videl ponoči pred seboj Videl je svoje drage, ki so prene hali živeti, — kako in zakaj? te ga ni vedel. In sedaj je naenkrat prišel do prepričanja, da človek dasiravn-o se več ne giblje, da ni česar ne vživa torej, da je mrtev in, dasiravno je ubit, živi še na dalje, a bajno, nevidno življenje O tem torej, da človek tudi po smrti, katero si je težko razlagal še živi, je -bil prepričan. Prepri čale so ga njegove sanje. A kj živi, in kako? Kdo ve, v kaki podobi se mu je prikazal kak prijatelj ali sovr-až nik! ¡Sklepal j-e prav lahko, da j tudi posmrtno življenje različno da se godi enemu boljše, druge mu slabše. In kakor se je prv človek ¡razvijal, tako se je razvi jala tudi vera, katero si je sam ustvaril. Oboževal in molil je vse kar mu je bilo naklonjeno. Po mlad, poletje, jesen, solnce, me see, zvezde, dan, itd., itd., itd., to vse so bili njegovi dobri duhovi Kar je pa temu nasprotno, je u mevno, da si jih je predstavljal hudobne. Teh ni oboževal ali mo lil, ampak bal se jih je in jih ho tel sprijazniti z raznimi žrtvami In da ta izvajanja niso brez trdne podlage, dokazuje dejstvo, da se vere divjih narodov v vseh delih sveta v bistvenih točkah nič ne razlikujejo! konečno še: Kristus je bil tudi e-den največjih, če ne največji u-enjak, svobodno in socialno mileč človek, a njegove nauke so poznejši nasledniki po svoje prikrojili, tako, da danes lahko rečemo, da se katoliška cerkev z Kristovimi nauki sploh več ne strinja. A o tem enkrat pozneje. Tacitus. Da se je potem razvijala vera, kakor se je razvijal človek, sko raj ni treba posebej omenjati. Ve ra se je vedno in vedno izpremi-njala ter izpopolnjevala. Narodi ki so imeli v davnih, davnih časih visoko kulturo, so imeli tudi verske učenjake, katerih do danes še ni nikdo dosegel. Tako v iztočni Aziji Budo, Konfucija i. d. Ka toliska vera se v mn-ogih točkah naslanja na nauke teh učenjakov, dasiravno hoče to utajiti. In ’Sicer se tudi pod današnjimi zakoni kazni podkupovalee, kakor podkupljence, toda to je neumno. Stvar je treba tako pre-vstrojiti da ne bo ne podkupoval-eev in ne podkupovancev. Da dosežemo to, je pred vsem treba prevstrojbe zistema vlade in zi--stema postave. Da pridemo do tega, je treba politične nadvlade, ki ho pomedla z vso gnjilobo. HOW ABOUT THE THIEF MAKER! ZRAKOPLOVI IN — VERA. Kako je vlada Zdr. držav pri šla na sled sleparijam sladkornemu trustu? Kako je nektere nižje uradnike aretirala in jih obsodila ječo? Kako se je pletla vsa to zadevna afera, in kako viteško je ,-lada nagradila moža, ki je zašle dil lumparije sladkornega trusta in jih naznanil vladi? Tat, ki krade zase, ali za svojega delodajalca, zasluži, da se ga kaznuje. Državno pr t >444 à à A A i> ifc 4 Slovensko Delavsko Podporno in =Penzijsko Društvom Ustanov. » U/ v J »JUKI 21. nov. 1909 DARRAGTH, PENNSYLVANIA GLAVNI ODBOR: PREDSEDINTK: Jos. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK:: Ivan Sever, Adamsburg, Ta. Box 51. TAJNIK: Fran Plazzotta, Madison, Pa. Box 23. ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adainsburg, Pa. Box 122. BLAGAJNIK: Jos. Klaužar, Adamsburg, Pa. Box 88. NADZORNIKI: ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik. JAKOB ŠETINA, Adamsburg, Pa. Box 108. R.TiAŽ ČELIK. Adamsburg. Pa. Box 23. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. GEORGE BOEHM. Arona, Pa. mov, 'korumpiranje vse morale, in tako je hvalevredno .postopanje, se proti temu bojevati. V prvi vrsti z neumorno agitacijo za vedno razširjenje delavskih organizacij, ker, kadar bodo vsi delavci organizovani, bodo podjetniki prav težko dobili skabe, ali sploh ne. Kar zahteva podjetnikom v Massachusetts tako neljuba postava, bode pozneje obče blagodejno vpljivalo, ne s pomočjo postave, ampak močjo organi-zovanega delavskega razreda. TONIKA. IZ GLAVNEGA URADA S. D. P. in P. D. V DARRAGH, PA. PRISTOPILI: K družtvm štev. 4 v Waukegan, 111.: Jermančič, cert. št. 93 in Ivan Dolinar, cert. štev. 94. Anton DRUŠTVENI URADNIKI. Dr.fšt. 1 v Darragh, Pa.: Preds. Fr. Brunet, Box 54, Darragh, Pa.; Taj. Fr. Čopi, B-ox 23, Madison, Pa.; Blag. Fr. Dermota, Box 36, Darragh, Pa. — Seja 3. nedeljo v mesecu, v Keyston dvorani. Dr. št. 2 v Adamaburg, Pa.: Preds. St. Flere, Box 122; Taj. Alois Flere, Box 122; Blag. J. Simončič, Box 88; vsi v Adamsburg, Pa. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Dr. št. 3 v Claridge, Pa.: Preds. Henrik Lamut, Box 283; Tajnik John Batich, Box 487; Blag. Lovrenc Arhar, Box 451; vsi v Cla-rid^e, Pa. — Seja 3. nedelj» v mesecu. Dr. št. 4 v Waukegan, 111.: Preds. A. Celarec, 706 Market st.; Taj. Iv. Gantar, G04 — 10th st.; Blag. Jos. Cankar, 620 Mar ket st. — Seja 3. nedeljo v mesecu na 611 Market st. Ako kateri zapazi pomote v u-radnih poročilih, to je pri imenu, naslovu in številkah naj to takoj naznani glav. tajniku, da se ista popravi. Fr. Plazzotta, gl. tajnik. TAKI SO KAPITALISTI! Kapitalisti so si izmislili zopet nekaj novega, da bi tem lažje teptali po že itak dovolj zatiranih delavcih. Štrajka se bojijo, kakor hudič križa. Da skušajo vsak štrajk streti s pomočjo ska-bov, je delavcem že itak dovolj-no znano. In sedaj pravijo, da je protiustavno, če se hoče na kate-■rikoli način spraviti zapeljanega ali nevednega delavca, katerega so ujeli kompanijski agentje, da •bi opravljal fkabsko delo, do tega, da 'bi se pridružil svojim ištrajkujočim tovarišem. V eni zadnjih številk smo poročali, da je masssashutska posta-vodajnica sprejela zakon, po katerem je obvezno, pri vseh oglasih, da se iščejo delavci, naznaniti, je li v tamošnji tovarni ali kaki drugi delavnici štrajk ali ne. Ta postava kapitalistom umevno ni po volji, in zatrjujejo, da je protiustavna. Pri tem se sklicujejo na “osebno svobodo”, ki je baje kot najvišje pravo vsakemu državljanu garantirana. Iz te “o-sebne svobode” hočejo izvesti “delavsko svobodo!” Kako grdo vendar izrabljajo podjetniki “delavsko svobodo” v slučajih štraj-ka! Sami gredo, ali pošljejo a-gente na vse strani, in najemajo delavce pod raznimi pretvezami in zamolčanjem pravega položaja, da bi z njih pomočjo zatrli štrajk. In če se štrajkarji proti takemu, očividnemu hudodelstvu branijo, in skušajo stavkokazom raztolmačiti, kako in kaj. krilci vse podjetništvo in njegovo časopisje o “kršitvi delavske svobode”, in hitro pokliče na pomoč policijo, s katere pomočjo hoče zagovarjati svoje lopovske postopanje da je napotilo poštene delavce do skabskega dela. IGoljufivo izvabljanje “dela želečih” se ponavlja dan na dan v stotine šlučaj!h. Kaj bi se zgodilo s štrajkujočimi delavci, ako bi na enak način postopali in prikrivali resnico, in si tako pomagati do zmage? Ali ne bi bile a-retacije na debelo na dnevnem redu? Gotovo! Že itak morajo delavci v času štrajka brez vzro ka pokušati jetniško hrano, kar je v očeh kapitalistov popolnoma v redu. Saj so mnenja, da je štrajk, ki je naperjen proti nji hovi vsemogočnosti, veliko hudo delstvo! Takemu tolmačenju štrajka se pridružuje tudi policija in sodi 6če, samo, da bi se delavci ne u-pali zaštrajkati. Posedujočemu in vladajočemu razredu je štrajk nekaj strašnega; skoraj revoluci- ja, katera moti kaJpitalistični državni red, državni red, ki nakazuje delavcem samo podložna in službujoča mesta. Radi tega nežna ljubezen in skrb za skabe, radi tega silovito preprečenje štraj-karskih naredb za vspešno izpeljavo štrajka, radi tega prepoved straž itd. “Delavska svoboda” je geslo, pod katerim se bo.juie danes vladajoči razred v boju proti štraj-karskemu pravu delavcev. A vladajoča armada ne pozna v svojem okrožju nikake delavske svobode. Pri javnih obratih, državnemu vladanju, pošti, železnici, rudarskemu oskrbništvu itd. se ne pri-poznava delavske svobode, pač pa se prakticira terorizem; tam velia geslo: “Katerega kruli jem, onega pesem pojem!” iu kdor se temu ne pokori, moia pobrati svoja šila in kopita ter iti. Prava delavska svoboda zahteva tudi pravico do dela, pravico do eksistence! “Delavska svoboda” stavkoka zov in skabov, katero obožavajo podjetniki, ni nikako nravno ali idealno dobro, marveč ravno nasprotje tega. Je zavijanje poj- Victor S. Skubic. Mnogo ur delati, pomeni, malo ur živeti. Kdor zaničuje živali, tudi ljudi ne spoštuje. Vsaka dobra stvar počasi napreduje, a končno mora zmagati. Ako bi sovražili greh tako, kakor ječo, ne bi imeli toliko odvetnikov. Mnogokrat oni, ki prosi za mir, samo proti kazni protestuje. Mnogo dobrih stvari se izgubi, ker nikdo ne vpraša po njih. Od 300.000 blaznikov v Rusiji jih je 270,000 na svobodi. Mnogo je ljudij, ki se poganjajo za kako pravico, kadar je nimajo pravice zahtevati. <5e bode šlo tako naprej, se nam bode zdelo trampovo življenje najboljše. Ker če dela, nima ,nič, če berači, nima nič, zakaj potem človek delal? . . . bi “Kdor hoče dolgo živeti, naj je čebulo,” je rekla neka čez 100 let stara žena v državi Ohio. — Pozabila je pa povedati, ali ve za kako sredstvo proti smradu čebule. — Delavci, ki imajo boljšo službo m več razumnosti, se borijo za boljšo bodočnost. Delavci, ki imajo slabo službo in malo razuma, nočejo poslušati delavcev, ki se bore za 'boljšo bodočnost ! In tako bode šlo naprej, dokler se jim ne #d pro oči. ŽRTEV DUHOVNIKA ZAPELJIVCA. V Monakovem na Nemškem se je vršila te dni porotna razprava, ki je omogočila globok vpogled v naravnost neverjetno pokvarjenost današnje duhovščine. Pred poroto je stala 30 letna šivilja Marija Trautsch iz Kalbermoora pri Monakovem, ki je imela s t.a-mošnjim župnikom Schenerjem o-troka. Na vpliv župnika pa je o-na to tajila in je celo pri dveh o-bravnavah v prilog župnika krivo prisegla, obekrat na izrecni pritisk župnika iSehenerja. Pred nekaj mesci pa je Schener izginil v — Ameriko, Marijo Frautsch je pa državni pravdnik postavil na zatožno klop zaradi krive prisege. Pri obravnavi je skesana zape-ljanka obširno pripovedovala, kako ji je župnik Schener v pismih in ustmeno dopovedal, da sme krivo priseči, ker s tem prinese žrtev veri (!). Pri tej obravnavi se je čitalo tudi pismo, katero je pisal Schener svoji kuharici, ki jo je tudi zapeljal h krivi prisegi, ki pa tega (menda iz maščevanja, da ie poleg nje imel še druge!!) ni hotela. V tem pismu stoji med drugim : “Ne gre se samo za rešitev moje časti, gre se za čast stanu, za ohranitev vere in za rešitev tisočerih duš (H). Pomislite, da pride vsaka nepremišljena beseda pred sodnijo v časnike.” V enem drugem pismu ji obljublja Schener lepo nagrado: “Upam, da hote za rešitev meje časti, za zmago resnice (!) in za obrambo vere (!) storili vse, kar je mogoče.” Obtoženka je nadalje pripovedovala, da ji je župnik pisal in rekel, da bo pogubljena njena duša, če ne izpove tako, kakor on želi; dalje da ji cerkev krive prisege ne bo štela v greh in da s to žrtvo doseže večno blaženstvo (!). V nebesih da ji bodo to zelo viso ko zaračunili (!). Porotniki so vsled vseh teh stvari obtoženko oprostili krive prisege, pač pa se jo obsodilo zaradi ponovne malomarnosti v pri-sesri, na 8 mesecev zapora. Pravi zločinee župnik Schener pa se v Ameriki smeje v pest svoji žrtvi, ki je zaradi lopovstva katoliškega duhovnika tako težko kaznovana. PROŠNJA. Gotovo je še slehernemu r6jaku v živem spominu grozna razstrel-ba, ki se je pripetila dne 31. januarja 1910 v Primero, Colo., kjer je moralo zapustiti svoje nedolžno življenje pod razvalinami skalovja toliko Slovencev, od kterih je ‘bilo mnogo onih, ki niso bili pri nobenem podpornem družtvu. Da jih obranimo v trajnem spominu, je sklenilo družtvo “Planinski raj” štev. 8 S. D. P. Zveze postaviti na njih grobe skupni spomenik in sicer ob času obletnice dne 31. januarja 1911. Spomenik je proračnnjen na o-kroglih tisoč dolarjev. Ker nam pa silno primanjkuje denarja, se obračamo do vseh slovenskih društev in posameznih rojakov s ponižno prošnjo, da nam nekoliko pripomorejo izvršiti gotovo plemeniti namen z raznimi prispevki; vsak najmanjši dar bode sprejet z najvejjo hvaležnostjo in objavljen bode v zahvalo v tem listu. Denarne svote naj se pošiljajo na »skrbniški odbor: Michael Krivec, John Udovič, Frank Slanovic, vsi P. O. Box 324, Primero, Colo. (5-12-19) Rojaki, podpirajte tvrdke, ki oglašujejo v Glas Svobode in pri nakupu vselej omenite iGlas Svobode. To pomaga listu. I Pijte najboljše pivo I ¡ Pater Sclioeniioffen Brewing Co. I PHONE: CANAL 9 CHICAGO ILL. $ 0 M. A. WEISSKOPF, M. P. ----- ZDRAVNIK IN RANOCELNIK -- " 1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476 Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Platt, od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od I—3. ure popoludne in od 4.—5. popoludne. od 6,—8:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoludne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih. DR. WEISSKQPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. 0 0 AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA. NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO PARNIKI PLUJE TO IZ NEW YORK A: Oceania........17. Aug. 1910 M. Washington 31. Aug. 1910 Argentina.......14. Sept 1910 Oceania..............5. Oct. Parniki odplujejo redno ob sredah ob 1. uri pjpoldne iz pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu 5Jte ceste r Sunth Brooklynu. Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU Phelp Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. GLAVNI ZASTOP ZA AMERIKO Vsak slovenski delavec naj čita “GLAS SVOBODE” Najstarejša slovanska tvrtka EMIL BACH MAN 1/19 So. Centre Ave., Chicago, III. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, nri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. £ C ii?E.e.ebu.jjis ustanovitelj Ako trpite na: Želodčnej bolezni, slabi prebavi, drizgi, kožni bolezni, ali ako imate renmatizem, glavobolj, škrofeljne, hripavost, naduho ali jetiko,srčno napako, nervoznoznest zlato žilo, kilo, ali bolezen pljuč, jeter, ledio ušes ali oči. Napihnjenost trebuha, katar v nosu, glavi, vratu ali želodcu. Trabuljo, neu-ralgio.mazulje ali kake druge notranje ali vnanje bolezni, kakor tudi tajne spolne bolezni, pišite ali pa pridite osebno, na navedeni naslov na kar Vam bode pomagano. Pišite takoj danes po jedno zanamenitih in prekoristnih od Dr. E C. Collins-a spisanih knjig, katero dobite povsem \ brezplačno Popolno Resnico in ne prazno Govorjenje DOKAZUJEJO TSKUŠENI ZMOŽNI IN VEŠČI ZDRAVNIKI. Ni dovolj biti samo zdravnik ter imeti razne oglase po časopisih Naš ubogi, bolni Slovenski narod potrebuje, dobre vešče in izskušene zdravnike kateri jim za morejo v bolezni tudi resnično pomagati, ker naši bolni Slovenci ne morejo njih težko prišle ženi denar v neuspešne svrhe proč metati ter prazne žepe neveščih zdravnikov polniti ter si z uj h slabimi zdravili bolezen še bolj poslabšati. ROJAKI! ne verujte sladkim in lepim besedam takih zdravnikov kateri se v malih oglasih in časopisih samo hvalijo in pisarijo o njih veščnostih, kateri ne morejo niti jednega povoljuega slučaja njih zdravljenja dokazati Zdravnik, THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE so dobro poznati med vsem Slovencem. Ti zdravniki se žrtvujejo že n.onogo let za naš bolni Slovenski narod ter njih dobroto iu zadovoljnost Učili in prakticirali so mnogo, mnogo let tako da so sedaj zmožni, z najboljšim uspehom ozdraviti vsakovrstne bolezni najsibode še tako zastarana in zanemarjena vsled nepravilnega zdravljenja iu slabih zdravil, drugih zdravnikov. Na tisoče in tisoče zahvalnic, ter veselje in zadovoljnost mnogobrojuih družin Vam to dokazujejo ter hvalijo požrtvovalno in uspešno delovanje teh zdravnikov. THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE sprejema samo najboljše, najvešče in najiskušene zdravnike kateri prakticirajo zdravila. Tu ga ni bolnika, katerega bi ti zdravniki odpustili nezadovoljnega in da bi mu ne bilo pomagano. Zadravila katere zdravniki tega zavoda predpišejo so najboljša na svetu iu katera nikdar svojega cilja ne zgreše ter vedno pomagajo proti bolezni. @ Ako toraj trpite na kakoršni koli bolezni, najsibode nova, akutna zastarela ali kronična, ne čakajte dokler se ista še bolj ne poslabša in da ne postane neozdravljiva, temveč poiščite si pomoč takoj iu nemudoma. Ako zahteva Vaša bolezen takojšnjo pomoč, pišite ali pa pridite brez obotavljanja in čakanja. Ako ne veste »ami prav gotovo kaj da Vam manjka in na kakej bolezni da trpite vprašajte zkravnike The Collins New York Medical Institute pismeno ali osebno nakar Vam bodejo isti z veseljem iu to popolnoma brezplačno razložili ter svetovali. To je smoter in požrtvovalno delovanje zdravnikov tega zavoda, potom katerega postajajo vedno bolj priljubljeni In slavni. Vsa pisma naslovite na: Dr. S. E. Hytulmanu M. D. of The Gollins New York Medical Institute 140 W. 34th Street - New York City. Uradne ure za osebne obiske so; vsaki dan od 10 do 5 ure popoldan. Ob nedeljah in praznikih od 10 do 1 ure popoldan in vsaki torek in petek zvečer od 7 do 8 ure. DOPISI. IRWIN, WESTMORELAND COUNTY, PA. Cenjeni sobrat urednik: — “Le korajžo pa šnajd!” je naše -geslo, ncglede na pomanjkanje in trpljenje, ki nas mori. Kamorkoli se človek obrne, sreča štraj-karje, toda polni upanja in veseli smo vsi. Ako nas kdo vpraša o stavki, mu odgovorimo: “zmaga nam: je gotova. " Vse izgleda tako, kakor da smo »e zares oprostili sužnjouti; ni tp-raj čuda, da raje umrjemo, kakor bi se spet podali nazaj v ono sta-roveško sužnjost, dasi nas preganjajo1 najeti biriči na vse mogoče načine. Znani so nam' še večji ideali, kakor umreti za državo in koristi drugih ljudij, mesto za svoje. Sedaj smo na štrajku 19. teden in se ne podamo, dokler ne zmagamo. V torek zjutraj, dne 19. julija je bil v obličju Heath Čampe obstreljen John Končar v roko; odneslo mu je dva prsta, kot bi jih odrezal. Kdo je streljal, se ne da dognati, ker je strel prišel z hriba, odkoder so nas naskočili kom-panijski hlapci, da bi nam ugrabli šotore. Superintendent Taylor iz Sa-lemville je pod $300 varščine, ker je nevarno pretepel Toma Svolin-skega s kolom, ki ni hotel iti delati na njegovo povelje. 'Pod varščino $1,000 je tudi neki deputy Jerry MeiDonough radi pretepa, zopet drugi pod $5-00 itd. John Snelling, kateri je hladnokrvno umoril Poljaka Jakoba Po-tlar pred par tedni v Claridge, Pa. je izročen glavni poroti, ki se snide v jeseni. Pripoznati moram, da se štrajk veliko lepše razvija, kot se je pred tremi meseci. Štrajkarji gledajo in se postavljajo v bran, kot vojaki v vojni, ter se bojujemo vedno v upanju na kmalošnjo zmago. Naši ljudje in družine trpijo po-mankanje, ter bodo še gladovali in trpeli, toda, mogoče se bode štrajk po drugih krajih kmali zaključil, in potem 'bomo dobili večjo podporo. Vsako trpljenje ima, kakor pravi pregovor, srebrno nit nad seboj; tako ima tudi to. Kakor cerkve vseh ver in sekt po vesoljnem svetu rastejo, kakor gobe po dežju, in to v vznamenju spomenikov trpečega 'Krista, tako bodo lokalne unije stale kot spomeniki ter pričale, kako so se bojevali elani organizacije U. M. W. of America za svoie pravice v Westmoreland okraju. Štrajkar. f _______ Claridge, Pa. 30. julija. Spoštovani urednik: — Prosim priobčite sledeče: Včeraj pozno ponoči je prišlo v pol ure oddaljenem Exportu do boja med skabi in deputiji na eni, in štrajkujočimi premogarji na drugi strani. En premogar, rodom Hrvat, je ustreljen in dva ali trije deputiji. Več jih je ranjenih na obeh straneh. Oddanih je bilo do 250 strelov. Umevno je, da vlada vsled tega veliko razburjenje. Obširnejše poročilo Vam pošljem v kratkim. B. Pueblo, Colo. Dragi urednik: — 'Naznanim Vam, da imate sedaj v Chi-eagi nekega možakarja, ki je zaklet sovražnik svobodomiselnega gibanja in Slovenske Svobodomiselne Podporne Zveze. Sicer ni moj namen zabavljati, a verjemite mi, g. urednik, da moram v tem slučaju tega človeka, sicer brezpomembno ničlo, pokazati javnosti v pravi luči. Iz Chicage pisari sedaj nazaj v Pueblo, naj Slovenci ne pristopajo k novovsta-novljenemu družtvu “Francisco Ferrer” katerega smo priklopili k lepo se razevitajoči S. S. P. Z., češ, da je Zveza na robu propada itd. Nesramnemu obrekovalcu ne morem slediti v Chicago, in tako mu torej tem potom svetujem, naj bode lepo tih in miren, drugače dobi za svoje nesramno obrekovanje plačilo, kakoršnjega zasluži. Obrekovalec, po imenu K. Pogorelc, in je brat tukajšnjega Mihe, se prav zastonj zaganja v Zvezo. Znano je vsakemu rojaku, da ima vsako novovstanovljeno društvo nasprotnike, in tako jih ima tudi Zveza. Dobro se bodete še spominjali, kak krik je bil tu v Puebli o priliki vstanovitve družtva “Sokol" J. S. K. J. In potem povodom vstanovitve društva “Orel" 3. K P. J., tudi ta- krat je bilo vse pokonci, pa bi ne bilo sedaj, ko smo vstanovili društvo na svobodomiselni podlagi? Boli nas le to, da se sedaj koljemo medsebojno, ko smo se nekdaj skupno borili proti skupnemu sovražniku — klerikalizmu. Vendar, preganjanja proti naši vrli Zvezi bodo kmalu ponehala, saj mora biti iz njenega delovanja vsakemu, kdor ni slep, jasno, da stoji trdno in da se razvija tako, kakor se še ni nobena druiga, tej slični organizacija. Radi tega nas nedolžno 'bevskanje ljudij a la Pogorele prokleto malo vznemirja. Iskren pozdrav vsem somišljenikom! Svobodomislec in član S. S. P. Z. * nepotrebno cerkev. Kdor je namenjen, dati dva dolarja za cerkev, se naj raje naroči na dober delavski list, kakor je Glas Svobode, ki vas podučuje. 'Nedavno tega sta umrla tukaj dva naša rojaka, ki nista bila pri nobenemu društvu. Dobrosrčni ro‘ jaki so potom 'kolektovanja nabrali svoto, da smo ju dostojno pokopali. Rojaki, pristopajte k podpornim društvom, ki so pod okriljem iS. iS. P. Z., in ki vam nudi mnogo ugodnosti. Društvo Maj S. S. P. Z. imamo, torej je vsakemu pristop omogočen. Končno pozdravljam vse bralce in bralke Glasa Svobode, katerem želim obilo novih naročnikov. Frank Košmerlj. Dostavek uredništva: K. Pogorelca opozarjamo na štirimesečni račun S. S. P. Z., ki je bil objavljen v Glasilu “Glas Svobode” št. 24. dto. 17. junija. Iz njega se lahko, kakor vsakdo drugi prepriča, koliko elanov in članic šteje Zveza, koliko je izplačala bolniških podpor in smrtnin, in koliko je ostalo denarja v blagajni. In če mu še to ne zadostuje, naj se potrudi do glavnega tajnika Zveze, ki mu bode iz knjig dokazal in mu raztolmačil, da je neosnovano brusil svoj strupeni jezik. Sedaj imate priložnost, Mr. Pogorelc, se prepričati o Zvezinem “propadu”, in če kaj najdete, je tudi vaša čast rešena, ker v očeh poštenih ljudij ste »edaj prav navaden, nesramen obrekljive in lopov! Reading, Pa. Cenjeni urednik: — Ker se že dolgo nisem oglasil v priljubljenem nam listu Glas Svobode, sem se namenil nekoliko o-pisati tukajšnje razmere. Imamo se tako, kakor zatirano prebivalstvo v temni Španiji. Na ubogo ljudstvo pritiska z ene strani kapitalizem, z druge pa črna druhal, t. j. agenti “edino zveličavne katoliške vere.” O kaki uniji ni tukaj ne duha ne sluha. Nekateri delavci opravljajo težka dela po 12 do 13 ur na dan za sramotno plačo $1.70 do $1.S0. Ker tukajšnji Slovenci nimajo eerkve, se Slovaki že nekaj časa domišljajo, da dobijo Slovence v svojo faro. Nadlegujejo naše rojake z kolektanjem vsaka dva tedna. 18. p. m. sta prišla dva prefrigana mračnjaka iz bližnje slovenske naselbine Steelton, Pa., tudi beračit za novo zgrajeno slovensko cerkev. Z njima je bodil nek človek, brez promena in brez načel. Tega ne bi sicer niti omenil, ako ne 'bi kričal pri vsaki priliki, da je socialist in svobodomislec. Kako more kot tak hoditi z podrepniki in jim pomagati skub-sti že itak dovolj siromašne slovenske delavce. Cenjeni somišljeniki! Kaj mislite, kake vrste človek je ta, ki se izdaja za socialista in svobodomisleca, a tako postopa! — Prej omenjena možaka sta bila jako spretna in sposobna za beračenje. Ko sta prišla v stanovanje, sta se jako ljubeznjivo vedla ter sladko govorila — nekako takole: “Dragi možje in fantje, kakor vam bo znano, bo naša slovenska cerkev v Steeltonu kmalu dograjena. Stala bo $33.000. Sedaj je treba zvonov, orgije in drugo. Ker nas je pa samo okoli 300, in imamo mnogo stroškov«» smo prišli, da nam po svoji moči pomagate.. Poslal nas je sam bog in tako upamo, da bo dal vsak $10.00.” Ko so se začeli rojaki obotavljati, sta spoznala, da s tem pozdravom nista ustregla. “Odjenjala” sta za $5.00 in končno za $1.00. Zavedni rojaki so jima pokazali hrbet, a bojazljivi in versko zalupani so ogli globok» v žep. Cenjeni čitatelji! Lahko si predstavljate, kake razmere morajo vladati v Steeltonu, ako zidajo Slovenci cerkev, ki bo stala $33.000. Kaj bi tamošnji Slovenci za ta denar lahko vse naredili, a mračnjaki ne znajo pametno misliti. Kakor sem izvedel, “nebeški a-gentje” denar naravnost zahtevajo. Kdor ga noče dati, mu kompa-ni.ja pri plači odtegne gotov znesek in ga izroči farju. Zadosten dokaz, da delajo farji roko v roki z kapitalisti, ki odirajo uboge delavce na vse mogoče načine. Tako se dogaja povsodi, kjer med delavci ni zavednosti. Opozarjam readinske Slovence, naj se nikar ne dajo preslepiti ljubeznivim: besedam. Kolektor-jem, ki pobirajo za farsko bisago, pokažite vrata. Čemu si odtr-gavati od ust in dajati denar ta Lemon t Furnace, Pa. Cenjeni g. urednik: — Tukaj so večinoma premogovi rovi mehkega premoga. Delo se v naši skabski državi vedno dobi, a razumljivo je, da se mora delati pod takimi okolnostmi skoraj zastonj. Ker, komur ni všeč, lahko takoj gre, in pride kdo drugi. Zravfen tega goljufa družba delavce pri tehtanju in vozovih. V zaboj, o katerem se trdi, da gre notri 44 bušljev, gre mnogo več. Mogoče je držal toliko pred 15. ali 20. leti, a sedaj je menda zraste!. Čudno, reS čudno je, da rastejo suhe deske in železo. To se lahko prepričamo na železju starih zabojev, ki je mnogo manjše od novih; in zaboji premogovih rovov bi morali biti narejeni iz desk 6-4 palcev ne pa 4-4, kar pro vzroči, da gre mnogo več premoga notri in na vrh. Kdor bi se drznil naložiti nekoliko manj, kakor zvrhan kup, in ga poslal ven, bi moral takoj drugi dan čakati spovedi. Če bi dobil odvezo ali odpovedno naznanilo, ne more ni-kdo vedeti. Prodajalna nam je trn v peti. Z lepa in grda nas opominja “stor-boss”, da moramo kupovat v kompanijski prodajalni. Tako delati smo baje dolžni kompaniji, ki nas ima vposlene. V kompanijski prodajalni je vsaka stvar pri funtu za 5 ali več centov dražja, in poleg tega še slabša. Vendar si lahko nekoliko pomagamo, ker imamo karo pred pragonj in mesto ni daleč. Društvene razmere so zelo slabe. Vzrok temu je menda iskati v propadu unije pred 15. leti. Od tedaj nima nobeden več poguma za napredek. Ako se bodo udali oremogarji v Westmoreland okra" ju, jih čaka enaka usoda in isto-take slabe delavske razmere, ka-koršnje imamo sedaj mi tukaj. Končno pozdravljam vse zavedne Slovence po širni Ameriki, posebno štraikujoče tovariše, Glasu Svobode pa želim obilo vspehov. Dolenjec. Lumbago. To najbolj občutljivo bolezen revmatizma, ki navadno popade mišice v hrbtu, veliko prominent-nib zdravnikov prišteva nerednemu pretakanju krvi, prehlajenju, osebno pa vživanju nezdrave hrane in pijače. To je tndi mogoče vzrok vsakega revmatizma. O-ni, ki trpe večkrat na tej bolezni, naj pazijio v prvi vrsti na to, da bodo prebavni organi redno funkcij.onirali; jedo naj redilne hrane, zraven pa pazijo na vsako najmanjšo nerednost v telesni iz-premembi. Lahko se vedno zanesete na Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, zato ker hitro očisti ves prebavni zistem vseh zabasanosti, ojači živce in čisti kri. Naj se rabi ipri želodeč-nih boleznih, napetosti, za kri in živce. Rabite ga kakor hitro opazite izgubo slasti do jedi ali telesno slabost. Na prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izde-’ovalen Jos. Triner. 1333 — 1339 So. Ashland Ave., Chicago, III. !j)R RICHTER'^ EXPELLER” P r zvinjenju, odrti-nah, sploh prenupor-njenju mi5ic, pri revmatizmu, nevrnigiji in enakih tež kočah pomaga enkratno vdrg tlenje z PAIN EXPELLER Dobi se v vseh lekarnah po 25 in 50o. F. Ad. Richter & Co. 215 Pearl St. New York. Pazite na varstveno znamko s sidrom ZASTONJ 50,000 KNJIŽIC V DAR LJUDEMU Vsaka knjižica je vredna $10.oo vsakemu bolnemu človeku. Mi želimo, da vsaki bolni človek piše po našo urejeno zdravilno knjižico. Ona knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vspešno zdravi: Sifilis ali zastrupljena kri, slabotni život zgubitek moči, revmatizem in trganje v kosteh, spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu, na vranci, ledvicah in v mehurju. Ako ste zgubili nado in ako vam priseda zabadavo denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemudoma pošlemo in bodite uverjeni da o-zdravite. Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice. Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek. Zapominite si, da se orttL knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino. Izpolnite dolenji odrezek in ga nam pošlite in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono knjižico. IZPOLNITE ODREZEK SE DANES IN POSLITE GA NAM. Dr. JOS. BISTER & CO., Aus. 708 Northwestern Bldg. ; 22 Fifth Ave.,'Chicago, 111. Gospodje: Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vas prosim, da mi jo takoj pošlete. Ime. Pošta Država Dolgo življenj e Trinerjevo Ameriško zdravilno Grenko Vino ledicina, ptč pa je napravljeno iz dobrega, rdečega vina lato ne vsebuje nobenih škodljivih snovij in vsled ni efšemu žetodru. Celo zdravi ljudje najbi sein in tja pili : organe v popolnem delovanju. To znanstveno zdravilo Daje zdrav tek do jedi krepi mišice in čntnice, čisti kri, napravi gladko obličje, odstrani zabasanost, povspeši čilost in ognjevitost, daje nemoteno spanje, in daljša življenje. Istega sme rabiti v°ak član družine, od najstaršega do najmlajšega, za kar se neda reči o dragu z Ir ivilih. čistent in pristnost istega je jamčena po U. S. Ser. št. 34d-Tu >ri pri p »roSil naiuplivnejših oseb potrjuje zdravniško vriednost tega zdravila. Zdravniški nasvet, pa priti, zastonj! Pišite v domačem jeziku: «tEGISTEBEt» JOS. TRINER, 1333-1339 So- Ashland Ave., Chicago Čitatelje opozarjamo Da Trinerjev hrvaški in slovenski brinjayec, importiran in čizdelek ITALIJU i ADRIATIC po staroj i najsigurnijoj CUNARD UNIJI POSTAVLJENA 1840 GOD niRh-niirlrentt iilin Od New Yorka do Fiume preko Gibraltara,Genove, Napolisa i Trieste Novo Moderni utvrdjeni Šifovi CARPATHIA, - 13,600 TONS PANNONIA, - 10,000 TONS 'ULTONIA, - - 10,400 TONS z Jedne Close Cablna $60 (dolara) do Naplesa $65.00 (dolara) do Triesta i Fiume CUNARD STEAMSHIP CO., Ltd. S. E. Gor. Dearborn & Randolph Sts. CHICAGO tli kod svakog obližujeg agenta. trgovina s novodobnim obuval mo Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA Compagnie Generale Transatlantique GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA. New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence.........30.000 HP La Lorraine.........22.000 HP La Savoie...........22.000 HP La Touraine.........20.000 HP Chicago, nov parnik.....9500 HP Potniki tretjega razreda dubivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila Pristanišče 57 Phrth RUer vznožji 15tti St., New York City Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St. New York. MAURICE W. KOZMINSKÏ, glavni zastbpnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111. Frank Hedosh, agent na 94T8 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave, Chioago, 111. Vstanovljeua leta 1883 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah, JOHN KLOFAT 631 Blue Island Ave-, Chicago. Druga vrata od Kasparjeve Banke Svobodomisleci! Naročajte, priporočajte in razširjajte naš list! — Vsak naročnik naj pridobi vsaj enega naročnika! — Bodite povsod širitelji njegovega poštenega prizadevanja! Kašparjeva Državna Banka, --------vogal Blue Island Ave. & 19. ul.- VLOGE $3,000,000.00 ' GLAVNICA . S200.000.00 PREBITEK . . $100,000.00 Prva I« edin« češka državna banka v CHlaagl. Plačuje po 3% od vtoienega denarja na obresti. Imamo tali hraallae predale. Collljamo denar n« vse (M. t svata; prodajamo ilfkarte in potojujamo dnaar na posestva ia ..varovalne polloe. **+w***0A**+**+** RAZNO IN DRUGO ] -----------------------------' Z ustno harmoniko zastrupil kri si je Zadražnik, pristojen v Kranj, Ranil si je s harmoniko lista in smrtnobolnega so morali v kratkem prepeljati v bolnico. Na smrt je bil obsojen pred poroto, v Rovinju 521etni Martin Li-monovič, ki je dne 3. jan. t. 1. svojega brata, s katerim je živel v sovraštvu, napadel z nožem tei ga strahovito razmesaril. Nemški militarizem. Hamburg, 11. julija. Nemška vlada je sklenila utrditi vso obalo severnega morja od Holandije do Jutlanda. Na vseh nemških otokih severnega morja se imajo zgraditi nove utrdbe. Podpora za pogorelce. Ministrstvo je dovolilo pogorelcem v Dolenji Stari vasi v krškem okraju 800 kron podpore. Ujet ropar. (Gorica, 11. julija. Iz kaznilnice v Kopru ubeglega roparja Beltraminija je ujela policija v Korminu. Samomor 15-letnega dečka v zaporu. V Badenu pri Dunaju se je obesil v zaporu lo-letni dečko s hlačnim jermenom. — Jetničar ga je našel mrtvega. Dečko je bil zaradi tatvine 5 dni zaprt. Avtomobil naskočil vlak. V Iv-reji v Severni Italiji se je zakadil neki avtomobil v vlak. Štiri osebe so bile težko ranjene, sedem pa lahko. Šoferja, ki je poskušal, kai je močnejše, ali avtomobil, a-li vlak, so zaprli. Srbski kralj bolan. Zdravje srbskega kralja Petra ni popolnoma zadovoljivo. Kralj trpi na revmatizmu. “Trgovinski Glasnik” pravi, da se kralj vsled tega ni mogel udeležiti sokolskih slavnosti. V Ljubljani je bil dne 10. julija shod naprednih volilcev, katerim je poročal drž. poslance Hribar. Obrazložil je ves boj za slovensko vseučilišče, zakaj je bil od-goden državni zbor itd. Obstrukcija je dosegla odložitev laške pravne fakultete. Strašen čin blazne. V blaznici v Elbi na Španskem je ponoči neka 37 letna Marija Gina vdrla iz svojo samotne celice v skupno spalnico in tam zadavila tri speče ženske. Šele na krik drugih žensk so prihiteli strežniki in blazno morilko zvezali. Parnik “Federice” pogrešajo. Ta parnik vozi iz Indije 70.(XX) vreč riža za reški riževal mlin. Ogrski državni zbor. Budimpešta, 18. julija. Vlada jo vložila v državnem zboru načrt, ki jo pooblašča, da sme najeti 5G0 milio-uov kron posojila. Klerikalci pri rimskih volitvah. Rim, 18. julija. Papeževo glasilo “Osservatore Romano” naznanja, da “katoličanom” ni dovoljeno udeležiti se političnih volitev, ki bodo v krhkem v prvem rimskem okraju. * Strah pred zakonom. Neki mladi mož iz Heohra v Westerwalde je stal nedavno pred civilnim u-radom s svojo nevesto, da bi se poročil. Ko bi pa bil imel reči besedo “da”, je — zbežal. Nevesta je omedlela in poroka se je moralo preložiti. 300.000 lir kot nagrada. To svo-to dobi v septembru oni zrakoplo-vee, ki preleti vse Alpe dol do Italie. Nagrado je razpisala italijanska zrakoplovna družba. Italijanska kraljeva rodbina pojde v Črnogoro ta mesec obiskat črnogorskega kneza. S črnogoro se sklene v kratkem pogodba, po kateri dovoli Avstro. Ogrska Črnigori uvoz in prevoz v Boko Kotorsko, da se Dalmacija preskrbi z mesom, Črnagora pa dovoli Avstriji takozvani mini-ma'ni tarif. Župana iščejo. Mesto Devin išče župana, in sicer potom inse-rata. V nemških listih čitamo o-glase, da se oddaja mesto prvega župana mesta Devina, ker je bil sedanji višji žnpan, dr. Lentze, imenovan za pruskega finančnega ministra. Plače ima 21.000 mark in 4000 mark za reprezentaeije. Zarota na Turškem. Carigrad, 16. julija. Policija je zasledila v Stambulu glavno zbirališče reak-oijonarskih zarotnikov in zaplenila njih blagajno. Zarotniki so imeli tudi že v armadi veliko pristašev, kakor je policija dognala no zaplenjenih tiskovinah in dokumentih. Vojaška zarota na Grškem. Carigrad, 12. julija. Iz Aten se semkaj poroča: Ravnokar so odkrili veliko vojaško zaroto, ki si je za- dala nalogo, združiti Grško z Italijo pod kraljem Viktor Emanuelom. Tej vesti pa se ne veruje in se jo smatra za produkt razgretih grških glav. Nemiri v Perziji. Petrograd, 12. julija. Semkaj došla poročila iz Perzije javljajo, da se nemiri v Perziji še vedno ponavljajo in da vlada do>sedaj revolucije še ni mogla udušiti. Zadnja poročila govore tudi o tolovajskih napadih revolucijonarskih čet na inozem-ce, zlasti ruske trgovce. Obsojen duhovnik. Pred poroto v Amiensu na Francoskem je bil obsojen župnik Levert iz Fracor-ta na tri leta ječe, ker je oskrunil svojo 13 letno služabnico, ki je u-mrla od porodu. “Krepostno” življenje duhovnika Ferri-ja v Mezanigu pri Ber-ganu v Italiji je tako razjarilo občane, da so naskočili farovž ter pometali vse pohištvo na cesto. To ljudstvo je zelo verno in da je vkljub temu tako nastopalo, da misliti, kaj je vse počenjal Ferri. 67 oseb je zaprtih. Ferri je zbežal. Lovska prikazen. Nedavno tega je ustrelil nek lovec na Cekulkovi gmajni srno (kozla), precej mršavega, ki je imel spredaj 3 noge, ena je bila precej krajše. Tudi je imel 3 oči, krajno je bilo nekoliko manjše ter ravno toliko rogov. Zadnji konec je nesel precej postrani, rep je imel samo enega. Še nikdar se ni slišalo kaj takega na Gorenjskem, še manj pa videlo. 85.000 lir za tintnike. V Rimu so dobili novo justično palačo. 0-prava bo gotovo veljala lepe milijone, saj so zahteva samo za tintnike 85.COO lir. Daši se pomaže v Italiji precej papirja, se je vendar zdela ta vsota poslancu Nerlaniju tako neverjetno velika, da je prosil justičnega ministi^i za pojasnila glede nabave tintnikov. Tajna izselniška agentura. Policija na Reki je izsledila tajno a-genturo, ki je spravljala izseljence v Ameriko. One izseljence, ki so bili od zdravnikov spoznani za bolne, je agentura spravila na ladje kot mornarje in kot taki so vkljub strogemu nadzorstvu v Yorku prišli na kopno in potem — tam ostali. Imejitelji te ta.ine agenture so že v zaporu. Štrajk v cerkvi. V nedeljo, dne 10. julija pop. se je začel v vipavski cerkvi štrajk. Stavkali so namreč strežniki s tem, da ni nihče hotel priti k litanijam streč. V Vipavi je bila stara navada, da so dobili strežniki na praznik sv. Petra nekaj kronic odškodnine. A to hoče opustiti dekan in letos ni otrokom na praznik sv. Petra ničesar več izplačal. Strežniki so radi tega začeli stavkati. Budimpeštanskega odvetnika dr. Jos. Vilagossy-ja so zaprli, ker je zapravil domskemu kapitelju v Aradu na Ogrskem 200.000 K. Teram-Kangri — naj višja gora na svetu. — Učenjak in raziskovalec dr. Tom Longstaff je preštudiral Karakon; rusko hribovje v Aziji in našel, da se nahajajo tam gore, ki :-:o višje od Gavrizan-karja, ki je veljal dosedaj za najvišjo goro na svetu (8800 m). — Najvišji vrh je krstil učenjak za TeramJKangri. in, kakor meni, je ta vrh visok 0420 m. Senzacionelno oproščenje. V Zagrebu se je vršila razprava proti Magdi Pudjak iz Sveta, ker je u-bila svojega moža. Pri razpravi se je dognalo, da je mož skozi dve leti mučil na vse mogoče načine svo.io ženo, tako tudi v oni noči, ko ga je ubila. Sodnija jo je o-prostila obtožbe. Katoliki in duhovniki. — Med 1500 milijoni prebivalstva na zemlji je 270 milijonov katolikov; ti imajo 360.000 duhovnikov, kar je prav lepo število. Toda razdelitev je praV čudna: okoli 300.000 duhovnikov je v majhni Evropi, dočim je v ostalih delih zemlje le 60.000 duhovnikov. Samo 3600 duhovnikov ni belokožcev. Značilno je, da je tako malo duhovnikov domačinov iz Afrike in Azije, čeprav že štiristo let delujejo razni misijoni. Čudcddlno Marijino mleko. V Turinu je izšla knjižica “Veličastvo Marije”, ki jo je spisal Alfonz Liguori. Med dragimi “resničnimi” zgodbicami se nahaja tudi sledeča: “V srednjem veku je živel menih, ki je bil velik Marijin častilec. Prepeval je neprestano lepe pesmice Mariji v čast. Nekdaj pa se napravi pevcu v ustih oteklina, vsled česar ni mogel več prepevati. Ko je bila sila največja. se menihu prikaže Marija. V usta mu brizgne nekoliko svojega mleka in oteklina takoj izgine. In srečni menih je zopet prepeval Mariji v čast.” Srbi zoper Nemce. V Srbiji so iz rajha priseljeni Nemci postali premogočni. Belgradski nemški klub je četo sklenil, delovati zoper Srbe. Zato se je začelo na vso moč agitirati zoper Nemce. Srbi poživljajo k bojkotu Nemcev. — Vlada je pod pritiskom splošnega mnenja odrekla Nemcem dovolje nje za ustanovitev nove tovarne za sladkor. Belokranjska železnica. Dunaj, 16. julija. Nemškonaeijonalni poslanec Sylvester je v nekem solno-graškem listu priobčil članek proti jugoslovanski obstrukciji, v katerem trdi, da je obstrukcija oslabila pozicijo dunajske vlade na-pram ogrski vladi in da bodo občutili Jugoslovani tudi pri gospo-darckih zadevah, ki se tičejo njih, tako- pri tržaškem Lloydu in pa pri železniškem vprašanju. pogumna hišina pognala cel vojaški oddelek v beg. Pogumna je neka Engelhilda Markiaž v Pulju, ki je kot hišina zaposlena v neki ondotni vili. Ko je imel nekega dne vojaški oddelek prav blizu hiše vaje, jih je ta pozvala, naj se odstranijo od tod. Ker pa tega niso hoteli storiti, je zagrabila za puško. Vojaki so se na to poskrili v nekem jarku. Toda namesto da bi molčali o svojem junaštvu, so jo tožili zaradi razžaljenja uradne časti. Vsled tega je okrožno sodišče v Rovinju obsodilo pogumno deklieo v tri dni zapora. Beda na Dunaju. V mesecu juniju je prenočilo v zavetiščih 21.-805 oseb, med temi 5221 otrok. V prvi polovici tega leta je našlo zavetja 149.831 oseb. In koliko je oseb, ki si morajo poiskati v kanalih ob Donavi trdo in smradlji-vo ležišče. To se pa godi na krščanskem Dunaju, kjer si razni krščansko-socijalni voditelji polnijo žepe na račun dragih. Avtomobilna poštna zveza med Metliko in Karlovcem. 16. julija je začel voziti prvi poštni avtomobil med Metliko in Karlovcem, kar 'bode za Belo Krajino gotovo velikega pomena, zlasti še radi o-sebnega prometa. Z avtomobilno, poštno zvezo s Karlovcem bode vsaj deloma olahkoeen promet s Hrvaško, ter bode tako vendar enkrat odstranjena dolgoletna škandalozna poštna vožnja. Belokranjci le z veseljem lahko pozdravijo ta korak, upati pa je, da ni to mogoče samo nagrada za železnico, ki naj bi Belo-Krajino spajala z Dalmacijo, katero si pa ogrska vlada nič kaj preveč ne želi in jo bi najraje spravila iz dnevnega reda. Strašen zločin odkrit. Solno-grad, 16. julija. Tu so zaprli nekega razgrajača. V svoji pijanosti je pravil tovarišem v zaporu, da je pred 15. leti, ko je služil pri vojakih, nekega dne pripeljal kor-poral njegove stotnije v četno sobo neko lTletno dekle, katero je najprvo on posilil, njemu pa je sledilo moštvo, dokler ni dekle pod njimi umrlo. Truplo so zavili v rjuho in potem ponoči spravili iz vojašnice, vendar pa ne ve kam. OPoizvedbe so sedaj dognale, da se je pred 15. leti res izgubila neka 171etna perica, katero so nazadnje videli iti v vojašnico, od takrat naprej pa se ni več slišalo o njej. Natančna preiskava slučaja je že uvedena., “Kdor hoče uriti v nebesa, naj si naroči naš list”. Tako je zvenelo iz nekega “katoliškega” lističa, ki se imenuje “Armensee-lenbote” (‘poslanec revnih duš’) ter izhaja v Wurzbergu. List je pisal: “Opozarjamo naročnike, da se bo čitalo 72 svetih maš za naročnike in v tolažbo revnih duš. Kdor plača naročnino naprej, se ga sprejme v “spokorno družtvo zapuščenih' duš v vicah”, iz katerega se bere vsak teden nad 4000 svetih maš.”---------Kdor si na- roči torej tak list, ta ima vstopnico za dober sedež v nebesih že v žepu ter se lahko smeje hudiču v lice. — Najnovejša lumparija kranjske šparkase v Ljubljani. Kako veliko ljubezen goji kranjska šparka-sa do -Slovencev, je razvidno iz njenega najnovejšega čina. Ni še dolgo tega, odkar je obrtno strokovno šolo čisto navadno vrgla na cesto, sedaj namerava zopet odpovedati vporabo poslopja v Vegovih ulicah, kjer je nastavljena c. kr. višja realka. Seveda ji ni nikakor všeč, da to šolo obiskuje dve tretjini slovenskih dijakov, katerih ogromna večina se nikakor noče ponemškutariti. '**«A«*4*»4*>4*Ta ■4TT4TT4T ¿{¿TJ,; Resnica je! $ Kdorkoli Slovencev je pošiljal denarje v staro domovino K se je prepričal, da so ti točno in vestno tja dospeli v 11.-13. dneh. Kdorkoli Slovencev se je obrnil na tvrdko Frank Sakser Co. jfj 82 Cortlandt St., ali na njeno podružnico 6104 St Clair Ave. N. E., Cleveland, 0., da je bil vedno dobro postrežen in za svoje novce dobil tudi, kar mu je šlo. 5 i s 6 e * & * & e & & & & New York, N. Y., j| ë & & & * * * * * Severova Zdravila si nele ohranijo svoje stare prijatelje marveč pridovibajo novih prijateljey vsak dan. IZGUBA TEKA neprebavnost in težka prebava sta navadni n epriliki, ki ju povzro čajo nemarnost, zanikarnost in zloraba želodca. Severov Želodčni Grenčec •^STOMACH* BITTERS je zaupanja vredno in preizkušeno zdravilo za oslabeli želodec slab tek, medlo glavobol, neprebavnost, jetrne in črevesne nepri-like, splošno oslabelost in malarijske nerednosti. Moč daje slabotnim in energijo upehanim. Cena ^1,00 W.R SEVERA CO. C. Josip Bartoš, Prague Okla. piše: “Severov Želodčni Grenčec smatram za prvovrstno toniko v poživljenje teka • v« 59 in moči . Na prodaj v lekarnah in trgovinah Čuvaj se brezvestnih ponaredb Pristni ima naše ime vtisnjeno na steklenici. Zdravniški svet zastonj pismeno, W. F. Severa Co. ■M» ODVETNIK PATENTI GARl STROVER 1009-140 WashiflKtoll St. Tel, 3889 MAIN CHICAGO. Dobra Unijska Gostilna,kler,e dobi jos. s. stastm 2005 Blue Island Ave. delikti Dvorana za druStvene in linijske seje, in Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave. SALOON z lepo urejenim kegliščem in »veže Sehoenhofen pivo priporoča ANTON MLADIČ, 937 BI» Island Are. Chicago Ul » & Kr f» » }» J. J. DVORAK & Co. j* potrebujete obleke ali obuče, za se ali vaše dečke tedaj priditeknam. Naj večja zaloga moške obleke, srajc klobukov in spodnega perila na zapadni strani. Cene zmerne. Unijsko blago. Izdelujemo obleke po naročilu. 1853-55 Blue Island Ave- Telefon Canal 1198. Velika francoska revolucija 1789 do 1815. •Pa bilo je rav