V tor«k. fptrtuk u salato iihaja ia velja, t ldri-bom brei poiiiljlljt na
iloia ia me Irla 8>1. — k, za pol liti ..«„-,. ia *etrt leta . S .. »0 .,
Po ■•iti:
Za TI« Irto 10 |l. - k, >a pgl leta ,i „ — ,, ia . .-lii leta K  „   till „
VreJniatvu inopMTnUtvo j« u* stolnem t mu (liiiin-plati) hii »t. i -l.
SLOVENSKI NAROD.
St. 45.
V &lax*it>ox*u IT. aprila 18(>9.
Teoaj II.
Ruska in drugi Slovani.
h.
ne, bomo slepi za svojo bodočnost in so bomo potopili, bomo postali Ger-maniji in Italiji — gnoj, iz nad kterega bo evela slava in moč tujim narodom.   Torej živela duševna in politična vzajemnost slovanska !
„Za barbarstvo se ne morem navdušiti, a tudi no za oblait, ki ss opira na bajonete" tako je pel — ne skrivni svetovalec veliki Goethe , te-muč — slavljen pesnik ruskega naroda Lermontov. In ta klic nabaja mogočen odmev v prsih vsacega omikanega in po omiki hrepenečega Slovana.
Če smo torej navdušeni za napredek Iuisijc, nismo tega napredka veseli, ker bi morda prinašal moč njeni dinastiji, tcmuč : „bože cara hrani" se pri nas inostranskih Slovanih glasi: J>ože daj bratovskemu nam narodu ruskemu srečo, božo ohrani najkrepkcjega sina Slave. In do teh simpatij imamo ravno toliko-pravico, kakor je imajo avstrijski Nemci do svojih simpatij za razvitek in celo edinost Nemčije, kterih simpatij nikdar ne skrivajo, temuč jim še avstrijski državniki svoj oficijelni pečat pritiskajo, da Slovani pati nismo v dvomu o njih. Do teh simpatij imamo isto naravne pravice, ktere imajo mlajši bratje, ki morajo ločeni od samostojnega sta-rejega pri druzih gospodarjih živeti, do svojega starejega brata. „Golos", čigar kos članka o panslavizmu smo v enem zadnjih listov prinesli, odgovarja zdaj glasovom v nokterih čeških listih in pobijajo umenje pražke „Corrcspond." zatrjuje še enkrat, da „nihče v Rusiji noče, da bi se drugi Slovani v rusko državo vtelesili ; ali Rusom je jasno kot beli dan, da zapadni Slovani, zari vajoči se v svojo krajno narodnost, ne dosežejo nikdar zaželenega in potrebnega zedinjenja med seboj in nasledkom tega bodo večno podložniki tujim narodom."
In pogledimo v svojo žalostno zgodovino in videli bomo , da smo bili Slovani pod tujimi narodi, in pogledimo v sedanjosti okrog, in videli bomo da smo še; da nemški in magjarski časopisi tega sami ne taje in gospodarsko višo „stellung" Nemcev nad Slovani zagovarjajo z „višo kulturo", ker jim pravičnejih razlogov manjka. In kako je bilo in kako je to mogoče ? Mogoče je, ker so nas naši nasprotniki vselej znali razdrobiti in razdeliti. Ia ta glasoviti „divide et impera" se kaže še denašnji dan. Ta „divide et impera" narekuje nemškim in magjarskim in še nekterim listom, da večno bevkajo in rusko ime vedno in vedno mečejo v en mernik z despo-tizmom, bajonetom, ječo, knuto itd. Ljubezen do nas in našo svobode jim tega ne veleva, kajti te ljubezni nismo od vseh njih nikdar ni najmanje trohice videli. In baš ker je nismo videli, ne verujemo tudi na njo in smo prepričani, da 80 tu jokajo krokodilje solze nad nami, da jo pri ljudeh, ki iz dunajskih in druzih Press govore, sam goli egoizem, strah gospodstvo izgubiti, vir vsega onega bevkanja, onega navidezno skrbečega varstva nad nami. —
Zatorej se ne damo slepiti. In če nam malate to in ono bivšo ali še obstoječo nesvobodo v Rusiji, ktera je tam vpeljevala (notaheno) nemška vlada, in ktere odpravlja še le, ko so je poslovanila, ne zatarete nobenemu poštenemu Slovanu sočutja do ruskega naroda in željo po večem edin-stvu med Slovani. Pač pa nam vzbudite vprašanje: Kakove cvetove jo svoboda drugde poganjala? Ali ni ječa, bajonet, in vsakovrstno enako — najti bilo in je se marsikje? Odgovor dajo nam in vam tudi zgodovina preteklosti in zdanjosti.
Celo topo je prizadevanje nokterih listov tudi družim Slovanom tisto sovraštvo do Rusov vzbuditi, ki ga imajo sami s tem pripomočkom, da trde, ka Rusi niso Slovani. Dunajski vladni „Pressi" ste še le v novejšem času našli, kar ve pri nas vsak gimnazijalce, da so Sloveni absorbirali nekoliko azijskih elementov vase, kakor tudi Bolgari, — in kriče nam: Rusi niso Slovani! Pri tem pa se vedo, da imajo doma bruno v očeh, ko drugdo pezdir pulijo. Tudi njih prošla zgodovina kaže, da so Prusi, Pomorauci, Šlezi itd. ponemčeni Slovani, in da so ravno ti denes najkrepkeji Nemci ter da, ako bode Nemčija vstala in rastla, rastla bode na tleh, pognojenih z mlado slovansko krvjo.
Kakor nemška, temna je tudi naša slovanska prihodnost in nihče je ne moro žo zdaj videti. Mi Slovenci smo dostikrat žo izrekli, da trdno upamo, ka bode Avstrija prišla na srečno pot, koder bodo enotno hodila večina njenih prebivalcev (Slovani namreč) z drugimi narodi. Vzajemnost naša z druziini tudi inostranimi narodi te poti no bode mogla preprezati. Ko bi pa nesreča prišla Avstriji od ravno tistega naroda , kterega je do zdaj imela za prvega ljubljenca, tačas hode pač vsak Slovenec pred in raje post al po narodnosti Rus nogo Prus. Kajti Slovanjo smo in hočemo ostati ; svoje slovanske krvi in moči smo neprostovoljno darovali Ger-nianiji več kakor je nam ljubo. Da jo v sistemi nekterib, nas v Nemce spremeniti, to je jasno, kajti le tako se moro umeti glasoviti „most od Drave do Adrije."
Kot Slovencev nas je premalo , da bi se držali kot čisto sami in odločeni nasproti mogočnim navalom nemštva in italijanstva. Ko bi denes druzih Slovanov zmanjkalo, popustimo jutri vse naše narodnostno delovanje. Baš zato pa, ker se opiramo kot Slovanje na vse slovanstvo, ker smo si v svesti moralne pomoči od sorodnega juga in zapado-severja, zato nočemo narodne smrti umrati.   Potem se bodo ravnala in so mora ravnati naša politika ; ako
Svet slovenskim državnim poslancem.
,Zukunfti"
„Iz srodišča prihodnje Slovenijo"   se je brez podpisov razglasilo slov. državnim poslancem sledečo odprto pismo:
„Prvi teden maja meseca se na novo raziđe državni zbor. V malo poletnih mesecih morajo delegacije in pa deželni zbori svoja opravila dokončati, da more z jesenjo zopet državni zbor na svoje delo. Torej bo deželnim zborom tudi letos kolikor najkrajši čas za njih obravnavanje odločen, tako da bodo kakor po navadi menda komaj najnujnejše, čisto opravilne zadeve mogli rešiti. Že zatorej in pa ker ne spada v oblast posameznih deželnih zborov, sklepati o predmetih, ki se več deželnih zborov skupno tičejo, no moremo skoraj pričakovati, da bi deželni zbori sami in prvi začeli obravnavati ono zadevo, ki zdaj naš slovenski narod v prvi vrsti zanimiva, namreč tirjatev po politično — administrativnem zedinjenji vojvodine Kranjske, mejno grofije Isterske s poknježeno grofijo Goriško in Gradiško vred, tržaške mestno okolice in pa slovenskih oblastij! vojvodine Slirsko in Koroške v skupno upravno oblastjo. Zatorej in ker bo imel itak državni /.bor v toj zadevi zadnjo besedo in konečno ker bi se dalo vprašanje najhitreje in najprimerneje rošiti, če ga vzeine državni zbor sani v roke — rešiti, ako so sploh šo hoče dati slovenstvu kaka pravica, ako je sploh mogoče in kaj voljo pripoznati vso vrednost narodnega življa nasproti italijanizmu, ki so bolj in bolj razprostira in Avstrije obstanek ob Adriji v nevarnost spravlja, ako je sploh mogoče in kaj volje narodni živclj porabiti kot najtrdnejšo državno hrambo, kar bi narodni živelj biti mogel : prosimo Vas s tem, da kolikor mogoče hitro in vsa-kako šo toliko o pravem času, da se bo šo v sedanjem zasedanji o tem sklepati moglo, v poslanski zbornici stavite ta-le nasvet:
Glede na to, da državna osnovna postava 21. dec. 1807 vsem deželam in narodom v državi zagotovlja, ka morejo na narodni podlagi enako razvijati svoje dušne in materijalne moči;
Glede na to, da se morejo zlasti v svoji omiki zaostali narodi le tedaj resnično razvijati in napredovati, ter se drugim narodom ravnovrstno na stran postaviti, ako se zbero in združijo vse dušne in materijalne moči njih narodnosti , ako morejo iz enega samega središča vse dušno in telesno življenje narodovo voditi, oživljati in pospeševal i ;
Glede na to, da je slovensko ljudstvo zdaj razcepljeno v 6 raznih ronovin, da ga to ustavlja v njegovem napredku, v vzajemnem podpiranji vseh ljudskih življev, v vsacem delu s združeno močjo, in da so mu že zarad tega šiloma odteguena vsa ona sredstva do napredka, kterih imajo drugi narodi toliko v ponudo, ka si morejo hitro pomagati;
Glede konečno na to, da jo slovenski narod popolnoma spoznal svojo nesrečno stanje, da se jo prepričal, ka se ne more kosati z drugimi narodi, in d u je v mnogih ljudskih taborih izrekel svojo resno voljo , ka se hoče konečno znebiti tega žalostnega stanja, ki ga obsoja k večnemu dušnemu in materijalnomu siromaštvu, k neveljavnosti in zaničevanju, in da je slovenski narod trdno sklonil svojo voljo z vsemi postavnimi sredstvi izvršiti ;
Glede na to :  da domači deželni zbori  slovenskih kronovin nimajo polno kompetencije, v tej zadevi, ki se tire vzajemno več obstoječih kronovin, prvi začeti, še menj določno o njej sklepati, kolikor že tudi spoznavajo važnost in nujnost dejanj tega namena: Nasvetujejo podpisani:
Visoka zbornica poslancev naj sklene, da se zbere odbor devetih udov, ki smo po potrebi tudi take zaupne može iz dotičnih kronovin v posvetovanja poklicati, ki niso udje državnega zbora. Temu odboru naj se naroči:
1) da natančneje preudari vprašanji: o osnovanji skupnega upravnega oblastja iz vseh slovenskih kronovin zapadne polovico v državi, to je najprvo iz vojvodine Kranjske, mejne grofije Istrije, poknježenc grofijo Goriške in GradiSke, mesta in okrožja Tržaškega in ako mogoče (eventulll) potem tudi iz slovenskih delov vojvodine Stirske in Koroške, ter da to vprašanje preišče v državnopravnom, v administrativnem, narodnem, gospodarskem in narodiio-političneni obziru;
2) ako se spozna, da je dobro ali silno potrebno, ka se tako zedi-ujenje izvrši, naj odbor predloži, kako in s ktcrinii primernimi pogoji jo izvršenje mogoče, z ozirom na vso pravične tirjatve posameznih kronovin in oblastij, in tako da se kolikor najbolj mogoče varujejo posamezne institucije in posebne potrebe posameznih okrajev;
8) ako bi se zedinjenje imenovanih kronovin za takoj zdanji čas ne moglo nasvetovati ali zdelo nemogoče, da bi se vsaj vprašanje, kako se bi ustreglo od slovenskega naroda tako enoglasno izrečeni želji po skupnih učilnih zavodih,osnovanji enako orgauizovaiiih in po enem načelu uravnanih, med seboj vzajemno zvezanih srednjih šolah (gimnazijah in realkah), za vso slovenske kronovine enako uredjenili seminnrih za odgojo učiteljev, po skupil!, pravoslovnih, bogoslovnih in niodroslovnih učiliščib — vsestransko, pra-i no in dobrohotno preudari.
To tirjatev stavljamo tu javno zastopnikom slovenskih kronovin, in jim dajauio ob enem priliko, maisiktere zamujenosti lopet popraviti, ktere ne jim ali po pravici, ali po krivici no bomo preiskovali zarad velikoBti denašnje zahteve — od raznih strani očitajo. Naj s tem, da hitro, previdno in od-važno rešijo vsaj to reč na koncu zasedanja, dokažejo, da niso pozabili, ka so zastopniki slovenskega naroda."
O tem čudovitem političnem polovičarji bomo imeli v prihodnje priliko več govoriti. Za zdaj bi samo želeli, da bi se podpisniki tega pisma brez potrebe javnosti ne odtegovali.
Vseučilišče v Zagrebu.
Ne moremo se Slovenci ponašati, da bi bili v denarnem obziru tudi le primerno in po svojih slabih močeh pomagali vresničevati vzvišeno misel jugoslovanskega vedohrama v Zagrebu. Vendar se je tudi iz našo nedogo-tovljene Slovenijo žoljno gledalo na to oddaljeno zvezdo na jugoslovanskem ohnehji in vsaj mlajši med nami so žo zanaprej od ustanovitve toga zavoda šteli boljše dnovo narodne, znanstvene in literarne slogo z našimi južnimi brati. Jugoslovanskega vseučilišča s tem imenom ne ho, pač pa se napravi v Zagrebu enak zavod, ki ima stopiti na njegovo mesto. Mislimo, da ustie-žemo našim bralcem, ako jim naznanimo, kako sodi narodna stranka hrvaška o zagrebškem vseučilišči. „Novi Pozor" piše :
Hvala bogu! potrjen je zakon o tem, da se vseučilišče v Zagrebu napravi. Naš list in narodna stranka, ktero on zastopa, moreta veselega srca klicati hvala bogu! ker sta oba mnogo delala in si prizadevala za vseučilišče še za časa, ko so njuni nasprotniki imeli vseučiliščno prizadevanje za sanjarijo in bedarijo. Vsemu kar je postalo v naši domovini veliko in dično, dala jo kal narodna stranka s svojo pričetno mislijo in težko žrtvo. Magjaroni so zlovoljno zadaj tapali in no prinesli nobene žrtve. To je faktura, kterega bodo potomci še višo cenili, nego ga mi moremo in smemo. Med"niožmi poštene unije jih je mnogo jako bogatih, ali v zapisnikih darovateljov za akademijo, vseučilišče in druge zavode, ki imajo biti narodni prosvoti služiti, zastonj bi se iskala imena Raucbov, bedekovičev in Pejačcvićov. Da bi to bili zapisniki niagjarske akademije, magjarskega vseučilišča itd., morebiti da bi jih tam našli. Med nami jo siromaštvo, ktero si s svojim prvim možem biskupom Strossmajerjcm vred od ust odtrguje in žrtvuje, trebi zemljo neobdelano po dolgotrajnim fevdalizmu in seje seme uarodni prihodnosti — ono isto siromaštvo, ki se zarad hrvaškega domoljubja v denašnji dobi kakor potujčena čreda razganja in pregauja.
Pri vsem tem se ne branimo pohvaliti vlado, da jo zadobila pri Njegovem Veličastvu potrjenje vseučilišču. Nam je za veliko in koristno stvar, torej nočemo popraševati, kteri povodi so visoko vlado nagnili k temu koraku. Misliti si hočemo raje, da tudi ona iskreno in resno želi moralni razvitek narodni in da nima namere maskirati svoje sploh protinarodne politike. V slednjem slučaji pa tudi bi se veselili zarad moči narodnega duha, ki tudi nehoteče primorava na narodno delovanje.
Koristi vseučilišča ni treba na široko nabrojati. Rekli smo vse, ako rečemo, da ono more in mora osnovati narodno znanost, narodno prosveto, kolikor imajo drugi narodi bogastvu in moči, vse jim izvira iz znanja, a naj-veličastneji dom znanja jo vseučilišče. V druge razloge in koristi se ne spuščamo, ker se pogube v nič pred navedenim bamim.
Toda s potrjenjem treh kratkih paragrafov ni nikjer vseučilišče postalo! To zmanjšuje naše radovanje, ker no vemo, kedaj se bo in kako se bo izpolnila nada, ktero denes gojimo. Najkoristneji zakon o novem davku čutili bi v dveh mesecih ; izvršenje zakona o vseučilišči morebiti bo še čakalo svojih pet ali deset let. Pa tudi tedaj, kedar so ho zakon izvršil, odvisno jo od različnih okoliščin, ali hode donašal ono korist, kakoršna se mora pričakovati.
Nas ni strah, da ne bi naša alma mater zngrcbiensis imela dovolj sinov. Komur jo znano, da ima vsako leto več kakor po sto hrvaških mladeniča? na Dunaji, v Pragi, Gradcu in v Pesti, komur je znano, kako rado mnogi izmed njih telesno stradajo, da se nasitijo z dušno hrano; komur je znano, da naši mladi prijatelji iz Dalmacije pripravljajo se za državno službo, ktera zdaj tirja znanja hrvaškega jezika, nikjer na svetu nimajo priliko posvetiti se učenosti kakor v Zagrebu, *) on bodo gotovo pomirjen glede števila poslušalcev na našem vseučilišči.
Čem več pa se je po tem takem nadejati slušateljev, tem veća je dolžnost skrbeti, da se zadovolji njihovi učni potrebi, ako želimo v znanosti napredek, uamestu nazadka. Kader na to stran velike naloge pomislimo, tedaj se ne moremo oteti neke skrbi in bojazni, bilo bi strašno, ako hode zagrebško useučilišče učence s tem najbolj mamilo, ker bo moglo deliti pravice kakor druga vseučilišča, a ne bi smelo staviti tirjatev in pogojev drugim enakih.
V tem obziru — bodimo iskreni — bi ne bilo niti dobro niti pravično vse od vlado tirjati in pričakovati. Dobrih profesorjev, od kterih je vse odvisno , vlada ne more stvarjati. Kar jo mladih ljudi po tujih vseučiliščih, naj jim bo ves trud v tem, da namestijo profesorske stolice v svoji domovini, da jih proslavijo zajedno s svojim imenom. Ako jih bo dobrih na izbor, onda bo gotovo dolžnost vlade, da vredno izbira brez vseh drugih obzirov, kakor onih, ktere nalaga čista zuauost in vednost. Tu more po naši sodbi vlada bolj negativno grešiti, kakor pozitivno dobro delati, ako l iz kterih koli razlogov, zlasti zarad političnih zametovala sposobne iieposob-nim na voljo, a na škodo znanosti. Ako bodo med tem mladi in rodoljubni znanstveniki in učenjaki svojo dolžnost najprej vestno vršili, onda bo javno mnenje, javna kontrola silila vlado, da tudi ona stori svojo dolžnost.
») Ka čudno se nam zdi, da „Novi Pozor" od nekoliko časa nam Slovence v vseh «1a-roetih m stanovih, v voem početji in nehanji tako ignorira, kakor clu bi jih ne hilo UB Bvelu- Vred
To pak so itak stvari, o kterih bo treba kasneje govoriti; za zdaj bi hoteli vedeti, ali se bo zagrešbko vseučilišče ustanovilo in vzdržavalo samo na državne stroške ? Mi vemo, da se je za vseučilišče podpisalo dovolj pri-neskov , a mislimo, da bi se oni prineski mogli prepustiti jugoslovanski aka-domiji, za ktero se od državne oblasti ni ničesar nadejati. Dohajajo nam na um oni ponajveč šolski zakladi, kteri dasiravno so hrvaški, še vedno leže v ogerski blagajnici (riznici). Dohodki teh zakladov so tako znameniti, da bi lahko dva, tudi tri vseučilišča izdržavali. Nadejati se je od „rodoljubne" hrvaške vlade, ki se ponaša z upljivom na magjarsko prijateijo in s prijatoljstvom mađarskim, da nam vsaj izprosi dohodke hrvaških zakladov, za kar bi so jej zopet iskreno zahvalili, nemare za to, da ona vsako priliko porabi v zasmeh narodni stranki. Narodna stranka se ne bo nikdar jezila, samo da magjarska vlada izvrši vse misli, ki so se v naši pameti in v našem srcu izlegle.
Narodno gospodarstvo,
Poljedelstvo in obrtnijstvo. (Govoril v čitalnici Ptujski dr. Ivan Geršak.) (Konec.)
To razgledu v zadnjem listu je lahko presoditi, zakaj je nerodovitna planinasta Švajcarska država jako gosto naseljena; zakaj se ljudje v Ameriki rajše na obstrešji Andov in drugih planin naseljujejo, kakor pa v plodnih avninah podonavskih na Ogorskem ali po ravninah Orisoka ali Amazonske eke. Zavoljo tega je ljudstvo na Ogerskem, v Srbiji in Romaniji bolj redko kakor pa na fttirskem ; zavoljo tega je pa tudi precej manj omikano, kakor tam, kjer mu druženje moči ni tako lahko kakor pri nas.
blagor človeški zato raste ravno tako, kakor njegova moč, ki jo ima do narave. — Človeška moč do narave pa se najbolj kaže pri poljedelstvu. Vprašam pa, ali se poljedelstvo poprej razvija, ko rokodelstvo, ali se razvijata ob enem, ali se pa rokodelstvo prej razvija ko poljedelstvo? Na to važno prešanje moramo odgovoriti, da rokodelstvo gre zmerom pred poljedelstvom; da raz ven teg a poljedelstva ni pričkovati bl'ez razvitega rokodelstva. — Zakaj to?
Dokler nimamo v deželi razvitega rokodelstva, obrti in fužin, se ves napredek in vsa trgovina suče le o tem, da se precej izvirnih pridelkov, žita, vina, živine itd. izvozi iz deželo v tuje kraje. V pridelkih našo zemlje jo pa tudi zmerom kos ali nekoliko naše zemlje skrito; tisti deli, ki se morejo spreminjati v živež, romajo v druge tuje kraje; zemljo zmerom dojimo, pa jej dobro ne polagamo, ne moremo si živine dosti rediti, da bi si zemljo dostojno lahko gnojili; živina, živinske kosti, njen fosfor itd., vse zapušča našo zemljo, ktera zmerom bolj in bolj hirati mora.
Dajte Turkom, ali turškim Slovanom fužine, obrti, in videli bodete, da bo njih zapuščena zemlja zopet rodovitna postala, kakor je nekdaj bila Makedonija in Trakija, potem se bo pravo poljedelstvo še le razvilo. Egipt je v starih časih slovel kot žitnica rimskega kraljestva, pa brez obrti je propal in njegovi prebivalci ž njim. Kjerkoli vidimo rokodelca na strani poljedelca, povsodi se razprostira pridelovanje izvirnih pridelkov, povsod se jim cena povzdiguje, povsodi se odpirajo nova pota človeške blagosti. To vidimo na Angleškem, kjer jo obrtnijstvo, pa tudi ob enem poljedelstvo na najveći stopinji razvitka, ktero je človek dosihmal doseči mogel. — Kjer mora pa poljedelec v daljne kraje svoje pridelke prodavati, tam so vsi pridelki jako ceno; on potrebuje veliko zemlje za njih pridelovanje, ljudje so redki in neomikani. To vidimo na Turškem, na Ogerskem in drugod. Ako kmet hoče napredovati, mora semenj za svojo vole in teleta, za svoje žito blizo imeti: on mora priložnost imeti kmalu in brez prevažanja prodavati svoje pridelke. Kajti ako mora jih še le v laljne kraje prevažati, mora plačati vse stroške prevažanja. To je sila velik davek, kteri onod ni potreben, koder so ljudje vkup, koder obrtnik takoj od kmeta dobiva svoj potrebni živež brez prevažanja. Potem bo tudi kmet laže začel si zidati lepšo hišo, popravljati občinska pota, gladiti svoje travnike in gnojiti svoje njive, kader mu bo nekaj denarja priostalo črez stroško pridelovanja, kader se bo prevažanja iznebil.
Nikur ue mislimo, da takrat boljšo živimo, kader imamo dosti zemlje; to je krivo. Za časa Rudolfa Habsburškega, ali še pozneje, je bilo gotovo več neobdelane zemlje kakor dandenašnji; misliti bi torej bilo, da so takrat ljudje imeli zmerom dosti žita, da so zdravi in veseli daljo živeli. Pa motili bi se. Takrat so ljudjo sila hitro pomirali, kuge in lakote so bile gostejše kakor dandonašnji, ko je zemlja bolj razdrobljona in zato tudi bolj obdelana.
Angležka politika jo taka, da hoče sama izdelovati vso obrtnijske pridelke za ves svet. Ona goji trgovino, ter jo pripravljena bojevati se s tisto deželo, ktera jej brani uvažati njene obrtnijske pridelke. Zarad tega ne more dospeti do više omiko nobena dežela, ki je angleški politiki podvržena; kajti ta je sebična, za druge pogubljiva.
Francoska se je nekdaj drugače obnašala: tam je slavni minister Colbert upeljal novo narodno-gospodarsko politiko, ktera jo tje merila, da francoska zemlja neodvisna postane od Angleške , da si Francozi takoj sami pripravljajo vse obrtnijske pridelke, kar jih potrebujejo. Nasledki te politike so bili sila važni; Francoska si jo v kratkem času Colhertove sisteme sila pomogla in je ob enem obrtnijstvo in poljedelstvo dospelo na višo stopnjo omike. — Ni mi treba omenjati, da se Avstrija po angleško ravna, da torej nimamo pričakovati poboljšanja naših narodno-gospodarskih razmer. Avstrija se zmerom naslanja na to, da je po svoji legi in svojih narodih obsojena biti bolj poljedelska, pravi, daje .Agrikulturstaat", pa državniki ne pomislijo, da nam Agrikulturstaat ni mogoč, in da to ime nobene časti ne dela nobeni državi. Pa puhli, slepo pomimagoči! a malo misleči libralizem sedanje dobe tirja to, in zato ni pričakovati, da bi nas ta liberalizem spravil na lepši pot.
Dopisi.
Is Trsta 15. aprila [I/.v. dop.] V našem mestu se dan za dnevom čudne reči gode, Lahi se novoizvoljenih poslancev bolj boje nego hudiča, zadnja volitev v okolici jih hudo peče. Napenjali so do zdaj vse sile, da bi se rešili gospoda Cegnarja iu Zora. Državni poslanec Conti je na Dunaji ministra Plenera prosil, naj bi vlada Cegnarja in Zora iz Trsta prestavila, Plener pak je prošnjo odbil z opombo, da ju zarad tega, ker sta izvoljena bila, ne more prestaviti. Na to je šla deputacija novo voljenih laikih poslancev k ces. namestniku Miiringu in od njega ravno to zahtevala, kar Conti od ministra. Miiring je deputaciji odgovoril, da on v tej zadevi no mora nič storiti, naj se torej obrnejo na dotično višo oblastnijo. Še le v tej zadregi so skrbni mestni očetjo sklicali sojo, ki se jo začela včerej zvečer ob '/« 7. V tej seji so pretresovali še enkrat volitve, in res se je zgodilo, kakor jo Hermetov organ „Cittadino* povedal že v torek ob poldne; namreč, da hodo razen Nabergoja, vsi poslanci v okolici zvrženi. Temu se mi Slovenci v Trstu nanjč ne čudimo, ker vajeni smo žo takim dobratam, s kterimi nas Lahi prav gostoma razveseljujejo. Včeraj je hotel Zor slovenski govoriti, a prvo-sednik mu tega ni dovolil, ampak je rekol, da, ako hoče nemški govoriti, bodo vprašal zbor, čo je s tem zadovoljen !! — To še nam je manjkalo! Za zdaj tega sicer gospodu prezidentu ne bom očital, naj pa vendar ne misli, da je že pravde konec. Lahom naj ljubši list „Primorce* bode dečkom že povedal, kar jim gre. Uesultat včerajšnjo seje torej je, da je ovržena volitev Cegnarja, Zora, Primožiča in Starca, in je ostal zdaj v svetovalstvu za okolico samo Nabergoj. Ta se je moral Lahom čudovito prikupiti, ker izvoljen je celo v odbor, ki ima popravljati listino volilcev v okolici. Po odhodu iz seje jo vse za slovenskimi poslanci vpilo: „bou viaggio, Sciavaggi Za Cegnarjem in Zorom je drla cela drhal na ulice ter žvižgala in ju zasramovala. Pri novih volitvah bodo v tej seji ovrženi vsi brez dvoinbe zopet voljeni. Čudno pa je, da Lahi ne mislijo razpisati nove volitve; Her-mot je včoraj trdil, da je zbor tudi brez sedaj nepotrjenih zastopnikov le galon, ker ima udov zadosti. Ali g. Hermet ne vo, da po §, 52 deželno ustave se mora nova volitev razpisati, ako kdo izvoljenih ni potrjen. Rado vedni smo torej, kaj hodo zdaj mestni zbor v svoji modrosti počel. Cegnar in Zor sta Lahom strašno pošasti, že pred prvo volitvo so ju črnili, jima žugali s pismi brez podisov, ter odsvetovali prevzeti poslanstvo. — da! njih zagriznenost segala je tako daleč, da so Cegnarja celo na očitnih krajih na-napadali. —
Iz Dunaja, 15. aprila. II. G. [Izv. dop.] En obupen klic za dru gim se izvije iz prsi nemških prijateljev zdanje vlade. Vidoti je, da so spol-uuje pri nas, kar je novi prezident svobodne Amerike svojo častno in zares vzvišeno mesto nastopivši rekel, namreč da „so škodljivost slabe postavo (tudi ustave) spozna najbolj, ako se vpelje v življenje". Dualizem se je postavil v življenje po baronu iz Saksonskega, ki ga je nam dala kot za čudno odškodovanje nesreča (ali sreča?) pri Sadovi. Njegov oče, grof Beust pa obupuje že sam nad tem, ali ima to detiščo moči dovolj; nagibljo, kakor se trdio, že k misli, da bi ga sam odpravil. Za istino jo videti, da Beust omahuje in ker pasti noče, moli zdaj nekoliko roke v federalistični tabor. Tako sti med vlado do zdaj še tiho in nedoločno dve stranki: Iieust-Taafto, ktorim je geslo kompromis, in pa Giskra-Hrbst, kteri Slovanom kličejo: v vojnice ustave stopite, čo no, pa vas kontumaciramo. Vsakakor se mora ohnebje kmalu razjasniti, da bomo videli, kaj bo. — Poljaki najbrž da odidejo iz državnega zbora. To pa našim slovenskim poslancem preglavico dela, ker no vedo, kaj potem. Slišal sem, da so zopet tiho v Ljubljani vprašali kaj jim je storiti ter da se nekaj snuje med njimi. Grozno neradi bodo pustili lesenjačo, kjer se lepo sedi in še po vrhu 10 ranjšev na dan dobi tako z lahka; ali ako Poljaki odidejo, potem jim pade poslednji njih puhlih izgovorov. Jako radovedni smo, kaj bodo sklenili, kaj bodo pred v zboru rekli, kajti Svetec, ki je tako zatrjeval, da je „verfassungstrou* vendar ne more tako meni nič tebi nič hrbta pokazati. Med slov. poslanci samimi jih je nekoliko, ki bi radi odločno stopili na noge (posebno štajerska dva iu kranjskih eden) in bi z veseljem podpisali kako slov. resolucijo, pa Svetec in Toman nočeta. Prvi noče za to, ker bi tako politični otročaji kolikor toliko na pravici ostali, njega hi pa moralo majhno sram hiti, drugi je oskrbovalni svetovalec Rudolfovo železnice. Vsemu temu vkljub Vam bom mogel kmalu poročati, da „Slovenski Narod" in tabori po Slovenskom vendar  niso bili
zastonj,
V Pragi 12. apr. F. T. [Izv. dop.] Gotovo se bodo tudi moji slovenski rojaki veselili z nami, ako vam naznanim slavo, ki jo jo žel včeraj vrli naš rojak g. Franjo Grbec na tukajšnjem narodnem gledišči. G. Gerbec jo gotovo marsikteremu Slovencu, posebno pa Ljubljančanom, ktero jo žo večkrat z svojem milim glasom razveseljeval, dobro znan; ni mi torej treba „Slov. Nar.* bralcem podajati njegovega životopisa. Na poklic nekoliko čeških rodoljubov je prišel g. Grbec pred štirimi tedni v Prago, da bi na stopil na češkem odru. K prvemu svojomu nastopu si je zbral Verdi-jevo opero „Trubadur*, v kteri je včeraj nastopil. Gledišče je bilo prenapolnjeno in takoj pri prvi ariji mu je donela gromovita „slava." Pri „strotti" jo bilo ploskanje tako viharno, da se je moral trikrat prikazati. Tacega uspeha se gotovo ni on sam, pa tudi občinstvo ne nadejalo. Denes se čuje le en glas m ta je : „krasno, prekrasno je pel." Ponosni smemo biti na našega rojaka kot slovenskega umetnika, kajti na češki operi zamoro le pravi umetnik vžiti tako slavo, kakor jo je včeraj žel gospod Gerbec. Zakličimo mu ponosno tudi mi s Cehi vred „slava!" —
Naj Vam pri tej priložnosti naznanim majhen fiasko tukajšnje policije. Pretekli teden bo bili eno dvakrat po oglih prilopnona pohabila na tabor v Nusleh pol ure od Prage. Ta tabor hi bil imel biti včeraj Policija je taboril* ves beli dan v Nuslah in vojaki po kasarnah so bili od jutra do pozne noči na nogah. Ali v Nuslah ni bilo nič druzega, kakor vsako nedeljo, kader je lepo.  Ker ni bilo nikjer nič posebnega, bo jo odpra-
ili policijski stražniki ob 7. zvečer proti domu. Oni pa ki so hoteli ljudstvo zopet na led spraviti, so imeli priložnost prepričati se, da se z našim naro-lom no da pometati. Ceski narod sliši le glas narodnjakov, nikakor pa onih, ki mu hočejo škodit iu ga v novo nosrečo zapeljati. Blagor narodu, ki ima take voditelje kakor jih ima češki, pa tudi le taki značajni voditelji morejo imeti takovšen narod za seboj in sicer pri vsaki priliki, brez prošenj, moledovanja in razlaganja. Naj bi narod in voditelji češki služili v izgled našim rojakom na Slovenskem !
Politični razgled.
na dnevnem redu ; Dolga bolezen, go-
Ministorska kriza na  Dunaji je stalna zdaj jo zavohajo časnikarji, zdaj pa spekulanti na borsi. tova lopata, pravi naš slovenski pregovor.
Minister Alfred P o to c k i, ki je po naznanilih časnikarskih še za kaj boljega poklican, je imel pri Njegovem Vcličastvu avdijenco, v kteri jo izrekel, da bi moral stopiti i/, ministerstva, ko bi Poljaki zapustili državni zbor.
V miuisterskom svetovalstvu so se posvetovali v gališki resoluciji. Državni poslanci si pripovedujejo, da bi bila zdaj vlada pri volji Poljakom nekoliko privoščiti.   Koliko iu kaj ni še znano.
V poslanski zbornici so nadaljuje posvetovanje o reformi zemljiščnega davka. Do zdaj so so pridno — kakor se spodobi — po od-borovih nasvetih potrjevalo vladne tirjatve.
„Vidovdan" pripoveduje o neki o k r 0 /. niči Moustovi, v kteri trdi, da se pisomska tajnost v Avstriji strogo spoštuje.
„Tr. Ztg.* naznanja, daje general Moring imenovan za uda gosposke zbornice.   Ali je to prvi korak v ministerstvo ?
Prihodnjo nedeljo hodo napravili pri Horicu na češkem tabor pri kterem sobo sklepalo o vprašanji: kako naj se odgajajo mladenci, da postanejo vrli državljani?
Na Ogerskem bo imela v državnem zboru Deakova stranko 75, ako prištejemo šo hrvaške skupščinarje  - 100 glasov večine.
O o gorski svobodi naznanja telegraf iz Pešte: Stolni 6odnik v Kctegjanu je dal srenjčanom, ki so sklenili zarad Hesermenija razobesiti zastave žalostinkc in so oziroma svoj sklep tudi izvršili, nametati vsakemu po 25 batin.   Opozicijonalni časnik „Magyar Polgar" so kontiskovali.
Romanska vlada jo pri volitvah zmagala, pa menda zadnjikrat. V8led vladne samovolje in pritiskanja so nastali v nokterih krajih hudi neredi; v Bukarošti so klicali: ogenj, upori Kako zmedeno morajo zdaj reči na Romanskom biti, kaže v Bukarešti raztrosena novica, da so hočo knjez Kari odpovedati in iz dežele bežati, da so ga pa vendar ministri šiloma obdržali.   Telegraf poroča o ministerski krizi.
Italijanska vlada je razglasila postavino snovo o vojaški organizaciji. Vsa vojska se bo razdelila v stoječo vojsko in rezervo, iu bo štela vkup 620.000 mož, mod temi 400.000 mož stoječe vojske. Te organizacije po vseh državah so lep, pa drag dokaz evropske miroljubnosti.
„Giornale di R o m a" naznanja, da so sv. očetu čestiali vladarji angleški, ruski, pruski, virtcnberški, kraljica špajnska , princ asturski, cesarica meksikanska, veliki vojvoda toskanski, in pa oni vladarji ki imajo svoje zastopnike v Rimu.
Naj tu omenjamo govora generala Niela v postavodejnem telu francoskem, ki je vse kazanje na odpuščanje vojakov in miroljuhje vladno a tem podrl, da je mogočo v osmih dneh imeti vso vojsko na nogah in tako na tihem, da ne bo nihče o tem nič vedel. Naj tudi dostavimo kakovšna je tista francoska vojska, ki si jo upa Niol v osmih dneh pripeljati na bojišče evropsko. Po Niclovih besedah jo lrancoska vojna organizacija ravno tako izvrstna, kakor vojna gotovost in hrabrost armadina. Zdaj je pri zastavah 400.600 vojakov, pri prvem brumu pa jih je lahko tilJ2.00() pripravljenih napotiti se na bojišče, vsi magazini in arsenali so polni in milijon pušk šaspotskih je pripravljenih.
Mogoče je, da si Rusija in Anglija, ki ste bili do zdaj v Aziji si toliko nasprotni in kterih orožje se je tudi v krimski vojski križalo, v prihodnje podasti roke, da hi si mirno razdelili Azijo in jo potem pridobili za kulturo. Pa zdrava misel se jo med ruskimi in angleškimi rodoljubi in vladnimi moži oživila, in se je o njej že govorilo v svetovnem časniku „Times", ki že obeta neposrednih dogovorov z Rusijo zarad Azije. Ob istem času jo znani angleški general Sir Vincent Eyro, ki so je dolgo bojeval v Indiji in srednji Aziji, prav ostro obsodil poprejšnjo angleško politiko, ki je sklepala drage zvoze z Afghani in drugimi divjimi narodi in jih ščuvala proti ruskim zaveznikom in Rusiji sami. Taka mogoča zveza iz kulturnih namenov bi bila neprecenljive vrednosti za azijske narode in kulturo sploh. Imela bi pa tudi veliko važnost za K v roj) o samo, ker hi tudi tii marsi-ktero razmerje spremenila iu zasukala. Ako ste Rusija in Anglija v Aziji zaveznici, — piše „Corr." — morah boste kolikor toliko prijateljske biti tudi v Evropi, vsaj pa skupno rešitev vzhodnega vprašanja vzeti v roke. Itusko-angleška zveza bi torej ne le v Aziji, ampak tudi v Evropi koristila omiki in človečanstvu, zlasti ko bi se obe zavezali, da hočeti protavati vsakemu nepotrebnemu kaljenju evropskega miru. In tudi to slednje bi bilo lahko mogoče, saj bi obema državama bilo treba miru v Evropi, ako bi hotelo svoje armade svobodno rabiti v Aziji V tem smislu bi se morala pač anglosko-ruska zveza pozdravljati kot omikonosna dogodba.
Na Angleškem je veliko hrupa delalo v parlamentu lordov in med ljudstvom obnašanje nekterih angleških misijonarjev v Kini. Ti možje 8 ta-oio pripomočki v Kini krščanstvo širijo, da so ljudstvo punta proti njim. Pr< 1 nekoliko časom so poklicali misijonarji angleško orožjo na pomoč. Konzul i in jo ustregel ter začel na mesto streljati s kanoni. Več hiš je bilo pou i h, in veliko ljudi pobitih. Angleži so zarad tacega ravnanja svojih Iji     '.<•](> nevoljni in mislijo Kitajcem odškodovanje dati.
Od nekoliko časa sem se je javno mišljenje v Španiji vidno spremenilo. Podobe posameznih kandidatov za prestol so bolj in bolj obledele in kakor ti gospodje izgubljajo vse upanje, tako se reči republiki na korist naklanjajo. Mogoče bi bilo , da bo republika morala priti, ker ni pravih kandidatov za prestol. Republikanci so sadnjo čase dobili mnogo upanja. Zatorej so pa tudi postali bolj pazni in pozorni, da ne bi svojim nasprotnikom stiskali orožja v roke in da bi dokazali, ka republika ne pomenja sile in nereda, ampak rod, mir in pravico. —
Turčiji hoče menda greben srasti. Veliki vozir Ali Paša je razposlal zastopnikom turško vlade okrožnico, v kteri priznava, da so krščanski podložniki sultanovi vedno bolj in bolj razkačeni, da jih pa porta no more potolažiti, ker tuje velevlasti krščanom vsaka drugače svetujo in nanjo up-Ijiva; torej Re bo porta na lastne nogo postavila, kakor je to s tolikim vspe-bom storila v grški zadevi. Potuha pariške konferencije že donaša svoje sadje, ali bo pa Turčija pri novi smeli igri dobila, to se nam ne zdi dvomljivo.
Ilnziic stvari.
* (Skromno vprašanje do slavnega odbora slovenske Matice v Ljubljani.) Ali res misli si. odbor ustreči željam Matičarjev z izdajo „Naučnoga sloviiika", ki hode pri najtigodniših okolnosti!) — končan v 24 letih? — Ako si. odbor pritrdi na to vprašanje, vprašamo ga dalje: Ali se si. odbor no boji, da bode knjiga v prvih zvezkih že ostarela, ko bo delo gotovo? Nekoliko matičarjev.
* (Tabor.) Iz Orniuža so nam piše, da se bo tam napravil 8. avgusta velik slovenski tabor. Tako jo prav. Le šo več taborov, in še enkrat taborov!
* (Slovenščina — b e r a č i c a v u r a d n i j a h.) V osebnem poslu sem, tako nekdo iznad Ljubljane piše „Novicam," pretekle dni po Notranjskem hodil in se tam prepričal, kako željno in tožko ljudje pričakujejo, da bi naše cesarske goskosko vendar začolo županijani in posameznim ljudem v domačem jeziku dopisovati; slišal sem, da si ljudje v tej zadevi zdatnega vspeha od pivškega tabora nadejajo; nasproti sem pa tudi slišal, da se nasprotniki, to je, nekteri uradniki, tudi silno slovenski pisavi ustavljajo. Vsega, kar sena v tej zadevi slišal, no bom popisoval na drobno, toda enega dogodka pa vendar ne moreni zamolčati. Mogočen cesarski uradnik, ktereinu se je o ustavnem življenji še komaj kaj sanjalo in ktori se menda še svojega imena slovenski pisati ni navadil, akoravno ga jo slovenska mati rodila in mu tudi slovenski kruh že mnoga leta prav dobro diši, je, kakor sem slišal, zadnji čas nekoga vnetega rodljuba, obče spoštovanega moža, nagovoril, da naj iz službe spodi človeka, kteri ima to „strašno hudobno pregreho" na sebi, da v svojem poslovanji domači slovenski jezik rabi! Imenovani mož se jo v svoji sveti jezi togotil iu pritožil, da svoje službe ne moro opravljati dalje, ako ljudjo vedno več in več slovenskih vlog predlagajo. — Tako daleč tedaj je že prišlo /. vpeljavo slovenščine v javne pisarnico, da si cesarski uradniki, kteri so na decembersko ustavno postavo prisegli, upajo iz rok puliti kruh domačim rojakom, kteri na slovenski zemlji slovenski pišejo ! Co bomo tako rapredke delali, bode so kmalu reklo : kdor bo pri nas slovenski govoril in pisal, bo moral iz dežele! Nedavno som v „Novicah" čital, da je c. kr. deželni poglavar okrajnim gosposkam rabo slovenskega jezika resno zapovodal. Navedena dogodha kaže, da ali „Novice" niso resnice govorile, ali pa da podložni uradniki uka/a deželnega glavarja ne poslušajo. Dopisovalec teh vrstic prosi v imenu tisoč in tisoč ljudskega naroda, naj se „Slovenija", društvo za hrambo narodnih pravic, možato potegne za ravnopravnost slovenskega jezika.
* (Iz pošlo d njo sejo deželnega odbora kranjskega.) Sklenjonojo bilo razpisati zdaj štipendije za mladenče, kteri hočejo se gozdarstva učiti v deželni dveletni gozdarski šoli na šnoperski grajščini, ki se začne 1. oktobra lotos in kjer se hodo učilo v domačem slovenskem jeziku Tacih štipendij, po kterih bodo učenci razuu obleke, ki si jo morajo oskrbeti sami oskrbljeni z vsem, kar je za živež, stanovanje in poduk treba, je 8. Vzeli so bodo v to šolo učenci taki, ki so sinovi malopremožnih kranjskih starišev in ki so z dobrim vspehom dovršili nižo realko ali vsaj nekoliko let njenih ali vsaj ljudsko šolo. Prošnje za te štipendijo se imajo do konca maja izročiti deželnemu odboru v Ljubljani. — V tej seji je pritrdil deželni odbor c. kr. deželni vladi, da se z malimi inzločki tudi deželnemu zboru kranjskemu predloži načrt postave, ktera prepoveduje nezmerni lov koristnih tičev, in zapoveduje pokončevanjo škodljivih gosenic in kebrov.
* (Ljubljanski m a g i s t r a t) je priobčil tale slovenski razglas : Vsled §. 7. postave od 9. marca 1869 se razglaša, da sestavljen zapisnik za porotnike poklicanih srcnjčauov do 1(1. aprila 18G9 v magistratnem okspeditu v očitni pregled leži, in da je slehernemu dovoljeno med tem časom zoper to, da je kdo po postavi opravičen izpuščen, ali drugi nepostavno vpisan, pismeno, ali pa v zapisnik ugovarjati, in ravno tako na podlagi §. 5. navedene postave zvrživne vzroke dokazati, pri čem se posebno opomni, da vsi, ki so CO let starosti spolnih, smejo se poslu porotnika za vseloj odpovedati
* (G. Peter Graselli, lastnik .Triglava") je i. aprila nastopil svojo kazen — ,ri tednov sedeža prisojenih mu zarad članka „Unsere Deutsch-liberalen.
* (Glede volitvo d e ž e ln e g a po s 1 an c a v Trebnjem) so piše iz Ljubljane v „Naše Listy" Volitev za trbanski okraj je odločena na 24. dan maja. Nemško ustavno društvo hoče za kandidata postaviti dežel-ga predsednika Konrada pl. Eibisfelda, da bi tako z visoko službo vabila za svojo stranko. Od narodne strani bo kandidiral dr. Valentin Zamik, znan kot dobor govornik in izvrsten humorist. Dasiravno on spada med Mladoslovcnce, se vendar sme nadojati, da bodo zanj tudi stari." _
Izdate)j ln vrednik Anion TitniAit. LaBtmkiTDr!
* (Domača .umetnost.) Od početka tega leta sem zopet v Benedkah biva mlad marljiv Kranjec, Iv. Franke, ki hoče na ondotni malar-ski akademiji nadaljevati svoje pretrgane uraetnijske študije. Franke je na Krajnikom izmalal nekoliko slik za altarje, nekoliko portretov in zgodovinskih podob. Ta dela kažejo odlično sposobnost in ljubezen do umetnosti, bogato obdarovan talent in živo čut za barve ter za prihodnje mnogo obetajo. Posebno so je naš rojak namenil zaslediti ono tehniko z barvami, s ktero so izgledni mojstri 15. in 16. stoletja dajali svojim neminljivim in še nedoseženim umotvorom ono krasoto barv, ki daje tem podobam stalno prodnost in vrednost. Mi smo imeli — piše „L. Tagbl." — priliko videti dve kopiji takih podob , ktere je Franke pred nekimi dnovi poslal nekemu prijatlu umetnosti in se moromo vidnemu napredku našega rojaka le veseliti. To kopiji, Kristus z oposteljnom Tomažem po Cima da Conegli-ano in sv. Janez po Paolo Veronese, so morate prav srečno izdelani imenovati in je težavno delo prav pridno izpeljano. Prijatelji umetnosti, ki vedo tudi dobro kopije ceniti, imajo priliko posluževati so umetnosti našega rojaka, ker si bo marno prizadeval pod zmernimi pogoji opraviti naročila, ki bi se mu v Benedke poslala. S takimi naročili pa bi si pridobili še drugo zaslugo, da bi namreč domačemu umetniku, ki si na tujem le težko pridobuje materijalna sredstva svoji eksitenci, zagotovili priliko še dalje in popolnoma se posvetiti lepemu svojemu poklicu na rojstnem mestu in pod upljivom klasičnih izgledov. V tem dobrem namenu pristavljemo adreso umetnikovo, kteroga bodo pisma nahajala „ai Carmini, ponte Foscari Nr. 3250 v B o u e d k a h.
* („S vil ore j a) umevno in v podobah razlagana za malo svilo-rejce" je prišla v Ljubljani na svitlo in se dobi pri založniku in knjigokupcu, Lerher-ji po deset krajcarjev iztis. Knjižica ki kratko pa dobro razlaga vse kar je treba slovenskemu kmetu, ki si je kaj murb nasadil in se hoče podučiti, kako se zidni črviči rede, kaže v natančnih podobah kar z besedo razlaga. Ker je cena (10 kr.) tako mahjna, bodi živo priporočeno vsem po deželi hi-vajočim slovenskim rodoljubom, da jo skušajo kolikor mogoče med ljudstvo
azširiti in tako svilorejo pospeševati.
* (Itavno tako, samo narobe.) Ko se je novi predsednik združenih amerikanskih držav upeljeval v tako imenovano „helo hišo," predsednikovo uradno stanovanje, prejel je po atlantiškem kabelju voščilo od grofa Bismarka. Zdaj je nek demokratičen šaljiv list predsedniku Grantu ta-le odgovor na jezik položil: „Ekscelenca! Vsi sto izrekli svoje sočutje do mene in povdarjali, kako lepo 66 midva skladava. Istina: oba sva zmagovalca, oba imava sijajnih uspehov, oba sva prva uradnika od naji novo ustanovljenih držav. Vos razloček obstaja v najinih sistemah. Jaz delam iz svojih vojakov državljane — Vi narobe; pri meni se morajo vse postave vestno izvršiti , če tudi sam nisem ž njimi zadovoljen — Vi narobe. In narobe, ekscelenca! Jaz sem postavi podložen, Vi nadležen — opustite mi izraz, če ni dober, morebiti se bom šo naučil, da bom mogel kasneje bolj jasno z Vami govoriti. Vaš Grant. — Državnemu pravdniku je ta odgovor tako do-padal, da je ves časnik za-so pridržal, t. j. gn konfiscirah
Dmiajskn borza od 10. aprila.
Enotni drž. dolg t bankovcih Gl fl. GO kr.   Kreditne akcijn 287 fl. — kr. 6*/| mctalike z obresti v maji in nov. — fl. — London   124 fl. 0& kr. Enotni drž. dolg v srebru '69 fl. £0 kr.      Srebro   121 fl. 75 kr. 18G0 drž. posojilo 101 fi. — kr. Cekini   5 fl. 84 kr.
Akcija narod, banke 725 fl. — kr.
Razjasnilo in priporočilo!
Da upokojim svoje podpornike, izrekam, da v mojih kakor znano prav velikih izložbinih omarah ni najti niti pakfona niti druzega goljufivega blaga, kar so si predrznile pripovedovati nektere osebnosti, ki bi rade pametne bile.
Da tako žulostno krušno nevošljivost krepko zavrnem, plačam 100 cekinov ali pa primeren znesek v bankni valuti po vsakokratnem dnevnem kursu vsacemu, kdor mi v obdh mojih izlogah najde le eno če tudi še tako majhno stvar, ki bi ne spadala pod rubriko: juveli, srebrnina ali zlatina.
Oh enem priporočam svojo zalogo blaga, ko J)i ena ali druga stvar ne bila popolnoma po uSeČi, kar se v vsaki veči kupčiji sem ter tje lahko primeri, mi je vsled mojih zvez s prvimi fabrikarui prav lahko mogoče, v malo dneh ustreči posameznim željam.
Da se vsi v moje delo spadajoči popravki le pri meni najbolje, izdelujejo, je itak že tako znano, da se mi odveč zdi še kaj več o tem govoriti.
Avgust Tliiel,
juvflir. zlntar hi sreberninar v Marbo ru,
gosposke ulico , Payerjeva hiša.
Tisku? i;<lu«rd Janiie.