. .Vri

vj
iragigi^

v
* .n*W&!.? «*
PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini v-,	„A .,
Abb. postale I gruppo	" (j6Qfl OU lir
Leto XXVH. St. 133 (7921)
TRST, torek, 8. junija 1971
NOV USPEH SOVJETSKE VESOLJSKE ZNANOSTI IN TEHNIKE
LEPA IN POMEMBNA NEDELJSKA PROSLAVA V KULTURNEM DOMU
Prva vodena vesoljska znanstvena postaja kroži okrog našega planeta
nevarnosti.
p najhujših prirodnih fsvočasno roetereološko ugotavljajo nastajanja orkanov in neviht } Omogočilo vse potrebne ukrepe, A se preprečijo ali vsaj ublažijo i^ove posledice. V tem smislu bi od tega korist kmetijstvo in A^eštvo, na področju proizvaja-živil.
Astronomsko bo «Saljut» korak jjjfrej, saj bodo lahko zvezdoslovci r^učevali ozvezdja in planete z L^pjo natančnostjo. Tako teleskopi. 3 radijski teleskopi sprejemajo ^•hreč mnogo več podatkov v brez-Sčnem prostoru, katere naše o-L®čje požira. Fiziki bodo lahko v J?1 krožnem laboratoriju delali L^dcuse v visoko globokem va-h'Jbtnuj v stanju breztežnosti ali Wnega žarčenja. Fiziki bodo, ko A ta prva skupina prenehala z °ni. raziskovali v medplanetar-
[j?tn prostoru delce visoke energije, ^treza zrak. Program predvideva
je na Zemlji ni zaznati, ker jo
K '“‘Md &1ČUV.	^JLCVtViV4V7VC
jev radijsko in elektronsko ohla s>je naprav. Poskušali bodo tudi fj®3anje kovine in drugih mate; Drl v brezzračnem prostoru. Ti v^usi bodo osnova za gradnjo iz-jfbtfanetarnih vesoljskih postaj. V j.^bjem delu svojega članka pa A^stvenika omenjata možnost paritve celega sistema krožnih «?taj v izvenplanetarskem prostran-i,Vu- Tega sicer ne omenjata, toda jjj je kakšno strateško važne «hel tak sistem.
STOJAN SPETIČ # * #
*fOSKVA, 7. junija.
,Jakoj po spojitvi vesoljske ladje iTjioz 11» in vesoljske postaje «Sa-cii • je agencija objavila sporo-J° v katerem pravi, da je znan f,.yena krožna postaja «Saljut» za-,j‘a 7. junija delovati kot prva vo-[T13 znanstvena krožna postaja.
v-sPojitve med obema telesoma je L,'slo ob 9.45 po italijanskem po-času. Vesoljska ladja ^Saje bila izstreljena 19. aprila
fe«
j^sadka «Sojuza 11» je po spojitvi tpPila v notranjost «Saljuta». S A je bilo dokončno rešeno tehnič-0 vprašanje prehoda človeške po-
sadke iz ene vesoljske ladje v drugo.
Agencija TASS je sporočila, da je prišlo do spajanja obeh vesoljskih ladij v dveh fazah. V prvi je približevanje potekalo avtomatsko,
^rlje sovjetski kozmonavti med poletom v »Sojuzu 11». Od leve proti desni: inž. Volkov, poveljnik Dobrovoljski in inž. Pacajev
(Od našega posebnega dopisnika)
. MOSKVA, 7. — Sovjetska zveza i* v nedeljo ob 7.55 izstrelila novo Ve$oljsko ladjo «Sojuz 11» s po->adko, ki jo sestavljajo poveljnik Podpolkovnik Georgij Dobrovoljski,
!®talski inženir Vladislav Volkov ter "denir Viktor Pacajev.
Po zaporedju krogov se je «So-najprej približal na 100 m, nato ob 10.45 spojil s postajo «Sa-lu*», ki že od 19. aprila kroži okoli Zemlje. Skozi odprtino so kozmonavti prišli v «Saljut», kjer sedaj Ofejajo vse potrebno za znanstvene Poskuse. S spojitvijo obeh vesoljcih naprav so sovjetski kozmonavti ^jansko začeli montirati prvo krož-?° vesoljsko postajo. Kaže, da je fe ta prvi zametek postaje, kjer “odo ljudje lahko živeli in delali,
?recej velik, saj tehta okoli 25 ton. k dolg več kot 20 metrov in ima Približno 100 kub. m koristne pro-»jbrnine. V njem je temperatura ^ stopinj C, zračni pritisk pa 770 jCC V postaji so prekati s posameznimi laboratoriji, n-ato še soba ** spanje, čeprav bodo spali kozmonavti tudi v samem «Sojuzu».
načrtu bo vesoljska postaja ??aljut» raziskovala sisteme upravlja orbitalne postaje, nato pa Ppravila več znanstvenih poskusov.
*' bodo koristili tudi narodnemu 8°spodarstvu.
.Kakšni so nadaljnji sovjetski najeti? Več znanstvenikov, ki jih je ?at)es intervjuval moskovski radio ^di, da je to prvi korak pri ustva-Panju stalne vesoljske postaje, ki P3) bi krožila okoli Zemlje in na Jteri naj bi se naselila posadka aanstvenikov. Glasilo KP Sovjet-C6 zveze «Pravda» objavlja danes Sdmiv članek «Fizika in matema-aka» Krupenija in prof. Etkina.
Aa imenujeta «Saljut» krožni la-?°rato,rij in omenjata možnosti iz-j?riščanja take naprave. Med družbi poudarjata, da se uresničuje r*oveški sen, da bo človek zavladal ad stihijo narave. S stalnim nad-j?rstvom, infrardečimi žarki ter račkim žarčenjem zemeljske povr-J?e in njenih prvih plasti bi namreč dAljut* lahko ugotovil nastajanje fljdht, orkanov, potresov, povodnji, alarm in rešil cele milijone lju-
«Sajuz 11» so izstrelili v nedeljo zjutraj Včeraj dopoldne se je spojil z vesoljsko znanstveno postajo «Saljut», ki kroži okrog Zemlje že od 19. aprila
ko pa sta bili oddaljeni kakih sto metrov, je poveljnik Dobrovoljski poskrbel za ročno zbliževanje. Ko sta se ladji dotaknili, ni prišlo do nikakršnega nihanja, ker je bil dotik zelo rahel. Takoj po spojitvi je posadka poskrbela za električne in hidravlične povezave. Kozmonavti so nadalje kontrolirali hermetičnost prekatov ter funkcioniranje raznih tehničnih in znanstvenih naprav na vesoljski postaji. Ugotovili so nadalje temperaturo in zračni tlak v notranjosti «Saljuta». Takoj nato so odprli vrata ter stopili v postajo. Pozneje sta se temperatura in tlak nekoliko znižala.
Vesoljska postaja <?Saljut» je zelo velika. Menijo, da njena notranjost z vsemi prekati meri prav gotovo okoli 75 kub. metrov. To pomeni, da gre za prostor, ki meri več kot štiri metre v dolžini, širini in višini.
Sovjetska televizija je posredova-
la slike dveh kozmonavtov Volkova in Pocajeva (Dobrovoljski je bil v tistem trenutku v ladji «Sojuz 11»), ki opravljata svoje delo v «Salju-tu». Pri tem prenosu televizijske oddaje z vesoljske postaje sta posredovala satelit za telekomunikacije «Molnja» in neka sovjetska ladja, ki križari sedaj v Atlantskem oceanu.
V zahodnih znanstvenih krogih menijo, da bodo sovjetski vesoljski znanstveniki izstrelili v kratkem še kako drugo vesoljsko ladjo tipa «Sojuz». Domnevajo namreč, da ima postaja «Saljut» razporejenih v krogu več pristajalnih odprtin, kamor bi se utegnile vključiti druge vesoljske ladje tipa «Sojuz».
MOSKVA, 7. - Agencija TASS sporoča, da ima Moskva 7.061.008 prebivalcev na osnovi izidov zadnjega štetja prebivalstva pred nekaj meseci.
..iiiiiiiimmii............................uiiihiiiiiiiiiii..
ZASEDANJE ORGANIZACIJE ZA SODELOVANJE IN GOSPODARSKI RAZVOJ
Monetarne težave izhajajo iz deficita plačilne bilance ZDA
Ciolitti je na zasedanju v Parizu podčrtal nevzdrinost sedanjega monetarnega sistema - V Luksemburgu pogajanja o vključitvi Velike Britanije v ECS
PARIZ, 7. — Danes se je pričelo zasedanje Organizacije za sodelovanje in gospodarski razvoj, v kateri sodietaje 23 razvitih držav sveta (takrat se je pridružila še kot 23. član Avstralija). Zasedanju predseduje ameriški državni tajnik Rog-gers in je posvečeno sedanjim svetovnim gospodarskim težavam, ko prihaja do zaostrojevanja v razvoju med razvitimi in nerazvitimi ter tokrat še zlasti do monetarnih težav.
V	tej zvezi je imel zanimiv govor italijanski minister za proračun in programiranje GioUtti, ki je ugotovil, da izhajajo monetarne težave iz naraščanja deficita ameriške plačilne bilance in z naraščanjem aktivnosti evrodolarjev. Glo-litti je dejal, da je očitno, da izmenjava ne more temeljiti na neki valuti, ki je Istočasno notranja rezerva določene države ter mednarodno plačilno sredstvo. Svetovni monetarni sistem deluje tako, da manj premožne države finansirajo investicije ter druge stroške v tujini najbolj bogate države Giolltti je ugotovil, da je zaradi tega nujno potrebno obstoječi sistem spremeniti.
Podobne so bile tudi ugotovitve francoskega ministra za gospodarstvo in za finance Giscard čPEstain-,ga, ki pravi, da bodo posledice svetovne monetarne krize, inflacije in nezadostne pomoči državam v razvoju zelo resne, saj povzročajo izalaciolistične težnje in ustvarjajo zaprte bloke.
V	Luksemburgu se je pričelo novo zasedanje evropske šesterice, ki je posvečeno vključitvi Velike Britanije v EGS. Naredili so pomemben korak naprej glede določitve kvote britanskega prispevka za skupne izdatke in je italijanski predstavnik predlagal, da naj bi to kvoto zračunali na osnovi 19 odstotkov od bruibto nacionalnega do-
hodka skupnosti. Poleg tega so obravnavali položaj funta, ki ne bo mogel več biti rezervna valuta in
na kar načeloma Velika Britanija pristaja.
Incidenti v Milanu
MILAN, 7. — V nedeljo je prišlo do resnih incidentov najprej, ko je policija s silo izselila ljudi, ki so zasedli stavbo, ki jo gradi inštitut za ljudska stanovanja, nato pa na milanski univerzi. Po policijskih poročilih je bilo 48 oseb ranjenih, trideset pa so jih aretirali in med njimi gre predvsem za predstavnike levičarskih ekstra-parlamentamih skupin. Odbor za obrambo in boj proti represiji je danes dopoldne pojasnil, da je v
zgodnjih jutranjih urah javni tožilec De Peppo odredil izpraznitev poslopja in to na tak način, da so moške enostavno odpeljali na kvesturo, ženske z otroki pa so natovorili na cva kamiona in jih vozili po Milanu. Edino ustrezno rešitev so našli, ko je nekaj študentov in profesorjev arhitekture ponudilo nekatere prostore za njih začasno namestitev. Ponovno je interveniral tožilec De Peppo, češ da univerza ni hotel in prišlo je izredno do ostre policijske intervencije z vsemi posledicami.
RIM, 7. — Podtajnik za zunanjo trgovino Belci je danes odpotoval v Moskvi, kjer bo prisostvoval italijanskemu dnevu, ki bo jutri na moskovskem velesejmu.
Srebrni jubilej Slovenskega gledališča
Slavnostna govora prof. Josipa Tavčarja in Filiberta Benedetiča . Dr. Zanetti zagotovil uresničitev sprejetSh obvez javnih ustanov do gledališča - Odlikovanje nekaterih članov SG • Koncertna izvedba ^Jernejeve pravice* - Izjava kolektiva o resnem položaju gledališča
dimo z velikim ponosom — med prvimi odzvali klicem «pomladi narodova in postavili prarv tu, na našem ozemlju ob srnjem Jadranu, zanesljive osnove živahne in žlahtne kulturne dejavnosti, ki ie nobena sila ni mogla zatreti.
Danes zato ne praznujemo — je poudaril prof. Tajvčar — samo 25-fetmioe našega povojnega delovanja. Danes praznujemo dokončno uveljavitev naše gledališke tradicije na tej zemlji in hkrati začetek novega razmaha, ki nam ga omogoča spremenjeno politično vzdušje, v katerem živimo. Ni namreč zgolj slučaj, da sovpada naš jubilej z javnim priznanjem naše ustanove s strani italijanskih Oblasti. Ni zgolj slučaj, ker se je naša hiša od vsega početka prizadevala, da bi vsaj na svojem področju u-stvarfla tiste pogoje, ki so potem v mednarodnem okviru prispevali k vedno večjemu razumevanju med italijanskim narodom in jugoslovanskimi. Verjeli smo namreč od prvega dne, da so kulturne dobrine edini medij, preko katerega se lahko razvije plodno sodelovanje med različnimi etničnimi skupinami ln edina osnova, na kateri lahko nastanejo še druga sodelovanja, kajti kultura prispeva k spoznavanju bližnjega in spoznavanje bližnjega pomeni strpnost, ljubezen ln bratstvo.
Naš jubilej zato ne more in ne sme biti namen samemu sebi. Biti moro svetla etapa v napredovanju proti dokončni rešitvi vseh naših kulturnih vprašanj na tej zemlji. Svetla etapa in tudi trdna obljuba, da bomo v prihodnosti še z večjo prizadevnostjo in boljšimi umetniškimi dosežki upravičevali zaupanje našega občinstva in ugled, ki smo si ga z velikimi žrtvami pri-biriM v včasih skoraj nemogočih povojnih okoliščinah.
Predstavniki javnih in
Ob zaključku letošnje jubilejne sezone je Slovensko gledališče v nedeljo dopoldne v Kulturnem domu tudi s posebno slovesnostjo počastilo 25-letnico svojega nepretrganega povojnega delovanja od tistega nepozabnega dne 2. decembra 1945 ko se je z odra gledališča Fenice prvič po četrtstoletnem prisilnem molku oglasil naš slovenski hlapec
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUinHlIllllIllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllHIIIIIHIIIIIIIIIIIMIIIIlllllllllllllllIlliillllllllllllliiiiliillllllIlIllIlllIl*
V OKVIRU OBNOVLJENEGA SODELOVANJA MED SFRJ IN LR KITAJSKO
Zunanji minister Tepavac odpotoval na obisk v Peking
Na poti v Šangaj se je ustavil v Kairu, kjer se je srečal z Riadom
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 7,— Na poti v LR Kitajsko, se je zunanji minister SFRJ Mirko Tepavac danes ustavil v Kairu, kjer se je srečal z egiptovskim zunanjim ministrom Riadom. Izmenjala sta rnlsii o položaju na Eližnjem vzhodu, mednarodni politiki, neuvrščenosti ln o dogodkih v Afriki. V pogovorih je Riad prikazal stališče ZAR o razvoju položaja na Bližnjem vzhodu.
Jugoslovanski državni tajnik je s svojimi sodelavci nato odpotoval iz Kaira v Sangaj, od koder bo jutri nadaljeval pot v Peking.
Kot poročajo vlada talko v uradnih kitajskih kot v tujih diplomatskih krogih v Pekingu veliko zanimanje za obisk jugoslovanskega državnega tajnika.
Obisk državnega tajnika Jugoslavije Mirka Tepavoa je po 1957. letu prvi obisk visokega jugoslovan-
Včeraj zgodaj popoldne se je nad ulice mesta. Na sliki vidimo, kako kolen, pokvarjeni
mestom utrgal oblak. Nenadna in močna ploha je zalila nekatere skupina Tržačanov v Ulici della Tesa vleče iz vode, ki jim sega do avtomobil. (Članek o tem berite na 2. strani)
skega državnega predstavnika Ljudski republiki Kitajski. Obisk je nedvomno uvod v novo obdobje ju-goslovansko-kltajskih odnosov, ki so bili doslej zelo skromni, čeprav je Jugoslavija samo štiri dni po zmagi revolucije na Kitajskem u-radmo priznala LR Kitajsko.
Kot rezultat splošne spremembe zunanje politike v Pekingu so odnosi med Jugoslavijo in Kitajsko pred meseci ponovno oživeli. Prvi rezultat obnovitve diplomatskih odnosov po izmenjavi veleposlanikov je bila poživitev gospodarskega sodelovanja.
B. B.
političnih oblasti ter kulturnih ustanov in ostali gostje na nedeljski proslavi 25-letnice Slovenskega gledališča v Kulturnem domu
Jernej. Oglasil se je, res, kot zmagovalec dolgoletnega boja, a oglasil se je tudi z vso poosebljeno u-sodnostjo slovenskega naroda kot iskalec tiste pravice, ki je v veliki meri tudi ob nedeljski koncertni simbolični ponovitvi «Hlapca Jerneja in njegove pravice* odmevala z odra z vso svojo aktualnostjo.
Pred številnimi uglednimi gosti sta imela slavnostna govora predsednik upravnega sveta SG prof. Josip Tavčar in ravnatelj SG Filibert Benedetič, spregovorili so še predsednik pokrajinske uprave dr. Mi-chele Zanetti, pomočnik sekretarja za prosveto in kulturo IS Slovenije dr. Branko Berčič, predsednik SKGZ Boris Race, ki je vodstvu SG izročil tudi zlato spominsko plaketo, in drugi, ansambel SG pa je v koncertni izvedbi uprizoril skrajšano Delakovo priredbo Cankarjevega «Hlapca Jerneja in njegove pravice*.
Ob tej priložnosti je predsednik upravnega sveta SG prof. Tavčar podelil zlata spominska odličja za več kot 20-letno neprekinjeno delo članom umetniškega ansambla SG Jožku Lukešu, Silviju Kobalu in Stanetu Starešiniču ter članom u-pravnega ali tehničnega osebja Meri Rojčevi, Dragi Pahorjevi in En-niu Reinhardtu.
Proslavo 25-letnega jubileja naše-
Razgovor med veleposlaniki o Berlinu
BONN, 7. — Danes so se vršali razgovori med štirimi veleposlaniki o Berlinu in vse kaže, da so naredili nov korak naprej, odnosno da prihaja do spora o brziinl reševanja vprašanj, saj je sovjetski veleposlanik Abrasimov dejal, da so «naredili korak naprej, lahko pa bi naredili dva».
Vendar pa so komentarji pozitivni, češ da pričenjajo realistično gledati na to vprašanje ln da bodo pristali na stvarnost, ki pomeni obstoj dveh Nemčij vključno z berlinskim zidom ter na priznavanje, da Zapadita Nemčija ne more Imeti dveh prestolnic: stvarno Bonn in politično sentimentalno, ki naj jo predstavlja Berlin. Po drugi strani pa gre tudi za sovjetsko priznanje jamstev za normalne zveze med Berlinom in Za-padno Nemčijo.
Prof. Josip Tavčar
ga Slovenskega gledališča v Trstu so s svojo prisotnostjo počastili najuglednejši predstavniki slovenskega in italijanskega tržaškega političnega, javnega in kulturnega življenja ter številni politični, kulturni in med njimi zlasti gledališki predstavniki iz Slovenije. Med prisotnimi smo opazili predsednika tržaške pokrajinske uprave dr. Zanet-tija, tržaškega župana inž. Spac cinija, podpredsednika deželnega sveta Arnalda Pittonija, deželnega odbornika prof. Stopperja, slovenskega poslanca v rimskem parla-
(Nadaljevanje na 4. strani)
Etna ponovno bruha lavo
mentu Albina Škerka, podprefekta dr. Pina, pomočnika sekretarja za prosveto in kulturo IS Slovenije dr. Berčiča, predstavnika SZDL Slovenije Jožeta Hartmana, prvega svetnika ambasade SFRJ v Rimu dr. Ratka Močilnika, svetnika pri republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo Dušana Tomšeta, jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu Borisa Trampuža, konzula Zlatka Vidasa in Draga Žvaba, predsednika SKGZ Borisa Raceta, pokrajinskega odbornika Lucijana Volka, občinskega odbornika dr. Dolharja, deželnega svetovalca in dolinskega župana Dušana Lovriho, nabrežinskega župana dr. Draga Le-gišo, zgoniškega župana Jožeta Guština, repentabrskega župana Mihaela Guština, zastopnika sindikata slovenske šole iz Trsta dr. Franca Škerlja in zastopnika sindikata slovenske šole iz Gorice Slavka Rebca, med gledališkimi gosti iz Slovenije pa predvsem nekatere bivše člane igralce gledališča, Nado Gabrijelčičevo (katere prisotnost je občinstvo pozdravilo s toplim aplavzom ob spominu na njene nepozabne odrske kreacije v Trstu), A-leksandra Valiča in Poldeta Dežmana, tudi člana iz leta 1945, pa Štefko Drolčevo, Franca Dujca, predstavnike slovenskih gledališč iz Ljubljane (Drame, Opere), Maribora, Nove Gorice in z Reke, ter številne ugledne gledališke delavce, kritike pa seveda mnoge zveste prijatelje in obiskovalce predstav Slovenskega gledališča v vseh povojnih letih.
Vse goste in vse prisotne je najprej v imenu Društva dramskih u-metnikov v Trstu pozdravil Adrijan Rustja, nato pa je spregovoril predsednik upravnega sveta SG prof. Josip Tavčar. V uvodu, ko je govoril o posebnih značilnostih in lastnostih našega gledališča, je dejal, da .je Slovensko gledališče v Trstu v zahodni Evropi edina poklicna gledališka hiša, ki deluje v ok viru neke druge narodne skupnosti onstran meja matične domovine, da pa je naše gledališče hkrati — in v tem je mogoče njegova največja posebnost — utelešenje neke več kot stoletne gledališke tradicije, ki .je bila nekoč dokaj pomemben sestavni del vseslovenske kulture, katere razvoj pa je bil pri nas popolnoma pretrgan leta 1920 s požigom Narodnega doma in s prepovedjo vsakršnega kulturnega udejstvovanja v našem materinem je ziku. Zmaga nad fašizmom — je dejal prof. Tavčar — je spet odprla vrata naše gledališke hiše in začelo se je najnovejše obdobje njenega življenja, to .je prav tisto obdobje, ki ga danes svečano praznujemo in ki ima svoj najpleme-nitejši pomen v tem. da nas spominja na bližnjo preteklost, ko je slovenstvu v Trstu in okolici grozila smrt, in na daljno preteklost, ko so se naši pradedje — ln to lahko 6r-
CATANIA, 7. — Etna je ponovno začela bruhati lavo. Pred nekaj dnevi se je umirila in pričakovali so, da je nevarnost, ki .je pretila nekaterim vasem, mimo. Toda si noči .je nenadoma dvakrat močno zagrmelo. Odprla so se nova žrela v višini 1800 metrov, iz katerih je začela ponovno uhajati lava. V nočnih urah se je lavin tok spre menil v pravcato žarečo reko, ki se je razdvojila na dva kraka: eden se pomika proti naselju For nazzo, drugi pa proti naselju S. Alfio.
Dve letalski nesreči v ZDA
AZUSA (Kalifornija). 7. — Letalo «DC - 9 »je trčilo z lovskim bombnikom «Phantom 4» ameriške mornarice v bližini Los Angelesa V potniškem letalu je izgubilo živ ljenje 5 članov posadke in 43 pot nikov, v vojaškem pa prvi pilot drugemu je uspelo, da se je «iz strdil* s sedežem in je sedaj v bolnišnid.
Druga ietalska nesreča se je zgodila na letališču New Haven, ko .je letalo «Convair 580» pri pristanku zadelo v vod visoke napetosti. Pri nesreči je izgubilo življenje najmanj 20 potnikov.
DANES
na športni strani
Vianelli prvi
na Velikem Kleku
Na najvišjo točko letošnjega «Gira» je prvi privozil Vianelli. Michelotto bo v preostalih etapah s težavo branil svojo roza majico, ker so ga zaradi potiskanja kaznovali z minuto časovnega pribitka.
Triestina v D ligi
Po porazu proti Reggiani z 1:1 za Triestino ni več rešitve: v prihodnji sezoni bo — skupno z Monfalconejem — nastopala v D ligi.
Drugo mesto Bora
na turnirju v Ljubljani
Borovi košarkarji so gostovali v Šentvidu pri Ljubljani, kjer so osvojili z zelo dobro igro drugo mesto.
Tudi v zadnji tekmi
hud poraz Vesne
Križani so se v nedeljo poslovili od 1. amaterske nogometne lige s porazom. Prejeli so štiri gole.
Krasovke četrte
Na mednarodnem ekipnem ženskem namiznoteniškem turnirju v Zgoniku je Kras zasedel četrto mesto. Zmagala je ljubljanska Olimpija.
RZASKI DNEVNIK
IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA
OD SOBOTE DO PONEDELJKA
Z lepimi besedami o demokratizacijiLEP0 USPELA razstava ustoličenje šestih rajonskih konzult
Izjave župana in predstavnikov političnih skupin Zakaj občinska uprava zavlačuje imenovanje prevajalcev?
Včeraj je bila izredna seja občinskega sveta za ustoličenje zadnjih šestih rajonskih konzult. Poleg občinskih svetovalcev so se seje udeležili podpredsednik pokrajinske uprave prof. Foschi, predstavnik prefekture dr. Viozzi, predsednik nadzornega odbora odv. Mia-ni, pet novih predsednikov rajonskih konzult ter približno 120 članov novih konzult.
Predstavnike oblasti in člane rajonskih konzult je pozdravil župan Spaccini, ki je uvodoma dejal, da je ustoličenje zadnjih konzult dobra dva meseca po ustoličenju prvih konzult, ki so že začele delovati. Pripomnil je, da bodo morale imeti konzulte, zlasti v okoliških rajonih, vodilno funkcijo in prispevati k večjemu sodelovanju občanov pri reševanju problemov skupnosti. Poiskati bo še treba najboljše in najbolj učinkovite načine delovanja. Konzulte bodo imele precejšnjo odgovornost, ker bodo morale izražati potrebe in zahteve občanov ter biti most, vez, med občinskimi upravitelji in občani. Naloge članov konzult so upravnega in političnega značaja, saj gre za nove instrumente in poskuse zbliževanja med javno upravo in političnim življenjem. Potrebno je, da se vsak občan, ne glede na socialno stanje in etnično pripadnost, čuti enakopraven član skupnosti, je poudaril župan.
Po pozdravnem nagovoru župana so spregovorili predstavniki političnih skupin v občinskem svetu. Prof. Monfalcon (PSIUP) je zaželel konzultam uspešno delovanje in pripomnil, da bi morali biti člani izvoljeni, ne pa imenovani. Odbornik dr. Dolhar (LSS) je dejal, da se z rajonskimi konzultami u-resničuje enakopravnost občanov. Svetovalec Fragiacomo (PRI) je dejal, da so to sredstva za demokratizacijo javnega življenja. Svetovalec Giacomelli (MSI) je izjavil, da misovci nasprotujejo konzultam in da bodo zavirali njihovo delovanje, tudi zaradi tega, ker se že poskuša uveljaviti dvojezičnost. Svetovalec Boniciolli (PSI) je poudaril, da so konzulte sredstvo za uveljavitev demokracije in za tesnejše sodelovanje pri reševanju problemov skupnosti. Zaradi tega socialistična stranka gleda z velikim zaupanjem na konzulte in jim želi plodno delovanje. Svetovalec Morpurgo (PLI) je dejal, da bi se morale konzulte ukvarjati samo z upravnimi zadevami, ne pa s politiko, in je opozoril «na nevarnost dvojezičnosti* proti kateri so se liberalci borili v občinskem svetu. Svetovalec Cesare (PSDI) je rekel, da je bila ustanovitev konzult pogumno dejanje in da jim nasprotujejo samo reakcionarne sile, ki bi še rade imele cpodeštate*. Svetovalec Rossetti (KPI) je dejal, da bodo morale biti konzulte izraz demokratičnega življenja in da bodo morali biti člani izvoljeni. Očital je občinski upravi, da ne nastopa z zadostno odločnostjo za delovanje konzult. da rajonski centri še ne delujejo, da sedeži niso opremljeni. Najbolj pa je kritiziral občinsko upravo, ker ni še ustregla in odgovorila na zahtevo nekaterih konzult za imenovanje prevajalcev. Svetovalec Rinaldi (KD) je med drugim rekel, da bodo sedanje konzulte delovale dve leti, nato bodo volitve, za kar pa so potrebni zadevni zakonski predpisi. Glede pripomb o uporabi slovenščine je omenil čl. 5 pravilnika in poudaril, da ga je treba izvajati, toda po ugotovitvi o strnjenosti in številu slovenskega prebivalstva v tistih rajonih.
Odbornik Vigini je nakazal nekaj smernic delovanja konzult, izredno sejo pa je zaključil župan z željo, da bi rajonske konzulte uspešno delovale.
Izlet je organizirala tamkajšnja sekcija združenja bivših političnih deportirancev. Po ogledu Rižarne, kjer so jih sprejeli zastopniki tržaške sekcije združenja, so si gostje ogledali naše mesto, po kosilu v Čam-porah pa so se ob povratku nekaj časa ustavili v Zgoniku na vinski razstavi.
Nove telefonske številke ACEGAT
ACEGAT sporoča, da bo telefonsko podjetje SIP zamenjalo nekatere telefonske številke uradov A-CEGAT: telefonska centrala podjetja bo imela številko 68744, urad za splošne informacije štev. 69519, urad za izformacije o novih pogodbah ali o spremembah v starih pogodbah pa številko 68102.
SIP bo menjal omenjene telefonske številke v noči med 9. in 10.
Zaključena stavka osebja pokrajinskega laboratorija za higieno in profilakso
Zaključila se je stavka osebja pokrajinskega laboratorija za higieno in profilakso. To odločitev so sindikalni predstavniki sprejeli po sestanku s predsednikom pokrajin ske uprave Zanettijem in z odbornikom za osebje Passagnolijem ter odbornikom za zdravstvo Loverom, zaradi «dobre volje, ki jo je pokazala pokrajinska uprava, da bi proučila in rešila probleme laboratorijskega osebja.*
Na svoji ponedeljski seji je pokrajinski odbor sklenil, da bodo ustanovili komisijo, ki bo do 31. okto-
DOMAČIH VIN V ZGONIKU
Prvo nagrado za belo vino dobi Karlo Šlolfa, za črno pa Marija Doljak
V Zgonikiu ni bilo verjetno še nikoli toliko gostov iz mesta in podeželja, kot v nedeljo. Privabila jih je občinska razstava domačih vin in seveda lepo vreme. Dopoldne je bilo sicer oblačno, ponekod je verjetno deževalo, popoldne pa se je zjasnilo. V Zgonik je prišlo tudi mnogo mladine, ker so bile v okviru razstave tudi športne prireditve, zvečer pa ples na prostem. V nedeljo popoldne je igrala godba na pihala s Proseka, nato pa je bila tombola z dobitki v vrednosti 100 tisoč lir.
Mladina domačih športnih društev Kras in Olimpia je uredila kioske, 'kjer so pekli piščance in čevapčiče, rezali pršut in sir. Gostom so šli v slast posebno piščanci in čevapčiči, ki so jih potem marljivo zalivali z domačo, zares dobro kapljico.
Ocenjevalna komisija se je sestala že v soboto in določila naslednje nagrade: Za belo vino dobi prvo nagrado Karlo Štolfa, Salež 46,
bra pripravila preureditev laboratorijskega pravilnika. Sprejel je tudi zahtevo, naj bi določili osebju drugo Josip Kocman, Salež 17, tret-posebno mesečno doklado zaradi jo Franc šketk, Salež 57. zdravju škodljivega dela.	I Za črno vino dobi prvo nagrado
Marija Dodijiak, Zgonik 18, drugo Stanislav Golja, Samatoroa 20, tretjo pa Josip Peršič, Salež 43.
Za vinsko razstavo v Zgoniku je značilno tudi to, da jo mora več ali manj zmočiti dež. V sobodo in v nedeljo ni deževalo, včeraj pa je nekaj časa prav lilo.
Ob letošnji vinski razstavi v Zgoniku se je začela diskusija o imenovanju domačega črnega vina: kraška črnina, ali teran? Nekateri namreč trdijo, da je tudi v zgoni-ški občini tla do Bajte, področje terana in da ni torej črno vino «kraška čmlma», pač pa teran. Drugi ugovarjajo, da ti kraji ne spadajo v področje terana, vsekakor pa je teran le iz sorte «refošk».
Ne glede na ime se Je čmo vino s tega področja v zadnjih letih lepo uveljavilo, zlasti po zaslugi vinskih razstav, predvsem pa seveda sposobnih vinogradnikov.
Vsekakor lahko trdimo, da je letošnja vinska razstava v Zgoniku, ki se je zaključila sinoči opolnoči, popolnoma uspela in da smo lahko pokušali prav dobro čmo in belo vino.
junijem.
VČERAJ ZGODAJ POPOLDNE HUDO NEURJE Z BLISKI IN GROMI
ZARADI HUDEGA NALIVA SKORAJ METER VODE V ULICI DELLA TESA IN NA LARGO MIONI
Avtomobili in skuterji skoraj popolnoma pod umazano vodo, ki je poplavila številne trgovine in voze stanovanjskih hiš • Tudi v drugih predelih mesta poplavljene garaže in kletni prostori
V torek, 15. t. m.
Celentanova skupina na tržaškem stadionu
Poletna prireditvena sezona Avto. nomne letoviščar ske in turistične ustanove, o kateri smo že poročali, bo imela tudi uvodno prireditev velikega formata, ki bo na stadionu rPino Grezar». Pod nazivom «Sre-čanje s poletjem» bo namreč v torek, 15. junija ob 12.30 pevsko -glasbena revija, ki bo trajala več kot tri ure.
Zamisel za «Srečanie s poletjem» je dal Adriano Celentano ki bo tudi vodja ekipe, organizator, odgovoren zanjo in seveda eden izmed protagonistov. S simpatičnim popevkarjem bodo nastopali še Iva Za-nicchi (ki bo tokrat prvič pela v našem mestu), Claudio Villa. Little Tony, Katty Lane. Pio. Giulio De Vito. «Difc-Dtfc», rCamaleontn. «Ra-gazzi della via Gluck» in še dva ansambla mladih. Gre v bistvu za nekakšno druao izdajo rCantagirot, kajti po otvoritvenem nastopu pri Sv. Soboti se bo karavana podala v 14 etapah po vseh večjih italijanskih mestih in se razšla 4. julija v Palermu. Vrstnih redov ne bodo sestavljali.
Omeniti je treba, da na tržaškem stadionu še ni bilo prireditve takšne vrste, ki predstavlja dogodek za Trst. Če bo vreme naklonjeno, bo prireditev gotovo privabila na stopnišča na tisoče mladih in starejših. Člani skupine bodo začeli prihajati v nedeljo, za ponedeljek pa je vred-videna generalka. Predstavo bo povezovala maskot Diana, nato pa se bodo nastopajoči sami predstavljali po zaporedju nastopanja
Kot običajno bodo rezervacije in vstopnice na razpolago v Pasaži Protti.
Obisk v Rižarni
V nedeljo dopoldne je obiskala Rižarno in se poklonila spominu žrtev
Ploha, ki se je včeraj okoli 13.. Vseeno pa kaže, da ploha in de-ure z bliski in gromi usula na1 roča voda, razen v izjemnih primerih naše mesto, je povzročila precej' * ’	’
zmede, a tudi precej škode, poseb-
no v nekaterih predelih, kjer kanalizacija ni mogla sprejeti tako velike količine vode, ki je zaradi tega umazana tekla proti nižjim predelom. Promet je potekal počasneje, pešci pa so iskali zavetje v barih in vežah in čakali, da ploha preneha. žal so morali dolgo čakati, marsikdo pa je z grozo spoznal, da mu deroča voda vdira v trgovino. Zvonec v gasilski postaji je neprestano brnel in vse razpoložljive sile so morale s črpalkami na pomoč. Praktično so bili gasilci na delu od 13. pa vse do 20.10, ko se je v vojašnico vrnil zadnji oddelek.	■-
V glavnem so morali črpati vodo iz kletnih prostorov in iz trgovin in skladišč. Precej dela so imeli v a raži na vogalu Ul. Filzi in Ul. 'orrebianca, v Ul. Carducci 5 ter na postaji za prvo pomoč v bolnišnici v Ul. Pietš, kjer je voda drla v kletne prostore, kjer sta postaja in tudi opazovalni oddelek. Openski gasilci so imeli precej o-pravka v gostilni v Narodni ulici, tržaške pa so poklicali tudi v Mi-ramarski drevored, poplavljen kot vedno v takih primerih, na Furlansko cesto pod svetilnikom, v Drevoredu XX. septembra, in v glavnem v Ul. della Tesa, kjer je bil položaj prav gotovo najbolj kritičen. Tu pa niso mogli kaj prida pomagati, ker ni bilo druge rešitve kot čakati, da se voda odteče v kanalizacijo.
Vse do večera so imeli v Ul. della Tesa, posebno v nižjem predelu, ki meji na Largo Mioni. polne roke dela. Podivjana umazana voda je drla navzdol po Ul. della Tesa in tudi delTAgro, po Ul. Salen In tudi iz Drevoreda D’Annunzio s tako silo, da ni mogla steči v kanalizacijo. Prisotni so z grozo opazovali vodo, ki je nesla za seboj zemljo, kamenje, razno nesnago, ovele liste in drugo. Višina vode se je nevarno od minute do minute dvigala: najprej je prišla do koles parkiranih avtov, nato je dosegla okna in končno skoraj strehe. Pod vodo pa so ostali skuterji in nekatere trgovine, ki so bile še zaprte. Se pozno popoldne je voda v potokih pritekala izpod zaprtih role jev. Ko so lastniki prišli na kraj in od-skupina 50 bivših borcev, deporti- prli vrata so spoznali da je bil tlak rančev in svojcev padlih iz Bologne.' trgovin precej centimetrov pod vodo
več desetin napol potopljenih avtov in vode v trgovinah, ni naredila take škode, kot so jo zabeležili v zadnjih poplavah ob nabrežju.
Ko je ploha prenehala, je voda začela počasi upadati in pustila na cestah kamenje in razno nesnago pomešano s spolzkim blatom. Zanimivo je, da je v Ul. della Tesa pred leti prsv zaradi podobne povodnji nastala v delavnici eksplozija, ki je terjala tudi smrtne žrtve. Ker se podobne povodnji, tudi ob manjših plohah, na tem področju večkrat ponovijo, bi bil že skrajni čas, da pristojne oblasti uredijo odtoke in podzemsko kanalizacijo, s čimer bi preprečile občutno škodo v, trgovinah in na avtomobilih, stanovalce pa bi rešili nevšečnosti.
Gasilci so morali tudi v Ul. Pon-ziana 12, kjer se je v stanovanju Adriane Lama vnel televizor. Ni izključeno, da .je zaradi strele nastal kratek stik, kar je zadostovalo, da se je televizor vnel. Plameni so nato zajeli tudi zavese. Lamin sosed se je takoj lotil gašenja, gasilci pa so delo opravili v nekaj minutah.
Voda je na začetku Ul. Tesa vd rla v pritlične poslovne prostore

DELO DEŽELNIH ORGANOV
V pripravi drugi petletni načrt za gospodarsko-socialni razvoj
Delo tehničnega odbora - Vrsta posegov na področju zdravstva, turizma in javnih del - Povratek zadrugarjev iz Sovjetske zveze
Deželni tehnični odbor je te dni sprejel vrsto sklepov v zvezi z javnimi deli v Furlaniji - Julijski krajini. Tako so njegovi člani odobrili načrt EZIT o ureditvi prometnih zvez v okolici tovarne Grandi Mo tori in ustrezne kanalizacije. Delo bo zahtevalo izdatek 630 milijonov lir, od česar bo dežela prispevala 80 od sto. Odbor je nadalje odo bril razpis natečaja za gradnjo deželne palače v Gorici, ki bo med drugim obsegala tudi avditorij s 450 sedeži. Na področju gradbeništva je odbor končno odobril na
. um,im,Minili,UH   ■ ■■■■■•■■■■»
V NEDELJO DVE SMRTNI PROMETNI NESREČI
Na obalni cesti je bil žrtev moški pri Felszegy v Miljah pa ženska
Več potnikov je bilo na srečo le lažje ranjenih
N adelja Je zahtevala kar dve rtvi motorizacije: prvta žrtev Je zgubila življenje sredi popoldneva na obalni oesti, druga pa Je po nesreči na cesti Trst-Mllije ponoči podlegla poškodbam.
Nesreča na obalni cesti se Je pripetila približno ob 16.30, ko ata se brata Slgovich, 36-letnl Ser-gio lz Ul. Cappello in 31iletnl Silvano iz Sesljana št. 12, vozila z dauphlne proti Trstu. Pri km 139 je Sergio prehitel opel goričke registracije, ki ga je šofiraj 37-letnl pietro Oosmal Iz Trtlča, in v katerem so bdill njegova žena Franca, njuna 7-letna hči in 50-letnl Aldo Garaffa iz Miramarskega drevoreda. Verjetno se je Slgovich prehitro premaknil proti desni, prt čemer Je oplazil prednji del apja. To je zadostovalo, da Je čtauphine odbilo, pri čemer se Je verilo prevrnilo in končno treščilo ▼ drevo.
Obema potnikoma so prihiteli i Bosco in njegova 57-letna žena
takoj na pomoč. Hudo ranjenega Sergla so s težavo potegnili lz razbitega avta im ga z vso hitrostjo odpeljali v bolnišnico, kjer pa Je kljub zdravniški pomoči podlegel hudim poškodbam. Njegovega brata Silvana pa so sprejeli na kirurškem oddelku, kjer so mnenja, da bo v 10 dneh popolnoma okrevaj.
Tudi šofer In potniki opla so se nekoliko potolkli, vendar ne bo nič hudega, ker bodo posledice poškodb minile že v nekaj dneh.
Druga huda nedeljska nesreča se je pripetila na cesti Milje — Žav-lje in sicer nedaleč od vojašnice miljskih gasilcev. Cestna policija je ugotovila, da je po cesti v smeri Trsta 43-letni Rodolfo Quargnal vozil simco 1000 last 50-letne Olge Zuljan por. Squaddara iz Ul. dei Molini in v kateri sta bila tudi 68-letni Giuseppe Ladini iz Ul. del
Ermenegilda Crisma. Quargnal je nenadoma prehitel mali furgon vrste cape* last 59-letnega Carla Pra-sla iz Boljunca 321 ter takoj zatem silovito treščil v cementni drog. To je tako presenetilo Prasla, da se ni mogel izogniti trčenju v zadnji del slmce, iz katere so potegnili Quargnala in zakonca Ladini razmeroma hudo ranjena. Za Squaddarovo pa ni bilo nobene rešitve: zaradi lobanjskih in notranjih poškodb je bila na mestu mrtva. Njeno truplo so ob 23.30 pripeljali v mrtvašnico, še prej pa sta morala Ladinijeva v bolnišnico, kjer so ju pridržali, moža s prognozo okrevanja v 15 dneh, ženo pa v 60. Tudi Quargnala so spre jeli s prognozo okrevanja v 30 dneh, medtem ko so Prasla, ki se je ranil po čelu in rokah ter se potolkel po nosu, po prvi pomoči od slo vili.
črt IACP o gradnji 3 stanovanjskih hiš z 18 stanovanji na kraju bivše topilnice v miljski občini. Predvidena .ie skupna naložba 163 milijonov lir. pri čemer je dežela že obljubila svoj prispevek.
Deželni odbor je na eni izmed svojih zadnjih sej pregledal preliminarno besedilo novega petletnega razvojnega načrta 1971-75. O dokumentu bo najprej stekla razprava v okviru 8 socialno - gospodarskih območij Furlanije Julijske kraji , nato pa še na posebnih srečanjih s predstavniki gospodarskih krogov, stanovskih organizacij in sindikatov.
Deželni odbor je te dm sprejel predlog odbornika za delo in socialno skrbstvo Stopperja o priznanju deželne pomoči zaposlenim v kmetijstvu, ki izostajajo z dela zaradi bolezni ali nezgode. V takih primerih prejemajo kmetijski delojemalci dnevno odškodnino INAM ali INAIL, tej oškodnini pa bo dežela primaknila po 1.000 lir na dan. V ta namen so dali na razpolago 100 milijonov lir za vsako leto od 1971 do vključno 1974, skupaj torej 400 milijonov.
Odbor je nadalje sprejel predlog odbornika Mora o priznanju 150 milijonov lir pomoči na leto deželnim turističnim ustanovam, poleg tega pa bodo tržaška, goriška, videmska in pordenonska turistična u-stanova letos prejele skupno še 60 milijonov lir iz sredstev (200 milijonov), ki jih je dalo na razpolago za našo deželo ministrstvo za turizem in prireditve. V obeh primerih gre za podporo turističnega razvoja v Furlaniji - Julijski krajini.
Na predlog odbornika za kmetij stvo Comellija je deželni odbor nameni) novo ustanovljenemu deželnemu središču za preizkušnje v kmetijstvu v Gorici 200 milijonov lir prispevka za leto 1971. Na predlog odbornika za zdravstvo Deve-taga pa je odbor namenil 300 mi lijonov lir krajevnim ustanovam in organizacijam, ki se ukvarjajo z zdravstvom, in sicer za gradnjo tn opremo novih zdravstvenih objektov. Iz tega naslova bodo deležne
V nedeljo, 6. junija sta se poročila na Proseku
GULIČ LUCIJAN in
BUKAVEC VANDA
Športno društvo Kcmtovel jima želi v zakonskem življenju obilo sreče.
PD «PRIMOREC» — TREBČE
Danes, 8. Junija ob 21. url v Ljudskem domu v Trebčah
NASTOP GOJENCEV ŠOLE GLASBENE MATICE
Na sporedu bodo skiladlbe za klavir, violino, harmoniko ln kitaro.
Vljudno vabljeni 1
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
sprejema prijave otrok za udeležbo na Zboru slovenskih pionirjev, ki bo 19. junija v Trnovskem gozdu. (V primeru, da nima otrok osebnih dokumentov za prehod meje, ga lahko spremlja oče ali mati). Prijave sprejemamo na sedežu SPZ, Ul. Geppa 9, tel. 31-119, do zasedbe razpoložljivih mest.
SOLA GLASBENE MATICE TRST
V sredo, 9. junija 1971 ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma
NASTOP
HARMONIKARSKIH
SOLISTOV
IN ANSAMBLOV
Nastopila bosta tudii ansambla ((Miramar* junlor — pod vodstvom prof. Eliane Zajec ln « Miramar* senior	pod vod-
stvom prof. Oskarja Kjudra. Vljudno vabljeni! Vstop prost!
Razna obvestila
Kulturni krožek «Rodolfo Moran-di», včlanjen v ARCI, priredi danes, 8. t, m., na svojem sedežu na Trgu Stare mitnice 11, ob 20. uiri predavanje z diskusijo o boju palestinskega ljudstva.
Včeraj-danes
Danes, torek, 8. junija MEDARD
Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.51. Dolžina dneva 15.35. Luna vzide ob 20.57 in zatone ob 4.13.
Jutri, sreda, 9. junija PRIMOŽ
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 7. junija 1971 se je v Trstu rodilo 16 otrok, umito je 13 oseb.
Umrli so: 65-letnl Fomeo Varini, 73-letnl Itailo Gasparom, 65-letni Salvatore lovimo, 66-letni Elio Pre-donzant, 92-letnl Umberto Mortera, 69 letni Gueirrino Brili, 82-letmi Mario Fonda, 28-letimi Augusto Trento, 64-letal Gdovamni Pernarcioh, 78-Letnl Gugllelmo De Marco, 76-letni Antonio Marsich, 72-letni Ferdinande Petrini, 3 dni stari Vinioio VI-gmes.
prispevka goriška pokrajinska u-prava, številne občine ter tržaški pokrajinski konzorcij za boj proti jetiki.
Na predlog odbornika za šolstvo Giusta pa je deželni odbor sprejel sklep, po katerem L>o dežela v prihodnjih 20 letih podpirala občine in druge organizacije pri potenci ranju strokovnih šol in otroških t rtcev.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Godina, Čampo S. Giacomo 1, Grigolon, Trg VlrgiHo Giotti 1, Ai Due Mori, Trg Unltš d’Italia 4, Al S. Lorenzo, Ul. dei Sancini 179 (Skedenj)
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Croce Azzurra, Ul. Commeroiale 26. Rossettl-Emlli, Ul. Combi 19, Al Samarltano, Trg Ospedale 8, Ta maro & Neri, Ul. Dante 7.
SPDT organizira v nedeljo, 13. junija jubilejni Izlet z avtobusom na SNEŽNIK z društvenim kosilom na SVISCAKIH (prašiček na žaru). Vpisovanje do ponedeljka, 7. Junija v Ul. Geppa 9 tudi za tiste, ki se prijavijo samo za kosilo.
Cene izleta so:
otroci pod 10. letom 1.000 lir, člani 1.500, nečlani 1.700, kosilo 1.000 lir. Otroci, ki so se udeležili proslave 25-letnice društva imajo kosilo zastonj.
19. redni občni zbor SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE bo v nedeljo, 13. Junija 1971 ob 9. uri v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah.
Ljudska prosveta
V škedenjskem Domu bo nocoj pevski večer. Nastopajo Fantje izpod Grmade pod vodstvom Ivota Kraji ja ter Skedenj skil dekliški zbor pod vodstvom Dušana Jakomina ln David Mara s Kalomkovoa. Zače-četek ob 21 uri.
LOTERIJA
Svoji pevki Marti in soprogu Dolfiju Repini čestita ob rojstvu hčerke
VALENTINE
pevski zbor Jacobus Gallus
BARI
CAGLIAR1
FIRENCE
GENOVA
MILAN
NEAPELJ
PALERMO
RIM
TURIN
BENETKE
22
77
70
29
55
75
18
77
81
35
40 55 88 89 28 26 38 73
n
32
50
85
85
74
14
63
46
36
89
56
10
6
27
70
ENALOTTO
122	1X2	122 XX!
KVOTE: 12 točk - 30.069.000 Ur, 11 točk - 285.400 lir, 10 točk -21.000 lir.
«V času, ko si Slovenci spet začenjamo zastavljati vprašanja o sebi kot narodu, nam je dragoceno pa tudi potrebno pričevanje zamejskega Slovenca, ki mu ta vprašanja niso brezobvezna, ker spet in spet zadevajo na doživeto narodnostno ogroženost ali prizadetost. Tako nas utegnejo zdramiti iz našega premalo utemeljenega občutka, da so vsa ta vprašanja že rešena in za nami.*
TAKO JE ZAPISAL J. GRADIŠNIK V SPREMNEM BESEDILU K NAJNOVEJŠEMU DELU TRŽAŠKEGA PISATELJA
ALOJZA REBULE
Gorje zelenemu drevesu
PISATELJA IN NJEGOV ZADNJI LITERARNI DOSEŽEK RO PREDSTAVIL JUTRI, 9. JUNUA OB 18. URI PESNIK MIROSLAV KOŠUTA V
tiiailu ktt(i$aini
TRST - Ulica sv. Frančiška 20, telet 61-792
Šolske vesti
Učenci in učiteljstvo osnovne šole pri Domju vabijo na otvoritev razstave risb ln ročnih del, ki bo v četrtek, 10. t.m. v šolskih, pro štorih. Razstava bo odprta od 9. do 12. ure lin od 17 do 19. ure. Istega dne bo v Istih prostorih ob 10.30 šolska akiademia.
Učenci osnovne šole na Opčinah
imajo v četrtek, 10. t, m. ob 17. uri v Finžgar je vem domu pravljično igro nPavelčkova piščalka*. Vljudno vabljeni.
Darovi in prispevki
Gledališča •
VERDI
Spomladanska simfonična sezona gledališča Verdi se bo zaključila prihodnjo soboto s koncertom pod vodstvom dirigenta Carla Zec-chija in s sodelovanjem Tržaškega tria. Program obsega Haydnovo Simfonijo št 86, Beethovnov Trojni koncert Op. 56 za violino, čelo 10 klavir, ((Madžarske slike* Bele Bartoka (v prvi tržaški izvedbi) ln Čajkovskega uverturo-fantazijo 12 baleta Romeo in Julija.
Prodaja vstopnic se nadaljuje.

Nazionale 16.00 «11 Computer con 1® scarpe da temniš*. Walt Disneyev film. Technicolor.
Fenice 16.00 «1 4 pistoleros di Santa Trinlta*. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Eden 16.00 ((Comfessiomi di un co«n-missario dl polizia al procurato-re della repubblica*. Franco N®-ro, Martin Baisan. Technicolor-
Grattacielo 16.00 «Le pecorelle d« reverendo*, Jari Borssen, Magau Noal. Prepovedano mladini P°“ 18. letom.
Excelsior 16.00 «Orescendo con rore*. Prepovedano mladimi P°“ 14. letom
Ritz 16.00 «11 oadavere d-agll arttgu d’acclailo». Romy Schneider. Tech-nioodor.
Alabarda 16.30 «11 castello dali® porte dl fuoco*, Ema SchUrer in Charles Quinney. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 16.30 ((Josephi«®*' Caitfoerine Deneuve, Michel Pic®0" 11. Kinem&skop. Glasbeni film-Aurora 16.30 ((Conama 22». TechnJ" oolor. Prepovedano mladini P°“ 18. letom
Impero 16.30 «Scusl dov’č 11 fron' te?». Jerry Lewis. Technicolor. Cristallo 16.00 «Monty Walsh ut) uomo duro a morire*. Lee Mar' vin. Technicolor.
Capitol 16.30 «Dumbo», Walt sneyev film.
Moderno 16.30 «Scusi ma let le Pa' ga le tasse?* Franco Franch1' Ciccio Ingrassla. Technicolor.
Vittorio Venetu 16.30 «Clttži viol®0] ta*. Charles Bronson, Te(ly Sava-las Prepovedano mladini pod 1 ' letom
Ideale 16.00 ((Vecchia legge del West», James Cobum, Margaret Btye.
Astra 15.30 «Ntnl Tlrabuscič, la don-na che ha lnventato la mossa»-Monica Vitu ln Gastone Moschin-
Abbazia 16.30 «Pemmlne tnsazta-bj' 11». Dorothy Malone, Robert Hofmanu. Prepovedano mladini P°° 18. letom.
KINO «|RIS» PROSEK
predvaja danes ob 19.30 barvni dramatični film: DISPERATAMENTE L’ESTATE SCORSA Igrata: Paola Pitagora in Nino Segurtml
MIRAMARSKI GRAD. Od D-junija do 15. septembra «LuH in zvoki* vsak večer — razen ob torkih — po dve prireditvi in sicer ob 21.30 in ob 22.45-Avtobus štev. «6» ter avtobusna proga «M» od Barkovelj do Miramara in obratno. Prireditve v italijanščini, nemščini in angleščini.
Na povratku z izleta v Salzburg daruje skupina potnic 2.500 Ur za šolo-spomenlk v Cerknem.
V počastitev spomina prot. Ivana Sosiča daruje Drago Daneu 5.000 lir za spomenik padlim partizanom na Opčinah.
Mali oglasi
NAJUGODNEJŠE JAMSTVO kakršnokoli zavarovanje! KORAD
ŠVAB, agent Generali-Assicurazi01J S.p.A. - Opčine — Ul. Salicl *• Tel. 211489.
ZADRUŽNA PRODAJALNA J®®^
na Opčinah Išče delavca — 2 211054 od 13 do 14. ure.
6. junija nas Je v prometmi nesreči nenadoma zapustila naša draga žena tn mati
AVGUŠTINA STRAJN
Pogreb bo danes, 8. junija 1971, na pokopališče v Dolini
Spominjajo se Je z neizmerno bolečino mož Franc, hči Renata, sin Rado. snaha Majda, zet Enrico, vnukinj’ Mara in Martina sestra Marija ter svaki.
Trst, Dolina, 8 umila 1971
nmm
7, t. m. Je preminila naša draga mama
IVANKA KRIŽMANČIČ roj. GRGIČ
Pogreb drage pokojnice bo danes, 8 t. m. ob 15.15 I® mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev na Pad1''
čah.
Žalostno vest sporočajo: sin Josip z ženo Viktorijo in sl' nom Pavlom, hčerka Aurora z možem Alojzem, zet Ivan s sinom Bogdanom tn drugi sorodniki.
Primarta Impresa Zlmloo
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanja«10 žalostno vest, da nas Je zapustil naš dragi mož, oče in nonc
JANKO PERNARČIČ
Pogreb dragega pokojnika bo danes, v torek ob 16.30 l® glavne bolnišnice na pokopališče v Mavhtnje.
Žalujoča žena Marija, sin Livio, hčerka Atnelij*’ snaha, zet, vnuki ln sestre.
Sesljan, Nabrežina, 8 Junija 1971
GORIŠKI DNEVNIK
V NEDELJO POPOLDNE OB VELIKI UDELEŽBI
Lep spored zaključil proslavo Z 7O-letnice boljunskega društva z
Skoraj triurni program je obsegal nastop domačega pevskega zbora, 90-član-skega mladinskega pevskega zbora iz Kočevja, mladih harmonikarjev GM, mladinskega pevskega zbora dolinske srednje šole in domačih igralcev
Množica v nedeljo na proslavi 70-letnice Prosvetnega društva »France Prešeren* v Boljuncu. V prvi
vrsti gostje in gostitelji
Marljivi in podjetni boljunski pro-'vetarji so v nedeljo z osrednjim opoldanskim sporedom zaključili s Proslavami 70-letnice vaškega dru-? va «France Prešeren*, ki je bilo \ot Bralno in pevsko društvo u-^anovljeno z istim imenom 5. sep-^mbra 1901.
dvorišče, kjer so štiri dni potekle razne prireditve, je bilo v netijo res premajhno, da bi lahko 'Prejelo vse, ki so se udeležili le-nekoliko dolge, vendar pa skrb-J*° pripravljene prireditve. Sloves-i st se je pričela nekaj pred peto “fo, ko je odkorakala skozi vas prireditveni prostor godba na 5’oala z Brega, za njo pa so ho-člani domačega pevskega zbo-a’ Sostje iz Kočevja ter domačini.
, Pomembno obletnico boljunskega j^Pštva so s svojo prisotnostjo po-f^stili tudi generalni konzul SFRJ 3>s Trampuž, podpredsednik SPZ i^fko Kapelj, tajnik SPZ Edvin LVab, dolinski župan Dušan Lovri-a ter kostje iz Kočevja; predsed-'k občine Kočevje Miro Kegler, v?kretar občinske konference SZDL ‘jSce Karničnik, predsednik občin-I ega sindikalnega sveta Tone Ser-,e_r> predstavnik obč. odbora Zve-vojaških rezervnih starešin go Gril, predsednik krajevnega ističnega društva Tone Kova-j,. ter predsednik kulturne skupno-" iz Kočevja Dušan Oražem. Obranemu občinstvu je spregovo-domačin Vojko Slavec, ki se je ^iprej zahvalil vsem nastopajočim i? vseh prireditvah ter domačinom,
* so pomagali pri organizaciji j °slave, nato pa se s hvaležnostjo Pomnil vseh, ki so v teh sedemde-,°tih letjj, požrtvovalno delovati v rUštvu ali kakorkoli skrbeli za w°svetno in kulturno rast v vasi.
. * fisti, ki so pred 70 leti in še ffei postavljali temelje za našo ^svetno življenje in kulturni razih ~~ ie dejal Vojko Slavec — so a zavedali velike važnosti te dednosti. Saj so se tedaj že videli ^Kateri uspehi gibanja, ki se je jd^elo z ustanavljanjem čitalnic i s prirejanjem taborov, na ka--arjh so ljudje zahtevali, naj naš l dobi vso pravico v šoli, cer-iV| in uradih. Zavedali so se, da v skupno delo lahko obrodi sadove, ia zavest je naše ljudi spremljati, v vseh hudih časih, ki so sle-•I k in spremljati nas mora tudi khes. kn delamo v sicer drugač-
Sko , Jkrističi
nih a še vedno težavnih razmerah.*
Potem ko se je spomnil truda, potrpljenja in trdega dela naših ljudi v teh 25 letih, ko poteka 25-letnica italijanske republike, je govornik zaključil svoj govor z mislijo, da tudi naša prosvetna in kulturna dejavnost, zlasti med mladinci, ki so stebri naše prihodnosti, bo v odločilno oporo skupnim prizadevanjem, da dosežemo to, kar nam po vsej pravici gre. Prav zato je treba podpreti vse skupne nastope, kadar gre za naše skupne koristi. Tudi od nas in od našega dela je mnogo odvisno, kako se bodo stvari razvijale.
Kulturni spored, ki ga je napovedovala domačinka Gabrijela Žerjal, je odprl domači mešani pevski zbor «France Prešeren*, ki je pod vodstvom pevovodje Draga Žerjala apel Vrabčevo »Zdravico* in Gob-evo «0, Podjuna*, nato pa je članica domačega društva ob tem pomembnem jubileju pripela na društveni prapor spominski trak.
Pred zaključkom prvega dela so svoje čestitke prinesli še podpredsednik SPZ Mirko Kapelj ter kočevska gosta Tone Kovačič in Dušan Oražem. Po izmenjavi darov lostje so podarili Boljunčanom in Z občinski grb, delo akad. kiparja Staneta Jarma, Boljunčani pa gostom album fotografij s posnetki društvenega delovanja in same vasi ter umetniško fotografijo Maria Magajne). Tone Kovačič pa je v imenu kočevskega turističnega društva še posebej obdaroval ŠD «Breg» in istoimensko folklorno skupino iz Boljunca ter prosvetna društva »Vodnik* iz Doline, «Silovenec» iz Boršta, «Slavec» iz Ricmanj in »Venturini* od Domja s spominskimi plaketami.
V začetku drugega dela sporeda sta se zvrstila na odru 90-članski mlhdinski pevski zbor gimnazije iž Kočevja ter skupina mladih harmonikarjev glasbene šole iz Kočevja, ki sta pod vodstvom prof. Miloša Humka izvajala vrsto umetnih in narodnih pesmi iz raznih krajev Slovenije: panonsko narodno »Kje mi hodiš, ljubi, dragi*, prekmursko »Vsi so venci beili*. koroški «Jes sem pa snouče neče biu* in »Kej b’jest dau* ter nekaj pesmi skladateljev Gobca, Venturinija, Adamiča, Kuharja, Flajšma-na in Beethovna.
Sledil je nastop mladih harmonikarjev boljunske podružnice GM, Mirian Klun, Klavdija Kocjana, Marine Stepančič in Katje Oio, ki so pod vodstvom Nadje Udovič zaigrali vrsto lažjih skladbic, nato pa so nastopili mladinci srednje šole »Simon Gregorčič* iz Doline, ki so ob spremljavi flavt in pod vodstvom Draga Žerjala zapeli Vrabčevo «Na širnem Primorju*, narodno »Ena ptička priletela*, venček slovenskih narodnih pesmi ter zadnjo skladb) prizadevnega pevovodje Draga Žerjala «Zapojte z nami*, ki je zaradi svoje otroške ljubkosti, preprostosti in ritma požela med poslušalci res velik in zaslužen uspeh.
Mladi Boljunčani so se predstavili s sliko v domačem narečju »Gremo n’ šagro*, v kateri je avtorica sličice Tatjana Turk s sodelovanjem vseh nastopajočih na zelo posrečen in duhovit način prikazala, kako so se nekoč dekleta in fantje pripravljali na šagro. Ista skupina je v okviru prizorčka tudi zaplesala nekaj starejših narodnih plesov in zapela.
Resnično uspel in lepo organiziran spored je zaključil domači pevski zbor, ki je ob spremljavi tam-buraškega ansambla zapel venček dalmatinskih ter dve slovenski narodni.
Prispevajte za
dijaško mm
V PRIREDBI DOMAČIH DRUŠTEV
dramskim nastopom in pevskim koncertom naključen «praznik špargljev» v Štandrežu
Največ gledalcev je bilo v soboto zvečer ob nastopih treh skupin društva «0ton Župančiča - V nedeljo so nastopili pevski zbori iz Slovenije m iz naše pokrajine ■ Pozitiven obračun skupnega vaškega praznika
Otroci p. d. »Oton Župančič* na sobotnem nastopu v Štandrežu
Celotedensko praznovanje v Štan-drežu se je zaključilo v nedeljo zvečer s pevskim koncertom in z izročitvijo nagrad zmagovalcem fotografskega natečaja. Kljub muhastemu vremenu, ki je prirediteljem precej nagajalo, tako da so morali odlagati že napovedane kulturne nastope, je praznik potekal dobro in v splošno odobravanje. Zadovoljni so bili zlasti domačini iz štandre-ža, ki so lahko prisostvovali vrsti kulturnih nastopov, na katerih so nastopala domača dekleta in fantje. Precej ljudi pa je prišlo v Štan-drež tudi iz mesta in iz drugih bližnjih vasi.
Največ gledalcev je bilo v soboto zvečer, ko so nastopale kar tri skupine domačega prosvetnega društva «Otan Župančič*. Še več ljudi je bilo na prireditvenem prostoru v nedeljo zvečer med pevskim koncertom, ko je nastopilo kar enajst pevskih zborov in so se pevci pomešali med gledalce.
Omenili smo sobotni nastop društva «Oton Župančič*. Trajal ie več kot tri ure in nastopile so kar tri skupine. Kot prvi so nastopili najmlajši, v glavnem otroci, kj obiskujejo otroški vrtec. Peli so in re-dtiraii; njihova vedrina je že od vsega začetka navdušila poslušalce. Njih nastop je pripravila domača učiteljica Elda Gravner - Nanut.
V naslednji točki so nastopila domača dekleta z enodejanko »Luknja v namiznem prtu*. S to igrico — režiral Jo je učitelj — Jožko Marinič — so dekleta nastopila že pred meseci v prosvetni dvorani v Gorici; tokrat so se prvič predstavila domačemu občinstvu. Njihov nastop
VESTI Z ONSTRAN MEJE
OBČINSKI PRAZNIK V ILIRSKI BISTRICI
4. junija 1942 so fašisti ubili 28 prebivalcev,
462 so jih odpeljali v internacijo in požgali 8 vasi
Fantje in dekleta v noW»	dauStveoi prapor
V občini Ilirska Bistrica so v nedeljo in v soboto slavili občinski praznik v spomin na 4. junij 1942, ko so se fašisti znesli nad prebivalstvom zaradi uspelega partizanskega napada v Mali Bukovici in v Merečah. Takrat so ubili 28 prebivalcev, 462 so jih odgnali v koncentracijska taborišča, požgali pa so 8 vasi.
Ob občinskem prazniku so organizirali razne kulturne, taborniške ln drage prireditve. Na slavnostni seji občinske skupščine je govoril predsednik občine Vitomil Dekleva o prehojeni poti ljudstva pod Snežnikom med NOB in o povojni izgradnji. Posebna delegacija pa je položila venec pred spomenik na Hribu svobode.
* * *
Kljub muhastemu vremenu je bdi v nedeljo zelo gost promet na koprskih obalnih cestah. Zabeležili so tudi nekaj prometnih nesreč, vendar brez hujših posledic. Značilno je, da so bili v nesreče zapleteni predvsem tuji državljani, ki premalo pazljivo vozijo po tukajšnjih, razmerama ozkih in vijugastih cestah.
• • •
Na Titovem trgu v Kopru se Je v soboto začelo tretje tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenije. Na tej tradicionalni prireditvi nastopa o-krog 25 orkestrov, organizatorji pa so Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije, Obalna turistična zveza in Zavod za pospeševanje turizma v Piranu. Tekmovanje bo trajalo štiri sobote v juniju, ob nedeljah pa bodo na sporedu promenadni koncerti v Ankaranu, Kopru,
Izoli, Portorožu in v Piranu.
# * *
Z obojestranskim podpisom protokola se je v Piranu končalo šestdnevno zasedanje stalne jugoslovan-sko-avstrijske komisije za reko Dravo. Na zasedanju je komisija proučila nekaj pomembnih vprašanj izkoriščanja reke Drave. Ta-! ko so med drugim govorili o Izbolj-
šanju vodnega režima na reki, o preprečevanju poplav, o zaščiti Drave pred onesnaženjem ter o elektroenergetskem gospodarstvu. Izmenjali so tudi informacije o gradnji novih elektrarn na Dravi. Razgovori so potekali v prijateljskem ozračju in v duhu obojestranskega spoštovanja interesov.
VAŽNO OBVESTILO KMEČKE ZVEZE DVOLASTNIKOM
Kmečka zveza opozarja dvolastnike, ki nameravajo sekati drva na jugoslovanskem področju, naj pravočasno predložijo prošnje. V ta na men naj se javijo v pisarni Kmečke zveze, Ul. Geppa 9 med uradnimi urami (od 8. do 14., ob četrtkih pa od 8. do 12. in od 15. do 18.). S seboj naj prinesejo dvolast-niško knjižico ter številke parcel. Poleg osebnih podatkov je namreč treba navesti v prošnji številko parcele, na kateri nameravajo sekati, katastrsko občino, pod katero parcela spada ter površino parcele in količino drv.
Prošnje bomo sprejemali do 19. junija.
PODPORNO DRUŠTVO
DIJAŠKA MATICA
bo imelo svoj redni občni zbor dne 16. junija 1971 v Gorici v Ul Malta 2 ob 20 url
Odbor
je bil dober, škoda le, da je bil na prostem: v zadnjih vrstah je bilo namreč težko slišati pogovor na odru.
Sledil .ie nastop dramske družine. Na sporedu je bila tridejanka »Tisočak v telovniku*. Domači i-gralci so navdušili občinstvo. Komedija .je lahkotnega in zabavnega značaja, zaradi tega so bali poslušalci zelo zadovoljni. Po zimski predstavi »Miklove Zale* je to že drugi nastop te skupine, ki ie »Tisočak v telovniku* naštudirala v zelo kratkem času, v režiji igralca novogoriškega gledališča Draga Marušiča. V igri so nastopili Kazimir Prinčič, Miloš Tabaj, Darij Nanut, Danite Nanut, Devan Briško. Ana Tomažinčič in Magda Prinčič.
Na zaključnem kulturnem večeru v nedeljo, so nastopili številni pevski zbori. Seveda so ljudje najbolj pričakovali nastope domačinov. Na odru so se zvrstili domači cerkveni pevski zbor in še moški zbor društva »Oton Župančič*. Slišali smo, da je ta zbor boljši od nastopa do nastopa in da se bo kmalu povzpel med najboljše slovenske pevske zbore na Goriškem. Velik uspeh so imeli tudi zbori iz Slovenije, ljudje pa so navdušeno ploskali tudi ostalim zborom Iz mesta in iz drugih vasi.
«Praznik špargljev* se je tako zaključil. Omenimo naj še enkrat na kratko glavne prireditve poleg teh o katerih pišemo danes. Na otvoritveni dan, prejšnjo nedeljo, se je vršil šahovski turnir in ie bila odprta slikarska razstava na temo špargljev: obe prireditvi je organiziralo p.d. »Oton Župančič*. Kmečko društvo je priredite ob ista priložnosti razstavo kmetijskih strojev. 1. junija je imelo svoj kulturni večer katoliško prosvetno društvo »Štandrež*: dramska skupina tega društva je nastopila z enodejanko »Jontez*, skupina društva »Sedej* iz Števerjana pa z enodejanko «Ren-dez vous*. Šparglji so bili tudi glavna atrakcija domačega bifeja, ki .je vzorno deloval ob vseh prireditvah.
obrazu ln udarec v lobanjo ter so ga pridržali z dvajset dni na zdravljenju. Grossu pa so nudili prvo pomoč ter bo okreval v petih dneh. V drevoredu S. Marko pa je zadel v ustavljeni avto mopedist^ 67-let-ni Renato Peressin iz Tržiča. Pri tem se je ranil na lobanji, po obrazu in na čelu ter so ga v bolnišnici zadržali za petnajst dni na zdravljenju.
DISKUSIJA JE TRAJALA DVA DNI
S predvideno zmago morotejcev končan posoški kongres KD
Tripani se je zavzel za enotno delovanje v stranki - Cociaml omenil pozitivno delovanje bazistov v preteklih letih
Kongres posoške krščanske demokracije — štiriindvajseti po vrsti — se je zaključil v nedeljo zvečer s predvideno popolno zmago morotejcev. V zadnjem trenutku so ti za kak odstotek presegli predvideni rezultat in dobili 53,2 odstotka glasov ter 16 mest v novem pokrajinskem odboru stranke. Dobili so torej absolutno večino, ker imaio ba-zisti 11 mest v tem odboru, demokratična levica pa 3 mesta.
To so v grobih obrisih rezultati kongresa, ki je vzbudil precei zanimanja v goriškdh političnih krogih. Marsikdo si je že postavil vnašanje če bodo stvari potekale odslej tako kot so dosedaj. Morotejci se zavzemajo za popolno levo sredino, v Tržiču in v Gradiški pa imamo že nekaj mesecev občinska odbora, iz katerih so socialdemokrati izključeni. Se bo kaj na tem področju spremenilo? V deželnem merilu so posoški krščanski demokrati doslej izvolili tri svetovalce: Tripa-nija, Cociarmija in Ginaldija. Slednja sta najvidnejša zastopnika struje bazistov. Bosta na deželnih volitvah, ki bodo prihodnje leto spet potrjena? Se bodo morotejci zadovoljili le z enim od trdi deželnih svetovalcev, ko pa imajo oni večino v stranki?
Morda pa se bodo stvari nadaljevale po starem tiru? Med najbolj zanimivimi govori na kongresu lahko ocenimo one Tripanija, De Simoneja, Corianni.ia. Deželni odbornik Tripani, ki je nekak duhovni vodja morotejske skupine, je v svojem govoru podčrtal nujnost e-notnega nastopanja stranke. Brez dvoma je imel pred očmi ostro predkongresno kampanjo in ie hotel s svojim posegom zaceliti ne katere odprte rane. De Simone, ki ga nekateri omenjajo kot bodočega pokrajinskega tajnika stranke (drugi omenjajo De Meja iz Tržiča), je
govoril bodisi o notranjih ockiosih v stranki kot o splošnih vprašanjih. Omenil je deželno načrtovanje in gospodarsko povezavo s Trstom. Dejal je, da bo morala Gorica posvečati precejšnjo pozornost temu vprašanju. Cocdanni, vodja bazistov, je imel zete jasen politični govor. Govoril .je predvsem o preteklih letih, ko so v stranki vladali bazisti. V tem času se je pričel dialog s socialisti, prišlo je do razbitja nacionalistične mentalitete v Gorici, pričete se ie sodelovanje s slovensko manjšino, poudarjena je bila laičnost krščanskode-mokratske stranke.
V novi pokrajinski odbor so bili izvoljeni : za morotejsko skupino (1741 glasov in 53,2 odstotka): Tripani, De Mejo, De Simone, Cuzzi, Longo, Saba, Versace, Piani, Obit, Wind, Canciani, Jacuz, Piemonti, Martina, Luisa, Grigolon; za skupino bazistov (1200 glasov in 36,7 odstotkov) :	Marocco, Cocianm, Di
Giannantonio, Ginaldi. Pecorari, A-gafci, Basso, Reverdito, Marani, Ma-laroda, Jakončič; za skupino demokratične levice (332 glasov in 10,1 odstotek): Cian, Dessenibus, Colelia.
Urnik mejnih prehodov
Za mesec junij velja za mejne prehode na goriškem področju naslednji urnik (po poletni uri):
Plešivo 6.-22.; Mirnik 7,—21.30; Jenkovo, Ceglo, Števerjan, Podsa-botin, Rafut, Miren, Solkan I, Šempeter Devetaki in Jamlie 7.-22.;
Prehod pri Rdeči hiši obratuje neprekinjeno za potne liste in za prepustnice vseh vrst.
Ob nedeljah se odpirajo prehodi Mirnik, števerjan, Podsabotin, Rafut in Miren po eno uro bolj pozno. Prehdo v Jamljah se odpira ob nedeljah ob 8. uri.
liimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiMiiiiiiinuNiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiniiiiiiM
Z OBČNEGA ZBORA ZVEZE INDUSTRIJCEV
Do konca tedna obvezno zavarovanje avtomobilov
še netkaj dni nas loči od 12. junija, ko bodo marali biti vsi avtomobili zavarovani, v smislu naj. novejšega zakona o obveznem zavarovanju motornih vozil. Na oe-siah bodo po tem datumu krožili le zavarovani avtomobili ln motocikli, podobno kot v številnih drugih evropskih državah.
Na cestah vidimo vsak dan več avtomobilov z obvezno kvadratno nalepko, ki dokazuje, da je lastnik vozila plačal zavarovalno takso. O tem vprašanju smo že pisali prejšnji teden in danes, nekaj dni pred 12. junijem lahko ugotavljamo, da Je že večina avtomobilistov napravila svojo dolžnost, le malokateri čakajo na zadnje dni.
V uradih zavarovalnic so imeli v zadnjih dveh tednih polne roke dela, tako da so morali skoro vsak dan delati čez uro. Prav tako bodo imeli pOlne roke dela v tem tednu. V teh uradih so nam povedali, da so v zadnjih dneh pridobili precej novih klientov. To so vsi tisti lastniki avtomobilov In še posebno motorjev, ki doslej niso bili zavarovani.
Vesti iz Tržiča
Za železniški tranzit po progi N. Gorica-Jesenice
Ni še znano, kako bo potekala trasa avtoceste od Razdrtega proti meji
Ob udeležbi kakih 40 članov in dejal, da je trasa v Jugoslaviji za i
povabljencev je bil včeraj popoldne v dvorani trgovinske zbornice v Gorici redni letni občni zbor Zveze industrijcev.
Zbor je vodil predsednik Zveze Remo Caselgrandi, ki je podal tudi poročilo o njenem delovanju v preteklem letu in o katerem bomo poročali ob drugi priliki.
Sledila je razprava o novem zvezi nem statutu, v osnutek katerega so predlagali nekatere dopolnitve an spremembe ter ga nato soglasno odobrili. Iz premoženjskega poročila je razvidno, da je imela zveza nekaj nad 66 milijonov lir dohodkov, nad 39 milijonov izdatkov in da znaša prebitek nekaj manj kot 28 milijonov lir. Iz računa zgube in dobička izhaja, da imajo še v blagajni 3,5 milijona lir, kar je ugotovljeno tudi v poročilu preglednikov računov.
Sledila je debata pred katero je predsednik Caselgrandi govoril o nekaterih najaktualnejših goriških problemih, da avtoporta do habilitacije železnice za mednarodni promet. Pri tem je bil polemičen s stališčem, ki ga je iznesel prejšnji mesec v Gorici inšpektor železnic iz Trsta .r. Sardo in izrazil mnenje, da bi se dalo vskladiti predloge jugoslovanskih železnic glede prometa po jeseniški železnici z gospodarskimi
oblemi in potrebami na naši strani. Govorili so tudi o gradnji avtoceste na jugoslovanski strani in o problemih v zvezi z goriško prosto cono. Glede avtoceste je predsednik
sedaj določena do Razdrtega, ni pa še znano ali se bo nadaljevala od tam proti Trstu ali proti Gorici.
Guma Ja počila
trije ranjeni
Na avtocesti v bližini Romk je guma, ki je počila pri avtomobilskem kolesu, bila vzrok, da so marali trije po pomoč v bolnišnico. V avtomobilu, ki mu je počila guma sta bila 61-letni Gioacchino Visintin in 61-letni Angelo Zanolla oba iz Ronk. Avto je pri tem napravil pol obrata na cesti. V tem je privozil mimo svoje vozilo 60-letai Au-relio Todeschini iz Benetk, ki je z vso silo pritisnil na zavore, da pi trčil v drugi avto. Pri tem so bili vsi trije lažje poškodovani ter so jim v tržiški bolnišnici nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v osmih dneh.
Kolesarka trčila v vrata avtomobila
Včeraj popoldne se je peljala 48-letna gospodinja Danica Černe, doma iz Bilj 91, s kolesom po Ul. Rossini proti Korzu Italia v Gorici. Ko je hotela mimo ustavljenega avtomobila, je šofer odprl vrata in kolesarka je treščila vanje ter padla. V splošni bolnišnici so li ugotovili poškodbo na levem kolenu in desni roki ter so jo pridržali za pet dni na zdravljenju. Zapisnik je napravila cestna izvidnica.
•imiiiiMiiiitiimiMiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiimiiMmaiitiimtiiiiiiiiHMiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitiiu
PO PODATKIH POLICIJE NA GORIŠKEM
V maju nad 1.150.000 ljudi v malem prometu preko meje
Porast prometa s prepustnicami in manj prehodov s potnimi listi
Urnik trgovin za telovo
Pokrajinsko združenje trgovcev v Gorici sporoča, da bodo za praznik telovo v četrtek 10. t.m., Vse trgovine na Goriškem (z izjemo onih v Gradežu) ves dan zaprte. Pekarne in mlekarne bodo odprte dopoldne za razdelitev kruha in mleka. Mesnice bodo odprte v sredo popoldne in bodo na praznik zaprte ves dan.
Danes seja občinskega sveta Tržiču z začetkom ob 20.30. Predvidena je razprava o odmeri družinskega davka. S tem v zvezi sta bili predloženi interpelaciji socialistov in komunistov, ki zahtevata nadaljevanje dela davčne komisije in občinskega odbora ter imenovanje davčnih svetov. Socialdemokrati pa so o istem problemu predložili svojo resolucijo.
Trčenje mopedistov. Na cesti Tržič—Gradež je 69-letni mopedist Fe-condo Zebedeo iz Tržiča trčil v moped 58-letnega Adria Grossa, prav tako iz Tržiča, ki ie že prei padel s svoiim vozilom. Oba so odneliali v tr/.i.ško bolnišnico, kjer so Zebedeu ugotovili udarec in poškodbe na
Po podatkih obmejne policije je ste v preteklem mesecu na goriškem področju na drugo stran 1,150.622 ljudi s potnimi listi in prepustnicami.
Na prehodu pri Rdeči hiši je šlo cez mejo s potnimi listi 527.475 potnikov in sicer 343.640 italijanskih in 183.835 tujih državljanov, med katerimi je seveda bite pretežni del Jugoslovahov.
S prepustnicami pa je šlo na drugo stran 623.147 ljudi; od tega je bilo 414.380 italijpiskih in 208.767 jugoslovanskih državljanov.
Levji delež pri tem prometu je bil pri Rdeči hiši. kjer je v maju šlo na drugo stran skupno skoro 728 tisoč ljudi, ali skoro dve tretjini celokupnega prometa na Goriškem. Tam so našteli tudi skoro 210 tisoč avtomobilskih prehodov v obeh smereh.
V primerjavi s preteklim aprilom; ko smo imeli na Goriškem nekaj manj kot 1,100.000 prehodov, je promet v maju narasel skoraj za 51 tisoč prehodov. Pač pa je bil nekoliko manjši kot lani v tem mesecu, ko so našteli nad 1.260.000 prehodov v obeh smereh. Pri tem lahko tudi ugotovimo, da se .ie od lani povečalo številn nrehodov s prepustnicami in nekoliko zmanjšalo število prehodov s potnimi listi.
To je pripisati dejstvu, da .je sedaj možen vsakodnevni prehod s prepustnicami, po drugi strani pa je treba tudi upoštevati, da so sedaj v Italiji potni listi precej dražji ter se obmejni prebivalci rajši poslužujejo prepustnic.
Posvet stanovalcev delavskega hotela
Sinoči so sklicali posvet stanovalcev hiše tržiške ladjedelnice, ki je znana pod imenom «delavski hotel*. Gre za 16 družin, ki so dobile izgonski odlok češ, da je hiša nezdrava in negotova za bivanje. Med tem si je hišo ogledal tržiški župan Versacce, ki je tudi njen upravnik, skupaj s pristojnim odbornikom in občinskimi izvedenci. Ob tej priliki So menda ugotovili, da bodo lahko z nekaterimi popravili prostore lahko še naprej uporabili za stanovanje prizadetih družin.
Kot znano, je bil »hotel za delavce* zgrajen leta 1923, leta 1944 so ga bombardirali anglo amerikanci ter je bil takrat deloma porušen. Prvotno je bite v njem 680 sob. S popravili bi omogočili prizadetim družinam, da bi lahko ostale v drugem nadstropju.
200 milijonov lir za oškodovanec po toči
Deželni odbor je včeraj sprejel ustrezni predlog odbornika za finance Tripanija ter namenil 200 milijonov lir iz rezervnega sklada za leto 1971 gospodarskim obratom, ki jih je prizadela zadnja povodenj s točo. Elementarna nesreča je zajela širše prodročje v goriški, videmski in pordenonsld pokrajini, najhuje pa je bilo v krajih Campolongo al Tor-re, Ruda, Villesse, Cervignano in Tapogliano.
VERDI 17.30-22.00: «Bas ta guardar-la», Maria Grazia Buccella ln Carlo Gluffre. Barvni film, mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO 17.00—22.00: nGrande caldo per 11 racket della droga«, P. Taylor in S. KendaJl; barvni film, mladini pod 14. letom prepovedan.
MODERNISSIMO 17.30-22.00: »Glo-vanl, violenti e spletati«, T. Wa tari ta T. Kavayi; japonski kine-maskopski film v barvah, mladini pod 18 letom prepovedan.
CENTRALE 17.00—21.30: «La oaiat* del barbari«, L. Harrey in S. Ko ščina, kdnemaskopski film v barvah.
VITTORIA 17.15—21.30: »Mazzabubu quante corna stanno quaggiti!». It. barvni film S. Koščina, F Franchi tn C. Ingrassia. Mladini pod 18 letom prepovedan.
'Iršič
AZZURRO ob 21.00: Nastop gojenk šole «Tensicore» s klasičnimi pl-esi.
EXCELSIOR ob 17.30: «Quamdo il sole soofcta«. Barvni film.
PRINCIPE ob 18.00: «Un uamo chiamato cavallo«, R .Harris. V barvah.
SAN M1CHELE 14.30: «L’altra fac-cia del planeta delle scimrni*« — drugi del. Charles Hestom.
Hovu Goricu
SOČA (Nova Gorloa): «2ene», francoski barvni film — ob 18.15 ln 20.15.
SVOBODA (Šempeter):	«Bamm»,
švedski barvni film — ob 18.30 in 20.30.
RENČE:	»Bullt«, ameriški barvni
film - ob 20.30.
DESKLE: «Jagode in kri«, ameriški barvni film — ob 20.
SEMPAS: «21vela amerika«, ameriški barvni film — ob 20.30.
KANAL: «Legya prekletih«, ameriški barvni film — ob 20.30.
PRVACINA: Prosto.
DEŽURNI LEKARNI
V	GORICI
V Gorici Je danes ves dan ki ponoči dežurna lekarna A LES ANI, Ul. Carduccri 38 - tel. 22-08.
V	TRŽIČU
Danes ves dan ln ponoči ja T Tržiču odprta lekarna «Alla saiu-te», dr. Fabbris — Drevored Ooeu-11 ch 117, te*. 72-480.
8. junija 1971
PETINDVAJSET LET NEPRETRGANEGA POVOJNEGA DELOVANJA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V TRSTU
Filibert Benedetič
(Nadaljevanje s 1. strani)
Na kraju se je prof. Tavčar zahvalil vsem, ki so v teh 25 letih bili zvesto ob strani našemu gledališču, občinstvu in javnim ustanovam, ki so v zadnjih letih pokazale razumevanje za ustvaritev boljših pogojev za nadaljnji razvoj Slovenskega gledališča.
»Mi smo storili, kar smo mogli, da bi bili ti pogoji najboljši. Če nam to ni popolnoma uspelo, si zaradi tega nimamo kaj očitati Uspelo bo prav gotovo tistim, ki bodo prišli za nami, zakaj pot je jasno začrtana in glavne ovire so že vse odstranjene.»
SG je gledališče vseh Slovencev
Besedo je nato povzel ravnatelj SG Filibert Benedetič:
tZlata nit gledališke umetnosti se prepleta z življenjem Slovencev, ki danes živimo v Italiji, od svojih prvih pogojev do danes, ima ta nit nekaj bistvenih vozlišč, ki so pogojevala viške in padce naprej odvijajoče se krivulje. Iz zanosa spomladi narodov* je izšlo Slavjansko društvo, ki je prebudilo narodno zavest in poleg vse stranskega kulturnega delovanja obudilo tudi gledališče s prvo slovensko predstavo v 7 rstu. Stepan-kovo igro «Tat v mlinu*, postavljeno na oder leta 1850. Z ustanovitvijo Dramatičnega društva 1902 je bilo postavljeno novo pomembno vozlišče. Tedaj se začenja zlata nit gledališke umetnosti naglo vzpenjati ter z otvoritvijo Narodnega doma leta 1904 se končno konsolidira. Bogato kulturno življenje dosega visoke nivoje do ' usodnega leta 1920, ko se je 13. julija z ognjenim krstom fašizma začelo novo razdobje naše zgodovine. Veliko pavzo do leta 1945 je dopolnjevala v srcih tleča misel, ki je po gozdovih oživljala ekstazo rojstva in z našim gledališčem klicala k preporodu. Nato je prišlo leto 1948 in naš gledališki .epos se je zopet znašel pod težkim bremenom usodne igre, ki nam je dodelila tragične motive bratomornega razdora. Od tod do londonskega sporazuma ter od otvoritve Kulturnega doma v Trstu 5. decembra 1964 do danes je ta naša zlata nit morala iskati novo, še neznano pot.*
Tako je strnil kratko zgodovino slovenskega gledališkega življenja v 'Trstu Filibert Benedetič, ki je v svojem nadaljnjem govoru ugotovil, da podatki o delovanju gledališča pričajo o pomembnih uspehih, vendar pa da ti podatki, ki ne povedo vsega, ker je za njimi nekaj drugega, kar te podatke presega. Slovensko gledališče v Trstu je doživelo svoje velike uspehe, vendar «za temi podatki se skrivajo tudi mnoga razočaranja, življenjske tragedije in smrti*. Nato Benedetič ugotavlja, da je «v silnih napadih na eksistenčno bit slovenskega življa pri nas kulturni humus ohranil dovolj življenjskih sokov, ki so utrdili odpor* in da je »pravda gledališča slovenske narodnostne skupnosti v Italiji na barikadah slovenstva in napredne miselnosti povezana s popolno predanostjo umetnika, ki je ostal zvest svojemu poklicu, tudi ko je bil ogrožen njegov fizični odpor in da «Slovensko gledališče v Trstu je gledališče vseh Slovencev, ki živimo v Italiji; njegov obstoj je jamstvo za visoko kulturno raven matičnega naroda*, hkrati pa «mora biti danes tudi jamstvo za kulturno zavest italijanskega naroda*.
Nato je Filibert Benedetič poudaril, «da je Slovensko gledališče gledališče narodnostne skupnosti v Italiji, okrog katerega se zbirajo Slovenci od Matajurja do vse Goriške in Tržaške, poleg prisotnosti po vsej Primorski in na vsem slovenskem kulturnem prostoru* ter da »naša gledališka beseda se oglaša tudi z besedo drugih jugoslovanskih narodov iz vsega jugoslovanskega kulturnega prostora*, ko gostuje v raznih krajih Jugoslavije ali ko sprejema goste iz Jugoslavije, »vse to pa tvori neprecenljivo bogastvo, ki dela iz Trsta kulturni center, v katerem naša slovenska narodnostna skupnost odigrava pomembno vlogo*.
Filibert Benedetič je nato nadaljeval:
»Ta zavest je mogoče najvažnejši rezultat, ki ga je vredno poudariti ob tej jubilejni svečanosti. To mora biti ena zgodovinskih magistral dežele, v kateri živimo, kajti v občečloveškem duhu kulturnih vrednot se ljudstva srečujejo in spoznavajo; s tem se rušijo še tako velike pregrade, ki jih postavljajo nasilja, sovraštva, narodnostne mržnje, ki jih postavljajo izrodki lažnega dostojanstva in kulturni mrak. V tej luči je treba presojati vlogo mostu, ki je vedno bila ena glavnih komponent po-
slanstva Slovenskega gledališča v Trstu.*
<Toda težka je ta vloga — je poudaril Benedetič, — če z druge strani ne najde odziva. Poleg organske povezanosti s Slovenijo ter z vsem jugoslovanskim kulturnim prostorom mora našim prizadeva-njim odgovarjati tudi italijanski kulturni prostor, v katerega morajo biti vnesene tiste dobrine, ki nas vse povezujejo v imenu kulture. S tem da naše gledališče prispeva k širjenju italijanskih gledaliških dosežkov v slovenski besedi, vloga mostu še ni popolna, če z dosežki slovenske gledališke besede ne more na italijansko stran.*
Ko je nato Benedetič ugotovil, da bo po zadnjem skupnem gostovanju obeh tržaških gledališč v Jugoslovaji moralo slediti tudi skupno gostovanje v Italiji, kar da bo potrdilo dejstvo, da je Trst kulturni center, ki mora odigrati vlogo mostu med Vzhodom in Zahodom. je nadaljeval:
<cGovorili smo o popolni predanosti umetnika, ki je ostal zvest svojemu poklicu, tudi ko je bil ogrožen njegov fizični obstoj. To je bistvena postavka v razvoju in v rasti Slovenskega gledališča v Trstu, ki je doseglo zavidljive rezultate predvsem zaradi tolikšne predanosti. Ob normalizaciji naše ustanove, ko zadobiva njen status že jasno definirane obrise, se položaj gledališčnika še ni bistveno popravil. Priznati je treba, da se obveze krajevnih ustanov in dežele Furlanije — Julijske krajine izpolnjujejo; priznati je treba, da so prizadevanja mnogih politikov in predstavnikov oblasti resnično dobronamerna ter da se nekateri zelo trudijo, da bi nam pomagali. Toda brez prave podpore s strani ministrstva za turizem in prireditve, brez prave volje končno odločujočih faktorjev ne bomo mogli priti do normalizacije. Ustanovitev stalnega slovenskega gledališča v Trstu mora pomeniti resnično normalizacijo tudi v socialnem smislu, kajti nemogoče je, da se mora ustanova po eni strani podrediti zakonskim predpisom, po drugi strani pa da ne more zadostiti potrebam svojih ljudi. Slo-ski gledališčnik v Trstu se razlikuje od svojih italijanskih kolegov samo po narodnostni pripadnosti, nikakor pa se ne more razlikovati po želodcu. S tem v zvezi bi ta jubilejna svečanost morala zaključiti predolgo fazo normalizacije, tako da bo s prihodnjo sezono začelo delovati Stalno slovensko gledališče.*
Ko je Filibert Benedetič tako zaključil svoja izvajanja, je še počastil spomin tistih, ki so na tej 25-letni poti omagali, in sicer: Va-lo Bratina, Ferdo Delak, Marko Dovšak, Elza Barbičeva, Josip Fišer, Milan Košič, Zora in Justo Košuta, Mario Maršič, Zdravko Ocvirk, Edvard Martinuzzi, Angela Rakarjeva, Rado Rauber, Mo-dest Sancin, Belizar Sancin, Valerija in Mario Sila, Ema Starčeva, Josip Slokar in Jože Tiran.
Članica SG Mira Sardočeva je nato prečitala izjavo, ki so jo podpisali vsi člani umetniškega, tehničnega in upravnega osebja SG ter osebja Kulturnega doma in ki se glasi:
Izjava članov SG
Prijatelji!
Petindvajsetletnica, ki jo danes praznujemo, ni samo gledališki praznik, temveč praznik vseh tistih, ki so z ljubeznijo spremljali in spremljajo dosežke te kulturne ustanove slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Zato gredo naše hvaležne misli predvsem vam dragi redni obiskovalci naših predstav.
in prav vam zaupamo ob tem dnevu veselja tudi senčne strani našega dela, ki pogojujejo in hromijo naše umetniške dosežke. Petindvajset let neutrudnega dela pomeni petindvajset let težav, velikih naporov, velikih uspehov, ampak tudi petindvajset let odpovedi in velikega strahu za vsakdanji obstoj.
Zadnja leta so se razširila optimistična sporočila, kako je vse urejeno, kako sijajna bodočnost trka na vrata našega gledališča, kajti dane so bile najrazličnejše obljube, ki potem niso bile izpolnjene v celoti.
Člani Slovenskega gledališča v Trstu še vedno živimo in delamo pod težkimi socialnimi pogoji, podpore gledališču so nezadostne, še vedno ne izpolnjujejo statusa stalnega gledališča.
Vsi ti pogoji imajo za posledico, da so naše socialne razmere še vedno neurejene ter da ogrožajo nadaljnji obstoj gledališča, nas gledališke delavce pa diskvalificirajo bodisi kot umetnike bodisi kot ljudi.
Danes, ko bi morale naše besede in izjave podčrtati le pomen jubileja, ki ga slavimo, smo prisiljeni s tega mesto, pozivati vso javnost, da nas podpre v boju za naše pravice, za pravice Slovenskega gledališča. Naš maloštevilni ansambel je do danes prenašal vse težave, ker se je zavedal etičnih, moralnih in predvsem nacionalnih dolžnosti, vendar vsakega potrpljenja je enkrat konec.
Usodno bi bilo, če bi ob novi sezoni ostali pristojni organi gluhi do naših pravičnih zahtev in bi nas tako prisilili k težjim odločitvam, ki bi prejudicirale našo prisotnost na tem našem življenjskem gledališkem prostoru.
Naj bi ne bilo današnje jubilejno slavje —- slovo tega ansambla od svojega dragega občinstva.
ZanettI: Spoštovali bomo sprejete obveznosti
Dr. Michele Zanetti
Predsednik pokrajinske uprave dr. Michele Zanetti je prve misli v svojem pozdravnem nagovoru, ki so ga prisotni zaradi njegove kulturne širine in ne nazadnje zaradi potrjenih obveznosti, toplo pozdravili, namenil pohvali in priznanju Slovenskemu gledališču in njegovemu umetniškemu ansamblu za umetniško delovanje. Ob o-membi nekaterih temeljnih datumov v zgodovini slovenskega gledališča je dr. Zanetti dejal, da predstavljata obstoj in delovanje Slovenskega gledališča v Trstu medsebojno bogatitev soživeče skupnosti in ustvarja širše horizonte kulture. Res je, da je Slovensko gledališče etnično bogastvo, je pa tudi bogastvo celotne skupnosti našega mesta in pokrajine.
Ko je govoril o gostovanjih Slovenskega gledališča v Sloveniji in v Jugoslaviji, je ob ugotovitvi, da so ta gostovanja naravno povezovanje narodne celote, poudaril, da predstavljajo tudi uveljavljanje Trsta kot človeške in kulturne skupnosti.
Nato je dr. Zanetti govoril o obveznostih oblasti do Slovenskega gledališča. Odločno in jasno je poudaril, da bodo te obveznosti spoštovane in da bodo, ker «to hočemo*, še nerešena vprašanja rešena v rokih, ki so potrebni, in za okrepitev in učvrstitev vse kulturne skupnosti.
Na kraju je dr. Zanetti še enkrat izrekel pohvalo vodstvu SG, ansamblu, katerega javno izrečene probleme je z razumevanjem vzel na znanje, za njegovo umetnost, ki naj bo še naprej stimulacija v interesu slovenske komponente tržaškega prebivalstva in v interesu bogatitve celotne skupnosti.
Race: 25 heroj‘skih let
Predsednik SKGZ Boris Race je v svojem pozdravu omenil najprej
25 let prisilnega molka slovenske gledališke besede v našem mestu in 25 let njenega povojnega življenja in dela, ko se je iz gozdov povrnila v začetku v sicer skromne dvorane in priložnostne prostore. Poudaril je, da je v teh 25 letih bilo vsaj 10 let takih, ki ne vzbujajo veselja. Toda prišli so tudi drugi časi — je dejal Boris Race —■ in iz skromnih dvoran se je lahko gledališče preselilo v nov Kulturni dom. Začela so prihajati priznanja, ki smo jih iskreno veseli tudi zato, da se ne bi uresničile izrečene grožnje ansambla.
V imenu Slovenske kultumo-go-spodarske zveze je nato izrekel gledališču ob njegovem srebrnem jubileju iskrene čestitke in mu poklonil jubilejno plaketo v spomin — tako je poudaril — na herojska leta, za umetniške dosežke in za vztrajno delovanje, ki pooseblja vztrajnost in trdoživost naše skupnosti.
Berčič: Priznanje matične dežele
Dr. Berčič, pomočnik sekretarja za prosveto in kulturo IS Slovenije, je v svojem nagovoru dejal, da v zgodovini naroda in človeštva 25 let res ni dolga doba, da pa je zato v življenju našega gledališča pomen tega 25-letnega jubileja v njegovem poslanstvu, ki ni samo v tem, da posreduje gledališke dosežke lastnega naroda, temveč tudi dosežke velikih duhov drugih narodov. Slovensko gledališče v Trstu — je dejal dr. Berčič — se je s polno mero in z
Dr. Branko Berčič
veliko umetniško močjo vključilo v izpolnjevanje tega svojega poslanstva, zato je deležno ne samo priznanja svojega občinstva, tem-vftf tudi matičnega naroda.
~v Spomin na srebrni jubilej je dr. Berčič poklonil gledališču skulpturo akademskega kiparja Stojana Batiča, ki predstavlja trageda.
Ostali pozdravi in brzojavne čestitke
Nato so s kratkimi nagovori počastili 25-letnico SG še član Drame SG iz Ljubljane Andrej Kuret, ki je dejal, da je praznik SG praznik vsega slovenskega naroda, čestital našim igralcem v imenu ljubljanskih kolegov in v imenu ravnateljstva Drame in njenega ravnatelja dr. Šenka izročil darilo — posmrtno masko velikega slovenskega gledališkega umetnika Staneta Severja; Ivan Kranjčič v imenu SNG iz Maribora, ki je poudaril gledališke vezi med Trstom in Mariborom že izpred vojnih let in podaril SG lovorov venec; Rado Garibaldi je v imenu Opere SG (katero je zastopala tudi operna solistka Vera Lačič) prebral pozdravno pismo zadržanega direktorja Opere Boga Leskovica in podaril SG lovorov venec, prof. Bratuž v imenu ZKPO iz Nove Gorice. in Dorjan Sokolič v imenu gledališča »Ivan Zajc* z Reke, pozdravna pisma in brzojavke pa so poslali tudi gen. konzul SFRJ Boris Trampuš, Miloš Poljanšek za skupščino SRS, odpravnik poslov it. veleposlaništva v Beogradu dr. Brigante Colona, Majda Bojčeva, Ivo Tavčar, predsednik ZKPO Slovenije, generalni sekretar Osvaldo Troisi, inž. Milan Sosič, dr. Šiškovič, dr. škerk, dr. Frane Tončič, inž. Guido Candussi, ravnatelj radia Trst, inž. Boris Sancin za radio Trst A, Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice, neograjsko gledališče A-telje 212, Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane, Mladinsko gledališče — Ljubljana, direktor in SNG — Maribor Boris Gombač in ansambel, Jug. dramsko pozorište — Beograd, Dolenjski kulturni festival, Biblioteka Matice srpske, dr. Robert Hlavaty, predsednik SPZ, Andrej Kokot, predsednik SP iz Celovca, prosvetno društvo »Škamperle* — Sv. Ivan, p>evski zbor «Jacobus Gallus*, Športno združenje Bor, sindikat gledaliških de lavcev v Trstu pa je poslal pergament s posvetilom.
Koncertna izvedba »Jernejeve pravice*
Sledilo je podeljevanje zlatih spominskih kolajn članom umetniškega in tehničnega kolektiva ansambla SG za več kot 20-letno neprekinjeno delo, nato pa skrajšana koncertna izvedba Cankarjevega »Hlapca Jerneja in njegove pravice*, ki je zaradi umetniško prepričljive in brezhibne interpretacije ob sodelovanju vseh članov ansambla in s Stanetom Raztre-senom v vlogi hlapca, do kraja prevzela vse prisotne Za režijo in skrajšano priredbo Delakove priredbe »Jernejeve pravice* je poskrbel Adrijan Rustja, registrirane pevske vložke Karla Pahor-

WM M
J V »Uf .
■*i£	. f*
* *
\ i i . /
v,*T :/
/ ^ ' .#< * "
v< V

S**#* -P
w -s-

% "*
Člani umetniškega in tehničnega kolektiva ansambla SG, ki so bili nagrajeni za svoje 20-letno delo pri
gledališču.
ja skladbe «Oče naš hlapca Jerneja* pa je izvajal zbor «Jacobus Gallus*.
Dolg in prisrčen aplavz je nagradil izvajalce za to res čudovito gledališko doživetje.
V mali dvorani je bila nato zakuska, na kateri so se dalj časa v prijetnem razpoloženju zadržali povabljeni gostje in člani vodstva ter umetniškega in tehničnega o-
sebja gledališča.
j. k.
Koncert pod taktirko
mladegaRiccardaMutija
Predsednik SKGZ Boris Race izroča plaketo predsedniku SG dr. Josipu Tavčarju
Pred dvema letoma je na mednarodnem natečaju za dirigente «Guido Cantelli* zmagal, po soglasni oceni celotne žirije, eden izmed že tedaj najboljših mladih italijanskih dirigentov — Riccardo Muti. Mladi dirigent, ki se je uveljavil že pri petindvajsetih letih (danes jih ima trideset) in je tako pri zaključnih izpitih iz klavirja, kompozicije in dirigiranja dosegel najvišje priznanje in najboljše ocene, je od tedaj z vsakim svojim nastopom priklical v operna gledališča in koncertne dvorane vedno izredno število poslušalcev, ki so vedno navdušeni odhajali.
Tako je bilo tudi v soboto v gledališču Verdi, na predzadnjem koncertu spomladanske simfonične sezone, ki ga je vodil Riccardo Muti. ki je za svoje gostovanje v Trstu izbral dve izmed najpopularnejših del s simfoničnega področja in prav zaradi tega še toliko zahtevnejši skladbi, v katerih pa se je tudi orkester tržaškega gledališča Verdi še posebno izkazal (orkester je bil pred kratkim deležen, skupno z zborom in ostalim osebjem tržaškega gledališča, zelo navdušenega sprejema in laskavih ocen na festivalu v Vliesbadnu, kjer je predvajal dve operi: <s.Rigoletta» in «Seviljskega brivca*). V prvem delu koncerta je bila na sporedu Beethovnova <tSedma simfonija v A-duru, op. 92», v drugem pa Čajkovskega «Peta simfonija v e-molu, op. 64».
Beethovnova tSedma simfonijo». ki je od vseh simfonij ena najbolj živahnih in sproščenih, saj cvsebu-je neizmerno bogastvo sproščeni , nadčloveških energij, ki jim ntiso ni postavila nobenega smotra, terir več potekajo v veselju, kakor reko, ki se peni in preplavlja bregove», kar velja še posebno za zakljucn stavek simfonije, je pod vodstvoiti dirigenta Riccarda Mutija, ki z ze odločno in avtoritativno gesto te seveda odličnim obvladanjem PaT' titure (obe deli je dirigiral na P met) popolnoma obvlada orkestrsK celoto in teži zato k izvabljanju nar kvalitetnejšega zmožnega izvajan)?, zaživela res v vsej svoji življenja sili v vseh treh «hitrih» stavk'11' kakor tudi v izraziti spevnosti • notranji zavzetosti drugega €potc>i nega» stavka, ki je eden izmed nar lepših «počasnih» stavkov sploh.
Prav tako se je orkester, kot■ ce lota in tudi z nekaterimi solišn. izkazal v znani «Peti simfoniji* kovskega, ki je nudila tudi dirWe"' tu Muriju vsestranske možnosti • kazovanja zares izrednih dirigen skih kvalitet. Seveda je po zakljue ku zadnjih akordov prekipevajo * skoraj razbrzdane zmagoslavne * račnice zadnjega stavka te zna
• e _	_»_____________7-.i7/n fifll'
simfonije, gledališče preplavilo na dušeno in dolgotrajno ploskanje, sta si ga dirigent Riccardo 9JU in zares odličen orkester popom
ma zaslužila.
-An-
.......i.....i......................
PRI MARIJI BAISSER0 V STARIH BUJAH
Ne more si zamisliti drugačnega življenja
In kam naj bi šli stari Bujčani, če bi ne bilo njene gostilnice
2e v malone davnem letu 1919 se je Maria Baissero začela u-kvairjati z gostiiništvom. In še vedno, še danes velja v svoji majhni, skromni gostilnici, v poslednji stari gostilni v Bujah, kjer je sedaj več gostinskih obratov, restavracij, gostiln in bifejev, kjer pa je edina stara gostilna s staro Bujčamko kot lastnico — gostilnica Marie Bais-sero na Trgu svobode, tako rekoč na vhodu v stari del mesta.
Kot smo rekli, je gostilna stara In skromna, toda tu je zagotovo dobro vino in cene so nizke, kajti lastnici ni toliko do dobička, bolj ji je do tega, da njena stara gostilna nadaljuje svoje skromno življenje, ki je posredno tudi smisel življenja gostilničarke same. Marta Baiis-sero že petdeset let in več dela v svoji gostilni ln nemogoče bi ji bilo, zamisliti si drugačno življenje.
Čeprav ni več mlada, dela in brklja od zore do mraka in še pozno v noč. Zanjo ni osemurnega delovnega dne, niti ne kratkega ali dolgega tedna. Ona ne gleda ne na uro ne na datum. S svojo staro gostilno se počuti del starega bujskega mesta in malone spomenik preteklosti. Dokler žive stari Bujčani, mora živeti tudi njihova stara, domača gostilna. In z njo mora živeti tudi Maria Baissero.
In kam naj bi šli, če bi ne bilo njene gostilne, na katero so tako navajeni ln ko so jim nove gostilne tuje ln se v njih ne znajdejo? Ko stopijo Iz svojih starih domov, zgnetenih v tesnih ulicah starega mesta, nekaj časa postajajo na Trgu svobode, 6e je lepo vreme, ln se pomenkujejo o vsakdanji^ dogajanjih in o letini, če kaže dobro ali slabo, po kosilu In po večerji pa že ne vedo več kam s svojim časom. In tedaj se ponovno srečajo pri Marii.
Ko so bili sedanji Mariini gosti še mladi, so obdelovali vse
tiste vinograde, vsa tista polja, ki se raztezajo zahodno od Buj, v smeri Brtonlgle in Umaga in ker je bi! > dela veliko in preveč, niso imeli nikoli časa, da bi posedeli v gostilni. Sedaj pa Imajo časa veliko, preveč In ko bi ne bilo Mariine gostilne, bi sploh ne vedeli kam z njim. Brez dela, brez prave družbe, s skromno pokojnino bi jim zares ne bilo kdove kako prijetno, če bi ne imeli tistega kotička pri Marii, kjeT se srečujejo in pomenkujejo o vsem, kar Jih zanima, o vsem, kar prinaša sleherni dan, pa tudi o tem, kar že nima zveze več z današnjim dnem, z današnjim svetom, celo z današnjim življenjem v Bujah ne.
V gostilni pri Marii Baissero Je vedno mimo, rekli bi svečano tiho. Tu živijo le spomini. Tukaj nd hrupa, ni prepirov, ker Maria ne mara, da bi se gostje
v	njeni gostilnici napili ali cel prepih. Ko opazi, da bi tem ali onemu bil naslednji kozare odveč, ga lepo pregovori, d® z® pusti njen lokal ln organi J® ne varnosti nimajo v njeni v3r stilni zares nikoli dela.
Na robu starih Buj ln hkl® na robu sodobnega življenj®
vi	tako tiha in na neki n®f nostalgična, majhna, hkrati s11” patična bujska gostilnica, ki sP,
minja na stare Istrske gos
tilni-
ce izpred pol stoletja, na
dc*°-
iiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiminiiiimmiiii11
ko novih Buj še ni bilo, ko ® tomobill še niso tod drveli,
Buj niso obiskovali turisti ■ ko je vsak Bujčan Imel v i35® kleti dovolj dobre malvazij«, foška ali mištele in je 0^®". v gostilno le zato, da bi se s čaval z ljudmi, da bi se Porn , koval in da bi se odpočil ^ napornega dela na polju a11 vinogradu,
T.
......*
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Kar najhitreje nazvijte zamisel, ki vam je prišla na pamet. Skušajte poglobiti neko novo prijateljstvo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) V zvezi z nekim vprašanjem skušajte pridobiti na času. Obvladajte svoje občutke tesnobnosti.
DVOJČKA (od 21.5 do 21.6.) Ne bodite tako prevzetni in ošabni, da bi zavrnili neko koristno zavezništvo. Najboljši odnosi s sosedi.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Vaši no-sveti in vaš okus bodo od vseh upoštevani. Deležni boste izrednega ljubezenskega doživetja.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Za vsako ceno izpolnite dano obljubo. Skušajte bolje spoznati samega sebe.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne kritizirajte prav zdaj, ko ste najbolj potrebni prijateljev. Največ u-speha boste imeli pod večer.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10 ) navadno srečen dan za ustvari®* Pri vzgoji najmlajših se skus opreti na psihološke prijeme- ..)
ŠKORPIJON (od 23.10. do Preden se spustite v odprto 01 dobro ocenite svoje moči-nevšečnosti s sorodniki.	, u.
STRELEC (od 22.11. do 20. IZ J £ vrstno razumevanje s sot£rto-Skupno z drago osebo boste na vali svojo bodočnost.	, Me
KOZOROG (od 21.12. do 20-10 opirajte se na simpatije, ki st« ^ deležni, raje krepkeje poprih®1 delo. Ogibajte se iluzijam- p0-VODNAR (od 21.1. do 19.2 J ‘j stavite se po robu malodušju, J ,gn boste imeli več sreče. Uspeš«n v pogledu ljubezni.	. st]i-
RIBI (od 20.2. do 20.3.) ur®j;l0.
čili boste veliko organizacijsko ^
Vaša čustvena zadeva se bo zataknila.
TON JE SVETINA
102.
VKANA
DRUGA KNJIGA
Stotnik se je zarežal majorjevi pripombi: «Tako domačo bi radi, ki iz roke je, ali ne? No, ste že dobri. Brž ko si bolnik zaželi žensko, je že vstal iz groba.»
«0, seveda. Vse to se bo zgodilo, dragi Erich. Samo da se rešim te preklete mišnice. Prav dobro vem, kam bom zavil po tolažbo. Za tako občutljive stvari so najboljše vdove. Hudičevo so potrebne. Usoda jim je vzela tisto, po čemer ženske najbolj hrepene. Zato bolj visoko cenijo to stvar ko device. Kadar sem bil slabe volje, resigniran, so me pozdravile vdove. Treba je povzeti kakšno dobro navado pokojnika, pa se odpre srce zgoraj in spodaj. Ko pa si enkrat notri, je problem, kako priti ven. Kot domače živali so. Ge znaš ravnati z njimi, se od njih cedi med in mleko.»
Zelje po užitkih so jima razvnele domišljijo. Pozabila sta na skrbi. Vrnilo se jima je oelo nekaj volje do življenja, ki je že nevarno nihala.
Po večerji sta sedela ob oknu in nadaljevala s psihološko onanijo, kot je major imenoval pogovor te vrste. Opazovala sta pramene žarometov, ki so neutrudno tipali po okolici mesta, podobni lovkam velike morske pošasti.
Ze sta hotela oditi spat, ko je usekalo nekaj rezkih eksplozij v kratko noč. Zaslepile so ju s svojo hudobno svetlobo in jima vzdramile strah, ki sta ga komaj pokopala. Z vrhov hribov nad mestom je tolklo nekaj minometov neverjetno točno po kasarnah.
Nevidnemu sovražniku so odgovorili topovi. Nebo se je prepreglo s svetlečimi izstrelki, rakete vseh barv pa so trepetaje umirale nad reko in železobetonskimi gnezdi. Zarohnelo je tudi pehotno orožje. Stotnik se je naglo opasoval m iskal orožje. V kasarni so med topotanjem nog in odsekanimi povelji presunljivo žvižgale piščalke.
«Alarm! Prekleto sranje! Noč za nočjo alarm.»
«Spet nas dražijo, da bomo ob spanje in vso municijo,» Je žalostno zaječal Wolf, se pogreznil v naslanjač in se zazrl v pretečo noč nad mestom.
čez čas so zabobneli topovi na južni strani mesta. Spoznala sta, da se je začel napad na obrobno postojanko. Stotnik je tekel po hodniku, klical kurirje in dežurnega ter preklinjal v vseh jezikih sveta.
Wolf je ostal sam. Peklil ga je občutek praznega dolgočasja in tesnobe, ki se je z bobnenjem stopnjevala do mučne nestrpnosti. Nič nd mogel ukreniti. Samemu sebi se je zdel prekleto nepomemben in ničev z vsemi svojimi načrta, ki so se razblinjali sproti kot odsevi eksplozij v temni noči.
Obsedel je	v	naslanjaču	in	zaman	čakal na stotnikovo
vrnitev. Poslali so ga na položaje, ker so predvidevali napad na mesto. Počasi je zadremal in težka glava mu je kinkmila na prsi. Po glavi so mu zveneli topovski streli. Proti jutru je reka goste kalne megle zalila vso dolino in streljanje je nenadoma ponehalo. Majorja je zmanjkalo. V sanjah je vzdihoval in nekajkrat vznemirljivo kriknil. Ko se je prepoten zbudil, ga je obdajala grozljiva tišina. V sobi je gorela zastrta luč kot drobno, ugašajoče sonce. Skozi stekla Je tipala meglena svetloba mrtvega jutra.
Premaknil	je	ranjeno roko	in boleče vzdihnil. Zaprl Je
oči in podobe	blodnega sna	so	se mu	vračale v zavest kot
nevabljeni gostje.	Gnus mu	je	prešinil	grenke ustnice. PljUr
nil je, pa mu ni odleglo. V želodcu ga je tiščalo. Stene sobe so se razmaknile in izginile. Mimo njega se je vlekla brezoblična megla, po kateri je tekla reka z mrtvimi ribami. Leno so se zibali na valovih beli trebuhi s štrlečimi plavutmi.
Pomislil je, če se morda to ni že nekoč pripetilo. Toda
žival10
nenehno migljale. Ob sebi je zagledal truplo. V razpadaj0 rn
privid je izginil. Zdaj je iz megle strmelo vanj nebroj z majhnimi, hudobnimi očmi in resastimi tipalkami;
obrazu je prepoznal prijatelja iz mladih let. Iz reber 11111 j trume gomazečih stonog, iz oči se spuščajo strigalice- ,0 gredo nadenj, čuti jih, kako gomaze po njegovi roki. se ga in mu lezejo po vratu in obrazu, proti očem. On P 1U. ne more premakniti. Poklical bi, pa mu je krik zamrl v g ^ Onkraj ceste, ki ni več cesta, razpada mesto. Neslišn0^
“	— floie
rušijo hiše kot v nemem filmu. Vijoličast dim se vali
razvalinami. Pod noge se mu kotali kamenje, deli kip°v- p9-Venere in arijski možje z meči... Vse se podira... Svet da pred njegovimi očmi, vse se razbija v delce, ki se P zajo v nič. Pred njim se odpira zemlja. Dolg, neskončen prereže cesto in požira razmetane dele teles, stvari, i® zfl-njajo v prahu. Sam sedi ob zidu, brez moči, kot hi 01 ga kopan do ramen v zemljo. Iz megle strmi vanj oko, ne vidi. Krogle pa klešejo omet. Brez volje je in brez da bi se premaknil... Bele sence se zgrinjajo na zasnvj(jDa gozd... Megla se strne, manj je je in bolj je gosta. vleje razpoka se približuje... Praznina groznega brezna g® Rovaše... Ponorel bi od tišine... Končno odrešitev... Z as lis1 rake, težke, votle, kot bi se nekdo sprehajal s škornj gtj. ogromni krsti... Nikogar ni... A vendar čuti roke, ki 111 skajo vrat in ga dušijo...	ge
živalsko je kriknil. Zbudil se Je ves trd In premoč« • ge vedno ga je obdajala velika, vznemirljiva tišina. Vstal J ’^e. pretegnil in pogledal skozi okno. Gosta, bela, neprodirn® ^ gla se je lepila na slemena streh, Id so bile podobne h živali na poti čez reko.	gg®'
«Prekleta traparija,« Je dejal ln poiskal kozarec z ng. njem. Srknil je in se zamislil. «Ta bedasti privid, od ko ^ ki se je vzel? Seveda, od norega življenja ni pričakova ^
metnih sanj... Svet je kot majhen splav, s katerega se ubežati.« Gnus se mu je še zmerom lepil po ustih, 111 ^ tišina mu je zvenela po ušesih, čeprav je oboževal s® mu je bila sedaj odvratna. Tesnoba ga ni in ni zapusti*
Tmmmm v n. etapi dirke «giro d italia»
Vianelli prvi aa Velikem Kleku Minuta kazni za Michelotta
8. junija 1871
VELIKI KLEK, 7. — Po olimpijski zmagi v Mehiki, je Vianelli danes dosegel svoj prvi pomembnejši mednarodni uspeh, zlasti kot Profesionalec. 60 km pred ciljem, °b začetku vzpona na Veliki Klek, kjer je bila najvišja točka »Gira* (2.506 m) je pobegnil s skupino kolesarjev, kmalu se je znebil vseh in je sam privozil na cilj. Protinapad favoritov je bil razmeroma slaboten in Michelotto je še kar uspešno hranil svojo prednost na skupni lestvici. Toda maščevalo se mu je te, da so ga spotoma gledalci poiskali navzgor. Hujši kot 50.000 lir globe je bil časovni kazenski pribitek v višini ene minute. Njegov
fcHlItlliillllllllHIIMIllllllllllimilllllllllllllllllllllllt
UT V
IZIDI
Arezzo-Atalanta	0-0
Bresola-Bari	1-0
Coseriana-Temana	3-3
!	Catanzaro- ‘Livorno	1-0
Mantova-Massese	2-1
Modiena-Monaa	1-1
Novara-Pisa	7-1
Perugia-Como	1-0
Regglna-Palermo	3-0
Taranto-Cesona	2-1
LESTVICA	
Mantova	37 17 14	6 39 22 48
Brescia Bari Atalanta, Catamajaro Perugia Arezzo fteggina Atodena hovara Patermo Dvorno Como ternama Monza Cesema Taramto Psa
Casertana
Massese
37 15 16 6 39 25 46 37 18 9 10 40 24 45 37 14 17 6 40 25 45 37 16 13 8 35 27 45 37 15 12 10 36 27 42 37 13 13 11 39 30 39 37 12 14 11 24 26 38 37 12 13 12 30 36 37 37 11 14 12 36 33 36 37 8 20 9 32 32 36 37 10 16 11 21 22 36 37 11 14 12 33 43 36 37 10 15 12 33 31 35 37 9 16 12 30 37 34 37 10 14 13 24 28 32 37 6 19 12 26 33 31 37 8 14 15 28 43 30 37 6 14 17 31 49 26 37 4 13 20 19 42 21
naskok naša zdaj le še slabo poldrugo minuto, kar je razmeroma malo, ker sta se mu Moser in Petterson približala na skupni lestvici.
Na splošno lahko rečemo, da današnja etapa kot taka ni prinesla hujših pretresov, in če bi Michelotto ne dobil časovne kazni bi bil lahko še kar zadovoljen s svojo vožnjo. Tako pa se mu obetajo v preostalih etapah težki časi. LESTVICA 17. ETAPE:
1.	Franco Vianelli, ki je prevozil 206 km dolgo pot od Trbiža Velikega Kleka v 6.8’45” s p.h. 33,516 km na uro
2.	Mori 6.09'54"
3.	Polidori 6.10*22”
4.	Poppe 6.11*15”
5.	Gosta Petterson 6.13T6”
6.	Van Springel
7.	Gimondi
8.	Galdos
9.	Colombo
10. Schiavon vsi v Pettersonovem času, nakar so sledili v krajših presledkih še ostali tekmovalci.
SKUPNA LESTVICA:
1.	Michelotto 80.52'44”
2.	Moser 2’22” zaostanka
3.	G. Pettersson 3’02”
4.	Colombo 4’1”
5.	Van Springel 5’03”
6.	Galdos 6’31”
7.	Paolini 6*37”
8.	Vianelli, 9. Houbrecht, 10. Schiavon, 11. Gimondi, 12. Bitossi itd.
• • «
TRBIŽ, 6. — Dino Zandegu je o-svojil šestnajsto etapo kolesarske dirke po Italiji od Ljubljane do Tr biža. Če izvzamemo vožnje na kronometer, je bila to najkrajša proga letošnjega »Gira*. Komaj sto km V prijetnem okolju je bil pravi oddih za kolesarje, pred napornim vzponom na Veliki Klek, katerega se vsi bojijo, da jim ne bi na tej gori preveč nagajalo vreme. Snežni zameti niso tam tudi v tem času posebna redkost.
Včeraj je bil med najbolj aktivnimi Gimondi, ki je tudi pomagal svojemu tovarišu Zandeguju, da je bil prvi na cilju. To je letošnja prva zmaga Salvaranijevega sprin-terja, ki je s pomočjo svojega kapetana prehitel mlajše tekmece. Pred kratkim je ta dirkač izjavil, da bo opustil športno udejstvovanje, današnji uspeh pa mu je verjetno dal nekoliko poguma. ETAPNA LESTVICA:
1.	Dino ZandegCi, ki je prevozil 100 km dolgo etapo v času 2.24*20” s poprečno hitrostjo 41,470 km na uro
2.	Gimondi z istim časom
3.	Basso
4.	Svverts
5.	Van Vliebergo
6.	Van Clooster
7.	Caverzasi
8.	Maggioni
9.	Sgarbozza 10. Ritter
ODBOJKA
LJUBLJANA, 7. - V 15. kolu republiške lige so odbojkarji Kanala v odločilni tekmi za naslov republi škega prvaka premagali moštvo Branika in so si tako praktično že zagotovili nastop v 2. zvezni ligi.
VESLANJE
PARIZ, 7.	— Vzhodnonemški
predstavniki so bili najboljši na veslaških regatah v Parizu, saj so osvojili kar šest disciplin. Četverec s krmarjem, ki je bil najuspešnejši italijanski čoln, je zasedel drugo mesto.
TELOVADBA
BEOGRAD, 7. — Miloš Vratič je prvič, Nataša Šljepica - Bajin pa je že sedmič osvojila naslov državne prvakinje v gimnastiki. Na tem prvenstvu nista tekmovala poškodovani Miro Cerar in Janez Brodnik, ki je v ZDA. Slovenski telovadci in telovadke so bili na tem prvenstvu zelo uspešni, saj sta naslov državnega prvaka osvojila še Marija Težak in Bojan Starčič v prvem razredu mladink, oziroma v drugem razredu mladincev.
KOLESARSTVO
BEOGRAD, 7. — Zmagovalec 11. kolesarske dirke po Srbiji, ki je imela letos sedem etap, v dolžini 764 km je član puljskega Siporespa Cvetko Bilič s časom 19.42*20” pred Poljakom Meczeczenom 19.42*50. Najbolje uvrščeni Italijan Taliente je zavzel 6. mesto s časom 19.43*35 ’, Rudi Valenčič, član ljubljanskega »Roga*, zmagovalec današnje etape od Prokuplja do Hruševca (120 km), je s časom 19.45’ deveti na skupni
NA MOŠKEM KOŠARKARSKEM TURNIRJU
Drugo mesto za Bor v Šentvidu
Borovi košarkarji so se v nedeljo uspešno udeležili mednarodnega košarkarskega turnirja v Šantvidu pri Ljubljani. Turnir je na splošno u-spel predvsem zaradi prijateljskega vzdušja, ki se je ustvarilo med igralci treh ekip. Tudi tehnično so bila srečanja zanimiva. Upoštevati moramo namreč, da sta bila Šentvid in Trnovo ojačena z igralci ljubljanske Olimpije. In prav ti igralci so v glavnem odločali o izidu tekem.
Za borovce .je bilo to gostovanje še toliko uspešnejše, ker je mo štvo igralo borbeno, kljub odsotnosti najboljšega strelca Petra Starca. Najbolj razveseljivo pa je bilo to, da so prav mlajši košarkarji igrali zadovoljivo in vse kaže torej, da bo njihova vključitev v prvo ekipo možna.
lestvici.
V l AMATERSKI NOGOMETNI LIGI
Tudi v zadnji tekmi hud poraz Križanov
KK TRNOVO — BOR 62:60 (29:38)
KK TRNOVO: Hočevar (k) 9, Kovač 14, Jeran, Vavpetič 2, Martinčič 12, Ivica 12, Kozak 3, Le-nard 10.
BOR A: Zavadlal (k) 10, Fabjan 14, Rudes 14, Kralj, Ambrožič 22. Valter Hrvatič, D. Zavadlal, S. Hrvatič.
SODNIKA: Osipovič in Lazič (Lj)
PROSTI METI: Trnovo 8:12, Bor 4 : 16.
Tekma se je odvijala zelo ugodno za naše košarkarje, bili so namreč zanesljivo v vodstvu, ko sta sodnika začela »po domače* dušo jevati osebne napake, pa se je stanje kaj kmalu spremenilo. Tudi konec tekme je bil dokaj čuden. Pri 18. min. igre drugega polčasa je bilo stanje izenačeno 60:60. Do konca tekme sta manjkali torej še dve minuti. Domačini so imeli na razpolago dva osebna meta. ki ju .ie Martinčič tudi realiziral. Nato pa končni žvižg in zmaga za Trnovo...
Kljub temu čudnemu koncu pa smo bili s srečanjem zadovoljni. Vsi naši košarkarji so se močno potrudili in predvsem Ambrožič se je izkazal zaradi učinkovitosti v obrambi in napadu.
TRNOVO - ŠENTVID 80:68
Švedski, je danes trenirala v furlanskem mestu. Trener Bearzot je bil zadovoljen z opravljenim delom in je potrdil svoje gojence.
HOKEJ NA LEDU
TORONTO, 7. — Kanada se ne bo udeležila ne kvalifikacij za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu ne olimpijskih iger, če ne bo mogla nastopati s svojimi najboljšimi igralci. Ti so seveda profesionalci in jim zato mednarodna zveza ne dovoljuje, da igrajo na amaterskih turnirjih.
Jugoslovanska nogometna prvenstva_____________________
1. ZVEZNA LIGA
IZIDI
Dinamo — Vojvodina	4:1
Radnički (N) — Beograd	1:1
Crvenka — Sloboda	1:0
Maribor — Radnički (K)	1:0
Sarajevo — Željezničar	0:0
Čelik — Velež	2:0
Olimpija — Borac	3:2
Partizan — C. zvezda	0:2
Hajduk — Bor	4:0
TENIS
OPATIJA, 7. - Grški teniški igralec Nikola Kalogeropulos je osvojil mednarodno hrvaško prvenstvo v Opatiji. V finalni tekmi je premagal jugoslovanskega igralca Boro Jovanoviča.
razlogov, ki jih ne nameravamo ponavljati, izpadlo.
Manzanese - Vesna 4:0 (1:0)
STRELCI: p.p. v 21. min. Braida, d. p. v 17. min. Puntin, v 31. min Pavan, v 44. min. Puntin.
MANZANESE: Ulian, Passoni, Ms-nusti, Beltrame, Trentin. Cassieri, Puntin, Pavan, Braida, Pellezzari, Plaino (Galluzzo).
VESNA: Tretjak Verzier, Ridolfo, Zoffoli, Skrem, Barbiani. Finotto, Tence, Švab, Milič, Košuta.
SODNIK: Bulfoni iz Vidma.
TENIS
PARIZ, 7. — Ashe in Riessen sta osvojila prvo mesto na mednarodnem teniškem turnirju v Parizu. V finalu sta premagala dvojico Smith-Gorman s 6:8, 4:6, 6:3, 6:4, 11:9.
Med posamezniki pa je bil prvi lanski zmagovalec Jan Kodeš. V finalni tekmi je odpravil Romuna Nastaseja z 8:6, 6:2, 2:6, 7:5.
Kriška Vesna je v nedeljo uradno zaključila prvenstvo prve kategorije. Žal pa se je to prvenstvo za kriške nogometaše končalo že zdavnaj, kajti moštvo ie iz znanih
Prihodnje kolo
Atatanita-Perugia; Bari-Livorno; Č&tanzaro-Brescla; Cesena-Novara; Cotno-Reggina; Massese - Modema; Momaa-Casertana; Palermo-Taranto; ftsa-Arezao; Temana-Mamtova.
A SKUPINA
0-0
2-2
0-0
5-1
2-0
2-1
4-0
1-0
1-0
3-0
IZIDI
DeathomarTreviso
Leooo-Udtaeee
PadovarPiacenza
Pairma-Monfaloone
Rovere lo-Legnano
Seregno-Sottomarina
Tremto-Pro Patria
Reggiana- *Trlestina
V«nezlarAlessandria
Vortjanda-SoUbtotese
LESTVICA
iglama	37 20 16 1 43 9 56
^lassandria	37 19 14 4 42 18 52
^Mova	37 20 8 9 48 31 48
Jtenezla	37 14 14 9 36 31 42
Trento	37 11 19 7 27 18 41
^blblatese	37 13 13 11 34 29 39
f^CCO	37 12 15 10 45 37 39
T&rma	37 13 13 11 48 39 39
Treviso	37 15 8 14 34 32 38
fkUneee	37 13 10 14 34 37 36
Seregno	37 10 16 11 35 37 36
f^gniano	37 8 17 12 18 27 33
"srbamia	37 8 17 12 26 34 33
Rovereto	37 9 15 13 22 25 33
D«rthona	37 8 16 13 19 24 32
Dacenza	37 7 18 12 23 31 32
fro Pa/trla	37 7 17 13 33 45 31
Triestina	37 8 13 16 25 44 29
Monfalcone	37 5 16 16 28 47 26
Sottomar.	37 9 7 21 23 39 25
Prihodnje kolo
Legnano-Derthona; Treviso-Lecco ^egglana-Momfalcome; Udlnese-Pa-ČOva; Sottomarina-Parma; Rovere-te-Seregno; Solbiatese-Tremito; Ales-^ndrla-Trlestlma; Piaeenza-Vene-«a; Pro Patria-Verbania.
NOGOMET
PRVENSTVO A SKUPINE C LIGE
Po porazu proti Reggiani Triestina nazaduje v D ligo
V	zadnji tekmi proti prvemu z lestvice smo lahko pričakovali le poraz, še posebno zato. ker je ekipa Manzanese nujno potrebovala obe točki za napredovanje v višjo ligo. Kljub vidni premoči, pa domačini nikakor niso mogli do cola, kajti zajela jih je živčnost, ker niso mogli takoj streti kriških nogometašev. Šele v 21. min. so z Braido dosegli prvi zadetek, nato pa se jim je ponovno zataknilo. Kii-žani so igrali brez naprezanja. V obrambi so bili odločni, na sredini igrišča pa so umirjeno držali nasprotnike.
V	drugem delu igre so nogometaši Manzaneseja napadali odločneje, a so prišli do gola šele v 17. min. s Puntinom. Ta gol je dal domačinom novega duška, tako da so poostrili ritem igre in so povsem obvladali kriška vrata. Križani pa so skušali odgovoriti s protinapadi, jim pa ni uspelo. Nasprotno, do mačini so dosegli še dva gola in tako zasluženo zmagali ter si zagotovili mesto za kvalifikacije.
Za Križane je bilo srečanje le formalnega značaja. Nihče zato ni pričakoval, da bodo igralci »pustili dušo* na igrišču. Končalo se je pač slabo.
b. 1
Triestina — Regglana 0:1
(0:0) n,: " “*’**
TRIESTINA:	Colovatti, Braico,
Moretti: Del Piccolo, De Gasperi, Pestrin; Fregonese (po 21. min. Rakar), Loppoli, Truant; Scala, Ci-clitira. D’Ambrogio.
REGGIANA: Boranga, Zuccheri, Giorgi; Vignando, Barbiero, Stefa-nello; Spagnolo, Picella, Frison, Za-non, Passalacqua, (po 75. min Riz-zati). Bandieri.
SODNIK: Menegali (Rim). STRELEC: v 55. min. Spagnolo. Tudi zadnji dvomi v A skupini C lige so v nedeljo odpadli. Odločilna je bila namreč tekma v Trstu, kjer sta se pomerili Reggiana, prva na lestvici, in Triestina, zadnja med tistimi, ki so se še borili za obstanek. Reggiana je zmagala in si je tudi matematično zagotovila takojšnji povratek v B ligo, Triestina pa je z novim porazom praktično že zaključila to nesrečno sezono in se je prvič v svoji zgodovini znašla v D ligi. Sicer imajo Tržačani še nekaj možnosti, da na lestvici dohitijo Pro Patrio (ki bo sicer igrala doma z Verbanio, medtem ko gostuje Triestina v Alessan-driji), velika razlika v golih pa ne bi spremenila ničesar
Sicer pa je usoda Triestine praktično že prej zapečatena. Kljub temu pa se je na tržaškem stadionu zbralo nad 10 tisoč gledalcev, kar je morda rekord v letošnjem prvenstvu. In res je proti moštvu, ki je v vsem dokazalo, da zasluži prvo mesto, Triestina zaigrala s sr-
cem in v nekaterih trenutkih enako ravno. Na tržaški strani pa zopet ni bilo trohice sreče. Nasprotno: v 21. min. je Fregonese nerodno padel in si znova poškodoval nogo, tako da je domače moštvo takoj zgubilo svojega najnevarnejšega strelca. Nič čudnega torej, če se napadi, ki sta jih Itoppoli in Truant marljivo pripravljali, niso končali z uspehom, saj (osamljeni) Cielitira je še enkrat zapadel v ne potrebno iskanje osebnega podviga in številnih trikov, da bi pri sodniku iztržil kakšen prosti strel. Tekma se je s tako »pohabljenim* moštvom razvijala enolično, s Trie-stino, ki je s svojim požrtvovalnim pritiskom samo še poudarjala kronične pomanjkljivosti, in z «o-fi. ki so očitno samo varovali neodločen rezultat, čeprav je bila njihova tehnična prednost popolna. V prvem polčasu so gostje sicer dosegli gol, toda strelec Frisoni si je roko in sodnik
zadetka ni priznal.
V drugem polčasu pa je Reggiana le prišla v vodstvo: Loppoli je nerodno odbil nasprotnikov strel in Spagnolo je z lepim polobratom premagal Colovattija. To je bilo za Triestino več kot dovolj, kmalu na to pa je sodnik tudi izključil Ci clitiro. Zaradi nasprotnikove apatičnosti je imela Triestina sicer nekaj priložnosti, ki pa jih je odlični Boranga prestregel Nekaj minut pred koncem pa je tudi vratar go-
premalo priseben in je z lepe pozicije strel zgrešil. Bil bi pa na vsak način to rezultat, ki bi samo podaljšal »krvavi pot* moštva. To pa vseeno ne bi imelo konkretne
možnosti za rešitev.
« • •
Nedeljsko kolo je nudilo zadnje odločitve, tako da bo zadnji zavrt-ljaj zgolj formalen. Vse je odločila tekma v Trstu, piko na i pa je dalo še nekaj rezultatov. Alessan-dria, ki je z dvema točkama zaostanka še vedno čakala na spodrsljaj vodečih, je zadnje upanje zgubila v Benetkah, kjer so domačini odločili s tesno zmago njeno u-sodo (kot teden prej usodo Triestine). Od moštev, ki bi jih Triestina lahko dosegla, pa je samo Pro Patria ostala brez točke, in celo doživela visok poraz v Trentu. Der-thona je na lastnih tleh prisilila Treviso k delitvi točk. Rovereto in Verbania sta si z zmagama nad že rešenima Legnanom in Solbiatese-jem zagotovili obstoj, pa tudi Piacenza je po nezanimivi igri v Padovi sama prišla do rešitve.
Od moštev iz naše dežele je e-dini rešil točko Udinese, ki je Leccu po zanimivi tekmi med razočaranima, a kvalitetnima moštvo ma, utrdil svoje mesto sredi lestvice Klavn j je zaključil prven stvo Monfalcone, ki bo tudi drugo leto nastopal skupaj s Triestino (torej en derbi je zagotovljen) in ki iah odvzel
še rekord prejetih golov (skupa,
stov s težavo in slabo odbil oster Ista jih zabeležila skoraj 100)- _ Loppolijev strel, Truant pa je bil |	ul{
Areezo-Atalanta
Bresola-Bari
Casertana-Temana
Livomo-Catanzaro
Mantova-Massese
Modena-Monza
Novara-Pisa
Peirugia-Como
Reggtna-Palermo
Tairamo-Cesena
V enezia-Al essandria
Ascoli-Genoa
Chleti-Sorrento
KVOTE
13 — 5.429.300 lir 12 -	180.600 Ur
ŠENTVID — BOR 72:72 (31:31)
ŠENTVID: Tomori 6, Fišer 18, Lemajič 23, Balentin 6, Pečnik 11, Ukmar 3, Lindič, Vukmdrovič 2, Mirt, Murk (k). Blagajna.
BOR: A. Zavadlal (k) 12, Fabjan 19, Rudes 12, Kralj 2, Ambrožič 21, Valter Hrvatič, D. Zavadlal S Hrvatič 4
SODNIKA :	Radoševič in Lozic
(Ljubljana)
PROSTI METI: Šentvid 12:32, Bor 14:34.
Tudi s to tekmo nekaj ni bilo v redu. Mislimo na konec tekme V 18. min. drugega polčasa je bilo stanje 64:56 za Bor. Zmaga je bila rokah «plavih». A kaj se ie zgodilo? Končnega žvižga ni bilo m ni bilo. Šele pri stanju 72:72, ko so borovci igrali v štirih, sta sodnika le dosodila konec tekme. V dveh minutah sta ekipi skupno dosegli 24 točk, kar se ni zgodilo niti pri ameriških profesionateih. če pomislimo, da je ta rekord last ekipe Philadelphia 76, ko ie v teh vrstan igral znani Chamberlain...
Borovci so tudi proti Šentvidu i-grali dobro. V vrstah domače ekipe sta namreč igrala člana ljubljanske Olimpije Lemajič in Fišer, ki sta bila glavna pobudnika vseh akcij. Borovce je treba pohvaliti zaradi požrtvovalnosti. Najboljša pa sta bila Ambrožič in Fabjan.
Končna lestvica: L Trnovo, 2. Bor, 3. Šentvid.
Po tekmi so se igralci zbrali V veseli družbi. Sprejem, ki so ga bili deležni naši košarkarji, ie bil res prisrčen.
1.	— 1	Welmai’	2
2.	Ardade	1
2.	— 1.	Pan.ee Lao	2
2.	Ondlna	x
3.	— 1.	Malto	1
2	Tiiler	x
4.	— 1.	Beograd	2
2.	Sam Domingo	1
5.	— 1.	Fatidico	2
2.	Redama	2
6.	— 1.	Oratorto	2
2.	Regolo	2
KVOTE
12 — 4 784.056 Ur 11 —	233.368 lir
10 —	18.200 Ur
ATLETIKA
MERANO, 7. — Na tradicionalnem mednarodnem ženskem tekmovanju v atletiki v Meranu je oslabljena ekipa Slovenije zasedla sedmo mesto. Zmagala je Bavarska. Med Slovenkami je bila prva na cilju samo Urankarjeva v teku na 800 metrov.
mmnmm
CARACAS, 7. — Italijanski boksar Piero Del Papa, je zdržal komaj dve minuti in pol srditi napad svetovnega prvaka srednje težke kategorije, Rondona. Po dvoboju so prepeljali Italijana takoj v bolnico, zaradi dozdevnega zloma čeljusti, katerega pa na srečo ni bilo.
OLIMPIJSKE VESTI
Olimpijski odbor južnoameriške države Kolumbije je predstavil svojo kandidaturo za organizacijo let nth olimpijskih Iger leta 1984. Kolumbijska nogometna zveza pa je sklenila kandidirati za organizacijo svetovnega nogometnega prvenstva leta 1986. Obe ti veliki prireditvi naj bi bili v prestolnici te dežele, v Bogoti.
Kolumbija bo pred tem organizirala že vseameriške športne igre in bo razpolagala torej z vsemi primernimi napravami tudi za o-limpijske igre in svetovno nogometno prvenstvo.
Hajduk	LESTVICA 31 15 13			3	52:26	43
Dinamo	31	17	8	6	53:26	42
Željezničar	31	16	8	7	49:31	40
Partizan	31	14	9	8	38:25	37
C. zvezda	31	13	8	10	58:41	34
Beograd	31	13	7	11	51:44	33
Čelik	31	13	7	10	30:26	33
Olimpija	31	11	10	10	43:32	32
Velež	31	13	6	12	46:45	32
Sloboda	31	9	11	11	21:28	29
Radn. (N)	31	10	8	13	33:39	28
Vojvodina	31	9	9	13	33:36	'27
Sarajevo	31	9	9	13	37:44	27
Maribor	31	9	9	13	30:38	27
Radn. (K)	31	7	10	14	25:46	24
Borac	31	7	10	14	40:64	24
Bor	31	8	7	16	37:61	23
Crvenka	31	8	6	17	26:51	22
PRIHODNJE KOLO						
Vojvodina —		Hajduk; Bor - I				5ar-
tizan; C.	zvezda		— Olimpija;			Bo-
rac — Čelik: Velež — Sarajevo; Željezničar — Maribor; Radnički (K) — Crvenka; Sloboda — Radnički (N); Beograd — Dinamo.
2. ZVEZNA LIGA - ZAHOD
IZIDI
Metalac	- Trešnjevka				0:2
Rovinj —	Split				3:0
Rudar —	Karlovac				4:0
Rijeka —	Orijent				2:1
Šibenik —	- Železničar				4:0
Varteks -	- Mura				0:3
Jedinstvo	—	Zagreb			2:1
	LESTVICA				
Rijeka	20	21	4	4	65:16 46
Rudar	29	21	3	5	48:18 45
Zagreb	29	19	4	6	62:26 42
Šibenik	29	17	7	5	50:26 41
Varteks	30	13	5	12	45:31 31
Ljubljana	29	11	9	9	39:30 31
Split	29	8	10	11	38:40 26
Orijent	2!)	8	10	11	34:37 26
Karlovac	30	9	8	13	32:54 26
Železničar	29	8	7	13	31:46 25
Jedinstvo	29	7	9	13	33:45 23
Mura	20	7	9	13	2 :42 23
Trešnjevka	29	8	7	14	28:43 23
Zg. plavi Rovinj	29	8	5	16	30:54 21
	2fi	6	7	6	24:45 19
Metalac	29	5	8	16	23:57 18
Ostali izidi tekem naših moštev: «Prima divisione*
Italsider — Bor Prvenstvo naraščajnikov Italsider — Bor Ricreatori — Polet Bor — Lloyd Prvenstvo naraščajmo CMM - Polet Minibasket Servolana — Bor
70:45
68:43 64:36 n. o.
36'25
KOŠARKA
Videmski Snaidero je ponudil znanemu jugoslovanskemu košarkarskemu trenerju Bori Stankoviču 30 milijonov Ur za podpis dveletne pogodbe s tem klubom. Stankovič je ponudbo zavrnil In je izjavil, da bo še nadalje treniral OKK Beograd
w * *
Tudi 22-letni ameriški košarkar Lew Alcindor, ki je visok 218 cm, je prestopil v mohamedansko vero, enako kot njegov vzornik Cassius Clay. Pri tem pa si je nadel tudi novo ime: Abdul Jakar.
* * *
Jugoslovanska državna košarkarska reprezentanca bo odšla 24. t. m na enomesečno turnejo po južnoameriških državah. Na pot bodo odšli naslednji igralci:
Plečaš, Cermak, Tvrdič, Marter, VIDEM, 7. — Italijanska nogomet ■ Salman, Kapičlč, Oosdč, Jelovac, na reprezentanca tunder 23», ki bo Rukavina, Kneževič, 2ivkovič, Ge igrala v četrtek v Vidmu proti orgijevski, Damjanovič.
33:18 b. 1.
NOGOMET
ŠPORTNO DRUŠTVO POLET - OPČINE
PRIREDI V ČETRTEK, 10., V SOBOTO, 12. IN NEDELJO, 13. JUNIJA 1971
KOTALKARSKO REVIJO
S SODELOVANJEM 42 KOTALKARJEV 4 DO 18 LET.
V STAROSTI OD
Začetek predstav ob 21. uri, v nedeljo, 13. junija pa ob 20.30 na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah.
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
IZIDI
Nafta — Kovinar	4:2
Izola — Celje-Kladivar	0:3
Mercator — Aluminij	5:1
Ilirija — Rudar	0:1
Sla vi ja — Branik	0:2
Drava — Triglav	4:1
Mercator	LESTVICA 20 10 8			2	53:25	28
Branik	20	9	7	4	51:34	25
Rudar	20	9	7	4	35:26	25
Celje-Klad.	20	9	7	4	40:33	25
Aluminij	20	7	9	4	35:29	23
Drava	20	7	6	7	29:38	20
Slavija	20	6	7	7	30:33	19
Ilirija	20	6	7	7	20:24	19
Nafta	20	6	6	8	25:31	18
Izola	20	5	5	10	25:32	15
Triglav	20	5	5	10	34:42	15
Kovinar	20	7	2	15	21:51	8
PRIHODNJE KOLO Nafta — Drava; Kovinar — Izola; Celje-Kladivar — Ilirija; Rudar Slavija; Branik — Mercator; A luminij — Triglav.
ZAHODNA CONSKA LIGA
IZIDI
Tabor — Tolmin	1:0
LTH - Piran	3:1
Bela krajina — Adria	6:2
Vozila-N. Gorica — Zagorje 3:1 Hrastnik — Usnjar	3:2
Tržič — Koper	1:1
LESTVICA
Koper	20	14	3	3	46:15	31
Zagorje	20	12	3	5	36:27	27
Vozila-N.	G. 20	8	8	4	47:31	24
Usnjar	20	10	3	7	43:31	23
Piran	20	9	4	7	38:29	22
Tolmin	20	8	5	7	29:24	21
Hrastnik	20	8	5	7	37:35	21
Adria	20	5	8	7	37:35	18
Bela krajina 20		7	3	10	37:17	17
Tržič	20	5	5	10	30:56	15
LTH	20	6	2	12	27:33	14
Tabor	20	3	1	16	21:68	7
PRIHODNJE KOLO Nova Gorica — Tabor; Zagorje — Hrastnik; Usnjar — Tržič; Koper — Bela krajina; Adria — LTH; Piran — Tolmin.

Pri je okno. V sobo je vdrl vlažen zrak. poln megle. Globoko je zajel sapo in se sprehodil. Gibanje mu je vrnilo moč id bpanje.
Odprl je vrata in poklical kurirja. Naročil mu je, naj takoj poizve, kaj se je pripetilo čez noč ln mu prinese vročega čaja. Bližina živega bitja je vpUvala nanj, da je lahko mislil Praktično.
«Prekleto, zdaj Izgubljam živce, ko bi jih najbolj potreboval »
Zvrnil se je v naslanjač in si Izmeril pulz. Ugotovil je, da mu srce utripa prehitro, razdraženo. Saj ni čudno, ko pa jih nobeno noč niso pustili spati. To je psihološka vojna, Za katero si je izmišljal vsakovrstne teorije. Tako si drug drugemu razkrajajo voljo.
Dežurni mu je prinesel vročega Čaja in prepečenca z mar-Sarino. Presenetil ga je z vestjo, da se je v jutranji megli vrnila patrulja poročnika Valjhuna z enim ujetnikom in da s« vrača stotnik s položajev na obrobju mesta.
To ga je razveselilo, da bi bil najraje zarjul
Kmalu nato je vstopil stotnik nenavadno Židane volje. Drobne kapljice so se mu lepile po bledih obrveh, oči pa so hiu vetrnjaško sijale, polne zadovoljstva.
«Kako, Erich?« ga je nagovoril kakor vselej, kadar se
Je vrnil.
«Danes Je bilo imenitno. Privoščil bi vam, da bi bili z menoj. Vražje bi se lahko zabavali. Kot po navadi, so tudi to noč napadli obrobne postojanke, mesto pa samo navidezno. D tem sem si bil takoj na jasnem, ko sem slišal, Iz kakšne dalje škrope z mitraljezi. Kljub temu sem zavaroval bok obrambe in poslal napadenim v Spodnji Idriji pomoč Tam Jim prede prekleto trda Partizani so vdrli v postojanko, zavzeli nekaj bunkerjev in se šele z dnem umaknili. Moji so Ujeu dva Mongola, dezerterja iz naše vojske. Pošteno smo Ju premlatili in jima polomili kremplje, potem pa smo ju Ustrelili. Povedala sta, da napada ruski bataljon Bazoviške brigade. Ce našim ne bomo mogli poslati pomoči, to noč de bodo vzdržali. Tolčejo s topovi in imajo dovolj angleškega
razstreliva. Ce se partizanom sunek posreči, borno kmalu na vrsti mi.»
((Upajva, da jim ne bo uspelo,« se je skušal zvito nasmehniti Wolf, ki je vedel, da stotnikova dobra volja ne izvira iz teh poročil. «Se je še kaj posebnega zgodilo, da bi vam lahko zavidal?«
«Nič posebnega. Naših dveh peric ne poznate. Prav simpatični dekleti sta. Sestri, ki tekmujeta z obsegom okroglin, obe črnolasi In živahni, prav gotovo potomki kakšnega španskega rudarja. Stanujeta na robu mesta ob reki, kjer sem to noč zasedel položaje. Ko je streljanje pojenjalo in je pritisnila megla, me je zazeblo, pa sem se spomnil nanju, šel sem in potrkal. Takoj sta prišli odpret. V dobrem spominu me imata, saj jima večkrat poklonim kakšno reč, ki Je cdvilom primanjkuje. Ne veste, kako srčkani sta bili v spalnih srajcah. Obe sta se smehljali okoli mene. Mimogrede je zavrel čaj. Takoj ko sem ga posrkal, sem si posadil eno na kolena in sl pogrel roke na njenih okroglih prsih, kmalu zatem pa tudi drugje. Ko je mlajša videla, koliko je ura, jo je uvidevno pobrisala spet in naju pustila v kuhinji sama.
Ne vem, kako bi se vam zahvalil ln oddolžil za Ideje, gospod major. Vaše inspiracije me vodijo k uspehu,« se je veselo zarežal Kniecke. «Saj se spomnite, da ste mi razlagali sinoči, kako se boste spričo svojih okrnjenih sposobnosti udejstvovali v bližnji bodočnosti.«
((Seveda se spominjam,« se je kislo nasmehnil Wolf. ((Samo ne vem, kako bi bilo to v zvezi z vami.«
«Prav tako Je bilo. Saj razumete, kako neznansko smešno Dl bilo, če bi banditi zalotili golega poveljnika gorskih lovcev. Vojak brez orožja ni vojak. Jaz pa na položaju ne izpustim orožja lz roke. Ne veste, kako imeniten par sva bila — po vaši zaslugi. Stol sem pristavil k vratom, ki se odpirajo navznoter, ln si Jo posadil na kolena. Prekleto smešno je bilo. Jaz v polni bojni opremi, s šmajserjem pod pazduho, ona pa povsem gola. Kot Venera, ki jaha plemenitega žrebca naravnost v razžarjeno nebo. Prekleto se je premetavala, tako kakor riba, nasajena na osti. Tako lepo mi je bilo, da je ne
^TTi i 'TT1

bi snel, tudi če bi se zbrala vsa banditska divizija pod oknom, in tudi ne, če bi zunaj govoril fuhrer. Nekaj nebeškega, vam pravim. Nič ne odtehta tistega, kar pride samo po sebi. Ne pričakovano, od usode podarjeno. In toliko več vredno, ker Je proti predpisom in proti zdravi logiki.
Nekaj vam povem, pa če me takoj zatožite generalu. Cim več teli žensk poznam, tem večja bedarija se mi zdi naša rasna teorija. Vsekakor nauk za skopljence In homoseksualce.«
Wolf se mu Je priznavajoče nasmejal. ((Čestitam vam. Ni kamor vas ne pojdem tožit, ker sem že sam zdavnaj pred vami prišel do tega prepričanja. Povem vam strogo zaupno tajno našega urada. V aktih štaba za preseljevanje sem prebral poročilo o rasnem preverjanju teh ljudi. Rezultati so osupili naše v Berlinu. Tu je prvovrsten človeški material. Petinosemdeset odstotkov jih je dobilo oznako visoke kvalitete, samo petnajst manjvredno. Zavoljo teh smo spremenili izselitveni elaborat. Predvideno je, da pojdejo po vojni vsi nasprotniki in manjvredni za delovno silo na vzhod, visoko-kvalitetnl pa v rajh za poživitev krvi. To vam povem, da vas osvobodim kompleksa krivde, ker tokrat niste občevali na germanski podlagi, ker niste imeli Volkische Beobachter s seboj, da bi ga ji položili pod zadnjico,« se je krohotel Wolf. Stotnikova vedrina ga je pomirila in mu vrnila duhovno ravnotežje.
«Kaj pa mislite, da so moja arijska kolena? Prava germanska podlaga,« se je šalil stotnik in spraznil polno ročko čaja.
Wolf Je nato melanholično dejal: ((Poglejte, kako varljivo Je življenje. Medtem ko ste uživali rajske milosti, sem vas jaz pomiloval, ker ste morali v mrzlo noč. V resnici pa sem trpel jaz v blaznih sanjah. Vse je relativno. Nič trdnega ni več, za kar bi se oprijel, razen kakšnih ženskih prsi, ki navsezadnje niso nič drugega kot zunanja manifestacija želje po življenju, katere nam počasi vsem zmanjkuje. To je tragično in resnično, Erieh. Prav nič se ne šalim. Preveč smo obremenjeni z ubijanjem in uničevanjem, da bi bili lahko še kdaj dostojni ljudje.«
Nato je stotniku do potankosti razložil svoje hude sanje in dodal;
«Nisem praznoveren, toda nekaj dam na podzavest ln Iracionalna znamenja. Bojim se, da mi bo šlo nekaj časa vse pozlu. Sreča me zapušča. Obdaja me krog nevidnih sovražnikov. Prav nič ne vem, kam bi usekal in s kom bi se spopadel. Običajno me reši samo smrtni strah. Ta mi zbudi vse rezervne sile, ki lahko spremene tok dogodkov, če že ne meni v prid, pa vsaj ne v škodo.«
«Dobro, da nam je povsem zastrt pogled v prihodnost in da je predvidevanje odlika le zelo redkih posameznikov. Občudujem vaš prefinjeni občutek za zasnovanje razmerja delujočih sil. Spričo tveganja, ki ste mu izpostavljeni, vas samo to lahko drži pri življenju.«
Wolf se je samovšečno nasmehnil. Stotnika je cenil zato, ker je z njim lahko izmenjaval misli. Počaščen je dejal:
((Poznam star pregovor, ki velja za naju oba. Kristjani pravijo, da ima vsak navaden človek po enega angela varuha, norci pa po dva. Midva pa jih imava še več.«
«0, vi jih imate najbrž kar celo krdelo,« se je smejal stotnik.
Vtem je vstopil dežurni s sporočilom, da sta prišla poročnik Valjhun in podoficir Werther, ki bi rada poročala o uspehu patrulje.
Sprejela sta ju seveda z veseljem ln radovednostjo. Oba s stotnikom sta molče poslušala vse podrobnosti poročila. Glede težav Je bilo — kot vsako poročilo — nekoliko pretirano in prirejeno tako, da je ustrezalo obema
Umaknili so se srečno. V dolini, že na cesti, so naleteli na partizanskega kurirja. Hoteli so ga ujeti. Ker pa na klice «stoj» ni ubogal In je skočil, so ga ubili. Pri njem so dobili strogo zaupno pošto, povelje štaba korpusa diviziji, ki je bila na desnem krilu. V njem Je pisalo, kje in kako naj se razporedi divizija, ld naj bo nared za napad na Idrijo, brž ko bodo padle okoliške postojanke.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo msr	Ul. Monteccm 6/11 Kr 339 Telefon 93 808 94 638
Podružnica	GORICA	Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82
Uprava	TRST	Ul. Montecchi 6/II Telefon 95 823
Naročnina
Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir.	V SFRJ posa-
mezna Številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din, Poitni tekoči račun	Založništvo tržaSkega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
8. junija 1971
la SfRJ lekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20/
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi* 50 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo P upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubbliciti Italiana
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdala In tiska ZTT - Trsi
TRŽAŠKI DNEVNIK
PO PODATKIH TRGOVINSKE ZBORNICE
V prvi tretjini letošnjega leta je industrija občutno popustila
Aprilsko vreme ugodno za kmetijstvo - Razmah domačega turizma - Neusklajen razvoj trgovine
Statistična služba trgovinske zbor-1 nekoliko razgibal. Prodaje lesa, gra-
nice je izdala mesečno poročilo o razvoju gospodarskih dejavnosti na Tržaškem v preteklem aprilu. Iz njega povzemamo, da so bile vremenske razmere za kmetijstvo v omenjenem mesecu precej ugodne, razen kar zadeva vegetacijo na pašnikih in travnikih. Splošno zdravstveno stanje živine je bilo dobro, še vedno pa je primanjkoval krme.
V	turizmu so zabeležili naslednje gibanje: aprila je v tržaških hotelih prenočilo skupno 43.650 italijanskih in 24.245 tujih turistov. V primeri z aprilom lanskega leta se je število nočitev pri prvih povečalo kar za 19.8 odst., medtem ko se je število nočitev tujih turistov nasprotno zmanjšalo za 1,2 odst. V razdobju prvih štirih mesecev so italijanski državljani vrgli skupno 135.456 nočitev (lani v istem času 126.190), tuji turisti pa 73.305 (lani do konca aprila 71.665).
Za razliko od prejšnjih mesecev se je v aprilu precej razmahnilo poslovanje tržaških trgovin s pre hrano, kar spravljajo opazovalci v zvezo z velikonočnimi prazniki. Tudi trgovci z oblačilom in obutvijo »o zadovoljni, medtem ko se trgovci z električnimi gospodinjskimi »troji pritožujejo, da so bili posli manjši kakor ▼ marcu. Tudi prodaja dnogeri iškega blaga. ur. knjig, fei drugih šolskih ter pisarniških potrebščin. je bila manjša od običajne. Zastali so tudi posli v zvezi • prodajo raznega blaga na obroke, frgovci pa naglaša.jo, da imajo zaloge že dalj časa prenatrpane.
V	trgovini na debelo so se stvari izboljšale kar zadeva mlečne izdelke, mesne proizvode, živalske maščobe in nekatere druge bla govne vrste. Trg z domačimi jajci je bil miren, prodaja vina se ie zmanjšala. Med eksotičnimi začimbami je bilo opaziti rahlo skrčenje poslov s kavo, medtem ko se je trg s poprom in drugimi drogami
diva, železarskih izdelkov in ko vinskih proizvodov se je odvijala redno.
V aprilu so na pristojnem uradu vknjižili 487 kupoprodajnih pogodb, ki so se nanašale na stavbe, gradbene parcele in druge nepremičnine. Skupna vrednost omenjenih po slov je znašala po izjavah prizadetih strank 2 milijardi 451 milijonov lir. V razdobju januar - april so vknjižili skupno 1.738 takih pogodb, vrednost izmenjanih nepre mičnin pa .je znašala 9 milijard 123 milijonov lir, v ustreznem razdobju lanskega leta je znašalo število pogodb 1.403, skupna vrednost nepremičnin pa je dosegla 7 milijard 365 milijonov lir.
Iz tržaške industrije navaja poročilo trgovinske zbornice naslednje podatke: v železarni Italsider so do konca aprila proizvedli 181 tisoč 474 ton surovega železa in 58.841 ton kokil. medtem ko je znašala prva postavka v istem razdobju lani 175.350, druga pa 56.501 tono. V petrolejski industriji so do konca aprila predelali 538.577 ton surove nafte, proizvodnja pa je bila za 5,6 odst. manj ša kakor v ustreznem razdobju lani. Proizvodnja cementa je dosegla 65.570 ton ter .je bila za 6,6 odst. manjša kakor lani. Še večje nazadovanje so zabeležili v papirni industriji, saj je do konca aprila pro izvodnja časopisnega in tiskalniškega papirja dosegla le 35.095 ton, medtem ko je znašala v istem času lana 39.901 tono, tako da je na zadovanje doseglo 12 odst.
Prekajeno meso je v aprilu o-hranilo prejšnje cene, mlečni izdelki in zlasti parmezan pa so se podražili. Sveža domača jajca so se zaradi obilne ponudbe pocenila, vino pa je ostalo na prejšnji ravni. Poper je nekoliko popustil, cene ostalih začimb pa so ves mesec nihale. Rotacije kave so ostale prak-
tično nespremenjene, kar velja tudi za les in drugo gradivo. Rotacije železarskih izdelkov, pločevin, nekovin in njihovih zlitin so nekoliko popustile.
V	trafikah tržaške pokrajine so do konca aprila prodali 173.688 kg tobačnih izdelkov, medtem ko je znašala prodaja leto poprej 161.611 kg. Prodaja soli je dosegla 6.410 stotov ter ie bila za 2 odst. manjša kakor lani. Tržaške gospodinje so v domačih mesnicah nakupile skupno 29.442 stotov mesa, t. j. 1,3 odst. manj kakor v istem razdobju lani.
V	aprilu je na našem področju zašlo v stečaj pet gospodarskih organizacij, medtem ko so v lanskem aprilu zabeležili štiri primere stečaja. Raznih stavk se je v tem mesecu udeležilo 73.860 delavcev, od tega 30.620 v industriji, tako da je število zamujenih delovnih ur doseglo 608.720, od tega 242.720 v industriji.
Agenta pomorske policije rešila avstrijske turiste
Včeraj popoldne med neurjem je čuvaj devinskega gradu opazil pol milje od obale štiri osebe v motornem čolnu, ki so se verjetno zaradi razburkanega morja znašli v težavah. Čuvaj je telefoniral policijskemu komisariatu, ta pa je poslal na kraj policijski motorni čoln z agentoma Brunom Candottijem In Remigiom Cosellijem.
Agenta sta našla napol potopljeni čoln nedaleč od plaže pod devinskim gradom. Obe ženski, Avstrijki, sta že odvrgli obleke In se rešili na plažo, moška, prav tako Avstrijca, pa sta skušala preprečiti potopitev čolna
Policijska agenta sta povabila vse štiri na njun motorni čoln, napol potopljen čoln avstrijskih turistov pa sta privezala in ga zvlekla
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
Nadzorstvena komisija odobrila sklepe pokr^ .skega odbora
Pokrajinska nadzodstvena komisija je v ponedeljek odobrila sklepe pokrajinskega odbora iz dne 24. maja 1971, ki zadevajo razširitev na vse osebje ugodnosti, ki jih predvideva zakon 1968, št. 431.
Rot znano so z zadnjim ovrednotenjem plač, za katerega so se domenili še pred stavku pokrajinske umobolnice, ki je bila v prejšnjih dneh, plače dosegle zadovoljivo raven za preureditev.
Z včerajšnjo odobritvijo so popolnoma izpolnili vse obveze, vključno sindikalne zahteve, ki so bile priključene k sporazumu s Savonovo upravo. V svoji izjavi je predsednik pokrajine Zanetti poudaril, da so vse napovedane in sprejete obveze pokazale dobro voljo pokrajinske uprave, da bi zadovoljila upravičene zahteve svojih uslužbencev.
NA MEDNARODNEM MOŠKEM ODBOJKARSKEM TURNIRJU ZA KRAŠKI POKAL
Presenetljiva zmaga Libertasa
Predstavnik1 zgoniške občine, dr. Jan Godnič, izroča kapetanu Libertasa Kraški pokal, katerega je ta tržaška ekipa letos osvojila dokaj
nepričakovano
NA SINOČNJI SEJI K0NZULTE
Tudi pri Sv. Ani odloženo imenovanje slov. prevajalca
Prisoten je bil občinski odbornik za javna dela Verza
Tudi na sonočnji seji krajevne kon-zulte za področje Sv. Ane in na-
stavnica itak pozna italijanščino ali vsaj tržaško narečje. Predstavnik
selje San Sergio je bilo v ospredju KD Zeletti je nato predložil kon
* •	■ 1	1 '	• 1_ *	— 1	1 , , in	* 1 Lnl-Af«t ir
vprašanje prevajalca, ki naj bi ga občina poskrbela, da bi slovenska svetovalka Rodričeva lahko govorila v svojem materinem jeziku. To vprašanje, ki je ostalo odprto od zadnje seje, je ponovno sprožil komunistični svetovalec Murgia, ki je v imenu svoje svetovalske skupine predložil konzulti resolucijo, v kateri zahteva, naj se čimprej določi slovenskega prevajalca. Predlog je sprožil živahno diskusijo ter seveda ogorčenje desničarskih svetovalcev. Demokristjan Mosca je smatral ponovno načenjanje tega vprašanja za neumestno in za izgubo časa, češ da slovenska pred-
elo portiča v Devinu.
MUHI, I,■HUMIH     IIIIIMIIMIIMMI    llllllll   UIHIIIIHII
VČERAJ ZJUTRAJ V ISTRSKI ULICI
S PRIMORSKIM DNEVNIKOM PO AVSTRIJI
Povratek navdušenih izletnikov
Najbolj je izletnike navdušila Solnogratka s slovitimi rudniki soli v Salzkammergutu - Priznanja za odlično organizacijo izleta
Predsinočnjim se je v poznih ve-iemih urah vrnilo v Trst in okolico er v Gorico šest avtobusov z iz-etniki, ki so pod pokroviteljstvom našega dnevnika obiskali letos sol-nograško (salzburško) pokrajino v Avstriji.
Kot že prejšnja leta je tudi ta izlet naših čitateliev. ki aa je v organizacijskem pogledu vodila turistična agencija rAurora*. potekel v splošno zadovoljstvo vseh udeležencev.
Izletniki so odpotovali s šestimi avtobusi prejšnji torek zjutraj. Po kratkem obisku oorskega trga Mal-nitz na meji med Koroško in Tirolsko je skupina prišla P o železniškem predoru v sloviti Badgastein, kjer se je zadržala en dan. Sle-
dil je obisk Solnograda (Salzburga), kjer so se izletniki zadržali tri dni. V' tem času so obiskali slovito področje « Salzkammerguta », kjer je pokojni avstrijski cesar Franc Jožef I. imel svojo poletno rezidenco v mestecu Bad Ischl. Naslednji dan so obiskali rudnik soli v Salzbergu. Na poti proti domu so se peljali skozi najjužnejši del Bavarske, kjer so obiskali bivšo Hitlerjevo rezidenco Obersalzbergu (Berchtesgden) ter se potem ustavili še en dan na jezeru »Zellsees.
Šestdnevno potovanje je izletnike zelo navdušilo zaradi veličastnih prizorov avstrijskih planin in ogleda številnih zgodovinskih zanimivosti v prestolnici nekdanjih solno-graških škofov.
Trije ranjeni zaradi neprevidnega prehitevanja
Iludo ranjena zakonca zaradi padca z vespo pri. Kaštelirju v Istri
Včeraj nekaj minut po 8. uri so pripeljali v bolnišnico 32-letnega u-radnika Marcella Colizzo iz Ul. Ver-nielis, 25-letnega uradnika Roberta Aviana iz Ul. Pilone in 43-letno u-radnico Angelo Vatta por. Pizza-mus iz Žaveljske ulice 19. Prvega so sprejeli zaradi natančnejšega zdravniškega pregleda s prognozo o-grevanja v 8 dneh na opazovanju, Aviana, kateremu so ugotovili u-darec na glavi z globokimi ranami na čelu in rokah, so pridržali na nevrokirurškem oddelku, Pizza-musovo pa na ortopedskem oddelku, kjer so mnenja, da bo okrevala že v nekaj dneh.
Hll,mm.........................................................II......MIIIIIIIIIIII....IMMIIIIIIIM.....................................Hill.....IHIIIIIIIIIIIIIHH......IIHIIUU
TOREK, 8. JUNIJA 1971
7.15,
TRST A
8.15, 11.30, 14.15, 17.15,
itd.
mače; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Moj svet je glasba; 15.30 Godala v ritmu; 15.40 Mladinska od-
14.00 Popoldanska oddaja;
15.15 Giro dTtalia; 16.00 Spored
_ T za otroke; 16.20 Za vas, mlade; -------------------- ------ --------------
20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutra-	18 qq pi0j^.a za poletje; 18.45 Sin-	daja:	»Na poti s kitaro*; 16.30
nja glasba; 11.35 Šopek slovenskih	oddaja; 19.30 «Bis»;	20.20	Glasbeni intermezzo; 16.40 Majhen
pesmi; 11.55 Saksofonist Papetti;	«Lucia di Lammermoor*;	22.10	recital	violončelista Edija Maja-
12.10 Pratika; 12.25 Za vsakogar	Giasbena fantazija.	rona;	17.00 »Vrtiljak*; 17.40 Rad
nekaj; 13.30 Glasba po željah;	QnrD...	imam	glasbo; 18.10 Popoldanski
17.00	Orkester Zafred; 17.20 Za	II. PROGRAM	simfonični koncert; 19.15 V torek
mlade poslušalce; 18.15 Umetnost 7 30. 8.30, 10.30, 13.30, 17.30, na svidenje!; 19.45 Narava in člo-in prireditve; 18.30 Romorni kon- jg 30, 22.30 Poročila: 7.40 Pojeta vek; 20.00 Lahko noč, otroci!; cert; 18.45 Skupina »Iron Starš*:	q Morandi in Dominga; 8.40 Or- 20.15 Minute z ansamblom Zado-
19.00	Otroci pojč; 19.10 Zgodbe iz pestri; 9.50 Radijska igra; 10.05 voljni Rranjci; 21.00 Prodajalna življenja v ladjedelnici; 19-25 Zbor -n 22.35 Plošča za poletje; 10.35 melodij; 21.30 Radijska igra; 22.16 »Prešeren* iz Boljunca; 19.45 Glas- Telefonski pogovori; 14.00 in 18.05 Lahka glasba; 23.10 Romorne beni bestsellerji;^20.00 Šport; 20.3o Kako jn zakaj; 14.05 plošče; 15.40 skladbe Rarola Szymanowskega;
Enotni razred; 16.05 Studio aper- 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Od to; 19.18 Giro dltalia; 20.10 Lah- popevke do popevke, ka glasba; 22.40 Radijska igra;
23.05 Lahka glasba.	ITAL. TELEVIZIJA
Strauss: »Arabella*
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10 Juke box; 16 00 Romoma glasba.
KOPER
17.00, 19.00, 22.30 Poročila, b.iu glasba; 1300 Medigra; 14.30 Plo-
Jutranja glasba; 9.30 «20.00 lir za vaš spored*; 11.00 Melodije za vsakogar; 11.15 Orkester »Jack Pleis*; 11.30 Plošče; 12.00, 12.45 13.07 Glasba po željah; 14.05 Jugoslavija v svetu; 15 00 Naši pev-
■	1 L' (m o___I DT 1« IO
III. PROGRAM	12.30 Rultuma oddaja 13.00 Ri-
10.00 Roncert za začetek; 11.16 ^e; 13 30 Dnevnik; 15.30 Giro Mobn. italijanska S,asba; .3.3=
otroke; 18.45 Nabožna oddaja; 19.15 Rultuma oddaja; 19.45 Šport
šče; 15.30 Simf. koncert; 17.25 Literarna oddaja; 19.15 Stravinski.
FILODIFUZIJA
8.00 Roncert za začetek; 9.15
in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Bizet: »Arležanka*; 23.15 Dnevnik.
II. KANAL
21.00 Dnevnik: 21.20 »Boome-
ci- 16.00 Spored RL. 16.30 Vstaja Sodobna ital. glasba: 9.45 Baročni	nno,milr. „ ....
v moiem kraju- 17.00 Primorski koncert; 10.20 Operna glasba; 11.00	21-00	J?°ome'
dnevnik; 17.20 Iz priljubljenih o- Medigra^ 12.20^Brittnova glasba:	ran®»' 22 20 Dogodivščine Simona
per; 18.30 Melodije za vsakogar;
19.15 Rlasična glasba; 19.45 Ritmi
za mlade; 20.30 Spored RL; 23.20 Glasbeni cocktail; 23.25 Novo in moderno; 14.00 Spored RL.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00,
12.30 Plošče; 13.30 Simf. koncert.
SLOVENIJA
templarja — TV nadaljevanka.
JUG. TELEVIZIJA
21.00, 23.45 Dnevnik; 18.50 Vani-lijev sladoled; 19.05 Risanka; 19.35 Glažek vinca po mizi binca; 20.05
8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 18.00,
19.30, 22.00 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Radijska šola;
10.35 Pesmi Marjana Vodopivca na Ribe v Jadranskem morju; 20.35
_ m ______ _______ stara narodna besedila; 11.15 Pri Starši in otrok; 20.45 Pet minut
20 00 ’24"oo 'Poročila; 8.30 Jutra- vas doma; 13.10 Dva odlomka iz za boljši jezik; 21.35 »Sla po nje popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.20 Kogojevih »Črnih mask*; 13.30 življenju*; 23.35 Literarni noktur-Radijska igra; 12.31 Federico itd. Kmetijski nasveti; 13.40 Po do- no.
Vsi trije so postali, po ugotovitvah agentov cestne policije, žrtve prometne nesreče, ki se je pripetila malo prej v Istrski ulici. Pri hiši s številko 214/B je Pizza-musova, ki je vozila v smeri mestnega središča, prehitela s svojim fiatom 500 giulio 42-lttnega Umber-ta Bozerja iz Ul.	Frescobaldi,
katero je celo oplazila. Zaradi tega je Pizzamusovo zaneslo popolno na levo stran cestišča, in to ravno v trenutku, ko je z nasprotne strani privozil s svoji m«i 4» Colizza v
katerega je čelno trčila.
« * »
V nedeljo pozno zvečer so sprejeli na ortopedskem oddelku 24-let-no Auroro Del Bono por. Diafe-rio, ki se bo morala zdraviti najmanj 3 mesece, njenega 32-letnega moža Cosima pa so s prognozo o-krevanja v 35 dneh pridržali na stomatološkem oddelku.
Zakonca, ki sta se zatekla v bolnišnico z zasebnim avtom, sta pojasnila, da sta se med vožnjo z vespo po cesti Poreč - Vižinada pri Kaštelirju zvrnila na tla in se potolkla.
zulti protiresolucijo, v kateri ja zahteval, naj se to vprašanje preloži na eno prihodnjih sej, ker je na seji konzulte važnejše razpravljati o perečih krajevnih problemih kot pa o politiki, nakar so se svetovalci z glasovanjem izrekli za preložitev tega vprašanja za nedoločen čas. Proti Zelettijevemu predlogu so glasovali samo komunistični svetovalci in predstavniki PSIUP.
Predsednik konzulte je nato predal besedo občinskemu odborniku za javna dela Verzi, ki je v daljšem posegu orisal glavni namen krajevnih konzult ter svetoval načine, s katerimi naj bi konzulte uspešnejše delovale. Orisal je tudi delovanje občinske uprave in probleme s katerimi se uprava srečuje pri u-resničevanju petletnih načrtov ter pri tem svetoval konzulti naj bo ob formuliranju svojih zahtev stvarna, kajti občinska uprava ne plava v zlatu in zato objektivno ne more popolnoma zadovoljiti vseh zahtev.
Odborniku za javna dela je odgovoril predstavnik KPI Murgia, ki je med drugim dejal, da se mu zdi »lekcija*, ki jo je hotel odbornik dati konzulti, odveč, kajti naloga, da se dokončno pretrga razpon med ljudstvom, ki najgloblje čuti važnost vseh perečih odprtih vprašanj svojega kraja, ter med občinsko u-pravo, sloni na ljudstvu samem, oziroma na članih konzulte, ki to ljudstvo predstavljajo. Predlagal je tudi, naj bi občinska uprava posredovala konzulti vse že izdelane programe in načrte za področje Sv. Ane, da bo konzulta tako lahko lažje izdelala svoj program.
V nadaljevanju seje so nato določili datum prihodnje seje, ki bo 16. t.m. in katere se bo udeležil občinski odbornik De Luca. Za prihodnje seje ima konzulta za Sv. Ano v programu še obiske odbomi-!:ov Hreščaka in Blasine.
Sedmi mednarodni odbojkarski turnir za Kraški pokal je privabil mnogo občinstva v Zgonik. Tekmovanje je bilo na zadovoljivi tehnični ravni, ker so šesterke prikazale dobro odbojko. Turnir je presenetljivo osvojila ekipa tržaškega Liberta sa, medtem ko so razočarali gostje iz Kamnika. Domača ekipa Krasa ni zaigrala tako kot zna in si je zato zapravila prvo mesto. Do- činstva. mačini so že vodili v uvodni tekmi z Libertasom, a so nato žal popustili in so se predali skoraj brez boja. Drugo mesto je osvojilo moštvo ACEGAT, ki je imelo v svojih vrstah kar tri igralce tržaške ga prvoligaša Are Linee.
Izidi:
Libertas — Kras 2:1 (14:16: 15:7,
15:11)
Kamnik - ACEGAT 1:2 (15:11,
14:16, 8:15)
FINALE ZA TRETJE MESTO:
Kras - Kamnik 2:1 (15:12, 13:15,
15:13)
FINALE ZA PRVO MESTO: Libertas — ACEGAT 2:0 (16:14
15:6)
Libertas je tako osvojila Kraški pokal, ki ga je darovala zgoniška občina. ACEGAT je z drugim me stom osvojil pokal deželnega sveta, Kras je za tretje mesto prejel pokal SKGZ.
Pokal PD za najboljšega igralca je prejel Kamničan Štrajhar, medtem ko je prof. Franko Drasič pre jel plaketo ZŠI za najboljšega domačega igralca.
NAMIZNI TENIS
Ljubljanska Olimpija je v nedeljo osvojila mednarodni namiznoteniški turnir za ženske ekipe, ki ga je organiziralo ŠK Kras iz Zgonika. Do mačini so nestrpno pričakovali nastop Sonje Miličeve, ki je pred ne davnim dosegla mnogo uspehov na italijanskem prvenstvu. Tokrat pa je Sonja zaigrala slabo in je osvojila samo en dvoboj. Popoldne pa .Je bil ekshibicijski nastop najboljših slovenskih igralcev Korpe in Vecka. Ljubljanska gosta sta zaigrala zelo dobro. Nepričakovano, a zasluženo, je zmagal Vecko z 2:1. Njun dvoboj si je ogledalo veliko število ob-
Š AH
IZIDI ŽENSKEGA TURNIRJA
Olimpija — Kras	5:0
Kranj — Semedela	5:0
FINALE ZA TRETJO MESTO Semedela — Kras	5:1
FINALE ZA PRVO MESTO Olimpija — Kranj	5:3
Mladinski nogomet
Gaja — Alples	6:1
Giarizzole — Vesna	2:0
Pro Monfalcone — Mladost 5:1
V nedeljo v Boljuncu
Kočcvje-Breg 3:2
V okviru proslave 70-letnice društva F. Prešeren iz Boljunca, J* bilo poleg drugih prireditev tuoj prijateljsko srečanje med šahis Brega in gosti iz Kočevja.
Nastopilo je 10 šahistov, Pet.v vsaki ekipi: Osterman, PodkoritniK' Rakovič, Čuk in Mohor za Kočevj ter Kuret R., Jankovič, Maar, Kraljič in Sancin za Breg.	, .
Kočevsko šahovsko društvo je ‘ v Sloveniji in je bilo mladinski P*' vak. Osterman pa je mojstrski kandidat.
Srečanje se je končalo v korist gostov s 3:2. Partiji med Podkon nikom in Jankovičem ter Ostermanom in Kuretom sta bili najdalj =■ Prva se je zaključila v korist J® koviča. Kuret pa je moral po d0 gi borbi kloniti močnejšemu naspro niku.
Osterman — Kuret 1:0 Podkoritnik — Jankovič 0:1 Rakovič — Maar 0:1 Čuk — Kraljič 1:0 Mohr — Sancin 1:0
zboji
NOGOMET
Po zadnjem treningu v Varesejn je včeraj odpotovala v Stockho* italijanska državna nogometna r prezentanca. Tam se bo jutri P01”* rila s švedsko nogometno reprete tanco.
OBVESTILO
Združenje slovenskih zamejsk® športnih društev obvešča ^ svoje članice, da bo drevi ob uri, na sedežu Sokola v N*br* žini, nadaljevanje 3. redne skup ščine, ki je bila pred 14 d®** na Opčinah zaradi kasne ure P1^ kinjena. Članice bodo obravnav le poslednji dve točki dnevne?® reda.
Huda zastrupitev sirskega pomorščaka
Včeraj ob 10.30 so sprejeli s pridržano prognozo na oddelku za o-življanje 19-letnega pomorščaka sirskega porekla Hani ja Hossina. O-sebje pristaniškega odseka policije je povedalo, da je bil fant zaposlen pri čiščenju parnega kotla ladje «Trenco Glori*, ko mu je postalo slabo in se je nezavesten zgrudil na tla.
nmiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiimiimmuiiimiiiimniiHummmmmiummiiimiiiiiiinimmimiii
V NEDELJO NA JADRANSKI MAGISTRALI NAD BAKROM
Dolinčanka izgubila življenje pri trčenju avtobusa v fiat 1300
Pokojnica je bila v družbi moža, hčerke, zeta in obeh vnukinj - Razen 14-letne Mare vsi lažje ranjeni
V nedeljo zjutraj se je na jadranski magistram tik nad Bakrom pripetila, po ugotovitvah preiskovalnih organov po krivdi avtobusa avstrijske registracije, huda prometna nesreča, pri kateri Je Izgubila življenje 61-letna Avguština Strojin iz Doline, pet njenih svojcev pa Je bilo ranjenih. Najhuje je ranjena 14-letna nečakinja pokojnice Mara Antonini, katero so moraill sprejeti na urološkem oddelku bakarske bolnišnice.
Nesreča se je pripetila v nedeljo ob 9.45 na cesti tdk nad Bakrom, ki vodi proti Bakaracu. Po cesti je v tisto smer vozil fiat 1300 tržaške registracije. Šofiral ga Je 44-letni Emrico Antonini, z p] lm pa so bili njegova 40-letna žena Renata, njuni hčerki, 14-letm Mara ln 3-letna Martina ter Renata, starša Prane In Avguština Strajn, vsi stanujoči v Dolini št. 153. Nepričakovano je z nasprotne smeri privozil avtobus z evidenčno tablico W 70037, v katerem so biM 28-letnl šofer Herbert Mark, sprevodnik in turistični vodič. Avtobus je iz neznanih razlogov
kovano zapeljal na levo ln tako zaprl poit tržaškemu vozilu.
Antonini je sicer pritisnil na zavore, vendar se nesreči ni mogel Izogni tl. Po trčenju v avtobus je tržaško vozilo zdrselo naprej po mokri cesti ter se končno prevrnilo.
Medtem ko je ostalo truplo pok. Strajnove na kraju dokler ni preiskovalni sodnik Anton Barbalič zaključil preiskavo, so vse ostale odpeljali v bolnišnico «Dr. Zdravko Kučiču, kjer so Maro pridržali, ostale pa so po prvi zdravniški pomoči odslovili.
Kot so pokazaM Izsledki preiskave noši krivdo za nesrečo šofer avstrijskega avtobusa.
Zaradi verjetnega zloma stegnenice leve noge so včeraj dopoldne sprejeli s prognozo okrevanja v 60 dneh na ortopedskem oddelku f letnega upokojenca Giordana Val-demarina iz Ul. Calvola. Valdema-rin je izjavil, da je malo prej v Ul. Navali padel s skuterja, na mepričako-’ katerega se je komaj vsedel.
Sesterki Kamnika in Krasa na letošnjem moškem odbojkarskem turnirju za Kraški pokal nista nili pričakovanj, zlasti ne gostje. Po zaključku turnirja sta se obe moštvi zbrali na skupno spo*1"
sko fotografijo
12. junija 1971
■	stopi v veljavo obvezno zavarovanje
za avtomobile, motorna kolesa, motorne čolne.
■	Uredite zadevo!
Pomnite: brez «nalepke», ki potrjuje zavarovanje, ne boste smeli voziti.
Ne odlašajte do zadnjega dne
POD POKROVITELJSTVOM MINISTRSTVA ZA INDUSTRIJO, TRGOVINO IN OBRTNIŠTVO