Jože Ovnik
Ustavitev
knjige
NDELJC"
Izziv umu: Andrej Grabnar
Čemu in po koliko na bazene v naši bližini
AVIOVLEKA VOZIL PRODAM DODATNE OPREME POPRAVILO POŠKODOVANIH VOZIL

SERVIS
g||gMy\VEIT/ LANCIA
servii in trgovina Vir, Zoisova 8 1230 Domžale
*V5A VOZILA NA ZALOGI
*	STARO ZA NOVO
*	KREDIT
*	LEASING
*	TESTNE VOŽNTE
VSE UREDITE NA SEDEŽU EIRME
Prepričajte se o kakovosti nase ponudbe in storitev vsak dan od 7.30 do 12.00 in od 13.00 do 18.00 ali nas pokličite na telefon 061/714-151,714-544
TRGOVINA
POSEBNA PONUDBA
EIAT BRAVA 1.4 SX T2V dodatna oprema: ABS, električna sončna streha, oba air-baga, metalic, radio, deljiva klop
cena: 19.999 DEM
NOVO
novi PUNT0 85 ELX16V ter vsi drugi modeli
POGODBENO PREVZAMEMO VSE STROKOVNE NALOGE S PODROČIJ VARSTVA PR! DELU IN POŽARNEGA VARSTVA ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE
AVTOHIŠA KRŽIŠNIK
Roman Kržišnik s.p.,1410 Zagoije, Selo 65 telefomprodaja 0601/64-729,servis 0601/63-399
Štiričlanska mazdina družina 323
323P l,5i 16 V DOHC, 88 KM, l,3i 16 V SOHC, 73 KM
Hitra, okretna, praktična Združevanje smiselnega z lepim
323 Scdan l,3i 16 V SOHC, 73 KM, l,5i 16 V DOHC 88 KM 2,0 diesel, 71 KM
IZKORISTITE ENKRATNE UGODNOSTI l
Izreden dizajn
Za vroče in soparne dni modeli s klima napravo
323P/1.5i/Klima	28.990	DEM
323C/1,51/Klima	28.990	DEM
323/1.5i/Sedan/KIima 29.990	DEM
323F/1.5i/Klima	29.990	DEM
maloprodajne cene
323F 1,51, 16 V DOHC, 88KM, 1,81 16V DOHC 114KM 2,01 V6 GTI 24 V DOHC, 144KM
Živahen in športen
Za še varnejšo vožnjo modeli z ABS zavorami
323P/1.3i/Safety 24.990 DEM 323/1.3i/Sedan/Safety 26.490 DEM 323F/1.5i/Safety 27.990 DEM maloprodajne cene
Pri modelih 323P/1.3i Safety in
323 Sedan/1.3i Safety ostane oprema enaka
kakor pri osnovnih modelih + ABS.
Model 323F/1.5i Safety ima namesto strešnega premičnega okna za enako ceno sedaj ABS.
323C l,5i 16 V DOHC, 88 KM, l,8i 16 V DOHC, 114 KM
Nudimo Vam STARO ZA NOVO, ne glede na znamko vozila in ugodne kredite MAZDA BANK s 9,12% letnimi obrestmi brez ostalih Stroškov kredita do štirih let odplačevanja s fiksnimi obroki. VOZILA PREIZKUŠATE S TESTNIMI VOŽNJAMI.
VOZILA 323 z osnovno opremo na zalogi.
VABIMO VAS NA OBISK, OGLED, TESTNO VOŽNJO IN RAZGOVOR S PODROBNEJŠIMI INFORMACIJAMI.
PRODAJA VOZIL MAZDA - SERVIS - PRODAJA REZERVNIH DELOV - LIČARSTVO -KLEPARSTVO - AVTOVLEKA - PRODAJA BARV GLASURlT - RENT-A-CAR
MAZDA NAJ BO
<J>	Marjan Podobnik otvoril novozgrajeni gasilski doi
<£>	90 letnica šole Podkum
	Resnica pa je venndarle samo ena
<@>	Andrej Grabnar: "Ne iščem cilja, ampak pot"
<8>	Jože Ovnik: Orenk perkmandeljc za žmah
<g>	Vonj po bencinu
#	Kopališča v Zasavju in okolici
<§>	Kdo si, kakšna si "psoriaza"
<§>	Slikarska panorama
<S>	Skupina Antle iz Zagorja
#	Posilstvo v Trbovljah!?
		Naslednja
		številka
ife		Zasavca
		izide
		7. avgusta!
sp^cjemam^v p^sni^b^fk? p™ohračunskem obdobju' nar°Čnina “ tUjin° ' ‘9 DEM aH ValU,a V Prot-ednosti- (WP<-d naročn.ne ’

MARJAN PODOBNIK OTVORIL NOVOZGRAJENI GASILSKI DOM
Sobota, 19.julij, je bila za krajane Čeč razgibana. Ob 16.uri so otvorili dva kilometra dolg odsek novo asfaltirane ceste od Podmeje skozi vas Svine do Katarine. Vsekakor so se prebivalci ob omenjeni cesti oddahnili, saj se ne bodo več utapljali v prahu. Zaradi nekaj novogradenj in precej vikendov se je promet na tem delu močno povečal.
Uro kasneje pa so se zbrali pred gasilskim domom, da bi proslavili 70 letnico delovanja gasilskega društva, otvoritev novega gasilskega doma in krajevni praznik. S svojo prisotnostjo jih je počastil tudi podpredsednik vlade Marjan Podobnik, ki je tudi svečano predal namenu novozgrajeni objekt.
Na slavnost so prišla sosednja gasilska društva s častnimi četami in prapori ter prisostvovali objavi dobitnikov republiških gasilskih priznanj.
OTVORITEV CESTE
Prostovoljno gasilsko društvo Čeče je prejelo Gasilsko plamenico II.stopnje, kot tudi člani tega društva Avgust Babič, Bojan Babič, Franc Brinar, Vinko Durnik in Stane Kovačec.
Gasilsko plamenico I.stopnje je prejel Martin Senčar, Gasilsko plamenico IH.stopnje sta dobila Dušan Senčar in Rudi Senčar, Gasilsko odlikovanje I.stopnje je prejel Jože Jager, Gasilsko odlikovanje II.stopnje sta prejela Adolf Kmet in Rudolf Mihovec, Gasilsko odlikovanje IH.stopnje pa Darko Kovačec in Janez Lamper. Častni poveljnik PGD Čeče je postal Martin Senčar, Jože Jager pa častni predsednik PGD Čeče.
Popoldansko slavje se je nadaljevalo pozno v noč z veselico, ki jo je popestril ansambel Igor in zlati zvoki.
MM
PODPREDSEDNIK VLADE Z DRUŽINO
Stanovanjska posojila za mlade družine
Sredi julija letos je upravni odbor Republiškega stanovanjskega sklada sklenil razpisati stanovanjska posojila za mlade družine. Prvi razpis, ki so ga objavili 2. julija, se je nanašal na stanovanjska posojila za družine z najmanj tremi otroki, tokratni razpis se nanaša na mlade pare in družine z enim ali dvema otrokoma, ki še niso dobili ugodnega stanovanjskega kredita ali prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje z nakupom ali obnovo stanovanja ali obnovo hiše. Za mlade družine se štejejo tiste, katerih starša nimata več kot 30 let ne glede na starost otrok, ali ne več kot 35 let, če so otroci še šoloobvezni. Posojilni pogoji so ugodni, realna obrestna mera je 2,75% letno, mesečno odplačevanje, odplačilna doba pa največ 10 let. Upravičenec bo lahko dobil posojilo v višini največ 40% obračunske vrednosti
primernega stanovanja. Obrazci za prošnje bodo na voljo pri poštah od 18. avgusta dalje, prošnje pa bo treba oddati od 1. do 10. septembra 1997, priporočeno po pošti.
U.
Telekom v Zasavju širi svoje zmogljivosti
Telekom Slovenije - PETrbovlje načrtuje obnovitvena in razši-ritvena dela. Gre za posodobitev kabelskega omrežja in širitev števila telefonskih naročnikov, za kar imajo na voljo 336 milijonov tolarjev. Povečali bodo število telefonskih priključkov v celotnem Zasavju in zamenjali določen del analognih z digitalnimi priključki. Več telefonskih naročnikov je že in še bo zavoljo tega dobilo nove telefonske številke. Računajo, da do konca tega tisočletja na področju PE Trbovelj ne bo več analognih telefonskih priključkov, pač pa le digitalni.
11.
Ureditveni načrt za mestni park
Občinski svet občine Trbovlje je konec junija letos sprejel prečiščeno besedilo odloka o ureditvenem načrtu za pokopališče Leninov trg. Tega pokopališča že več let ni, na njem pa so uredili mestni park. Ureditveni načrt je izdelal IBT - Projektiranje in inženiring d.d. Trbovlje in vsebuje vrsto določil, med drugim tudi bodočo namembnost prostora. Območje se po tem načrtu deli na dve ureditveni enoti in to športnorekreacijski del v južnem delu ter parkovni del v severnem delu. V južnem delu bi bilo možno urediti na obstoječem igrišču večnamensko športno igrišče z možnostjo zamrznitve v zimskem času, to je drsališča, objekt z obstoječimi garažami pa se poruši in na tej lokaciji zgradi poslovno stanovanjski objekt z garažami. To pa se je, kot vemo, že zgodilo, namreč rušenje garaž in osrednjega dela s stanovanji. V
severnem delu parka pa bi bilo možno urediti glasbeni paviljon za občasne prireditve, ploščad z otroškimi igrali ter amfiteater s tribuno za 255 sedežev ob brežini, ki loči oba dela parka. Ta amfiteater že stoji. V parkovnem delu bi bilo možno postaviti spominsko obeležje ter dva vodnjaka, dva dostopna mostova čez potok, ureditev poti in komunalnih vodov.
II.
Gimnastična plesna delavnica
Gimnastični klub Trbovlje, ki ima svoje prostore v domu Partizan na Rudarski cesti v Trbovljah, je pred dnevi pričel z gimnastično plesno delavnico. Z njo so pričeli 14. julija, v prostorih Partizana. Namenjena je mladim v teh počitniških dneh. Prijave sprejemajo v domu Partizana v času trajanja plesne delavnice.
U.
V Lokah spet zvoni
Pred leti, ko so obnovili cerkev sv. Miklavža v Lokah v Trbovljah, so namestili tudi druge zvonove. Žal so ti kmalu utihnili zavoljo onemoglosti mežnarja Jožeta Sardinska, ki je dolga leta opravljal to delo, pred nedavnim pa je umrl v visoki starosti. Zvonove so elektrificirali in od konca meseca maja v Lokah spet zvoni.
IL.
Stanovanja na Gimnazijski cesti vseljena
Podjetje Spekter d.o.o. Trbovlje je 15. julija sklenilo z najemniki novih neprofitnih stanovanj na Gimnazijski c. 22 pogodbo o najemu in jim izročilo ključe. Dobili so jih izbrani interesenti javnega razpisa za 22 stanovanjskih enot. Od tega so tri garsonjere in 19 družinskih dvoinpolsobnih stanovanj. S temi stanovanji še vedno niso rešili pomanjkanja stanovanj predvsem za mlade družine. To bo možno reševati v naslednjih letih, bodisi z novogradnjami ali pa z obnovo obstoječih stanovanjskih blokov.
IL.
Delovno srečanje slikarjev na Kumu
V času od 4. do 7. julija je na Kumu potekal tečaj za slikarje ljubitelje, ki so zaposleni pri Telekom-u Slovenije. Tečaj je organiziral Telekom PE Trbovlje. Zbralo se je deset slikarjev, tečaj pa je vodil akad. slikar Janez Knez.
U.
95 let Prosvetnega društva Cemšenik
Prosvetno društvo Čemšenik letos praznuje 90 letnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti smo imeli skupaj z OŠ v Čemšeniku prireditev, s katero smo hoteli vaščane na nek način spomniti na visoko obletnico delovanja našega društva.
Prireditev so s svojim zanimivim programom popestrili učenci naše OŠ in tako dokazali, da se na odru odlično znajdejo in da se nam za prihodnost kulturnega življenja v Čemšeniku ni bati. Občinstvo je
lahko prisluhnilo zanimivim deklamacijam, plesnim točkam in pevskemu zboru. Udeleženci turističnega krožka pa so predstavili igrico, ki jo je prav zanje napisal Nande Razboršek in s katero so opozorili na problematiko današnjih turistov.
Člani prosvetnega društva smo pripravili razstavo fotografij o delovanju društva iz preteklosti, na podstrešju pa smo poiskali najbolj ohranjena dramska dela, saj je v domu dolga leta delovanja knjižnica, nekaj časa pa tudi kino.
S praznovanjem 95 letnice pa mislimo nadaljevati spet jeseni, ko bomo organizirali prireditev Koncert iz naših krajev.
Prosvetno društvo Čemšenik
Spominska soba v Partizanu
Na podstrešju Doma TVD Partizan v Trbovljah že nekaj let pripravljajo ureditev spominske sobe, lahko bi rekli športni muzej. Dela se je lotil dolgoletni vodilni sodelavec tega društva Vlado Sotlar. Prostor je že nekaj časa urejen in deloma že tudi opremljen, v teku pa je še zbiranje razstavnega gradiva iz časov delovanja predvojnega Sokola Trbovlje ter povojnega TVD Partizan Trbovlje. Ker je bila in je še dejavnost društva zelo pestra, bo tudi gradivo, ki bo na voljo za ogled, zelo bogato, saj gre za dejavnost okoli 12 sekcij društva. Pri ureditvi gradiva nudi svojo strokovno pomoč tudi Revirski muzej Trbovlje. Predvidoma septembra letos bodo spominsko sobo odprli za oglede.
U.
Počitniško kratkočasenje v Domu Svoboda
Center za socialno deloTrbovlje je letos 7. julija pričel s svojevrstno počitniško dejavnostjo pod geslom Kratkočasenja. Tako namreč imenujejo vsakodnevno srečevanje šolarjev v domu Svoboda. Dejavnost za mlade poteka od ponedeljka do petka v dopoldanskih urah. Po programu prirejajo razne športne in zabavne igre, izlete, plešejo, se likovno udejstvujejo, lotevajo se izpo-
polnjevanja znanja tujega jezika in še kaj.
IL.
Članici Relika v Likovnem taboru Pokljuka
V času od 28. junija do 2. julija je na območju Pokljuke potekal tradicinalni Triglavski likovni tabor. Vodil ga je znani jeseniški likovni entuziast Janez Ambrožič, član Dolika. Udeležili sta se ga tudi članici Relika Helca Krasnik in Desanka Kreča. Ustvarili sta več del v akvarelu in pastelu, za skupinsko razstavo pa sta oddali po dve deli v akvarelu z motivi iz planinskega sveta. Načrtujejo, da bo razstava v prostorih Šport hotela na Pokljuki. Letos je bilo udeležencev okoli 120. Poleg omenjenih dveh članic Relika se ga je udeležil tudi akad. slikar Janez Knez iz Trbovelj.
U.
Helca Krasnik razstavlja v Dolenjskih Toplicah
Trboveljska slikarka Helca Krasnik, članica Relika Trbovlje, razstavlja svoja dela od 8. do 31. julija, v prostorih Zdravilišča Dolenjske Toplice. Na ogled je postavila 40 del v akvarelu, oglju in grafiki z motivi iz krajine, predvsem pa naravne in kulturne dediščine.
U.
Tečaj citranja na Kopitniku
Na Kopitniku se je v petek, 18. julija končal tečaj citranja, ki gaje organiziral in vodil že drugo leto prof. Napret. V dveh skupinah po
pet dni so bili razdeljeni na mlajše - od 9 do 15 let - in starejše - do 62 let. V glavnem so svoje znanje izpopolnjevali, trije tečajniki pa so bili začetniki. Večere so preživljali tudi z gledanjem videokaset, ki so prikazovale citrarske strokovnjake ali pa posnetke popoldnevov ob citrah. V sredo, 16. julija, so pripravili nastop za svojce, ki so prišli pogledat, kako so napredovali. Veseli so bili obiska Vinka Hrovatiča, hrastniškega slikaija in pesnika, ki jim je prebral svojo pesem. Zadnji dan jih je obiskal tudi znani citrar iz Kamnika, učitelj citer na glasbeni šoli in spremljevalec Kamniških kolednikov. "Prišel sem pogledat, kako napreduje zanimanje za citre v vašem koncu. Menim, da je Peter zelo prizadeven in zna svoje bogato znanje posredovati še drugim. To se vidi tudi po tem, da ima letos še več tečajnikov kot lansko leto..."
In tečajniki? Maja: "Citre sem letos prvič prijela v roke. Kar nekaj časa je preteklo, preden sem se odločila, da začnem igrati. Pa mi ni žal. Teden smo preživeli zelo lepo - igrali smo in peli. Peter je izreden pedagog. Nikoli mu ne zmanjka potrpljenja. In še za prijetno vzdušje zna poskrbeti..."
Za vse ljubitelje citer pa še informacija, kdaj bo letos POPOLDNE OB CITRAH na Kopitniku. Tudi tokrat zadnjo soboto v avgustu. Planinsko društvo Rimske Toplice bo objavljalo informacije tudi v drugih medijih.
Fonči Moljk
UDELEŽENCI TEČAJA
90 letnica šole Podkum
Na Podkumu je bil v soboto, 5. julija, poseben dan. Pripravili smo praznovanje ob 90 letnici šole s tem, da smo organizirali srečanje učiteljev in učencev. Praznovanje smo obeležili z izdajo publikacije UTRINKI PRETEKLOSTI IN SEDANJOSTI in v prostorih šole odprli razstavo z istim naslovom, ki je bila na ogled do 10. julija.
Na kulturni prireditvi na športnem igrišču ob šoli so sodelovali Mešani pevski zbor s Podkuma, domači učenci in malošolarji, harmonikaša Peter in Primož, Mladinski pihalni orkester Viva iz Zagorja, navzoče pa so pozdravili ravnateljica OŠ Ivana Skvarča iz Zagorja Marija Miklavčič, župan Zagorja Matjaž Švagan in pedagoška svetovalka iz Zavoda za šolstvo gospa Fani Nolimal.
Po kulturnem programu so si prisotni ogledali razstavo, dobili so publikacijo in ročno poslikano spominsko stekleničko in se okrepčali z dobrotami, ki so jih spekle naše pridne mame. Na igrišču se je ob 17.00 uri pričel družabni večer ob zvokih dueta Kafra, prizadevni člani Športnega društva Podkum pa so še dolgo v noč skrbeli za hrano in pijačo.
Knjiga vtisov, stiski rok, zahvale in tudi solze so nam povedali vse. Vredno seje bilo truditi, saj so vsi, ki so prišli k nam, preživeli lepe trenutke in srečni smo, ker smo mi njim in tudi oni nam polepšali to julijsko soboto.
Brez pomoči številnih sponzorjev, staršev, pridnih učencev in malošolarjev, sodelavk Bernarde, Mire in Slavi, mnogih posameznikov, članov Športnega društva ter nekaterih sodelavcev z matične šole nam ne bi uspelo.
Odgovorna za vse, tudi za ta prispevek, a srečna in ponosna na majhno Podružnično šolo Podkum in na ljudi, ki me obkrožajo.
Irena Mihevc
Korajža velja v mestnem parku
Studio H (Bogdan Hvala) iz Trbovelj je 5. julija, ob 17. uri, v Mestnem parku v Trbovljah, pripravil zabavno glasbeno prireditev z naslovom Korajža velja. Udeležili so se je številni osnovnošolci iz raznih krajev kot tekmovalci v finalu II.
IL.
Zborovodska šola v Zasavju
Zasavska pevska skupnost, ki deluje pri ZKO zasavskih občin, je pobudnica akcije, da bi jeseni letos pričeli z zborovodsko šolo za potrebe pevskih društev, zborov, šolskih pevskih zborov ter zborov v vrtcih v zasavskih občinah Hrastnik, Radeče, Zagorje, Trbovlje in Litija, saj ravno ti potrebujejo izobražene zborovodje. S šolo bodo pričeli jeseni takoj, ko bo prijavljenih vsaj 15 kandidatov. Šola
bo trajala 180 ur, potekala pa bo v eni izmed glasbenih šol v Zasavju. Vodili jo bodo priznani glasbeni pedagogi in zborovodje, prijave pa sprejemajo na sedežih ZKO v omenjenih krajih.
IL.
Obnova nogometnega igrišča Rudar
Pri NK Rudar v Trbovljah so se odločili, da v letošnjem poletju, ko ni večjih tekmovanj, obnove travnate površine nogometnega igrišča. Okvare na posameznih delih igrišča so precejšnje, kljub temu, da so pred časom celotno igrišče prepredli z drenažo. K delu, ki poteka predvsem v popoldanskem času, so pritegnili številne pristaše domačega nogometnega kluba.
IL.
Gasilska vaja
Gasilski zavod Trbovlje je lO.julija s sodelovanjem gasilcev gasilske čete Trbovlje-mesto izpeljal javno gasilsko vajo z gašenjem požara. Prizorišče je bilo pri gasilskem domu na Savinjski cesti. Namenjena je bila vsem občanom, ki so se želeli seznaniti z delom gasilcev, način in vrstami gašenja.
IL.
Šolanje psov pod Ostrim vrhom
Kinološko društvo Trbovlje je pričelo 15. julija z začetnim in nadaljevalnim tečajem za šolanje psov. Šolanje poteka na njihovem vadbenem prostoru Pod Ostrim vrhom v popoldanskem času od petka do ponedeljka.
IL.
Premestitev komunalnih vodov
Na Bolfenku v Šuštarjevi koloniji v Trbovljah namerava občinaTrbovlje v bodoče zgraditi novo športno dvorano neposredno ob sedanji zgradbi Srednje tehnične šole za strojno in elektro stroko ter nadzidavo le-te. Predno bodo pričeli z gradnjo, pa bo treba namestiti na tem območju številne komunalne vode. Gre za premestitev vodovodnega in elektro omrežja, kanalizacije ter vročevoda iz toplarne, vse to omrežje pa je povezano s stanovanjskimi bloki ter zasebnim hišami. V tem smisluje podjetje IBT že prejelo naročilo občineTrbovlje za pripravo načrta za premestitev omenjenih komunalnih vodov. Dela naj bi dokončali vsaj do začetka ogrevalne sezone.
IL.
Parkirišča naj bi dobila koncesionarja
Vzdolž celotne doline Trbovelj so na razpoložljivih lokacijah urejena, pa tudi neurejena parkirišča za motorna vozila, tovornjake, v glavnem pa za osebna vozila. V
bodoče naj bi ta parkirišča dobila gospodarja, ki bi imel na skrbi označevanje parkirišč, varovanje, čiščenje, urejanje novih ipd., kar bodo prepustili najugodnejšemu koncesionarju. Gre predvsem za največja parkirišča, to je na železniški postaji, pri Sušniku, naTrgu Revolucije, pri Delavskem domu Trbovlje in še kje.
IL.
ZANIMIVOST
Te dni je skozi naše kraje jezdil Dag Kleva, konjenik konjeniškega kluba "Ranch W", ki bo v diagonali prejezdil Slovenijo. Ustavlja se le tam, kjer mu lahko oskrbijo konja. Tako si je oddahnil na Izlakah pri Hribarjevih v Konjereji Vajkard.
Minuta za jezik
Pravopisne napake so kar pogost pojav v naših časopisih in človek se počasi ne jezi več...
Nc moremo pa brezbrižno mimo teksta o dr. Sovretu, kjer se napaka ponovi kar štirikrat v različnih oblikah. Zato bo prav, da se za kakšno minuto pomudimo ob pristavku ali sestavljenem prilastku. Če stoji za jedrom, ki ga pojasnjuje, ga ločimo z vejico:
Leopold Grošelj, župan hrastniške občine, je razložil... O Kladniku, bratrancu dr. Sovreta, je slikovito pripovedoval... Po ena vejica manjka še v dveh podobnih primerih.
Fanči Moljk
jl-tS*. ~	v .v...	_ J
SINET KOT INVESTITOR POČITNIŠKEGA OBJEKTA V STARI FUŽINI V BOHINJU
Gradbena dejavnost Hrastnik gradi nov nadomestni objekt na lokaciji počitniškega doma Steklarne Hrastnik, kjer bo 11 apartmajev za znane kupce v vrednosti 50 milijonov tolarjev.
Gradijo ga s SIPOREX bloki iz tovarne S1P0REX DD iz Zagorja. Zunanje stene bodo iz blokov debeline 37,5cm, ki zagotavljajo optimalno toplotno izoliranost objekta. Za enostavnejšo in hitrejšo izvedbo uporabljajo montažne okenske in vratne siporex preklade ter vogalni elementi za izdelavo vertikalnih protipotresnih zidnih vezi, ki so nov letošnji izdelek tovarne SIPOREX dd Zagorje.
HITRO IN ENOSTAVNO Z NOVIMI VOGALNIMI ELEMENTI TOVARNE SIPOREX
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
Nič več neznosne vročine v parkiranem avtu, nič več jeze zaradi kapljic smole, pa tudi pred drugo umazanijo ščiti zanimiva novost, SENČILO ZA AVTO QS.
Prednost senčila je enostavna in hitra montaža in demontaža, v avtu zavzema malo prostora, tako, daje idealno za počitnice, pa tudi sicer, če nimamo garaže.
SENČILO QS izdeluje in prodaja podjetje AQUAPUR d.o.o. iz Zagorja, ki ima sedež na Polju 4.
Od 8.avgusta dalje jih lahko dobite po telefonu 64-477 ali 71-121.
SENČILO ZA AVTO QS SENČILO ZA AVTO QS SENČILO ZA AVTO QS
GRAFEX
Vzajemno z neprestanim tehnološkim razvojem podjetja GRAFEX se povečuje tudi njihov obseg dela. Vse večji poudarek dajejo grafičnemu oblikovanju tudi s pomočjo zunanjih sodelavcev. V bližnji prihodnosti bodo zamenjali lastno grafično podobo, ki bo odražala tudi njihov spremenjen način dela. Gledano s komercialnega vidika ponujajo vse iz ene roke.
Za obvladovanje velikega števila kupcev pa intenzivno iščejo sodelavce na komercialnem področju za naslednja območja:
Ljubljana, Celje, Notranjska, Dolenjska in drugje.
Zatorej vabijo ambiciozne, komunikativne, dinamične potencialne
Tretje srečanje prijateljev GRAFEXA
sodelavce, da se o možnostih sodelovanja informativno pogovorijo z vodjem službe za marketing Dejanom Sešlarjem, ki ga lahko dobijo po GSM 041 623 128 .
AVTOOPREMA KOBRA NA CESTI ZMAGE V ZAGORJU
14. julija so odprli prenovljeno trgovino z avtodeli in orodjem, ki jih prodajajo po konkurenčnih cenah.
Zanimivo je, da imajo del trgovine namenjen tudi kamp opremi.
KBM
Cesta zmage 5la, Zagorje, tel.:64-064, faks:64-164 Mtel.: 041/614-867
servis in prodaja vseh vrst gum avtopralnica menjava olja
Zgaga rock festival '9?
Pisma bralcev
Zasavc obiavTva^drneve na prispevke v časopisu inpHlenja bralcev -j življenju in dogajarlju^vZasavju. Nepodpisanih^ rišem ne objavljamo. Dolžina pisem je rarajb^ragtora omejenaaMrtiajveč 30 tipkanih vrstic. Uredništvo sipridružuje pravJCteskrjijsati tekst abTja-o^javiti daljšega, če occnjrafcTm s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebiitis^^
"Izbruh razuma - ura resnice"
Ko sem v petek, 11. julija, prebral prispevek g. Borisa Ježa na strani 3 Dela, kjer v glavi stoji "DELO - Samostojen časnik za samostojno Slovenijo", v naslovu pa "Izbruh razuma", sem se odločil, da preberem tudi pismo "Ura evropske resnice za Slovenijo" na strani 6 istega dne, podpisanega od številnih razumnikov, kot nekateri le-te imenujejo.
Zlasti meje zanimalo poglavje VI., ki obravnava naše medije, predvsem pa časopise. Svoječasno sem dnevno prebiral Ljubljanski dnevnik, še za časa glavnega urednika g. Medena, pa sem ga zaradi pretirano enostranskega poročanja opustil in prešel na časopis Delo, ki se mi je zdel objektivnejši, vendar tudi ta, po mojem v zadnjem času pristransko poroča in komentira prispevke in dogajanja, zlasti na notranje političnem področju. Ne bi se spuščal v oceno g. B. Ježa, ki kritično ocenjuje pismo razumnikov, zlasti v smeri njihovega poklicnega delovanja in jim pri tem naprti skoraj vsa negativna dogajanja v času Samostojne Slovenije, menim pa, daje šel le predaleč s svojo oceno, saj je vendar treba priznati resnico, da je za razmere, ki so, kriva predvsem vladajoča stranka.
Ko sem svoječasno gledal preko TV oddajo razgovor g. Kučana in ko ga je novinar vprašal, ali namerava kandidirati na naslednjih volitvah za predsednika države, je g. Kučan dejal: "Ja, če bo ogrožena demokracija". Sedaj, ko je že znana njegova kandidatura, pa se mi jasno postavlja vprašanje, ali je res pri nas ogrožena demokracija in kdo jo ogroža, ali morda podpisani razumniki, kje ste mediji in časopisi in g. B. Jež, ko navajate, da ste vse informacije o stanju v naši državi obelodanili novinarji, pa ugotovite tudi to in nam sporočite imena tistih, ki ogrožajo našo demokracijo.
Tudi na seji državnega zbora 14. julija ob sprejemanju spremembe naše Ustave je bilo iznešeno precej kritike na naše dnevnike pač, da enostransko poročajo. Pa se oglasi g. Kacin z opombo, da so časopisi neodvisni, če pa bralci z njimi niso zadovoljni, imajo možnost sporočiti svoje mnenje preko "Pisma bralcev". To je sicer res, vendar si uredništvo pridržuje pravico do njihove objave ali delnega objavljanja in ni mi znano zakaj nekatere prispevke ne objavijo.
Jasno je, da smo državljani po mojem v večini zainteresirani, da izvemo resnico o dogajanju v naši državi, predvsem pa tudi o stališčih posameznikov, zlasti tistih na vodilnih položajih, predvsem pa v vladi, kajti ti s svojimi stališči pridobivajo ali pa tudi ne bodoče glasove na volitvah, kar velja posebno za poslance Državnega zbora.
Pa se na istem zasedanju Državnega zbora (14. julija) oglasi g. R. Lešnik: "Nehajte no snemati - prenašati sejo zbora in tako skrajšate nastope". To pomeni, da državljani nimamo pravice izvedeti stališča posameznikov in tudi ne ozadja za takšna stališča. Po mojem bi bilo celo koristno, da bi TV prenašala tudi seje vlade, kadar odloča o pomembnih zadevah, ki se tičejo nas državljanov, tako pa mediji največkrat poročajo "Vladaje sklenila". Imam občutek, daje pri nas res ogrožena demokracija, nisem si pa na jasnem, kdo jo ogroža, pa pričakujem, da bodo to ugotovili naši novinarji in nam sporočili potom svojih dnevnih časopisov, morda celo g. B. Jež.
Anton Ahac C. Tončke Čeč 38 Trbovlje
Resnica pa je vendarle samo ena
Ker se je v različnih medijih pojavilo "sporočilo javnosti in opravičilo vsem prizadetim" avtorja Marjana Ogrinca, samostojnega kulturnega delavca, rock kritika, eseista in teoretika se člani Organizacijskega odbora ZGAGA ROCK FESTIVALA '91 čutimo dolžne javnosti predstaviti resnico, podkrepljeno s pogodbo, dopisi in izjavami.
Lani januarja sta člana KUD ZGAGA Brane Kralj in Roman Tišler prišla na idejo, da v Litiji ali njeni okolici organizirata dvodnevni rock festival z obveznim šotorjenjem in morda še kakšno obrobno prireditvijo. V dobri veri, da kot eden naj starejših underground poznavalcev lahko najboljše med bendi izbere Marjan Ogrinc, sta se odpravila k njemu in dogovor je bil sklenjen. O višini honorarja se lani nismo pogovarjali, saj je Marjan Ogrinc sam predlagal, da ZGAGA ROCK FESTIVAL organizirajmo, o denarju pa se bomo pogovarjali po njem. Za člane KUD ZGAGA organizacijsko res velik projekt je doletelo mnogo težav, ki jih je Marjan Ogrinc s svojimi izkušnjami in poznavanjem raznih ljudi dejansko reševal. In tako seje premierni ZGAGA ROCK FESTIVAL '96 zgodil 28. in 29. junija v Hotiču pri Litiji. Matjan Ogrinc je nanj povabil 53 skupin, cel kup prijateljev in znancev in v šotoru za le-te seje pilo in jedlo na račun organizatorja, da malokje tako. Stroški "backstage" šotora za lani so presegli 12.000 DEM. Organizatorji smo v dveh dneh razdelili (plačali stroške) ves denar, ki seje ustvaril na prireditvi, pa vendarle je ostalo še za 30.000 DEM dolgov. Ob obisku cca 5.000 ljudi, a le 1.700 prodanimi vstopnicami, za kar smo delno krivi organizatorji, delno pa varnostna služba, ki je bila lani najeta, organizatorji priznavamo napako tudi pri oddaji stojnic, saj smo od gostinske ponudbe iztržili le slabih 3.000 DEM. Nam organizatorjem je bil cilj le, da se prireditev kljub vsem težavam vendarle zgodi, vsi ostali pa so mastno služili na naš račun. Na samem festivalu lani pa je Marjan Ogrinc prekoračil vsa svoja pooblastila, ko je vodji Braneta in Romana drugi dan razrešil vseh pooblastil in se do ljudi, ki so brezplačno in požrtvovalno delali na prireditvi, obnašal diktatorsko in cinično. Posamezniki, ki so v dveh dneh festivala delali po 35 - 40 ur, so morali Marjana Ogrinca prositi za bone za hrano in pijačo, medtem ko so glasbeniki in njegovi prijatelji z istimi boni pili, jedli in celo častili naokrog.
Po premiernem ZGAGA ROCK FESTIVALU je M. Ogrinc, kljub temu, da je od organizatorja že prejel 1,450.000,00 tolarjev, ki jih je na listu papirja tudi prikazal, zakaj jih je porabil, pripisal še 885.000 tolarjev dolga (do posameznih bendov in sodelavcev). Prav v teh dolgovanjih pa prihaja do razlik, katerih smo se zavedli šele letos, ko smo programskega selektorja ujeli pri nekaterih lažeh in višjih cenah skupin. Žal pa je verjetno prepozno, da bi preverili še lanske cene bendov, saj smo sedaj mnenja, daje že za lani pri skupinah pristavil svoj lonček, v katerega je po našem mnenju in po pogovorih z raznimi menedžerji, ki o cenah bendov vedo precej več kot mi, padlo okrog 4.000 DEM.
Poleg vsega tega, pa nam od lani dolguje okrog 200 CD-jev, ki so bili narejeni pred festivalom v promocijske namene, cca 900 majic in kompleten razpis (lani se je na festival prijavilo okrog 90 skupin), se pravi posnetke in predstavitve bendov.
Ker nam vse te lanske mahinacije Marjana Ogrinca niso bile jasne in čeprav so nas posamezniki opozarjali, da Marjan ni delal zastonj, tako kot vsi mi, smo letos ponovno stopili v stik z njim. V začetnih razgovorih je zahteval popoln pregled nad organizacijo in financami, čeprav je bil organizacijski odbor sestavljen že januarja in smo se zadeve lotili bistveno
bolj profesionalno. Ko smo mu mesec dni pred festivalom končno le dopovedali, da bo pač najet za določena dela, opisana v pogodbi in da naj ga ostalo ne zanima, seje z naročenim delom strinjal in zanj zahteval 25.000 DEM. Tri tedne pred prireditvijo smo zanj pripravili pogodbo in pri ceni uslug pustili prazen prostor, ker se nam je zdela cena za en mesec astronomska. To pogodbo je potem izgubil (?), nato še eno, da bi jo končno 26. junija en dan pred prireditvijo podpisal za honorar 1,350.000,00 tolarjev, čeprav svojih obveznosti ni izpolnil niti polovico.
Specifikacijo stroškov skupin, katero smo od njega zahtevali že ves junij, je prinesel na dan koncerta, izpisano na rabljenem listu z glavo Radia Študent. Po specifikaciji zahtevanih 19.600 DEM naj bi razdelil med sedem skupin. Nam so se zdele cene previsoke, zato smo pri posameznikih preverili točnost podatkov. Razlika med cenami, za katere seje M. Ogrinc z bendi dogovoril in tistimi, ki jih je predstavil nam, je bila samo za teh sedem skupin (Partibrejkersi, Goblini, Pero Lovšin s Križarji, KUD Idioti, Wanda Chrome, Dumbell in Dukele) točno 4.900 DEM s pripombo, daje Dukele preden smo do njih prišli organizatorji, imel na razgovoru Marjan Ogrinc, ter so po našem mnenju in mnenju ostalih glasbenikov prejeli vsaj 1.000 DEM preveč. Absurd je tudi, da naj bi Američani Wanda Chrome, ki so nekaj dni pred festivalom v Orto baru nastopili zastonj in to na naše stroške noči Pri Mraku od srede, 25. junija do nedelje, 29. junija, prejeli 2.000 DEM.
S predprodajo vstopnic, ki naj bi jo vodil in organiziral M. Ogrinc, je dotični prejel 650 vstopnic (300 dvodnevnih in 350 enodnevnih), vrnil pa je 245 dvodnevnih in 337 enodnevnih.
Poleg tega manjkajo tudi vstopnice, ki smo jih organizatorji dali v predprodajo v Klub ajdovskih študentov, denar in ostanek vstopnic je prevzel M. Ogrinc.
Skupna vrednost manjkajočih vstopnic iz predprodaje znaša 661.500 tolarjev in zanje le M. Ogrinc ve, kje so. Izplačal pa je 274.500,00 tolarjev stroškov in honorarja za KUD Idiote, kar je potrdila tudi njihova menedžerka. Torej so govorice, da od nas ni prejel niti tolarja, iz trte zvite.
In nenazadnje še demanti na "prekršitve dogovorov", kot jih je Ogrinc navedel v "sporočilih javnosti".
*	Cene hrane in pijače niso bile oderuške, saj so enake ali celo višje cene na vsaki vaški veselici, skoraj v vsakem ljubljanskem lokalu, da ne govorimo o cenah na slovenski obali.
*	Ponudba hrane in pijače je bila res skromnejša od lanske, vendar še vseeno dovolj raznolika (poskrbljeno je bilo tudi za vegetarijance).
*	Transparent politične stranke se je pojavil v soboto, po dogovoru s stranko, ki je sponzorirala prireditev z višjo vsoto, kot je "preveč" za svoj nastop dobila prej omenjena jugoslovanska skupina Dukele.
*	Kakovost blaga majic je ista kot lani, tudi tisk je iste kvalitete, dotiskani rocker na prednji strani majic (kar je M. Ogrinc izsilil od organizatorja), je morda nekoliko slabši, a le zato, ker se čez vikend ni dalo kupiti kvalitetnejše barve iz uvoza, katere je pred omenjenim dotiskom zmanjkalo.
*	Da cistern s pitno vodo na prizorišču ne bo, smo vedeli vsi, tudi M. Ogrinc najmanj 20 dni pred festivalom, 500,00 tolarjev je stal liter in pol pitne vode, pa še to le v petek, v soboto pa smo ceno znižali na 300 tolarjev za liter in pol.
*	Navodila in informacije o nastopu skupin in obveznostih KUD Zgaga bi moral bendom posredovati M. Ogrinc, saj je le on kontaktiral z njimi, vse do petka zvečer, ko je festival že potekal.
*	Skupine niso bile prikrajšane za nastop, saj seje zamuda pri pričetku nadomestila s podaljševanjem časa, predvidenega za nastop, sploh pa je
bila sobotna zamuda plod čakanja M. Ogrinca, kije prišel šele ob 17.40. K naši sreči smo organizatorji s stage managerjem Moniko Skabeme prevzeli vajeti v svoje roke in drugi dan začeli brez M. Ogrinca in sicer ob 15.30.
*	"Skromne" količine hrane so bile prepolovljene že štirinajst dni pred festivalom, le da je M. Ogrinc verjetno pozabil o tem obvestiti skupine.
*	Novinarji in gostje so imeli za odrom šotor, kjer so lahko brezplačno spili pivo in si postregli s sendvičem.
*	"MALCE VIŠJA CENA VSTOPNIC" - Višino cen vstopnic je zahteval in določil M. Ogrinc. Na naše prigovarjanje, da so zastavljene cene previsoke, se je M. Ogrinc zagovarjal s profesionalnostjo, poznavanjem razmer. Roman Tišler je še posebno, glede na lanske cene, ki so bile 1.800 in 2.500 tolarjev, prigovarjal in se z M. Ogrincem dogovarjal o ceni tik pred tiskom vstopnic.
Organizatorji smo prepričani, da je relativno malemu številu obiskovalcev, glede na lanski festival, kriva edino in predvsem cena vstopnic, katero je M. Ogrinc zagovarjal na edini novinarski konferenci v Orto baru.
Toliko o zgagi, ki PEČE.
KUD ZGAGA je neprofitno društvo, ki ima več kot devetdeset članov, ki živijo za ZGAGA ROCK FESTIVAL. To potrjuje tudi dejstvo, daje zaradi manjkajočih finančnih sredstev pred festivalom eden od članov za posojilo zastavil svojo lastnino. Zgaga dela naprej, stekle so že priprave za ZGAGA ROCK FESTIVAL '98, ki bo, upamo, vendarle deležen podpore občine Litija, kot tudi, kar je naša velika želja, Ministrstva za kulturo RS.
Naj se ob koncu vsemu navkljub in prav zaradi tega zahvalimo vsem nastopajočim skupinam in obiskovalcem ter Radiu Študent, ki je dvodnevni festival neposredno prenašal na svojem programu. Zahvala velja tudi vsem pristojnim službam za vsa potrebna dovoljenja ter številnim prijateljem, ki so prostovoljno brez plačila pomagali pri realizaciji prireditve.
Za organizacijski Odbor ZGAGA ROCK FESTIVAL '97 v sestavi: Tomaž Barbek, Roman Tišler, Marko Boltin, Boštjan Laba, Karmen Govekar
Roman Tišler
TRBOVLJE
Andrej Grabnar:
Ste morda že kdaj razmišljali, da je vsak sam absolutno odgovoren za ves svoj subjektivni univerzum, ker je edini tvorec vsega, kar doživlja. Tako se lahko v vsakem trenutku odloči, kako se bo spremenil. Saj svet, ki ga doživljamo zunaj sebe, je le projekcija naše lasten zavesti - to so spoznali gnostiki. Trboveljčan Andrej Grabnar zase pravi, da je svoboden iskalec na duhovni poti. Biti svoboden ni lahko, saj si ljudje večinoma tega ne želimo. Radi imamo svoje navezanosti in ujetosti, v katerih se dobro počutimo in čeprav trpimo, jih ne spremenimo. Svoboda je za bojevnike, za tiste, ki so se pripravljeni boriti s seboj, s svojim egom, ki zastira pogled do sonca. Ne veže se na nobenega učitelja, čeprav mu je gnosticizem trenutno najbližji. "Gnostična filozofija pravi, da so problemi za to, da te učijo. Vendar to ne pomeni, da si problemov želim. Moje stremljenje je usmerjeno k harmoniji, ljubezni in notranjem miru. Proti resnici stremim, kakrna koli že je. Druga plat resnice pa je ljubezen", takšno je njegovo spoznanje.
Kaj vas je iniciralo na duhovno pot?
Duhovnost me je vedno zanimala. Že v gimnaziji sem z zanimanjem bral knjige psihologa Živorada Mihajloviča Slavinskega. Prva njegova knjiga, ki mi je prišla v roke, je bila "Psihični trening fakirjev in jogijev". Tu so bile zapisane neverjetne stvari, kako lahko fakirji z mislijo vplivajo na materijo. Zelo fascinanten se mi je zdel primer nekega tibetanskega testa, kjer se skozi serijo vaj naučiš s pomočjo misli vrteti na vodi plavajočo iglo. V drugi njegovi knjigi z naslovom "Ključi psihične magije" je bila opisana astralna projekcija - to je odvojitev zavesti od telesa. Kasneje sem to nenavadno doživetje tudi sam izkusil. Med operacijo sem se dvignil iz telesa. Zelo frapantno je bilo, ko sem ugotovil, da jaz še vedno obstajam, funkcioniram, hkrati pa sem ločen od telesa. Tudi kot otrok sem imel podobno doživetje, saj bi enkrat, ob neki nesreči, skoraj umrl. V tej knjigi sem videl, da se astralne projekcije lahko naučiš. Tako sem, skozi podobne knjige dobil uvid, da se človek lahko sam duhovno razvija in ni odvisen od raznih posrednikov, duhovnih učiteljev. Vsak ima svojo pot in vse so možne. Tudi religija ima svoje mesto v družbi.
Takrat, v sedemdesetih letih, se o duhovnosti v Sloveniji še ni toliko govorilo in pisalo, sedaj pa je nastala poplava raznoraznih duhovnežev, tudi kvazi duhovnežev. Kako ločiti zrno od plev, saj se na tej "duhovni sceni" dogaja tudi marsikaj neetičnega (na nesreči drugih nekateri služijo mastne denarce...)?
Tudi tu se to dogaja, kot povsod drugje. Sam se ne vežem na nobenega duhovnega učitelja. Po mojem prepričanju je najboljše, da človek postane svoboden. Vendar sem se tudi sam svojčas vezal na določene ljudi. Obiskoval sem različne delavnice in mislil, da mi bo lahko kakšen človek spremenil življenje, prinesel srečo, dal moč, da bom naredil fakulteto... Spoznal sem, da so v duhovnem svetu pomembne odločitve. Odločiti pa se moraš sam. Z intuicijo lahko prideš do določenih odločitev, ki jih moraš izvesti. Kako boš to izvedel, je odvisno od tebe. Seveda ti tudi drugi lahko marsikaj pomagajo, vendar je težko ločevati zrno od plev. Na napakah se učiš in ko spoznaš več takšnih ljudi, ko vidiš kakšni so, se lažje odločiš. Dosti je tudi takšnih, ki pridigajo eno in delajo drugo. Nekateri "duhovneži" se samopotrjujejo s tem, ko imajo moč nad množico častilcev. Popularnost lahko človeku zelo godi, a to je dvorezen meč. Zanimivo je to, kako zelo radi učimo druge. Na primer sam imaš določen problem, a lahko natančno svetuješ drugemu, kako ga naj reši. Duhovna pot pa predpostavlja tudi določeno etiko. Pravo duhovno znanje je tisto, ki ti prinaša svobodo in pravi učitelj je tisti, ki te uči za svobodo. Ne pa, da te podredi. Ponavadi zelo duhovni ljudje izgubijo željo po pridiganju, po popularnosti, saj vedo, da mora sam vsak v sebi začutiti svojo pot. Menije zelo draga svoboda, brez učiteljev, saj si le ti odgovoren zase. Vendar pa se od ljudi učimo in vsak dan se lahko od koga kaj naučiš.
Dostikrat ste se že udeležili hoje po ognju. Zakaj?
Pred približno desetimi leti sem se hoje po ognju prvič udeležil zaradi izziva. Spraševal sem se, kako je to mogoče, saj je temperatura žerjavice po kateri se hodi 900 stopinj. Človeškemu umu se zdi to nekaj neverjetnega, saj se ve, da če se popariš z vrelo vodo (sto stopinj) imaš opekline. Že pred hojo po ognju sem bral o filipinskih vračih, ki hodijo po razbeljenih ploščah in o Indijancih, ki so dobesedno hodili skozi plamen...
Ali je za hojo po žerjavici potrebna predpriprava vsakega udeleženca?
Potrebna je predpriprava, s katero se umiri um. Umu se kaj takšnega, kot je hoja po ognju, zdi nemogoče, saj vsebuje raznorazne vzorce: da ogenj peče, v vodi se lahko utone... Na predpripravah je potrebno pridobiti neko zaupanje vase in sproščenost. Ko se človek sprosti, se umiri tudi um. Vendar imajo različni voditelji hoje po ognju različne predpriprave. Letos sem dvakrat hodil po žerjavici. Enkrat je hojo organiziral Lilijan Tadej Pretnar, kije imel zelo dolge predpriprave. Hojo po ognju je nekako bolj magično predstavil in gradil predvsem na premagovanju strahu, da z notranjo močjo premagaš ogenj. Drugič pa sem se hoje udeležil pri Dušanu Doblanoviču - Jimmiju, kije gradil na ljubezni, medsebojni podpori in predanosti ognju. Pred hojo smo se najprej objeli in si zagotovili pomoč. To je bila zame edinstvena izkušnja ljubezni. Sem pa tudi že hodil po žerjavici povsem brez predpriprav, na Izlakah, ko je hojo organiziral nek Hrvat. Vendar je takrat vsa zadeva imela bolj atraktiven, "cirkuški" namen - bili smo kot nekakšni vaški čarovniki, ki so prikazovali hojo po ognju. A z ognjem se ne gre igrati. Tudi sam sem se že opekel, ko sem jemal vse bolj z levo roko, bil važen. Kadar pa sem bil do ognja prijazen in odprt nisem imel nikakršnih težav. Predaja in zaupanje sta pri tem obredu zelo pomembna. Ognja ne moreš izzivati, saj ti lahko pokaže vso svojo moč in te močno opeče. Narave ne moreš izzivati. Moraš jo poznati, jo sprejeti, se ji predati, zaupati. Pomembna pa je tudi samozavest, prepričanje, da boš zmogel.
Kakšne zdravilne učinke ima hoja po žerjavici?
Na podplatih se stekajo vse akupunkturne točke, ki pri hoji po žerjavici pridejo v stik z ognjeno energijo. Le-ta vzpodbudi te akupunkturne točke, saj gre za precejšnji energetski impulz. Pri tem se očisti tudi aura, energetski ovoj, in če je aura čista, to pomeni, daje človek očiščen bolezni. Ogenjena energija pa tudi krepi samozavest.
Poleg hoje po ognju so vam znane še mnoge druge tehnike, ki pomagajo pri samorazvoju. Katere tehnike so to?
Ukvarjal sem se z rebirthingom, bil sem na delavnicah Lidie Asta, vsem priporočam tudi transcendentalno meditacijo, ki je zelo učinkovita za umiritev in sprostitev, tudi reiki je čudovita stvar. Vodilo reikia je ljubezen. Prav tako meje zanimala astrologija in vsa skrivna znanja, kot je kabala v Judovstu... Študiral sem tudi psihologijo in videl, kako astrologija lahko mnogo bolj natančno poda psihološke karakterje. Zelo učinkovite in toplo priporočljive pa so še zlasti tehnike mojega prijatelja Slavinskega: Gnostični intenziv, Ekskalibur, Aspektika, Idenika, Sunjata... Vse te tehnike so me močno navdušile in tudi sam sem jih že vodil. Dobro poznam našo duhovno sceno, saj sem jo sam preoral. Vendar pa so mi najbližje gnostične tehnike ravno zato, ker vodijo do direktnega spoznanja, direktne izkušnje.
Kakšen je namen teh tehnik?
Idenika na primer služi za odpravljanje problemov. Vendar pri odpravljanju človeških problemov je nek preprost odgovor težko najti, saj ni samo ene tehnike, ki bi lahko rešila vse probleme. Problemi so za to, da nam pomagajo, da preko njih napredujemo. Več problemov kot imaš, hitreje lahko duhovno napreduješ, čeprav je to za ljudi težko sprejemljivo. Vendar tudi bolezen, kot je rak, ali izguba službe, žene... je lahko za človeka velika šola. Nihče si sicer ne želi problemov, vendar je vsaka stvar za nekaj dobra.
Zelo sem bil navdušen, ko sem se srečal z intenzivom. To tehniko je odkril Američan Charles Berner, sam sem se udeležil tudi njegove delavice v Ljubljani. Na intenzivu sem bil prvič pri Slavinskem, ki me je spoznal z gnostično potjo. Ta intenziv je pomenil velik preobrat v mojem življenju. Namen Gnostičnega intenziva je doživeti direktno izkušnjo resnice. Gnoza (gnosis) pomeni spoznanje resnice. Vse gnostične tehnike so spoznavne. Meni osebno te tehnike največ pomenijo, čeprav priznavam in spoštujem tudi vse druge poti.
Sunjata (dinamična praznina) je zadnja tehnika, ki sem jo izvajal. Pri tej tehniki gre za doživetje osnove vsega. Zen budisti pravijo, da je osnova vsega nič. Vendar tu ne gre za nihilizem, ampak ta nič pomeni polje vseh možnosti. Ko sem izvajal Sunjato in doživlal prosvetljenje sem prišel do spoznanja, da vse tisto, o čemer ima moj um svoje predstave, ne drži.
Vodim tudi Ekskalibur. Osnova te tehnike je diskreiranje, odstranjevanje nezaželjenih vzorcev zavesti (kot so strah, sovraštvo...) in kreiranje željenih vsebin na drugi strani. Vse
te tehnike so zelo dobre, a je potrebna tudi določena vztrajnost pri njihovem izvajanju. Doprinos Nove dobe in teh tehnik je ravno to, da smo se ljudje začeli obračati k sebi in k drugim človeškim bitjem.
Tudi Aspektika je zelo dobra tehnika za odstranjevanje problemov. S to tehniko slabe navade postanejo tvoji zavezniki in prijatelji. Skozi izvajanje Aspektike prideš do tišine, praznine, se pomiriš s problemi in tako nimajo več moči nad teboj. Ne morejo ti več jemati energijo.
Torej so te tehnike bolj terapevtskega značaja...
Seveda so terapevtskega značaja. Vendar z intenzivom na primer ne odstranjuješ psihičnih problemov. V stanju prosvetljenja, kije cilj te tehnike, sicer veš kdo si ti, a ko ta mistična poroka zedinjenja s samim seboj in drugimi mine, lahko zopet zapadeš v stare probleme. Vendar tudi ostale tehnike niso le terapevtske, saj ti vsaka da nek določen spiritualni uvid. So terapevtsko- duhovnega značaja. Ni le ene tehnike, ki bi te rešila vseh problemov, zato je dobro kombinirati. Nekateri problemi pa so tudi zelo kompleksni, medsebojno povezani in jih je težko razgrajevati. Takšni komplicirani problemi se imenujejo implanti. Lahko so tudi karmično pogojeni. Zločinci imajo ponavadi hude probleme, ki jih težko prepoznajo. Odpravljanje takšnih težkih probelmov pa je dolgotrajen proces. Najhujši implant je prepoved: Ne!; Nesmeš biti svoboden!; Nesmeš ljubti!; Nisi sposoben!...
Ali obstaja tudi pri duhovnosti nevarnost odvisnoti od raznoraznih tehnik in delavnic, ki trenutno dvignejo človekov energetski nivo ali zavest, zrahljajo kak dolgotrajen problem... Kar vse človeka žene v to, da se delavnic vedno znova in znova udeležuje?
Tudi to lahko začne delovati kot droga. Ko izčrpaš neko tehniko, greš na drugo in tako nadaljuješ. Vendar problem ni v tehniki. Problem je v tebi, ker nisi sposoben odpraviti problema in zbežiš pred njim v novo tehniko, ki te lahko tudi zavede. To je tako kot pri fenomenu prve ljubezni. Ko se le-ta ohladi in se pojavijo problemi, si poiščeš novega partnerja, novo ljubezen. Kmalu pa se vsa stvar ponovi. Vendar se lahko z enim človekom naučiš ljubiti, za to ti ni potrebno zamenjati sto partnerjev ali preizkusiti sto tehnik. Tudi sam sem poiskusil mnogo tehnik in lahko, da sem delal ravno to - bežal pred problemi. Bil pa sem tudi radoveden in te tehnike so me mnogo naučile. Spoznal sem, da duhovno življenje presega razum. Vse dobro pa se lahko izkoristi tudi v slabe namene. Najti moraš svojo pot, sam moraš ugotoviti, kaj ti ustreza. Tehnike so kljub vsemu le nek pripomoček. Pravijo, da smo vedno na začetku, vedno na poti in pomembno je, da ne iščeš cilja, ampak pot.
Mia Južina
Gnoza je v svoji osnovi direktna izkušnja resnice, celo naše življenje pa izkuinjah.
Človek v današnjem materialističnem svetu ne pozna sam sebe, ne ve ne kdo je, ne kam gre... Če imate pogum za
pot samospoznanja in samorazvoja, če si želite izsušiti, kdo spolh ste, če imate voljo za soočenje s svojimi problemi m če ste j,h pripravljeni odpraviti -izvolite na pot. S svojimi dolgoletnimi izkušnjami in znanjem vam je Andrej Grabnar pripravljen suni ,,b s,rani. Za vse nadaljnje informacije ga lahko pokličete na telefon: 29-862.
v
rt
:::::	s:i~' :r:r:;:;
način odlivi življenje sai podmra tiste- ki imaio in tolče tisi, ki\-, i,
optimizmom, čeravno je situacija skrajno pesimistična.
Ampak denarne vihre nakazujejo tudi na vse, kar nas boga
s. 11.1 C tn Igo t.
:
poskušal zaslužiti čimveč denarja. Res je denar, če ga nimaš, eden hujših problemov, nikakor pa ne najhujši."
Tina Zakrajšek, dijakinja iz Hrastnika:
"Imam srečo, da dobim žepnino in nimam takšnih težav z denarjem, ko si ne bi mogla privoščiti zabave in podobnega. In zdi se mi, daje denar tudi sreča, zato mi veliko pomeni."
Janez Žižek, strojnik iz Hrastnika:
"Vprašam vas, če kdo morda nima težav z denarjem? Kajti če nimaš denarja, je nesmiselno biti nezadovoljen ali se živcirati, le manj si je treba privoščiti. In verjetno so redki tisti, ki jim denar ne pomeni veliko."
Slavi Bratuša, upokojenka iz Hrastnika:
"Težko je brez denarja in časi so takšni, daje treba kar 'pas zategniti'. In ko mi zmanjka denarja, poskušam čim manj sitnariti ter bolj nalahno prenašati pomanjkanje. Pohlepnim sicer pride kar prav, da imajo več denarja, ostali pa morda znajo tudi skromno živeti."
Darko Vukovič, dijak iz Trbovelj: "Z
denarjem sem že imel težave, ko bi včasih kam šel, a sem bil brez denarja. In denar mi kar dosti pomeni, zato bom v življenju
Pepca Sakeljšek, upokojenka iz Trbovelj:
"Vsak ima težave z denarjem. Zgodilo seje, da zaradi tega tudi na morje nisem šla. Denar je kar pomemben, ker zagotavlja preživetje in v pomanjkanju je težko živeti. Morda so nekateri, ko so brez denarja bolj prijazni, večinoma pa le bolj zaskrbljeni."
Niko Zagorišek, upokojenec iz Trbovelj:
"Težko se je preživljati s pokojnino. Ampak človeka stane precej skrbi, če se ubada s tem, da nima denarja, ko si nič ne privošči in upa, da se bo situacija izboljšala. Mislim, da denarja zaradi tega, ker ga nimaš, ne ceniš nič bolj, ker živiš v bedi. Ampak takšnim vsaj 'šparati' ni treba."
(Alt
KI

II

Gare de Nord, bukareštanska želežniška postaja, je bila videti tako razsuta, da nisi čisto natančno vedel ali jo še gradijo ali pa je morda že začela razpadati. Kljub temu, da je ura že dolgo tega odbila deset dopoldne, so po vseh razpoložljivih policah in kotih spali brezdomci. Ob vsakem izhodu iz postaje so v zasedi prežali taksisti, ki povsod tujca zavohajo na kilometer daleč. Okoli postaje so bili v širokem loku razpostavljeni kioski turških firm, ki so organizirale avtobusne prevoze do Istanbula in malih trgovčičev s pijačo in podobnimi drobnarijami. S sopotnico sva negotovo hodila od enega do drugega izhoda in iskala hotel Dunarea, ki sva ga izbrala v vodiču in bi moral ležati nekje v okolici postaje, vendar nama ni nikakor uspelo, vse dokler nama neki taksist ni pokazal na stavbo takoj nasproti postaje, na kateri je z velikimi črkami pisalo: DUNAREA.
Hotel in postaja ležita v nič kaj uglednem okolišu, v katerem je vedno videti dovolj umazanih in razcapanih otrok s plastično vrečko pritisnjeno na obraz, iz katere vdihavajo hlape lepila. Na bukareštanskih ulicah živi več tisoč otrok, ki sojih nagnali iz prenapolnjenih sirotišnic, ali pa so jih zapustili starši - mnoge zato, ker so okuženi v virusom HIV. V Romuniji je bilo čez 3.200 žrtev aidsa med otroci, kar je več kot polovica ugotovljenih primerov v Evropi. Aids pa je samo ena od bolezni, ki grozijo otrokom s ceste. Razširjeni so tudi hepatitis B, tuberkoloza in sifilis. Mnogi od otrok se za preživetje prostituirajo. Nekateri so stari le osem let, ko začnejo služiti denar s prodajo spolnih uslug. Mizerija teh otrok pa je rezultat Ceausescujeve demografske politike. Velikemu kondukatorju se je zdela količina državljanov, ki jim je vladal, nekako premajhna, zato je z raznimi ukrepi spodbujal rojevanje novih, med drugim tudi tako, daje prepovedal splav za ženske z manj kot štirimi otroki. Šli so celo tako daleč, da so v ambulantah instrumente, potrebne za abortus zvečer spravljali v sef, ki so ga zapečatili z rdečim voskom in ga je lahko odprl le šef ambulante. Tako je ponoči v nujnih primerih omenjeni šef moral osebno priti in počakati, da so instrumente ponovno zapečatili.
Hotel Dunarea je bil s svojimi petintridesetimi nemškimi markami edina stvar, za katero sva v Bukarešti razmeroma drago plačala. In to za klavstrofobično sobico z dvema kompletoma rumenih rjuh in kopalnico, iz katere se nikakor ni dalo izgnati vonja po urinu. Kljub vsemu pa je imela soba eno izredno dobro lastnost - imela je balkon. "Room with a view", kot bi se lahko reklo. Soba s pogledom na parado
bizarnih človeških figur, ki jih po vsem svetu neustavljivo privlačijo železniške postaje. Neki otrok, ni mogel imeti več kot osem let, se je sredi prometnega križišča med divje vozečimi Daciami zabaval s kotaljenjem avtomobilske gume v mimo drveča vozila. Tu je bil črnoborzijanec z za pest debelim šopom (ponarejenih?) bankovcev po deset mark, iščoč ljudi, ki bi mu jih zamenjali za večje nominacije. Vsake toliko časa so naokrog priromali policaji, po sončnem zahodu nikoli manj kot trije v skupini.
Res žalostna zapuščina t.i. komunizma. Kljub temu pa človek, če prelista po uradnih brošurah iz "tistih časov", ugotovi, da vse le ni bilo tako slabo, kot bi se morda zazdelo naključnemu obiskovalcu. Po uradnih podatkih je namreč realni dohodek na prebivalca med leti 1951 in 1981 rasel s povprečno rastjo 5.2%. Tako je bil leta 1981 v primerjavi z letom 1950 realni dohodek skoraj petkrat višji. Zviševala se je tudi poraba hrane, ki je v zadnjih dneh komunizma dosegla neslutene višine. Tako je leta 1985 vsak Romun zaužil 82 in Vi kg mesa, 2501 mleka, 300 jajc, 32 in Vi kg sladkorja, 185 kg zelenjave in obul 4 nove pare čevljev. Ti trendi so se nadaljevali vse do leta 1989, ko so se ljudje naveličali nenehnega boljšanja življenjskega standarda, se podali na ceste in zrušili režim. In to ravno takrat, ko jim je šlo najbolje.
zanimivega in smešnega. Bodite s fotografskim objektivom na preži, pa nam z vašim komentarjem pošljite sliko, ali pa nam tak dogodek opišite. Z veseljem vam bomo prispevek objavili.
UREDNIŠTVO
^	V
Joie Ornik
mimah
Od stvari, ki jih je počel v življenju, je risanje njegova konstanta. Ostalo dela zato, da služi življenju in ljudem, s katerimi vedno rad navezuje stike. Marsikaj ga tudi zanima in ker se izzivov ne ustraši, je tokrat spet spresenetil in pokukal na plan s knjigo Perkmandeljc, ki jo bodo Zasavci z veseljem prebrali, čeravno je bolj pravljične sorte. Vsebuje namreč kopico skorajda v pozabo zagrnjenih zasavskih besed, ki jih mlajše generacije le redkokdaj vzamejo v zakup. Pravzaprav so svojčas knapi stuhtali marsikaj, tudi perkmandeljca.Ta je gvišno kakšno ušpičil in ni bil nikakršen caguc, ampak dobri duh, da se zalušta takšnih pripovedk. Seveda skoz Ovnikovo zanimivo nizanje pripoved in ilustracijami, s katerimi pobliže spregovori tudi o knapovščini v Trbovljah in tudi...
...o življenju...
Treba si je osrečiti življenje, v katerem imamo vsi svoje nazore -eni svoj šank, drugi svoj m2 mize.
In kadar ima človek družino in dobre prijatelje, napiše še knjigo?
Dobro je, če imaš senco pod drevesom. Verjetneje tudi ustvarjanje pogojeno z načinom življenja, da človek živi srečno. Saj bi bil sicer obremenjen z drugimi stvarmi. Če pa imaš prijatelje, urejeno življenje, imaš tudi čas, da se posvečaš stvarem, kijih rad delaš. In imam to srečo, da živim v okolju, ki meje oplemenitilo, nemara tudi oklestilo, saj sem lahko risal in počel stvari, ki se jih morda drugi ljudje bojijo ali pa nimajo možnosti, da se jih lotijo. Kljub temu, da nisem akademski slikar, sem se namreč uveljavljal in risbe so bile mnogokje sprejete. Amaterska dela namreč že mnogokje priznavajo in si jih z zanimanjem ogledajo. Ampak zadeve se ponavadi končajo z denarjem, saj četudi je ideja dobra, je problem pridobiti sponzorje. In zamisel o perkmandeljcu je nastala na enem mojih potovanj, ko sem ugotovil, kako zelo v tujini spoštujejo tradicijo. V Zasavju pa je na primer knapovščina povsem
potonila v pozabo. Ker sem tradicionalist, mi je začelo rojiti po glavi, da bi lahko o knapovščini zbral in popisal kakšne stvari, ki bi bile zanimive za branje.
Je lažje ustvarjati, ko si srečen?
Tako sreča kot nesreča vpliva na ustvarjanje. Ampak perkmandeljc je produkt sreče.
In perkmandeljc je...
Perkmandeljc je nekakšna legenda rudarjev, jamski škrat. V času odkrivanja premoga, okoli leta 1800, ko so v Trbovljah pod Ostrim vrhom našli premog, se je začel priliv ljudi iz vse Evrope, ki so premog že poznali in imeli rudarske navade. Z njimi pa je prišel tudi perkmandeljc, škrat, ki nagaja rudarjem pri njihovem delu in življenju v jami. Obstaja sicer več zgodb, recimo kako je kaznoval lakomne ali kakoje pasel podgane in tudi takšne, daje pil rudarjem olje, saj so takrat rudarji pri svojem delu uporabljali oljenke, to so svetilke na olje. Bile so odprtega tipa in zato nevarne rudarjem pri delu, saj so povzročile tudi eksplozije. In v perkmandeljcu, torej eni izmed teh zgodb, pripoved pravi, da kadar je smrt ustrelila, ni
zgrešila. Perkmandeljc pa je rudarjem pil olje, ki je bilo namenjeno za razstvetljavo teh oljenk. Vsaj tako pravi legenda, ker jaz perkmandeljca nisem srečal, nekateri pa tej štoriji veijamejo, tako da stalno nihaš med pravljično podobo doživetij rudarjev in pa načinom, kakoje bil predstavljen.
Ali sta, kot v vsaki pravljici, prisotna dobro in zlo?
Ja, tudi za nekakšno borbo med dobrim in zlim gre. In perkmandeljc je pozitivna osebnost. Če se malce spomnim, so bile stvari včasih dosti drugačne. Nemara tudi takšne, da smo otroci že marca hodili naokrog bosi in v kratkih hlačah in cela Terezija, kjer sem odraščal, je bila naša. In če nismo bili pridni, so nas stare mame strašile, češ, saj bo prišel perkmandeljc, pa vas bo odpeljal v štolm. Na Tereziji je bila namreč črna luknja s hunti in dejansko je delovalo grozljivo, čeprav je imelo tudi svoj čar. Ampak groženj smo se pa bali, saj je bil perkmandeljc pravcati bav-bav.
So bila strahovanja včasih drugačna?
Moralne vrline in vrednote zdaj in takrat so povsem različne. Čeprav je bil perkmandeljc rudarska izmišljotina, ima vendarle vsakdo neke strahove, čeprav ni bil namenjen temu, da se knape straši, ampak je knapovska legenda. Toda izmislil sem si svojstvenega palčka, ki živi v jami in je po svoje tudi vražiček, zato sem ga risal z rožički. Kajti čeje nagajal knapom v jami.
je bil tudi malce zloben pri svojem početju, jim je delal sive lase, haha.
Sije bilo perkmandeljca težko "zamisliti" in knjigo opremiti z ilustracijami?
Niti ne. Hec je bil, da me je podžigalo, ker živimo v rudarskih krajih, nimamo pa nobenih specifičnih stvari s tega področja. In ko sem razmišljal, kaj je za knapovšči-no najbolj interesantno, sem se spomnil perkmandeljca, o katerem pa sem še vedno vedel premalo. Ker pa se poznam z mnogimi, tudi starejšimi od mene, ki že imajo določene izkušnje, med temi tudi gospod Tine Lenarčič, ki me spremlja vseskozi in s katerim je pogovor nekoč nanesel tudi na temo o stripu. Sledilo je, da mi je dostavil perkmandeljca, čeprav je bil prvotni tekst tako bogat s pojmovnimi opisi, daje bilo nekatere stvari kar pretežko zrisati. Nato pa sem zgodbo o perkmandeljcu spisal in skiciral glede na zbrane podatke. In zanimiveje bilo v pravljico vnesti tudi besede, za katere mlajši še niso slišali. Zato je na koncu knjige "slovarček".
So imeli Zasavci včasih bogat besedni zaklad?
Nikakor ne gledam z nostalgijo na te čase, ampak se mi zdi, da so imeli včasih dejansko bogato izrazoslovje in tudi duhovno so bili bogati ljudje. Znali so živeti in uživati življenje. Tako so na primer vedeli, komu je prej paradajz cvetel pa kaj so jedli za kosilo pri sosedovih. Med sabo pa so se radi obiskovali.
In kakšne sorte je bila hudomušnost, če so bili po srcu dobri?
Bili so hudomušni, ampak prijatelji med seboj, česar danes ni več oziroma se izgublja. In vendarle se v medsebojnih stikih kaže, da tudi satelitska antena ne nadomesti teh pristnih človeških kontaktov.
Je tudi komuniciranje zato slabše?
Morda je o tem škoda zgubljati besed, toda vendarle sem tudi zaradi teh stvari napisal knjigo. Da bodo ljudje spoznali, v katerih dolinah so živeli njihovi predniki. Še vedno o knapih govorijo kot o robustnih ljudeh in vesel sem, da sem se v življenju srečal s knapi in spoznal njih plemenitost in njihove navade. Kajti vjami je tako: ko si v stiski, ni važno ali si črn ali bel, ampak si človek. In vjami so vsi prijatelji, ker nikdar ne veš, kdaj boš rabil kumerata.
Komu vse je namenjena knjiga?
Ker je vse več vandalizma med mladimi, tudi nasilja med sovrstniki, sem napisal perkmandeljca. Kajti vse premalo se zavedamo svojih korenin, nekih moralnih vrednot, ki bi jih morali spoštovati. In delo prednikov zelo cenim. Treba pa je spoštovati tudi tradicijo kraja, v katerem živiš. Tako bo perk-mandeljc tudi obvezno čtivo tretje-in četrtošolcev. Zabavno gradivo jih bo morda pritegnilo k bolj humani vzgoji in zavedanju svojih korenin.
Ali to pomeni, da mladim manjka vzorov?
Saj imajo vzore, ampak ne doma ali v svojem okolju. In so določene stvari, za katere menim, da bi jih njihovo poznavanje navdušilo.
Kakšno pa je sporočilo knjige?
Mislim, da bo vsakdo našel neko svoje sporočilo. Verjetno pa bo vsakemu ob branju ušel tudi kakšen nasmešek.
Kako pa bo s promocijo perkmandeljca?
Vesel sem zanimanja radijcev, televizijcev, nekateri se že zanimajo, da bi pripravili lutkovno igrico, kar je vsekakor kompliment. Bralce Zasavca pa vabim, da pridejo v ponedeljek, 28. julija ob 19. uri v knjižnico Toneta Seliškarja v Trbovljah, kjer bo predstavitev knjige. Naj povem, da je zlasti sponzorstvo dalo poseben elan nastajanju knjige.
Kaj pa sicer, je pripadnost pomembna?
Zelo. Pa naj bo do partnerja, skupnosti, tradicije, česarkoli. Pomemben paje tudi pošten odnos, kajti vsak zase smo en biser.
In ceniti ljudi...
Predvsem cenim izkušnje. Vča-
sih nasvetom starejših neradi prisluhnemo, čeprav se dostikrat izkaže, da imajo prav.
Se je treba spominjati otroštva?
Otroštva se spominjam z izrednim veseljem. Predvsem špajzov, v katerih je dišal doma spečen kruh. In moja stara mamaje kuhala najboljšo marmelado.
Bo po izidu knjige Perkmandeljc prijetneje dopustovati?
Imam že nove načrte. Ampak ker morje zame ni le poležavanje, temveč mi nudi tudi spremembo in aktivnosti, ki si jih doma ne privoščim, k vsakemu poletju spada tudi dopustovanje.
Petra Radovič Foto: Tomo Brezovar
Izid knjige Jožeta Ovnika: Fterkmandeljc, So omogočili naslednji sponzorji, ki se jim avtor zahvaljuje za sodelovanje:
OBČINA
ZAGORJE
TERMOELEKTRARNA
TRBOVLJE
kitaffli*
teftAVfAClfA
VtUnfe
RUDNIK TRBOVLJE - HRASTNIK d.o.o.
Trbovlje
Trg revolucije 12
KOZMETIKA
CEMENTARNA TRBOVLJE
OBČINA	DAMSKO PERILO
HRASTNIK
OBČINA
TRBOVLJE
JO
ljubljanska banka
mmi
. d.o.o. TRBOVLJE
Podjetje za svetovanje, Inženiring In trgovinsko posredovanje
Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660
INTERNET V ZASAVJU
Povezava preko klicne linije - fizične osebe
*	samostojni uporabniki brez lastne poddomene Povezava preko klicne linije - pravne osebe
*	samostojni uporabniki z lastno poddomeno v tref.so ali si
World Wide Wed
Izdelava in objava vaših strani
Izdelava On-line prodaje preko Interneta
Nudimo vam fax modeme: ZOOM, SPORTSER, COURIER, MOTOROLA, CARDINAL, ZYXEL
Za vse podrobne informacije smo vam na voljo od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure.
KSEFTI
INFORMACIJE 64-250,€4-166
UNI-AVTO
SERVIS POGLAJEN
NAR0F4
IZLAKE
tel./fax:0601-73-529
mobitel:0609-647-854
Izvajamo vsa avtokleparska, ličarska, mehanična in avtoelektrična dela po zelo ugodnih cenah. Menjava vseh vrst avtostekel, ter avtovleka non-stop. Za vozila, ki se popravljajo v našem servisu, avtovleka na območju Zasavja brezplačna.
AVTOJOLV
RogličBojans.p.
Jevšnikova26a 1412 Kisovec tel.:0601/71-130
NOVO! Panoramski poleti z letalom. KONKURENČNECENE! avtoservis - avtokleparstvo prodaja in montaža pnevmatik MICHELIN izpušni lonci za vsa osebna vozila brezplačna menjava olja SHELL ležaji SKF delovni čas: 8.00 do 16.00
Vinoteka
KLOPOTEC
Tržnica po uro tel.: 64-195
odprto: 8-12h in 16-19h sobota: 8-12h
Smo specializirana trgovina za prodajo vin in drugih alkoholnih pijač. Pripravili smo vam kvalitetna vina, za vsak okus in za vsako priložnosti. Pridite in se prepričajte!
CICd.o.o.
Agencija za nepremičnine
1420 Trbovlje Ul. 1. junija 7 tel./fax:0601/26-242
Mnogim smo že pomagali, zakaj ne bi še vam,pri prodaji, nakupu, menjavi, najemu stanovanj, hiš, vikendov, parcel, poslovnih prostorov. Od osnovne informacije do prenosa lastništva.
Velika izbira, dober nasvet, najugodnejša rešitev, brezplačna evidenca in ogledi.
PNEUMATIC TRADE Jurij Plevčak s.p.
Trg revolucije 8b, Trbovlje,GSM 041 670 554
na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook,
Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi natri čeke.
Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h.
V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8. do 12. ure.
OKOVIČ Franko VODOINSTALATERSTVO
Kešetovo 7, Trbovlje Tel.: 0601/26-359, mobitel:0609/628-953
ČE SE VAM JE POKVARIL VIDEO, GA DAJTE V PRAVE ROKE.
VIDEO ZALOKAR
ŠUŠTARJEVA 3, TRBOVLJE, TEL.:30-600 SEDAJ TUDI PRODAJA AVDIO, VIDEO, TV PANASONIC, TEHNICS, PHILIPS, KENVVOOD Na koncu vsak pride v nam, zakaj tega ne storite takoj!
RORCd.o.o.
Tel./fax:061-883-265 doma: 061-783-156 mobitel: 0609-613-186
strojno in ročno asfaltiranje polaganje tlakovcev vgradnja branikov in kanalizacijskih cevi dostava gradbenega materiala
Piše: Primož Kostajnšek
Neverjetno, a resnično. Po dveh desetletjih se je tudi v Trbovlje vrnil avto-moto šport. Zaenkrat le v obliki turističnega avto rallyja, ki ga je pripravila in organizirala trboveljsko-zagorska naveza entuzijastov, a tudi to je nekaj. 1. Thristični rally Trbovlje 97 je bil dolg 47 kilometrov in je imel 5 spretnostnih voženj in 2 posebni nalogi, kot je to v navadi v Prvenstvu treh dolin, kamor ta rally tudi spada.
Start rallyja je bil na Avtomotorju, kjer je bila tudi prva spretnostna vožnja(SV). Ostale SV so bile še na parkirišču Termoelektrarne, na Industrijski cesti in ob delavskem domu. Rallyja se je udeležilo 51 posadk, kar je letošnji rekord. Največ doslej jih je bilo na Ravnah in sicer 45. O vse večji konkurenci med tekmovalci priča tudi podatek, da se je prijavilo kar 9 ekip. Tudi avtomobili, v katerih so sedeli tekmovalci, so čedalje bolj tekmovalni. Vsaj pri tistih, ki se uvrščajo na vrh, lahko opazimo čedalje več predelanih vozil. Če ne drugega, tekmovalci vsaj zamenjajo serijske blažilnike s tršimi, da se avtomobil manj nagiba.
A ni vse v avtomobilu. To je na najlepši način demonstriral skupni
zmagovalec rallyja Boštjan Turk, ki je nastopal s povsem serijsko renaultovo petico. Pomembne so predvsem izkušnje in pa pravi občutek za položaj avtomobila med stožci, za pravo razmerje med hitrostjo in zanesljivostjo in sposobnost hitrega vrtenja volana. Turku se je z drugim mestom najbolj približal drugi Zagorjan, Borut Žnidar z yugom 65, ki se je za svoj nastop temeljito pripravil. Samo prvi gumi, ki jih je kupil .posebej za to priložnost, sta ga stali skoraj 40 tisočakov. Tretje mesto je osvojil prvi "tujec" Milan Zorman s fiatom uno turbo, četrto pa še en Zagorjan . Tomaž Razboršek z yugom 45. Tudi prva med ženskami prihaja iz Zagorja. To je Nataša Žnidar in če bi iskali najuspešnejšo družino na dirki, bi bila to gotovo Žnidarja. Od kje je prišla najuspešnejša ekipa, lahko
samo ugibate, to je bil zagorski kako lahko potem norite po KBM racing.	dvoriščih med otroki?
Glede na to, da prav na vrhu ni bilo nobene trboveljske posadke, bomo pač vzeli Zagoijane za svoje. Tako bomo lahko rekli, da so naj višja mesta ostala doma. Pa da ne bomo govorili samo o najvišjih mestih. Vsi udeleženci, od prvega do zadnjega, so pokazali veliko vozniškega znanja. Vsi so z navdušenjem spremljali vožnje tekmecev, ploskali ob dobrih potezah in se sami trudili za volanom. Tudi pred startom sem na prenekaterem obrazu opazil znake treme. Vsi, ki so startali prvič, so lahko spoznali, da se turistični rally ne razlikuje toliko od pravih dirk, le daje mnogo, mnogo cenejši. Kje ste bili vsi "dirkači" v do tal spuščenih yugih in stoenkah? Vas je bilo strah, da ne bi bili najhitrejši, kot se hvalite pred drugimi in v kar ste sveto prepričani? Izgovor, da to ni nobena dirka, vam ne pomaga. Če si ne upate nastopiti med stožci,
Vrnimo se še k rallyju. Zaključna slovesnost je potekala na trboveljskem bazenu v Ferrari baru. Za veselo razpoloženjeje bilo dobro poskrbljeno, obetale so se tudi razne zabavne igre...
A kot kaže, je postal "nekdo zgoraj" preveč zavisten, vlila seje močna ploha in zabave je bilo konec, čeprav so jo nekateri kasneje nadaljevali v Mesečini.
Komentarji po prireditvi so bili zelo pozitivni, tako pri tekmovalcih, kot tudi pri vodilnih možeh prvenstva iz AMTK Velenje. In po besedah enega izmed glavnih organizatorjev rallyja, uspešnega podjetnika Janija Kovačiča, ni nobenega razloga, da tekmovanja drugo leto ne bi ponovili in ne bi postalo tradicionalno. To pa je lahko začetek ponovnega oživljanja avto-moto športa v Trbovljah.
Gremo na klobase
"Če se hočeš pridružiti naši hlapi, boš moral nekaj dati, saj veš, nič ni zastonj!" je bilo slišati najglasnejšega. "Za klobase boš dal!" je pristavil drugi. Tretjega, z očali, potisnjenimi na konec nosa pa je prav tisti dan močno žejalo: "Ja, pa za kakšne tri litre cvička, saj ne moreš s suhim grlom jest."
Ja, taka pravila so postavili mladi možje, ko so sprejemali nove člane v druščino. Bratovščino pa so prav zares potrdili s porcijami klobas in jih zalili s precej litri rdečega vina pri Vikiju v Čolniščah. Res, da so se morali zapeljati malo ven iz Zagorja, tja gor v hrib, do križišča, ko prideš naprej do Pleš in Svete gore, a nov
član je pa že zelo važna reč.
"Pri Vikiju" se je reklo skoraj petindvajset let. Sedaj, zadnji dve leti pa je oče Viki ob upokojitvi predal vajeti gostilne sinu Boštjanu. Seveda oče še vedno pomaga, pa tudi mama Anica in sestra, ki skrbita, daje v kuhinji vedno tako, kot mora biti.
Gostilna Vrtačnik, kot se sedaj imenuje, je že dolgo znana po domačih klobasah, še posebej po dobrih zasavskih jetrnicah, krvavicah, kožnatih klobasah in vsem, kar spada zraven. Imajo pa še kaj drugega, kot so jedi po naročilu, postrvi, osliče, lignje, pice, vegetarijanski krožnik in razne sladice - sadna kupa, pohorsko omleto, pehtranovo potico, krofe,....
V kleti je izbor buteljčnih in odprtih vin, cviček iz Šentjanža, barbera in beli pinot pa sta iz vipavskega okoliša. Sprejemajo tudi rezervacije za skupine od 50 do 60 oseb vsak dan od 9.00 do 23.00 ure, razen četrtka, ko je zaprto. Pred hišo se lahko posedi na letnem vrtu, ki ima 40 sedežev.
Posebnost njihove hrane je tudi to, da veliko hrane spečejo v krušni peči, tudi domači kruh.
Gospodinja Anica nam je zaupala, kako pripravi sicer vsem znano svinjsko pečenko in jabolčni zavitek.
Svinjska pečenka:
svinjski kare v celem kosu en dan prej dobro začini s soljo, česnom, vegeto, zelenjavo, da je pečenka okusnejša in bolj sočna. Peče jo v krušni peči približno v uri in pol. Med pečenjem jo poliva z omako ali s pivom.
Priloga: Pražen krompir z domačimi ocvirki ali z omako od pečenke, doda še malo majarona in vegete.
Taholčni zavitek:
vlečeno testo: 1 kg moke, 3 jajca, olje, sol, mlačno vodo, vse skupaj se zgnete v gladko testo, naredi se hlebček in premaže z oljem, da med počivanjem 20 do 30 minut ne popoka.
Nadev: k naribanim jabolkom dodamo domačo skuto in smetano, dobro premešamo. Rumenjake, trd sneg (iz beljakov), sladkor in rozine zmešamo in dodamo k naribanim jabolkom. Testo tanko razvlečemo in ga z nadevom namažemo %, zvijemo in položimo v namaščen pekač. Ko je pečen do polovice, ga premažemo s stepeno sladko smetano. Peče se eno uro.
DOBER TEK!
A.Z.
ZDRAVILNE RASTLINE
ŠENTJANŽEVKA
Je do 70 cm visoka trajnica. Raste po suhih travnatih pobočjih, zlasti na apnenčastih tleh. Cvete od junija do septembra.
Uporabljamo predvsem cvetje brez cvetnih čašič, pa tudi zelene dele rastline brez korenin. Cvetje stolčemo, zalijemo z olivnim oljem in namakamo 15-30 dni na soncu ali na toplem. Olje postane svetlo rdeče. Tedaj ga odcedimo v steklenice in ožmemo še cvetje. Steklenico s takočino shranimo na hladnem in temnem mestu. Zaradi številnih zdravilnih lastnosti pomaga šentjanževka proti mnogim boleznim. Olje uporabimo za opekline, otekline, oparine, razjede od kislin, za rane, odrgnine, pike žuželk, revmo, protin. Ni ga boljšega sredstva zoper sončne opekline na morju in gorah. Odlično se obnese za masažo hrbtenice in bolečih sklepov. Celi rane, pomaga pri izvinih, izpahih in podplutbah. Deluje tudi zoper kamne v žolču, mehurju in ledvicah.
Čaj iz listov in cvetov (dodan rman, dresen) zdravi kri, ledvice, mehur, pljuča, zlatenico, živčne težave, depresijo, histerijo, nespečnost. Preganja gliste brez bolečin. Je učinkovit zoper močenje postelje in drisko. Tinktura (alk. izvleček) dobro razkuži rane.
Pri zdravljenju sončnih opeklin z šentjanževim oljem
se ne izpostavljajmo soncu, koža postane namreč preveč občutljiva.
Nasveti "naših mam"
Z šentjanževim oljem si uspešno zdravimo hemeroide. Namazati je potrebno boleče mesto.
JANEŽ
Je enoletna rastlina z gladkim, okroglim, progastim steblom. Veliki klobuki so zlato rumeni, listje nitasti, plodovi rebrasti in nekoliko sploščeni. Bodimo previdni, da ga ne zamenjamo s strupenimi kobulnicami.
Zdravilne so korenine (marca, aprila),'! plodove nabiramo v jeseni, zel pa lahko celo poletje. Sušimo v senci.
Janež je rastlina, ki so jo dobro poznali že v stari Kitajski in Indiji. V Evropi ga omenjajo od 8. stoletja dalje.
Čaj iz janeža je odlično sredstvo zoper astmo in oslovski kašelj. Plodovi spodbujajo vse telesne funkcije, pospešujejo izločanje sokov, spodbujajo delovanje srca, pospešujejo dihanje, krepijo obrambno sposobnost organizma proti okužbi in povečajo učinkovitost živčnih celic- torej možganov, hrbtenjače. Janež spada med štiri odvajala: janež, beluš, zelena, peteršilj. Kot začimba ugodno vpliva na prebavo. Bolj kot janež je učinkovita kumina, jo pa janež prekaša po okusu, zato je primeren pri peki janeževih upognjencev.
Pripravil Igor Goste
JANEŽ
TRGOVINA
f. ■ d.0.0.
Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827
i	..ui:«rt i .	/ono
PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. GOTOVINSKI POPUSTI.
VABI VAS trgovina ^<S5f5»S v Kisovcu in Litiji. Vsak dan od 700 do 19“, ob sobotah 7” do 13“
■i
- itisoni širine 2,4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev •topli pc......................
,
-karnise vseh vrst
-zavese domačih in tujih proizvajalcev
-	šivanjeBves po naročilu !
-	barve akril, jupol, barve za les in kovino
p
robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI
-	polaganje, brušenje in lakiranje parketa,piute m ostalih lesenih podov
-	preproge, zavese, prti, brisače
-	posteljnina
►
*
Gostilna - Pizzeria
KOVAČ
Pestra ponudba jedače in pijače.
Poroke, seminaiji, zaključene družbe do 180 ljudi. Velika izbira pizz.
MARKO KOVAČ
Graška cesta 64 Litija Telefon 061/883-900
OPTIKA JAZBEC tel. 0601 62 505
Pregledi za očala in kontaktne leče vsak:
torek od 15. do 18. ure in četrtek od 14. do 18. ure
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 15. dol 8. ure
CONTACT
1
Hitra in kvalitetna usluga vseh cenovnih razredov, tudi svetovno znanih dizajnerjev: ARMANI, GENNY,
YSL, VALENTINO, VOGUE ... in blagovnih znamk: BVBLOS, CAROLL, VVINCHESTER, OLIVER ...
v pritličju Zdravstvenega doma v Zagorju.
Ugodni plačilni pogoji in gotovinski popust!
POLETJA PRILOŽNOST POLETJA PRILOŽ I—
|	POLETNA POSEZONSKA PRODAJA
o TEKSTILNEGA BLAGA IN KONFEKCIJE
< od 21.07.1997 do 04.08.1997
LU
_l
O
EL
CO
O
Z
>NI
O
_J
OH
CL
<
—3
I— LU
_l
O
CL
I— co o 2 >N O
_J
on
CL
<
V BLAGOVNICI ŽIVA IN OTROŠKI TRGOVINI TINKARA
BLAGOVNICA ■»OTKOŠSISJA p.o. ZAGORJE, Kidričeva 1
3iod isoNzonidd vnaiod isoNzoimd
TRBOVLJE
NOSI POLETJA PRILOŽNOST POLETJA PRILOŽNOST POLETJA
KOMUŠČA V ZASAVJU IM OKOUCI
Drage bralke in bralci vašega in našega Zasavca Za vas smo se sprehodili (raje beri prevozili) po bližnjih kopališčih ter povprašali za vas, koliko so kaj težki v vročih pasjih dnevih. Preleteli smo Laško, Rimske Toplice, Jagnenico, KRC Hrastnik,Trbovlje, Zagorje in Izlake. Pozanimali smo se za vstopnine, cene pijač in najpogostejših jedač ter sladoledov.
Podatke, ki so nam jih posredovali, vam sporočamo:
KOPALIŠČE LAŠKO
Vstopnino imajo razdeljeno na navadne dneve, sobote, nedelje in praznike. Tako, da stane navadna karta za odraslega 800 tolarjev, otroci plačajo 590 SIT, ob posebnih dnevih pa vsak odšteje 100 tolarjev več. Imajo pa posebnost, t.i. družinska karta s kosilom, biti pa morata vsaj dve osebi,ki stane 1.500 SIT . Za takšno varianto pa je potrebno vsaj do 11 .ure dopoldan javiti, ali priti na bazen, da vedo na koliko kosil lahko računajo.
Pivo stane 250, pomfri 250, kepica sladoleda pa 70 SIT.
K0PALIŠČEV RIMSKIHTOPLICAH
Sestava vstopnine je tu še bolj pestra, saj otroci v navadnih dnevih plačajo 350 SIT, ob posebnih 50 SIT več, odrasli 700 oz. 800 SIT, dijaki in študentje plačajo 450 in 500 SIT, upokojenci pa 650 ali 750 SIT. Poldnevne karte veljajo od 15.ure dalje in stanejo takole: 550 odrasli, 500 upokojenci, sobota, nedelja in prazniki pa velja 100 SIT več.
Pivo stane 240, kepica sladoleda pa 80 tolarjev, krompirčka pa ne pečejo.
JAGNENICA PRI RADEČAH
Glede vstopnin so zelo enostavni in zahtevajo za celodnevno vstopnico za odraslega 450 SIT, za otroka 300 SIT, od trinajste ure pa velja poldnevna karta za odraslega 300, za otroka pa 200 tolarjev.
Pivo je 220 SIT, hot dog velja 200 SIT, čevapčiči so po 450 SIT, prodajajo tudi lučke od 100-250 tolarjev.
KRC HRASTNIK
Tu imajo odprto od devete do dvajsete ure, otroci plačajo 400 tolarjev, odrasli pa 600.
Steklenica laškega piva velja pri njih 180SIT, hrane nimajo, lučke pa prodajajo po 120 tolarjev.
"KOPALNICA" V TRBOVLJAH
Vstopnine imajo razdeljene na otroške, dijaške/študentske in za odrasle. Ob navadnih dnevih so cene po vrsti take: 200, 300 in 500 SIT, popoldanske v istem zaporedju: 150, 250 in 450 SIT, medtem , ko je za sobote, nedelje in praznike treba odšteti po 100 tolarjev več.
Za pivo boste odšteli 220 SIT, pečen krompirček je 200 SIT in kepica sladoleda 70 tolarjev.
BAZENV ZAGORJU
Tu so otroške karte 200 SIT, odrasli odšteje 350 SIT ob navadnih dnevih, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa je potrebno odšteti 100 SIT več. Popoldanske vstopnice veljajo za navadne dni 150 in 250 tolarjev, za "posebne" dneve pa je treba odšteti otrokom 200, odraslim pa 350 tolarjev. Popoldanske veljajo od 14. ure dalje.
Pivo stane 220 tolarjev, krompirček 200, lučka pa 120.
Nudijo pa vam še hrenovke na žaru po 200 SIT, čevapčiče, kotlet, navadno pleskavico po 600 SIT, dodatek, pečena paprika, stane 200 tolarjev, gurmanska pleskavica in mešano meso na žaru pa veljata po 800 SIT.
IZLAKE - BAZEN MEDIJSKE TOPLICE
Vstopnina je na Izlakah enostavno postavljena, saj je za otroke ob delavnikih 500 SIT, ob sobotah, nedeljah in praznikih 600 SIT,
odrasli pa odštejejo 650 in 750 tolarjev. Od IS.ure dalje so cene nižje in veljajo za otroka 400 SIT in za odraslega 500 SIT.
Na bazenu lahko dobite pivo za 220 tolarjev, pečen krompirček prav tako za 220 tolarjev, za lučko pa odštejemo 150 SIT.
Razkošnejšo hrano pa vam nudijo v hotelu Medijske Toplice po še kar sprejemljivih cenah.
Vsekakor vam (in nam) želimo veliko več sončnih dni, kot smo jih imeli do sedaj.
MM
ILUSTRACIJE: AZ
Naslov
Radio Trbovlje d.o.o. Trg svobode 11 a 61420 Trbovlje
■d&jio mvjLis
imimmimsmssš
:	m mm:c /
.
Bfr
_■«*wV«WWW>rxx^_	.4
d.o.o.
P* RENT A CAR ^ KOMBI PREVOZI ^ VLEČNA SLUŽBA FOTOKOPIRANJE ^►SPIRALNA VEZAVA
Ulica 1. junija 4, 1420 Trbovlje, Tel.: 0601/26-360
EUǤ2FRADE
AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, ZAGORJE Tel.: 0601/61 575
AVTOAKDSIIKA KENfOOD, SONI, PIONEER ŽE ZA lil,M SIT, MONTAŽA BREZPLAČNA TV SPREJEMNIKI IN VIDEOREKORDERJI SONY, PANASONIC, PHILIPS HI-FI KOMPONENTE IN GLASBENI STOLPI TECHNICS, SONV, MARANTZ, AKAI, I GLASBENI INSTRUMENTI ROLAND, VAMAHA,...
CD PLOŠČE IN KASETE (VELIKA IZBIRA)
UGODNI KREDITNI POGOJI
Delovni čas: od 9.00 -12.00,15.00 -19.00, sobota od: 9.00 -13.00
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER
Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale, tel./faks 713-660
E-pošta: clip@clip-domzale.si
STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur)
-12 ur računalništva z urejevalnikom besedil WORD - 48 ur vaj iz strojepisja
TEČAJ ZA ZAČETNIKE (25 ur): WINDOWS 95, WORD
EXCEL (20 ur)
INTERNET (8 ur)
AUTOCAD, CORELDRAVV, ACCESS...

ZAHVALA
V petek, 18. julija je poštena oseba prinesla na policijsko postajo mojo izgubljeno denarnico z osebnimi dokumenti. Najditeljici se od srca zahvaljujem.
Irena Eavnikar-Hriberšek
ul&bslgo 7
ROSAMA MAČEK
Svet daje človeku vsega dovolj: veselja in žalosti, zato si je Rosana Maček od življenja jemala le tisto, kar jo je osrečevalo. Po svojih močeh se je večidel ukvarjala s kulturno dejavnostjo v Litiji, v tem smislu, da je bilo delovanje prežeto z duhom prijateljstva, sodelovanja in humornosti. Od ustanovitve dalje, torej šestnajsto leto, je tudi tajnica ZKO Litija in pravi, da se Lilijani, glede na paleto najrazličnejših prireditev, nikakor ne bi smeli dolgočasiti.
Da je kulturnica v pravem pomenu besede pove že to, da je začela kot amaterka pri literarni skupini Konglomerat. Prirejali so literarne večere, koncerte, pod okriljem takratne OK ZSMS pa izdajali tudi pesniške zbirke. Ustanovili so tudi lutkovno skupino LI(tijski)-LU(tkarji) in odigrali nekaj zanimivih predstav, s katerimi so dokaj let gostovali širom po Sloveniji. Potem so se podali k "ustanavljanju" lastnih družin, se uslužbili. Ampak menda se bodo še kdaj zbrali, da za pokušino priredijo še kakšno lutkovno igrico. Sicer jo bolj zanima gledališče, zdi se ji multimedijsko. In všeč ji je, če predstave potekajo bolj nalahno, da razvedrijo gledalce.
V Litiji pa seje na področju amaterske dejavnosti marsikaj izboljšalo. Predvsem deluje ogromno društev; zlasti se ponašajo s pevsko tradicijo, najmanj pa s slikarsko. Vendar so s financiranjem še zmeraj težave, želeli pa bi, da se kultura ne spolitizira. Kulturni utrip naj bi odražal ljudsko prostočasje, ki po napornem delovnem tednu poskrbi tudi za kulturo duha.
Kot je dejala Rosana Maček, si ogleda večino predstav litijskih društev, da se zavzame za tiste, ki bi Litijo lahko uspešno promovirali drugje. Med drugim se je pred leti angažirala pri zagonu Kina Litije, s čemer so obogatili filmsko dejavnost in trend zahajanja v kino. Kajti vse bolj ugotavlja, da se je porazgubila za Lilijane tako značilna družabnost, obenem pa bi radi ustvarjali zanje prijetno življenje. Saj pri človeku ji je itak bistvena komunikativnost, tiste izgovorjene besede. Pravi, da je neverbalna komunikacija podobna slikarstvu. Zato ima raje pogovore z ljudmi. Skuša pa razumeti tudi "teenagerje", za katere meni, da poslušajo zvrst rocka, ki v njih prebuja nasilje.
Sploh pa jo moti malodušje pri ljudeh. Resda je denar pomemben za življenje, zavoljo česar pa še ni človek človeku volk. Čeravno pregovor pravi, da je lažje varovati ovce kot novce. Zase pa reče, da sklepa tudi kompromise. Odločnost sicer spoštuje, vendar so stvari le redko tako natančno in usodno odrejene. Tudi odkritosrčnost ji veliko pomeni, ne mara pa hinavščine. Za prijatelje pa smatra ljudi, ki jim lahko zaupa. Tudi k vedeževalcu bi se verjetno že odpravila, če jih le ne bi bila takšna poplava. In čeravno pokritizira kdaj tudi sama, pa menda tudi sin Anže pripomore, da bolj razume mlade.
Petra Radovič
KRIŠTOF
(24. julij)
Grško ime Hristoforos pomeni Kristonosec. Krištof je živel v prvi polovici 3. stoletja in umrl mučeniške smrti okoli leta 250 v času cesarja Decija na otoku Samosu. Krištof je eden od t.i. priprošnjikov v sili in sodi med najbolj priljubljene svetnike.
Ob svetnikovem imenu se je spletlo precej legend. Mednje sodi tudi prepričanje o Krištofovi visoki postavi ("velikan Offorus"). Krištof naj bi živel ob reki in se preživljal s prenašanjem potnikov preko reko. Nekoč gaje poklicalo neko dete, da ga prenese. Krištof si gaje nadel na rame in ga komaj prenesel na nasprotni breg. Dete mu je povedalo, daje prenesel stvarnika sveta, Jezusa Kristusa. Dete mu je še naročilo, naj svojo gorjačo zasadi v zemljo. Palica je ozelenela.
Krištofa zato upodabljajo kot velikana z gorjačo ali drevesom v roki ter malim Jezusom na rami. Zaradi velikega zaupanja v Krištofovo priprošnjo so ga v nadnaravni velikosti upodobili na marsikaterem pročelju cerkve tako, da so ga krajani že od daleč lahko opazili.
Svetnika časte kot zavetnika proti nagli in nepredvideni smrti. Na osnovi legend so si ga za zavetnika izbrali čolnarji in splavarji, nosači in vozniki, romarji in popotniki. V preteklosti so se mu priporočali tudi drugi poklici. V sedanjem času je zavetnik šoferjev in pilotov.
V Valvasorjevem času so bile zelo priljubljene Bratovščine sv. Krištofa, ki so se borile proti pijančevanju in preklinjanju. Gotovo bi bilo primerno med šoferji zopet obuditi takšno bratovščino. Morda bi bila kakšna prometna nesreča manj in s tem tudi manj žrtev. Sv. Krištof je lahko sodoben tudi na takšen način.
SVETA ANA IN JOAHIM
(26. julij)
Osebnost svete Ane in Joahima, Marijinih staršev (in Jezusovih starih staršev) je nekako zavita v meglo. Poznana sta iz apokrifnih spisov iz prvega in drugega stoletja.
Ana in Joahim sta bila kraljevega Davidovega rodu. Kmalu po poroki sta svoje premoženje razdelila na tri dele: enega za svetišče, drugega za uboge in tretjega za lastno preživljanje. Živela sta skromno in pošteno, nista pa imela otrok. Zato sta se z molitvijo obračala k Bogu. Naposled sta se zaobljubila, da bosta otroka, če se jima bo rodil, posvetila Bogu.
Na stara leta se jima je rodila hči Marija.
Ana pomeni v hebrejščini: milost, ljubezen, molitev. Sv. Ano najpogosteje upodabljajo, kako hčerki Mariji razlaga sveto pismo. Veliko podob pa jo prikazuje tudi kot "Ano Samotretjo" - v naročju ji sedi hčerka Marija, ki pestuje malega Jezusa. Joahima upodabljajo s košaro in dvema goloboma, ki ju je prinesel v svetišče, ter s palico; včasih tudi kot starčka z Marijo v naročju.
Sv. Ana je zavetnica mater in žena, ki ne morejo imeti otrok. Je tudi zavetnica za srečen porod in blagoslov otrok. Sv. Joahim je zavetnik zakoncev in mizarjev. Oba sta tudi postala simbola za materinstvo in očetovstvo.
Na Slovenskem je okoli 70 cerkva posvečenih sv. Ani. Prav tako je tudi kar nekaj znanih romanj ob godu sv. Ane. Na Anin god ali pa na Anino nedeljo je slovesno tudi na Sveti Planini.
Včasih sta se godova Ane in Joahima praznovala ločeno, po novi ureditvi cerkvenega koledarja pa se praznujeta skupaj 26. julija.
Branko Nimac
ZA PROSTOR POD SONCEM; DANES, JUTRI...
(zapiski, nekaj misli o njej...)
Psoriaza ali luskavica, kot ji tudi radi rečemo - zaradi tipičnih lusk na kožnem izpuščaju, je dedno pogojena dermatoza, zato za njo, kot za vse druge podedovane bolezni velja, da so brez sprememb dedne zasnove biološko - neozdravljive. Danes vemo, da kar precejšen odstotek dermatološko povsem zdravih ljudi dokazljivo v sebi nosi obremenjenost za luskavico, ki pa ne izbruhne s sliko bolezni, ker je niso sprožili ali obudili t. i. sprožilni dejavniki. Ne smemo si zatiskati oči niti pred resnico, da se marsikateri psoriatik z netipično obliko bolezni zdravi pod vsemi mogočimi diagnozami, kot so: bolezen v lasišču, bolezenska prizadetost nohtov, atipične oblike na rokah in stopalih, ekcemi z običajno isto lokacijo itd.. Bodo mar otroci teh današnjih bolnikov lahko vedeli, da so njihovi starši imeli psoriazo, če pa luskavice nihče v družini ni omenil. Rekli bodo pač tisto, za kar so jih zdravniki dolga leta zdravili. Šele zelo natančno izpraševanje o prednikih nam tudi v anamnezi razkrije
bistveno več kot običajno najdemo v suhoparnih besedilih družinske anamneze v popisih bolezni. Možen preobrat bi za usodo psoriatikov lahko prinesel šele t.i. genski ingeniring, se pravi poseganje v dedno zasnovo, za kar pa upamo, da se ne bo začelo tako kmalu dogajati iz več ali znanih razlogov. Če pa ne moremo vplivati na dednost, kaj nam sploh še ostane? Neverjetno veliko! Spoznanja so namreč pokazala in raziskave potrdile, daje pri dedno obremenjenih osebah odločilnega pomena za to, ali se bo in kdaj se bo bolezen pojavila, kakšen bo njen potek, bolezenska slika, kako bo reagirala na zdravljenje, kako pogosto in v kakšni obliki recividirala t.i. fenotip vsakega posameznika, oziroma bolj po domače povedano, skupek vseh lastnosti pridobljenih skozi življenje. Ne gre vselej za točno določene lastnosti, ki bi se pridobile in ostale nesprememenjene, marveč bolj za reakcije organizma na najrazličnejše dražljaje iz našega okolja, ki se razlikujejo tako po kvaliteti, kot intenziteti, na katere se naš organizem odziva. Številni tovrstni dražljaji so vzpodbudni, koristni, posebno če niso preintenzivni. Drugi, predvsem če delujejo premočno ali predolgotrajno ali se ponavljajo, pa lahko postanejo škodljivi. Deset najbolj pogostih provokacijskih ali sprožilnih dejavnikov: 1.
poškodbe, 2. alkohol, 3. hladno vreme, 4. toplo vreme, 5. zdravila, 6. odvečna telesna teža, 7. sonce, 8. nosečnost, 9. angina in druge infekcije in 10. stres. S tem, da smo psoriazo podedovali, se moramo čimprej sprijazniti; to dejstvo moramo sprejeti. Najbolj pa sami sebi pomagamo, če se redno zdravimo, če se resnično držimo navodil in hodimo na redne zdravniške kontrole. Na drugi strani pa zopet ni dobro pretiravati. To pomeni, da venomer mislimo na svojo bolezen, da se sami sebi smilimo, da kritično gledamo na vsako kožno spremembno na svojem telesu. Potrebno je, da z eno besedo bolezen ignoriramo oziroma, da se naučimo živeti z njo. Toda nikakor v dobesednem pomenu, marveč nasprotno. Naučiti se živeti tako, da kljub prisotni dedni zaznamovanosti in morebitnem izbruhu bolezni storimo vse možno in nujno, da se bolezenski znaki umaknejo in življenje postane polnovredno. Uspešnejše bo zdravljenje s kombinacijo zdravil z različnimi učinki prilagojeno bolnikovemu stanju brez vsakega shematiziranja! V resničnem življenju pa je ponavadi običajno, da papir prenese vse, tudi te napisane bolj ali manj prijetne besede, življenje pa je živo in drugačno. To pa je tudi ena izmed glavnih nalog druženja v društvu - več nas bo, močnejši bomo in lažje bomo premagovali ovire, ki nam jih neusmiljeno postavlja naša diagnoza.
Članek pod tem naslovom "KDO SI, PSORIAZA" je kratek povzetek treh obširnih strokovnih prispevkov naših priznanih dermatologov, ki se s to boleznijo še posebej ukvarjajo. To so: prim. dr. Jože Arzenšek iz Celja, prof. dr. Stjepan Bunta iz Ljubljane in gospa dr. Marija Berčič iz Maribora. Njihovi prispevki so bili v celoti objavljeni v letošnjem glasilu društva: ZA PROSTOR POD SONCEM. Današnji kratek povzetek je za Vas pripravila predsednica podružnice DPS za Zasavje Stanka Poljšak in za Vas objavil Vaš Zasavc.
Srečno!
Naj točajka, naj točaj
No ja, pretirane vročine res ni, nas pa zato misel na lepo točajko ogreje in spet je treba kaj spiti, vzeti v roke Zasavca, izrezati glasovnico in jo poslati.
Najprej vam predstavljamo fotografije kandidatk in kandidatov za naj višji naslov, niže pa trenutni vrstni red.
Naj še enkrat povem, da čakajo nagrade tudi vas, ki glasujete za najpriljubljenejšo točajko in najpriljubljenejšega točaja.
Boštjan Vrtačnik,
Gostilna Vrtačnik, Zagorje ob Savi
Joži Kamnikar, Mili bar, Trbovlje
pamm msm zt 2^»
Vabimo vas, drage bralke in bralci h glasovanju s to glasovnico, ki jo izpoljnjeno pošljite na Zasavca.
rv
IME IN PRIIMEK:

GOSTILNA KJER DELA: KRAJ: ___________I
GLASOVAL/A SEM: MOJ NASLOV:

m mm* mtm v	w
Dinamičnost letošnje 34. slikarske kolonije Izlake - Zagorje je bila tako v ustvarjanju, druženju kot razgledovanju okoliških krajev. Med udeleženci sta bila tudi slikarja iz Nemčije, sicer pa je slikarski navdih v desetdnevni koloniji prerešetavalo vsega šest slikarjev in šest slikark. Vendar so o idejah, ki so se skrivale za sliko, pustili ugotavljati obiskovalcem, ki so si ob zaključku ogledali priložnostno razstavo.
Sprejem udeležencev 34.SKI - Zagorje pri zagorskem županu, Matjažu Svaganu.
Pravzaprav je geslo slikarskega srečanja: Delo in stiki! in s tem v zvezi so gostujoči z zanimanjem spoznavali tudi okolico. In če seje zdelo, da slikajo večinoma abstraktno, so se s slik razbrali različni slikarski stili, saj novejše slikarske tehnike temeljijo na kombinaciji stilov in vzpostavljajo sodobnejšo slikarsko govorico. In Marjana Pahor iz Ljubljane, že drugo leto na Izlakah, je dejala, da je slikarska kolonija vredna svojega slikarskega potenciala in bi morala delovati še naslednjih petdeset let. Prejšnje leto jo je navdušilo bogastvo krajine, letos pa se ni posvetila zunanji formi, temveč skušala z igro barv, eksperimenti, izraziti svoja občutja, kar nazivajo tudi informelsko slikanje. Vojko Pogačar iz Maribora pa je slike komentiral kot odraz notranjosti, vpliva okolja, slikarsko tehniko pa kot posledico načina razmišljanja. Zanj kopiranje pomeni izgubljanje, ker ne izražaš sebe. "Bistvo slikanja ni v količini, ampak v kvaliteti ideje, ki je podana na univerzalen način," je povedal. In s slikami se skuša ukvarjati s trenutkom, saj se vse vsak trenutek
spreminja, edini resnični trenutek nove kreacije pa je zdaj, ta hip. Slikarji so s svojimi slikami seveda spregovorili drugače kot film ali knjiga. Darja Srebnik iz Črnuč se je tako letos ukvarjala z dimenzijo prostora na sliki in s tonskimi razlikami iskala rešitve za prostorske prehode. Nataša Pičman iz Kranja pa je slikala pejsaž in izlaško pokrajino je izvrstno ujela na platno. "Zelo zadovoljna sem s slikarsko kolonijo," je dejala, "deset dni je sicer premalo za resno delo, imamo pa na voljo dovolj prostora za ustvarjanje in v slike vnašam tako svoje kot vremensko počutje."
Tudi Samo Perpar iz Radeč je bil v slikarski koloniji drugič. "Vsako leto je drugače," je dejal, "drugačen je tudi navdih." Njegove abstraktne slike izstopajo s pestrostjo barv, saj pravi, da so barve zanj energije. Vesna Drnovšek z Izlak pa je bila najmlajša udeleženka, zlasti všeč pa ji je bila zasedba letošnje slikarske kolonije, ki obenem tudi omogoča, da se slikarji med seboj srečajo in izmenjajo mnenja. "Slikam z oljem," je rekla, "in
veliko delam s kolaži in akrilno tehniko." Daniel Demšar iz Ljubljane se je slikarske kolonije udeležil prvič in odšel s prijetnimi vtisi. "Slikarji smo vesčas v ateljeju, zato ni prilik za druženja ali tudi slikanja v drugem okolju," je povedal, ” ker sem ilustrator, pretežno delam na manjši format, všeč pa so mi eksperimentalne tehnike. Za letošnjo ekipo pa bi dejal, da je druženje kvalitetno, organizacija dobra, postrežba tudi, prostora za ustvarjanje pa je tudi dovolj." Manica Juvan iz Ljubljane, prav tako prvič v slikarski koloniji Izlake-Zagorje pajerekla: "Motive črpam iz narave, recimo pogled skoz kakšen objekt v krajini. In fajn se počutim, ker je enkratna ekipa, organizacija pa tudi." Temu je zatrdil tudi Boni Čeh iz Radovljice: "Umetniško-delovno-družabno srečanje je v redu zadeva. Saj slikar rabi, da je skupaj s kolegi in slikarska kolonija je tista prilika, ko slikarje ne le srečaš, temveč lahko tudi zveš, zakaj slika na določen način. In slikarska kolonija Izlake-Zagorje je v tem vsekakor uspešna." Zlatko Gnezda iz Ljutomera pa je bil navdušen, da gostuje v najstarejši slovenski slikarski koloniji. Sicer pa je slikal abstraktno, ker ga zanima slikanje na simbolni ravni. Pravi, da vsak slikar določi barvi svojstven pomen, tokrat pa ga je navdihnil krog oziroma kroženje v naravi in s tem tudi ponavljanje. Veronica Dutt iz Nemčije pa je dejala, da so ji všeč ogledi zasavskih znamenitosti, dobra hrana, pogovori med umetniki. "Umetnik dobi vse za dušo in telo," je rekla, "to je enkratno doživetje. In letos slikam z idejo, da barvo demate-rializiram. Ukvarjam se s paradoksno situacijo, da znotraj in zunaj ni nič, v bistvu pa je vse celota." Tudi Franz Waldermar Rosch iz
Nemčije ni skoparil s komplimenti: "S tem, da sem udeleženec tako prijetne in ustvarjalne slikarske kolonije Izlake-Zagorje, sem tudi prvič v krasni Sloveniji. In vidim, da je dobro delati z drugimi umetniki. Preseneča me delovna atmosfera in prijateljsko vzdušje. Ko ustvarjam pa delam iz svoje podzavesti, s tem da slikam hkrati z desno in levo roko ter vlečem črte, ki bi bile zapis podzavesti. In ko najdem v teh črtah dober element, ga skompomiram na platno."
O slikarski koloniji Izlake-Zagorje, ki jo organizira in financira občina Zagorje ob Savi oziroma svet slikarske kolonije pa je predsednik sveta slikarske kolonije, Nande Razboršek, povedal, daje bilo doslej na Izlakah 250 različnih domačih in tujih akademskih slikarjev, da pa je tudi letošnja ekipa prijetna. "Slikarske kolonije še zmeraj nastajajo," je še dejal, "in se kosajo med seboj, katera bo slikarjem ponudila ugodnejše pogoje. In na Izlakah so kar ugodni pogoji za delo in bivanje." Menda je slikarje fascinirala pokrajina, zavoljo številnih motivov za slikanje. Predsednik umetniškega sveta slikarske kolonije, Nikolaj Beer je k temu pripomnil, da je z umetniškim ustvarjanjem udeležencev zadovoljen, čeravno se niso posvetili skupni temi slikanja. Pomembno pa je tudi prisrčno druženje in sodelovanje slikarjev.
34. slikarska kolonija Izlake-Zagorje, za časa katere je bilo malo grmenja, veliko dežja pa tudi obilo sonca, pa je, z zagnano vnemo udeležencev in organi-zatorjev, vnesla novih inspiracij v sicer tradicionalno delovanje.
Petra Radovič Foto: Tomo Brezovar
Priložnostna darila izpod rok Matjaža Švagana.
• ••
Preprosta pesem ali neka glasba, ki mi stalno igra v glavi ali pa kaj drugega - enostavno ne vem, kaj naj bi bilo? - Vem, da gre za nekakšno simboliko - simboliko nekakšnega anarhistično
-	Orientalsko - duhovnega gibanja - morda celo nekih teozofov, ali pa čisto navadnih prodajalcev cofov, le kdo ve?! In ko beseda toten, doten, totem... mi ne gre iz glave, kakor tudi naslednja
-	idioten ne - mi ne gre iz glave, saj prihaja le ta beseda - idioten in prve - toten, totem..., a ta iz pra besede-to in te-temveč, poTEM, poTemniti... In koren prabesede je pregloboko v zemlji, da bi ga lahko do konca izruvali, ga do konca spoznali, še manj odkrili ter razumeli ves njegov pomen - da pomen - toten idioten...!?
Nekoč sem vedel, da je obstajala neka zelo skrivna združba prostaških zidarjev, ki so se skrivali po ložah za dame, pod njihovimi širokimi krili in tam tajno in vedno nekaj sestankovali! Kakor tudi ves ta "toten idioten" trend, seje potem naprej razvijal v prostovoljno telovadno-gimnastično-razgibalno društvo čudnih ptic, pa vse do raznoraznih revolucionarno-prevratniško-boljevistično-duhovnih gibanj, ki so prehajala v ekskluzivno-elitnost posameznikov neke "modeme" družbe
-	vse iz toten idioten prazačetka naprej...
In vedel sem marsikaj, kakor tudi moji sledbini v nekem osebnem gibanju-združbi, preko ašrama in preko kot guru sem tudi uspešno tržil ter prodajal (preprodajal) ves čas ta toten idioten... Ki hočeš ali ne, se je s časom preoblikoval v najvišje psiho-duhovno-ezoterično gibanje - v skupnost izbrancev, v oranžnem, obritoglavcih - v hare-hare-haklce-knap mojstrov najvišjih resnic in vedenja - vse za toten idioten...!
Bogate s pesmijo opremljena v premnogih audio kasetah ter CD zgoščenk preko silne literature in vse tiste troture, ki te popelje na najvišje nivoje ter sloje domačega gnojišča ter na vrh, enako-ekološko-bio "na štrbunk" stranišče, v katerem se vse očisti ter postane čisti ekstrat, v naj višji transcendenci, res najbolj čisti, žlahtni ter najbolj plemeniti - toten idioten!
In petelin, ki se tam na dvorišču nekaj napenja, kakor domača politika, ki iz najvišjih državnih vrhov, kot gnojnica, kot toten idioten onesnažuje s svojimi fekalno-metalno-duhovnimi odpadki domače svinjišče-tempelj vseh tistih, žlahtno-vodilnih-modrih-prascev, ki s svojim haremom svinj v kruljenju meditirajo svojo enakopravnost, svojo enakost, svojo demokratičnost, da o nadčutni svinjski-politični svinjariji niti ne govorim, še manj, ker nad vsem vedno kraljuje toten idioten!
A onkraj vsega tega pa pesem, ki mi ne gre iz glave, kakor ne knjiga z zelo težko (duhovno?) snovjo, ki je nekako zelo lepljiva, spolzka ter
nekako odurna, želatinska snov, ki se vsepovsod lepi, vse umaže ter zapaca in kakor tisto hare, hare je bruhalno-nagravžnega-neznosnega okusa!
Ne vem, bolje mi gre od rok ta moj lastni osebni toten idioten, ki mi daje obilo užitka v meditaciji tratenja časa in vsega v prazno, kakor tistega kulturno-nekoristnega, vodoravnega vegetativnega lenarjenja, le te kompletacije, ko vse od samega sebe, ti prihaja, dogaja, deluje, se nekaj od samega sebe ustvarja, a tebi je v nadčutnih hemisferah toten idioten country stila vseeno! Vseeno za karkoli, samo, da čas mineva, in da je v tebi v ezoteriki toten idioten super, in da v božanstvu hare toten idioten resnično rasteš in se razvijaš ter šopiriš na domačem -svetovnem ognjišču, na vrhu gnojišča, tako da te vsi vidijo ter slišijo kako tvojo svetlo zvezdo, ki se vedno znova razvija, raste, napihuje in postaja večje kakor sonce, večje kakor obzorje ali celi svet - tvoj (ali ni moj?) toten idioten...!
Darko Pavšelj
Praznoverje
Moč poročnega prstana
Zelo rad - prerad - se vračam v svoj rodni kraj Trbovlje. Vendar se zmerom, kadarkoli pridem v Trbovlje, kar čudno zdi, da je tu še dandanes, ko živimo v dobi "računalništva", kar nekaj žensk takozvanega "babjeverstva". In motil bi se, kdor bi mislil, da so dandanes samo še na kmetih, kot so Retje, Velika Planina, Pod mejo, okoli Mrzlice itd. ženske babjeverne. Narobe. Prav v Trbovljah po takozvanih "rudarskih naseljih" še vedno cvete praznoverje, daje kaj.
Ko gre neka taka knapovska gospodinja na trg - trg je v soseščini klavnice ali pod Čerugatom vTrbovljah - in se spotoma spomni, da je pozabila doma to ali ono reč, se iz praznoverja ne vrne domov, ker se boji, dajo sicer dohiti nesreča. In če bo srečala duhovnika, bo hitro stisnila ključe ali kakšno drugo železno reč v roki, daje ne bi doletela božja kazen. Če ji pa pride dimnikar naproti, se bo prijela za gumb in ga bo vso pot držala, dokler ne sreča belega konja - potem bo gotovo v kratkem doživela veliko srečo. Ker pa v Trbovljah -nekdaj jih je bilo veliko - konjev ni večje vsaka bela barva dobra, ki jo prvo vidijo. Ne daj Bog, da bi ji priletela črna mačka čez pot. Črna mačka pomeni najhujšo nesrečo! Hitro se bo obrnila in bo poskušala priti na trg po drugi poti. Še nekaj let nazaj, ko si v Trbovljah tu in tam -danes ne več - videl nuno ali meniha, seje taka ženska, kije verjela v babjeverstvo, hitro prijela za peto levega čevlja v prepričanju, da bodo ljudje samo dobro govorili o njej. Seveda pa so babjeverne ženske v Trbovljah med njihove
glavne nauke pripovedovale tudi tole: Petek je slab začetek in zaradi tega se bo petkih ne lotevajo nobenega novega dela. Kadar pa tako žensko zasrbi leva dlan, vsa srečna pripoveduje sosedi: "Denar bom dobila, ker me srbi leva dlan." In če ji v ušesu zvoni, je prepričana, da bo slišala nekaj novega Vraže o številki 13 so pa že tako znane, da ni vredno govoriti o njih. Med navedene vraže spada tudi ta: nikoli ne smeš niti za trenutek sneti poročnega prstana, ker bo drugače tvoj zakon nesrečen.	v
Na to zadnjo vražo je prisegala neka gospa s Terezije vTrbovljah. In tako vseh 17 let svojega zakona nikoli niti za trenutek ni snela poročnega prstana. Toda pred nekaj dnevi se je zatekla k zlatarju in mu vsa obupana pokazala svojo levico. Roka je bila precej debela in zamaščena, dajo je rezal prstan globoko v meso. Stokaje je pripovedovala, da ima zaradi prstana že nekaj mesecev hude bolečine, ki jo močno ovirajo pri delu. Potlej pa je zaihtela, češ: "Prstan ne sme iz roke, drugače bo postal moj zakon, ki je bil 17 let srečen in zadovoljen, čez noč pekel." Zlatar, izkušen mož, navajen knapovskih bab, jo je s pametno in dobro besedo vendarle prepričal, da mora prstan sneti, ker utegne drugače še roko izgubiti in bi morda zaradi tega bil njen zakon res nesrečen. Prerezal je prstan in poslal siroto k zdravniku in ji obljubil, da ji bo prstan razširil in vlil vanj toliko sreče, da bo imela do svoje smrti dovolj.
Tu imate torej spet dokaz, kako se iz praznoverja lahko rodi nesreča, zakaj če bi bila žena vztrajna na svoji vraži, bi bila morda res izgubila roko.
Janez Krajnc
Besede
Tople besede izgubljajo svoj pomen,
Umirajo v množici mrtvih,
izrečene iz srca,
padajo v brezna gluhih ušes.
Le tiste, glasno izrečene in preteče najdejo svoje mesto tam, kjer se nežne utopijo. Žal.
Le zakaj ne znamo poslušati, pa kljub temu besedičimo?
Kot, da ne bi vedeli, da radodarno mečemo besede v brezna gluhih ušes.
Igor Goste
l________________________________________J
KŠEFTI
informacije 64-250,64-166
IZPOSOJEVALNICA POROČNIH ŽENSKIH OBLEK
NEVESTA
Hermina Tratnik
1411 Izlake, Mlinše 35c; tel.,fax:0601/75-143 Izdelava konfetov za srebrne, zlate poroke... odpiralni čas ob delavnikih: 9.00 do 12.00 in 16.00 do 19.00
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
ABE SHOP
Rudarska cesta 6	ZLATO. URE.
1412 Kisovec	TEKSTIL,
del. čas:
9h-12hin 16h-19h	STARO PRAVILO,
sob.:9h-12h	ZLATO DARILO.
UGODNO
NAMIZNO BELO 1/1 ...179,90 811 PRAŠEK ARELL 4 kg ...699,00 SIT POMARANČNI JUICE 1/1 ...125,00 811
Trgovina
MONTEKUKULI
Majcenova 4 Trgovina in usluge Del.čos:7.30-19.30, ned., proz.:8.00-12.00
ATS avdio tv servis in trgovina
Dejan Povše s.p.
Cesta VDV brigade 3 1431 Dol pri Hrastniku tel.: 0601/42 549
Prodaja PANASONIC, TEHNICS, avtoakustika PHILIPS, KENVVOOD
odpiralni čas: pon./pet. 9.00-12.00 in 16.00-19.00
KŠEFTI
informacije 64-250.64-166. fax 64 494
PRODAJATE
KUPUJETE
IŠČETE
Izkoristite brezplačni mali ožlas v Zasavcu
tel. 64 250.64 166 fax. 64 494
TRBOVLJE
Verjetno ste še vedno dovolj firbčni, da boste razveselili jasnovidko Maručo s svojimi vprašanji v rubriki, ki bo na sporedu vsak mesec. Saj veste, ni lepšega za takšne vedeže, kot prerokovati prihodnost. In Maruča vam bo pomagala, da bodo zvezde na vaši strani. Sicer pa se med poletjem prepustite soncu pa tudi tistim drugim žarkom, pri katerih nas včasih malce zaskeli. Poskrbite, da prijetno.
ibmezip:
IMJMM
Kupon z vprašanjem pošljite Ha:
Zasavc d.o.o, Cesta 20. julija 2c, Zagorje do 18.julija 97.
Obnavljanje planinskih domov in koč
Planinska društva so tudi na našem območju, ki ga pokriva Meddruštveni odbor zasavskih PD, pripravila za letošnje leto program raznih obnovitvenih del na planinskih kočah. Seveda pa za izvedbo potrebujejo denar. Dela bodo večinoma sami opravili prostovoljno, denarno pomoč pa pričakujejo od občine in od nekaterih sponzorjev.
Med društvi, ki bodo prejela denarno pomoč iz sklada PZS, je tudi PD Radeče. Denar bodo porabili namensko za obnovo Zasavske koče na Prehodavcih. Iz sklada PZS bo letos denarna sredstva prejelo več društev za investicijska dela na 13 planinskih postojankah. PD Radeče bo prejelo 850.000 tolarjev, tem pa bo dodalo še svoja denarna sredstva v isti višini ter denar porabilo za preureditev suhih stranišč in za odpravo napak na fotovoltaičnem sistemu.
Za pridobitev denarnih sredstev iz sklada PZS je za letos kandidiralo 19 društev. Ostala PD bodo program obnovitvenih del izvajala z lastnimi oziroma s sredstvi domačih občin, članstva in raznih sponzorjev.
tl.
Alpinistične novice
V nedeljo, 29. junija sta Dušan Košir, član AO PD Trbovlje in Silvo Mauri iz Idrije plezala v Kamniško Savinjskih Alpah. Lotila sta se zelo zahtevne Kamniške smeri v gori Kogel (2094 m). Dostop do te smeri vodi iz Kamniške Bistrice čez Gamsov skret. Smer ima oceno VI A l/V
Mogoče pa zadnja misel trboveljskih sedmosolcev ne velja za vas? Mogoče pa vi utegnete prebrati kakšno knjigo? Imate priložnost, da si jo izberete z njihovega seznama. Potem jo uberete v knjižnico, kjer vam jo bodo rade volje izročili. Poleg zabave si boste pridobili še nekaj besed v
kaj, če ima knjiga kakšno sporočilo.
Če ste se odločili za kakšen izlet v počitnicah, lahko izberete tudi Rakov Škocjan. Petošolci so vam natrosili nekaj svojih vtisov o tem kraju, zato lahko navduši tudi vas. Je pa res, da lahko povsod najdemo kaj lepega.
mladim
Zasavcem
PODARJAM KNJIGO
Sedmošolci z OŠ Ivana Cankarja so zapisali, komu bi podarili knjigo, katero in zakaj? Preberite nekaj zanimivih odgovorov:
-	Zbogom orožje - sošolcu A., ker je zelo podivjan od samih filmov,
-	Martinovo jutro - najboljši prijateljici Maji. Rada bere in mislim, da bi ji bile pustolovščine všeč,
-	Skrivni dnevnik Jadrana Krta, ker je zanimiv in smešen - sošolki,
-	Lepotica in zver - moji sestri, ker ima rada pravljice,
-	Košarkar naj bo - vsem sošolkam in sošolcem, ki jih zanima košarica Ves čas premišljuje, kako bi bil dober košarkar. Na koncu se mu želja uresniči.
-	Medvedek Neva - Vladanu, da bo vedel, da volki niso glavni,
-	Slovenske pravljice - Andražu. Ko bi zjutraj vstal ob šestih, bi bral pravljice in spet zaspal,
-	Shakespearove pesnitve -učiteljici, ker je ljubiteljica Shake-
in je dolga 240 m. Plezala sta v lepem sončnem vremenu. Vračala sta se po prav tako zahtevni Viransovi smeri.
IL.
Knjižne novosti Knjižnice Toneta Seliškarja Trbovlje
UMETNOST - SPLOŠNO
Jože Plečnik - CIBORIJI, MONŠTRANCE IN ZAKRAMENTARIJI Igor Zabel - SPECULATIONES
*******************************************************
KIPARSTVO
Branislava Avbelj - ANTIČNA IMENA PO SLOVENSKO
Evgen Bavčar - ABSOLUTNI VOAJER
Milan Dekleva - GNEZDA IN KATEDRALE
Barbara Gregorič - ZAKLENJENI VOLK
Dušan Jovanovič - BALKANSKA TRILOGIJA
Milan Kleč - PRIJATELJ
Tone Perčič - HARMAGEDON
Anka Senčar - ANKINA MOJA AFRIKA
Franc Šetinc - KRIK V GNEZDU
MIS MAS MIS MAS MIS MAS
spearea,
Sherlocka Holmesa -ravnateljici, ker mislim, da ima rada razbuljive detektivske knjige,
-	Rdeča kapica - bratu, ker ga imam rad,
-	O prijateljstvu - svoji prijateljici Teji S., da bi se me spominjala, ko bi jo brala,
-	Sneguljčica - Moniki, ker je še vedno otrok in ima rada takšne knjige,
-	Bonton - moji sestri, da bi si prebrala kaj o lepem vedenju,
-	Kuharska knjiga - učiteljici gospodinjstva, da bi kaj dobrega skuhali,
-	Pisma zaljubljene najstnice -Mihi, da bi videl, kakšne probleme imajo najstnice,
-	Kako ravnati z otrokom, če si sam - očetu, da se ne bi sprenevedal ali bil v dvomih, kadar ne bi vedel, kaj storiti,
-	Šolenčki - mojemu enoletnemu bratrancu, ker ima rad knjige s slikami in se ob njih uči,
-	Rumenooki - bratu Robertu, zaradi nauka, ki je v njej,
-	Hujšaj, Stephena Kinga -Juretu, ker ima rad debele knjige,
-	Bonton - Urbanu, ker me muči pri kosilu v šoli in se ne zna
obnašati za mizo,
- 20. stoletje - očetu,
Končno je vseeno, komu bi kaj podarili. Nihče nima časa brati.
Kaj sanja luna
Zvečer, ko se mrak dotakne tal, sem skozi okno opazovala luno. Ta večer je bila čisto drugačna, kot prejšnje dni. Zato me je še bolj privlačila. Kar naenkrat od nje proti mojim stopalom prileze velik svetel trak. Bil je tako zanimiv, da sem morala stopiti nanj. V trenutku se ovije okoli mojih nog in me s seboj ponese proti luni.Tam so bila velika, lepa, svetla vrata. Na stežaj odprta. Trak me tudi skozi povleče v svetlo votlino. Tam me spusti in izgine. V tej votlini sem bila zdaj čisto sama. Zakličem, če je kdo tu, pa se ni oglasil nihče. Le čez nekaj trenutkov se pojavi velik ekran. Na njem pa je bila debela ženska, ki se mi je smehljala. Takoj zatem mi pokaže njene sanje, ki so bile precej čudne. V sekundi potem pa sem bila že v svoji postelji. Tako sem v svojih sanjah ugotovila, kakšne sanje ima luna.
Špela Ravnika^ 6.c OŠ IK Izlake
Paul Theroox - VELIKI ŽELEZNIŠKI BAZAR
*******************************************************
ZBRANA IN IZBRANA DELA
Vida Jeraj - IZ LJUBLJANE ČEZ POLJANE
Jože Rode - VSEGA JE KRIVA HEDIKA
ste******************************************************
FILOZOFIJA, PSIHOLOGIJA
Robin Nordvvood - ZAKAJ JAZ? ZAKAJ TO? ZAKAJ ZDAJ?
Adam Michnik - SKUŠNJAVE NAŠEGA ČASA
*******************************************************
POLITIKA
Ali H. Žerdin - GENERALI BREZ KAPE
Brian Tracy - VRHUNSKE PRODAJNE STRATEGIJE VRTNARSKA ENCIKLOPEDIJA RASTLIN IN CVETLIC
*****************************************************
Ivo Stropnik - ROSA NI POZABILA NAME Dim Zupan - MAŠČEVANJE STRAŠNE JUHICE Vita Šerjal - Pavlin - OGLAŠEVALNI TON
*****************************************************
LITERARNA TEORIJA, ESEJI
Marija Pirjevec - DVOJE IZVIROV SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI
******************************************************
*******************************************************
STROKOVNA LITERATURA
Wolf C. Ebner - ZDRAVLJENJE IN LAJŠANJE BOLEČIN BREZ ZDRAVIL: AKUPUNKTURA POMAGA TAKOJ Kushi Michio - UČINKOVITA NARAVNA ZDRAVILA
Slavko Krušnik - SMEH NA VSEH POTEH
Mary Higgins Clark - RADA PLEŠE, RADA IMA GLASBO
Tomas Martinez Eloy - SANTA EVITA
ATLAS SLOVENSKIH MEST
Marko Babič - PRESTOLNICA LJUBLJANA NEKOČ IN DANES
MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MFŠ MAS
Šola v naravi za petošolce
v
v Rakovem Škocjanu
V domu Rak je bilo čudovito. Bilo je udobno kot v hotelu s posebnim programom.
Seveda brez hišnega reda ne gre. Vstajati smo morali ob sedmih, zaspali pa smo ob desetih. Mi pa ob tej uri še ne moremo zaspati.
Učiteljice so mi bile všeč. Prijazne so bile do vseh.
Spal sem v brunarici.
Okrog sedmih smo zakurili taborni ogenj. Igrali smo se igrice in se zabavali. Počasi se je stemnilo. Najbolj mi je bilo všeč vohanje hlodov.
Še nikoli nisem sedel ob tabornem ognju.
Taborni ogenj mi je bil najbolj všeč zato, ker smo ob njem sedeli tudi še, ko je bila vse okrog črna in temna tema.
S sajami smo se pomazali po
obrazu in se igrali Indijance. Tudi učitelja smo namazali, pa ni bil nič jezen.
Petek je dan za zadetek. V sredino tarče. Streljali smo namreč z loki. Enemu od nas je uspelo zadeti sredino. To je bila tršica Darja.
Streljali smo s turškim lokom. Sam sem kar uspešno meril v tarčo.
Kolesar naj bo! V torek smo se odpravili na pot do Cerknice, kjer
smo si ogledali maketo cerkniškega jezera. COOL! S kolesi smo prevozili 17 km.
V četrtek smo poskakali v kanuje in se odpeljali po reki. Na tihem smo vsi upali, da se bo čoln prevrnil. Saj veste, kaj bi potem sledilo: PLAVANJE!
Vse skupaj lahko povemo z enim stavkom: BILO JE SUPER!
OŠ Ivana Cankarja
Raziskovali smo gozd, travnike, rastline in reke. Bilo je zanimivo.
Šli smo raziskovat jame in učiteljica nam je pokazala, kje je bil doma zmaj. Povedala nam je zgodbp, kako je zmaj pojedel apnenasto ovco in hkrati udaril s taco ob steno. Še zdaj se pozna njegova šapa.
V četrtek smo ponavljali staro snov: lišaje. Spoznali smo lisaste, skorjaste in grmičaste lišaje. Postajali smo tečni, ker smo komaj čakali, da se gremo vozit s kanujem.
p0ZP£aVldJ
Pišem uvodnik za poletno številko Smrkolinske, pogled skozi okno pa ne deluje prav nič poletno. Dež, sivina, temperature pa bolj jesenske kot poletne. Vendar upam, da vas takšno vreme ni preveč zamorilo in vam preprečilo in uničilo kakšne počitniške načrte. Če ne, pa kakšno knjigo ali Zasavca v roke in čas bo minil kol bi mignil.
Tokrat smo vam pripravile nasvetov polno stran! Špela je napisala nekaj o znanem kršenju "policijske ure", mimo katerega, predvsem poleti, ne gre.
Hrana je užitek, za marsikoga pa tudi prekletstvo. Preberite si nekaj o tem.
Vsi smo radi lepi. Za tisto lepoto, od "boga dano" ne moremo veliko storiti (no ja, starši plačujejo plas odvisen predvsem o narediti zase.
V prejšnji številki smo vam obljubili Evino zgodbico, vendar
kaj že lahko, vendar dvomim, da vam čne operacije), drugače pa je naš izgled nas in od tega, koliko smo pripravljeni
je bil na delu spet tiskarski škrat in ostali ste brez nje. Opravičujemo se in preberete si jo lahko tokrat.
Tako. Toliko od mene. Obljubite, da boste uživali in se imeli radi. Tista ponudba o slikah in zgodbicah z vašega dopusta pa še vedno velja, zato pišite! 'Dijo!
Petro
ZAMUJAŠ
Poletje je tu, dnevi so daljši, zunaj je prijetno toplo in vsi mladi smo zunaj. Prav nič nam ne diši, ko se urini kazalci približujejo času, ko moramo domov. In prav takrat postane klepet s prijatelji, s fantom ali dekletom najbolj prijeten. Nič nas ne vleče domov, saj doma tako ali tako že vse poznamo. In kaj sledi? Sami si podaljšamo prosti izhod kar tako - prosto po Prešernu. Ostajanje zdoma v poznih večernih urah je sporna tema za vse najstnike, predvsem pa za najstnice, do katerih so starši veliko bolj zaščitniški. Sama sem se že večkrat vprašala zakaj?
Starši niso prav nič navdušeni nad našim zamujanjem in velikokrat tej "napaki" sledijo sankcije. Sigurno poznate pospravljanje, prepoved izhoda, takoimenovani "hausarest",... Nekateri starši sprejmejo argument, da bi nam morali dovoliti enako mero svobode, kot jo imajo naši vrstniki. Drugi pa ne. Če mislite, da so vaši starši prestrogi, jim povejte, da so z vami pretrdi in jih vprašajte, če so pripravljeni pristati na poskusno dobo z več svobode. Če bo vse teklo kot po maslu, lahko postopoma uvedete še nekaj ugodnosti, a ne pozabite izpolniti vse obljube. Poskusite prepričati starše s svojo iznajdljivostjo.
Špela
pizčUraNa
Splošno znano dejstvo je, da prehrana vpliva tako na naše zdravje, kot na naše splošno počutje. Da bi izgledali dobro in se dobro počutili, moramo jesti primerno - zdravo hrano. Kljub temu ne moremo vedno izbirati hrane, ki je najboljša za naše zdravje. Jesti moramo, kar jedo
drugi v družini, pa tudi šolski malici se moramo prilagajati (no, ne ravno vsi). Če si lahko poljubno izbiramo obroke, se ponavadi odločimo za hitro pripravljeno hrano, kot so hamburgerji, ocvrti krompirček, pokovke, čipsi, skratka same najslabše stvari. Ti prigrizki vsebujejo veliko maščob, kalorij, sladkorjev,.. Potem pa se čudimo, zakaj so nam lanske hlače premajhne. Zakaj bi se mučili z odvečnimi kilogramčki, če je to nepotrebno?! Če hočemo biti vitki in zdravi, moramo biti pripravljeni prevzeti nekaj pobude in odgovornosti za to, kar jemo. Danes lahko že v vsaki prodajalni knjig kupite knjigo o zdravi prehrani. In verjemite mi, da sejo splača prebrati! Zapomnite si, da smo to, kar jemo! In jemo zato, da živimo in ne živimo zato, da jemo!
Špela
PtfLčTJč IN l6?ŽA
Veliko vas je srečnežev, ki ste že uživali morje in mnogo tistih, ki ga še boste. Ko ste na morju; pa ne le na morju, nasploh v vročih in suhih poletnih mesecih, vam zna probleme povzročiti koža. Poznamo tri osnovne tipe kože. Masten tip - ta tip kože imate, če se vam koža sveti in če jo "krasijo" velike pore. Suh tip kože spoznate po razpokah in lišajih. Če pa imate kožo mastno le v T - zoni (čelo, nos in brada), drugod pa suho in razpokano spadate v skupino kombiniranega tipa. Ko torej kupujete kremo (to si morate privoščiti vsaj v poletnih mesecih), povejte prodajalki kakšen tip kože imate in pomagala vam bo izbrati primerno kremo.
Ko greste na pot (predvsem na dolgo), si prej naredite hranilno masko, sproti osvežujte kožo in pijte veliko vode!
In kaj nesti na plažo, da boste "in"?! Zaščitno kremo, z ostalimi lepotnimi dodatki pa ne pretiravajte. Ustnice si namažite le z lip glosom ali vazalinom. Vsakršna šminka bo odveč. Na očeh naj bo le vodoodporna maškara (na to ne pozabite, saj boste drugače izgledale, kot zvezda nizkoproračunske grozljivke). Nohte pa si nalakirajte z "lahko" roza, turkizno modro, najlepše pa bo, če bo lak v barvi vaših kopalk.V zmernih količinah se nastavljajte soncu, saj ni "lari - fari", da je le to zelo nevarno.
Petra
UUblM !□
Danes sem se spet celo noč prebujala in se obračala. Ni te bilo poleg mene. Odšel si, ker si rekel, da imaš mojih muh dovolj. Rekel si, da imaš dovolj te enosmerne ljubezni. Dejal si, daje težko ljubiti, ne da bi ti tisti, ki ga ljubiš, ljubezen vračal. Poklicala sem te nazaj, ti želela razložiti, da ni tako kot misliš, a si le zamahnil z roko in odšel. Vem, da bi morala za tabo, te prijeti zaroko, pobožati po obrazu in ti povedati, da te ljubim. Pa sem kar obstala, preveč ponosna, da bi ti vse priznala. Ko so prišle prijateljice sem jim dejala, da te več ni, da ne obstajaš in da mi je vseeno. Spet preponosna, da bi priznala, da si mi vse.
Ko sem ostala sama, so mi solze tiho drsele po licu, gledala sem tvojo sliko in poslušala najine pesmi. Pred očmi se mi je vrtel najin film - od prvega dne do včeraj. Veliko veselja, sreče in velikokrat "ljubim te" na koncu mojega jezika, a nikoli izrečen. Težko je izreči besede, zaradi katerih te je usoda nekoč že močno udarila. In razumem te, da si odšel. Ker si mislil, da te ne ljubim.
Zdaj sedim pred praznim listom papirja, da ti napišem, kar čutim. Potem ti bom poslala pismo in upam, da se boš odločil v korist ljubezni.
Ljubim te.
Eva
i&PtlA aNjll iz za^ja
Skupina je že bila predstavljena v Zasavcu, a jo je vredno omeniti tudi zdaj, saj obstajajo zgolj iz lastnega veselja in ne iščejo denarja v svojih talentih.
Predno se razvije pogovor je pomembno, da vas v celoti spoznam, pa čeprav dva nista navzoča.
Naš vokalist je MILAN KOS, ki opravlja dvojno vlogo, igra še električno kitaro. MARKO DROBNE je naš bobnar, PETER PUŠNIK pa se predstavlja na bas kitari. Oba pa sta tudi back vokalista.
Katero zvrst glasbe igrate?
V začetku smo ubirali punk, a se je že prepletal z rockom. Zdaj temeljimo na rocku.
Od kod ime Antle? Kaj pomeni?
Vsak pravi Zasavc bi lahko vedel kaj je to... Takšno ime nam je všeč. Ne pa tista dolga angleška imena...
Koliko časa ste že skupaj? Kaj je bilo tisto, kar vasje nagovorilo k ustvarjanju?
Skupaj smo od leta 95, začetki pa so bili že leto prej. Igramo pa predvsem zaradi veselja do glasbe.
Kolikokrat ste če javno nastopali?
Igrali smo na 6 koncertih. Nazadnje, v Zagorju, ko je gostovala skupina Big foot mama.
Ste se kdaj vprašali: "Kaj pa še "folku" naša glasba na bo všeč?"
Ne, igramo, kot je že zgoraj omenjeno iz lastnega veselja.
Se počutite zapostavljene, malo se govori o vas?
Ne, niti ne. Za zasavske razmere smo, lahko rečem, dovolj dobri. Problem je včasih le denar.
Lani ste igrali na Plazu, letos niste bili na seznamu. Zakaj?
Nismo prejeli povabila. Da pa bi prosili za koncert nam pa tudi ni, saj nam ni toliko do njega.
Ali so vaša besedila slovenska ali tuja?
Oboje. Nekaj slovenskih, nekaj tujih. Besedila piše Marko, glasbo pa Milan.
Mislite, da lahko skupina, katere besedila so v tujem jeziku hitreje uspe, kot tista, pristna, domača?
V	svetovnem merilu slovenska besedila ne morejo uspeti, pri nas pa je to vprašanje okusa publike, nekateri poslušajo raje domača besedila, drugi tuja.
V	Zasavju imate že veliko konkurentov.
Ne, to sploh niso konkurenti. Ne vem, zakaj bi morali težiti k temu, da smo boljši kot nek drug band. Veliko bolje za vse skupaj bi bilo, če bi organizirali skupen koncert. Najbrž stroški koncerta ne bi bili povrnjeni, vendar bi bila to dobra promocija...
Kdo je za vas najboljši na slovenski glasbeni sceni?
Sank rock. Predvsem zaradi profesionalnosti na odru.
Je možno, da se zaprisežen glasbenik naveliča glasbe, koncertov? Koncertov že, glasbe pa ne.
Ste že kaj posneli?
Imamo demo posnetek, ki je nastal pozimi (0°C), v zaklonišču bloka, kjer vadimo. Naša želja je posneti vsaj en komad, pa ne vemo katerega, ker jih je kar veliko: Nikol nas nou premal, Fear of the beast, Maj in cvet. Trinajsti, Sam,...
Pripravila: Katja Sladič
Takšen je naslov zmagovalne skladbe 20. festivala Melodij morja in sonca. Skladbico s tem naslovom prepevajo Faraoni, ki prav letos praznujejo trideset let delovanja in to je lepo danilo za njihovo dolgoletno delo. Fantje zmage niso pričakovali, zato soje bili še toliko bolj veseli. Drugo mesto so si pripeli Avtomobili, tretjega pa Alenka Godec.
Festival je končan, kakšna pa bo končna ocena pa žal še ne
vemo. Vetjetno pa ne bo visoka.
PIlJAUJl (?a4L5TE.R. bVtA fl PUPINA
m qo5\o^bu Na llNju
V četrtek, 10.7.1997, so se naši glasbeniki predstavili na mednarodnem festivalu Lent '97.
Čudovit ambient, lepo vreme, ogromen oder na Dravi in množice razpoloženih ljudi so nas spremljali tisti večer... in bilo je nepozabno.
Koncert so otvorili "plehatji". Tribune so bile skoraj polne, gledalcev je bilo približno 1500 do 2000 - največ, po pričevanju organizatorjev, ki so se zares potrudili. Vsi smo se lahko prepričali zakaj je naš orkester med najboljšimi na svetu...
Nato je pod reflektorje stopil, nam znani "oktet" - Orlek. Odigrali so tako, kot znajo; tribune so pele in ob koncu vsake pesmi seje slišal bučen aplavz. Sredi koncerta se jim je pridružil še Albert Golob, basist pri orkestru Svea, in dodal pestri instrumentalni zasedbi se glas basu. Na koncu so skupaj z orkestrom zaigrali se pesem Adijo, knapi; to pa še ni bil konec... Orleki so zaključili z Avsenikovo Golico, orkester pa s pesmijo Rozamunda, ki sojo odigrali kar na stolih...
K.S.
Znamenju pokore
Pokopališče na Sv. gori obstoja že 122 let, od leta 1875 dalje, ko je bila ustanovljena župnija. Takrat so v zavetju obzidja uredili pokopališče. Prej je bil poslednji dom župljanov na Vačah. Sedaj počivajo na Sv. gori pokojniki iz vasi in zaselkov svetogorske fare: iz Tirne, Rovišč, Golč, Raven, Zabave, Loga, Vovš, Breznika, Kostrevnice in deloma iz Mlinš in Šemnika. Med pokojnimi je tudi župnik Franc Mozetič, rojen leta 1903, v Ljubljani in za duhovnika posvečen leta 1927. Na Sv. Goro je prišel službovat 3. aprila 1951, ko seje vrnil iz zapora. Po takratnih državnih predpisih bi moral prositi ljudsko oblast za
dovoljenje za pridiganje v cerkvi in poučevanje verouka. Ker je bil župnik več let v zaporu, seveda predpisov ni poznal in ni vložil potrebne prošnje na takratni okraj v Trbovljah. Zaradi tega ni smel eno leto javno maševati in otroke učiti verouka. Vsled tega je ob nedeljah prihajal župnik iz Vač. V zaporu je župnik Mozetič naredil zaobljubo, da bo vse noči prespal sede na stolu in ne v postelji. Tako je tudi storil na Sv. gori in prespal in prespal vseh 28 let na stolu. Marsikdo bi rekel, daje nemogoče, pa vendar je bila tako res. Leta 1979 je župnik zdravstveno opešal in se upokojil. Bil je v duhovniškem domu v Kamniku, potem pa na Lepem potu v Ljubljani. Leta 1991 je umrl in v miru počiva na pokopališču na Sv. gori. Na plošči je napisano posvetilo: "Znamenju pokore je vse noči presedel na stolu, nikoli ni spal v postelji."
Foto: Angelo Novak Tekst: Jože Novak
Srečanje ob 20 letnici pobratenja
DU Trbovlje je v četrtek, 10. julija, organiziralo skupinski izlet na Pokljuko. Izlet so povezali s srečanjem s predstavniki pobratenega DU Jesenice. Listino o pobratenju sta obe društvi podpisali 1. 1977 in je letos poteklo 20 let od tega svečanega trenutka. Na dan srečanja seje 54 trboveljskih upokojencev najprej oglasilo na Rudnem polju pri vojašnici Slovenske vojske, nato pa so imeli kosilo v vasi Koprivnik, ki je znana še iz Vodnikovih
časov. V popoldanskih urah je nato potekal razgovor v domu upokojencev na Jesenicah o raznih upokojenskih problemih, zdravstvenih, socialnih, pokojninskih, rekreacijskih itd. Ob tej priliki sta predsednika obeh društev imela pozdravne nagovore z navajanjem uspešnih točk medsebojnega sodelovanja in oba sta izrazila prepričanje, da bo to sodelovanje trajalo še dolga leta. Ob tej priliki sta društvi izmenjali spominski darili. Srečanje je potekalo in se končalo v obojestransko zadovoljstvo.
IL.
Upokojenci - planinci na Vrheh
Planinska skupina PD Trbovlje pri DU Trbovlje je v soboto, 12. julija, pripravila skupinski izlet na Vrhe. Tega spominskega pohoda v spomin na ustanovitev 1. Revirske čete 1. 1941, ki gaje organizirala trboveljska območna borčevska organizacija in je potekal preko Kleka in mimo Prašnikarja, se je udeležilo 20 upokojencev. Ob 11. uri so organizatorji pri brunarici naVrheh pripravili kulturni program, v katerem je MoPZ Zarja iz Trbovelj pod vodstvom Blaža Rojka pripravil koncert pesmi iz svojega programa.

SVEA Zagorje bo kmalu poslovala v novih prostorih.
IsžSiet
^ GR€ST€ m DOPUST?
'HRASTNIK
^ HRR MIRNO POJDIT€!
VARNOSTNO NADZORNI CENTER
HRASTNIK
80 VT€MČRSU
POSKRBCL zn vnšc PR€MOŽ€NJ€!
N€V€RJ€TNO NIZH€ C€N€!
Kar nekoliko odveč se nam včasih zdijo vsa opozorila, ki nam predvsem v poletnih mesecih na vsakem koraku sporočajo, naj bomo previdni, ko za dalj časa odhajamo od doma, saj so razni nepridipravi, vedno na preži za praznimi stanovanji. Vendar pa nas, ko se res za dalj časa odpravljamo od doma, kar malo stisne pri srcu češ, kaj pa, če se kakšen nepovabljen gost nameni obiskati prav naše stanovanje, našo hišo. Vašo vest lahko pomirijo pri SINET-u, kjer vam za čas, ko ste zdoma, vgradijo varnostni sistem, da lahko vi brezskrbno uživate težko zaslužen dopust.
Sinet, d. d. je podjetje s sedežem v Hrastniku, ki se ukvarja predvsem s tehničnim in fizičnim varovanjem objektov ter z varstvom pred požari. Zavedajo se, da čas počitnic privablja največje število vlomilcev, zato že nekaj let med svojimi dejavnostmi ponujajo tudi
varovanje stanovanj in hiš v času dopustov. Po dogovoru s stranko za določen čas, lahko so to le trije dnevi, en teden, štirinajst dni, ali pa več mesecev, v objekt vgradijo protivlomni sistem, ki ga, ko stranka tega ne potrebuje več, enostavno odklopijo. Edini pogoj, ki ga morajo zainteresirani izpolnjevati, je, da imajo telefonski priključek.
Ta dejavnost v Zasavju na žalost še ni najbolj razširjena, zato so pri Sinetu naredili prvi korak k strankam, in cene prilagodili zasavskim razmeram. Kot člani Zbornice za osebno varovanje so sicer dolžni upoštevati minimalne cene priklopov, vendar pa kljub temu skušajo svojim strankam ponuditi čimbolj ugodne pogoje.
Še en dejavnik več, ki vam lahko pomaga pri odločitvi za njihovo varovanje je dejstvo, da so do sedaj 100-odstotno uspešni. V vseh primerih poskusov vloma, kraj ali podobnega, so bili uspešni
in so storilce ujeli in jim njihov namen onemogočili.
Uspešni pa so predvsem zaradi dobre organiziranosti in najboljše opreme. V objekte vgrajujejo vse, od najpreprostejših do najobsežnejših sistemov. Zelo ugodno je tudi, da imajo svoje strokovnjake za vgrajevanje tudi najzapletenješih sistemov, in pa tudi lastni servis - morebitne napake lahko v najkrajšem času odpravijo. V objekte vgrajujejo tudi videonadzornesisteme, pri čemer si prizadevajo, da bi predvsem za objekte, za katere je potreben nenehen nadzor, v dežurnem centru pridobili opremo, s katero bo mogoč neposreden video nadzor. Ko se bo vključil alarm, se bo preko računalniškega sistem vzpostavila in arhivirala tudi slika. Kdorkoli bo sprožil alarm, bo v istem hipu že na sliki.
V svoji štiriletni karieri se je podjetje Sinet že tako razširilo, da s svojimi 35-imi zaposlenimi varnostniki sodi med večja podjetja, ki se ukvarjajo z varovanjem, zaradi vse večjega obsega intervencij pa so se odločili, da bodo tudi v Zagorju odprli svojo podružnico.
Pri Sinetu so vsekakor ponosni tudi na dejstvo, da so edini v Zasavju pridobili tudi po-
oblastilo, da lahko priklapljajo sisteme aktivne požarne zaščite.
Vse to je razlog, da imajo na svoj varnostno nadzorni center priključenih okoli 150 objektov, za katere opravljajo 24-urno dežurstvo s protivlomnim sistemom. Poleg tega za vsa pomembnejša podjetja in ustanove v Zasavju opravljajo tudi fizično varovanje - v objektih so prisotni njihovi varnostniki -ukvarjajo pa se tudi s prevozom denarja, od podjetja do Agencije za plačilni promet. V ta namen imajo v skladu s predpisi opremljeni dve vozili, ki ju prevažata po dva oborožena varnostnika. V sklop fizičnega varovanja pa sodi tudi varovanje večjih pripreditev, s čimer imajo tudi že kar nekaj uspehov.
Poleg varovanja imajo tudi invalidsko delavnico, ukvarjajo se s turizmom, steklarstvom, izdelavo ključev, uokvirjanjem slik, imajo lastno gasilsko službo,...
Med počitnicami pa njihova glavna dejavnost ostaja varovanje stanovanjskih objektov. Zainteresirani se lahko obrnejo na njihovo telefonsko številko 0601-43-433 ali pa kar na dežurni center, ki je dosegljiv 24 ur na dan na številki 0601-43-184.
Ankaran - 44-letni Zagorjan Radovan Skubic je prejšnjo nedeljo prišel na cilj teka po "Slovenski transverzali".To je samo eden v vrsti podvigov, ki se jih je "Hilarij" lotil in jih tudi realiziral. Sicer je pot planinske transverzale pretekel že predlani, a je imel tokrat več sreče z vremenom, čeprav ni bil daleč od tega, da bi ga ponovno oplazila strela, kot se je to zgodilo predlani. Transverzalo je leta 1995 pretekel v enajstih dneh, tokrat mu je rekord uspelo celo podreti. Namreč za pot od Bolfenka do Ankarana je potreboval le deset dni. Radovana smo srečali nekaj kilometrov pred
Nekaj kilometrov pred cil|em radovan Skubic ni kazal znake utrujenosti.
ciljem in takrat nam je dejal:"Presrečen sem, da sem uspel priti tako daleč in vem, da mi bo uspelo priti do cilja. Če se sedajle nekako ozrem nazaj in se spomnim, koliko truda je bilo potrebnega, koliko odrekanja, ne vem, če bo prihod v cilj vse to poplačal. Ampak kakorkoli že, upam, da sem uspešno predstavljal občino Zagorje in vse sponzorje, ki so mi pomagali do tega uspeha. Radovan je torej trdno verjel v svoj prihod na cilj, v kar smo, roko na srce, verjeli tudi mi in peščica Zagorjanov, ki s(m)o se zbrali na cilju, da pozdravimo našega fenomena. Radovan seveda na poti ni bil sam, saj so ga vseskozi spremljali njegova žena Ivi, sin Janez in Stane Hudolin. In brez teh ljudi
Radovan v družbi z Stanetom Hudolinom in prijazno domačinko.
Po prihodu na cilj se prileže požirek šampanjca.
Radovanu ne bi uspelo, kar mu je. In zato še enkrat iskrene čestitke, Radovan!
Peter Motnikar
Če se malce ozremo nazaj, lahko ugotovimo, daje prav prihod v cilj edina temna stran teka. Namreč zakaj? Iz Zagorja bi moral v Ankaran priti avtobus, na katerem naj bi bili vsaj tisti Zagorjani, ki jim je kaj mar za svojo občino in za Radovana. Da ne govorimo o predstavnikih občine Zagorje, ki so resda podpirali njegov podvig in ga tudi sponzorirali, toda naše mnenje je, da si je Radovan zaslužil, da bi ga v Ankaranu pričakalo vsaj 50 Zagorjanov, ki so imeli na voljo brezplačen prevoz do Ankarana. Zakaj do tega ni prišlo, dragi Zagorjani in Zagorjanke, se vprašajte sami, kajti to ni bil le prihod na cilj nekega človeka, ki je pretekel npr. Slovensko Primorje. To je bil prihod na cilj človeka, ki je moral 10 dni krvavo delati (da ne omenjamo vsega treninga), daje dosegel to, kar je. In, da ne bi sedaj preveč polemizirali o tem, zakaj ga ni pričakalo več ljudi, naj zapišem le še slednje: v nedeljo, 13.julija, je Radovana na cilju pričakalo okoli 15 Zagorjanov, ki so bili ponosni nanj in na občino Zagorje, ki jo je predstavljal. V trenutku, ko je Radovan prišel na cilj, smo se počutili, kot da smo nekaj posebnega, mi Zagorjani in Zagorjanke in se nismo nič ozirali na Primorce, Italijane, Avstrijce in Nemce,...Tisti trenutek smo obstajali le mi in nihče drug in s ponosom lahko rečemo: HVALA VAM, RADO !
Čas je bil pomemben dejavnik na poti.
NOGOMET
K&f j® &®¥®ga ¥ €¥tft, lasa^sMU. teat ®llf aim f
Zagorje - Tudi v "mrtvi sezoni" se dogajanje na nogometni sceni ni "ohladilo", ampak so bili dejavni v obeh upravah obeh zasavskih dru-goligašev. pojdimo najprej v Zagorje. Zaenkrat je situacija zelo nejasna, končala pa so se ugibanja okoli trenerja. To je le za kratek čas postal Boris Vraz, neuradno pa so bili igralci z njim nezadovoljni, in kot kaže ga bo na vroči trenerski klopi nasledil Danilo Bantan. Jasno je, kdo so igralci, ki so odšli: Druško-vič, Čirič, Stojanovič in Petrušič. Kar se prihodov tiče, je zaenkrat jasno le, da seje ekipi pridružil Nedeljko Barič, uprava pa se pogovarja še z nekaj igralci.
V Trbovljah zaenkrat trenirajo le Kem, Žlak. Props, Alič in nekateri mladi igralci, medtem, ko so ostali še na dopustu. Od novincev so prišli
Nedel|ko Barič bo, kot kaže, v naslednji sezoni igral v Zagorju.
De|an Povšnar se vrača na nogometne travnike.
Sašo Novak, Primož Lajovic (Ježica) in Simon Žnidar (Publikum). Trener Edin Osmanovič ima na svojem spisku želja še nekaj imen, najbolj kritično pa je mesto vratarja. Pintol je namreč odšel, Osmanovič pa je postavil zahtevo upravi, da najde nadomestilo za Pintola. Vkolikor se to ne bo zgodilo, se zna zgoditi, da tudi Osmanovič ne bo trener Rudarja.
Peter Motnikar
MALI NOGOMET
Izlake - Nk Mladost je ob svoji 2o.letnici organizirala turnir s tradicionalnimi rivali, ekipami Udarnik, Izlake in dvema ekipama Mladosti. Turnir je z začetnim udarcem odprl zagorski župan Matjaž Švagan. Sponzorji, ki so pripomogli k organizaciji turnirja, so: Občina Zagorje, Soboslikarstvo Anton Lavrač, Trgovina Obrezija, GD Izlake, Bife Maln, Andrej Lavrač, Bojan Brvar, ETV Zasavje, Ajda, Foto Stave in Zasavc.
Rezultati: Mladost 1 - Udarnik 0:1 (Grošelj)
Mladost 2 - Izlake 1:3 (M.Mali; Brvar 2,Brečko)
Mladost 2 - Udarnik 1:1 (M.Mali; Baš)
Mladost 1 - Izlake 2:6 (D.Lipovšek, Smrkolj; Brvar 3, Hribar 2, Brečko)
Vse sodelujoče ekipe na turnirju na gasilskem posnetku.
Mladost 1 - Mladost 2 1:6 (Smrkolj; M.Mali 3, Jaklič, A.Lavrač, J. Lavrač)
Izlake - Udarnik 1:0 (Goste).
Končni vrstni red: 1.Izlake 4 točke, 2.Mladost 2 3 točke. 3.Udarnik 3 točke, 4.Mladost 1 Otočk.
Peter Motnikar
* V NASLEDNJI ŠTEVILKI ZASAVCA NA ŠPORTNIH STRANEH PREBERITE: *
* EDIN OSMANOVIČ; O NOGOMETU IN ZAKULISJU V ZAGORJU IN TRBOVLJAH
*	ŠPORTNIK MESECA JUNIJA; BRANE MARINČIČ
* ŠPORTNE VESTIČKE IN REZULTATI * IN ŠE MARSIKAJ DRUGEGA
*	Z4 VROČE DNI - ZASAVC (ŠPORT) TE OHLADI! *
Ekipa Mladosti je praznovala 20 letnico obstoja.
Sprejem za litijske športnike
Litija - Litijski župan Mirko Kaplja je ob dnevu državnosti pripravil sprejem za litijske športnike, ki so se izkazali v pretekli sezoni. Ob prisotnosti tajnika Martina Hostnika, predsednika športne zveze Litija, Berta Pavlija, in sekretarja Igorja Parkelja, je župan najprej poudaril, da naj bi bili ti sprejemi tradicionalni in vsako leto. Sicer pa je v nagovoru še omenil, da se občina zaveda, da nameni premalo denarja za litijske športnike in upa, da se bo to spremenilo na boljše. Sicer pa je povdaril, da je Litija imela in ima uspešne športnike in so njihovi uspehi veliko vredni za samo občino. Nenazadnje imajo v Litiji letos državne prvake. Predstavnik športnikov je dejal, da športniki res pogrešajo večje sodelovanje občine in sicer v obliki denarne pomoči, da včasih športniki niti ne vedo kako težko je priti do denarja. Obljubljati podobne rezultate kot iz minule sezone, bi bilo res nehvaležno, a vsi upamo, da jim bo to uspelo. Župan je povabljenim športnikom kot priznanje občine predal Valvazorjev srebrnik.
In kdo so športniki, ki so prejeli priznanje: KLUB MALEGA NOGOMETA ASSALON1 COSMOS - državni prvaki 1996/97 SAŠO ŠMEJC - državni prvak v lovu rib s plovcem do 15 let KLEMEN MAHKOVIC in DAVID SELOVSKI - za dosežene rezultate v kegljanju
IRENA NAGODE - lokostrelstvo
BRIGITA PLEMENITAŠ in MATEJ
KIMOVEC - pon do kwan
SAŠO PLEMENITAŠ, TILEN ŠTRUS in
DAVID JAKOPIČ - karate
BRANE ROZMAN - letalsko modelarstvo
Stane Kokalj
Plavanje - 28.Lučkin memorial
Trbovlje - V Trbovljah je prejšnji teden potekal 28.Lučkin memorial, ki se ga je udeležilo 278 plavalcev iz 16 klubov iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Tekmovalci so nastopali v disciplinah lOOm delfin, lOOm hrbtno, lOOm
ip&bt

TRGOVINA, ZASTOPANIE, EKONOMSKO SVETOVANJE
Rudarsko 2,1420 Trbovlje, tel.: 0601 -26-102 del. čas: 8.00-12.00 in 16.00-19.00 soboto 8.00-12.00
-------------------------------------------
prsno in lOOm prosto.
Rezultati: 8x50m prosto: 1.Triglav 1 (čas 4:00:18), 2.Neptun Celje (4:03:14), 3.Vitacel Celulozar (4:05:87),...5. Rudar Trbovlje (postava Košnik.Sazmič, Bola, Leskovec, Bočko, Kurent, Dornik, Filipovič, (čas 4:12:35).
lOOm delfin (moški A): 1 .Luka Berdajs (TK), 2.Blaž Bajc (KAM), 3.Dejan Kocijan (OL).
lOOm delfin (moški B): 1.Jernej Ocepek (VV),... 6.Iztok Požun, 16.Davor Gregorčič,
19.Matej Duranovič, 25.Rok Prašnikar, 26.Miha Štendler, 27.Robi Piki (vsi Rudar).
lOOm delfin (ženske A): 1.Tjaša Brežnik (OL),... 8. Tamara Bočko (Rudar).
1 OOm delfin (ženske B): 1 .Kristina Klemenčič (VCK),... 16.Anja Vajdič (Rudar).
lOOm hrbtno (moški A): l.Jan Jenko (RPB), 10.Marko Salmič, 15.Nejc Košnik, 17.Sašo Garantini (vsi Rudar).
lOOm hrbtno (moški B): 1 .Jure Bola (Rudar), 5.Lado Leskovec, 25.Aljoša Seiko, 36.Uroš Grivec, 37.Grega Gračnar 39,- 44. Urban Brvar, Tomaž Deželak, Jure Gačnik, Boštjan Lukšič, Davor Podbregar, Jure Potrpin (vsi Rudar).
lOOm hrbtno (ženske A): 1.Tanja Marentič (KAM).
lOOm hrbtno (ženske B): l.Anja Čarman (TK), 28.Lavra Filipovič, 32.Simona Lukšič, 36.Sandra Zajc (vsi Rudar).
lOOm prsno (moški A): l.Jaka Kovač (TK), lO.Marko Salmič (Rudar).
lOOm prsno (moški B): l.Jaka Marušič (VCK), 3.Iztok Požun, 6.Goran Beširevič, 7.Matej Duranovič, 16.Aljoša Seiko, 25.Urban Brvar, 26.Robi Piki, 28.Siniša Bilandžič, 29.Rok Klemen, 32.Boštjan Lukšič.
lOOm prsno (ženske A): Anja Soršak (RPB).
1 OOm prsno (ženske B): 1 .Saša Piškur (RPB), 7.Anja Kurent, 14.Nives Dornik, 23.Katarina Keršič (Rudar).
lOOm prosto (moški A): l.Rok Hudahmet (NC), 31.Nejc Košnik, 32.Sašo Garantini (Rudar).
lOOm prosto (moški B): l.Jure Majdič (IL), 3.Jure Bola, 21.Lado Leskovec, 26.Goran Beširevič, 44.Davor Gregorčič, 52.Uroš Grivec, 58.Grega Gračnar, 60.Miha Štendler, 62.-66.Tomaž Deželak, Jure Gačnik, Rok Klemen, Jure Potrpin, Davor Podbregar (vsi Rudar).
lOOm prosto (ženske A); 1.Tjaša Brežnik (OL), 12.Tamara Bočko (Rudar).
lOOm prosto (ženske B): 1. Anja Čarman (TK), 13.Anja Kurent, 30.Nives Dornik, 35.Lavra Filipovič, 39.Katarina Keršič, 42.Sandra Zajc, 43.Anja Vajdič, 47.Simona Lukšič (vsi Rudar).
Peter Motnikar
-------- \
ŠPORTNIK MESECA JUNUA JE BRANKO MARINČIČ !
Že spet je mesec naokoli in čas, da ponovno razglasimo športnika meseca, tokrat za mesec junij. Športnik meseca je postal Branko Marinčič, vratar KMN Magros - Domadenik, kije dobil 18 glasov. Poleg njega ste glasovali še za Igorja Čarmana (11), Simona Šinka (2), Metko Lukančič, Saša Korbarja in Radovana Skubica (1). Tokratni nagrajenec je postal Branko Praznik, Polje 8, 1410 Zagorje. Tako zmagovalec, kot izžrebanec bosta nagrajena z bonom v vrednosti 5.000,00 SIT v trgovini ŠPORT PLUS v Trbovljah.
V _________________________________z
Športna obutev
CONVERSE,
ALI STAR, ADIDAS,
NIKE,
REEBOK,
PUMA,
ELLESSE,
FILA
ter vsa ostala oprema in oblačila za prosti čas in sprostitev.
I
I
I
I
I
V
, mmmsm
za naj športnika
GLASUJEM ZA__________
IME IN PRIIMEK_______
NASLOV ______________
OBČINA ______________
fotokopii ne upoštevamo
\
I
I
I
I
I
r, p nrin iTn
Tll iTin ul.
Sponzor strani: PETROL
Piše: Primož Kostajnšek
Stari in novi rekorder Mauro Nesti
Član Petrol Proton Racing Teama Jani Trček je s svojim fordom escortom cosworth že drugič zapored osvojil prvo mesto na "hišni" gorsko hitrostni dirki Ferrari 97 v Ilirski Bistrici. Dirka je že lani dobila naziv najbolje organizirane GHD prireditve pri nas in tudi letos ga bo skoraj zagotovo obdržala, zato odgovornim pri Petrolu prav gotovo ni žal, da so jo vzeli pod svoje okrilje.
Dirka je letos poleg slovenskega državnega prvenstva štela še za avstrijsko in hrvaško prvenstvo, prvenstvo centralnoevropske cone in tako imenovani FIA interna-tional challenge, zato seje na startu pojavilo kar 75 voznikov. Tudi njihovi avtomobili so bili sila različni: od predzgodovinskih fiatov ritmo, preko sodobnih rally avtomobilov, superturismo dirkalnikov, pa do formul in prototipov.
Dvojno zmago protonovcev na domači dirki
Hitri Dekleva, še preden ga je izdal menjalnik.
Po trening vožnjah ja najboljši čas med našimi postavil Slavko Dekleva z BMW 320 ST in tako pokazal, da tako njemu kot tudi njegovemu avtomobilu ta hitra proga izredno ustreza. A že prva tekmovalna vožnja je vse postavila na glavo. Le nekaj minut pred startom prvega tekmovalca se je namreč močno ulilo. Zaradi mokre proge se je nekaj tekmovalcev v formulah nastopu celo odpovedalo, rallyisti v štirikolesno gnanih dirkalnikih pa so v mislih prav gotovo nadaljevali svoj ples dežja. Kljub temu je s prvo progo najhitreje opravil Čeh Josef Krečmer s prototipom Lucchini in za več kot tri sekunde prehitel prvega favorita in lanskega zmagovalca Italijana Maura Nestija. Druga vožnja je potekala v sončnem vremenu in po povsem suhi progi, tako da so se časi vseh nastopajočih izredni popravili. Vsem dvomljivcem je v idealnih razmerah odgovoril Nesti, saj je vozil daleč najhitreje in svoj lanski rekord proge popravil kar za dve sekundi.
Minimalne razlike pred zadnjo vožnjo so obljubljale še zanimive boje. Najprej je eden izmed avstrijskih tekmovalcev hotel preveč, zletel je s proge med gledalce, a se je vse srečno končalo. Med slovenskimi tekmovalci so imeli
realne možnosti za zmago šeTrček, Jemc in Dekleva. Prva dva sta vozila izjemno izenačeno, končni čas pa je za 6 desetink sekunde kazal v prid Trčku. Deklevi ni preostalo drugega, kot da vozi na vso moč in prav to je tudi naredil. A menjalnik njegovega BMW se s tem ni strinjal in se je ne enem izmed ovinkov razletel. Pri tem je ostalo na progi precej olja. Medtem, ko so ga funkcionarji odstranjevali, se je še enkrat ulilo. Nesti se je vožnji v dežju odpovedal in skupna zmaga je tako ostala Krečmerju,Trček pa je slavil v slovenski konkurenci.
Omeniti moramo še ostale zmagovalce. V razredu superturismo je slavil Črtaličfpeugeot 405) pred Božičem(opel astra). V skupini A do 2000 ccm je bil najhitrejši Jereb(seat ibiza) pred Komelom (opel astra) in v skupini N Popovič(mitsubishi lancer), ki je ugnal tudi italijanskega prvaka Di Fanta, pred Rihtarjemfford escort).
Gledalci so bili po dirki bolj kot z vremenom zadovoljni z odličnimi predstavami voznikov. Hujših nesreč ni bilo, zato lahko le upamo, da bo prizadevnim organizatorjem kandidatura za evropsko prvenstvo uspela in bomo lahko najboljše evropske gorske voznike občudovali na dirki Ferrari 98.
PETROL
PROTON
Momm oua novih mmii.
PROMET
Hrastnik, 13. julij - Ob 17.25 uri je H.S. iz Hrastnika vozil osebni avto po regionalni cestik iz smeri Dola proti Marnem. Na cesti VDV brigade je zaradi prevelike hitrosti izgubil oblast nad vozilom, ki ga je začelo zanašati po cesti in skozi živo mejo je treščilo v betonsko ograjo last R.B. H.S. je na vozilu povzročil za 10.000, na betonski ograji in živi meji pa za 15.000 SIT škode. Policisti so zoper njega podali predlog SP.
Hrastnik, 18. julij - Ob 6.50 uri je H.M. iz Trbovelj vozil avto R laguna po regionalni cesti iz smeri Steklarne proti Dolu za voznikom J.A. iz Trbovelj, kateri je na prehodu za pešce na Riklovem mostu ustavil. Ker H.M. ni imel dovolj velike varnostne razdalje, je trčil v zadnji del njegovega avtomobila. Nastalo je za 250.000 SIT materialne škode. Zoper H.M. je bil podan predlog SP.
Hrastnik, 18. julij - Ob 18.20 uri je Ž.H. iz Hrastnika vozil po magistralni cesti od Hrastnika proti Zidanemu mostu. V Suhadolu ni upošteval znaka za časovno omejitev vožnje in z vožnjo nadaljeval, na zoženem delu odseka pa je zaradi prehitre vožnje čelno trčil v nasproti vozeče vozilo R 5, last
O.I. iz Hrastnika. Policisti so ugotovili, daje O.l. vozil pod vplivom alkohola, zato so zoper oba podali predlog SP. Škode je za 300.000 SIT.
Hrastnik, 18. julij - Od 22.45 ure dalje do iztreznitve so policisti na PPTrbovlje pridržali K.B. iz Hrastnika. Ko sta ga policista ustavljala, z motornim kolesom ni hotel ustaviti, ampak je zapeljal zelenico, ob ponovnem ustavljanju pa je ugasnil luči in zapeljal proti policistu. Policista sta ga izsledila na Cesti padlih borcev, kjer je odvrgel motor in se skril za grmovje. Pri postopku se je začel upirati, zmerjati policiste in se postavil v položaj za napad. Policista sta uporabila strokovni prijem in s sredstvi za vklepanje preprečila nadaljnjo kršitev. Najprej sta ga pripeljala na Policijski oddelek Hrastnik, kjer je bil zanj odrejen preizkus alkoholiziranosti, ki pa ga je K.B. zavrnil. Na podlagi 37. A člena Zakona o prekrških mu je bilo kolo z motorjem zaseženo, zoper njega pa podan predlog sodniku za prekrške zaradi kršitve določil Zakona o prekrških zoper javni red in mir in Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa.
Hrastnik, 19. julij - Ob 20.15 uri je B.F. iz Litije vozil osebni avto po magistralni cesti od Trbovelj proti Zagorju. Pri odcepu za Podkum je zapeljal na levo stran ceste v trenutku, ko mu je nasproti z osebnim avtom R 5 pripeljal Š.M. iz Zagorja, ki je, da bi preprečil trčenje, ustavil. Toda B.F. je vožnjo nadaljeval, zato je bil v Zagorju ob Savi ustavljen v bližini ZD. Zavrnil je preizkus alkoholiziranosti in začel na policiste vpiti, zato so se policisti odločili, da preizkus opravijo na policijski postaji, čemur pa seje spet uprl. Odvzeli so mu vozniško dovoljenje in mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. Prostore policijske postaje je zapustil, a so bili policisti ob 21.30 zaprošeni za intervencijo, ker je pri blagovnici Živa obležal neznan moški. Spet so našli B.F. in ga poskušali legitimirati, a se je temu uprl in jih pričel zmerjati. S strokovnim prijemom so ga obvladali in ga do 9.00 ure naslednjega dne pridržali, nato pa je bil priveden k sodniku za prekrške.
Laško, 14. julij - Ob 20.00 uri je prišlo do prometne nezgode na regionalni cesti v Šmarjeti. Voznik M.I. je vozil iz smeri Marnega proti Šmarjeti. V levem ovinku ga je zaradi prevelike hitrosti zaneslo na nasprotni pas, kjer je trčil v nasproti vozeči avtomobil voznice Ž.Č.H. Za njo
je pripeljal voznik K.P., ki je, da bi preprečil trčenje, zavil v desno in trčil v zaščitno ograjo. Pri trčenju je bila voznica lažje telesno poškodovana. Na vozilih je nastalo za 650.000 SIT materialne škode. Sledi predlog sodniku za prekrške zoper M.I.
Laško, 17. julij - Ob 22.45 uri je S.G. peljal po magistralni cesti iz Suhadola proti Zidanemu mostu. V ostrem levem ovinku je zaradi prevelike hitrosti trčil v zaščitno ograjo. Od tu ga je odbilo in s prednjim delom vozila je trčil v ohišje elektronskega pogona zapornic. Pri tem sta bila voznik in sopotnica H.S. huje telesno poškodovana, sopotnik K.D. pa lažje. Zoper voznika bo podan predlog sodniku za prekrške.
Litija, 11. julij - Ob 12.50 se je zgodila v Verneku prometna nezgoda. Povzročil jo je Č.M., ki je vozil v smeri Litija Ljubljana. Prehiteval je in trčil v nasproti vozeče tovorno vozilo. Materialne škode je za 700.000 SIT. Povzročitelja so predlagali SP.
Litija, 11. julij - Zvečer ob 22.30 je V.S. na Sitarjevški cesti v Litiji povozil srno. Nastala je manjša materialna škoda.
Šmartno, 12. julij - Ob 6.10 se je zgodila prometna nezgoda, ko je PL vozil po Šmartnu in izsilil prednost vozniku Š.G. Materialna škoda znaša 200.000 SIT. Povzročitelja so predlagali SP.
Litija, 13. julij - Na mostu staT.M. in J.A. vozila preveč po sredi ceste in sta se oplazila. Nastala je materialna škoda.
Litija, 14. julij -17.21 na regionalni cesti Litija - Gabrovka je vozil D. A. in izsilil prednost vozniku B.T. Prišlo je do oplazenja vozil in B.T. je vsled tega zapeljal s ceste. Nastala je škoda za 200.000 SIT, povzročitelja pa gre k SP.
Hotič, 14. julij - PD. je ob 21.15 vozil po regionalni cesti in trčil v nasproti vozeči avto last N.H., ki pa je pravilno vozil. Policisti so pri obravnavi ugotovili, da je PD. pod vplivom alkohola, saj je napihal 1,97 ml alkohola. Škode je za 150.000 SIT. Zoper povzročitelja sledi predlog SP.
TVbovlje, 13. julija ob 13.45 uri je H.J. vozil po Cesti oktobrske revolucije proti Rudarski cesti. Zaradi neprimerne hitrosti je pri piceriji Dimnik oplazil osebni avtomobil, ki gaje vozil M.M. H.J.
je obrnilo na streho in je po strehi drsel po cesti naprej. V nesreči je nastala le materialna škoda.
Zagorje, 12. julija ob 5.40 uri je prišlo do prometne nesreče na Izlakah v bližini hiše Obrezija L Voznik osebnega vozila yugo je zaradi neprimerne hitrosti v blagem desnem ovinku zapeljal levo na bankino, kjer je izgubil oblast nad vozilom ter se prevrnil po brežini na travnik. Zviti voznik je sicer vozilo po nesreči odstranil, a so ga policisti kljub temu izsledili, tako da bo zoper njega podan predlog sodniku za prekrške, poravnati pa bo moral tudi škodo, ki jo je povzročil na travniku in ograji.
Istega dne ob 19.25 uri je prišlo do še ene nesreče na Izlakah, v kateri sta bila udeležena dva D.V.-ja. Prvi je vozil iz Izlak proti Obreziji in pri lokalu Valvasor mu je drugi izsilil prednost. Nastala je le materialna škoda.
Zagorje, 13. julija ob 23.20 uri je prišlo do še ene nesreče na Izlakah. Voznik kombi vozila je pri lokalu Maln ustavil, nato pa brez vzroka zapeljal vzvratno in trčil v vozilo, ki je stalo za njim. Ko ga je oškodovanka obvestila, da je trčil vanjo, je odpeljal s kraja nesreče. Eno uro po tem so ga policisti izsledili in ugotovili, da kaže znake alkoholiziranosti. Preizkus je odklonil, a se bo kljub temu srečal s sodnikom za prekrške.
KRADEJO KOT SRAKE
Laško, 12. julij - M.D. je prijavil, da so mu vlomili v osebni avto in mu ukradli zadnjo polico z avtozvočniki v vrednosti 30.000 SIT. Malo kasneje so policisti iz Policijske postaje obvestili, da so ustavili vozilo, v katerem je bila polica z zvočniki. Zoper tatove sledi kazenska ovadba.
Litija, 12. julij - Ob 7.00 zjutraj je E.A. prijavil, da so mu ponoči neznani storilci vlomili v avto in mu vzeli prometno dovoljenje, zavarovalno polico, zeleno karto ter ploščico avtoradia. Storilca iščejo.
Hude Ravne, 13.7. - Neznani storilec vlomil v starejšo hišo, se malo odžejal in napravil manjšo materialno škodo. Storilca bodo našli.
Kresnice, 17. julij - Uslužbenka trgovine MK
AUFBIKS
Laško, 17. julij - Ob 21.30 uri sta se v Tevčah sprla sostanovalca V.V. in O.M.. Policisti so ugotovili, daje bil vzrok prepira alkohol. Zoper O.M. sledi prijava sodniku za prekrške.
Pri osnovni šoli Tončke Čeč v Trbovljah je P. L nekoliko pretepel O.B., tako da so ga prepeljali v bolnico. Ko se je pri P.I. zglasil O.B.-jev oče, je le-ta zagrozil, da bo O.B.-ja pretepel še enkrat, ko pride iz bolnice.
Z "dobrimi" sosedskimi odnosi se lahko pohvalita Š.M. in D.E. iz Trbovelj. Slednji je prvemu v noči na 18.7. v vrata zapičil velik nož, ker ga ni povabil na pijačo.
Zagorjani imajo raje "dobre" bratske odnose. V noči na 19.7. sta brata A.M. in B.M. razgrajala v stanovanju na Polju s tem, da sta se prerekala in pretepala. B.M. je bil toliko pri pameti, da se je po prihodu policistov umiril, kar pa zaA.M. ne velja, zato so ga modri vzeli s sabo in ga nastanili v prostori za iztreznitev.
Veselo je bilo tudi v lokalu Štulm, kjer je 19.7. M.K. začel z izzivanjem in enega izmed gostov tudi udaril. Ker ga je lastnik napodil iz lokala, je iz protesta z glavo večkrat udaril v zid in očital lastniku, da ga je pretepel. Policisti so ga napotili domov, mi pa lahko le upamo, da so bili udarci dovolj močni, da bo prišel k pameti.

GZ iz Kresnic je zjutraj prijavila vlom v trgovino. Storilec je prišel skozi streho in pobral 28.000 SIT gotovine. Storilcu so na sledi.
Litija, 17. julij - Ponoči so vlomili v avtobus SAP Ljubljana, parkiran pri Športni dvorani in vzeli strojček za karte. Povzročili so za 100.000 SIT škode.
V	času od 4.7. do 7.7. so neznanci vlomili v osnovno šolo Ivan Cankar in odnesli računalnik. Za njimi še poizvedujejo.
7.7. se je na Policijski oddelek Zagorje zglasil zasebnik, ki izposoja videokasete in prijavil, da so mu v roku 14 dni neznanci odtujili 23 videokaset v skupni vrednosti 87.400 SIT. Z zbiranjem obvestil so ugotovili, da so tatvine izvršili trije mladoletniki. Bili so kar dobro organizirani, saj je ponavadi eden zamotil oškodovanca, drugi pa je medtem nabiral kasete. Kasete so vrnili.
V	noči na 8.7. so neznani storilci vlomili v kiosk fast food na zagorski avtobusni postaji. Odtrgali so ključavnico obešanko in odtujili za 58.000 SIT prehrambenih artiklov, radiokasetofon in ženske kavbojke. Kasneje je bilo ugotovljeno, da sta tatvino izvršila dva mladoletnika in si na tak način popestrila dolgočasne nočne ure. Sledi kazenska ovadba na sodišču za mladoletnike.
PIVO, CVETJE IN PESTI
Laško, 11. julij - Na Policijsko postajo je prišel N.M. in povedal, da gaje na mostu neznanec udaril z vrčem za pivo po glavi. Policisti so ugotovili, da je N.M. s prijatelji šel preko mosta, pri tem je brat imenovanega pozdravil dekle iz druge skupine. Mimo je pritekel mlajši fant in N.M. udaril z vrčem po glavi in mu povzročil lažjo telesno poškodbo.
Policisti so kršitelju že na sledi.
Laško, 11. julij - V luna parku je prišlo do pretepa, ki se je začel s prepirom med lastnikom Luna parka N.L. in obiskovalcem J.A.. Zoper oba je bil napisan predlog sodniku za prekrške.
Laško, 13. julij - V nočnem času je na prireditvi Pivo in cvetje prišlo do pretepa med skupinama iz Celja in Laškega. Pri tem se je pretepalo osem fantov, V.B. pa je dobil lažjo telesno poškodbo. Za vse sledi predlog sodniku za prekrške.
OPOZORILO!
V LITIJI SE POJAVLJA OSEBA Z RDEČIM GOLFOM KRANJSKE REGISTRACIJE IN SE IZDAJA ZA ZASTOPNIKA FIRME, KI ODKUPUJE DELNICE IN CERTIFIKATE, BODITE PREVIDNI!
Dole, 20. julij - Krajan je sporočil, da leži med Zagozdom in Dolami ubita srna. Patrola je ugotovila, da je neznanec srni odrezal glavo in prednjo taco.
Litija, 21. julija - B.M. je s prijateljico odšel v gozd, malo sta pogledala za gobami, nakar je prijateljico izgubil. Popoldne je prišla domov sama.
Ponoviče, 21. julij - Krave so ušle iz ograde in se sprehajale prosto po vasi ter po cesti in dvoriščih. Na železniško progo na srečo ni šla nobena.
PASJE ŠTORIJE
17. julija je občanka Zagorja J.S. obvestila Policijski oddelek, da je sosedov pes ugriznil njenega sina. Policisti so kasneje ugotovili, da seje pes last I.Z. snel z verige, stekel k sosedu in napadel
njihovega psa. Ko je posredoval L.S., ga je pes ugriznil v roko. Ko je to opazila njegova mama J.S., je vzela večjo palico in z njo psa lopnila po glavi. Pri tem mu je izbila dva zoba. Epilog: zoper lastnika
I.Z. sledi predlog, ker ni primerno zavaroval domače živali, lahko pa sledi tudi predlog J.S. zaradi poškodovanja tuje lastnine.
IZ SPISOV KAZENSKIH OVADB
*	27.6. je bil v Zagorju legitimiran M.M. iz Sevnice. Pri njem so našli 12 zvitkov cigaret z marihuano, ki jih je imel namen prodati na koncertu Zgaga v Litiji. Zasegli so jih in podali kazensko ovadbo.
*	V mesecu juniju sta dva mladoletnika iz Zagorja iz videoteke Bambi ukradla najmanj 10 videokaset z erotično vsebino in jih prodajala na igrišču osnovne šole.
*	V mesecu maju je trojica ljubiteljev cvetja z najmanj 7 vikendov odnesla cvetlične lončke v skupni vrednosti najmanj 50.000 SIT. S tem sije članica trojice S.S. olepšala dom.
*	G.D. iz Trbovelj je 30.6. podala ovadbo za posilstvo. Po zbiranju dokazov so policisti prišli do nekoliko drugačne zgodbe. Omenjena ženska je v družbi treh moških in obilice alkohola prebila noč v prijateljevem stanovanju. Zjutraj je enega izmed moških nagovorila k spolnim odnosom. Ko je to opazil drugi, se je to zahotelo tudi njemu, zato mu je ustregla. Tretji ni imel takšnih želja, saj je bil še preve č v omami alkohola. Zaradi krive prijave so policisti podali kazensko ovadbo.
Tortum
Nasipi 45 1420 Trbovlje Tel.: 0601/29-018, 21-682 Fax: 0601/29-018
VAROVANJE PREMOŽENJA
izdelava projektov varovanja
dobava in montaža opreme za tehnično varovanje
priklop sistemov varovanja na naš nadzorni center v Trbovljah
NOVOST! ZA CAS DOPUSTA VAM V STANOVANJSKIH ALI POSLOVNIH PROSTORIH LAHKO VGRADIMO ZAČASNI ALARMNI SISTEM,
PRIKLOPLJEN NA NADZORNI CENTER V TRBOVLJAH!
■	Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico in jo ■
■	poslati na naslov UrodništvaZasavca,Cesta20.julija2c,l4IOZagorjeobSavi.Objavilibomo * | le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objav- |
■	Ijamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo takrat, ko ■ ® je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
PRODAM hišo z zemljiščem, v Šentjanžu na Dolenjskem, tel.: 21-
850
PRODAM lastno hišo, urejeno ali menjam za lastno stanovanje, tel.: 65-201
PRODAM zazidljivo parcelo v z lokacijskim dovoljenjem, 1.200 m2, tel.: 061/881-045 PRODAM parcelo na Golovcu v Trbovljah, 1.200 m2, tel.: 21-841 PRODAM 4 sobno stanovanje -2 kopalnici, 2 balkona, 94 m2, v Trbovljah, tel.: 24-808 PRODAM 2 sobno stanovanje, opremljeno, tel.: 61-531 ali 61-889 PRODAM garažo na Kešetovem, tel.: 29-487 ODDAJAM turistična stanovanja s 6,5 in 3 posteljami v Luciji pri Portorožu, tel.: 066/771-417 ODDAM dvo in Vi sobno stanovanje, telefon, centralno ogrevanje, garaža, vrt, na Savski cesti v Zagorju, 400 DEM/mes., tel.: 061/778-696
KUPIM hišo ali stanovanje v Trbovljah, tel.: 29-569
KUPIM Y 45 koral, bele ali kovinske barve, brezhiben, lepo ohranjen, tel.: 43-754 PRODAM 126 P, 1.	89,
garažiran, prodam za 1.200 DEM, reg. do 6/'98,43-421
PRODAM Alfa Romeo, 1,3, modre barve, 1. '86, vlečna kljuka, električno odpiranje stekel, tel.: 22-461
PRODAM VW Jetta 1,6, model '90, prev. 95.000 km, servisna knjižica, alu platišča, nove gume radio, halogenke, reg. do 6/'96, tel.: 24-512, Aljoša
PRODAM Z 750, prev. 40.000 km, nove gume, tel.: 27-464
PRODAM kombi C - 25 D z opravljenim generalnim servisom, tel.: 44-332
PRODAMTAMT 170, kiper,l. '82, reg. do 4/’98, cena 8.500 DEM, tel: 21-841
PRODAM motor za Wartburg, Jože Odlazek, Zg. Izlake 24, Izlake
PRODAM APN 6 - razstavljen, tel.: 43-565
PRODAM alu platišča 15 col, tel.: 73-615
PRODAM kosilnico GORENJE UNIVERZAL, 127 cm, tel.: 75-323
PRODAM APN 6, 1. '87, lepo ohranjen, cena 350 DEM, tel.: 24-307
UGODNO prodam bencinski agregat 2 kw, 220 V, tovorno prikolico za osebni avto in betonski mešalec, tel.: 063/736-045 po 19.00 uri
za brezplačni mali oglas 5 Tekst: ..............................
m
O .....................................
z
U .....................................
>
<	Moj naslov:
<
N
PRODAM frezo za kosilnico Gorenje Muta, tel.: 76-343
PRODAM deško kolo na 5 prestav, cena 8.000 SIT, tel.: 66-099, po 16. uri
PRODAM dva zvočnika, ojačevalec in CD player Samsung, tel.: 77-184
PRODAM zmrzovalno skrinjo LTH ŠKOFJA LOKA, cena po dogovoru, tel.: 25-638 PRODAM računalnik C 128 s kasetarjem, 5 kaset in TV, tel.: 43-565
PRODAM kuhinjo s pomivalnim koritom, tel.: 21-583 PRODAM ohranjen trosed, raztegljiv v posteljo in dva fotelja, cena 300 DEM, tel.: 24-797 SEDEŽNO garnituro, 2 x kot, 2 x dvosed, 1 x trosed, tel.: 24-965 PRODAM stoječo risalno desko ROBOTRON REISS, tel.: 44-332 KUPIM učbenike za 2. letnik gimnazije, Katja, tel.: 66-087 PRODAM knjige - računalniške priročnike: COREL 5, WORD 6, PROGRAMIRANJE V WIN-DOWSIH, kupim priročnik za EXCEL, možna menjava, tel.: 64-166 ali 64-250, dopoldan PRODAM kombiniran otroški voziček in avtosedež, ki služi za prenos kot stolček za hranjenje ali gugalnik, tel.: 62-217 KOMBINIRAN voziček Dino, zelen, z motivom, rabljen 5 mesecev, cena 12.000,00 SIT, prodam, tel.: 45-189
PRODAM koštruna, starega 9 mesecev, Jože Odlazek, Zgornje Izlake 24, Izlake ODDAM mlade mucke, tel.: 43-590
INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719 INŠTRUIRAM slovenski jezik za OŠ in SŠ, tel.: 22-396 INŠTRUIRAM strokovne predmete elektrotehniške smeri, tel.: 64-285
ŽELITE boljšo oceno - poiščite pomoč - inštruiram MA in FI, po
želji tudi kakšen drug predmet, tel.: 29-390
STAVBNO KLEPARSKA dela, polaganje izolacij, montaža žlebov, strešne obrobe, snegobranov, hitro in kvalitetno, tel.: 27-885 POPRAVILO vseh vrst električnih aparatov, tel: 64-285 ČE VAM zamrzovalna skrinja pušča vodo, zamenjamo izolacijo -3 leta garancije, tel.: 064/332-053,
0609/624-731
IMATE poln disk, bi radi naredili rezervno kopijo podatkov na CD-ROM, tel.: 29-390
VEDEŽEVANJE iz kart RUN in JI-VINGA, srečne številke, razlaga sanj, tel.: 090/ 41-68, non-stop, strošek 156 SIT/minuto
SMREKOV opaž 1. kvalitete, cena 630,00 SIT m2, ladijski pod in brune po 1.100,00 SIT m2, na zalogi tudi drugi gradbeni les, možnost dostave, tel.: 063/762-986
IŠČEM pripravništvo, končala sem srednjo tekstilno šolo, tel.: 43-
565
IŠČEMO več prodajalcev za delo na terenu, tel.: 27-386 HONORARNO DELO, tel.: 64-250
ZAPOSLIMO REDNO ali
pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na naslov: Vafra Commerce d.o.o., Griže 125, 3302 GRIŽE, tel.: 063/715-735
ODKUP DELNIC Mercata, Dadas, Maxima, delnic serije B in G, certifikatov in ostankov, za gotovino, pridemo tudi na dom, tel.:
25-830
«olfM A6 DOMŽALE
Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale, Ljubljanska cestal tel.: 061/716-185, fax: 061/716-183
GENERALNI ZASTOPNIK MOTORNIH KOLES
MERCATOR, d.d.
PC GOLOVEC
Dunajska c. 107
p. p. 3234, 1001 LJUBLJANA
POSLOVNI SISTEM MERCATOR d.d. PC GOLOVEC LJUBLJANA
daje v NAJEM PISARNIŠKE PROSTORE na naslovu BLAGOVNICA,
Trg Franca Kozarja 1,1430 HRASTNIK
Vse iNfoRMAcijE dobiiE na teI. štev.: 0601/41^084
MERCATOR, d.d. PC GOLOVEC LJUBLJANA

ct> g.00	16.00 Uče
HORVAT TONČKA S P. PONOVIŠKA 8 1270 LITIJA
TEL. FAX.: 061/883-866
©E^TTOGnI
DfKLE ZA 51REŽB0 DOBI REDNO ZAPOSLIEEV
G. M.
podjetje gradbene mehanizaeije d.o.o. Zagorje - Kisovec
Objavlja prosto delovno mesto za nedoločen čas
VOZNIK AVTODVIGALA
Pogoji:
*	voznik B, C, E kategorije
z izpitom strojnika za avtodvigalo
*	delovne izkušnje dve leti
Pisne prijave pošljite na naslov:
G.M. d.o.o., Borovniško naselje 7, Kisovec
Sponzor: Studio Maga KIRKA d.o.o., Ljubljana
MIČNO
IME
OTOKA
VISA
ODŽAGAN KOS DEBLA, HLOD
HODNIKV
RUDNIKU
AMERIŠKA PEVKA (VOKO)
GLOBOKA KANJONSKA DOLINA POD VELEBITOM
IZKOPAVANJE
NASLOVNA JUNAKINJA ROMANA ANDERSENA-NEKUJA
GRŠKI
DRAMATIK
GORSKI
REŠEVALNI
ČOLN
/*
LOJZE
UDE
ČUŠIN
SILVA
KULTURNA
RASTUNA
STRANSKO
OBROBNO
DEJANJE
SVINČNICA,
GREZILO
IZRA4 IGRA OBRAZA
VRSTA
DETELJE
UROŠ
PREVORSEK
REKAV GRŠKEM PODZEMLJU
KUHINJSKA
ZAČIMBA
TIŠINA
IZKOPANA
ZEMLJA
VRSTA
TKANINE
DVIGANJE
MORSKE
GLADINE
NEODLOČEN
IZID
ŠAHOVSKE
PARTIJE
HUDA
UTRUJENOST
ZLITJE
REK
AMERIŠKA
IGRALKA
(SANDRA)
MATERINA
SESTRA
ČETRTI
RIMSKI
KRAU
SIN PRI ARABCIH
AVTOR;
KARU
DREMEL
MESTECE V SREMU OB DONAVI
SUROVINA ZA CEMENT
SLOVENSKI PISATEU VITAN
STAR
SLOVAN
IGRALKA
KRAVANJA
REKA
(ŠPANSKO)
AMERIŠKI
SLIKAR
(JONAS)
SEZNAM
KATALOG
STRUPEN KE-MIČNI ELEMENT
PLESNA
PRIREDITEV

TONE
GOGALA
IZRASTEK NA GLAVI
ZOBATO
KOLESCE
ANTON
LAJOVIC
TRINOG
FR.KIPAR JEAN BAPTISTE
RUSKI
SKLADATELJ
UADOV
ALKOHOLIK,
PIJANEC
LAHKA VESELOIGRA S PETJEM
INDIJANSKO PLEME V MEHIKI
MESTO V ŠVICI
MESTO V SLAVONIJI
AMERIŠKI
KNJIŽEVNIK
GORE
NIKELJ
FRAN
LEVSTIK
JERMEN ZA HLAČE
BRAZILSKI PISATEU GRACI LIANO
CERKVENI PEVSKI ZBOR, DVIGNJENI DEL CERKVE
SPODNJA
OKONČINA
VERDU EVAOPERA
JJTROŠKA
ČREVESNA
GLISTA
SLIKARKA
KOBILICA
KOS CELOTE, DELEŽ
HRVAŠKI PISATEU (IVAN)
KANTAVTOR
SMOLAR
PRAZNA BESE-DA, PUHLICA
TINE OREL
PRIZORIŠČE ZADNJIH 01V ZDA
URADNI SPIS
PEVEC
KRESLIN
MESTO NA NORVEŠKEM
PRIMOŽ
PETERKA
NEDA
UKRADEN
ODPADKI PRI PIUENJU
NEMŠKI
POLITIK
GUSTAV
AVSTRIJA
SKUPEK,
VENČEK
PESMI
GL.MESTO TEKSASA V ZDA
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 6. 8. 1997 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20.
julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA". Fotokopij ne
upoštevamo.
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	: nagrada: Knjiga Maručini kristali svetujejo
2.	: nagrada: Knjiga Maručini kristali svetujejo
3.	: nagrada: Knjiga Maručini kristali svetujejo
Izžrebanci nagradne
prispeva Studio Maga Kirka d.o.o.. LiuhlianaV
1.	: nagrada: Knjiga Maručini kristali svetujejo
Igor Grčar, Levstikova 9, Zagorje
2.	: nagrada: Knjiga Maručini kristali svetujejo
Stane Virant, Trg revolucije 9, Trbovlje
3.	: nagrada: Knjiga Maručini kristali svetujejo
Jože Glavan, Trg revolucije 7 a, Trbovlje
Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade lahko dvignete na
uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje do 7. 8.
1997 od 9.00 do 13.00 ure. Če
se ponje ne morete oglasiti osebno, pokličite po telefonu in vam jih bomo dostavili.
Rešitev nagradne križanke 13/'97:
GEOSS, IZRAEL, DAN DRŽAVNOSTI, SLOVENIJE, TEK, OBOD, SEKS, PRDA, RAEC, II, SORRENTO, PRAZNIK OBČINE, HRANITELJ, ANI, SARIN, DI-NAST, AKT, KRANJ, MI,TAU, R, LESCE, LATOVŠČINA, ETT, BI, POČITEK, PINAKOTEKA. INANA, ANITA, EORS, CEKAR, ČOKE RAST, AKAD
22.3.-20.4.
21.4.-21.5.
22.5.-21.6.
Vso energijo vam spijejo vsakodnevne obveznosti, vi pa bi tako radi imeli
več časa za svoje konjičke. A nikar se ne pritužujte, glede poslovnega dogajanja ste lahko zadovoljni. Št.: 6.
Čeprav s svojo slabo voljo doma pogosto zanetite prepir, ste premalo odločni, da bi jasno povedali, kaj želite. Na delovnem mestu se bodo napetosti umirile. Št.: 23.
Ne sanjajte o uspehih, še preden se lotite dela. Pri dogovorih s poslovnimi partnerji bodite previdni in se o nobeni stvari ne odločajte brez premisleka. Št.: 3.
Utrnilo se vam bo nekaj dobrih poslovnih idej. Finančno ste končno zlezli na zeleno vejo, pazite da se pod težo želja ne prelomi. Št.: 4.
Z izbruhi jeze lahko pošteno omajete vaše prijateljstvo s partnerjem. Bodite čimbolj iskreni in se poskušajte z njim strpno pogovoriti o vsem, kar vas muči. Št.: 7.
Kljub temu, da niste najbolj prepričani o svojih sposobnostih, vam lahko s pomočjo drugih ljudi uspe narediti pomemben korak
22.6.-23.7.
24.7.-23.8.
24.8.-23.9.
naprej. Št.: 25.
V trboveljski porodnišnici so od 8. do 20. julija rodile:
8. 7.: Mirela Mešič, Kolonija l.maja 26, Trbovlje, hči Melisa 11. 7.: Damjana Napret, Marno 22, Hrastnik, hči Eva Miranda Gorenjak, Pod gabri 15, Celje, sin Gal, Terezija Zonta, Svibno 34, Radeče, sin Urban 12. 7.: Tatjana Grajžl, Dom in vrt 45, Trbovlje, hči Anja Saša Brunček, Na selah 13, Dol pri Hrastniku, sin Nejc Anita Zajec, Kasaza 110, Petrovče, hči Nastja 13. 7.: Elvira Hodžič, Selo 1, Zagorje, hči Nastja 14. 7.: Katja Šviga, Opekarna 20b, Trbovlje, sin Nejc 16.7.: Gabrijela Novak, Dobrna 9, Celje, sin Luka Nevenka Šum, Ribnik 7, Trbovlje, sin Gašper Marija Bukovšek, Zavine 16, Zagorje, hči Nikolaja Polona Trebušak, Šuštarjeva 1, Trbovlje, sin Aljaž 17. 7.: Mojca Omahne, Na šahtu 45, Kisovec, sin Benjamin Marija Dolinšek, Počakovo 21, Radeče, hči Katarina Tanja Uranič, Borovniško naselje 21, Kisovec, sin Blaž Milada Omahne, Loke 17, Zagorje, hči Neja 19. 7.: Anja Milinovič, Trg Franca Fakina 1, Trbovlje, sin Matic 20. 7.: Sanja Radelič, Neža 14, Trbovlje, sin Karel
PRI ZDRAVNIKU "Ne smete več piti alkohola, ne smete kaditi, ne smete piti kave, predvsem pa se ne smete razburjati!"
"Hej, kam pa greste?", zavpije zdravnik za pacientom "Grem, da se ne bi preveč razburil!"
KAJENJE
Dve lokomotivi, parna in električna se srečata. Stara in zakajena vpraša električno: "Te lahko nekaj vprašam?"
"Lahko."
"Povej mi, kako si se odvadila kaditi!"
VARČNOST
"Kupila sem posodo, s katero bova prihranila 50% elektrike."
"Prav, potem pa kupi še eno, da bova prihranila vso."
PREBUJEN
"Peterček, zbudi se!"
"Ne morem."
"Zakaj ne?"
"Ker sem zbujen."
Na delov-nem mestu se _J ne boste mogli izogniti rutin-(vL—AS	skim opravi-
lom, ki so vam
24.9.-23.10.	vse kot
ljuba. Čeprav
boste z besedami skromni, boste partnerju pokazali, kaj vam ne ustreza. Št.: 9.
Še najbolje se boste počutili doma. Potrebujete namreč mir, da uredite razne 24.10.-22.11. 'deje, ki vam rojijo po glavi. Za vas je življenje igra polna radosti. Št.: 15.
Vse, kar vas teži, boste brez težav preoblikovali v besede in si s tem olaštali svojo dušo. Tega bo vesel predvsem partner. Čaka vas veliko dobre volje. Št.: 33.
23.11.-22.12.
Končno se vam bo nasmehnila sreča in vam predvsem glede denarja pora a g a 1 a splezati na zeleno vejo. To vas bo spravilo v dobro voljo in tudi v družbi boste bolj sproščeni. Št.: 1.
23.12.-20.1.


Uspelo vam je umiriti notranji nemir in življenje ukrojiti po svoji meri. Ne boste več dovolili, da bi vas naključja premetavala sem ter tja. Št.: 5.
m,
21.1.-19.2.
Do partnerja boste zadržani, čeprav boste pogrešali njegovo toplino.
Vzemite si čas in premislite, kaj vas ovira pri tem, da bi mu bili bolj predani. Št.: 17.
20.2.-21.3.
KINO HRASTNIK
24.7.-27.7.: ANGLEŠKI
PACIENT (ljub. drama), čet. ob. 19.00, pet. in ned. ob 20.00; 25. 7. - 27. 7.: SVETNIK (rom. drama), pet. in ned. ob 18.00, sob. ob 18.00 in 20.00; 28. 7. in 29. 7.: NI KINO
PREDSTAV; 30. 7. in 31. 7.: MICHAEL (rom. kom.), sre. in čet. ob 20.00; 1. 8. - 3. 8.: USODNI NAGON (erot), pet. ob 20.00, sob. ob 18.00 in
20.00.	ned. ob 20.00;
KINO DOL PRI HRASTNIKU
26. 7.: ANGLEŠKI PACIENT (ljub. kom.), sob. ob 19.00; 2. 8.: MICHAEL
(kom.), sob. ob 19.00
KINO TRBOVLJE
24. 7.: PLAČANEC (akc. kom.), čet. ob 18.00; 24. 7. -
28.7.: SLAČIPUNCE (erot.), vsak dan ob 20.00; 25. 7.: ANAKONDA (gro/.lj.). pet. in pon. ob 18.00, sob. in ned. ob
18.00	in 20.00; 29. 7.-31.7.; SKRIVNOSTI IN LAŽI (drama), vsak dan ob 20.00; L 8. - 4. 8.: EMMA pet. ob
20.00,	sob. in ned. ob 18.00 in
20.00,	pon. ob 18.00; 5. 8. in 6. 8.: UMOR V BELI HIŠI (thriller), tor. ob 18.00 in
20.00,	sre. ob 20.00;
KINO ZAGORJE
24.7.-27.7.; MULARIJA
(drama), čet. ob 19.00, sob. ob 20.00; 25. 7 - 27. 7.: TI TI LAŽNIVEC (kom.), pet. ob
18.00	in 20.00, ned. ob 18.00, pon in tor. ob 19.00; 26.7.: NI KINO PREDSTAV; 30.7. - 3. 8.: ANAKONDA (thriller), sre., čet. in pet. ob 19.00, sob. in ned. ob 18.00; 2.8. - 5. 8.: NEVARNO TVEGANJE (akc.), sob. in ned. ob 20.00, pon. in tor. ob 19.00; 6. 8.; SKRIVNOSTI IN LAŽI (drama), sre. ob 19.00
UNO IZLAKE
27. 7.: TI, TI LAŽNIVEC
(kom.), ned. ob 20.15; 3. 8.: ANAKONDA (pustol.), ned. ob 20.15
RADIO Trbovlje
Četrtek, 24.7. in 31.7.1997
6.00	- 10.00 Jutranji program
10.00	- 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila in EPP,
15.15	RGL Komentira in obvešča,
16.15	Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila in EPP,
17.00	Ob Savi navzdol, ob Savi navzgor, 18.45 Poročila, 19.00 -
24.00	Živa noč 24.00 - 6.00 Nočni program
Petek, 25.7. in 1.8.1997
6.00	- 10.00 Jutranji program,
10.00	- 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila in EPP,
15.15	RGL komentira in obvešča,
15.30	Glasbene novosti, 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 17.00 Mladinski val, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program
Sobota, 26.7. in 2.8.1997
8.00	Dobro jutro, 9.00 Popevka tedna, 10.00 Gost na radiu, 10.45 EPP, 11.00 Teden bil je živ, 12.00 Kuhajmo z dušo, 12.45 Obvestila in EPP, 13.00 Poročila, 14.00 Čestitke,
15.15	RGL Komentira in obvešča,
16.15	Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila in EPP,
17.00	Sobotno dopoldne, 19.00 Nočni program,
Nedelja, 27.7. in 3.8.1997
8.00	- 9.00 Dobro jutro, 9.00 Cicivrtiljak, 10.45 Obvestila in EPP,
11.00	Teden je za nami, 11.15 Viža tedna, 12.00 Večno zelene melodije,
12.30	EPP, 12.45 Obvestila, 13.00 Čestitke poslušalcev, Nedeljsko popoldne, 19.00 Nočni program
Ponedeljek, 28.7. in 4.8.1997
6.00	- 10.00 Jutranji program,
10.00	- 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila, EPP,
15.15	RGL komentira in obvešča,
15.30	Želeli ste jih slišati, 16.15 Radio DW in zasavski dnevnik,
16.45	Obvestila, EPP, 17.00 Radio na obisku, 18.00 oddaja o kulturi,
18.45	Poročila, 19.00 Nočni program
Torek, 29.7. in 5.8.1997
6.00	- 10.00 Jutranji program,
10.00	- 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila in EPP,
15.15	RGL komentira in obvešča
16.15	Radio DW in Zasavski
dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP,
17.00	Šport, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program
Sreda, 30.7. in 6.8.1997
6.00	- 10.00 Jutranji program,
10.00	- 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila in EPP,
15.15	RGL komentira in obvešča,
16.15	Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila in EPP,
17.00	Upokojenci med nami, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program
KANAL 10 Trbovlje
Četrtek, 24.7. 1997
9.00	Video strani, 17.00 Video strani, 19.00 TV prodaja, 19.05 Hip hop - oddaja za mlade, 19.45 Video spot, 20.00 EPP, 20.05 Kontaktna oddaja, 20.35 Rezervirano, 21.35 Video boom 40 - slovenska glasbena lestvica, 22.30 Obvestila
Petek, 25.7.1997
9.00	Video strani, 17.00 Video strani, 19.00 TV prodaja, 19.05 Poletni Miš maš - p, 20.05 EPP, 20.10 Žebljički - skriti gost in filmska lestvica, 20.55 Film tedna po izboru gledalcev, 21.40 Obvestila
Sobota, 26.7. 1997
9.30	Video strani, 10.00 Sobotna dopoldanka - Dobro jutro. Napoved sporeda, 10.05 Risanka, 10.15 Kviz za mlade, 10.50 Mini 5 - otroška glasbena lestvica, 11.15 Sobotni glasbeni gost, 12.05 Video boom 40 - slovenska glasbena lestvica, 13.00 Obvestila
Nedelja, 27.7. 1997
9.30	Sobotna dopoldanka - p,
14.00	Pesem domača - p, 14.35 Valvasorjeva konjenica vTrbovljah, 15.05 Večer z Albinom - p, 16.05 Hip hop - oddaja za mlade, 16.45 Zrcalce zrcalce - p, 17.45 Kontaktna oddaja, 18.15 Žebljički - p, 19.00 Film tedna
Ponedeljek, 28. 7.1997
9.00	Video strani, 17.00 Video strani, 19.00 TV prodaja, 19.05 Glasbeni gost - Kingston, 20.00 EPP, 20.05 Kmečka ohcet, 21.05 Pesem domača - narodnozabavna glasba, 21.40 Obvestila
Torek, 29.7. 1997
9.00	Video strani, 17.00 Video strani, 19.00 TV prodaja, 19.05 Pesem domača - narodnozabavna glasba, 20.05 EPP, 20.10 Z vami nocoj, 20.50 Video spoti, 21.00 Bombastičnih 7 - glasbena oddaja, 21.55 Obvestila
Sreda, 30.7.1997
9.00	Video strani, 17.00 Video strani, 19.00 TV prodaja, 19.05 Z vami nocoj, 19.45 Video spoti,
20.00	EPP, 20.05 Higiea - zdravstvena oddaja, 20.45 Video spoti,
21.00	Zrcalce, zrcalce - talk show,
22.00	Obvestila
Četrtek, 31.7.1997
9.00	Video strani, 17.00 Video strani, 19.00 TV prodaja, 19.05 Higiea - p, 19.45 Video spot, 20.00 EPP, 20.05 Kontaktna oddaja, 20.35 Kuhajmo zdravo - oddaja o zdravi prehrani, 21.10 Video boom 40 -slovenska glasbena lestvica, 22.05 Obvestila
Petek, 1.8.1997
9.00	Video strani, 17.00 Video strani, 19.00 TV prodaja, 19.05 Bingo Bongo - otroški kviz, 20.00 EPP, 20.10 Žebljički - skriti gost in fdmska lestvica, 21.15 Film tedna -izbor gledalcev, 22.35 Obvestila
Sobota, 2.8.1997
9.30	Video strani. 10.00 Sobotna dopoldanka - Dobro jutro, Napoved sporeda, Video spot, Risanka, Kviz za mlade, Mini 5, Sobotni glasbeni gost, Video boom 40 - slovenska glasbena lestvica, Video strani,
Nedelja, 3.8.1997
10.00	Sobotna dopoldanka - p,
12.00	Video strani, 14.00 Pesem domača - narodno zabavna glasba,
14.30	Poletni Miš Maš - razvedrilna oddaja, 15.30 Z vami nocoj, 16.20 Zlati zvoki, 17.20 Zrcalce, Zrcalce,
18.15	Žebljički - p, 19.10 Film tedna - p.
Ponedeljek, 4.8.1997
9.00	Video strani, 17.00 Video strani, 19.00 TV prodaja, 19.05 Glasbeni gost - Gamsi, 20.00 EPP, 20.10 Mali brezdomci, 20.20 Poletni Miš Maš - razvedrilna oddaja, 21.20 Pesem domača - narodno zabavna glasba, 21.50 Obvestila,
Torek, 5.8.1997
9.00	Video strani, 17.00 Video strani, 19.00 TV prodaja, 19.05 Pesem domača - narodno zabavna glasba, 20.00 EPP, 20.05 Hip Hop -oddaja za mlade, 20.45 Video spoti,
21.00	Borut prerokuje - razvedrilna oddaja, 22.00 Obvestila
Sreda, 6.8.1997
9.00	Video strani, 17.00 Video strani, 19.05 Borut prerokuje - p, 20.05 EPP, 20.10 Zlati zvoki -narodno zabavna glasba, 21.20 Zrcalce, zrcalce - talk show, 22.20 Obvestila
Arhitektka svetuje
Nives Koprivšek
Vprašanja za arhitektko pošljite na
naslov: Zasavc d.o.o.. Cesta 20.julija 2c, Zagorje s pripisom "Za arhitektko".
Marjana iz Trbovelj opremlja kuhinjo. Res škoda, da mi niste poslali več podatkov o vaših željah oziroma zahtevah.
Prostorje prav razkošen, vendar predolge poti v kuhinji niso zaželjene. Zato sem vam elemente postavila v obliki črke U. Glede na to, da je prostor dovolj velik, si lahko privoščite dve shrambeni omari, vmes pa velik hladilnik v stilu ameriških, ki jih dobite že tudi pri nas. Izberite takega iz nerjaveče pločevine, če pa so vam všeč bolj drzne rešitve, so v trgovinah na voljo tudi v živahnih barvah. Štedilnik sem vam postavila med kuhinjo in jedilnico, malce drugačna, čeravno ne neobičajna rešitev. Le napa nad štedilnikom mora biti res dobro oblikovana. Hrbtna stran štedilnika je polkrožno zvišana, pult pa se ob koncu krožno zaključi.
Z malce lastne domišljije lahko osnovno rešitev prilagodite svojim željam.
vtikaj A(wmirA,
TMkKs Abrnudm- (TmaiAs
- -T-
Obvestilo!
AVTOMOTOR Celje d.d., PETrbovlje, Savinjska cesta obvešča, da opravljajo tehnične preglede in servis v času od 14. julija do 29. avgusta in sicer od 7.00 do 15.00 ure, sprejem strank pa je do 14.30 ure.
V soboto, 26. julija 1997 bo ob 16h
otvoritev večnamenskega športnega objekta v Čemšeniku, kar bodo popestrili s košarkarsko tekmo med ekipo Union Olimpija in ekipo iz Zasavja. Po tekmi bo piknik s športniki na Prvinah.
Društvo invalidov Trbovlje, Hrastnik , Zagorje, vabijo vse srčne bolnike, ki čutijo potrebo po nabavi aparata "MOBILINK" ali "TELELINK", da se zglasijo na enem izmed navedenih društev:
Društvo invalidov Trbovlje, Ulica 1. junija 4
Uradne ure vsako sredo, dopoldan od 9. do 12. ure, popoldan od 17. do 19. ure.
Društvo invalidov Hrastnik, Log 3
Uradne ure vsako sredo od 9.30 do 10.30 ure.
Društvo invalidov Zagorje, Ulica talcev
Uradne ure vsak torek od 9. do 12. ure, vsak četrtek od 17. do 19. ure.
Vse podrobne informacije dobite osebno ob obisku na društvu!
Društvo invalidov Trbovlje

~JnjKKT^
Študentski Servis zagorje Študentski Servis litija
Kidričeva 3, pri lekarni, tel.: 0601/68-090 Cankarjeva 1, pri železniški postaji, tel.: 883-165
IRSEEEIIEE)
/zasluženi DENAR ti za vsa boljša podjetja,
* na željo, nakažemo TAKOJ po prejemu potrjene napotnice V CELOTNEM ZNESKU
V'Naročanje napotnic in informacije o prejetem zaslužku po TELEFONU
^velika baza INŠTRUKCIJ za vse stopnje
ko žcrmHo m oovou-.
/ Študentski krediti i/ Odpiranje tekočih računov na servisu
PREDPRODAJA W$T8Pli£ ZA PRIREDITVE

Na morju res je lepo !
PRICURLJAL# IZ "Z^L"
Silno pomemben, politično postavljeni litijski občinar "strokovno" komentira dogajanje na letošnjem ZGAGA ROCK FESTIVALU v pogovoru s kulturnim ministrom. Pravi mu, da se na tem festivalu zbira le "obrobna mladina”, in če je on, minister, tudi tega mnenja. Pa je gladko rekel: "NE!"
( UŠESA NAŠPIČIL HO-RUK)
JJVALbAVl LlRAbTNl(:A[\ll
"Mi imamo pa dva župana iz Zagorja..."
(HORUK PO KAPICAH)
6TRANldAR6^A IZ LITIJE. -
Kultur# mo
Po napovedih strankarskega veljaka LS (ljudske stranke), bodo v bodočnosti, ko bo minister za kulturo iz vrst LS, za kulturo povsem drugi časi, saj normativov za to dejavnost ne bo več. Jo bodo kar ukinili?
(HORUK V NOVE ČASE)
raia
Je resnica -
da tudi v Zasavju
pozidali najboljša smo zemljišča.
Na slabi zemlji pa gojili s pompom smo rastišča.
In tako spominjamo se radi -"ideologije", ki nam nastavljala je vabe,
da smo tako dan za dnem vanje se ujeli,
da potem tudi sebi nismo več verjeli.
A kljub temu spoznanju da politik laže kot cigan -je ta isti bil pogosto od naše neumnosti nagrajevan!
Tako vse bolj spoznali smo, da kljub slabemu zraku v Zasavju ledvice smo imeli zdrave, a v glavah kupe slame.
In na žalost - dejstva smo spoznali, da z demokracijo tudi je križ, ker jo s tiho diktaturo vodi najbrž sam hudič!
Zato nam nič ne nuca na ramenih lepa krogla, če znotraj ni nič -sprašujemo pa se lahko, kaj le to je en hudič?
Ja, ja, bi rekel stari izkušeni knap, to povem vam, je prav čudna naprava, reče seji - "prazna glava"?
Janez Krajnc
IJ^RICL Na zapNji 5TRANI
ZčkdLlL- pauca
Če smo bili otroci pridni, smo od staršev dobili korenček (pohvalo), če poredni pa palico (grajo). Od države dobimo le palico, korenček dobijo ONI, ki jo vodijo.
5L(?V^JA K MAIL) bCMk PO &arVi
Američani so res sebični. Svoje plovilo so poslali na rdeči planet, nas pa še v Nato ne pustijo- ker smo bojda še vedno preveč rdeči, (iz Večer-a)
IZ0č£MNAPVA
Če svoj osem tisoč DEM vreden avtomobil uspeš prodati le za dva tisoč DEM, si osel ali zelo slab prodajalec.
Kaj so potem "prodajalci" Medijskih toplic, ki so iz ocenjene vrednosti osem milijonov DEM, le te hoteli prodati za dobra dva milijona DEM ?
PEiJRAČUJ ZMALU
Tako nekako se sliši iz ust predsednikov dveh vladnih strank že najmanj tri mesece. Verjetno ne bo sprejet vsaj še toliko časa. Saj veste sedaj v parlamentu sprejemajo evropske zakone, potem bodo parlamentarne počitnice, ko bo pa že res skrajni čas za sprejem proračuna, bo vmes prišla kakšna druga težava. Na primer razpad koalicije.
Kaj potem, če se je podražil telefonski impulz, če so dražji naftni derivati, glavno, da se ne bo poznalo (preveč) na porasti inflacije. Ti, ti lumpi, kako znajo narediti, da inflacija ne "ponori". Samo kaj nam to pomaga (ko nas varajo), ko imamo baje nizko inflacijo. Žal imamo iz dneva v dan (za isto vsoto denarja) po nakupih v trgovinah vse bolj nizko obloženo nakupovalno torbo.
dPLjtikJO
Nekako ne morem , da ne bi kaj napisal o našem neuspehu vstopa v NATO. Zadnjič sem po TV slišal predsednika naše vlade, da sicer nismo sprejeti v Nato, da pa seje o Sloveniji največ govorilo. Upam, da kaj dobrega!?
Lfl&ttTRILLC
Zagorski občinski svetnik iz liste SDS A. Pavlovič je dokazano boljši športnik kot politik, kajti veliko več o njem vemo o odličnih lokostrelskih uspehih, kot o političnih.
Tudi drugi svetnik iz Zagorja S. Grčar je bil v otroških letih boljši nogometaš, kot sedaj politik. Ja, ja, dober bek je bil.
Iskre zbral in dodal Igor Goste
Pokoj nina
po vasi men.
ŽIVLJENJSKI KROG
Prostovoljna pokojninska zavarovanja
Ali se zavedate, da boste za svojo bodočo socialno varnost morali poskrbeti tudi sami?
Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav vam omogoča ravno to: premišljeno naložbo v bodočo socialno varnost, glede na vaše plačilne zmožnosti in pričakovane potrebe.
Prosto voljno pokojninsko zavaro vanje Zavarovalnice Triglav je prvi produkt na slovenskem zavarovalnem trgu, ki je po kvaliteti in obliki primerljiv s prostovoljnimi oblikami pokojninskih zavarovanj v Zahodni Evropi.
^j== zavarovalnica triglav
/O ljubljanska b
Celje - skladišče
D-Per
6/1997
Banka Zasavje d.d.,
Trbovlji
5000004414,15
m'
L
COBISS s
LB Banka Zasavje d.d. Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za vas
NAROČILNICA
ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494
Naročam časopis ZASAVC
Ime in priimek.....................
Datum rojstva .....................
kraj ............... poštna št.....
ulica............... telefon.......
datum............... podpis........ .
NAROČNINO BOM PLAČEVAL:
trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)