Stran 296. Kmetijstvo. Izbera trt za obnovitev vinogradov. Kdor si ogleda dozdaj napravljene nove vinograde, zasajene s cepljenimi ameriškimi trtami, opazi sicer marsikaj dobrega, pride pa tudi do neprijetnega spoznanja, da se pri izberi in pri število zasajenih vrst dostikrat ni postopalo s potrebno prevdarnostjo in izvedenostjo. Zlasti v zadnjem oziru storila se je večkrat napaka, da se je nasadilo ne samo neprikladnih, ampak tudi preveč vrst, brez pomisleka, koliko težav nastane iz tega pri obdelovanju dotičnega vinograda in pri ravnanju s pridelanim vinom. Različne vrste trt zahtevajo ne le različnih vremenskih in zemeljskih razmer, temveč tudi različen način obrezavanja in vzgoje, katerim zahtevkam se mora ustreči, da bosta rast in obrodek trt po voljna. Grozdje različnih trt tudi največ raznočasno zori, treba ga je torej posebej obirati. Le sorodne vrste, pa tudi ne vselej, kakor tudi nekoliko, pa malo drugih vrst jednači se v omenjenem oziru; največ pa se zgodi, kakor je bilo zgoraj povedano. Ako pomislimo, kako težko je pri naših vinogradnikih odpraviti napačne in škodljive navade, in kako težko jih je na pr. naučiti boljše rezatve in vzgoje trt, tedaj mora vsak razumem človek uvideti, da je od našega vinogradnika v obče nemogoče pričakovati, da bo z raznimi trtami ravnal različno in sicer tako, kakor je naravi vsake vrste primerno. Posajene trte se v takih slučajih izgojujejo vse po istem načinu, ki je sicer eni sorti morda prikladen, a drugim gotovo ne ugaja. Nepovoljna rodovitnost, premočna ali preslaba rast lesa itd. so nasledki takega ravnanja, ki pa se dostikrat toda povsem neopravičeno pripisuje scrti in pa cepitvi. Neuspeha je seveda dostikrat kriva tudi dotičnemu kraju neprikladna vrsta trte, toda glavni nedostatek je pa le nepravilno ravnanje s trto. Trgatev ob različnem času zorečih in proti gnjilobi nejednako odpornih sort je obtežena; v tem, ko je eno vrsto trt radi naprešnje zoritve in nagnjenja do gintja že treba zbirati, še druge niso dovolj dozorele in trgatev se mora pretrgati. Navadno si ljudje tega truda ne prizadenejo in potrgajo vse grozdje, ko je le en del tistega dozorel in začel gniti. Tako je na pr. z vinogradi, v katerih raste belina poleg šipona (mozlavine); belina začne gniti, v tem ko šipon še davno ni zrel za trgatev. Ali vkljub temu prične se s trgatvijo in potrga se vse, da se le več nabere. Tako pa se le dobi mošt, ki ima v sebi le malo sladkorja, pač pa veliko kisline, ki torej nikakor ni tako dober, kakor bi se mogel v dotični legi pridelati. Vinograd, zasajen z večjim številom trtnih vrst, bo dajal zalogo raznih vin, ki pa se morejo čista ohraniti le tedaj, ako je njih množina dovoli velika; i2 malih vinogradov pa to radi premale množine ne bo mogoče in moralo se bo ali že ob trgatvi ali pozneje vse skupaj dejati. S tem pa zabredemo zopet v staro napako mešanega nasada, kateri ne daje nikdar boljših vin določnega svojstva. Vinogradnik ima v prvem slučaju sicer zanimivo zalogo raznih vin, toda zaradi velike razlike v njihovih svojstvih, te zaloge vsaj lahko in za dobro ceno ne bo prodal. Sicer utegne kdo uporekati, češ, kdor ima raznovrstnega blaga, more vsakomur postreči, ali pri vinski kupčiji na debelo ni temu tako, in le tisti vinogradnik bo vinotržcem in krčmarjem lahko prodajal vino, ki ima od ene ali od dveh, znabiti še od treh sort veliko zalogo vina različne kvalitete. (Konec prih.) Stran 307. Kmetijstvo. Izbera trt za obnovitev vinogradov. (Konec.) Moč vinogradnika v vinorodnih okrajih, kakor so Porenski, Mozelski itd. na Nemškem, obstoji največ v omejitvi. Ta vinogradnik obsadi nizke, srednje in visoke lege z enotnimi ali različnimi zemljinami z eno ali k večjemu z dvema sortama, ki se dasta v potrebnem slučaju dobro med seboj pomešati, kakor na pr. rizlec in zelenčec, in dobi radi tega v vinski kupčiji zanesljivega kupca, kajti ta kupi blago, katero more res dobro izkoristiti. Vinotržec mora ozir jemati na svoje odjemalce, kateri želijo vedno jednako vino brez ozira na letino, on je torej primoran, kupovati vina, s katerimi more ustrezati tem željam, Ako oddaja vinogradnik vedno jednako ukusno vino v raznih kvalitetah in po razni ceni, potem dobi lahko odjemalce in jih ohrani, kar se mu nikoli ne posreči, ako ima več različnih sort vina. Sajenje malega števila sort omogoči priprostejše obdelovanje vinogradov in ložje ravnanje z vinom. Tako so tekom časa nastala v tem oziru trdna načela in tako je bilo mogoče, da sta se vinogradstvo in vinska kupčija v omenjenih krajih povspela do tolike popolnosti, da morejo drugim vinskim krajem biti v izgled. Posnemajmo te kraje in sadimo tudi le malo, v dotičnem kraju v tem ali v onem oziru najbolj ugajajoče sorte. Sedaj, ko velja, z velikim trudom in precejšnjimi troški obnoviti naše opustošene vinograde, morali bi se varovati starih napak ter opustiti mešani nasad in obilost sort, ker s tem se ne da nič prida doseči. Katere sorte pa naj torej sadimo? Določnega odgovora na to ni mogoče dati; zavisno je to od kraja ter od ondotnih vremenskih, zemeljskih in gospodarskih razmer. Kar se tiče zadnjih, pride v prvi vrsti v poštev, ali se hočejo porabiti take sorte, ki dajo veliko, ako-ravno slabšega vina, ali pa take, s katerimi se hoče pridelati posebno dobrega vina. Pri takem presojevanju se naj v prvi vrsti o dr jemlje na sorte, ki se v dotičnem kraju že od nekdaj sadijo in se naj izmed tistih izbero najboljše, zlasti take, ki dajo vinom tistega kraja značaj* Vender pa naj se ne izključijo novejše vrste, o katerih se po izkušnjah ve, da tudi pri nas dobro uspevajo, marveč deluje naj se na to, da se sadijo ondot, kjer domače sorte ne rode povoljno, pa tudi poleg njih v čistih, obsežnih nasadih. V tem smislu omenjamo že precej raz-množeni laški rizlec, drobni rizlec, zelenčec in beli bur-gundec. Za črna vina je vredno omeniti: črni burgundec, portugalko, modro frankinjo in modro lovrenčevko. Od vseh teh starih in novih sort naj bi se po trt-nicah vzgajale kolikor se da velike fnnožine, tako da bo vinogradnikom mogoče, si jih ložje preskrbeti, kakor doslej, ako jih potrebujejo za nove nasade. Trtnice morejo na ta način, kakor tudi s tem, da priporočajo vino- gradnikom malo sort ali dobre sorte, pospeševati prenovitev trsnih nasadov, škodljiv pa more njih vpliv biti, ako jim nedostaje dobrega materijala, potem pa priporočajo sorte ali mešanice tistih, katere dotičnim krajem nikakor niso prikladne. Stran 308.